Poštnina olatana v gotovini Leto IVR. * UubHarH, v sredo, dne 22. maia 1929 St. 114 SI. 2 Din Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeHMta izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D sssssssssss SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp. pelU-vrsla mali oglasi po 1-30 In 2D,večji oglasi nad 43 mm vlMne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pri večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondellko in dneva po prazniku Uredni&tvo /e v Kopltarievl ulici St. 6/JIJ ■Rokopisi se ne vrataio. nefrankirana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 20S0. upravnlitva St. 2328 Informativen Ust za slovenski narod mSSSm 'Čekovni 10.349 xa inserate. Sarafevo St. 7563, Zagreb St. 39.011. Vraga in »una/ St. 24.797 Katoliška akcija in »Jutro" Gospodje pri »Jutru« so tako zelo informirani ljudje, da so šele iz »Ljubljanskega škofijskega listac z dne 10. aprila 1929 izvedeli, da obstoji na svetu katoliška akcija. Zato jim je ustanavljanje katoliške akcije v Sloveniji nekaj čisto novega in nepričakovanega, napram čemu mislijo, da morajo zavzeti svoje stališče. Oni torej ugotavljajo, da je katoliška akcija neka nova organizacija, ki »odgovarja strukturi bivših političnih strank, s katerimi se krije tudi po široki nalogi«, da bo torej morala država zavzeti napram njej svoje stališče. Ako država katoliške -akcije ne bo prepovedala, kakor to vodivni faktorji pri »Jutru« očividno želijo, pa »bo morala dovoliti tudi Pavlu to, kar je dovolila Petru«. Kako torej izgleda v resnici strah, ki je tako zelo razburil gospodo od ljubljanskega »Jutra«? Katoliška akcija vprvič ni nič novega-Papež Pij XI. je že leta 1923 označil za potrebno neko zvezo in koordinacijo vseh katoliških sil, da se branijo, utrjujejo in širijo katoliška načela ter se udejstvujejo v praktičnem življenju vsakega posameznika, družine, posameznih stanov in cele družbe. Ker je v to svrho potrebno čim tesnejše sodelovanje laikov s cerkveno hierarhijo, naj se ta katoliška akcija temu primerno zasnuje. Laiki naj svoje tvorne katoliške sile na nekak način združijo in enotno usmerijo, da z aktivno udeležbo pri vseh vprašanjih katoliškega življenja pozive in poglobijo v katolištvu sebe, obenem pa obkrožajočo družbo, to pa v popolni podreditvi poklicani učeči cerkveni hierarhični oblasti. Tako je katoliška akcija, v kolikor je sploh po kakšnih pravilih urejena, v jedru lo nekako posvetovalno in predlagalno bitje, ki sicer lahko prevzema tudi inicijativo — to se celo želi — vendar pa njene inicijative, navodila in delo ne morejo biti brez odobrenja škofa, ki je v katoliški akciji zastopan po posebnem delegatu in ima neomejeno oblast veta, če bi kaj ne bilo v duhu in soglasju s Cerkvijo. Stvari, ki se v katolištvu same po sebi razumejo. Ce se tedaj snuje tudi v Sloveniji katoliška akcija — in to se vrši uže od zadnjega katoliškega shoda! — ni to nič drugega ko udejstvenje izrecnega papeževega naloga katoličanom celega sveta. Tako je na prvi pogled jasno, da je katoliška akcija čisto interna cerkvena zadeva, v katero sc nima absolutno nihče pravice vtikati. Ker je to čisto cerkvena akcija, zato je, kakior pravi § 18 od škofa potrjenih pravil, ki ga pa »Jutro« nepošteno za-molčuje, katoliška akcija popolnoma nepolitična. Radi tega je trditev »Jutra«, da katoliška akcija odgovarja strukturi bivših političnih strank, »s katerimi se krije tudi po široki nalogi«, korenito napačna. Kajti katoliška akcija v bistvu ni nič drugega ko v svetu udej-stvujoča se cerkev. Kakor se le-ta udejstvuje popolnoma po svoje izključno po verskih sredstvih in se razprostira na vse ljudi, stanove in družabne strukture brez ozira na njihovo politično strankarsko opredeljenje, tako se čisto enako udejstvuje katoliška akcija. Zato le-ta tudi ni čisto nič novega, ni pravzaprav niti organizacija v modernem pravnem pomenu besede, ampak je zgolj modernemu času pri-lagodena posebna metoda cerkvenega delovanja r družbi; je tedaj nekaj političnim organizacijskim tvorbam bistveno disparatnega. To se tudi od papeža izrecno zahteva in kot katoliški akciji naravnost bistveno svojskega označuje: da je namreč nepolitična. Struktura katoliške akcije je čisto drugorodna od strukture katerekoli politične akcije. Ona je posvetovalen organ cerkvene hierarhije, sloni na imenovanju in naznačevanju, če pa se kdo vanjo voli, je čisto odvisen od škofove potrditve; njeno delovanje je brez poklicanega hierarhičnega dušnega pastirstva nično, ona je pravzaprav le sodelovanje, pomoč, razširjenje, obogatenje cerkvenega dušnopastirskega dela; gotovo sme in mora inicijativno v katoliško življenje posegati, saj k temu primarno meri, leda končno odločujoče avtoritativno vodstvo io in ostane v poklicnem svečeništvu, kakor drugače v katoliški cerkvi sploh biti ne more. Zato hierarhično vodstvo katoliške cerkve, katere poglavar je papež, za katoliško akcijo prevzema tudi vso odgovornost, dočim so politične stranke, tudi kjer bi bile ali so izrecno na katoliško versko podlago postavljene, popolnoma neodvisne in cerkev ne prevzema za njihovo udejstvovanjc nobene odgovornosti. Naloge katoliške akcije so čisto drugačne od nalog politične stranke, ker so popolnoma ver- Zasedanje male antante Belgrad, 21. maja. (Tel. »Slov.«) Na današnji konferenci male antante so se ministri treh prijateljskih držav bavili predvsem s tremi aktualnimi vprašanji: o reparacijah, o podaljšanju pakta med državami male antante, ki preneha koncem julija, in o gospodarski organizaciji držav male antante. Glede vprašanja reparacij je mala antanta ostala na svojem prvotnem stališču in je svoje poglede raztolmačila v posebni noti, ki jo je pred kratkim poslala vladama Anglije in Francije. Velike države so namreč predlagale, da bi se reparacijska kvota za države male antante ugotovila, oziroma znižala. Mala antanta je tudi danes na stališču, da bi bilo zmanjšanje reparacijske kvote v preveliko materialno ter moralno škodo za te države. Radi tega so tudi danes sprejele prvotno stališče. Zavezniškim silam bodo sporočile, da naj glede reparacij ostane pri starih kvotah. Glede podaljšanja pakta, s katerim so zvezane države male antante, bo padla končna odločitev glede vsebine in podaljšanja na jutrijšnji seji. Pač pa se je danes živahno debatiralo o tem važnem vprašanju, ki je važno za vsako posamezno izmed treh držav. Povsem naravno je, da bo temelj ostal isti in da je računati le še z globljim zbližanjem vseh treh držav. Belgrad, 21. maja. (Tel. Slov.) Po seji zunanjih ministrov male antante je bil izdan tale komunike: »Trije ministri držav male antante so se danes, 21. maja dopoldne in popoldne sestali. Nadaljevali in končali so razpravo o vprašanju splošnega političnega položaja. Pokazala se je popclna enakost v pogledu na položaj. Posebej so obravnavali vprašanje ednošajev njihovih držav s sosednimi in obmejnimi državami. Ugotovili so, da se ti odnošaji razvijajo popolnoma normalno. Vsi trije ministri so nato razpravljali v duhu priporočila Društva narodov o vprašanju splošne arbitražne pogodbe med njihovimi državami. Ta splošni in skupni akt za te tri države je bil danes na popoldanski seji podpisan. Enako so podpisali protokol, s ! katerim so se podaljšale identične zvezne po-gedbe. Prihodnja seja bo jutri ob 10 dopoldne v zunanjem ministrstvu.« Ta splošna in skupna pogodba, ki je bila danes podpisana, najjasnejše govori proti vsem vestem v inozemstvu, da so veze M. A. razrahljane. Dosedaj so bile namreč samo pogodbe med eno z obema drugima državama. Odslej pa obstojajo skupne pogodbe, poleg tega pa še pogodbe ene z dvema drugima državama. Banket na T^pclderu Belgrad, 21. maja. (Tel. »Slov.«) Zvečer se je vršil v gardijskem domu ua Topčideru banket, ki ga je predsednik vlade priredil na čast zunanjim ministrom male antante. Tega banketa se je udeležila večina ministrov, rned njimi dr. Korošec. Minister dr. Kosta K u-manudi je imel ta-le govor: »Gospod predsednik vlade, gospodje ministri! V imenu vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pozdravljam odlične zastopnike češkoslovaške republike in kraljevine Romunije, njuni ekscelenci Beneša in Mironesca ter ju zagotavljani, da jih je prestolica naše kraljevine sprejela s polnim srcem kot zelo draga in cenjena gosta. Sestanek male antante, ki se obnavlja leto za letom, je prinesel prav srečne rezultate. Ustvarile so se in vedno bolj učvrstile zveze srčnega prijateljstva in vzajemnega spoštovanja, zveze, ki so od vsega početka zbližale ljudi, ki jim je v niali antanti poverjeno vodstvo zunanje politike. Ta duh je že prešel v neko tradicijo. Temu se imamo zahvaliti, da se je ta politična kombinacija okrepila že v intimnost čustva. To je dejstvo, ki je v mednarodni zgodovini zelo redko, ki je vredno, da se zabeleži. Sorodnost, tako moralna kakor realna, ki jo kaže mala antanta, izhaja iz dveh vzrokov. Mala antanta je v svetovni vojni skupno z romunskimi in češkoslovaškimi legionarji prelivala kri za isti vzvišeni cilj: osvobojenje in svobodo. Tu se je že ustvaril ideal naših novih, razširjenih domovin. Naši trije narodi so globoko občutili to skupno aspiracijo in te skupne ideale, ki so nas približali drug drugemu in nas držali v istih vrstah v najnesrečnejših dneh. Naravno je bilo, da so tri države, ki so sc ustvarile ob teh nečloveških naporih, takoj, ko so se organizirale, nadaljevale pod zaščito miru svojo skupno akcijo, ki se je začela na ' ojnern polju. In ti isti vojaki, ki so postali mirni državljani, so s popolnim razumevanjem odobrili, da njihove neodvisne in svobodne države ostanejo tudi nadalje politični zavezniki. To je drugi razlog, iz katerega izvira zdrava in močna sila, s katero razpolaga mala antanta. Ti cilji ali prav za prav cilj, ki obstoji, je prav tako vzvišen in čist, kakor motivi, i'5 katerih izhaja. Mi smo trdnjava, ki je zgrajena zato, da pobije vse poskuse, ki bi motili mirno atmosfero. Meje so začrtane. Državna ozemlja so določili zavezniki na svečanem sestanku v Parizu 1919. Mirovne pogodbe, ki so se sklenile in podpisale, vsebujejo v tem oziru zgodovinske obveznosti, ki se jih nihče ne sme dotikati. Od takrat se vsako leto sestajamo, da se razgovorimo, kako bi bdeli nad uspehi, da bi jih obvarovali in da jih ne bi nihče kršil. Na drugi strani so se dovršila dragocena dela miru. Vse delo je usmerjeno po tej temeljni ideji. V to smo prinesli vso iskrenost naše vere, da se bo ta naloga čimpreje izpolnila. Odkrito lahko trdim v imenu naših narodov, da mi želimo in hočemo čuvati in skega in moralnega značaja tudi tam, kjer gredo za aktuacijo katoliških načel v javnosti in javnih organizmih: gre namreč le za mirno, notranjo, duhovno penetracijo družbe po prostovoljnem, spontanem in čisto religiozno-etičnem sprejemanju katoliških življenjskih principov, dočim politične stranke delajo v glavnem po čisto drugih načelih iu metodah-Zato sme biti član katoliško akcije vsakdo, naj jo ali je bil politično organiziran in usmerjen v katerikoli stranki, da le zunanje iu notranje popolnoma afirmira religiozna in etično načela katolicizma in jih hoče praktično uveljavljati. »Podreditev nepolitičnih organizacij Orlov itd. v katoliško akcijo«, kakor pravi »Jutro«, tedaj ni samo formalno, ampak je bistveno; politične stranke pa, ako bi pri nas sploh še obstojale, bi se v katoliško akcijo ,sploh in načeloma ne sprejele in bi podležale njenemu vplivu samo posredno po samopo-sebni sili in kontaktu idej kakor vsako drugo javno zastopstvo in kakor vsak drug pojav javnega življenja. Kajti to je stvar moralnega učinka čisto tako, kakor moralno na duhove učinkuje Cerkev ali pa kakor so učinkovale in tudi poslej bodo posamezne verske organizacije, n. pr. tretji red sv. Frančiška, saj katoliška akcija ni nič drugega ko skupitov že obstoječih in delujočih katoliških verskih in verskokulturnih ter dobrodelnih sil v eno smer in akcijo. Pri katoliški akciji jo namreč poudarek no na organizacijskem ustrojstvu, liolikor je neobhodno, ampak na akciji kot funkciji, kot u dejstvo vanju, kot oživotvor-jonju religioznih sil katoličanslva. V tem smislu katoliška akcija ni nova, ampak obstoja že dvatisoč let, odkar so sc zbrali apostoli k razsvetljevanju in preobrazbi sveta v duhu Evangelija! Dedukcije Jutra:: so torej brez vsake stvarne podlage. Neodvisno in svobodno delovanje Cerkve na njenem lastnem področju jc bilo tudi pri nas ustavno zajamčeno; s suspen-zijo ustave pa se gotovo niso suspendirala načela svobode, enakopravnosti in neodvisnosti cerkvenega- verskega udejstvovanja, ki no prihaja v konflikt niti s kompetenco iu nalogami države ko', take niti s tendencami sedanje vlade, marveč krepitev državne zavesti in moralnih dolžnosti do vladarja in države z duhovne strani le najkrepkeje podpira. Vlada g. Mussolini ja, ki gotovo bolj kot katerakoli druga brani suvereniteto države, jo katoliško akcijo v konkordatu kot izključno cerkveno zadevo priznala. Ce pa se bivši pristaši jugoslovanske demokratske stranke sklicujejo na naravno še obstoječe in priznano načelo enakopravnosti, ako hočejo svoja kulturna društva in delovanje tudi na kakšen način koncentrirati, nimamo mi seveda ničesar proti in državi je svobodno, dn stori v tem pogledu, kar se ji zdi z njene strani prav. Kdor bi pn hotel ovirati katoliško akcijo ali ji stopiti nasproti kot sovražnik, se mora zavedati, da so s tem postavlja v bojno pozicijo proti katoliški Cerkvi sami in njenemu poglavarju. Ne vemo, zakaj se je zdelo to potrebno gospodom pri Jutru , ki so na ta način zopet očitno zapeli v proti katoliško kul-turnobojno trobento, Ali mislijo mari s tem pospešili konsolidacijo naše države? ohraniti mir v svetu. Da je mala antanta sposobna, da to dolžnost izpolni, je dokaz njena kontinuiteta, o čemer priča dejstvo, da ni nobena sprememba ministrov ali vlad mogla niti najmanj vplivati na njeno politično pojmovanje, Od prvega dne, ko se je ustanovila, pa do danes, ni mala antanta v nobenem trenutku zapustila te poti, ki si jo jc bila določila. To je pravilna in svetla pot, edina, ki vodi k napredku naše države in k zbližanju naših narodov. Dvigam čašo v čast Nj. V. Mihaela, kralja romunskega, in Nj. eksc. g. Masaryka, predsednika češkoslovaške republike, naših zvestih prijateljev in zaveznikov, želeč jima dolgo in srečno življenje, da bi njuni napori za splošni blagor bili kronani z uspehom.« Govor Beneša »Gospodje ministri! Gospe in gospodje! Ker moram na tej svečani večerji govoriti za mejim prijateljem g. Kumanudijem, si dovoljujem, priznati Vam eno stvar. Ne govorim rad javno in sploh ne govorim govorov. Toda treba je napraviti izjemo in ta izjema jc nocoj na banketu male antante. Ta izjema ima v resnici svoj poseben smisel. Velikokrat je dobro ponoviti načelne in temeljne resnice, dasi so vsemu svetu znane. Takoj v začetku so postali sestanki ministrov male antante prazniki, lahko rečem družinski in intimni prazniki. Prijatelji smo med prijatelji, katerih zvestobo in udanost je dokazala najstrašnejša vojna, ki sc je kdaj vodila. Teh deset let po vojni pomenja za našo državo periodo, med katero se je odločila naša useda. V tem duhu so naši narodi razumeli, da bomo dobro hodili in brez zunanjih kriz, ako bomo skupno hodili in skupaj ostali. Mi smo to storili. Vsemu svetu je znano, da nas mala antanta hrabri v vsem nadaljnjem delu. Drugi vzrok ni nič manjši. V sedmih letih smo se zbirali dvakrat letno. Imel sem srečo, da sem sodeloval na vseh teh sestankih. Jaz sem lahko vedno ugotovil od lela do leta sporazum s tovariši in prijatelji v Romuniji in Jugoslaviji ter velik napredek konsolidacije naših treh držav. Spominjam se, kake težave smo prebrodili. Težavna leta 1919 do 1922 s konflikti in z nemiri v Srednji Evropi, prvi poskusi konsolidacije v Evropi na konferenci v Ženevi 1. .1922, prva pogajanja med velesilami za reparacije in radi problema razorožitve, vse težkoče v Ženevi, poskusi, da se pride do Locarna, dogodki v Orientu in končno vsi poskusi za likvidacijo svetovne vojne in za de-finitivno konsolidacijo Evrope, ne da bi pri tem pozabili na incidente in lokalne težkoče centralne Evrope in na Balkan. Ce mi preidemo vso to dobo in vidimo, da je skupina držav, kakor naša v skupni zvezi, lahko se ubranila vseh teh težkoč situacije in vsega kaosa, ki je nastal v vojni in ki se je dotikal vitalnih interesov naše države, in torej lahko podčrtamo, da naša skupina ni nikoli pozabila prilike, da sodeluje pri ustvaritvi miru, da približa narode in jim daje pogum ter dobre na-de, da upajo in verujejo v mir, ki bo bolj srečen, kakor mir v prošlosti. Tedaj se mora priznati, da vsi občutimo zadoščenje, če pogledamo na delo, ki smo ga izvršili v teh letih v našem skupnem sodelovanju. Imamo pa še tretji razlog, katerega rad ponavljam na vseh naših sestankih in ki sicer ni nov, vendar pa več kol resničen. Dasi je veliko skeptikov in ljudi, ki ne verujejo v bodočnost male antante, lahko rečem, da se mala antanta konsolidira in krepi od dneva do dneva. Ne samo da se utrjujejo zveze, ki že obstojajo, ampak tudi vsak novi sestanek dodaja nove zveze k onim, ki že obstojijo. Sedanji sestanek je ravno dokaz temu, ker ravno tukaj so se podpisali dogovori v duhu Dru.-lva narodov, iu ti dogovori so okrepili malo an-tanto tako, da lahko rečeni, da bo ostala večno. Vidite, gospo in gospodje, resnice, ki so poznane, toda katere je treba vedno in vedno ponavljati na naših lastnih sestankih. To so politične resnice, ki so naša vizitna karta, ki jo kažemo Evropi in celemu svetu. Delo, ld smo ga mi napravili v teli devetih letih, jo zelo veliko. Dopustite mi torej, gospe in gospodje, da čestitam mali antanti k srečnemu nadaljevanju tega dela in da želim največji uspeh mojima dvema zavezniškima državama, Jugoslaviji in Romuniji. Predvsem mi dopustite, da dvignem to-lc čašo na zdravje in veličino velikih suverenov, teh tako gostoljubnih iu velikih prijateljev, na zdravje Njihovega Veličanstva kralja Aleksandra in kraljice ,»ta-rije, kakor tudi nn zdravi je Njegovega Veličanstva kralja Mihaela, suverena Romunije.« V istem smislu je govoril tudi romunski zunanji minister Mironescu. Spomenica slovenskih občin Nj. Vel. kralju Bcigrad, 21. maja. (Tel. Slov.«) Kakor m že včeraj javil »Slov. Listu«, je poslalo 1000 slovenskih občin vsled nekaterih določb nameravanega ljudsko- in srednješolskega zakona posebno spomenico. Obenem so občine poslale enako spomenico tudi prosvetnemu ministru. Kakor že omenjeno, je podpisalo spomenico ]000 slovenskih občin, to je nad štiri petine vseh slovenskih občin. Ta enotnost slovenskih občin je napravila v Belgradu zelo močan vtis, ker jasno dokazuje, da je spomenica v resnici pisana iz srca slovenskega mišljenja. Vašemu dopisniku se je posrečilo dobiti besedilo spomenice, ki se glasi: Vaše VcličansSvo ! Z zaupanjem, s katerim smo se oklenili jugoslovanske države, se obračamo na Vaše Veličanstvo v najresnejši zadevi: verouk v šoli! Iz trdovratnih časnikarskih vesti in ponovne,i;a skupnega nastopa našega in pravoslavnega episkopata moramo žal sklepati, da prevladujejo v ministrstvu prosvete tendence, ki hočejo z novimi šolskimi zakoni dosedanje delo cerkve na šolskem polju docela preprečiti ali vsaj zelo omejiti. Te tendence merijo na to, da se ukine verouk na višjih razredih srednjih šol, ali se ukinejo v.-e privatne ljudske šole, ki so pri nas pod vodstvom ženskih kongregacij; da se odvale vsa financi-elna bremena za verouk na cerkev; da se odpravijo stalna katehetska mesta, da naj bi e*»rkev ne imela več zastopnikov v šolskih korporacijah itd. Po vseh kraljevskih besedah, ki jih imamo iz ust Vašega Veličanstva, vemo da je ta sovražnost proti najsvetejšim željam naroda Vaši plemenitosti tuja, zato s polnim zaupanjem predložimo Vašemu Veličanstvu prošnjo, da naj se v šolski zakonodaji spoštuje in ohrani sodelovanje cerkve na šolskem polju v polnem dosedanjem obsegu. Vaše Veličanstvo naj blagovoli vpoštevati razloge, ki nas nagibajo k tej prošnji. I. Če naj ho naša država trdna in neoinaj-Vjiva, mora biti spoštovanje kraljevske in državne avktoritete globoko zasidrano v srcih državljanov. Katoliška cerkev uči vernike, da je oblast kraljev in držav od Boga in spoštovanje te oblasti je sankcionirano po božji zapovedi! Ali ni vprav v sedanjih časih, ko skušajo mednarodne socialistične in boljševiške sile podreti dosedanje temelje človeške družbe in izpodkopati vsako avktoriteto, najbolj 'potrebno, da polagoma v srca nežne mladine te božje temelje za državno in vladarjevo avktoriteto? Ali je sedaj, ko se bije v Evropi veliki načelni boj duhov za avktoriteto in proti avktoriteti, čas, da vprav država sama izpod-kopava te temelje? II. Krščanska religija se je vprav v zgodovini Srbov, Hrvatov in Slovencev izkazala kot neizpodbiten, trden temelj lastne naše narodne bitnosti. Oni veliki geniji, ki so nani Slovanom uslvaTili lastno bitno in samobitno slovansko kulturo, kakor sv. Ciril in Metod. sv. Sava, so prišli med nas Slovane v znamenju križa; in to sv. tradicijo so branili naši pradedi v stoletnih bojih proti Turkom pod geslom: »Za krst častni i slobodu zlatnu!« Ali ni dolžnost šole, ki naj vzgaja bodoči rod, da uvaja vprav mladino v to slavno tradicijo pradedov? Ali more biti v interesu države, da šola eksperimentira z otroki in prezira te preizkušene temelje slovanske tradicije? Ali ni v najvišjem interesu države, da šola te tisočletne tradicije skrbno, in sicer pozitivno goji? III. Te verske tradicije so drage najširšim plastem našega ljubljenega naroda in, hvala Bogu, ni najmanjšega znamenja, da bi se široke mase našega ljudstva bile izneverile tem tradicijam. Na te svete tradicije celokupnega naroda se mora ozirati šolska zakonodaja, ne pa na kulturnobojne ideje posamnih. od pravega naroda odtrganih doktrinarcev. Kajti narod bo branil državo in prestol ob urah preizkušnje, ne pa beseditelji novih, votlih teorij, branil bo pa narod zato, ker bo spoznal to kot božjo zapoved. IV. Šola nima samo namena, da izobražuje našo deco s poukom, ampak predvsem ima tpdi to dolžnost, da vzgaja našo mladino v kreposlne in trdne značaje, ki znajo premagati nižje nagone, in strasti. Šola mora navajati mladino na strogo izvrševanje dolžnosti do sebe, do bratov, do države; šola mora vdihavati mladini duha nesebične požrtvovalnosti. Za tako vzgojo ni trdnejših temeljev, kot so večno veljavni zakoni božji. Zakaj bi vprav le temelje s šolo podirali? Iz vseh teh razlogov je nam neumljivo, zakaj bi se hotela vprav država odtegniti tej svoji dolžnosti in odvajati bremena za versko vzgojo na cerkev, oziroma na starše? Vprav la dvojna obremenitev staršev mora prej ali slej roditi nerazpoloženje naroda proti državni oblasti. V. Za naš slovenski narod pa velja še poseben razlog. Zagvozdeni smo med germansko ln italijansko kulturo, podpirati moramo vsaj moralno svoje brate onkraj meje. Zato mora-moramo zbrati, kakor vojak na predstraži, vso svojo moralno moč, da držimo častno stražo na okopih SJovanstva. Konierenca hrvaških škoiov v Rimu Nova delegacija škofov gre v Belgrad zaradi novih šolskih zakonov Še nadalje ozek slik z zastopniki pravoslavne cerkve Belgrad, 21. maja. (Tel. Slov.) Iz Rima poročajo: Hrvatski škofje, ki bivajo v Rimu, so porabili to priliko in se sestali v narodnem zavodu sv. 1 lieronima na konferenco, na kateri so razpravljali o ukrepih, ki naj sc podvzamejo glede šolske in sploh kulturne zakonodaje najbližje bodočnosti v naši državi. Sklenilo sc je, da gre še enkrat delegacija škofov v Belgrad in da ponovno pojasni stališče katoliške cerkvc glede vseli šolskih vprašanj in zakonov. Nadalje je načelno sklenjeno, da se vzdržuje še naprej czek stik z zastopniki pravoslavne cerkve. Konferenca so je vršila v zavodu sv. I lieronima cb priliki romanja luvalskih katoličanov in bivanja škofov v Rimu zato, ker bi bili škofje kot vsako leto običajno po svoji vrnitvi iz Rima zaposleni s svojimi kanonskimi vizitacijami, ki sc redno vršijo po binkoštnili praznikih. Poincare o ureditvi reparacij Stroškov urediivc reparacij ne more nosili fakrvavljena in porušena Francija Pariz, 21. maja. (Tel. Slov.«) Pri odkritju vojnega spoinonika v Douaiunont pri Verdunu je imel včeraj Poincare govor o vojni krivdi in o ureditvi reparacij. Izvajal je: Francoska vlada in francoski narod sta leta 1914. in že preje odkrito storila vse za mir, toda nasprotniki niso samo napovedali vojne in onemogočili vsako posredovanje, temveč so storili tudi neutajljiv zločin s tem, da so kršili belgijsko nevtralnost. Samo ta atentat na pravice človečan-slva je omogočil, da je nasprotnik udri v nevtralno ozemlje in v severno Francijo. Celo, če ne hi cesarske vlade osrednje Evrope zavestno hotele prevzeti iniciative in odgovornosti za izbruh vojne, so že samo s svojim nasilnim nastopom proti Belgiji povzročile neprecenljivo škodo, za katero so dolžne Belgiji in Franciji odškodnino. Pravična odškodnina je obnova. Francija mora že dolgo ča- kati na pravično ureditev reparacij. Vselej, kadar so se, začela pogajanja, je bila Francija pripravljena na koncesije. Sedaj je Francija i pripustila preiskavo strokovnjakov in pripustila pogoje, ki niso bili njeni. S svoje strani je Francija storila vse, da olajša delo strokovnjakov, in francoski delegati niso niti trenutek otežkočali pogajanj. Cdedali so samo na to, da ne žrtvujejo Da\vesovega načrta za manj siguren ali manj produktiven režim. Francija želi, da se v interesu gospodarske obnove sveta res ustvari končna ureditev re-paracijskcga vprašanja. Bilo bi pa krivično in nesprejemljivo, če bi stroške za to morala nositi izkrvaviicRa in porušena Francija. Francoska vlada si l>o ustvarila sodbo šele po končanih posvetovanjih in mnenje strokovnjakov pi-edlflfcila poslanski zbornici v ratifikacijo. Konferenca strokovnjakov ho uspešna Parit. 21. maja. (Tel. iS4ov.< ) Strokovnjaki so med binkoštnimi prazniki proučevali Stamp-Schaclitovo poročilo, in sicer včeraj celih devet ur. Cuje se, da so se končno zedinili glede nove sestav^ nemških pridržkov za razdelitev nemških plačil. Po izjavi nekega francoskega delegata je resno upati, da bo konferenca strokovnjakov končala z uspehom. ::Echo de Pariš« poroča, da je bila gladko odklonjena nemška zahteva, da bi se dovolil moratorij za preskrbo denarja in da hi se avstrijske nasledstvene države pritegnile k plačevanju dolgov. Nemško stališče pa je zmagalo v tem, da se anulira debet saldo pri raznih kompenzacijskih stroških za obračun privatnih predvojnih dolgov. Razdelitev nemških plačil med zaveznike še ni natančno razvidna, zdi se pa, da obstoji v tem, da se Youn-gov načrt vrača k razdelilnemu ključu v Spaau. Redukcije, h katerim so pripravljene Združene države, so samo moraličnega pome- na za končno ureditev in znašajo največ 5 milijonov dolarjev na leto. Strokovnjaki upniških držav imajo danes še zadnjo sejo, da še enkrat proučijo izpremenjeno enotno poročilo Schacht-Stamp. Če ne bodo nastale nepričakovane nove težkoče, se lahko popoldne začno skupna posvetovanja z Nemci. Amerika malo popustila. Ntwycrk, 21. maja. (Tel. Slov.) Ponudba ameriške vlade, da se ameriški zasedbe ni stroški znižajo za 10 odstotkov, je bila v listih ugoduo sprejeta, dočim se v parlamentarnih krogih opozarja na nevarnost, da se ne bil Amerika s tem zapletla v problem evropskih i dolgov. Vendar pa se Hooverjeva ponudba drži v mejah, ki omogočajo vladi, da postopa brez sankcije senata. Samo, če bi se črtalo kaj od anuitet, bi bila ratifikacija po kongresu neobhodno potrebna. Ameriški odpis bi znašal okroglo 30 milijonov dolarjev. Konferenca male anšante tiska Belgrad, 21. maja. (Tel. »Slov.«) O konferenci male antante tiska je izšel ta-le ofi-cieini komunike: Konfercnca male antante tiska, ki se je vršila v Belgradu v dneh od 19. do 21. maja, je končala delo svojega petega rednega zasedanja. Na konferenci so podali poročila trije nacionalni odbori. Nato pa se je o teh poročilih razpravljalo. Konicrenca je ugotovila istovetnost naziranj tiska treh zavezniških držav, kar se tiče glavnih načel politike male antante. Od osnovanja male antante tiska je skupna organizacija in osebno sodelovanje tiska treh držav stalno napredovalo in popolnoma opravičilo nade, ki so bile stavljene v to organizacijo. Tiskovna mala antanta je plodonosno delovala tako glede medsebojnega spoznavanja in medsebojne obrambe istovetnih interesov treh držav. Čvrsto odločena, nadaljevati sedanje delo, bo ostala zvesta svojemu programu v tiskovni mali antanti in poiskala vsa sredstva s poja-čenjem in razširitvijo svojih naporov. Belgrad, 21. maja. (Tel. Slov.) Zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi je ob-vtotil tajništvo Društva narodov, da bo na sestanku Sveta Društva narodov, ki se bo vršil v Madridu, našo državo zastopal dr. Kosta Kumanudi, poslanik v Bernu dr. Šumenkovič in stalni delegat pri Društvu -narodov Fotič ter načelnik političnega oddelka v zun. minisb'-stvu. Dr. Kosta Kumanudi bo koncem maja odpotoval v Švico, kjer bo obiskal zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča. Nato pa bo za Šumenkovičem odpotoval v Madrid. V Madridu bo do druge polovice julija, ko se bo verjetno dr. Marinkovič vrnil v Bcigrad. Kateremu državniku bi prišlo zdaj nn um tej najbolj izpostavljeni straži cepiti moči in vsiljevati notranje boje? Izmed vseh notranjih bojev deluje pa najbolj razkrojevalno kulturni boj, ker cepi narodno dušo do najglobljega dna. 1 l vseh teh razlogov si usojamo predlagati Vašemu Veličanstvu konkretne predloge: 1. Šolska vzgoja mora dajati poleg intelektualne izobrazbe tudi moralno vzgojo značaja. 2. Moralna vzgoja mora sloneti na verskih temeljih. Zato naj ostane verske pouk z verskimi \ajanii neokrnjen, to tudi v vseh razredih srednje šole. V šolah, v katerih pa verouka doslej še ni, naj se uvede nanovo (tehniške, obrtne, trgovske šole itd.). Pouk v veri in morali bodi tako bistven del šolskega pouka kakor drugi glavni predmeti in naj ga vrše kakor do sedaj duhovniki ali veroučitelji pooblaščeni od verske oblasti. -I. Kjer je radi mnogoštevilnih šol potreba, naj država nastavi v sporazumu s cerkveno oblastjo samostojne katehete-duhovnike in naj jih plača kakor učitelje. 7j. Učitelj bodi one veroizpovedi, h kateri pripada večina učencev. b. Verske oblasti naj bodo zastopano v šolskih odborih ali korporacijah. 7. Pravice tako imenovanih privatnih državnih Sol (kakor jih pri nas n. pr. vodijo redovnice sestre) naj ostanejo: a) Že obstoječe privatne šole s pravico javnosti naj se ne ukinejo, ustanavljanje novih naj država ne ovira, če izpolnijo pogoje, ki so predpisani za državne javne šolo. b) Izpiti in izpričevala teli šol naj bodo kakor doslej enakopravna onim javnih šol, lako, da ne bo posebnih izpitnih komisij, poslanih od državne oblasti. c) Staršem naj ostane kakor doslej pravica, da smejo otroke pošiljali v javne ali privatne šole s pravico javnosti. d Absolventi zasebnih učiteljišč s pravico javnosti naj imajo enako pravico pri kompe-tencah na učiteljska mesta kakor absolventi javnih šol. 8. Ker je za dosego idealnih ciljev šolske vzgoje nujno potrebno vzajemno sodelovanje šole, cerkvc in staršev, naj bodo starši zastopani v šolskih odborih ali korporacijah. To spomenico, oprto na priložene izjave \eč sto županov izročimo kol neposreden apel slovenskega naroda na svojega ljubljenega kralja v roke Vašega Veličanstva zaupajoč na besede proklamacije z due 6. januarja 1920, dc je prišel čas, ko med narodom in kraljem nt. more in ne sme biti več posredovalca«. Če bi Vaše Veličanstvo moglo še dvomiti o jasni volji ljudstva glede šolstva, vdano prosimo, da Vr.še Veličanstvo blagovoli dati narodu priliko, da s splošnim plebiscitom da izraza svoji volji, kakor je to običajno v modernih državah v tako važnih do dna ljudske duše sega-jočih vprašanjih. Papež zapusti Vatikan na lelovo Milan, 21. maja. (Tel. Slov.) Kakor sc poroča iz urada kardinala-državnega tajnika Ga-spairija, jc papež Pij XI. končnovcljavno skle-nil, da bo prvič zapustil Vatikan dne 30. maja na čelu procesije sv. Rešnjega Telesa. Ta njegov prvi izhod bo izvršil peš iz cerkve sv. Petra, ko bo pod baldahinom nosil Najsvetejše in na trgu sv. Petra in z vzvišenega mesta podal blagoslov. V to svrho se bodo meiodajne osebnosti Vatikana dogovorile s policijsko direkcijo mestnega okraja Borgo glede potrebnih odredb za vzdrževanje reda. Radi udeležbe papeža s ar rnega se bo vršila ta procesija izredno slovesno. Udeležil se je bo ves papežev dvor, diplomatski kor pri sv. Stolici in ves kardinalski kolegij. Razprava v Haagu odgodena Haag, 21. maja. (Tel. Slov.) Ob pričetku današnje razprave na svetovnem razsodišču r zadevi franc.-srbskcga konflikta radi predvoj-nih dolgov je sporočil predsednik razsodišča, da jc danski sodnik Nyholm obolel, lako da se seja ne more vršiti. Nadaljevanje procesa sc je odgodilo za nedoločen čas. Odbor troijice o manjšinskem vprašanja Ženeva, 21. maja. (Tel. Slov.) Mnenje odbora trojice v Svetu Društva narodov, kateremu pripadajo japonski poslanik Adacci, angleški zunanji minister Chambeiiain in španski poslanik Quinones de Leon, in ki jc imel nalogo, preučiti spomenice o manjšinskem vprašanju, je bilo danes izročeno članom Sveta Društva narodov. Ta spomenica, ki obsega 25 strani in kateri je priloženih 15 spomenic, predlaga Svetu, ki sc sestane dne 6. junija v Madridu, nekatere manj pomembne odredbe za pospešenje postopka v manjšinskih vprašanjih in nekatere odredbe glede publicitete manjšinjskih pritožb in odgovorov vlad. Organizacija pravosodnega ministrstva Belgrad, 21. maja. (Tel. >Slov.«) Uredba pravosodnega ministra je danes izšla. Uredba določa te-le oddelke: I. Sodno-upravni oddelek in kabinet ministra. Ta oddelek ima tele odseke: 1. odsek za področje apelacijskega sodišča Belgrad, Skoplje in Podgorica, 2. odsek za apelacijsko sodišče Zagreb, 3. odsek za apelacijsko sodišče Sarajevo, 4. odsek za apelacijsko sodišče Ljubljana in Split, 5. odsek za apelacijsko sodišče Novi Sad. II. Pravni oddelek. V 1em oddelku je državljansko-pravni odsek z. referatom za ka-zensko-pravne zadeve in za mednarodne probleme. Ta odsek za kazensko-pravne zadeve oddaja pravna mišljenja in enaka mišljenja lc kazenskim načrtom- Državljansko-pravni odsek pa opravlja obče posle, ki spadajo v po-* dročje ODZ. Dalje opravlja posle legitimacij, adopcije in je obenem sekretarijat vrhovnega zakonodajnega sveta. Kazensko-pravno ima vse posle iz kazenskega področja. III. Oddelek za zakonodajo in izvajanje zakonov. V tem oddelku so: 1. odsek za zakonske načrte, 2. odsek za uvedbo in izvršitev zakonov s posebnimi referati, proglašanje zakonov in uredb. IV. Oddelek za kazenske in sličnc zavode skupno z gospodarskim računskim oddelkom. Tu je poseben odsek za kazenske zavode, odsek za kazenskim zavodom slične zavode in gospodarski računski odsek. V. Oddelek za vere, ki ima 4 odseke. 1. odsek za pravoslavje, 2. odsek za rimsko katoliško veroizpoved, :•>. odsek za muslimansko veroizpoved, 4. odsek za ostale vere. Za načelnike, inšpektorje in tajnike je predpisan sodni izpit. Scdni izpit ni potreben za načelnika oddelka za vere. Pisarji morajo imeli diplomo iz prava. Za oddelek za vero pa je predpisana diploma kake fakultete. Belgrajske vesti Zborovanje glavnega prosvetnega svela sc je pričelo danes. Pomočnik prometnega ministra Kuzmano-vič, ki je bil, kakor smo poročali, vpekojen, je bil danes na predlog prometnega ministra dr. Korošca odlikovan z redom sv. Save II. reda. Predlog zakona o zavarovanju rudarjev v rudnikih jc v ministrstvu za šume in rude že izdelan. O tem zakonu smo že poročali Zagrebške vesti Opozicija starekatoliške ccrkve je sklenila, ustanoviti svojo posebno cerkev, neodvisno od Kalcdjerc, in pristopiti k uttfechtski zvezi sta-rokatoliških cerkev. Most pri Veliki Gorici na Odri so hoteli porušiti neznani zlikovci, kar pa sc jim ni posrečilo. V Zagrebu se smatra, cla so to delo nameravali subverzivni elementi. Moderna letna oblačila za gospode za vsako priliko, promenado, letovišča, kopališča iigotavlja v finem reklamnem delu tvrdkn Drago Schwab — LJubljana Xa a)/e novega Koledar Sreda, 22. maja: Emil (Milan); jutri: Janez Krstnik de Rossi. Akademija »Jug. Orlovske Zveze" V Unionu 18. maja. Sobotni nastop orlovstva v veliki dvorani Uniona, o katerem smo v nedeljski Številki le na kratko poročali, je bil v vsakem oziru posrečen iu zadovoljiv. . Orlovstvo se je tekom let razvilo v sito, ki v naši javnosti predstavlja vse večji ugled in spoštovanje. Skromno, tiho je delo te organizacije, toda smotreno je; nje pot je jasna, nje cilji so vidni, uspehi na vseh poljih odlični za narodno telesno in duševno kulturo, zlasti pa za naš ugled med svetom na vso moč pomembni. S tega stališča presojamo tudi vsakoletne akademije JOZ v Ljubljani. So te prireditve ogledalo notranjega dela v zimskih mesecih; so pot in program vsega orlovstva. Javnost to ve, zato je vsakokrat union-ska dvorana docela zasedena. Tudi v soboto večer je bila, četudi je letošnja akademija padla že precej pozno. Prvi del akademije so izpolnili bratje Hrvati. Izvajali so točke, s katerimi nameravajo nastopiti v Pragi na svetovaclavskih slavnostih. Občinstvo je hrvatske Orle in Orlice toplo pozdravilo in jim navdušeno ploskalo. Orlovska misel se je med Hrvati močno razvila ter zlasti v zadnjih letih krepko in globoko usidrala v ljudstvo. Prav je tako mi bratom Hrvatom k lakim uspehom le jastitamo; njih uspeh je tudi naš uspeh! S svojimi telovadnimi točkami so hrvatski Orli in Orlice pokazali, da tudi njim ni luja nova moderna smer, ki se v telovadbi pri slovenskih Orlih že par let sem vse bolj uveljavlja. Vse točke programa so Hrvatje izvajali v tem smislu. Občudovali smo zlasti ritmično študijo deklet, katera deloma že močno nagiba k baletu. Oblečene v originalno narodno nošo, so mlade, živalme Hrvatice namah osvojile srca gledalcev. »Pomladno jutro« je takisto izraz ritmičnega plesa, rajanja, gibanja; izredno težka točka, ki je zlasti v zadnjem delu vsled svoje živahnosti in poskočne muzike vse bolj ugajala. Člani s svojimi »Mornarji« so v raznih oblikah podali lepo sliko iz življenja teh ljudi, zlasti veslanje ob koncu je bilo zelo živahno m posrečeno. Svoj višek pa so Hrvati dosegli z izvajanjem hrvatskih narodnih plesov. Bila je to skupina hrvatskih narodnih kol. medsebojno zelo posrečeno povezana v skladen, enoten lili — tudi to točko so Hrvati izvajali v svojih narodnih nošah. Predsednik JOZ, br. dr. Z i t k o je v svojem govoru poudarjal, da orlovstvo ne goji in ne zagovarja le vežbo telesa, marveč tudi in predvsem vežbanje duha, vzgojo volje, izobrazbo duše, kulturo srca, iskreno ljubezen do domovine, neomejeno vero v Kristusa — to so temelji orlovskega gibanja! Spominja na letošnje svetovaclavske slav-nosti v Pragi, ki se jih tudi naše orlovstvo udeleži; tamkaj bodo Orli ob spominu na sv. Vaclava, tega svetca in češkega narodnega junaka, utrdili krščanskega duha, ki naj se tudi v zasebnem življenju povsod uveljavlja in izživlja. Nj. Vel. kralj je blagovolil prevzeti protektorat nad tem našim potoni v Prago; s tem je naš vladar pokazal, da so veseli tega pota, da se veseli in priznava tudi uspehe orlovstva doma in na tujem. S tem ni počaščeno samo orlovstvo, marveč celokupen narod. Zato naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander I.! Občinstvo je z navdušenjem sledilo temu klicu, godba dravske divizijske oblasti pa je pod vodstvom višjega kapelnika dr. Cerina z znano eleganco odigrala državno himno. Drugi del akademije so izpolnili slovenski Orli in Orlice. Enotnost je bila vsekakor tu še bolj poudarjena kot pri bratih Hrvatih, tako tudi mestoma eleganca. — Šentpeterske Orlice so izvajale »Jutranjo«, ki je radi prijetne, všečne godbe ter živega, silno enotnega izvajanja zelo ugajala. Tudi ritmične vaje, pri katerih so Orlice nastopile v svojem novem kroju, so uspele. Z naslednjo točko so člani poudarili predvsem tip enotne orlovske telovadne šole. Takšnih točk, razgibanih in pestrih nam dajte več na akademijo! Višek večera je bila brez dvoma točka »Pod lipo«. Izza zastora se je najprej pojavil godec, naš gorenjski fant s harmoniko, za njim so priskak-ljala dekleta, vse v židanih rutah in krilih, — pa so plesali v umerjenih oblikah razne naše plese in rajanja, kar vsi skupaj, z godcem vred. Po naše! Ploskanje po končani točki se je izprevrglo v pravo grmenje, kljub vsemu točke niso ponovili. Tega Orli načelno ne delajo! Kot vmesne točke so program izpopolnile vaje na bradlji in drogu. Pisati o teh je težko. Znano je, da imamo v tem pogledu telovadce, ki se ne strašijo konkurence in jim je vsak še tako drzen gib ali odskok z orodja le igrača, lahkotno premetavanje in obračanje, vse seveda izvedeno s silno eleganco in dovršenostjo, ki je hvale vredna in se je izkazala tudi sobotni večer. Orlovska telovadna vrsta, ki bo zastopala JOZ v Pragi pred mednarodnim svetom, bo svoji nalogi gotovo kos! Uspelo akademijo so zaključile članice z: Gor čez izaro... Deklice so simbolično vajo s toplim občutjem podale in si napev pele zraven, kar je močno poudarilo pomen vaje in bridko otožno doživetje naših bednih tam preko, za izarom ... F. S. Prekmurski Slovenci med nami Kot je že poročal včerajšnji »Slovenski list«, j — obiskalo na binkoštno soboto Slovenijo nad 1000 naših bratov iu sester iz slovenskega Prekmurja. To je bilo jubilejno romanje Slovencev iz Prekmurja ob priliki 10 letnice narodnega osvobojenja in združitve z jugoslovansko državo. O sprejemu prekmurskih romarjev na posameznih večjih postajah v Sloveniji smo že poročali. Ko so odhajali iz Ljubljane na Gorenjsko, jih je na kolodvoru v Kranju pozdravil župan in nekateri zastopniki mestne občine. Binkoštna nedelja na Brezjah. Po končanih cerkvenih opravilih, ki so trajali dopoldne, so se romarji odpravili k obedu. Popoldne ob treh pa je bilo zborovanje, ki se je vršilo pod okriljem prosvetnega društva iz Beltin-cev. Zborovanja so se udeležili vsi romarji. Pri tej priliki je prišel pozdravit rojake iz Prekmurja radovljiški okrajni glavar in zastopnik lavantinskega škofa kanonik g. Maks V r a b e r iz Maribora. Namen zborovanja je bil, proslava 25 letnice, odkar je pričel izhajati med prekmurskimi Slovenci prvi slovenski list, pisan v prekmurskem narečju, »Marijin list«. O ustanovitvi in razvoju tega glasila je poročal kaplan beltinški, g. Znlar. Zborovalcem je govoril tudi vodja izleta prof. Pavlic o lepoti Slovenije in nerazdružljivosti z brati tostran Mure Bled pozdravlja. Na binkoštni ponedeljek so se romarji odpeljali z vlakom na Bled. Od tu so nekatere skupine krenile v Vintgar, drugi pa so se odpravili s čolni preko jezera na otok. Kljub skrajno slabemu vremenu so bili gostje dobro razpoloženi. Na otoku so imeli službo božjo in prekmursko pridigo. Na otoku je sprejela Prekmurce godba gasilnega društva z Mlina pri Bledu. Tu jc pozdravil romarje v imenu blejske občine tudi župan g. Rus. Na Bledu so se romarji poklonili Nj. Vel. kraljici Mariji, prestolonasledniku Petru in princu Tomislavu. Opoldne med obedom se je pripeljal na Bled oblastni komisar dr. Marko Natlačen, ki je v lepih besedah pozdravil Prekmurce. Popoldne ob pol šestih so odpotovali romarji v Ljubljano. Na Jesenicah so jih novi meščani pozdravili z godbo. V Ljubljaui. Ljubljana je priredila dragim gostom naravnost sijajen sprejem. Na kolodvoru so jih pričakovali veliki župan, župan mestne občine in škof. Nad 10.000 meščanov in meščank je tvorilo od kolodvora do magistrata gost špalir. Z železničarsko godbo na čelu so romarji odkorakali pred rotovž, odkoder so se po lepem govoru prof. Pavliča razšli v prenočišča. Včeraj dopoldne so si Prekmurci ogledovali našo prestolico. Obiskali so cerkev sv. Jožefa, stolnico, frančiškansko, nunsko in šentjakobske cerkev. Tudi na gradu so bili, le žal, da niso mogli uživali lepega razgleda, ker je bilo megleno vreme. Po mestu so hodili v posameznih skupinah, ki so jih vodili voditelji izleta. Nekoliko minut pred poldnem so se romarji zbrali pred Prešernovim spomenikom, da se poklonijo prvaku slovenskih pesni- kov. Prof. Pavlic je na kratko razložil izletnikom pomen lega genija za celokupni slovenski narod ter v navdušenih besedah pozival prekmurske Slo-venve k narodni zavesti in zvestobi do slovenskega jezika, rodne zemlje in države. Iskreno lepe so bile besede, s katerimi se je govornik zahvalil Ljubljani za gostoljubni sprejem. Pri tej priliki je pozval vso slovensko javnost, naj podpira Prekmurce v težnji po definitivni gimnaziji v Murski Soboti, kjer se bodo mogli sinovi prekmurskega kmeta izobraževati in zoreti v inteligentne može, ki bodo čast in ponos svojega rodu, vseh Slovencev in države »Prisegamo, da hočemo ostati zvesti Slovenci in dobri državljani!«, je zaklical govornik. Po končanem govoru so položili pred Prešernov spomenik lovorov venec s slovensko trobojnico, na kateri je bil napis: Prvaku-pesniku Slovenska Krajina. Dne 10. avgusta t. 1. bodo v Prekmurju slovesno praznovati 10 letnico narodnega osvobojenja. Za takrat vabijo romarji Ljubljančane v Mursko Soboto, da poplačajo gostoljubje z gostoljubjem. Tekom dopoldneva je obiskala posebna deputacija izletnikov prevzv. g. knezoškofa, g. velikega župana in g. župana ler se zahvalila za impoznnten sprejem, ki ga je Prekmurcem pripravila Ljubljana. SLOVO PREKMURCEV IZ LJUBLJANE. Ljubljana, 21. maja. Enako prisrčno kot sprejem je bilo tudi slovo Prekmurcev iz Ljubljane. Ob y, 3 popoldne se je vršila v frančiškanski cerkvi slovesna pobožnost, ki jo je opravil g. plebanuš Baša iz Bogojine. Gin-ljivo je bilo gledati tisočglavo množico v slovesno okrašeni cerkvi, ki se je vneto zahvaljevala Materi Božji za srečno romanje v Ljubljano, na Brezje in na Bled. Nekaj posebnega je bilo za Ljubljano petje. Vsa množica je v cerkvi pobožno pela cerkvene pesmi v domačem jeziku in odgovarjala duhovniku pred oltarjem. Cerkveno petje je napravilo na številne v cerkvi prisotne Ljubljančane najgloblji vtis. Po opravljeni pobožnosti so se Prekmurci zvrstili pred cerkvijo v čelverostope. Na čelu sprevoda so nosili križ, za njim je šla godba, nato pa možje, žene in dekleta. Občinstvo je že po cestah prisrčno pozdravljalo poslavljajoče se brate. Na kolodvoru se je zbralo k slovesu mnogo Ljubljanča-' nov, med njimi univ. prof. dr. Slavič, magistratni direktor dr. Zarnik, inšpektor drž. žel. g. Jernej Korošak in drugi. Po iskrenih medsebojnih pozdravih in stiskih rok, so se ob pol 4 vsedli Prekmurci v svoj vlak, godba je ponovno zaigrala, iz vseh oken navdušeni pozdravi in klici: »Hvala vam, Ljubljančani« — 111 vlak je odvozi!. Občinstvo na peronu je neprestano odzdravljalo Prekmurcem, dokler ni izginil zadnji vagon v daljavo. Vsi Prekmurci so bili s svojim potovanjem in romanjem kar najbolj zadovoljni, enako tudi s prisrčnim sprejemom, ki so ga doživeli pri zapadnih Slovencih. Tudi pri nas so napravili Prekmurci kar najboljši vtis. Nikjer nobenega izgreda, nikakega alkoholiziranja, ves čas so se vedli kar najbolj vzorno. In ni čuda: vodila sta jih na romanju dva du-hovnika-abstinenta, g. prof. Pavlic in g. kaplan Ža-lar. Zadnji že šest let ni užil drugega kot samo sadje. Odbor Srpske pravoslavne crkvenc občine v Ljubljani jc sklenil na svoji seji z dne 15. maja 1929 izreči občinskemu svetu mestu Ljubljane svojo prisrčno zahvalo na podarjenem zemljišču v Trubarjevem parku za gradnjo pravoslavne cerkve. V Ljubljani, dne 16. maja 1929. MILIVOJ LAJOVIC, t. č. predsednik; VLADIMIR KRAVOS, t. č. tajnik: DIMITRIJE SV. JANKOVIČ, prota. Zahvalil Prekmurcev Ljubljani. Odbor za proslavo desetletnice osvoboditve Prekmurja se najiskrenejše zahvaljuje presvetlemu knezoškofu dr. A. B. Jegliču, g. velikemu županu dr. Vodopivcu, g. mestnemu županu dr. Pucu, vsem cerkvenim predstojništvom, zlasti vodstvu Rakovnika, Kodeljevega in očetom frančiškanom v Ljubljani, za za vso pomoč in blagonaklonjenost, ki so nam jo nudili pri našem potovanju in romanju. Enako se zahvaljujemo vsemu ljubljanskemu meščanstvu za vso njegovo, prisrčnost in entuzi-jazeni, s katerima so nas sprejeli. Sprejem je bil tako spontan, tako navdušen, da nismo niti od daleč pričakovali toliko prisrčnosti. Zid, ki je ločil Prekmurce od ostalih Slovencev, je končno popolnoma odstranjen. Prižgana je sedaj lučka medsebojne ljubezni, ki nas bo za vedno družila prav od tromejnika pa do Triglava. Kralj boter 12. sinu Maribor. 21. inaja. Mizarskemu mojstru in malemu posestniku Jakobu Ekselenski in njegovi ženi Antoniji se je pred dvema mesecema rodil v domači hiši Spodnji dol štev. 100 dvanajsti sin. Ekselenski je zaprosil preko »rezkega glavarja g. dr. Marko Ipavca Nj. Vel. kralja Aleksandra za botra novorojenčku. Koncem prejšnjega ledna je dospel iz kabinetne pisarne Nj. Vel. brzojavni odgovor, da kralj Aleksander sprejme zaprošeno kumstvo. Za svojega zastopnika pri krstu je kralj določil majorja Mičiča, komandanta 2. bataljona 45. pešpolka v Mariboru. Slovesen krst se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija pred-poldne ob 9. v župnijski cerkvi pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Gospod kraljev zastopnik se pripelje na dom srečnih staršev in bo v pripro6ti slovenski hišici prevzel novorojenčka v kraljevo varstvo. Pri krstu bo dobil sinček ime Aleksander. Ekselenskiju se je rodilo dosedaj že 12 sinov, od katerih jih živi 11 in 2 hčerki, živi samo ena. Skupno se je lorej rodilo tej družini 14 otrok. Dva sinova služita pri vojakih, a 1 čaka na vojaško službo. Ekselenski je bil vedno zaveden Slovenec in spreten mizar. Družina živi zelo skromno, ker poseduje oče poseslvice, ki meri komaj 3 orale zemlje, a pri mizi jc navadno 14 ljudi, hkselenskijevi so izvanredno žive narave, marljivi in skrbni. Cela okolica čestita srečnemu očetu in materi, ko jih je zadela izvanredna čast, da bo kralj boter najmlajšemu članu družine in da bo sinček tudi nosil kraljevo ime. ,. Majnišhi izlet Amerišhih Slovencev Na binkoštno nedeljo dojx>ldiie jc prispelo v Ljubljano 40 ameriških rojakov na obisk k svojcem v staro domovino. Vkrcal iso se dne II. maja na znameniti brzoparnik »Ile de France«, last francoske paroplovne družbe »Cie. Gle. Transatlanticjue«. Izlet je v splošno zadovoljstvo priredila tvrdka Saxer State Bank v New Vorku. Na ljubljanskem kolodvoru so pričakovali izletnike njihovi sorodniki, prijatelji in znanci; sprejem je bil prisrčen: nekateri se niso videli dolga desetletja. Dobrodošli! Ameriški izletniki so med vožnjo v Avstriji sreča.i 25 ameriških povratnikov, ki so na binkoštno soboto zvečer cdjx>tovali iz Ljubljane. Brzo- Earnik »Ile de France« jih bo jjovedel danes iz e Ilavre v novo domovino. Srečno jx)l in na ponovno svidenje! Pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO- FERR1N. — Dobi se v vsaki lekarni. Aleksander Neverov: Glad Aleksander Neverov, s pravim imenom Aleksander Skobelov, je eden iz najobdarjenejših pesnikov mlade Rusije. Umrl je 1923. leta v najboljši dobi svojega ustvarjanja. Napisal je veliko romanov, dram in novel. Od teh so najbolj znane: »Taškent, mesto kruhli« in »Obraz življenja«. Betvice prosa so stale tu in tam. Mali pu-šeljci s svojimi dolgimi, izsušenimi stebljiči so bili podobni odprtim škarjam. Izmučeni zaradi vročine in vetra so ležali zviti in kazali svoje razkrito korenje. In dasi pohabljeni, so še vedno hoteli živeti, viseči preko črne in od suše razpokane zemlje. Ko je padel pozen junijski dež in opral stebelca in pušeljce, so si malo opomogli, se dvignili poševno kvišku, brez moči, da se docela izravnajo. Žalostno so širili svoje vejice na vse strani, rodili lahke, mršave cvete — in umirali poraženi od vročine. Slab, izsušen posev ovsa, katerega majhna šilasta stebelca so se še pred spomladjo počasi prikazala iz zemlje, je zaostal v rasti. Stroki so pobledeli, se razmršili in se polagoma spremenili v suho bodeče seno. Samo na nelos. in župan v Dolskem: tajnik: dr. Anton Mogušai, od\etilik v Brežicah; blagajnik: Jožef Janežič st., posestnik. Sturuvus Bizelj-sko in odbornika Franc U r a 11, posestnik, Sevnica ter Ivan U r e k . posestnik in župan v Globokem. Novoizvoljeni predsednik g. l.ipej se je zahvalil za izvolitev v imenu celega odbora m obljubil, da bo skušal odbor vestno vršiti poverjeno mil nalogo. Tajnik di. Megušur je nato v kratkih potezah orisal področje in pomen okrajne blagajne. , , . . i- Pri predlogih so zastopniki občin poudarili nujno potrebo poskrbe plemenskih mrjuscev in bikov iu nadaljevanje akcije za asanacijo greznic in gnojišč, kar je odbor v okviru proračunske možnosti tudi obljubil storiti .Ob pol 1 je predsednik zaključil občni zbor in napovedal, da se bo prihodnji v svrho odobritve proračuna sklical tekoni enega mesecu. Kamnik. 21. maja 1929. Danes dopoldne sc je vršil v Kamniškem domu« občni zbor okrajne blagajne /a kamniški okraj. Od 74 članov, ki jih šteje blagajna, se je občnega zbora udeležilo 70 članov, kar moramo pohvalno omeniti. Debata je bila vseskozi mirna in stvarna. Fuako v redu je potekla tudi volitev novega odbora. Izvoljeni so lnli: za predsednika Ferdinand Novak, župan iz Vrhpolja, zu podpredsednika Josip 1 oz nič iz Gradišča, za tajnika 1' rane K r a t nar. Kamniški župan, za blagajniku Ivan s t e i c i n iz Kaplje vasi. Odbornika: Ivan B e r g a n t, posestnik iz Krasi: in Ivan Vrečar, mizarski mojster iz Dom/nI. Na obenem zboru je bilo z večino glasov določeno, da bodi sedež blagajne v Kamniku, ne v Domžalah. Obcm zbor je trajal od 10 do t popoldne. Kranj, 21. maja. Občni zbor okrajne blagajne za kranjski okraj se je vršil ob pol 10 dopoldne v dvorani Ljudskega doma. Navzočih je bilo 63 zastopnikov občin, 6 po oblastnem koinisarjudoločenili članov in okrajni glavar g. Znidarsic. \ odstvo občnega zbora je bilo poverjeno mestnemu županu g. C. Pircu, ki je uvodoma prečital najvažnejše določbe iz uredbe o okrajnih blagajnah. Člani so zlasti pazno poslušali poglavje o nalogah in sredstvih okrajne blagajne. Koncem predsedniškega govora je bilo soglasno sklenjeno. da se pošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru vdanostmi brzojavka. Nato je še g. okrajni glavar v kratkem podal zgodovino okrajne blagajne Govoru g. srezkega poglavarja je sledila ,,o 10 minutnem odmoru glavna tocku dnevnega vet|a _ volitev odbora. Za skrutmatorja sta bila imenovana gg. Klemenčič Vinko, župan iz Kov o rja in Fock Maks, kranjski občinski sveto- ValtZa predsednika je bil izvoljen posestnik B rod a r Janez iz Hrastja; za podpredsednika g Hafner Jožef, župan iz Školje Loke; za tajnika g. K 1 e m e n č i č Vinko Zupan iz Ko-vorja: za blagajnika g. točk Maks, občinski svetovalec iz Kranja: kot odbornika pu sta bila izvoljena gg. Uršič Franc, župan iz Trate in Polianec Franc, župan iz Knzcv Druga točka dnevnega reda je bil razgovor o proračunu okrajne blagajne. Trenutno se nahaja x okrajni blagajni 20.000 Dm po izjavi g srezkega poglavarja. Sklenjeno je bilo sočasno, da se vse proračunske zadeve prepuste novoizvoljenemu odboru. Ob 11 ju bil zbor zaključen. 200 Din, ki jih je malo poprej dobil za zlatnika. Naposled se je zatekel v najnižje zavetišče neke hiše, v klet. Pa tudi tu se ga je oprijela smola; kajti bistro oko stražnikovo ga je izsledilo, privedlo ua svetlo ter ob 10 izročilo pravici, kjer ga čaka zaslužena kazen, lako je bil vprav tisti prstan, ki se ga je vlomilec Meksler poleg ugrabljene blagajne najbolj veselil, zanj tekom ene ure naravnost usodepoln. Prav hudo se je lu nepoštenost maščevala nad človekom, šiudirartim, ki je pred daljšo dobo let celo ua gledališkem odru v Mariboru grajal in poboljševal izprijeni svet dvajsetega stoletja, pa ne v Jugoslaviji, ker ni vešč slovenščine. Bilo je to že prej! Izkaza o se je tekoni preiskave, da je Meiksler odnesel tovarnarju Goležu raznega blaga (obleke, porucij so pozdravili kongres, želeč mu obilo j uspehu. Sledili so referati. G. Pfeifer (Zagreb) jo poročul o splošnem položaju privatnih nameščencev, G. Kurtugič, generalni tajnik Zveze bančnih uradnikov, se je spustil v podrobno kritiko položaja privatnih nnstavljenccv, njilio-vegu socialnega zavarovanja ter vseh zuvodov in ustanov, ki pridejo pri tem vprušanju v po-štev, to je SUZOR-ja, zugrebškegu »Merkurju« itd. G. podravnutelj dr. V r a n č i č je poročal o položaju pokojninskega zavarovanja privatnih nastavljencev. Naglašal je, da tudi pokojninsko zavarovanje v Hrvatski in v južnejših pokrajinah napreduje ter du je že nušlo mnogo odzivu. Avstrijski poslanec Alliiiiiu jc obširno govoril o položaju bančnih uradnikov v pa se je na lihem oglasil pri Jakobuu Gehtlnu ter izmaknil obleke in drugega drobiža v skupni vrednosti do 2000 Din. Meiksler je predajal ukradeno blago raznim trgovcem v Mariboru, Celju in celo v Zagrebu. S svojimi vlomi in tatvinami je povzročil prizadetim strankam skupno škodo do 20.400 Din. Meiksler dela na zunaj vtis zelo inteligentnega človeka; ima gimnazijsko maturo in dva semestra medicine. Pri zasliševanju se je izgovarjal s klepto-manijo, o čemer pa imelo odločati sodišče, kamor so spravili Meikslerja tekoni današnjega dne. obutve itd.) v skupni vrednosti 9500 Din. 8. maja Avstriji ter vabil jugoslovanske bančno urad- ....... ~ '" nike v internacionalno organizacijo. Opoldne je bil kongres prekinjen. (Jdcle-] ženci kongresa so se fotografirali. Popoldne pu so se vršile seje posameznih komisij. Zu prvo : komisijo je poročul g. Frunke, predsednik ljubljanske podružnice Zveze bančnih uradnikov. Poročal je o delu zveze, o imovini iu kontroli. Nn njegov predlog so bile sprejete vse resolucije, ki so bile natisnjene že v zvezinem glasilu. Zu drugo komisijo je poročal g. Godnik iz Maribora. Tudi njegovi predlogi so bili brez ugovora sprejeti. Važna pa je konstataciju g. Godnika, da federacija privatnih nameščencev, v kateri so včlanjeni tudi bančni uradniki, lic deluje ter du obstoju snmo na papirju. Potrebna je reforma. Najvažnejši referat komisij je pochil g. Šiccl j iz Zugreba. Poročal je o ekonomskem in socialnem položaju bančnih uradnikov ter o pristopu k internacionalni zvezi privatnih nameščencev preko mednarodne sekcije bančnih uradnikov. Predlagal je, kar je bila žc dolgo želja oficielnih voditeljev zveze, du jugoslovanski bančni uradniki pristopijo v internacionalno zvezo privatnih nameščencev, to se pravi v amsterdamsko internacionalo. Predlagatelj je v utemeljevanje svojegu predlogu poudarjal, da tu internacionula nima političnega značaja. Pojavil se je en sum ugovor. G. M i k 1 a v č i č , ki pa ni imel pruA ic delegata. je opozarjal nu to, du morujo bančni uradniki, prodno vstopijo v internacionalno i zvezo, popreje urediti razmerje z ostulimi pri-I vatnimi nameščenci v državi ter da odložijo ta : važen koruk za toliko časa, dokler skupno z ostalimi privatnimi nameščenci ne rešijo mnogo , načelnih vprašanj, ki jili še ločijo. Argument ; g Miklavčiča je bil dokaj tehten in gu bodo j morali bančni uradniki prej ali slej uvaževati. j Predlog g. šicelja pa je bil kljub temu sprejet brez debate in soglasno s strani delegatov. Zvečer se jc vršil v Unionu pozdravni ve-i čer. Predsednik obl. organizacije bančnih uradnikov je pozdravil navzoče zastopnike oblasti: zastopnika velikega župana dr. Svetka, zastopnika obl. odboru Vclikonjo. zastopniku amsterdamske internacionalo Allinno iz Dunaja ter razne druge. V teku večera so sc posamezni zustopniki zahvalili za pozdrav. Zastopnik am-sterdanske intcrnacionale je v svoji zahvali poudaril ljubezniv sprejem in lepoto Ljubljane. Vsi govorniki so naglašali misel, da je v slogi moč. Večer jc poživil s svojim nastopom kvartet »Ljubljane«, ki jc zlasti žel odobravanje Srbov in Hrvatov. V pondeljek so gostje odšli na Bled. ___v Sveta vojska na Trsatu V soboto zjutraj sta odpeljala dva posebna vlaka iz Ljubljane in Maribora. Vozovi so bili z zelenjem opleteni in okrašeni. Nebo je bilo zakrito s sivimi oblaki Toda od Karlovca se je izboljšalo ter smo zagledali morje razsvetljeno žarkov zahajajočega solnca. Na binkoštno nedeljo so bile tri slovesne svete maša, pri katerih je prepeval nalašč za to priliko sestavljeni pevski zbor. Cekveni govor sta imela gg. Sunčič iz Rogaške Slatine in p. Konstantin Ocepek iz Ptuja. Ob devetih se je vršilo treznostno zborovanje. G. Lindič je poročal o delovanju Svete voi-ske: o težkih naporih in tudi dokaj razveseljivih uspehov. Tudi za bodoče poslovno leto je bil izvoljen stari odbor. G. Sunčk ie na prav poljuden način razlagal, kako jc pivska razvada ukoreninjena med ljudstvom in jo je treba odpravljati ob raznih prilikah s primernim nastopom. Posebno pa ie priporočal staršem, naj vsaj mladino varujejo pred alkoholno kugo G. Lindič je razblinil napačno mnenje, češ, da je treznostni pokret naperjen proti sadjarjem in vinogradnikom. Abstin^ntje hočejo uživati sadje sveže, posušeno, konzervirano ali tekoče kot brezalkoholni sadni ali grozdni sok, žele, da bi se uživanje sadja in sadnih izdelkov še bolj omogočilo, nočejo pa nikomur škodovati, kakor delajo to tisti, ki pridelujejo vino v — kleteh. Nato je razgrni! velikopotezen načrt, ki se bo dal polagoma uresničiti. Večkrat je izgledalo, da se bo vse pod p?zo ogromnih zaprek zrušilo, toda božja pomoč v najhujši sili ni izostala, in Mati božja, ki smo jo izvolili za varuhinjo Svete vojske, je — včasih skoro na čudežen način — pomogla preko vseh zaprek! Popoldne so udeleženci napolnili največjo jugoslovansko ladio »Karagjorgje« in se odpeljali na Krk, kjer so bile v dekanijski cerkvi sv. Duha pete litanije, nato so si ogledali slikovito mesto in okolico, nakar so se proti večeru vrnili na Sušak. Veselo slovensko petje se je razlegalo vsepovsod: v cerkvi, po gričih, po morju in v vlakih. Vreme je bilo ves čas iziecino lepo; zadovoljstvo in veselje je odsevalo z obrazov vseh udeležencev. Počasi pronica spoznanje, da Sveta vojska ni kak abstrakten pojem, temveč živ pokret, ki more objeti celega človeka Veselje in razvedrilo sta važna činitelja v človeškem življenju. Oba pa sta neskaljena le v treznosti. Bodi na tem mestu izrečena zahvala gg. duhovnikom, ki so šli udeležencem na roko, in železniški direkciji v Ljubljani, ki je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je bilo potovanje hitro in udobno Vsem, prav vsem, ki so na katerikoli način sodelovali, iskreni hvala in — Bog pevrni trud! — Prihodnje leto pa na svidenje1 OseSrne vesti 700 Prekmurcev za kruhom Murska Sobota, 21. maja. Prihodnji petek se bo odpeljalo zopet okrog 200 naših delavcev in delavk v Francijo, naslednji dan pa nekaj čez 500 v Nemčijo. Z veseljem moremo poročati, da bodo ti delavci dobili s seboj tudi nekaj duševne hrane. Tukajšnji ekspozituri Javne borze dela sc je namreč posrečilo, da jc izposlovala od osrednjega odbora v l jubliani, da je kupil za naše delavce 24 slovenskih del v r- —i ■ _____1:!_ I.: 1-, r-.»-'.-, »n o i n n »nor! H c> I m vc4 vn Prigoda drznega vlomilca ali usodepolni prstan. Maribor, 21. maja. Kakor je »Slovenec« v nedeljski številki že poročal, je predrzni vlomilec Jože Meiksler prise iz Celja v Maribor, kjer je dne 9. t. m. šiloma vclrl v Ciril Metodovi ulici v stanovanje vdove g. Kot-tovvitz in odnesel več dragocenosti v skupni vred-niosti nad 10.000 Din. Pa tokrat mu usoda m bila mila. Binkoštno soboto se je s ponarejenim ključem vtihotapil v zaprto stanovanje g stolu. kan. K. J., ki je ob pol 0 odšel v stolno cerkev in je urno stikal po predalih pisalne mize in klečalmka. Pod dolge prste mu je res prišel zlat prstan s krasnim kamnom; tudi dva zlatnika desetkronska sla morala ž njim v spremstvu dveh navidezno dragocenih, ker dobro pozlačenih medaljonov. Nato sc je Meiksler zagnal v drugo napol cdprto sobo pričakujoč obilnejšega plena. Tu je takoj vprl svoje velike z očali opremljene oči v mikavno zelezno blagajno, močno'pritrjeno na dno visoke pisalne mize, obenem omarice, ki jc bila kakor nalašč odprta na stežaj. Ker se blagajna ni dala odpreti, jo je šiloma odtrgal od dna; pri tem je kajpada močno poškodoval omarico ter prevrnil na rtjej stoječe predmete. V posesti ročne blagajne se vlomilec ni več zmenil za ostale reči, ampak jo je brzo od-kuril z ugrabljeno blagajno, nadejajoč se obilnega dragocenega zaklada, lz mesta je hitel v smeri proti Trem ribnikom, dokler se ni čutil varnega v zatišju zelenega gozda. V okoliški tišini šele je skušal odpreti zakladnico, ki jo je nosil težko in daleč. Ker se ista ni dala odkleniti, jo je s silo odprl s pomočjo primernega orodja, ki ga je imel seboj v precejšnji ročni torbi. Pa kakšno razočaranje! Blagajna, železna in skrbno zatvorjena. s težavo pridobljena in le s silo odprta, mu porogljivo j>okaže vso praznoto; niti enega dinarja ne vsebuje! Umevno. da jo je razjarjeni Jože v hipu zagnal v grmovje ter ves prebledel hitel nazaj v mesto iskat denarja, * ki m ie krvavo potreboval. Med iK>tom jc v neki ; Nu binkoštno soboto m nedeljo sc je v banki naglo izmenjal omenjena zlatnika za 200 i Ljubljani vršil kongres Zvezo bančnih uradni-,t! nrilan na ie ponudil naprodaj prav tiste- kov. V soboto dopoldne sc jo vršila plenarna se- ir Izpit za rezervnega podporočnika v rezervni oficirski šoli v Sarajevu je naredil narednik-dijak Joško Uran iz Ptujske gore pri Ptuju. Čestitamo! ■jir lz vojaške službe. Napredovali so v gene-ralštabni stroki v čin polkovnika generalštabni podpolkovnik Avgust Karič; v pehoti v čin polkovnika podpolkovniki Milan Majcen, Alojz Šajbel, Fran jo .Malčak. Miroslav Martinčič, Mihael Oljača, Franjo List, Dušan Dudvarski, Zvonimir Haglian, Karol Dolenc, Kamilo Herak, Linus Decaneva in Josip Horvat; v čin podpolkovnika majorja Franjo Krnoš in Ivan Brozovič; v topništvu v čin polkovnika podpolkovnik Ljudevit Kozel; v inžeujerski »(roki v čin polkovnika podpolkovnik Evgenij Mozetič in v čin majorja kapetan I. razr. Oskar Kirhbaum; v ckononi.-ki stroki v čin admin. podpolkovnika majorja Anton Hivert in Josip Luckurs in v čin admin. se_ j majorja kapetana 1. razr. Mirko Vilfan in Josip i Sušuik; v sanitetni stroki v čili san. polkovnika podpolkovniki dr. Vachiv Jelinek. dr. Dragotin ! Brusi in dr. Viktor liužič; v čin san. podpolkov-I nika major dr. A h i I Greza; v čin san. majorja ka- 57 izvodili, ki se bodo razdelile med delavstvo j petnn I. razr dr. Miroslav Puher; v veterinarski proti reverzu, da jih v jeseni ob povratku vrnejo. Malo je sicer to, ali začetek je tu. V Francijo iih bodo dobili posamezniki, dočim jih bo za Nemčijo za vsako skupino prevzel eden izmed zanesljivih delavcev, ki jih bo ondi izposojal in pazil na nje. So to samo najboljša dela naših slovenskih pisateljev, vendar taka, da so dostopna za naše ljudstvo. Med drugimi jc vmes tudi deset izvodov Malešičevega »Kruha«, žive povesti našega delavstva Upravnemu odboru Javne borze dela v Ljubljani ne moremo dovolj izreči svoje zalivale, da se je odločilo k temu velikemu kulturnemu koraku. Strela zanetila požae Kranj, 20. maja. Na binkoštno nedeljo popoldne med tretjo in četrto se je v okolici Sv. Joštu nenadoma vlila huda nevihta. Med nevihto je udarila strela v hruško, stoječo poleg živinskega hleva posestniku Lovni Miačiča v Zabukovju. Strela j.< odskočilu s hruško ua s shuno krit hlev, iu v par sekundah jo bil hlev v ognju. Pogorelo je mnogo sena. slame in ona slnmorezuicn. Lastnik hleva trpi občutno škodo, ker je bil zavarovan za minimalno vsoto 4000 Din. Kongres bančnih uradnikov j stroki v čin polkovnika podpolkovnika Albin Ro-' teiišta.in in dr. Ivan Keber; v čin majorja kapetan ; I. razr. »ezider Herman; v god boni stroki v čin i višjega kapelnika II razr. viš.ji kapelnik III. rozr. Franjo Vimer; v orožništvu v čin polkovnika podpolkovnika Bogomir Rumler in Obrad Vlah; v čin podpolkovnika majorja Milorad Šutič in Mijoš Je-dlička; v mornarici v čin ekonomskega polkovnika podpolkovnik Josip Pretnar; v čin ekonomskega podpolkovnika major Josip Bleivveis; v čin ekonomskega majorja kapetan I. razr. Josip Udir; v čin admin. majorja kapetan I. razr. Jurij Pregel; v ; čin inž. majorja inž. kapetan I. razr. Bogumil Do-j Sek; števši od 1. aprili) 1929 v čin topn. podporoč-j nika narednik Maksimilijan Gulič; v čin inž. pod-! poročnika narednik Anton KOmel; v višjo skupino j je napredoval redni profesor pomorske vojne aka-I demije Friderik Juvančič; imenovani so za urad-| nika 2. skupine II. kategorije poslovodja Edvard ParmaS; za uradnika 1. skupine 111. kategorije veterinarski pomočnik V. razr. Pavel Hornjak; nadzornik Vladimir Roglič; vojno drž. mojstri Anton Otolani, Anton Žitnik, Ferdinand Prester, Dragotin Regvart, Jožef Ravnikar, Jakob Petrič, Franjo An-žič, Anton Polajnar in Matija Ščukanec. — Upokojeni so in obenem prevedeni v rezervo peli. pod-polkovnika Oskar Savinski in Rudolf Rajzner in peh. major Franjo Lukac ter lekarniški major Emil Neže m i. V naše državljanstvo je sprejet zobotehnik Artur Serinc iz Maribora. Osfale vesti Din, zlati prstan pa je ponudil naprodaj prav , - •, mu ki ga je bil svojčas izdelal m prodal doseda- : ja glavnega odbora /voze uaiicnin urat njemu lastniku. Ker pa jc zlatninar Meikslerjti pre- \ Seja so jo vršila v restavraciji Zvezda«, malo obljubil za lepo dragocenost, jo je isti skušal | deljo zjutraj pa so je vršilo v dvoruiu dražje prodati ozir. zastaviti v zastavljalnici. Toda vprav tukaj se mu je njegova pregrešna pot zastavila Nepridiprav se ic uiel v past. ker se m mogel bančnih uradnikov. «. V ne-i OUZD ni. Miklošičevi'cesti gluvno zborovanje bančnih uradnikov. Zborovanje je otvoril predsednik C i h a k i/. Zagreba, ki jc pozdravil vse dele-iznričati" s potrebno 'legitimacijo. Uslužbenčeva be- j gate ju zastopnike posameznih oblasti ter kor-itlt, maln nnrakaile- in na megov korak v drugo iKirocij. Zvezo bančnih uradnikov v Avstriji ter ^bo k "telefonu sta došleru tako podžgala tla. da ' /a Mednarodno zvezo privatnih nastavljencev kar nič več ni ponujal prstana, temveč jo je blisko- , je zastopal član dunajskega parlamentu (soma "drl skozi vrata in jo brisal po ulici eni in dnini demokrat) g. Ulinnr. Zn predsednika ________________ drugi kar so ga le nesle njegove ume noge, tako kongresa je bil izvoljen g. a K a s ni/. Mariboru. no/.jVaio vsi v Gospodu da ?e po lastni izjavi med tekoni izgubil še tistih Prisotni zastopniki posameznih oblasti in kor- m poenajo vsi v uospouu. •k Smrtna kosa. V Trnavi pri Gontilskeni je umrla ga. Antonija K ovča. — Na Fužinah pri Jesenicah je umrl 16letni Božidar Požene I. — V Gor. Kaši ju je umrl Jožef T o m-šič, mizar vevške papirnice, star 78 let. — Na Mlinšah nad Zagorjem je umrla ga. Josi-pina Janežič, roj. Jager. Pogreb bo dne 23. maja na pokopališče v Kolovratu. — Pri Sv. Lovrencu pod Prožinom je umrla najsta- LRK ZH nOHTE in tekočiuo za odstranitev istega na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, Ljnbijaua, Židovska ul. 1 -A- Izlet dijakov iz Slovenske Krajine. Gimnazijci iu učenci obrtne šole v Murski Soboti so v soboto /.večer v »Unionu prisostvovali orlovski akademiji, za katero jim je orlovska zveza dovolila brezplačen vstop. V nedeljo zjutraj so se jiodali na Gorenjsko v Viutgar iu na Bled. Na Bledu so se vozili po jezeru. Zvečer so se odpeljali na Brezje, kjer so v pondeljek zadostili verskim potrebam. Preko Ljubljane so so odpeljali domov v Mursko Soboto, kamor so dospeli v večernih urah. Na vsem potovanju so si dijaki vzorno obnašali. Vsepovsod so s svojim nastopom napravili zelo lep vtis. ■A* Motociklističnn nesreča pri Domžalah. Kakor je poročal že včerajšnji »Slovenski list«, so je pripetilu v soboto zvečer med Domžalami velika motociklističiia nesreča. V soboto zvečer sc je odpeljala iz Trbovelj skupina molocikli-stov. Spredaj jc vozil uradnik TPD g. Mirko Vrhunec, pri njem pa je sedel lastnik motornega kolesa zobotehnik g. Jainbrek iz. Trbovelj. Za njiinu je vozil ing. ltihard Frcyer iz Trbovelj, skupno z neko damo. Vrhunce sam ni bil i/.-vežbun v vožnji z motornim kolesom. V vasi Želodniku, med Lu kovico in Domžalami, so pri-vozili nasproti trije kolesarji brez luči. Vrhunce se jc tako nerodno izognil, du se je zadel z dvema kolesarjema hkrati. Prevrnili so so mootrno kolo in obe kolesi. Pri padcu se je zadel Vrhunec /. glavo ob obcestni kamen in noža vesten obležal. Težje poškodbo je dobil tudi jainbrek, ki jc bil ranjen na glavi ter se težje notranje poškodoval. Oba kolesarju, delavca Miha Klopčič in Anton Dolcnc iz Prevoj, sta dobila lažje, poškodbe, pač pa sta se jima razbili kolesi, dočim je motorno kolo ostalo nepoškodovano. Ing. Freyer jc ustuvil liiinio vozeči avto posestniku Rusa i/. Prevoj. V uvto so naložili vse ranjence, toda med vožnjo do Domžal je Vrhunec v avtu izdihnil. Ostale ranjence je obvezal zdravnik dr. Hočevar v Domžalah, ki je odredil prevoz Jambreka v ljubljansko bolnišnico. Vrhunca so prepeljali v domžalsko mrtvašnico, odkoder so ga prepeljali v ljubljansko mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Včeraj popoldne so je vršil od tam jiogreb na pokopališče pri Sv. Križu. Krivdo ua nesreči je iskati pač v tem, da so kolesurji vozili brez luči iu da Vrhunce iu bil izvežbnu vozač. Jainbrek sam jc znan kot navdušen motociklist. Že v jeseni se mu jc pripetila večjn nesreča. Tedaj je motorno kolo prodal, ni pu mogel vzdržati iu si je pred tedni nuročii novega iz Zagrebu. if Prva razprava po novem zakonu o zlorabah. Dne 21. maja se je pred ljubljanskim dež. sodiščem vršila zanimiva razprava, kateri je predsedoval okrožni sodnik Mladič. Bila je to prva pravda v Sloveniji in najbrž v državi sploh, ki se je vršila po novem kazenskem zakonu, tedaj s tremi sodniki. Določila tega zakona veljajo v splošnem šele od 1. jan. 1930, le za deiikte, ki jih zagreše državni uradniki v izvrševanj u svoje službe, se uporablja ta zakon žc sedaj. Za takšne deiikte pa je v celi Sloveniji edinole ljubljansko deželno sodišče pristojno presojati. V to svrho je pri tem sodišču določen poseben preiskovalni sodnik, sedaj s. s. Strasser, bivši podpredsednik dež. sodišča v Ljubljani. Senat treh sodnikov je razpravljal v slučaju R. K., ki je bil svoj čas skladiščnik ua ljubljanskem glavnem kolodvoru. Kot tak. odnosno kot vodja urada za najdene stvari, ki jili potniki zgube ali pozabijo v vlakih ali železniških |x>3lopjili južno od Celja, si je K. prisvojil deloma v svojo, deloma v tujo korist v letih 1924, 1925. 1920, 1927 in 1928 razne malenkostne stvari (n. pr. sprehajalne palice, dežnike, šerpe, itd.), katerih uiti ena ni več vredna niti cenjena od 12 Din, a vse skupaj v vseh letih pa 864.00 Din. Mož je bil obsojen na en mesec strogega zapora ler na izgubo častnih pravic za 1 leto. ^r »Slovenski krožek na Dunaju« priredi svoj Iclošnji poletni koncert prihod njo nedeljo 2o. maju v veliki dvorani Češkega Doma — hotel Pošta. Pričetek ob pol 9 zvečer. Spored obsega tamburaški zbor, solospev s spremljeva-njem tamb. zbora, mešani zbor bo pel dvojo narodnih pesmi — pevke v kroju »Dečle« — moški zbor. oktet, dvoje samospevov ob spremstvu klavirja. — Vse zbore bo vodil na Dunaju že uveljavljeni skladatelj g. Kleuiu Viškovič, pred nekaj leti gojenec našega g. Mateju Hu-bada. — Sumospcvc bo pel tehnik g. Zlutko Bisail, konstruktor na Dunaju občudovanih brcziuotornih letal. — Vstopnina od 3 šil. do 50 grošev. — Pričakujemo, da se tu večer vsi naši rojaki na Dunaju zavejo, kaj je njihova narodna dolžnost. — \ tem pogledu bo treba namreč spregovoriti na naslove mnogih rojakov prav resno besedo. Porotniki in njih namestniki za prihodnje porotno zasedanje, ki prične 3. junija, so bili tc dni izžrebani. Porotniki so: Murolt Pavel, posestnik. Vel. štungu 3, Litija; Kevn Janez, posestnik, Vcleso\o -t; Šinkovec Bogomir, dro-gerist, Kranj 15: Patcrnostcr Andrej, posestnik, Podgoricu 36. Ljubljana: Vrcček Ivan, posestnik, Visoko 7; Snjevic Franc, posestnik, Veh-sovo 30; Zula/nik Josip, posestnik, Podsinreku 22, Zgonc I vn 11. posestnik iu trgovec, Cirknicu 62; Jun Vinko, lesni trgovec, Zg. Gorje 31; Stra-žišar Matiju, posestnik, Motorni 19. Ljubljana; Novak Peter, jiosestnik in mlinar. Prebučevo I; Pristav Janez, posestnik. Selp 3, Radovljica; Dobrlet Franc, posestnik, Savlje 41: Plevnik Ignac, posestnik, Tomačevo 9; Aljančič Janez, jiosestnik in lesni trgovec. Kovor 28; Mandelc Blaž, posestnik in mlinar, Mlino 58, Radovljica: Kos Jakob, posestnik, Toplice 51, Litiju; Mišio Ivan, puškar, Kranj 191; Hludnik Josip, poštar v pok.. Rakek 130: Berdajs Leopold, trgovec iil gostilničar. Suva 22, Litija; Oblak Martin, posestnik. Vrbi jen jc 31, Ljubljana: Bubnik Alojzij, posestnik, št. Vid 39, Ljubljana; Rozman Jernej, posestnik in trgovec. Britol 18. Kranj; Jureti Franc, posestnik, 1'etkovec 2. Logatec; Zuplotnik Alojz, posestnik, Zg. Duplje, Kranj; Ferjun Lovro, gostilničar. St rabin j 52. Kranj; Klunčnik Ivan, posestnik. Sp. Duplje 61. Kranj; Pezdir Franc, posestnik, Vnnn je Gorice 26, Ljubljana; Fock Maks, tovarnar. Kranj 169; Maček Jakob, lesni trgovec, Dol. Logatec 12; Kralj fn-nez, trgovec in gostilničar. Žiganja vas 13, Kranj; Draksler Anton, posestnik, Mavčiče 7; Cuzek Ivan, posestnik, Sadinja vas 4, Ljubija- * Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči eno do dve čaši naravne >Franz-Josef«-grečice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da F r a n z - J o s e f« - vodo radi ______________________ jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z rejša žena Katarina Š r o t, stara 88 let. — i njo veliki uspehi. Dobiva se v lekarnah, dro-—»i—i- —: ri-------1.. gerijah in špecerijskih trgovinah. na; Dovč Franc, posestnik, Savlje 9, Ljubljana; Logar Jakob, posestnik, Hoterderšica 87, Logatec; Jereb Franc, poljedelec, Hraše 29, Kranj. — Namestniki porotnikov: Maher Gašper, trgovec. Tržaška c. 9; Svetel Franc, posestnik in trgovec, VVolfova ulica t; Ahlin Alojzij, posestnik in mesar, Ilrudeckega vas 8; Bizjak Davorin, trgovec. Grudnovo nabrežje 13; Repič Franc, posestnik in sodar, Razlagova ul. 18; Bettelino Danijel, podjetnik, Knezova ul. 31; Prepeluh Albin, posestnik in publicist, Mišičeva cesta 6; Železnikar Ivan, trgovec, Marijin trg 3; Baloh janko, trgovec, Stari trg 5; vsi v Ljubljani. it Izseljeniški dom v Splitu. V Splitu bodo tgradili velik dom za izseljence, ki potujejo v inozemstvo, ali se vračajo v domovino in se morajo med potjo zadrževati v Splitu. V poslopju bodo nameščeni tudi razni uradi, ki imajo opraviti z izseljenci. Prostor za novi dom izseljencev je dala splitska občina brezplačno na razpolago, a ministrstvo za socialno politiko bo dovolilo v ta namen amortizacijsko posojilo v znesku 3 in pol milijona dinarjev. •fr Ženska v moški obleki. Te dni je novosad-ska policija prijela neko tiskamiško delavko Elizabeto Košički, ki se je sprehajala po mestu v moški obleki in prebila vso noč v nekem nočnem lokalu. Tako spretno je posnemala moške kretnje in »dvorila« mladim ženskam, da ni nikdo slutil, da tifii v moških hlačah ženska. Ko se je vračala domov, je na cesti nadlegovala neke ženske, radi česar jo je prijel neki detektiv. Na policiji je bila razkrinkana in je povedala, da nosi moška oblačila aato, ker ji je tako pač — všeč. Pridržali so jo v aaporu. — if Prepovedan inozemski tisk. Albanski list »Gazeta e Re«, ki izhaja v Tirani, je zabranjeno uvažati in razširjati v naši državi, ker piše zoper koristi naše države. ir Za službo cerkovnika kjerkoli prosi zanesljiv in pošten mož. Naslov se izve v našem uredništvu. •fr češki poučni tečaji. Za te tečaje je splošno zanimanje. Saj so naši stiki z brati Cehi vedno bolj prisrčni in pogosti. Za č"ški jezik se zanimajo zlast oni, ki se bodo letos udeležili proslave tisoč-letnice smrti sv. Venčeslava (Vaclav-a) kralja češkega v Pragi. Za pouk češčine bo izborno služila knjiga »Češki učbenik«, ki jo je sestavil za Slovence profesor Janko Orožen. Knjiga je izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne in velja vezana 50 Din, broš. 40 Din. Vsem, ki obiskujejo češke tečaja to slovaico toplo priporočamo, kakor tudi češko-slovenski slovar, ki ga je sestavil prof. dr. Bradač in velja 70 Din. •fr Večno življenje, je naslov molitvenika, ki je že davno razprodan. Ker ni mogoče odgovarjati vsakemu naročniku posebej, zato obveščamo vse tem potom, da je pošel. Prireja se pa nova izdaja. if Opomin in poziv članom Podpornega dru-Stva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Članstvu naslovnega društva se opominja v izogib izbegavanja, da posluje oblastveno imenovani upravni odbor, ki ima nalogo ubirati članarino in izplačevati posmrtnine izvzemši predizpla-žila neovirano dalje v smislu društvenih pravil. Poživlja se članstvo, da plačuje članske prispevke redno po sedanjem načinu v izogib izključitve iz društva po 3 mesečni zamudi. Upravni odbor ima tudi nalog, da sestavi čimprej nova društvena pravila — seveda na reelnejši podlagi — ter'izvršiti predpriprave za ustanovni občni zbor. ir Bolničarska podofieirska šola v Nišu sprejme 1. oktobra letos 80 gojencev, llok prijave do 16. septembra. Pogoji za sprejem kakor tudi drugo, fce izve pri vsaki vojaški oblasti in pri občinskih uradih. ir Natečaj. »Konjička podofieirska šola v Ni-§u sprejme 1. oktobra 1920 večje število gojencev iz civila in vojske. Na sprejem v to šolo imajo pravico mladeniči od 17. do završenega 21. leta starosti. Pogoje za sprejem, kako se spričevala zahtevajo in lepe izglede za bodočnost, kakor tudi vse potrebne informacije dobe kandidati pri svojih občinah, žandarmerijskih postajah, pri vojnih okr-ugih in pri šoli sami.« Ljubljana Nočna služba lekarn Nočno službo opravljajo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. © Orlovski dnevi v Ljubljani. Oba bin-koštna praznika so se na orlovskem Stadionu zbrali številni Orli in Orlice iz vseh krajev Slovenije k svojim vsakoletnim binkoštnim tekmam. Obširno je o teh tekmah poročal že »Slovenski List«, zato jim bomo mi posvetili le nekoliko vrstic. Prehodni prapor SOZ, za katerega so se borili štirje odseki (Novo mesto, Krakovo-Trnovo, Polzela, Sv. Jakob-Ljubljana), je dobil za eno leto v last odsek Novo mesto. V nižjem oddelku je zmagalo Krakovo-Trnovo, v srednjem oddelku Novo mesto, v višjem oddelku pa Jesenice. Pri Orlicah je dosegla prvo, zelo častno mesto Štefka Černičeva od krožka Št. Peter-Ljubljana. Izvršila se je tudi izbirna tekma za tekmovalno vrsto, ki bo nastopila v Pragi. Prvenstvo JOZ v orodni telovadbi je izmed Štirih tekmovalcev dobil br. Varšek. Pri peteroboju pa je zmagal br. Jeglič od odseka Št. Peter-Ljubljane. 0 Birmovanje v ljubljanski stolnici. Oba binkoštna praznika je presvetli gosp. knezo-Skof A. B. Jeglič podelil zakrament sv. birme 2040 birmancem obeh spolov. Največji naval v stolnici je bil binkoštno nedeljo dopoldne, ko je bilo birmanih kar 1256 oseb. Obred je trajal blizu do ene popoldne, tedaj skoro dve uri in pol. Binkoštno nedeljo popoldne je bilo birmanih 550 oseb, binkoštni ponedeljek pa 234. Splošno je bilo letos v stolnici nekaj stotin birmancev več kot lansko leto. Birmovanje na deželi se letos vrši v bolj oddaljenejših dekanijah, zato pa bližnji kraji v večjem številu pritisnejo v Ljubljano. 0 Ljubljanska kopališča. Poročali smo že, da namerava mestna občina postaviti v Mednem kopališče na Savi. Vendar j?a mestna občina dose-njih kopališč ne bo opustila. Kopališče v Koleziji bo celo /boljšala in popravila. Tla okrog kotlje v Koleziji bodo šc pred sezono betonirafi, da kopalcem ne bo treba hoditi po pesku. Enako ostane tudi kopališče na Ljubljanici. Plavajoči basin so že li. Sedaj je basin nekoliko ožji in manjši, kar pa ne bo škodovalo, kajti v basinu se kopljejo itak samo otroci in neplavači. Letošnjo sezono bo Ljubljana torej zadostno oskrbljena s kopališči. © Razstava psov na velesejmu. Na binkoštno nedeljo se je na velesejmskem prostoru otvorila razstava psov. Razstava jc dokaj dobro uspela, zlasti pa je njen moralen uspeh neoporečen. Ob obeh praznikih je razstavo obiskalo okrog 2000 oseb. Razstavljenih je bilo okrog 300 psov, vsi pa same čiste pasme. Otvoritev razstave se jc vršila v nedeljo ob 10, prisotni pa so bili med drugimi zastopnik Nj. Vel. kralja general Popovič, zastopnik vel. župana višji šumski svetnik Šivic, oblastni komisar dr. Natlačen, zastopnik mestne občine dr. R. Fux, zastopnik ministrstva za šume in rude ing. Božič ter mnogo občinstva. S primernim nagovorom je razstavo otvoril predsednik kinološkega sa-veza dr. Lovrenčič. Med samimi prvovrstnimi psi na razstavi naj omenimo le dvoje domačih pasem: kraške ovčarje in istrijanske brake. Na razsiavi so se vršile tudi razne produkcije, tako policijska dresura psov, zasledovanje jazbeca v podzemski luknji in druge. Kvalifikacija psov je pokazala odlične rezultate, saj je bilo samo z oceno »odlično« odlikovanih 30 psov. Ti so dobili posebne ovratnike, psi z oceno prav dobro so dobili srebrne, psi z oceno dobro pa bronaste plakete. Vsi odlikovani psi so dobili priznalne diplome. Častno darilo mesta Ljubljane za vzgojo in največje število čistokrvnih psov z oceno odlično pa je dobil dr. Lovrenčič. O Umrli so v Ljubljani v času od 12. do 21. t. m.: Josip Bogataj, posestnik in klobučar, 67 let, Zaloška cesta 11; Marija Močnik, zasebnica, 80 let, Vidovdanska cesta 9; Antonija Mally, vdova davčnega kontrolorja, 54 let, Zaloška 11; Alojzija Grum, mestna uboga, 77 let, Japljeva 2; Marija Permozer, hiralka, 56 let Vidovdanska 9; Matija Maršek, bivši zidarski polir, 79 let, Japljeva ul. 2; Ana Oabrovšek, vdova prog. čuvaja, 85 let, Vidovdanska 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Peter Špilek, rudar v pokoju, 62 let, Bevško pri Zagorju; Ivan Zibelenik, delavka, 19 let, Dolnice 14; Frančiška Rode, delavka, 26 let, Studenec 21; Alojzij Cerar, sin posestnika, 6 dni, Brezovica 3; Ivana Kukovec, hči posestnika, 22 let, Sosedska 16; Marija Ropret, delavka, 63 let, Miklošičeva 20; Peter Golob, dninar, 65 let, Mekinje; Rudolf Binter, davčni kontrolor, 53 let, Hrenova 13; Alojzij Rani, dninar, 26 let, Sorica; Ana Narobe, žena tapetnika, 24 let Selo 41; Marija Krušič vdova krojača, 41 let, Detelova 2; Ivan Trojar, kovač, 41 let, Hranil-nična 2; Ema Pessiak, zasebnica, 71 let, Križev-niska 8; Ignacij Meze, trg. potnik, 23 let, Krakovski nasip 18; dr. Franc Čibej, profesor. 28 let, Rimska cesta 7; Aleksander Schafar, okrajni tajnik v pokoju, 62 let, Florijanska 27; Angela Mahne, šivilja, 31 let, Dolenjska cesta 112; Katarina Konrad, žena vpok. post. načelnika, 63. let, Mislinje; Marija Sladovič, hči rudarja, 2 leti, Dolsko; Jakob Štelear, zidar, 64 let, Sv. Duh 1; Franc šuštaršič, sin Žagarja, 8 mesecev, Podfurjak; Olga Jazbec, zasebnica, 54 let, Graz; Josip Hoge, mizar, 20 let, Novi log 24; Milena Kucler, hči strojnika, 3 leta, Železniki 46; Ivan Pire, kroj. mojster, 51 iet, Raz-bor, Jožica Fon, hči v|x>k. orožnika, 4 leta, Lesce 58; Urban Oorenc, kočar, 70 let, Spod. Mladetiče. O Konj ga je udaril. Hlapec Matija Progar pri tovarnarju Golobu na Glincah, je hotel v ponedeljek izprati ranjenemu konju rano na nogi. Ko se mu je približal s cunjo, ga je konj brcnil v glavo in pahnil v zid. Progar je dobil težke poškodbe. Napol omamljen od bolečin je odtaval domov, kjer je omedlel. Prvo pomoč pa mu je nudil zdravnik dr. Kane. Progar je ostal v domači oskrbi. O Iz policijske torbe. Aretirana sta bila dva moška, eden radi vloma, drugi radi splošnega suma. Ravnatelju Alojziju Kocmurju v Vodmatu je neznan tat odnesel popolnoma novo, 1500 Din vredno obleko. Prijavljeni sta še dve manjši tatvini. V barako branjevke Leopoldine Zaje v Latter-manovem drevoredu je ]x>skušal ponoči nekdo vlomiti, bil pa je pravočasno prepoden. Ovadbe navajajo dve poškodbi tuje lastnine, tri kaljenja nočnega miru, eno prekoračenje policijske ure, en prestopek zoper trgovinski pravilnik, šest prestopkov zoper avtomobile, pet pa zoper cestnopohcijski red. Med ljubljanskimi paglavci se je vgnezdila navada, da mečejo razne kapselne in strelne kapice na železniški tir. Policija išče krivce. 0 V restavraciji hotela »Miklič« se toči izredno dober cviček po Din 14.— liter. O FILZ KLOBUKE, damske in moške, kemično Usti in lika tovarna JOS. REICH. Izvršitev t> 24 urah. Zopet požar Toplice, 21. maja. V Poljanah pri Toplicah, na Dolenjskem je snoči ob tri četrt na 10 izbruhnil požar. Sredi vasi je vpepelil štiri gospodarska poslopja. Škoda znaša do 150.000 Din. Zažgal je notori-čen pijanec, ki je ležal v skednju z gorečo cigareto. Človeških žrtev ni bilo. Pogorela bi bila cela vas, da ni bilo mirnega vremena in da niso o pravem času prispeli na pomoč gasilci iz Črmošnjic, Toplic in Vavte vasi. Pri gašenju so se zlasti odlikovali tudi topliški orožniki. Dopisi VAVTA VAS. Tukajšnje Prosvetno društvo je proslavilo na binkoštno nedeljo dne 19. t. m. 20 letnico svojega obstoja s prireditvijo žaloigre »Matic. Pred predstavo nam je vrl in navdušen društveni član Josip Jenko v kratkih potezah pojasnil ustanovitev društva in njegovo delovanje v teh 20 letih. Spominjal se je vseh zaslužnejših umrlih in še živečih mož-društvenikov. Po njegovem govoru so nastopile 4 učenke V. razreda in tako ljubko zapele pesem o >Materk, da so globoko ganile obilno zbrano občinstvo. Nato je sledila igra »Mati«. Vsi igralci so sicer to zelo težko igro prednašali tako lepo in dovršeno, da so zlasti koncem II. in III. dejanja marsikomu solze zalile oči. Hvalevredno je to, zlasti še, če omenimo, da so morali Igralci (to težkem dnevnem delu vBak večer hoditi k vajam in dober del počitka žrtvovati za dobro stvar. Do polnoči in še dalje se vaditi po težkem delu na odru — to je idealizem prve vrste. In naše ljudstvo je idealno res. Šoštanj Smrtna kosa. V pondeljek smo pokopali Marijo Koren, ženo vzglednegn krščanskega moža J. Korena. Pokojnica je bila miren in blag značaj. Vdana v voljo božjo je prenašala težo bolezni, ki jo je mučila dolga lela. Blag ji spomini Binkoštni romarji. Vsakoletno romanje nn Sv. Križ tudi letos ni izostalo. V velikem številu so pohiteli na to priljubljeno božjo pot. Letos je bilo opaziti tudi mnogo turistov.. delov zemlje in vseposodPalma Wi\ ! i!Azija! H !&rrika ! kmer ika! ! !: 1 !!! ! Amerika! i! Uastralij a!!! 11* Evropa :!!•<■■ 'tralial! JSvropa!!! Azija!!!!Afrika! H ! ''^^Zattfi Azija!!!Afrika! !! !! !Amerika! ! ! U^T^S. ^Ztffi.* ....... dO ^V itv ;A l L : •11! € • * ij a!!!!S poti« (Nova Založba, Ljubljana), zmerom bolj pridobiva tal v svetovnem slovstvu. Med Francozi prednjači v tem načinu Paul M o r a n d , čigar kozmopo-litični spisi so izvrstni potopisi in hkrati tudi kval-litativno dobra slovstvena dela. Zlasti opozarjani na Morandovo knjigo »Bouddha vivant«, katere dejanje se odigrava na treh kontinentih, v Aziji, Evropi in Ameriki. Med najnovejšimi potopisnimi publikacijami beležim: Alfred Kcrr: Die All-gier trieb mich naclTAlgier (S. Fischer, Berlin), — Francis Carco: Printemps d'E3pagne (N. R. F., Pariš), — Paul Mora n d: Hiver Caralbe (Flammarion, Pariš). —- s. š. * Poziv slovenskim umetnikom. Umetniška Matica vabi vse povojne slovenske '.Betnike, da ,ji najkasneje do 30. maja pošljejo do pet. posnetkov svojih najboljših del ter kratek življenjepis. Umetniški Matici se je namreč posrečilo zainteresirati slovenske kroge v Ameriki za izdan je enotnega pregleda slovenske povojne umetnosti. Informativni tekst ter do 100 reprodukcij bo izšlo v obliki družinskega koledarja v velikanski nakladi, ter bo pregledu pridejan tekst tudi v angleščini. Pregled slovensko umetnosti bo predpriprava za propagandno umetnostno razstavo slovenske umetnosti v Ameriki, ki jo bo Umetniška Matica s pomočjo slovenskih ameriških kulturnih organizacij priredila leta 1930. Posnetki naj bodo ostri in jasni in če le mogoče vsaj formata 10X15 cm. Naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, Dunajska cesta 35. Drulina, mesečnik za zabavo in pouk, 2. številka ima zopet zelo pestro in poučno vsebino. Joža Lovrenčič začenja svoj zgodovinski roman Cesta in njen vozel iz XIV. stoletja. Med ostalimi pisatelji najdemo Jakliča, Magajno, Slavka Savinška iu druge. Tobar piše o zatonu ruskega carlzma. Zelo dobri so gospodinjski migljaji in gospodarski pouk. »Družina se naroča pri upravi Družine*, (lori-zia, via Mameli 5. (20 lir na leto.) France Bevk: Tuje dete. Biblioteka za pouk in zabavo v Trstu (tiskarna »Edinost ) je izdala gori imenovani roman Franceta Bevka obenem z drugimi spisi: prevod Giovanni Vergove novele Viteštvo na kmetih, opis Abesinije in drugo. Narodno delo«. V izdaji žo pred par dnevi v tej rubriki omenjenega »Narodnega dela«, bo v kratkem izšel prevod svetovnoznane knjige Giovanni Papinija: Istoria di Christo. Prevod je oskrbel Mihail Dobrič. Vzporedno s tekstom bo knjiga prinesla barvne reprodukcije Ticianovih, Rafaelovih, Tintoretovih, Rubensovifi, Rembrandtovih, Leo-nardo da Vincijevih, Ivanova, Račkega, Krstičevih in drugih slik. Strani čez 400. Stane 100 Din. Naročati: »Narodno delo , Miloša Velikog 48, Belgrad. Jugoslovenski turizam. majska številka, objavlja nemško pisan članek o starohrvatskih spomenikih v Dalmaciji od dr, Abramiča, kar je važno za našo kulturno propagando, saj jo tujina do-zdaj poznala v Dalmaciji samo rimske in benečan-ske spomenike. V isti številki beremo še »Jugo-slavia the land of contrasls od gospe Copeland in :>Aus Siidserbien durch Montenegro zur Adriac od gospe bolim. Narodna Odbrana, št 20 prinaša: Filozofija aklivizma. — Novi ciljevi, novi putevi (dr. čutuno-vič). — Spoljna politika engleskih stranaka. — Kako jo Dostojevski gledao nn misiju Rusije. — Ohrid. koljevka južnih Slovena. — Pregledi. * Moskovsko gledališče. Za pomladno sezijo so pripravila moskovska gledališča več dramkih novitet in sicer »Zagato« Katajeva, Signal Polivano-va, .Zeleno luč«. Akmolinskega, Turanovščino-Nikitina, »Rdeči otok Bulgakova in druge. V operi se je prvič izvajalo »Predmestno dekletce.' Balmont v Sofiji. Obe predavanji ruskega pesnika (o srbski in bolgarski narodni pesmi ter o lastnem vstvarjenju, slednje je imel tudi v Ljubljani) sta doživela velik uspeh. Dni šišmanov v : Slovu« piše, da je bil Balmontov nastop nepozaben praznik ruske umetnosti kakor n. pr. Šaljapi-novo petje ali Kača lov v drami. Balmont je odpo-toval k zgodovinskim slavnostim v Preslav. Slovcnia. Pod tem imenom je začel izdajati prof. S. Romanovski v Sofiji novi slavistični mesečnik. * Paneuropa, majski zvezek prinaša iz peresa znanega Coudenhove-Kalergija članek <> Ivani d' Are. To je najl»oljši članek, ki smo ga o orLcan-ski rlevici brali. Glaska Zbori. Revija nove zborovske glasbe. Peti letnik št. 2. Ureja Zorko Prelovec, izdaja in zalaga pevsko društvo »Ljubljanski Zvon<. v Ljubljani. Vbcbina glasbenega dela: V. Mirk: Nagelj-ček (moški zbor), V. Ukmar: Lisica-tatica (mešnn zbor), dr. A. Schwab: Vlak (mešan zbor), J. Pav-čič: Zdravica (narodna), Oh kaj se boš jokala (narodna — mešana zbora). — Vsebina književnega dela: Dr. P. Kozina: A. Medved in njegovi učenci. V. Mirk: Tržaška glasbena matica. Iz naših organizacij in društev. Listnica uredništva in uprave. Uprava »Zborov« je poslala ta zvezek le onim naročnikom, ki so poravnali vsaj polovico naročnine za leto 1929, Štev. 3 »Zborov« izide v kratkem času 7.a drugo in prinese velezanimivo novo V. Adamičevo zborovsko delo »Šaljivke«, suito v treh delih za mešan zbor n capella na 30 straneh. Pevskim društvom in zborom, pevcem, pevkam m vsem ljubiteljem glasbe, priporočamo, da s čim številnejšimi naročitvami podpro »Zbore«. Letna naročnina za Jugoslavijo 50 Din. List sc naroča po dopisnici na upravo »Zborov«- pevsko dru-5tvo »Ljubljanski Zvimk v Ljubljani. Veliko glasbeno prireditev so imeli 13- t nt v Dubrovniku. Dubrovniška filharmonija, Srbsko pevsko društvo Sloga, pevsko društvo Dubrava Cerkveni pevski zbor in Vojni orkesier z ansam blom 250 oseb ie izvftial j^remiero g. Goto v ca ki je napisal suito k (junduličcvi »Dubravki«. Kritika je z delom zelo zadovoljna. Dirigent je bil gospod Vrulicky, ki je pokazal, da je dirigent velikega stila. \vročali, j Naša slika, ki je oddana brezžično, kaže reševalna deli e zahtevala 127 clov©-a gasilcev. Maribor □ Tudi sina so ranili. K včerajšnjemu poro-čilu v »Slov. Listu« o krvavem spopadu v Do-brovcih (občina Srone) moramo še dodati, da jo je poleg težko ranjenega očeta Franca Ekarta, dninarja, skupil tudi njegov 18letni sin Janez, ki je dobil težke poškodbe na hrbtu. Tudi njega so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. □ Tistim, ki so brez zaslužka. Takoj dobi zaposlitev preko tukajšnje Borze dela: 10 opekar-jev, 3 krojači in 4 čevljarji. Prijave sprejema Borza dela. □ Drava narašča. Vodostaja se radi nalivov zadnjih dni občutno dviga. Voda je motna in umazana, ob prestreževališčih lesa, ki ga nosi s seboj Drava, pa imajo ljudje obilo posla. □ »Oče Boštjan- v mariborskem gledališču. V soboto, dne 25. t. m., se vrši v tukajšnjem gledališču premiera omenjene ljudske igre. V naslovni vlogi postreščka Boštjana nastopi g. Daneš. □ Sobotna akademija, ki so jo uprizorili katoliški študentje posameznih slovenskih srednješolskih zavodov, je bila po svojem izbranem sporedu in točnem izvajanju močan odraz duhovne usmeritve naših kat. študentov. Posebno je učinkovala na mnogoštevilne navzoče prijatelje dija-štva dvodejanka »V zarje Božje«, ki jo je za lo priliko sestavil bogosl. docent S. Cajnkar. Med navzočimi prijatelji slovenskih študentov smo opazili tudi velikega župana dr. Schaubacha, mestnega župana dr. Juvana in predsednika Prosvetne zveze dr. J. Hohnjeca ter gimn. ravnatelja dr. J. Tominška, Priznanje našim študentom je bilo vsesplošno. □ »Potovanje po Jugoslaviji«. Mestni odbor Jadranske straže priredi v dneh 22. do 24. t, m. v mestnem kinu filmsko predavanje: »Potovanje po Jugoslaviji«. Dne 24. t. m. ob 20. uri pa se vrši v mestnem kinu oblastna skupščina Jadranske straže. □ 671 birmancev je prejelo na binkoštno .ledeljo v tukajšnji stolnici zakrament sv. birme. Lansko leto jih je bilo 844. Razlika gre predvsem na račun okoliških župnij. □ »Hlahol Vinohradsky« v Mariboru. Danes teden priredi v Mariboru koncert eno najboljših čeških pevskih društev »Hlahol Vinohradsky« iz Prage, ki se nahaja na pevski turneji po Jugoslaviji. Preko Belgrada, Sarajeva, Dubrovnika, Splita in Zagreba ter Ljubljane prispe 29. t. m. v Maribor. Maribor jim ob prihodu zagrebškega br-zovlaka pripravi lep sprejem. Mariborska pevska društva, ki se sprejema udeleže korporalivno, za-pojo dragim gostom v pozdrav skupna pesem, □ Po dveh letih nastopil kazen. Viničar I. K. je pred dvema letoma nosil preko meje saharina v večji količini. Za drugega je nosil, pa so ga zalotili pri poslu. Obsodba se je glasila 140 ju-rijev. Rekurze in pritožbe je vlagal, pa ni nič pomagalo. Ker ni mogel izplačati globe, je moral le dni nastopiti dvoletno zaporno kazen — radi drugega. □ V domačo zemljo. Včeraj so pripeljali v Maribor zemeljske ostanke 221etnega Filipa Ko-bala, ki je v Šabcu postal žrtev usodepolnega naključja, Pokopali ga bodo danes popoldne na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Brez konca in kraja. V poslednjem času se opaža, da se nesreče radi neprevidne in malomarne vožnje z motornimi kolesi vsebolj množe. Tako se posamezni slučaji nesreč prenašajo v poslednjem času celo iz trgov in ulic v \eže in dvorišča. Radi tega se lastniki motornih koles opozarjajo v lastnem interesu, da se bodo odslej vsi slučaji prenagle in neprevidne vožnje strožje kaznovali. □ Vandali... Jedva je vzbrstelo in že se v ponočnih urah udejstvujejo v mestnem parku in pa v parku na Jugoslovanskem trgu ljubitelji cvetlic. Brezobzirni in barbarski uničevalci nasadov; tudi uničevalke so med njimi. Tozadevne prijave so na dnevnem redu. Gorje ptičku, ko ga bo iz-taknilo oko postave. □ Dve nezgodi. Pri nogometni tekmi si je 211etni železničar Kari Pavlin iz Frankopanske ulice zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Pri delu se je ponesrečil 181etni Vinko Kudin, zaposlen v Drnovškovi opekarni. Pri prevažanju opeke je tako nesrečno prišel pod voz, da mu je zdrobilo desno stopalo, Prepeljali so ga v bolnišnico. Cercle franpais. Čitalnica francoskega krožka v Mariboru se je preselila na moško učiteljišče, Koroščeva cesta 13, Odprta bo kakor doslej ob sredah od 18. do 20. ure. Celje Radio Programi Radio-Ljubtjana: Sreda, 22. inaja: 12.80 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Pravljice, pisatelj Milfinski. — 18.80 fz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 1!» SrbohrvaSčina, prof. Mazovee. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Koncert radio-orkestra. — 20.30 Pevski večer ge. Lovšetove: 1. Parma: Poslednja noč, 2. Pavčič: Mehurčki, 3. Pavčič: Uspavanka. 4. Šker-janc: Pomladne noči, 5. Krek: Tam zunaj je sneg, (i. Zaje: Ljubezen, 7. Zaje: Vir, 8. Baranovič: Narodne (Rumena ružo, Lelijo), 9. Lajovic: Mesec v izbi, 10. Lajovic: Kaj bi Ic gledal, 11. Narodne: K oknu pridem, Čez tri gore. Kukavica, Podoknica, Bosansko kolo. — 21 Dvogovor iz Cankarjeve povesti: Hlapec Jernej (Ing. Peugov in M. Stare) — 21.30 Koncert radio-orketsra, vmes poje kvartet Ljubljane — 22.30 Poročila. Četrtek, 23. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Jonny Jazz-band. — 18 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 18.30 O modernih sprejemnih radio-aparatih. Predavanje v nemškem jeziku, ing. Nikolaj Eltz. — 19 češčina, g Novak. — 19.30 Kunaver: Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera. — 20 Baladni večer, i/vaja Radio-orkester. Vmesne spc.ve poje g. .Marjan Rus. — 22 Časovna napoved in j ročila. Drugi programi t Sreda. 22. maja. Belgrad: 12.10 Gramofonske plošče in poročila — 12.45 Koncert radio-kvarteta — 20 Predavanje o Ohridskem jezeru — 20.25 Vokalni in instrumentalni koncert — 21.30 Poročila — 22.30 Oh, li živci! humoreska — 23 Jazz. — Zagreb: 13.15 Plošče — 19.45 Predavanje o astronomiji — 20.35 Slovanska komorna glasba. — Praga: 11.15 Plošče — 12.30 Koncert — 16.10 Predav.: Orlovska proslava sv. Vaclava — 16X3 Marijonetno gledališče — 19 Dvorak: Vanda, opera. — Stutlgart: 15 Otroška ura - 10.15 Koncert — 20.15 Dialogi v gledališču — 21.15 Zabavna glasba. — Bern: 17.45 Otroška ura — 20.15 Domača glasba iz starejših časov — 21.80 Koncert. — Katovvice: 17.55 Poljuden koncert — 20.15 Večerni komvrt. — Rim: 13.15 Trio — 17.30 Orkestralni koncert — 21 Instrumentalni in vokalni kouceri. — Berlin: 10.30 Zabavna ura — 17 Lahka glasba — 19.39 Nove oblike opere — 20.30 Orkestralni l-oncerl; nato plesna glrsba. — Rim: 11 kvartet Silving — 16 Orkestralna glasba — 17.35 Pravljice — 20.25 /Carica in ptič t. ruska legenda; nato lahka glasba. — Milan: 11.15 Plošče — 16.30 Otroško pelje — 17 Koncert kvinteta — 20.30 Lahka glasba — 22 Kvintet. — Budapest: 9.15 Koncert vojaške godbe — 17.40 Orkestralna glasbo — 20.45 Koncert tria — 22.15 Koncert ciganskega orkestra. Spori -©■ Prisrčen sprejem prekmurskih romarjev v Celju. Ob delavnikih jc ob 10 dopoldne pač. težko zahtevati ob takih prilikah večje udeležbe. Kljub temu je v soboto prihitelo na kolodvor lepo število zastopnikov oblasti iu organizacij, da pozdravijo prekmurske brate. Krasno okrašeni vlak je izzval takoj topla čustva, ki so dosegla višek ob pozdravih, katere so za politično oblast izrekli srezki poglavar g. dr. Ilu-bad, za vojaško oblast g. polkovnik Kostič, za mestno občino obč. svetnik g. dr. Voršič, za celjsko okoliško občino g. župan Mihelčič, za orlovsko ter katoliško prosvetno organizacijo pa prosvetni tujnik g. Peršuh. Za pozdrave se je v prijetni prekmurščini zahvalil g. župnik Baša. žal jo \ lak imel le pet minut postanka, tako da je ros bil pozdrav le kratek, a res intimno topel iu iskren. gr Podružnica Hmeljarskega društva za okolico Celja je imela na binkoštni ponedeljek ob 10 dopoldne v gostilni Vobncr na Sp. Hudinji svoj ustanovni obeui zbor, ki se ga je udeležilo lepo število hmeljarjev, znamenje, da je začelo zapravljeno zaupanje v to važno stanovsko kor-po rac i jo z ustanavljanjem podružnic zopet rasti. Zborovanje jc vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Bruinen. Soglasno so bili izvoljeni v odbor: g. župan Alojzij Mihelčič kot predsednik, g. Brumen kot podpredsednik, g. Ivo Peršuh kot tajnik, g. Kajtna kot blagajnik, gg. Pišek Joško ter Glinšek Ivan pa kot odbornika. Na zborovanju je bilo izrečenih več upruvičenih ostrih besed na račun dosedanjega vodstvu društva. Občni zbor je pokazal, da bo celjska podružnica predstavljala važen faktor v razvoju hmeljarske stanovske organizacije. J£r Kinelijsko-nadnljcvulna šola iz Kamnika jc. na binkoštno nedeljo na svoji ekskurziji |>o nieriborski oblasti poti vodstvom šolskega upravitelja g. Primožiča obiskala tudi Celje. V spremstvu gg. župana Mihelčiea ter prosvetnega tajnika Peršiilia si je šola ogledala dopoldne znamenitosti celjskega mesta, popoldne pa se je vršil izlet na celjski Grad. Izletniki so bili vzhičeni nad lepoto Savinjske doline ter krasnim razgledom, ki SO gH mogli kljuU delni megli uživati z Gradu. 0 Gostilničarjem priporočamo, da si žigosajo steklenice sami. Jedkovica za pisanje na steklo sc dobi v »Drogeriji Sanitas«, Ccljc4 gospodarstvo Spol (ni dogodki binkoštuih praznikov. V Ljubljani so proti llermesu igrali oba dni celjski atletiki in podlegli v nedeljo z 3 : 2, v ponedeljek pa 6 : 2. Atletiki niso več ono moštvo ki je doseglo lepe rezultate proti vodeeim klubom Slovenije. Ilirija je sodelovala na jubilejnem turnirju Rapidu v Mariboru. Igrala je z Mariborom in dosegla /4:4 neodločen rezultat. Rapid je igral z St urinom (Gradec) in dosegel pičlo zmago z 3 : 2. Turnir se rudi dežja v ponedeljek ni mogel nadaljevati. Prvak 1'ri-niorjo jc poslal prvo garnituro v Split, drugo pa v Celovec. V Splitu je prvi dan dosegel še dosti lep rezultat z 4 : 3 (4 : t), v pondeljek pa v re-vonžni tekmi doživel neverjeten poraz z 12 : 0. K rezultatu je precej pripomogel pristranski sodnik. V Celovcu je rezerva oba dni podlegla i 4 : 3 proti Avstriji. Rezerva Ilirije je trboveljske amaterje premagala z 5 : I. V Zagrebu je gostovala mOravska Slavija proti Gratljan-škemu in prvi dan zmagala z 1 : 0, drugi dan pa /.4:2 podlegla. V Sarajevu je Slavija dunajski B. A. C. premagala z 5 : 5. Dunajski Sportklub je porazil belgrajsko Jugoslavijo z 5 : 1 proti B. S. K. jc igral z I : I neodločeno. V ponedeljek se je vršil tudi tradicijonalni šta-fctni tek skozi Ljubljano. Vsled zabrane ni Primorje nastopilo, tako. da jc štafeta Ilirije odnesla zmago brez konkurence v času 5 : 15. Čas je za to progo slab, upoštevati pa je treba spolzke ceste. Od inozemskih rezultatov se mora predvsem omeniti sijajna zmaga nogometne reprezentance Jugoslavije v Parizu z 3 i 1 (2 : 0). Zmaga is tem pomembnejša, ker se je splošno računalo na zmago Francozov, ludi ni moštvo, ki je igralo v Parizu naša najboljša postava. Inozemski časopisi poročajo, da je zmagala izredna volja Jugoslovanov in pa vratar Mihelčič (bivši član Ilirije in Ilcrmesa). Bivši angleški prvak Iludersffield je doživel tudi v Pešti neuspeh. Hungariu ga jc premagala z 4 : 2, Fcrencvaroš jc igral neodločeno z I : 1. Tudi praška šparta ni več klub kontinentalne klase. Proti Vienni jc izgubila z 4 : 2 proti Admiri pa 3 : t. Službene objave LHP-a. (Iz seje dne 18. maja.) Na znanje se vzame dopis JllS-a glede postopanja pri verifikacijah igralk, ki so bile pr, svojem klubu odjavljene. Na podlagi tega sklepa JIIS-a se čilo Junc Maša za TKD Ateno in Flick M. za SK Ilirijo, obe s pravom nastopa 26. maja. Cita se za ŠK Ptuj Hace Ivanka in Simoiiič Marija, zu SK Ilirijo Iglic Jožica vse s pravom nastopa 26. maja. Čitajo se za TKD Ateno Godlcr Kristina, Brodar J., Bernik F., šmuc S., Schiffrer T., Černo O.. Jermol M., Priv-šek M.. Kaiser M. vse s pravom nastopa na prven. tekmah 26. novembra na pri jat. in inter-nac. tekmah na 26. maja. Čita se za I. SSK Maribor Kirbiš Filomena s pravom nastopa 26. maja. Verificirajo se sledeče prven. tekiue: Ilirija : Primorje 6 : 0 par forfait za Iliri jo, Mura : Primorje 6 : 0 par forfait za Muro, Ptuj : Primorje 6 : o pnr forfait za Ptuj, Mura : Maribor 10 : S za Muro, Maribor : Ptuj 20 : 4 za Mu-ribor, Ilirija : Ptuj 13 : 5 za Ilirijo. Na znanje so vzamejo prijave prven. tekem SK Ilirije, SK Ptuja, SK Mure, SK Iliriji se dovoljuje prijateljska tekma z nesaveznim članom SK Celje >■ Cel ju. SK Javorniku se potrjuje prejem članu-rinc za leto 1929. SK Mura se poziva, da nemudoma odvede savezni davek iz tekme Maribor : Mura. Dopis SK Mure v katerem prosi, da se vrši prven. tekma Ilirija : Mura. Dopis SK Mure v katerem prosi, da se vrši prven. tekma Ilirija : Mura dopoldne se odstopi Iliriji s priporočilom, da se prošnji Mure ugodi. Prihodnja seja u. o. v četrtek 23. inajn. — Tajnica. Poravnajte naročnino! Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani Trgovsko bolniško iu podporno društvo v Ljubljani je bilo ustanovljeno leta 1835 ter si je postavilo kol smoter, oskrbovati in podpirati bolne člane, nuditi umrlim članom pogreb na svoje stroške in dajati potrebnim članom najnujnejše podpore. Ud leta ustanovitve pa do danes je društvo v vsakem oziru napredovalo, si večalo šlevilo zavarovancev in vršiio svoje naloge tudi v najneugodnejših prilikah v korist in zadovoljstvo članov. Danes šteje n. pr.' že 1610 članov, od katerih odpade 2808 na moške, 1802 pa na ženske. Svota predpisanih prispevkov je znašala leta 1928 Diu 8,041.479-22 (od tega je treba še precej iztirjatl), na hranarinah, zdravniških stroških, zobni negi itd. pa je bilo izplačanih v istem letu 2,259.765 dinarjev. Mnogo pozitivnih sil pa je žal absorbirala gola borba za ohranitev društva, kajti leta 1926. je ministrstvo socijalne politike odredilo njegovo likvidacijo. Neumornim prizadevanjem društvene uprave in močni podpori od strmi zbornice za TOI pa se je posrečilo zajamčili obstoj društva, kajti v zmislu čl. 274 finančnega zakona za leto 1927-28 je postalo tudi Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani kakor zagrebški Merkur- in beograjska Onilatina — krajevni organ SUZOR-a v Zagrebu. S tem pa je seveda postalo v svojem poslovanju in delovanju podvrženo tudi predpisom zakona o zavarovanju delavcev, statutu in sploh vsem raznim odredbam in okrožnicam SUZOR-a, kakor okrožni uradi za zavarovanje delavcev. V tej činjenici je iskati tudi razlog za to, da danes društvo — kot krajevna bolniška blagajna SUZOR-a v Zagrebu — članstvu ne more nuditi več, ko mu dovoljujejo prej navedeni predpisi. Omeniti je seveda treba, da obstoji poleg bolniške blagajne, podrejene SUZOR-u, še popolnoma avtonomno društvo, pa je tako podana možnost, da bi moglo društvo samo s pravilno odmero prispevkov nuditi članstvu razne olajšave in ugodnosti, ki zanje kot bolniška blagajna nima pravne opore. Društvo je pred meseci dobilo novo upravo poil predsedstvom g. Klinarja, ravnatelja Hipote-lfarne banke v Ljubljani, in ta se je energično lotila dela, da postavi društvu trdne eksistenčne temelje in ustvari iz lijego institucijo, ki bo v polni meri vršila važne socijalne socijalne funkcije v prid naših zasebnih nameščencev. Predvsem bo v I ' 'nji bodočnosti rešeno važno vprašanje društvenega pravilnika, s čimer bn podan pravni temelj društvu iu trajno fiksiran njegov delokrog. N: ilie dola uprava ua temeljili reorganizaciji •/.d, ivuiške službe, ki je pokazala v preteklosti nekatere hibe, pa je zato nujno potrebno, da se uredi t;:ko, da bo v največji meri odgovarjala interesom članstva. Misliti bo treba dalje na to. da nudi društvo članstvu viš.ie dajatve, ko so predvidene v zakonskih predpisih, s čimer bo seveda nujno zvezano povišanje članskih prispevkov. K novim ugodnostim, ki jih naj društvo nudilo, bi bilo šteli n. pr. uporabo nekaterih inozemskih kopališč in zdravilišč, dolgotrajnega zdravljenja na morju, izvršitev težjih operacij v inozemstvu itd. Uspešna izvršitev vseh navedenih nalog in načrtov zahteva mnogo tihega, smotreiiega dela, ki se mu je z vso vnemo posvetila uprava društva, pa obstoja zato najlepša nada. da se bo za naše zasebne nameščence prepomembno društvo razvijalo tako, da bo kar najboljše pospeševalo njihove socijalne interese. Produkcija premega v marcu V mesecu marcu beležijo slovenski premogovniki izredno visoko produkcijo, ki le malo zaostaja za rekordom v januarju 1929. Skupno je znašala v marcu 1929 produkcija slovenskih premogovnikov 199.922 ton napram 160.091 v februarju in 202.269 tonam v januarju 1929. V prvih treh mesecih t. I. so dali siovonski premogovniki 562.282 ton premoga napram 515.268 tonam v prvih treh mesecih lani. Premogovniki so oddali (v oklepajih podatki za februar): železnicam 91.333 (67.779), brodarstvu 330) (—), industriji 66.863 (57.088), raznim strankam 16.381 (20.730), izvozili so 4268 (1698), sami pa porabili 14.288 (18.294) ton, skupno torej je znašala oddaja 193.464 (165.589) ton. Iz teh podatkov se vidi, da se je v marcu 1929 izboljšal položaj s popuščajočim mrazom; tako se je povečala zaradi zopetne otvoritve prometa oddaja premoga železnicam, industriji, ponovno se. je začel znatnejši izvoz; zmanjšala pa se je radi popuščanja mraza lastna poraba in oddaja raznim strankam (za domačo kurjavo). Premogovniki so zaposlovali: 250 (251) uradnikov, 233 (238) paznikov iu 9747 (9.912) delavcev. Lani je bilo število zaposlenega delavstva 8310 (pri produkciji 155.453 ton v marcu 1929). IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 15. maja 1929. (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 8. maja 1929): Aktiva: kov. podloga 293.8 (— 14.0), posojila: menična 1342.0, lombardna 223.8, skupaj 1565.8 (— 49.5), saldo raznih računov 511.3 (— 37.2); pasiva: bankovci 5115.1 (— 187.5), drž. terjatve 135 7 (— 52.7), obveznosti: žiro 498.5. razni računi 470.1, skupaj 968.7 (+ 138.9); ostale postavke so neizpremenjene. Poziv na vpis delnic Privilegirano agrarne banke objavljamo danes na zadnji strani lista in opozarjamo nanj vse interesente. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo ima svoj občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob 10 dojioldiie v gradu grofa Szaparyja v Murski Soboti, kjer jc poleg običajnega dnevnega reda na redu tudi razprava o izpremembi zveznih pravil in o obligatornosti Zveze kol osrednje organizacije trgovstva v Sloveniji.' Istotani se vrši predkonfe-renca zveznih delegatov (v soboto 25. maja ob pol 5) o predlogih gremijev za občni zbor. Osješki velesejem, ki je vršil od 4. do 12. t. m., je dosegel prav lep uspeli. Najbolj pa je uspela razstava perutnine, ki jo je priredilo društvo perutninarjev. Obisk je bil zadovoljiv, ceni se dnevno na 7000. Prometa pn se ie napravilo največ v kmetijskih strojih (7 milj. Din), v avtomobilih ter v plinskih artiklih. Nacionalni odbor Meduarodu« trgovske zbornico ima v soboto, dne 25. t. m. v Belgradu svoj občni zbor. Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo na letošnjem velesejmu razstavljeni ludi razni mizarski stroji večjih znamenitih tovarn. Borza DENAR 21. maja 1929 V današnjem deviznem prometu so sc učvrstili tečaji Prage, Ne\vyorka in Dunaja, zlasti pa Berlina, česar notacija se je v Ljubljani učvrstila od 1351.50 prošli petek na 1853.25. V ostalih tečajih ni izprememb. Promet je bil znaten, zlasti v devizi Praga; privatno blago pa je bilo zaključeno le v devizi Trst, dočim jo v o. talili devizah intervenirala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 21. maja 1929. povpraš pon. srednji sr. 17. V. Amsterdam _ 2287.50 _ i _ Berlin 1351.76 1354.7j 1353.'i5 1351.50 Bruseli — 790.14 - - Budimpešta — 991.78 — — Curih 1094.40 1097.41. 11,95.90 1195.90 Dunaj 797.95 800.95 799.45 799.73 London 275.60 276.40 276.- 276.- Ne\v.vork 56.09 £6.89 56.79 i 56.78 Pariz — 222.30 _ — Praga IČ8.C4 168.84 168.44 168.38 Trsi 296.75 298.75 297.75 — Zagreb. Amsterdam 2287.50 bi., Berlin 1351.75 do 1354.75, Budimpešta 990.28—993.28, Trst 296.77 do 298.77, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.95 do 800.95, I.ondon 275.00—276.40, Newyork 56.695 do 56.895, Pari/, 221.30-223.30, Praga 168.04-168.88. Belgrutl. Berlin 1351.75—1854.75, Budimpešta 990.28-993.38, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 797.95 —800.95, London 275.60—276.40, Newyork 56.6950 —56.8950, Praga 168.04—168.84, Trst 296.86— 298.86 Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.60, Budimpešta 90.425, Bukarest 3.085, Dunaj 72.96, London 25.185, Madrid 73.50, Ne\vyork 519.30, Praga 15.37, Pariz 20 28875, Sofija 3.7525, Trst 27.1825, Varšava 58.23. VREDNOSTNI PAPIRJI V Ljubljani notirajo Ruše po odbitju kupona (20 Din) 230—240. Državni papirji so v Belgradu včeraj padli proti koncu borze radi jačje ponudbe proniptnega blaga na 400, po borzi pa je prišlo celo do zaključka po 398.50; danes pa se ie tečaj vojne škode izboljšal. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 zaklj., Praštediona 850 den.. Kreditni zavod 170 den.. Strojne 70 den., Vevče 123 den., Ruše 230—240, Stavbna 50 den., Šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda ar. 404—405.50 (408—405). kasa 404.50—405.50. termini: 5. 404— 405.50, 6. 409 b., 7. 413 b., 12. 428—430, 7% inv. pos. 84.50—85.50, agrari 50—51.50. Bančni pap. 1 lipo 204-205 (204), Hrv. 50—55 (50), Kred. 93 d., Jugo 84-85 (84), Lj. kred. 123 d., Mcdjun. 55 d.. Nar. 7(i00—7850, Prašted. 850—855. Srpska 150-•152 (150), Zem. 138 d. Ind. pap.: Guttmann S105-210 (205), Slavonia 180—195, Slavex 102—112. Drava 395—410, Šečerana 430—435, Brod. vag. 150 d., Union 170—180, Ragusen 500—540. Trbovlje. 465 b., Piv. Sar. 215 b.. Jadran, plovidba 580 b. Belgrad. Narodna banka 800(1, 7 % invest. pen*. 84.50—86.50, agrari 51—52, vojna škoda 400 -406. 5. 408—410.50, 6. 408.50—411. Dunaj. Podon.-savska-jadranska 81. \Viener Bankverein 22.35, Bodenc,redit 100.30. Creditanstalt 54.25, Escompteges. 21.50, Union 24.80, Aussiger Chemische 259, Alpine 42.25, Trboveljska 58, Pra-ger Eisen 505, Levkam 7.01, Rima Muranv 117.20. Žito Dasi so ameriški tečaji zadnje dni stalnejši, je pri nas tendenca za vse proizvode čedalje slabša. Promet v pšenici, kateri je cena nazadovala za VA do 5 para, je sicer dosti živahen, v vseh ostalih proizvodih zlasti pa v koruzi in v krmilnih sredstvih pa minimalen. Ciornjebačka pšenica velja 280 do 232.50 nakl. post., koruza bačka in sremska 240—242.50 nakl. pos!., pšenična moka 327.50 do 332.50 nakl. postaja. Ponudbe iz druge roke so še precejšnje, iz prve roke pa skoro ni ponudb. Možnosti plasiranja je zelo malo. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključeno je bilo: t vagon koruze in 1 va- ' gon moke. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bač.227.50—230, pol. 230— 232.50, gor. ban. 225-230, par. Vršac 227.50—230. oves 227.50 —232.50. koruza 237.50—242.50, 6. 245 —247.50, sreni. 230-232.50, ječmen 240—250, moka Og 330—349. št. 2 310—320, št. 5 2!X)—300, št fi 285—295, šl. 7 275—285, št. 8 200—210, otrobi 170 —175, ban. 165—170. Tendenca nestalna. Promet: 7 vag. pšenice, 5 vag. koruze, 3 vag. moke. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica maj 23.30—23.10, zaklj. 22.95—23.05, okt. 24.82-24.51, zaklj. 24.51—24.52, marec 26.57—26.35, zaključek 26.33-26.35, rž maj 21.48—21, zaklj. 20.05 —20.96, okt. 22.85-22.38, zaklj. 22.38-22.10, koruza maj 25.80, zaklj. 25.70-25.80, julij 26.35—25.70. zaklj. 26.25—26. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 5 vagonov hrastovih ncobrobljenih plohov, 3 vagoni tramov, 1 vagon orehovih hlodov in 55 vagonov bukovih drv, skupaj 64 vagonov. Povpraševanje je za: 50—60 vagonov bukovih drv, klanih fko vag. meja. okrog 500 m® hrastovih neobrobljonih plohov (za izdelavo vagonov) od 2.30 m od 20 cm šir. na pr. od 60 mm naprej fko vngon meja Postojna Tendenca mirna. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Kdv. Saborsky & Co„ Dunaj.) Prignanih jc bilo 1141 volov. 431 bikov, 349 krav in 2 bivol«, skupaj 2223 glav, in sicer i/. Jugoslavije 11 glav. Cene Voli najboljši 2, I. 1.00—1.80, II. 1.30- 1.50, III 1.20-1.25. Krave I. 1.30—1.45. II. 1.10—1.20. Biki 1.30-1.50. Klavna živina 0.60—1. Prve kvalitete so se v ceni dobro držale, srednje kvalitete so poskočile za 10 grošev. Tudi biki so bili za 5 grošev dražji. Hmelj V tranzitnem lnnelju je v Zatcu promet kakor preje slab in nolira 300—450 K? neocarinjen. Upanje hmeljarjem se vzbuja z dejstvom, da centin letos zmanjšanje /. hmeljem zasajene površine v Banatu, Sremu in Baranji na 25 odst., v Bački pa za 5—10 odst Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvefer. 22. maja, sreda: »Greh.< Red D. 23. maja, četrtek: Ob 15. »Modri osliček Miško.« Mladinska predstva pri izredno znižanih cenah. Izven. 24. maja, petek: Zaprto. 25. maja, sobota: »Dobri vojak Švejk < Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 26. maja, nedelja: »Theodor & Comp.c Ljudska piedstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Sreda, 22. maja: Zaprto. Četrtek, 23. maja ob 20. uri: »Proces Mary Dugan. Ab. C. Kuponi. Petek, 24. maja ob 20. uri: »Hasanaginica«. Prireditev Ljudskega odra. Sobota, 25. maja ob 20. uri: »Oča Boštjan. Ab. A. Premijera. CELJSKO GLEDALIŠČE 26. maja, nedelja: Ob 16: »Grof Luksemburški.« — Ob 20: »Poljska kri.« Gostovanje Mariborčanov. Prireditve in društvene vesti »Akademski klub za proučevanje mednarodnih problemov« vabi člane in prijatelje, da se udeleže seminarskega sestanka, ki se vrši v sredo, 22. t. m. ob pol 21 v Akadem. domu, Miklošičeva 5. Na dnevnem redu je predavanje kol. Vladimirja Gross-manna, abs. iur.: »Idejni temelji zaščite manjšin. — Vodja seminarja. »Krekova prosveta — Zveza delavk« priredi šivalni tečaj s 1. junijem na Poljanah v Alojzijevi-šču št. 4. Spored koncerta orkestralnega društva Glasbene Matice, ki se bo vršil v sredo dne 29. t. m. v Filharmonifni dvorani, obsega sledeča dela: Iiossi, Intermezzi Goldoniani, Mahler, Adagietto iz 5. sin-fonije, Škerjanc, Plesni motiv (prvo izvajanje) Ra-meau, Koncert za klavir, Poulenc, Zamorska rapsodija in Saint-Saens, Živalski karneval. Nobena teh skladb še ni bila v Ljubljani izvajana. Program je jako pestro izbran ter obeta mnogo umetniškega užitka. Vstopnice v Matični knjigarni. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Danes v sredo ob osmih skupna vaja mešanega zbora. Obvezno za vse! — Odbor. Poizvedovanja Revna dijakinja je izgubila ročno torbico z večjo vsoto denarja na binkoštni ponedeljek od gl. kolodvora do frančiškanskega mostu. Pošten najditelj se prav lepo prosi, da blagovoli oddati na oglasni oddelek »Slovenca«:. Izgubil se je srebrn rožni venec v štajerskem romarskem vlaku na Trsat. Ker ini je rožni venec drag spomin, vljudno prosim najditelja, naj mi ga blagovoli na moje stroške poslati na Klementina Vukšinič, p. Vel. Nedelja. Darovi Za pogorelce. Pozivu g. velikega župana na prebivalstvo ljubljanske oblasti za zbiranje prispevkov za pogorelce se je kot prvi odzval g. E. Neuville, francoski konzul v Ljubljani, z darom 500 dinfifjev. za kar mu bodi izrečena najtoplejša zahvala. Proda se iz proste roke hiša z vrtičkom ob hiši in vrtom za hišo ter pralnico in drvarnico. Hiša leži ob državni cesti, v bližini Ljubljane, oddaljena tri minute od železniške postaje, je v najboljšem stanju in ima 4 stanovanja s priti-klinami, električno razsvetljavo in vodovod ter je pripravna za vsako obrt, posebno za gostilno ali mesarijo. — Ustna in pismena pojasnila daje in se zvedo pogoji in cena v pisarni dr. M. Pirca, odvetnika v Ljubljani, Cigaletova ulica štev. 1. Mali oglasi Vsaka beseda 50par ali proitor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.0glasi nad 9 vrstic se računajo visje.Zaoglase strogo litovskega in reklamnega značaja v*aka vrstica 2Di«. Najmanjs*iznesek10Din.Pristojbina za "šifro 2Din.V*akogla> Ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena rnamka.Cek.račun Ljubljana10.3li9.Tel.^t.25-2S sbebbmi Mizarski pomočnik mlad, priden in pošten, bi rad pri kakem dobrem mojstru stopil v službo kot pomočnik. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5453. Gozdni logar oženjen, 27 let star, 6 mesecev gozd. šole in 9 let prakse, išče takojšnje namestitve. Ponudbe na upravo pod štev, 5455. Prodajalka vajena trgovine z mešanim blagom, išče službe kjerkoli, najraje v Sloveniji. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Slovenka« št. 5551. iliižbodobe Prodajalka pridna, poštena starejša moč, izurjena v mešani stroki, lepih manir in delavna, dobi takoj mesto v večji trgovini na deželi z vso oskrbo. Ponudbe pod šifro »Vestna prodajalka« na upravo »Slovenca« pod št. 5346. Trgovskega učenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Anton Markun, trgovina z usnjem, Kolodvorska ul. 41 Krojašk. pomočnika sprejmem takoj. Jakob Mavec, Ig pri Ljubljani. Dva pomočnika enega s 3 leti pomočniške dobe. Plača po dogovoru. Enega v Kranju, drugega na Javorniku za raznašanje kruha — oba morata biti trezna in zanesljiva. - Poizve sc pri g. Alojzij Noč, pekovski mojster na Javorniku in v Kranju. Trgov, pomočnika agilnega, spretnega prodajalca, zmožnega slov. in nemščine, sprejme galanterijska trgovina. Natančne ponudbe s sliko na upravo »Slov,« pod »Galanterija« št. 5454. Pozor! Potniki! Zastopniki! Penzijonisti! Izredno visoko provizijo in mesečno fiksno plačo nudimo za prodajo naših artiklov {slike na platnu itd.) privatnim strankam. Majhna kavcija. Ponudbe poslati na naslov Special-import, Ljubljana, poštni predal 174. Kleparski pomočnik se sprejme. — P, Justin, Tržaška cesta 36, Glince, Ljubljana. Drožerij, pomočnika z dobro prakso in priporočili, spretnega in agilnega pri delu, ki je odslužil vojaščino, iščem za stalno mesto proti dobri plači. - Pismene ponudbe naj se pošljejo po pošti Engleskoj Drogcriji Knez Mihajlova 33, Beograd. Hlapca h konjem sprejmem. - Franc Juvan, valjčni mlin, Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano. Prodajalka v trgovino z moko se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5548. Pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu se sprejme v službo. Naslov v upravi štev. 5549. »^AMEI KAPE'O prvovrstno, trio ali kvartet, iščem za celo leto. - Ponudbe naj se pošljejo na kavarno v Virovitici. Prodamo Strešne opeke ve č jo množino, stare, navadne, prodam. Komad 0.30 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5370. Tovorni avto 3—4 ton., nemške znamke, prvovrsten, ugodno proda Lampret in drug d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 22. Prostori za obrt ali skladišče se oddajo v najem s 1. junijem. Poizve se na Poljanski c. 64. Pouk Šoferska šola prva oblastv. koncesijon Čamcrnik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov, niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Potniški »Renault« poltovorni, manjši, drž. takse prost, ugod. proda Lampret in drug d. z o. z., Ljubljana, •majska cesta štev. 22. Odprt »Benz« 6 sedežni — ima ugodno naprodaj Lampret in drug d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 22. Puhasto perje kg 38 Din, razpošil|am po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, Uica 82. Otroški voziček zložljivi, se proda. - Poizve se v upravi »Slov.« pod štev, 5545. Preklicujem da nisem plačnik za mojega sina Josipa Kocjana ml., odkar je odšel od hiše dne 18. aprila 1929. - Josip Kocjan, mesar, Ljubljana. pQ$e$tva Nova hiša ' ob Dunajski cesti v Sto-i žicah pri Ljubljani, ugodno naprodaj. Vselitev ta-koi mogoča. — Pojasnila daje F. Jerko, Črnuče -Ježica. Kupim hrastove hlode. - J, Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Stanovanja Stanovanje oddam s 1. junijem v novi hiši tik žel. postaje Dev. Mar. Polje, obstoječe iz 1 sobe, kuhinje, kleti in drvarnice. Elektr. razsvetljava. Istotam se oddajo 3 kletni prostori, pripravni za obrtnika. Več pove Franjo Weiss, Rožna dolina, Cesta 3, štev. 6, ali pa Vevče št. 55. Mesečno sobo prazno, z navedbo cene, iščem. - Ponudbe upravi Slov. pod šifro »Snažno«. HI DDFI1NI1 IIIIDITF kolo, šivalni stroj ali gramofon, rltblflltJ nilrl 1 K* oglejte si ogromno zalogo KOLES: DilRKOPP in dr. nalboliflh soetounlh znamk. ŠIUHLIUH STROJEV: znamk DURHOPP in miNERVH. SRHIflOFOIlOV: znamke COLUI1I-B1H, ter ploSC zadn|ih Slagerleu pri tvrdki Tehnik JOSIP BM1JHI, Ljubljana PRRSP.KOUH !»!£« S9 - LJUBLJANSKI DUOR Najnižje cene! Prodaja ludi na obroke! Hišo z gostilno dobro idočo, enonadstr., se z inventarjem za 225 tisoč Din proda. Naslov v upravi Slov. št. 5442. Hiša s tremi sobami, tri kuhinje, ena prodajalna in velik vrt, se proda ali pa odda v najem. Maribor, Nova vas št, 7. Razno Pljuča! Pljučne bolezni ozdian strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška posta-ia Rogaška Slatina. Vsakovrstno zlato kupuje po aaiviSjib cenah. ČERNE, juvelir. Lfnbljana. Wolfova ulica St. 3. Ajdova moka po 5 Din fini zdrob iz argentinske koruze, po 4.30 Din fina moka št. 0 iz bana- ške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Sedej, umetni mlin. Javornik, Gorenjsko. N. Sadlucki Ilirozof, psihografolog in fizionomist — sprejema vsak dan od 9—12 in od 14—19. Celje, Hotel »Evropa«, soba št. 14, I. n. Drva za kurjavo (odpadki od žage) v vsaki množini, se dobe pri: IVAN ŠIŠKA, parna žaga in tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšcr, Ljubljana, Sv Petra cesta 25. iiruSao moko [n rženo moko redno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLK LJUBLJANA Resljcva cesta 24. Ažurira in entla takoj Matek & MikeS, Ljubljana, poleg hotela Šti ukelj. Vezenje oblek. Vinotoč je od danes naprej odprt. KOS, Maribor, Melj-ski hrib. V Mariboru je najugodnejši nabavni vir galanterije, drobnarij, pletenin, kravat, nogavic, otroč. čevljev in sandal, vrvi, motvoza, papirja itd. — na debelo in na drobno pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26, Fotograf, potrebščine in vsakovrstne dy.araie, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Krušno mnkn in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. OTOMANE od 550—850 v različnih vzorcih prvovrsten lasten vdi-lek vzorkovana plišasta pregrinjala za otomane i 600—la 750 salonske garniture divane modroce zanesljivo najboljše blago kupite pri Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2 Za birmo Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. — Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39. Vse vrste moko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin. Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Vinotoč Dreisiebner na Špičniku pri Svečini odprt do 5. avgusta. REKtAriAv-SLOVEMCU' nsjusoeintisa'.^ «11=1 fSCOVENECT^ Amalija Drolz, roj. Schweiger naznanja globoko potrta v svojem in v imenu sorodnikov vsem znancem žalostno vest, da je njen dragi soprog, ozir. brat, svak, stric, gospod Teodor Drolz nadknjigovodja v pok. danes zjutraj ob pol 4. uri, previden s tolažili svete vere, po daljšem, težkem trpljenju v 68. letu svojega življenja preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil iz hiše smrti v Laškem v četrtek, dne 23. t. m. ob 5 uri popoldne. Sveta maša zadušnica se bo brala v petek ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Laškem. Laško, dne 21. maja 1929. Posebna naznanila se ne bodo izdajala. Slabi zobie kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obo hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobe,iste Chloro-dont-ščetke, ker ista čisti zobo tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8 —. Cblorodont ščetka za otroke, za damo (mehke ščetine), za gospodo (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva so povsod. — Pošljito nam ta oglas kot tiskovino (omot ne -zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. y Zahvala Za premnoge izkaze iskrenega sočutja ob težki izgubi našega preljubljenega brata, svaka in strica, prečastitega gospoda Frančiška Žvana župnika v Dupljah se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo preč. g. Vondrašku, župniku v Podbrezjah za tolažilne obiske med boleznijo in podelitev popotnice, prečast. g. univ. prot. dr. Alešu Ušeničniku za vodstvo sprevoda in preč. g. prof. dr. Levičniku za poslovilni govor v Dupljah, dalje preč. g. kanoniku Stroju za tolažilne besede in vodstvo sprevoda v Kamni gorici. Iskrena zahvala preč. g. župniku Zorku in sploh vsem preč. gg. sobratom pokojnika za zadnje spremstvo v Dupljah kot v Kamni gorici. Prisrčno se zahvaljujemo g. ekselenci podmaršalu Tomšetu in g. soprogi za zadnje spremstvo pokojnega, kakor tudi Marijini družbi, šolskemu vodstvu in vsem župljanom v Dupljah in Kamni gorici. Končno iskrena hvala pevcem za ginljive žalostin-ke, ter gasilcem in Orlom kamnogoriškim za zadnjo čast, ki so jo izkazali pokojniku. Za sočutje, vence in cvetje vsem še enkrat najtoplejša hvala. Duplje-Kamna gorica, dne 19. maja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Povodom prerane in nenadomestljive izgube našega srčno-ljubljenega, edinega sina in brata, gospoda dr. Frana Čibeia izrekamo tem potom svojim ljubim sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so pokazali toliko iskrenega sočutja, našo najiskrenejšo zahvalo. V posebno dolžnost si štejemo, zahvaliti se čč. duhovščini, zlasti presvetlemu g. škofu dr. Rozmanu za častno spremstvo, vsem gg. govornikom za tolažilne govore, gg. ravnateljema ter profesorskima zboroma obeh učiteljišč, gg. vseučiliščnim profesorjem, zastopnikom prosvetne uprave, srednjih šol, Profesorskega društva, Slov. akademskega starešinstva, Slov. Šolske Matice, Udruženja jugosl. učiteljev, Križa, Filozofskega društva na univerzi in vsem gg. akademikom, gojencem in gojenkam obeh učiteljišč, gojenkam ženske realne gimnazije za veličastno spremstvo, pe,vskima zboroma za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in končno vsem onim, ki so v tako častnem številu spremlii blagopokojnega na poslednji poti in se ga spominjali v molitvi. Ljubljana, dne 21. maja 1929. Globoko žalujoči ostali. Potrti javljamo, da je po volji Vsemogočnega naš ljubi sin in brat Božidar Poženel pokrepčan z angelskim kruhom, po dolgem trpljenju, v svojem 16. letu odšel k majniški Kraljici. — Pogreb bo v četrtek dne 23, maja ob 5 popoldne. Jesenice - Fužine, dne 21. maja 1929. Franc in Minka Poženel, roditelja. Evgenija, Radivoj, Marja, Josip, Emil, bratje in sestri. -a'3-šK I «1 .5 0) Q> M N N«- J I .ffieo . I N o M J !ul .olj "a? Ss>8«o ■a ~".Sou ^ N s i«« <00 d^ - ^o > •B 5S«a I So "J <*> * X C/) tU CM T. C. Bridges: Na pomoč! 40 Stavbne parcele tik postaje, skupno 12.524 m'-', se prodajo na prostovoljni javni dražbi dne 2. junija t. 1. ob 3 popoldne na licu mesta v Lescah. Parcele tvorijo en kompleks med železniškim tirom (»staje Lesce in glavno cesto Lesce—Bled. Vsem, ki imajo boleie noge! Zdravljenje je mogoče! Da damo vsem interesentom za turbinske naprave priliko, da izvršijo merjenje vodnih sil, smo se odločili poslati našega turbinskega strokovnjaka v prvi polovici meseca junija na potovanje po | Sloveniji. Vsi oni, ki želijo postaviti vodne turbine naj nam to takoj javijo, da jih more naš strokovnjak obiskati in izmeriti vode. — STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D., LJUBLJANA. Umrla nam je po dolgem in mtike-polnem trpljenju naša dobra in pridna mati, babica, prababica in tašča, gospa Antonija Kavča dne 20. maja 1929 ob 3 zjutraj. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 22. maja 1929 ob 10 na pokopališče pri Sv. Rupertu. Trnava pri Gomilskem, 20. maja 1929. dr. Rodbine Kovča, Šketa in Kovča vmam Z Wizard vložki, po sistemu svetovno znanega profesorja dr. Block-a iz New Yorka, bo brezplačno posvetovanje in pregledovanje Vaših nog po inozemskem strokovnjaku ortopedistu dne 22., 23. in 24. maja. Nikdo naj ne zamudi te prilike. Wizard vložki so zelo prožni, ker so brez kovine. in sc dajo po [»trebi regulirati. Wizard vložki so neobhodno potrebni za ploščate noge in tudi za trde obtišance. Tudi Wizard nogavice, brez gume, za krčne žile, posebnost, si bo vsakdo lahko ogledal. Samoprodaja v trgovini s čevlji Franja Snoj Ljubljana — Prešernova ulica 30 rs f! najboljših svetovnih znamk v velik i izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki frauko. Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B. L., to-| varna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št 4. Prodaja gozda Naprodaj je arondiran gozdni kompleks Jelov breg —Vršiče v Gorskem kotaru v obsegu 600 ha, t, longarskimi poslopji in parno žago. Za takojšnjo sečnjo godno okrog 8500 m3 čiste tehnične mase, večinoma jelke. Eventuelno se odda les na panju I z zakupom žage. — Pojasnila daje g. dr. Ludovik GROBELNIK, notar ▼ Ribnici na Dolenjskem. LUTZ In MONOLIT peti nŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna samota za peči in štedilnike. — Elektromotorji CON Z Altona Bahrenfeld. I Ing. Guzelj, Ljubljana Vil Telefou 3252 JerneJev« C.5 Telefon 5252 Podpisani si dovoljujem javiti cenj. javnosti, da sem opremil svoje podjetje z najmodernejšimi mizarskimi, tesarskimi in lesno-indu-strijskimi stroji, nakar se cenjeni javnosti najtoplejc priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. FRAN MARTINEC mestni tesarski mojster, LJUBLJANA - Prule 8. — Telefon 2482. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jc naš ljubljeni, dobri soprog, oče, svak, tast, stric, ded in praded, gospod Dožef Tomšič mizar vevške papirnice po kratki, mučni bolezni, v 78. letu starosti, v nedeljo 19. maja 1929 ob 17.15, previden s tolažili sv. vere, mirno v Bogu zaspal. Pogreb se je vršil v torek 21. maja 1929 ob 18 iz hiše žalosti Zg. Kašelj na pokopališče v D. M. v Polju. Sv. maša zadušnica bo dne 29. maja v farni cerkvi v D. M. v Polju. Gor. Kašelj, dne 19. maja 1929. Terezija roj. Dimnik, soproga. Jožef, Ciril, Metod, Franc, Stanko, Mirko in Leopold, sinovi. Mici, Ivanka in Anica, hčere in ostali sorodniki. Bre^ posebnega obvestila. Globoko potrti naznanjamo, da je naša ljubljena mama, sestra, stara mama in tašča, gospa Josipina Janežič vdova Porenta ro. Jager posestnica na Mlinšah danes ob 7 zjutraj, po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne se bo vršil dne 23. majnika ob 9 dopoldne iz Mlinš na farno pokopališče Kolovrat. Mlinše-Zagorjc o. S., dne 21. maja 1929. Minka dr. Zarnikova, hci in ostalo sorodstvo. Roman. »Tukaj bi pa morali imeti letalo,« pripomni Greg. »Ves čas že premišljujem, ali ga morda nima Gadsden,« pravi Jim. Mislim, da ne,« odvrne Sam. »Zakaj lako misliš,« ga vpraša Jim presenečen. Zato, ker je preveč pameten /a kaj takega!« reče Sam. >Dobro ve, da nobeno letalo ne more vzeti seboj toliko bencina, da bi prišel z njim v Hulak in nazaj. Pa tudi če bi bil odšel z letalom, bi Zambo za to vedel. Letala so v tej deželi vendar silno redek pojav in bi ludi Gaclsdenovo gotovo kilo videl ali slišal ter mu povedal.« >Upain, da imaš prav,« reče Jim, nato pa jahajo dol po pobočju. Ob vznožju je tekla precej široka reka, ki je bila videti tako plitva, da bi jo lahko kjerkoli mula prebredla. Voda je bila čista l*ot zeleno steklo, vendar pa Zambo ni zajahal preko nje, ampak jim dal znamenje, naj mu sledijo po bregu navzgor. Jezdili so že dobro miljo proti toku, ko se Zambo ustavi in pokaže na neobtesan kol, ki je bil zapičen v breg na nasprotni strani. (Je ta kol znamenje, da jc brod?« vpraša profesor. Zambo, ki je bil bolj molčeče sorte človek, pa samo prikima in požene svojo mulo v vodo. Jim, ki je bil v vrsti slučajno takoj za njim, mu sledi. Njegova mula pa je bila žejna in se je na vsak način.morala ustaviti, da se napije, dočim je Zambova bredla dalje. Toda žival je prišla samu kakih dvanajst jardov daleč, tu pa se ustavi kot bi odrezal. Prednje noge se ji udero, lako da jc imela glavo že skoraj pod vodo in začne obupano otepati. Zambo zdrkne iz sedla, toda kakor hitro se z nogami dotakne tal, je bil tudi sam kakor ukopan. Vse to se je zgodilo tako hitro, da Jim kar ni mogel razumeti, kaj se godi ter jc le strmel in se čudil. Sam pa prvi spozna, kaj se godi. Sipa! zavpije glasno. »Kje je vrv?« 39. jimova bliskovita misel. V kolobar zvita vrv je bila na Gregovem sedlu. V trenutku jo je snel in vrgel en konec klopčiča Zambu. /Zgrabite jo!« zavpije. : Mi vas bomo pa potegnili ven.« Toda Zambo je mislil najprej na svojo mulo, zato vrv hitro ovije okoli njenega telesa in reče tovarišem, naj potegnejo. K sreči je mula zadnje noge imela še na trdnih tleh; ko so torej trije fantje in profesor za vrv potegnili, je moralo iti in lako so mulo počasi toliko izvlekli, da se je obrnila in lipaje prišla na breg. Uboga žival je bila hudo preplašena in Greg |i je baš snemal vrv, ko Zambo naenkrat strašno zakriči: ■Hitro! Piran je L Noben izmed treli fantov ni vedel, kaj to pomeni; profesor pa jim razloži: Ljiuiožrske ribe! Mula je nekoliko krvavela in to jih je privabilo. Hitro, fantje, ali pa bodo Zamba živega požrle! Jim pogleda tja in skozi vodo, ki je bila čista kol steklo zagleda, da se podi nn reki gor cela iata ne I baš velikih rib. Bile so majhne, glave pa so imele i kakor bulklogi (lovski psi) in mogel je jasno razlo- čiti vrste ostrih zob v njihovih odprtih gobcih. Pojavile. so se kakor nekaka strašna usoda. Zambo si je obupno prizadeval, da se reši, pa bil je do kolen v sipi in voda mu je segala do pazduh. Stegnil je roke kvišku in tedaj Jim zapazi, da se je ena teh strašnih rib že zagrizla v meso njegovega spodnjega lakta. Kot blisk se je Jimu posvetilo, da ne bodo nikakor mogli moža pravočasno potegniti iz vodo; prav tako hitro pa je tudi spoznal,