The Oldest and Most Popular. Slovene Newspaper,, in United States of{ America. amerikanski Slovenec ŠTEV. (NO.) 224. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do emagel, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIEJU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA ^ CHICAQIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE Y ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations} "•K'«* Najstarejši i* najbolj vriljubljen slovenski list v Zdrulenrih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., TOREK, 19. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 19, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Celi svet v vojni z Italijo - Zarotniki kralja pred sodbo Gigantski hoj med 50 državami in Italijo se je pričel v ^ ponedeljek zjutraj opolnoči. — Države, včlanjene v * Ligi narodov, ne smejo od Italije ničesar kupiti | in preprečiti izvoz vanjo vseh, za vojno potrebnih ^ produktov. Ženeva, Švica. — Vojna, ki 3e edinstvena v zgodovini človeštva po svojem značaju' in svoji obsežnosti, je izbruhnila med državami Lige narodov in med 'Italijo. Nekrvava Je ta vojna, začasno vsaj, to da nje uspeh ne utegne biti nič manj učinkovit, kakor pa, ce bi se vojevr.la s strojnicami ]n kanoni. Pričela se je opolnoči med nedeljo in ponedeljkom, ko so stopile v veljavo kazenske sankcije, katere je Liga narodov odobrila proti galiji, da jo s tem odvrne od njene ambicijozne akcije proti Abesiniji in jo prisili k miru. Udeleženih je v tej vojni proti Italiji 50 držav: po veliki večini so to evropske države, v druge so raztresene po vseh ostalih delih sveta. Skoraj do zadnjega se je pričakovalo in upalo, da do te .drastične vojne ne bo prišlo in se bo našel kak izid za mir | poravnavo. Trdovratno ^trajanje Mussolinija v nje-^vih načrtih pa je izjalovilo Vse poizkuse sprave in tako se bo morala vojna, ko se je za PolČela, v visej brezobzirnosti nadaljevati, dokler ena al; druga stranka ne podleže, in sicer bo to vojna na življenje lr> smrt, kajti niti Italija, niti Liga ne morete izgubiti, ne da bi s tem utrpeli usoden in odločilen poraz. Ako bo Liga Podlegla, potem to brez dvoma znači njen konec, kajti nesmiseln bi bil nadaljnji obstoj kake -organizacije, katera n'! zm>ožna uveljaviti in izpeljati svojih lastnih pravil in ukrepov. Ako pa bo v tem gigantskem boju podlegla Italija, bo ^o pomenilo, da bo padla v rodo njena afriška akcija, na katero •ie toliko upala in za katero je lzdala ogromne milijone denarja ; ta poraz bi bil usoden ne sa-nio za Italijo samo, marveč še v v®čji meri za njeno fašistično vkido, kateri bi bil nadaljnji ob-stoj nemogoč. Obe stranki torej vidite, koliko tvegate v tej voj-J11' in zato je pričakovati, da jo boste vodili naravnost do obupati. Od ponedeljka zjutraj opolno-Cl ne smejo po sklepu Lige na-lodov države, ki so včlanje-tle v Ligi, prvič, ničesar kupiti ?d Italije in drugič, preprečiti lzv0z v jtalijo vseh takih pro-uktov, ki so potrebni za izde-orožja in drugih vojnih potrebščin. Že prej, namreč z L oktobrom je pa Liga uvelja-a tudi druge sankcije, in sicer nančne, da se ne dovoli Italiji ^akega kredita, in poleg tega ePoved orožja v Italijo, do-v se je istočasno dovolil ta iz-r°z v Abesinijo. Med Italijo to-in državami Lige narodov se ^ Postavil neviden zid, ki bo po ' °čbah moral ostati neprodi-Ali pa tudi bo neprodiren? Vava(^nje vprašanje je odločilne je2nosti. Sankcije bodo uspešne j^ako se bodo v resnici strogo Pričakovati pa je, da se «■] 0 tudi tukaj pojavili razni 'egerji", kateri bodo na VMEŠAVANJE ' ODKLONJENO Predsednik odklonil posredovanje v Mehiki. —O— New -York, N. Y. — Na nedavni apel, ki ga je poslala organizacija Kolumbovih Vitezov preds. Rooseveltu, naj posreduje da se bo končalo preganjanje vere' v Mehiki, je predsednik preteki o nedeljo odgovoril v posebnem pismu, ki ga je naslovi! na načelnika organizacije. V pismu predsednik povdarja. da ne more dopustiti, da bi se Amerika vmešavala v notranje razmere kake tujezemske države in bi s tem postavljala v nevarnost prijateljske odnoša-je z njo. Po vrhu je predsednik razložil, da se doslej še ni noben ameriški državljan, živeč, v Mehiki, pritožil, .da bi se mu kratile verske pravice, in tako predsednik nima povoda, da bi nastopil, dasi on osebno sovraži vsako versko nestrpnost. -o-- POLICISTI MORAJO BITI SNAŽNI • Chicago, 111. — Načelnik tukajšnjih uniformiranih policistov se je pretekli petek izrazil, da ne vidi nobenega izgovora za to, da bi smel kak policist biti zanemarjen v svoji zunanjosti, in je zato izdal zapoved, da morajo policisti paziti na svojo snažnost: Biti morajo vedno obriti, nositi čisto perilo in očiščene svetle čevlje. HOOVER V ' * JAVNOSTI knamenja kažejo, da se bo upal ponovno kandidirati. New York, N. Y. — Prejšnji predsednik Hoover je imel preteklo soboto zvečer v tukajšnjem mestu velik govor, o katerem se splošno sodi, da je znamenje, da namerava ta mož ponovno nastopiti v prihodnji predsedniški kampanji. Govor je vseboval stare fraze, s katerimi je Hoover napadal sedanjo vlado, češ, da zapravlja denar in da se igračka z ameriškim denarnim sistemom, ter zahteval, da se morajo povrniti razmere, podobne tistim, ki so vladale pod njegovim predsedništvom. Kakor kaže, smatra Hoover, da je tekom zadnjih par let kapitalistično časopisje zadostno razrahljalo tla s svojim vztrajnim rovar-jenjem proti Rooseveltu, in da bo tako njegovo seme utegnilo zopet vzkliti. -o- SODNIK ZAVRNIL SWEIT- ZERJA Chicago, 111. — 12 porotnikov je pri obravnavi, ki se je končala zadnji teden, sicer oprostilo Roberta Sweitzerja, ki je bil obtožen poneverbe $414,129, ko je bil okrajni uradnik, vendar ta oprostitev ne napravi na sodnika Fisherja takega vtisa, da bi bil Sweitzer tudi pri njem opran. Pri tem sodniku je vložil Sweitzer ža prejšnji mesec tožbo, da se mu vrne urad okrajnega blagajnika, od katerega je bil odstavljen, in zdaj je tožbo obnovil. Sodnik pa se je izrazil, da je Sweitzer zanj še vedno pone-verjevalec, četudi ga je porota oprostila. Tožba bo vložena zdaj pri državnem vrhovnem sodišč*. BAZAR V SHEBOYGANU Sheboygan, Wis. — Farni odbor župnije sv. Cirila in Metoda vabi rojake, da se gotovo udele žijo zaključka cerkvenega bazarja ,ta torek, 19. nov zvečer. Tisti, ki bodo srečni, bodo ta večer dobili skupno vrednost $250.00. Servirala se bo ta večer tudi okusna večerja od 5. ure naprej za, nizko ceno. Bazar se vrši v cer kveni dvorani ter se je priče* v nedeljo, se nadaljeval v ponedeljek in zaključi .se v torek NEMIRI MED ITALIJANSKI MI DELAVCI Asmara, Eritreja. — Med tukajšnjm italijanskim delavstvom, ki je bilo pripeljano sem kaj iz domovine, so izbruhnili posamezni nemiri. Neki list o-pozarja delavce na disciplno in naj mirno počakajo, dokler ne pride na nje vrsta, da se odpeljejo nazaj domov, kajti drugače bodo ob povratku v domori-no izročeni policiji. ZIDI ANGLEŠKIH VOLITEV London, Anglija. — Angleško delavstvo je plačalo MacDonal-du, bivšemu min. predsedniku, ker je pred petimi leti zapustil vrste njih lastne stranke labori-tov: pri volitvah zadnji teden sta bila MacDonald in njegov sin poražena. V splošnem je pri volitvah zmagala vladna skupina, kakor se je pričakovalo, in sicer ima večine 242 sedežev. Laboriti so si pridobili od zadnjih volitev 96 novih sedežev. BORAH SI UREDIL SVOJE NAČRTE Washington, D. C. — Senatorja Boraha, ki se je vrni semkaj po obisku na zapadu, so pretekli petek vprašali časnikarski poročevalci, alf se je že odloči) glede tega, ali bo sprejel predsedniško kandidaturo na republikanski listi, ali ne. Odgovoru KRIŽEMJSVETA .— Mexico City, Mehika. — Kakor se iz zanesljivih krogov poroča, je predsednik Carde nas resno bolan, dasi vlada tajnost glede vrste bolezni Višji vladni uradniki so imeli celo že tajno sejo, da določijo, kdo nas).eduje, ako bi Carde nas umrl. — Bukarešta, Rumunija. — V svojem govoru, ]riT4mTiM o^mirtttm- TEDENSKI KOLEDAR 24 Nedelja — Sv. Janez od Križa 25 Pondeljek — Sv. Kacarina 26 Torek — Sv. Silvester 27 Sreda — Sv. Maksimii 28 Četrtek — Sv. Lenard Portom. 29 Petek — Sv. Saturnin 30 Sobota — Sv. Andrej Kakih 200 Italijanov iz New Yorka se je pred nekaj dnevi odpravilo v domovino, da prostovoljno stopijo v italijansko armado za vojno v Abesiniji. Gornja slika kaže te patrijote, ko se s krova ladje poslavljajo od svojih domačih s fašističnim pozdravom. lajalno Alojzija Schiavi in odnesla iz trgovine večjo količino moke. Senat ju je spoznal za kriva in obsodil vsakega na psem mesecev strogega zapora in 800 lir globe, oba pogojno. — Josip Baloh iz Sedla pri Breginju se je pred istim senatom moral zagovarjati radi tatvine kokoši, ukradenih posestnikom Francetu Gantarju. Mariji Kumačič in Katarini Sabotič ter denarja in obleke v skupni vrednosti 1350 L, ukradenih Ivanu Milkoviču. Tatvina je bila izvršena ponoči in se je storilec priplazil v stanovanje skozi okno, ki je bilo odprto. Obsodba se glasi, šest mesecev in 30 dni strogega zapora in 2.400 lir denarne kazni. * Skrunjenje mrlicey. V tržaški mestni bolnišnici "Kraljice Jelene" se je že dalj časa opažalo, da v tamošnji mrliški kapeli izginjajo z mrličcv razne dragocenosti, zdaj dragocen prstan z roke; zdaj kak boljši kos obleke, a dolgo ni mogel nihče priti na sled specializiranemu' tatu, ki se ni ustrašil niti mrtve roke in skru-njen.ia mrtvaških odrov. Pozornost so podvojili in odkrili skrunilca ali bolje rečeno skru-nilko v osebi komaj 17 letne iNiveje Linussi. Ko so jo prijeli, je počasi priznala, da je ona [vršila te brezbožne zločine. Prepeljali so jo v zapore k jjezuitom. Kobarid. Poleg velikega vojaškega pokopališča v Kobaridu, kjer so pokopani tisoči in jtisoči vojakov iz svetovne vojne, ima občina Kobarid sedaj tudi urejeno civilno pokopališče. Stroški za to pokopališče so znašali 60.000 lir. Vrhu tega je kobaridska občina po-jskrbela, da se je prenovila kapela na pokopališču Sv. Lovrenca v prejšnji občini Li-buišnem, kjer je pokopan goriški slavček Simon Gregorčič. Prenovitev kapele je stala 2300 lir. Se eno javno delo v kobaridska občini je treba omeniti, in to je vodovod v vasi Jevšček, ki je stal 15.000 lir. Prebivalstvo te vasi se je za svoj vodovod tako zavzelo, da je žrtvovalo osebni trud in izvršilo kopanje in drugo ročno delo brezplačno ter prihranilo s tem občinski upravi 2500. lir. SIROM JUGOSLAVIJE - Škoda ' Posestnik Vinko Šarman, v Črešnjevcu pri Selnici ob Dra trpi občutno škodo, ker mu je zgorelo do 3000 kg. sena. Sumijo, da so zažgali pastirji. --Q- Poškodba Žrtev neznanega avionrobi-lista je pred Mestnim domom / Ljubljani postal 53 letni delavec Janez Lončar i:-: Pod-boršta pri Ljubljani. Nepre-■ vidni avtomobilist je zadel z vozilom vanj in mu poleg tež j i h ran na glavi, prizadejal tudi nevarne notranje poškpd- "Nafjovarjati seal ga utoKila, da je jedel, in niv, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno bom livaležna tisti materi, ki m.i je povedala o Trinerjevem grenkem vinu." Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, -pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost kože in težave, združene s prebavnimi nerednostmi, in navda z življenjem oslabeli tek. Dobite ga lahko v vsaki lekarni. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicago @Društvo sv. Jožefa Štev. 53, K.S.K.J., Waukejan, 111. 35 letni jubilej 1900 — 1935. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa or komaj 23 let. Pogreb se je vršil 28. oktobra iz hiše žalosti, 3242 So. Harding ave., kjer je na domu ležalo truplo pokojnika, s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana. Ob tej priliki želimo izreči našo zahvalo č. g. Fathru Josephu za opravljeno sv. mašo, za spremljanje pokojnika in za pogrebne obrede. Enako se želimo zavaliti tudi pevcem, ki so peli pri sv. maši. Dalje naj velja naša najlepša zahvala tistim, ki ste darovali za st. maše za pokojnika, ali pa, ki ste z venci okrasili njegov mrtvaški odčr. Zahvalo izrekamo tudi vsem,, ki so karkoli storili za nas ali za dragega pokojnika ob tem žalostnem času. Hvala tistim, ki ste obiskali pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru, ali pa, ki ste ga spremili na zadi>ji poti na pokopališče. Zahvaljujemo se vam, ki ste dali ob taj priliki svoje avtomobile na razpolago. Hvala tudi pogrebnilju Louis Zefranu za lepo okrasitev mrtvaškega odra in za tako vzorno urejeni pogreb. Tobi pa, dragi sin, oziroma brat,' od katerega smo se njorali tako nenadoma ločiti, želimo večni mir v novem življenju. V našem spominu boš živel vedno, dokler se zopet ne' združimo s teboj. Žalujoči ostali: MATH in ALOJZIJA GERDESICH, starši pokojnika, ter njegovih pet bratov it} tri sestre. Chicago," 111., 14. novembra l')35. Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley: ZADNJA NEDELJA PO BINKOŠTIH To je bil dan ljubezni, ko je Bog s svojim vsegamogočnim "Bodi" iz ničesar vstvaril svet in vse stvarstvo in se je veselje in radost razlegala po nebu in zemlji .Toda nezmotljiva božja beseda pravi jasno in izrecno: ''Nebo in zemlja bota prešla" (Mat 24, 35). "Solnce bo za-temnelo, luna ne bo več dajala svoje svetlobe in zvezde bodo Padale z neba in nebeške moči se bodo gibale" (Mat 24, 29). In Pesnik naziva ta dan "dan jeze" "dies irae", in cerkev je sprejela te besede kot svoje lastne, tako da niso več kake pesniške besede, ampak besede nezmotljive Učiteljice, in s temi besedami je združen Kristusov izrek: "Takrat bodo zdihovali vsi narodi tta zemlji." Poglejmo temu dnevu naše prihodnjosti v obraz. Zakaj se imenuje "dies irae"? 1. Konec sveta je "dies irae", dan jeze: za Boga: "Je to dan Gospoda množic, dan maščevanja, da se bo maščeval nad svojimi sovražniki" (Jerem 46, 10). Seveda: kjerkoli govori sv. Pismo o božji jezi, maščevanju, ne misli s tem slepe strasti, marveč mirno, trezno odločitev pravičnosti. Bog bo maščeval ta : milosti, katere nam je poslal po svojem Sinu, pa smo •"h zavrgli, jih nismo hoteli %'ejeti. Ta dan se bo vklonil ^'ed njim ves svet, poklekali bodo pred njim vsi: "Živim •laz," pravi Gospod, "in pred ^lenoj bo pokleknilo vsako kolego in vsak jezik bo spoznaval Boga" (Rim 14, 11). — Bog bo Maščeval svoje božanstvo, katero so v njegovem Sinu zaničevali in zasramovali, ker so zatajevali njegovo božanstvo in ga °nečaščali v presv. Rešnjem Telesu. Takrat Sin božji ne bo pro-sfl za svoje sovražnike, kakor je Prosil na križu, ko ljudje niso vedeli, kaj delajo, on bo ljudi sodil, "kajti postavljen je od Boga za sodnika živih in mrtvih" (Dej: Ap 10, 42). Maščeval bo Bog svoje svetnike, svojo cerkev, katero so preganjali in sramotili, cerkev, ki je njegova nevesta. Vse se je zgodilo, kar je Kristus napovedal svojim u-čencem (Mat 10, 42). To bo za sovražnike pravi "dies iran", dan plačila. 2. Konec sveta bo "dies irae", dan jeze za vse zavržene, pokazalo se bo, kako so se v življenju motili. Vse drugače so si predstavljali Boga, trdili so, da ni življenja po smrti, da je s smrtjo vsega konec, ustvarili so -si svojo udobno vero .. . Tedaj bodo videli, da so vse njihove na-de splavale po vodi, povedano jim je bilo prej, v kakih zmotah žive, pa niso verjeli. "Upanje brezbožnikov bo izginilo" (Preg 1, 28). "Grešnik pa bo gledal na vse to, jezil se bo in škripal z zobmi..." (Ps 111, 10). Vse, s čimer so se do sedaj tolažili, bo prešlo, videli pa bodo v slavi te, iz katerih So se norčevali. "Mi blazni..." Nepopisna žalost bo obšla njihova srca, polni jeze in sovraštva se bodo dvignili proti Sodniku, proti samim sebi... "O mi blazni..." Dragi moji! Če hočemo ta "dies irae", ta dan jeze spremeniti v dan ljubezni in veselja, mora vse dni našega življenja prevevati ljubezen do Boga, potem dan sodbe ne bo dan "cala-mitatis et miseriae" — dan nesreče in trpljenja, ne bo "dies amara valde", ne bo nad vse grenak dan, — ampak sladka večnost, večna blaženost, rekel nam bo Kristus-Sodnik:* "Pridite, blagoslovljeni, posedite Kraljestvo, ki,je vajn od začetka pripravljeno." IZ NEODRESENE DOMO VINE Nad leto dni po nedolžnem v I preiskovalnem zaporu št. Peter na Krasu. — Pred s'koro tremi leti je bila v otroškem vrtcu v Knežaku raztrgana italijanska trobojnica 111 razne balilske srajce. Radi ^ga so aretirali Jožefa Novaka, po domače Šembijcovga iz ^nežaka in ga brez dokazov H*di zaprli in spravili v pre-lskovalni zapor. Presedel je v položaju skoro 26 mese-Cev in čakal na rešitev. Z njim postopali v ječi zelo surovo, pretepali in mu na razne Načine skušali izsiliti prizna-^je. Preiskovalni zapor je st i 1 na njem vidne znake ^'estanega trpljenja. Domov 'e prišel bolan in uničen. Po Clidnem naključu pa se je J^'ed kratkim ugotovilo, kdo so pravi storilci. Takrat je v Knežaku kot občinski tenente rnil.icije Perna kupno z učiteljico otroškega sta raztrgala zastavo in '„ da sta dala s ten\ povod 'r1, gonjo proti našim ljudem'. F —- ^s,sti trgajo slpvenske časopise .%'ostojna, 20" okt- — Dej" v> v°> da smejo slovenski in hr-^ski časopisi čez mejo je.zla-^katerim zagrizenim in ^»'Pniih Italijanom, pred-pristašem fašizma, velik ^^ v Peti. Kjerkoli morejo se znesejo na ta ali oni način nad našim človekom, ki se drzne brati slovenski ali hrvaški šasopis, ali pa biti celo naročen nanj. V nedeljo 6 t. m. je šenpetrski politični komisar Beluomo, znan nasprotnik Slovencev, raztrgal več izvodov slovenskih časopisov v neki trafiki in se seveda tudi ni mogel vzdržati raznih zmerjanj in nepotrebnih opazk. Tako nedovoljeno postopanje fašističnih oblastnikov bo ostalo nekaznovano. Nihče od naših ljudi si tudi nt? bo upal pritožiti se, ker bi bila vsaka pritožba njemu le v škodo. Brez obzira na mednarodni dogovor pa moramo povdariti, da prihajajo italijanski časopisi v Jugoslavijo popolnoma nemoteno. Na drugi strani pa brez ozira na posamezne slučaje, kot jih danes omenjamo, delajo oblasti vsemogoče ovire, ne dobivajo redno časopisov, ali da jih sploh ne dobivajo in tudi groze s posledicami. Ne vemo, na kakšen način lahko "" v vlada opraviči tako postopanje svojih podrejenih organov. ---o--- Useda bolnikov, ki se vračajo iz Afrike Gorica, okt;' — Pred kratkim se je vrnilo iz Afrike pet delavcev, ki so oboleli radi malarije.. Ker s<> preveč govorili o Afriki in obveščali do- mačine o usodi njih svojcev, ki so tamkaj, so jih oblasti kmalu zaprle. Že po prvih transportih bolnikov so namreč nastavili .v pristaniščih v katerih pristajajo ladje veliko število raznih policijskih zaupnikov, ki imajo nalogo, dvt opozarjajo vračajoče se o čem smejo govoriti. Že takoj ob vstopu na domača tla jim prepovedo govoriti o-vsem slabem, kar so doživeli oni in njihovi tovariši. Teh pet delavcev, ki se niso strogo držali zapovedi, je torej doletelo kljub bolezni še to, da so morali v ječo. --o- Radio aparate bodo zapečatili Reka, okt. 1935. — Izšel je ukaz, da ne smejo lastniki radio-aparatov sprejemati drugih postaj kot samo italijanske. Proti prekršitvam grozijo s kaznijo. Domneva se, da je ta naredba izdana predvsem zato, da se prepreči sprejemanje inozemskih vesti o stan.jn italijanske vojske v Afriki, i Širijo pa se tudi vesti, da bodo vsem privatnikom, ki imajo radio-^parate, aparate zapečatili. ——o- ričem in oba pri tem nekaj potolkel. Grenek sladkor. Bilo jih je pet: težaka Peter Dujec in Angel Rossaho, sod ar Angel Košuta, avtomobilist Viktor Rossano ter Egidija Spadaro, vsi uslužbenci tvrdke Camis & Stock v Trstu. Ker so se že med seboj tako dobro irazu-meli, jim ni bilo težko prepeljati ponoči po morju iz proste luke več vreč sladkorja in jih prodati v mestu trgovcem in sladčičarjem, ki radi kupujejo dober kup in brez užitni-ne. To se je godilo večkrat. Neke noči pa .je trošarinski organ ustavil avtomobil in manipulacije in tatvine so prišle na dan. Tribunal je sodil in obsodil vso petorico in še enega trgovca na večmesečni strogi zapor in več tisoč lir denarne kazni. Tako jim je bilo vse skupaj zagrenjeno in namesto v prosto luko so morali iti v neproato luknjo. Težak marmor. 'V Trstu je nakladal na voz marmornate plošče Angel Tence iz Sv. Križa. To delo ni samo težko, ampak tudi odgovorno ter zahteva posebne previdnosti: Morda je bila ravno velika skrb pri nakladanju kriva, da plošče v trenutku nevarnosti, da se ne bi razbila, ni izpusti; iz rok in je rajši žrtvoval roko kakor ploščo. Padla mu je na kazalec leve roke in mu gladko odrezala člen. * Ratečevo brdo. V soboto 5. okt. so tukajšnjemu posestniku' J. jFabcu zaplenili fašisti 9 konj. Obsodbe radi tatvin. Pred malim senatom goriškega tri-bunala sta bila sojena brata Fr. in Stanislav Rot iz Žage, ki sta z vetrihi udrla v pro- gfr' w Klratt "AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 19. novembra 1935 "Krščen denar" DR. m. POVEST. > iffl Spisal Si IVO ŠORLI. |g O, si je mislil Martin, ta ženska še jesti ne privošči; pa seveda ne bo zdržal nikdo pri njej. Prav začudil se je, ko mu je starka pod Večer sama od sebe prinesla košček suhega sira in mu odrezala kruha. To sem se ji moral pa res prikupiti, je zadovoljno pomislil. Čakaj, čakaj, midva se že še pomeniva ! Zvečer se je nabralo ljudi, da je bila izba polna. Pa še zunaj pred okni so stali. Martin je godel, vmes je šale zbijal. Piti bi bil imel, kolikor bi bil hotel, da se ni tako branil. Šilarici pa je od dela pot ka-pal s trde brade. A že je godec skočil kakor' zajec na noge, brzo in spretno nato-čil, spet sedel, zaigral, povedal kako vmes, da je od govorjenja in smeha bučalo v nizki sobi kakor v panju. Da niso bili ljudje tako trudni od dela, bi ne bilo kmalu konca nocoj. Tako pa so "se zadnji razšli še pred deseto uro; in tudi Šilarica in Martin sta se odpravila spat. Starka je vzela luč in je pomignila godcu, naj gre za njo. Odpravila se je po škripajočih lesenih stopnicah pod streho •— hiša je imela samo pritličje in podstrešje — in tam je odprla vrata v nizko čumnato, kjer je stala ozka postelja. "Saj sem mislil, da me vržete na kako seno ali slamo!" se ie začudil Martin. "I, kaj bi hodili na slamo, ko je tu prostora!" je zagodrnjala; in celo luč mu je pustila, ko je odšla. Martin je zadovoljno pokimal za njo in se je spravil naglo spat. Premišljeval je še nekoliko časa in potem je že na pol v spanju zamrmral: "Ce pojde, pojde, drugače bo pa tudi prav. Ali poskusiti se že izplača." 2. Martin na poskušnji in Slivnica na poskušnji. Drago jutro se je godec precej kasno spravil na noge. Spodaj v kuhinji je stal zraven Šilarice Matijček. Bil je ravno zvrnil stekleničko žganega vase in se je še ves stresal. "Hu, ta je pa vsak dan bolj močan! Kakor da bi ga bila coprnica skuhala!" se je hehetal. Starka ga je grdo pogledala in se je obrnila potem proti Martinu. "Mati, ali bo malo kave?" je vprašal ta. "Saj bom vse pošteno plačal." "E, kaj boste neki plačevali! Tja sedite!" je rekla Šilarica in je od ognja vzela lonček, ki je že čakal. "Kako si rekla, Šilarica? Da ne bo nič plačal?" se je začudil Matijček. "O, to grem pa po vsi fari povedat, da je prišel na svet človek, ki dobi pri Šilarici kaj zastonj !" In veselo smejoč se je odšel skozi vrata. Martin je kavo naglo použil. "Tako! Zdaj pa se bo treba zopet napraviti na pot!" je rekel, a bolj kakor da vpraša, nego da pove. "I, kam se vam že spet mudi?" je zagodrnjala starka. "Hm, nikamor pravzaprav," se je zasmejal godec. "Ampak, če se vam zdi, pa bi šel danes malo koledovat po fari, čeprav ni pustni čas; in bi povsod povedal, da bom še drevi in jutri pri vas. Pa naj se Močnik malo po jezi!" Godec je udaril na pravo struno, in starka ga je celo prosila, naj napravi tako. Za jutri ima tudi malo mesa, da ne poreče, kako je pri njej stradal. "In drevi ne pozabite priti!" ga je še opomnila, ko je odhajal. Martin jo je ubral takoj za vasjo v hrib po položnem kolovozu, ki je vodil v razna manjša sela, in sicer tako, da je šla pot najprej čisto vkreber do prve vasi. Človek je po tej poti lahko v enem dopoldnevu obšel vse glavne kraje sicer prostrane župnije, a je še videl večino posameznih naselbin, ki so stale ob potu. Ako'bi bil godec ostal povsod le polovico tega časa, kakor so ga ljudje ustavljali, bi ga ne bilo ves teden nazaj. A čim je takorekoč s svojo harmoniko sklical ljudi, že jo je zopet oprtil in se napotil naprej, češ, da bo jutri, ko je nedelja, še pri Šilarju; če bi se komu zdelo, ga mora tam slišati. > "Zakaj pa se nisi ustavil rajši pri Močniku?" je zaklical v prvi vasi nekdo za njim. "Zato, ker imam pri Šilarici vse zastonj!" se je zasmejal Martin; in ljudje niso vedeli, ali se norčuje ali je nazadnje res. Pod noč se je Martin pošteno vrnil pod Šilaričino streho, in starko je moralo že skrbeti, ali bo držal besedo ali ne, tako prijateljsko ga je sprejela. Vprašala ga je skoro materinsko, ali je kaj lačen; in na njegov odgovor, ali je že kdo kedaj bil tako sit, da bi za kaj dobrega ne bil lačen, je postavila celo skledico belih žličnikov pred njega. Po večerji sta šla v izbo, in Martin je vZel harmoniko v roke. Ali naenkrat je zopet vstal in je odprl okno na cesto. "Da se bo slišalo k Močniku!" je pokimal starki, da se ie od veselja na glas za-smejala. V tem hipu so se odprla vrata in prikazal se je Matijček. Pa se je tako začudil, da je kar na pragu obstal. "Šilarica se smeje!" je vzkliknil. "Tega pa res ni bilo več od tistega dne, ko je svojega rajnkega pokopala!" Martin je videl, da mora imeti možic navado, da starko, draži. Res se je silno razjezila in je vpila, naj dedec pusti njo in njenega rajnkega pri miru. Ali Matijčku je bila njena jeza malo mar. Sedel je in je pokazal merice, ki so štale na polici, kar jo je zopet malo potolažilo. "Kdo ti pa kaj hoče?" je miril tudi do-šlec sam. "Hotel sem le reči, da mora ta godec znati coprati. Davi mu daje jesti zastonj, zdaj se mu,še smeje! Res, mislil sem, da si se že pozabila smejati.. Pa dajmo no, naj ta fant ali mož rajši kaj zagode — lepše se zna nego se ti smeješ." Da ne bi bilo več besedičenja, je Martin naglo raztegnil harmoniko in začel svirati. Ljudje so polagoma prihajali in bilo jih je vedno več. Ali godec je opazil zdaj zopet nekaj novega: da se zbirajo namreč sami starejši možje, gospodarji, in da niti enega mladeniča ni med njimi. Bil pa je one vrste ljudi, ki ničesar ne vprašujejo, ker upajo, da bodo danes ali jutri sami zvedeli. PISANO POLJE J. M. Trunk TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec m 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Maršavo, maršavo. Neznaten dogodek, pa značilen. Le konštatiram, nič več, ker jutri utegne se kaj takega dogoditi — klerikalcem. Danes je r»oba v vrstah socialistov tam v metropoli, v Clevelandu. F. Barbie razmotriva v "Pro-letarcu" o "uzroku stagnacije v metropoli," namreč stagnaciji pri gibanju med socialisti. Tam poroča : "Zadnjič sem bil na shodu, ki ga je sklicala okrajna organzacija, na katerem je govoril James Oneal, urednik New Leadra. Pričakoval bi, da se bodo takemu važnemu shodu odzvali vsi so-drugi in sodružnice, pa smo bili navz