Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. V ttdmlnlstrael.il prejemali veljat: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na doin pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se ti: i enkrat : 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Somcniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. *?4tev. 1N5. V Ljubljani, v sredo 17. avgusta 1887. Leti lile X V. Papeževa samostojnost. i. Pismo Leona XIII. državnemu tajniku kardinalu Rampolla z dne 15. junija t. 1., priobčeno v „Slo-vencu" (št. 171—173), vzlasti pa oni del, ki razpravlja razmere sv. Stola nasproti kraljevi vladi italijanski, zdi se nam tolike imenitnosti, da si štejemo v dolžnost, ob tem vprašanji priobčiti nekoliko člankov, pojasnujoč misli v omenjenem pismu izražene. Pokazati hočemo: 1. potrebo papeževe samostojnosti; 2. zgodovinsko jo pojasniti; 3. osvetliti njeno korist in 4. govoriti o spravi mej papežem in italijansko vlado. 1. Potreba papeževe samostojnosti. Katoliška cerkev je vidna družba vseh pravovernih kristijanov, je prava družba z vsemi znaki in pravicami popolne družbe. Jedeu najimenitnejših znakov prave vidne družbe pa je ta, da ima svoje vodstvo, svojega voditelja. Po volji božji, po volji Sinu božjega, ki je to družbo ustanovil, uaj je načelništvo te družbe mouarhično, vsej družbi uaj je vidni poglavar rimski papež, pastor pastorum — najvišji in jedini pastir vseh pastirjev. Podložni naj so mu v verskih rečeh vsi škofje in vsi verniki, tudi tisti, ki v svetuih rečeh gospodujejo drugim, kralji in cesarji. To oblast prejel je sv. Peter od Jezusa Kristusa; to oblast imajo po božji volji vsi nasledniki sv. Petra. Ta oblast je med vsemi oblastmi najvišja, kajti razteza se nad vse ljudi vseh časov, celo nad kralje in cesarje. Ta oblast ima v verskih rečeh toliko predpravic, kakor nobena druga. Zato pa mora biti papeževa oblast samostojna, neodvisna od vsake človeške oblasti. Samostojna mora biti že po svoji natori, ker je na zemlji v verskih zadevah najvišja iu ker je ustanovitelj sv. cerkve hotel tako imeti. Zato pa mora biti v verskih rečeh rimski papež popolno samostojen, veljava njegova ne sme se vklanjati nobenej človeškej veljavi. Vse to ti potrdim, mi porečeš. Papež naj je popolno samostojen v verskih zadevah, čemu li pa uaj mu je posvetna oblast, čemu li naj ima tudi najvišjo svetno oblast nad tem ali onim kosom dežele, ko vendar Gospod sam pravi, „da njegovo [ kraljestvo ni od tega sveta." Tudi to ti hočem po- i jasniti. Samostojna papeževa oblast v verskih zadevah, od Boga samega mu izročena, mora biti zavarovana pred vsakim nasprotnim poskusom svetnih oblastnikov, mora biti zavarovana za vse čase, za vse ljudstva, za vsa kraljestva, ker je od nje odvisna blaginja cele sv. cerkve v vseh časib, v vseh stoletjih, zavarovana z onimi sredstvi, ktere jej je naklonila previdnost božja. Ta pa je hotela, da naj je vrhovne cerkvene oblasti samostojnost zavarovana s tem, da naj je tekom časa rimski papež popolno neodvisen tudi v svetnem obziru od kterekoli človeške oblasti. Previdnost božja je hotela, da naj je sv. oče vsled svoje veliko-duhovniške službe iu vsled svojega dostojanstva kot poglavar cele katoliške cerkve neodvisen tudi v svetnem obziru, da naj ima toraj tudi kraljevsko čast iu oblast, ktera ga podpiraj pri duhovskem vladanji vsega katoliškega sveta. Ko bi bili svetni vladarji trdno prepričani o božjem poslanstvu sv. cerkve, ko bi utnevali vzvišeno nalogo papeštva in bi je tej imenitni nalogi primerno vedno iu povsod podpirali, nikdar pa ovirali, radi pripoznamo, da bi vrhovna cerkvena oblast ne potrebovala svetnega gospodstva. A ker je vse, kar je človeškega, nepopolno, ker so bili, so in bodo mej svetnimi vladarji nekteri tudi taki, ki ne ume-vajo visokega poslanstva sv. cerkve, ali če je umevajo, je ue spoznavajo in pripoznavajo, vsaj v dejanji ne, zato, pravim, je naklonila previdnost božja vrhovni oblasti v sv. cerkvi tudi svetno gospodstvo, da tem ložje samostojno opravlja svojo duhovsko službo. V prvih časih sv. cerkve papeži na svetno gospodstvo seveda niso mogli niti misliti ne. Saj so svoje božje poslanstvo izvrševali v vednem krutem preganjanji. A ravno v preganjanji pokazala je sv. cerkev božjo moč; najkrutejša sila jo ni mogla za-treti; pač pa je bila kri mučenikov seme novih spo-zuavalcev, kakor pravi Tertulijan. Ko pa je preživela sv. cerkev otročjo svojo dobo, ko je popolno razvita stopila v sredo narodov, jela je misliti, kako naj ohrani svojo samostojnost tudi potem, ko so jej postali nekteri vladarji prijazni, ko so jej začeli podajati roko razni narodi in njih vladarji. Ob enem pokazala jej je božja previdnost, naj (-i ohrani samostojnost v verskih rečeh s tem, da s > njeni poglavarji neodvisni od kakega svetnega vi -darja tudi v svetnih zadevah. Cesar K o n s t a n t i i . prvi krščanski vladar, zapustil je Rim ter svetne^ • cesarstva glavno mesto izvolil si Bizanc — Konstai -tinopel, — Carji Grad — prepustivši Rim kot glavna mesto svati cerkvi in njenemu vidnemu poglavarju. Poglavje narodnostnega vprašanja na Ogerskeni. Mala, pa pomenljiva razstava vezenin iu slovaške domače industrije v Turčanskem St. Martinu je pretresla živce madjarskim šovinistom. Znani aparat obrekovanja, ki je že večkrat dobro služil, pričel je zopet svoje delo. Povsod vidi Ruse, pan-slaviste in izdajalce, ker se v 20 letih še niso vres-ničile sanje Vorosmarty-jeve, da mora vsak državljan pod krono sv. Štefana biti Madjar. Slovaški rodoljubi so z razstavo opozorili svet na rano ogersk-; države in mu odkrili ostudne noge lesketajočega ■ i ogerskega pava. Razstava, ktero sta oživotvorila žensko društvo „Živena" in rodoljub Pietor, je le slovaška domača slovesnost, ktere se vdeležuje slovaški narod. Žensko so razstavo priredile, iu možje so prišli, da občudujejo izdelke slovaške industrije. Pri tej priliki so se vršile tudi napitnice in nagovori, v kterih so nekteri govorniki izražali upanje, da slovaški narod ni še izgubljen. To pa je vznemirilo madjarsko kri, da kličejo policijo ua pomoč. Dunajska „Pressj" je prinesla proti madjarskemu šovinizmu zanimiv članek, iz kterega nastopno posnamemo: Ves strah je le posledica bolne in prenapete domišljije. Stari Hurban je sicer govoril, ali vsu svoje misli )e zavil v nedolžne besede. Vsled teg v govora se razmere med Slovaki in Madjari ne bodo predrugačile. In tudi sploh se ni ničesa zgodilo, kar LISTEK. Uekoliko misli z Lurdskcga potovanja. (Konee.) Predragi, premili prijatelj 1 Vsakdo lahko vidi, kolike važnosti so ti ugovori. In ne da bi bili morda le izmišljeni, temveč slišimo jih vsak dan. Jaz sam sem kolikokrat imel priložnost o tem pričkati se z enim ali drugim, ki mi je taka vprašanja staknil. Oglejmo si reč malo natančuiše. Ne poznamo še vseh naravnih moči? Res da ue; nihče tega ne bo tajil. A zarad tega bi ne smeli izvestno soditi o čudežih? To je vendar malo preveč. Ako prav ne vemo, kako daleč segajo naravne moči, meuim vondar, da se dil nekako vsaj določiti, kako daleč no morejo nikdar segati, dasi so še tolike; dajo se nekako zarisati meje, kterih ne morejo nikdar prestopiti, dokler jo narava taka, kakoršna je. Tako n. pr. jo od naravoslovcev že doguana reč, da vsako življenje so rodi le iz živega; kar so nekdaj sanjarili o „generatio aequivoca", je zdaj popolnoma premagano stališče. Ne najdeš učenjaka, ki bi mislil, da se bodo kdaj iz kamenja ali iz rastlin porodile žabe ali ptice. Toliko več velja to o človeku. Kdo bo vendar pričakoval, da se nam povrnejo zlati časi Devkalijonovi in Pirini, ko se bodo ljudje zopet iz kamenja rodili ? Žalibog, da nam ostane ediuo le en načiu priti na to zemljo: rojstvo po stariših. Mislim, da ne bo nikdo oporekal tej resnici. Ako je toraj dokazano, da je bil mrtev človek oživljen, trditi bomo smeli brez pomisleka: to je čudež. Kdo se bo tii hotel sklicevati na skrite moči v naravi, kterih ne poznamo? lil vendar koliko slučajev nahajamo v zgodovini katoliško cerkve, da je bil mrtvec obujen v življenje 1 Kdor noče verjeti, naj le preiskuje letnike rimske Stolice iz poslednjih stoletij; imel bo priložnost o stvari popolnoma se prepričati. Drugič. Iz vsega onega, kar do zdaj vemo o naravnih močeh in njih delavnosti, nam je mogoče izvestno določiti način naravnega delovanja, tako, da se dii v posamnih slučajih razsoditi, ali so je kaj naravnim potom zgodilo ali ne. Tako n. pr. vsi vemo, da človek ne more s samo voljo ua zunanjih telesih ničesa učiniti; to more le po svojem telesu in s telesnimi čuti, ali s tem, da upotrebljuje telesna sredstva. Oglejmo si to resnico v vzgledu. Znajdem se v sobi, duri in okna so zaprta, ua mizi pred mano leži maha ali mišja dlaka, hočem, da se vzdigne v zrak. Toda kaj mi bo pomagalo, ako se pred mizo postavim ter gledaje v malio v duhu tisočkrat ponavljam: Hočem, da se vzdigneš! In da bi tudi tisoč let tu stal iu neprenehoma hotel, iu da bi si najel še drugih tisoč ljudi, da z menoj isto delajo, vse zastonj! Kakor brž pa svojemu hoteuju tudi ua zunanje dam izraz s tem, da pihnem proti dlaki, da odprem okno ali vrata, skoz ktera povleče lahka sapica, glej, pero se v tem hipu vzdigne v zrak. Ako se toraj kdaj pripeti, da je kdo s samovoljo karsikoli učinil na zunanjem telesu, trdimo izvestno, da to se ui zgodilo po človeku, ker takošno delovanje presega način, po kterem deluje narava. Bilo bi pač nespametno v takem slučaji sklicevati se na prihodnja stoletja, ko se bo delavnost naravnih močij popolnišo spoznala; narava človeška ostane le vedno ena in ista, zatoraj pa tudi način njene delavnosti za vse čase nespremenljiv. In res, kteri resno misleč človek bo pričakoval, da narava človeška naenkra^ bi kdo mogel imenovati nevarno demonstracijo. Mogoče, da je kdo Spregovoril besedo, ki ne more biti vsakemu všeč; zgodilo se je v domačem krogu. Nevarni gostje iz Rusije, s Češkega, Moravskega in Hrvatskega so večinoma izostali, toraj se tu ni vršila nobena češko-moravsko-slovaška zarota. Deželna zastava vihra na poslopji, vlada je dobila spodobno in prijazno povabilo, da si ogleda razstavo; več država ne more tirjati. Iu sedaj se jeze madjarski šovinisti, ker nimajo nobenega pravega povoda, da napadajo slovaški narod. Brusili so peresa, a raarsikteri sestavljen članek ne more na dan. Zaletavajo se sedaj v stvari, ki nimajo nobenega pomena. Tako jim je zastava na poslopji premajhna, in to je demonstracija proti državni misli. Tudi to ni v redu, ker ni bilo nobene uapitnice na ogersko državo. Ob enem napadajo tudi vlado in ji očitajo, zakaj ni že zatrla društva „Živena". Eden misli, da bi se moralo proglasiti obsedno stanje; drugi očita Tiszi, zakaj se ni osebno vdeležil razstave, da bi z navdušeno riapit-e: "'0 o; lašil in osramotil Hurbana in tovariše. Mogoče, da imajo prav oni, ki ne zaupajo v vsem Hurbanu iu njegovim prijateljem. Toda v ma-djarskih krogih je mnogo strastnih Hurbanov. In kar se tiče slovaškega naroda, je morda nekaj resnice na tem. da se razširja nezadovoljnost in nezaupanje. Pravi vzrok pa ne tiči v postopanji Ilur-banovem, temveč krivi so oni, ki hočejo biti osreče-valei naroda. Ti vse mogoče store, da priprosteiuu narodu zatro čut ljubezni do domačih naprav in mu vzerno zaupanje do otiili, ki vodijo njegovo osodo. Nasprotniki Hurbanovi sami najslabše pripovedujejo o ogerski državi. Kakor ti govore, vleče jim ogerska vlada kožo čez ušesa. Kako naj ima narod gorko srce za može, ktere opisuje kot njegove najhujše sovražnike? Kako jim uaj narod zaupa in se jim klanja, ker nimajo zanj srca? Sicer pa delajo hujskači, kakor ptič noj: mislijo namreč, da jih ne razumi nemadjarski kmet, ker v madjarščiui ropotajo proti vladi. Na to pa ue mislijo, da Hurban in to-\ariši z veseljem narodu v domačem jeziku pojas-nujejo položaj. Politični pregled. Ljubljani, 17. avgusta. raeaf«1 eši«»1 e. Češki listi vedno odločneje pišejo proti na-redbi naučnega ministra gledč srednjih šol. Zagovorniki ministrove naredbe ne morejo navesti nobenega pravega vzroka. Zato udrihajo po vzajemnosti avstrijskih Slovanov. „Fremdeublatt" trdi, da politjka slovanske solidarnosti ni avstrijska. — Nemci na Češkem so poslali svoje zastopnike v Prago, da določijo volilni oklic iu se dogovore o kandidatih. I)r. Šmejkal je pozdravil zbrane muže in jim poročal o nasvetih okrajnih volilnih odborov. Skoraj v vseh okrajih so se volilci odločili za prejšnje poslance. V volilnem oklici razglašajo, da nemški poslanci ne vstopijo v deželni zbor, dokler ne dobe stvarnih zagotovil. Ogerski ministerski predsednik Kolomau Tisza se je vrnil v Budimpešto, da se vdeleži posvetovanj o proračunu za prihodnje leto. Ta posvetovanja se vrše s posebno marljivostjo. Posebnega ogerski spremeni svoje postave, vtemeljene v njenem bistvu, potem ko nas podučuje skušnja že šest tisoč let, da deluje vedno tako in ne drugače? Ravno tako nam je vsem znano, da se človek se more nobene vude naučiti v enem trenotku; duševno življenje se namreč v človeku vrši diskur-zivno iu se polagoma dovršuje. Kdor se hoče n. pr. priučiti novega jezika-, vporabiti mora v to, ako ne več, vsaj nekaj dni. In ta duševni zakon je človeku bistven, tako da gotovo ostane neizpremenljiv in veljaven, dokler človek ostane to kar je, človek; jn menim, da bi bilo po vsem nespametno čakati, da bodo ljudje iz nevedencev kar bliskoma postajali fiiozofi. Ako je toraj res, kar je dokazano o ne-kterih svetnikih, da so se trenotkoina popolno iz-učeni znašli v tem ali ouem jeziku, nam druzega ne ostane, kakor pripisati to čeznaravui delavnosti božji, zgodilo se je čudežno. Sicer se pa mora v posameznih slučajih pred vsem vprašati, ali so bile naravne moči res tudi vpotrebljeue. Ne da se tajiti, da se po naravnih močeh dii marsikaj doseči; a ravno zarad tega ne bo nobenemu pametnemu na misel prišlo, učinek, ki se je dosegel v vporabo naravnih sredstev, smatrati ministri ne bodo spravili ua dan. Obljube so pač lahke, toda dejanje je težje. Na papirji bodo črtali mnogo, stvar ostane pri starem. — V Miskolci je okrajni konvent odstavil nekega učitelja, ker je izdal slovaški koledar, akoravno tiskovna oblast ui prepovedala koledarja. V Masa}*" države. Iz Srbije dohajajo vedno bolj čudna iu žalostna poročila. Pod prejšnjo vlado so se vršili naročeni umori in druge nerednosti. Iz Belegagrada se brzojavlja, da je fiuančui minister Vuič ukazal soduijsko zapečatiti premoženje bivšega ministra Petroviča, ker je fiuaučna komisija našla v računih velike nerednosti, za ktere je Petrovič osobno kriv. — Preiskovalna komisija je v Niši v arzenalu zasledila velika izneverjenja. v ktera so zapleteni visoki vojaški in meščanski uradniki. Mogoče je, da se bodo prejšnji ministri morali odgovarjati pred sodiščem. Ako imajo Garašanin iu njegovi tovariši čisto vest iu roke, mora jim biti preiskava všeč, da se opero pred svetom. Bolgarska zadeva se razvija po določenem programu. Princ Ferdinand je prišel v svojo ,.novo domovino". Regenti in ministri so ga sprejeli po programu. Slovesnosti se vrše točno iu redno, iia-pitnice teko v čisti bolgarščini. Tudi vojaki so navdušeno pozdravili novega „očeta armade". Narod ga srčno pozdravlja kot rešitelja neodvisne Bolgarije. 12. t. m. je bila v Sofiji cerkvena slovesnost s zahvalno pesmijo. Nadškof Klement je prebral prin-čevo proklamacijo ter narodu priporočal, naj se z ljubeznijo oklene novega kneza. Major Paprikov je nagovoril posadko in jo navduševal za novega očeta, 18. t. m. zvečer je prišel princ v Trnovo. Župan mu prinese nasproti kruha in soli. Narod ga pozdravlja in se veseli. V nedeljo. 14. t. m., je bila v katedrali zahvalna pesem, opoludne je princ prisegel na ustavo. Zastopniki vnanjih držav niso bili navzoči. Ko je princ prisegel, ukazal je prebrati proklamacijo, v kteri se zahvali narodu za zaupanje. Nato novi knez zakliče: ,,Živela prosta in neodvisna Bolgarija!" Vse hiti h knezu in mu poljublja rob obleke; na ramah ga neso v voz. Popoludne je armada prisegla novemu knezu, zastopniki držav se uiso vdeležili slovesne vojaške prisege. V ponedeljek se je sebranje zaključilo. — Tako se glase v kratkih potezah uradna poročila iz Bolgarije. Koburžan je knez v Bolgariji. Vprašanje pa je. kako dolgo bo sedel na bolgarskem prestolu ? Turčija je odpoklicala svojega zastopnika. Rusija je naznanila Turčiji, da protestuje izvolitvi in prihodu princa Koburškega v Bolgarijo. Ruska vlada upa, da bo isto storiia Turčija. „Nord", glasilo ruske vlade, prerokuje pustolovstvu princa Koburškega hiter iu žalosten konec. Rusija ga ne bo nikoli priznala kot kneza, niti kot začasnega regenta. — Iz Sofije se poroča, da je knez odpotoval iz Trnovega v Plovdiv, od koder pride v Sofijo. Knez misli so-staviti novo ministerstvo, kteremu bo predsednik Stambulov in ob enem minister notranjih zadev. Stojlov prevzame vnanje zadeve. Načevič finance, Mutkurov vojno, Tončev pravosodje, Živkov nauk. — Iz Trnovega pa se javlja, da je Turčija dobila naznanila od Anglije, Avstrije in Italije, da priznajo sicer izvolitev Ivoburžana, vendar bodo postopale proti bolgarski vladi, kasor doslej, ker se izvolitev ne strinja popolnoma z Berolinsko pogodbo. Sultan neki tudi potrdi izvolitev, vendar se bo upiral Ko-buržauu, ker ga pred svojim potovanjem v Bolgarijo ni prosil dovoljenja. Neko drugo, ravno tako sumljivo poročilo je prinesei „N. W. Tagblatt", da so namreč Kobur/anu Dunajski iu Pariški bogatini zagotovili 24 milijonov posojila in naročili v neki američanski tovarni 200.000 repetirk za bolgarsko armado. Ruski vojni minister je pustil muogo aktivnih vojakov na odpust. Iz tega sklepajo, da se ni treba bati vojske. za pravi čudež. Toda ravno isti učinek, ako se je dobil brez vsakih naravnih sredstev ali tudi s sredstvi, ki so nezadostni v dosego dotičnega učinka, ravno isti učiuek toraj moral se bo v tem slučaji prištevati pravim čudežem. Koliko je bolezni, ki se dajo ozdraviti z naravnimi leki. Vzemimo u. pr. mrzlico; le-ta se navadno ozdravi, a se ve, da le s primernimi zdravili, ktere zdravniki naročijo. Ako pa beremo, da je Jezus Kristus sinu kraljevega služabnika od mrzlice ozdravil nenavzoč, s samo besedo, da, edino le s samo voljo, toraj bomo rekli, da se je tu zgodil pravi čudež, med tem, ko imamo v prejšnjih slučajih popolnoma naraven dogodek. Slednjič, akoravno se je tudi vpotrebilo kako sredstvo, vendar se mora gledati, je li ono učiuku primerno. Tako n. pr. mi bodo vsi zdravniki pritrdili, da blato, s kterim je Jezus Kristus pomazal oči evaugeljskemu slepcu, je povsem nezadostno za ozdravljenje rojenih slepcev. Mislijo li ros uaturalisti, da je v blatu skrita ktera doslej še nepoznana moč, ktero najti se bo posrečilo prihodnjim kemikom? Prazno vse ugovarjanje! Ves Tvoj Samotar. Knez Bismarck je odpotoval v Kissingeu. ne da bi se poslovil pri ruskem zastopniku grofu Suvalovu. Ker je grof Šuvalov poseben prijatelj Bis-marekov, je ta dogodek vzbudil v Berolinu veliko pozornost. Mnogo govore tudi o ukazu nemškega cesarja, da se ob obletnici bitke pri Gravelotti blagoslove zastave štirih novih polkov. Izvirni dopisi. Iz Postojine, 10. avgusta. Res grenak iu tužen je čas ločitve. To čutili smo Postojinčani v dan Velikega Šmarna, ko se je poslavljal od nas naš občepriljubljeni, velečast. gosp. katehet Ivan Z1. L a v r e n č i č. Njemu na čast iu v slovo zbralo se nas je ta večer blizo štirideset v gostilni gospoda nadžupana, da smo se še jedenkrat prijateljski pogovarjali ž njim in si podajali roke v slovo. Po-vdarjati smem, da je bila tii zastopana ta večer vsa inteligenca Postojinska. Med mnogimi drugimi veljaki bil je prisoten tudi naš okrajni glavar visoko-rod ui gospod vitez S c h w a r z , okrajni sodnik g. Leopold Žužek, notar g. Pavel B e z e 1 j a k , nadžupan g. Miroslav V i č i č , deželni poslanec g. Alojzij Kraigher, okrajni šolski nadzornik g. Janez T h uma, dr. J. Š e g u 1 a itd. itd. Ko smo se nekoliko časa pogovarjali, vstane g. glavar vitez S c h w a r z ter naslika v lepem slovenskem jeziku velike zasluge, ktere si je pridobil uaš dragi prijatelj g. Ivan Zl. Lavrenčič za časa svojega štiriletnega bivanja v Postojini. Gosp. govornik glasno povdarja, da v njem izgubi cerkev vestnega duhovnika in tolažnika, šolska deca uaj-boljšega učitelja in tni vsi pa najzvestejšega prijatelja. Delovanje njegovo v javnem življenji je skoraj nepopisljivo, kajti ni je bilo prilike iu zadeve, v kteri ue bi bil on s svojim modrim umom iu peresom kaj pripomogel. Ko mu g. glavar še omeni, da akopram se telesno ločimo, duh njegov bode pa ostal tako dolgo med nami, dokler nam Bog življenje ohrani, povzdigne eašo na „srečen pot", srečo in zadovoljnost v krasni Gorenjski. Zdaj vstane gosp. okrajni šolski nadzornik J. T h u m a ter se v lepem govoru zahvaljuje odhajajočemu gosp. katehetu v imenu učiteljstva za prijateljstvo, prijaznost iu naklonjenost, ktero je pri vsaki priliki skazoval učiteljstvu in šolski mladini. — Preobširno bi bilo moje poročilo, če bi cele, zares ganljive govore poročal. G. nadžupan Vičič napije mu v imeuu Po-stojinske občine iu trga ter britko obžaluje, da izgubi Postojina takega vzornega duhovnika iu katebeta, kteri se bode težko dal nadomestiti. G. dr. J. Segula napije mu v imenu narodne čitalnice, ktera žaluje po svojem nevtrudljivem tajniku. G. okrajni komisar Lapajue napije mu kot slovenskemu pisatelju, kteri ima posebne zasluge v tem, da je spisal životopis našega pokojnega vladike Wolfa ter tako provzročil slavnost, ktera se ravno te dni v Idriji praznuje. Bila je še dolga vrsta drugih uapitnic, ktere so vse veljale našemu ljubljenemu kaplanu in katehetu, na ktere je on tako lepo, tako gladko in tako ganljivo odgovarjal, da so slehernemu poslušalcu solze prave prijateljske ljubezni igrale v očesu. Slavni Cerkljanski fari in njenemu predstojniku moramo le čestitati, da dobi tako skrbnega duhovnega pastirja in pomočnika, učiteljstvu, da dobi tako naklonjenega tovariša, šolski mladini, da dobi tako izkušenega učitelja verouauka, in narodnjakom pa, da dobe tako nevstrašljivega boritelja za pravice narodne. Narodna Postojina zahvaljuje se Vam pa, dragi gospod Ivan, za Vašo požrtvovalnost in trud, kterega ste za-njo prebili, ter žaluje za Vami iu Vas prosi, da jo ohranite v vednem spominu. Omenim naj še, da se nas je zbralo dnč 10. t. m., ko se je odpeljal naš gospod prijatelj Ivan, blizo 40 mož na kolodvoru, med nami tudi gg. okrajni glavar iu sodnik, da še jedenkrat sežemo v roko nepozabljivemu nam gospodu. Pa to se nam še ni zdelo zadosti; nas dvajset spremilo ga je po železnici do prihodnje postaje Rakek, med nami tudi g. nadžupan Vičič in deželni poslanec Kraigher, ter smo si tam še jedenkrat segli v roko ter se poslovili prijatelji od prijatelja in klicali uašemu nepozabljivemu g. Ivanu: „Z Bogom! Na zdar! Na , svidenje!" — mu—. Iz Idrije, 16. avgusta. (Slavnost odkritja spominske plošče pokojnemu k 11 e z o-š k o f u A nt. Alojziju Wolfu.)Že lansko leto imeli so vrli Idrijčani vse pripravljeno, da se hvaležno spominjajo svojega sorojaka, velikega dobrotnika Idrije, za vse Slovence pa blagega mecena, pokojnega knezo-škofa AVolfa, ko so mu nameravali vzidati večni spomenik v cerkev sv. Barbare; ali vsled nalezljive bolezni — kolere, ktera se je tudi v naše kraje vtihotapila, morali so slovesnost na letos odložiti. Že nekaj tednov pred slavuostjo je odbor pričel marljivo delovati, da bi bila slavnost tem večja in veličastneja, in se je ua vse strani potrudil, da bode vsakdo zadovoljen, kedor pride k tej slavnosti, in to nalogo jo tudi častno rešil. Že dne 13. avgusta so pričeli prihajati tuji gosti v prijazno Idrijo, da se vdeleže skupnega sporeda in tako je do večera prišlo lepo število slaviteljev iz Ljubljane, Notraujske in Gorenjske. — Zvečer sprejel je došle goste slavnostni odbor, godjia in obilo naroda, na čelu jim vrli župan gospod St. Lapa j ne, pri lepem slavoloku. Župan Lapajne pozdravi vse došle s prisrčnim nagovorom. Med sviranjem izvrstne godbe in streljanjem topičev odšli so gosti v Idrijo, ktera je bila v praznični obleki. Zvečer je bila predstava v gledišči, igrala se je nam dobro znana igra »Čevljar baron". Gledišče je bilo napolnjeno; igrali so Idrijski diletantje spretno in 'peli izvrstno. — Po predstavi bila je prosta zabava, ktera je trajala dokaj časa v noč. Drugi dan, t. j. 14. avgusta, pa je bilo napovedano, da pride pevsko društvo »Slavec" iz Ljubljane, med ujirai g. Meden iu še nekaj druzih gostov, kar se je tudi obistinilo. »Slavec" iu drugi gosti prišli so zjutraj okoli 1/26. ure v Idrijo s svojo krasno zastavo; tudi te je slavnostni odbor, na čelu mu g. župan z godbo, pri slavoloku sprejel iu jim želel srčni »dobrodošli" ! Vsa četa pomika se skozi mesto z godbo k prijazni družini g. župana, da se osnažijo, ker vožnja je trajala celo noč. Okoli 728. ure zbrala so se društva z godbo in zastavami in odidejo v cerkev sv. Barbare, kjer je bila najprej sv. maša, pri kteri je pel Idrijski čitalniški pevski zbor. Po sv. maši pa se je pričela prava slavnost odkritja spominske plošče. Prostor pred cerkvijo je bil jako lepo okrašen, okusen oder in lepi prostori bili so odmenjeni za višjo gosp6do, med ktero smo opazili: gosp. okrajnega glavarja Eussa, g. župana Št. Lapajne-j a, velečast. g. kanonika Ur bas a, velečast. g. Tomo Zupana, g. državnega poslanca Poklukarja, g. deželnega poslanca Vošnjaka iu več druzih odličnih gospodov. Slavnostni govor je imel Idrijski deželni poslanec gosp. S. Stegnar, kteri je v jako lepem, daljšem govoru spominjal se pokojuega knezo-škofa, pripovedovaje uajvažueje dogodke iz življenja pokojnika, spominjajoč se njegovih dobrih del, ktere uživa Idrija iu nekteri dijaki. Omenil je velikanskega čina, ustanovljenja »Alojzijevišča", po kterem ima zavod tudi ime. Omenil je nadarjenost, marljivost, dobrosrčnost njegovo in ljubezen do domovine, ktero je gojil pokojnik od početka in do zadnjega zdih-ljeja. Priporočal je Idrijčauom iu vsem zbranim, da VVolfovo ime in spomin vedno v srcu ohranijo, poznejše rodove Idrijske naj plošča spominja vzgled-nega njihovega rojaka! Na to se je plošča odkrila med živahnim odobravanjem, „slava"-k!ici iu sviranjem godbe. »Slavec" in Idrijski pevci so zapeli vrlo pred slavnostnim govorom Jenkovo »Molitev", po govoru pa Gerbičev »Slovanski brod". Napis na plošči v zlatih črkah je: V Idriji je bil rojen 14. rožnika 1782 Anton Alojzij Wolf, knezoškof Ljubljanski. Bil je preblag mecen kranjske dežele, ustanovitelj Alojzijevišča, svojemu narodu podaril je sveto pismo in slovarja in Idriji bil je največji dobrotnik. Umrl v Ljubljani 7. svečana 1859. leta. V hvaležni spomin postavili sorojaki 1S86. Na to nastopi na oder gospica Lapajnetova (hči županova) in se z lepimi besedami spominja pohoda tujih gostov k slavnosti, posebno pevskega društva »Slavec", ktereinu na zastavo priveže lep šopek s krasnimi, dragocenimi trobojnimi trakovi z napisom v zlatu vdelanim: »V spomin 1887 — Idrijske domorodkiuje"; trakovi so bili izdelani po gospici Foderlovi. »Slavčev" predsednik se v kratkih iskrenih besedah zahvali gospem in gospicam za krasni dar, ter jim kliče: »Živele" iu »slava" jim, kar je zbrano občiustvo tudi z burnimi »živio-" in »slava"-klici odobravalo. Potemje »Slavčev" zbor zapel izborno Forsterjevo »Naša zastava". (Konec prih.) Z Goriškega, 13. avgusta. (Strah italijanskih časnikov pred slovenščino; zdravstvena komisija v Goriški bolnišnici; vaje laške vojske po Benečiji; suša; nova knjiga.) Kdo bi si domneval, da imajo primorski, oziroma goriški Furlanci-Italijanci zares strah pred gibanjem Slovanov v Primorji, t. j. na Goriškem iu v Istri? In vendar-le se ta strah razodeva v pogovorih in v italijanskih društvih, kakor v njih raznih časnikih, kterih večina škili tje čez veliko lužo in Sočo. Iz tega strahu pred poplav-ljenjem s slovenščino oziroma hrvaščino v Istri in ua Goriškem se je ustanovilo društvo »Unione" iu »pro patria"; poslednje je podobno nemškemu »Schulvereiuu", ki sili s svojo laščino okužiti slovensko šolstvo, zlasti ob meji ined obema narod-nostima. Tu imata družba sv. Cirila in Metoda in »Slov. jez" v Brdih svojo nalogo reševati s tem, da zasadita ob vsej narodnostui meji žive kole proti raz-narodenju, ki odkrhuje polagoma vas za vasjo v svoje nenasitljivo žrelo. Da, še celo Goriški katoliško-konservativui list „1' Eco" je sovražen vzbujanju slovenščine, ktera si hoče zavarovati vsaj sedanje svoje meje potujčevanju nasproti, akoravno so sotrudniki imenovanega lista znani laški duhovniki, od kterih bi se moglo najmanj kaj takšnega pričakovati. Saj se Italijomanom ni kar nič bati, da bi mi hotli ali mogli le najmanjšo laško vas posloveniti, niti takšne, ktera je bila po nezgodi časa po-lahoujena. Pa vendar-le se boji ,,1'Eco" od 3. t. m. štev. 62, ker trdi (na tretji strani) še potem, ko je priznal, da je Gorica v svojem prvem začetku bila ustanovljena in naseljena od slovenskega ljudstva, češ, da slovenstvo žuga od 1848. 1. sem prosveti iu omiki italijanski, odkar so razglasili laški rodoljubi, da je Gorica italijansko mesto! — »Malo je pomagalo prizadevanje posameznih v prid italijanskega jezika, dokler se ni obrnilo 1848.1. razvito gibanje ua- | sproti ponemčevanju, kar je storilo, da so uekteri ; proglasili Gorico za italijansko mesto. Pa ravno ta j upor nasproti prevladi nemškega jezika je vzbudil j med našimi Slovenci slovenstvo, ktero žuga od tiste i dobe naprej laški prosveti in izobraženosti." No, J dobra gospa „1" Eco" naj se le umiri radi tega, kajti j ta njen strah je čisto prazen iu nevtemeljen, s kterim kaže le svojo iiestrpljivost do vsega, kar ne diši po i laščini. Slovenci niso niti najmanjše laške vasi do-sihinal poslovenili; pač pasmo nu, kakor sam ,,1'Eeo" priznava, že veliko vasi ob meji v teku stoletij zgu- ; bili v večo slavo italijanskega naroda v Primorji! i Naši napori so obrnjeni le v to, da zavarujemo iu ; ohranimo saj sedanje narodnostne meje z vpeljavo j narodnega jezika v šolo in v urade. Tudi se mi j nočemo maščevati nad krivicami v preteklem času, ker j hočemo v miru živeti s svojimi laškimi mejaši, kteri j vživajo že od uekdaj ravuopravnost, za ktero bi se ] mi radi zahvalili, ko bi je imeli le za polovico! Oni imajo tudi visoke pokrovitelje in zaslombe to- iu onstran državne meje, vsled česar je njih narodnost na vse strani dobro zavarovana, česar pa mi žalibog pogrešamo, tako da smo navezani le na svoje skromne moči in svoje dobro pravo, ki mora slednjič s zaupanjem v božjo pomoč iu previdnost vendar-le eu-krat zmago slaviti! 16. julija je bila zopet zdravstvena komisija v Goriški bolnišnici usmiljenih bratov radi že znanih pritožeb dr. Roje a, kteri je poslal svoje obtožbeno poročilo ob onih dozdevnih pomanjkljejih in nedo-statuostih na justično ministerstvo na Dunaj. Prišla sta v ta namen viši zdravstveni svetovalec gg. dr. B o h a t a iz Trsta, in R i n a 1 d i n i, zastopnik c. kr. namestnika, kteri biva sedaj iz zdravstvenih ozirov v Aussee-u na Štajarskem. Poleg teh sta došla tudi Goriški župan dr. M a u r o v i č in pa Goriški zdravstveni poročevalec dr. Arou Luzzatto, in sicer vsi uenadno, ravuo ko se je delilo kosilo vsem bolnikom ob 11. uri zjutraj. Komisija je našla vse po dauih okoliščinah v dobrem redu, pohvalila je izredno suago ter je strmela, kako je mogoče dajati bolnikom za borih 40 kr. takšen vsakdanji živež in zdravila, kakor menda nikjer drugod!*) Tako je nepotrebno žalenje vodstva usmiljenih bratov dobilo zadoščenje; dr. Rojcu se bodo pa vse njegove ne-vtemeljene pritožbe v prihodnji sesiji deželnega zbora- *) V Trstu ne dobivajo bolniki nič boljše hrano in postrežbe, pa morojo plačevati na dan po 84 kr.! Tudi se sliši o svetnih strežajih malo spodbudnega I l'is. pobijale točka za točko! — Tii velja nemški pregovor: „Mau merkt die Absicht und vvird ver-stimmt!" Se celo njegovi bližnji znanci in privrženci mu to zamerijo in če že ne zarad drugega, pa radi tega, ker ruši disciplino med slovenskimi deželnimi poslanci, ker se poteguje za stvar, ki je podobua znani pravdi za oslovsko senco. Pa kakor ima vsaka reč svoj začetek in konec, imela ga bo kmalo tudi ta in potem bo mir besedi! (Konee prih.) i\aše slovstvo. „Vzorni načrti kmetijskih stavb '. Po nemškem izvirniku stavbenega odbora e. k. kmetijske družbe Dolenje - Avstrijsko na Dunaji, izdala e. kr. kmetijska družba v Ljubljani. 1887. Založba e. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tisk J. lilaznikovih naslednikov. Cena za ude c. kr. kmetijske družbo kranjske 50 kr , za neude 1 gold. Veselo jelo se je zlasti zadnje čase naše kmetijsko slovstvo množiti. Ze v teku tega leta dobili smo več zanimivih iu koristnih knjižic v to stroko spadajočib. Živahno delavnost poklicanih organov kaže nam tudi novo pred nami ležeče delo z zgoraj navedenim naslovom. Obseza v mali osmerki skoraj 100 strani ter nam podaja petero vzornih načrtov, in sicer: 1. skedeuj, sestavil C. A. Romstorfer, arhitekt; 2. kipelna in vinska klet, sestavil Julij Jablanczy, potovalni učitelj za vinarstvo, na Dolenje - Avstrijskem ; 3. g o v e j i h I e v , sestavil Anton Wittmanu, potovalni učitelj za kmetijstvo na Doleuje - Avstrijskem ; 4. konjski hlev, spisal dr. J. L e c h n e r, profesor u a c. kr. živinozdravui-škem zavodu na Dunaji, in 5. s v i u j a k. sestavil Anton Wittmann. Res je sicer, da so kmetijske stavbe v nekakem obziru nerodoviten del zemljiškega kapitala, ne dajo nam nikakih dohodkov, in so, rekel bi, za gospodarstvo potrebne zelo. To sodbo lahko čuješ vsak čas iz ust tega ali onega kmetovalca, ki ima sam slabo gospodarsko poslopje ter svojo malomarnost zagovarja, češ saj poslopje nič ne nese. Zdi se mi enak onemu, ki pravi, teletom ni treba dobro po-kladati, za-uje se ni treba veliko brigati, saj nič ne molzejo. Ker so pa gospodarska poslopja za vsako gospodarstvo vendar le neobhodno potrebna, mora kmetovalec vsaj za to skrbeti, da za nje kolikor mogoče malo potrosi. Zlasti bodi vsakemu pri naprav-Ijanji hlevov prva skrb, da si jih kolikor mogoče praktično uredi; dobro vspevajoča živina mu bode trud iu stroške obilno poplačevala. Istotako je tudi dobra klet poglavitna stvar za umnega vinorejca. Ker je pa vzdržavanje lesenih stavb v dobrem stanji neprimerno dražje, nego ohranjevanje zidanih (masivnih); ker ima zidano poslopje tudi mnogo drugih prednostij — omenim naj le, da je varneje pred ognjem, da zavarovalne družbe zahtevajo primeroma mnogo manjše premije za zidane stavbe, nego za lesene, in da se zidana stavba kaj lahko porabi tudi za druge namene — se bode kmetovalec, uvažujoč te razloge, skoraj gotovo odločil, da si napravi masivne stavbe, ki bodo vstrezale vsem potrebam sedanjega gospodarstva. Ogromna množina gospodarskih stavb po naših pokrajinah stavi se iz lesa namesto iz kamena in opeke. Vendar moramo hvaležno priznati, da se je tudi v naši deželi v tem oziru marsikje napredovalo. Hvala gre mnogim umnim gospodarjem, ki so zlasti s svojim vzgledom učili ljudstvo, kako naj stavi svoja gospodarska poslopja, da bodo trpežna in praktično vre jena. Vkljub temu pa pri mnogih teh stavbah še marsikaj pogrešamo. Znani so mi kraji, kjer imajo gospodarji krasne, zračne, prostorne, svitle hleve, kjer jim pa vkljub temu živina slabo vspeva, ker mora stati in ležati pogosto v gnojnici, kteri graditelj hleva ni odkazal pota v umuo narejeno gnojnično jamo. Radi tega z veseljem pozdravljam novi pojav c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki je v pričujočih »vzornih načrtih" podala kranjskim in recimo slovenskim gospodarjem pripomoček in navod, po kterem morejo nedostatke pri gospodarskih svojih stavbah in njihovi notranji opravi odpraviti. Osobito pa bode knjižica vsakega, ki si hoče kako novo gospodarsko poslopje postaviti, spodbujevala, uaj se ne straši nekoliko obilne jih stroškov ter uaj si napravi zidano stavbo. Pomisleka vredno je slednjič, da pri sedanji visoki ceni lesa tudi lesene stavbe veliko stanejo, in bi se utegnile še podražiti, zlasti, ker se je bati, da nam utegne s časom, ako se bode tako brezobzirno izsekavalo, kakor se vkljub gozdnim uadzorništvom sem ter tje godi, še za domačo, najpotrebnejšo rabo stavbin-skega lesa primanjkovati. Kot malenkost v formalnem oziru bi le omenjal, da bi bilo tudi takim knjižicam želeti stvarnega kazala in običajnega zaznamovanja strani s številkami. Papir in tisk je kaj ličen; celo delo po-jasnuje mnogo podob. Priporočamo je vsem gospodarjem v marljivo porabo. Domače novice. (Cesarjev rojstni dan,) t. j. jutri 18. avgusta, služili bodo prem. g. knezo-škof slovesno sv. mašo s zahvalno pesmijo ob 10. uri za ljubljenega vladarja. (V Collegium (iernianicam et Huugaricum) v Rimu vsprejeta sta bogoslovca Janez Koren iz Metlike ter Franc Ušeuičnik iz Poljan nad Loko, v tem stoietji prva iz naše škofije. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je pristopil prečast. g. Andrej E i n s p i e 1 e r kot pokrovitelj in daroval 100 gld. — Družbi je darovala tudi posojilnica Mariborska 100 gld. od čistega dohodka za 1. 1886. (Pri zlati maši v Svečah) streglo bode zlato-mašniku pet sorodnikov; imeli bodemo toraj priliko videti pred altarjem šest Einspielerjev, kteri vsi so se posvetili duhovniškemu stanu in so vrli sinovi našega naroda slovenskega. (Einspielerjeva slavnost.) Vodstvo semenišča je radovoljno prepustilo več postelj v brezplačno porabo za oue čč. gg. duhovnike, ki se hočejo vde-ležili slavnosti zlate maše in bodo želeli v soboto in nedeljo v Celovci prenočiti. — V Rožni dolini se vse giblje in pripravlja za nedeljo 21. avgusta. — Narodna požarna bramba iz St. Jakoba vdeleži se polnoštevilno. — Brodar na Dravi pripravlja si dve novi ladiji za prevoz Gorjancev. — Vse navdušeno. (Msgr. Einspieler častui občan.) Koroške občine Rožek in Tolsti vrh imenovale ste č. g. Andreja Einspielerja v hvaležno priznanje njegovega nevtrudljivega prizadevanja za povzdigo in napredek občin in mile slovenske domovine svojim častnim članom. (Bratje Čehi na potu v svojo domovino.) Danes dopoludne ob 10. uri se je 350 Čehov odpeljalo iz Trsta iu so ob 1jii. uro došli v Ljubljano. Na Lljubljanski postaji, kjer je stal vlak le nekaj časa, pričakovalo je drage brate nekaj odbornikov in občinstva, ktero je ravno zvedelo, da se popeljejo Čehi skozi Ljubljano; sicer bi se sešlo na kolodvoru muogo občinstva. Po prijateljskem pozdravu dragih bratov in želeč jim srečno pot v drago češko domovino, vzeli smo slovo z uaročili, naj nam srčno pozdravijo sorojake na Češkem. (Zakon o deželnih prikladah na žganje), ki je bil sklenjen od zadnjega deželnega zbora kranjskega dobil je Najvišje potrjenje. (Državni pravilnik Janez Šetina) v Novem-mestu je včeraj popol idne po kratki bolezni za pljučnico umrl. (Treščilo je v nedeljo 14. t. m. v podružnico sv. Jošta nad Polhovim gradcem. Stolp je pogorel in pri rušenji nekoliko poškodoval cerkveno streho. (Razpisana) je učiteljska služba na jednoraz-rednici na Vrhu; plače 450 gld., doklade 30 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 15. septembra c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v črnomlji. — Razpisana je služba kancelista pri c. kr. okrajnem sodišči v Kranjski Gori; prošnje do 18. septembra. (V Marijino Celje) ua božjo pot odpeljalo se je pretekli petek zvečer 500, v soboto zjutraj pa 1700 romarjev. Peljali so se do Kapfenberga, od ondot dalje šli so peš. Vrnili se bodo še le danes. Spremljalo jih je deset duhovnikov. (Mariborski pešpoik št. 47) odšel je v soboto iz Maribora na velike vaje v Gradec. Prenočili so v Wildonu. V (iradec dospeli so v nedeljo opoludne vsi beli od prahu iu zagoreli od vročine. (Konjsko dirko) napravili bodo dne 25. sept. v C e 1 j i za konje iz Celjskega, Slovenjograškega in Brežiškega okraja. Posamični deli obsezali bodo dirke za prvence in za plemence. Celjsko mesto določilo bo darila najboljšim vozuikom in Celjske gospe pa za meduarodno gosposko dirko, ktera bo v zvezi z zgoraj omenjeno dirko konjerejcev. (Brambovee) jel je pregledavati njihov vrhovni zapovednik feldcajgmajster nadvojvoda Rainer; na goren.etn Štajarju vLjubnu pričakujejo ga 23. avgusta. (Potres) javljajo z dne 13. avgusta iz Z dol pri Vidmu. Čutili so ga ondi ob 3/4 na 4 zjutraj. Trajal je dobre 4 sekunde in je bil precej hud. Zemlja se je zibala od severa proti jugu. Izpod zemlje je bilo slišati nekako vrščanje. — Pet minut pred 4. uro zjutraj čutili so ga v Kozjem, od iztoka na zapad in ni bil hud. Ob 4 zjutraj tresla se je pa zemlja v Podčetrtku od severoiztoka na severozapad. Ondi so rožljala okna iu druga stekle-nina. Podobe po stenah jele so omahovati, več ur se je ustavilo. Trajal potres tukaj ni dolgo. (V Trstn) so imeli v ponedeljek Cehi in Slovenci skupen banket v čitalnici. Predsednik čitalnice, gosp. Polič, je uapil najprvo cesarju (burni »slava" - klici); na to češkemu narodu, gosp. dr. Schmaus Slovencem, g. Eckert vsprejemuemu odboru, deželni poslanec g. S p i n č i č češkemu in slovenskemu časnikarstvu, vrednik Srb boljši prihodnosti Tržaških Slovencev, državni poslanec g. N a b e r g o j vzajemnosti Slovencev in Cehov. Došlo je mnogo brzojavk. Popoludne bi se morala vršiti ljudska veselica pri sv. Ivanu. Policija jo je prepovedala. O polunoči se je večina Čehov odpeljala v Benetke. (Število kujajočih se delavcev) v Trstu pri Lloydu čedalje bolj raste. Sedaj jih je že okoli 500. Kolikor pride novih kurjačev v Trst, vsak se kujalcem pridruži. Poslali so na Dunaj k trgovinskemu ministru deputacijo, ktera bo zahteve kurjačev pojasnila in ministra prosila, da naj se on za kurjače potegne. (Grof Tliurn) kupil je posestvo alpinskega moutanskega društva v Železni Kapli za 300.000 gld. (Zaletvski,) veliki poštni defravdant, pripeljal se je iz Amerike v spremstvu državnih angeljev varuhov ua Veliki Šmarni dan v drugem razredu iz Bremua na Dunaj, kjer so ga takoj s fijakerjem prepeljali v deželne sodnije zapore. Spremljala sta ga dva detektiva. Tako je! če človek že krade, naj krade tako, da se kaj pozni a la Zalevvski, potem se mu še na železnici dobro godi, da se na mehkem vozi. Telegrami. Sofija, 17. avgusta. Meščani delajo velike priprave za sprejem princa, ki pride v soboto ali nedeljo. Gabrovo, 17. avgusta. Na potovanji iz Trnovega v Gabrovo je bil Koburžan od prebivalstva povsod navdušeno pozdravljen, posebno srčen je bil sprejem v Gabrovem. Ex-regenti so ostali v Trnovem, le ministri S t o j 1 o v, Stranski, P e t r o v in O o m a -k o v spremljajo kneza. Berolin, 17. avgusta. „Nord. Allg. Ztg." piše, da jo princ Koburški prelomil Berolinsko pogodbo, česar Nemčija ne bode nikoli odobravala. Bolgari in njihovi voditelji niso si s tem činom pridobili simpatij evropejskih velevlasti, ki delujejo za mir. London, 16. avgusta. „Reuterjev biro" poroča iz Sinile: Po zdravniških izvestjih je v severo-zapadnih pokrajinah meseca junija in julija umrlo 70.000 oseb za kolero, kar je jeden odstotek vsega prebivalstva. Bukurešt, 17. avgusta. Glasilo vnanjega ministerstva ..Etoile Roumaine" želi, da se bolgarska kriza kakor hitro mogoče reši v najboljšo korist sosednega, prijateljskega naroda. Rumunija ima le to dolžnost, da nepristransko opazuje in zasleduje dogodke. Umrli »o: 13. avgusta. Jovana Potočnik, črovljarjeva vdova, 50 lot, Streliško ulico št. 4, jotika. — Anton Kozamernik, črevljarjov sin, 3 mes., Židovska stoza št. 4, katar v črevih. 14. avgusta. Marija Pust, hišnega posestnika hči, 17 lot. Hradeekega vas št. 19, jotika. 15. avgusta. Janez Olinšek, delavčev sin, 5 let, llovca št. 30, jetika. — Julijami Zupane, zasebnica, 30 lot, lSrog št. 10, jetika. V bolnišnici: 12. avgusta. Jurij Zupan, gostač, 04 let, ostarolost. — Pavle Pogačar, delavec, 30 let, jotika. 14. avgusta. Loronc Vodo, gostač, 74 let, ostarclost. — Matevž Oblak, mizar, 55 let, jotika. 15. avgusta. Urša Zaviršek, gostija, 81 let, ostarelost. CM \ 41 g Cas Stanje | .5 a a ■--- Veter Vreme s zriikomcni toplomera ^ opazovanja v ma p0 c«iiiju « g ~ 77 ti. zjut. 735 80 +17 2 si. svzh. i del. jasno" 15. 2. u. pop. 735-82 +23 0 si. vsh. j sk. jasno 0 00 9. u. zvee. 736-24_+j8 8 brezv. | jasno 7. u. zjut. 7351(4 +17 0 brezv. jasno 16. 2. u. pop. 733-38 +20 6 si. szap. sk. jasno 0 00 9. u. zvee. 732-38 + 19'8 brezv. jasno Tu je i. 15. avgusta. tri Jlre/iru Karol Kammeror, tovarnar, z soprogo, z Dunaja. — Schonbergor, Malier in Sehuhloitnor, trgovci, z Dunaja. — II. Weiss, trgovec, iz Budimpešta. — Dr. Milan Šobat, zasebnik, iz Zagreba. — J. Schuster, trgovec, iz Kočevja. — P. Mazzueato, zasebnik, iz Trsta. Pri Slon u: Eisele, profesor, iz Monaka. — M. Richtor, zasebnik, iz Draždan. — P. Kranzer, inženir, z Dunaja. — J. Lechner, zlatar, z Dunaja. — pl. Mojšisovlos, zasebnik, z Dunaja. — Klinger, Duldner, Sohiinbichlor in Sauor, trgovci, z Dunaja. — A. Miindl, uradnik, iz Štajarskega. — L. Philipovich, lekar, iz Budimpešta. — H. Lipinsky, zasebnik, iz Budimpešta. — pl. Dorgo, posestnik, z družino, z Ogerskega. — L. Sonncn-berg, trgovec, iz Ogerskega. — Dr. P. Kos, profesor, iz Kranja. — Gontili, Mortera, Jani, Dejak, Somari in Mordo, iz Trsta. — Tramontana, zasebnik, iz Reke. — p. Boncherville, inženir, iz Istrije. Pri Bavarskem dvoru: K. Kolin, strojevodja, iz Ogerskega. — T. Einspieler, zasebnik, iz Kranja. Vremensko sporočilo. Dne 15. zjutraj bile so planine čiste, nekoliko oblačno, hladno; popoludne se je zjasniio. — Dne 10. skoraj jasno in vroče; zvečer se je na severu bliskalo. Srednja temperatura dveh dni 197", 21 1° O., oziroma za 0-4° in 2 0° nad nor-lnalom. Dni!»jHk» horm. (Teletrrarii-no poročilo, l 17. avgusta. rapirn« rent* 5'j, po i 00 gi. ?reb«ma „ 5% , 100 n 41 avstr. zlata renu. 16^ davka) S2 80 „ rui-'* 1*3 25 „ 96 . 45 „ 884 . - „ 282 „ 50 ., . 125 „ 80 „ ' • 9 l 9 >'/, I . . . 5 „ 95 „ 61 „ 55 „ gl-| ter. gl.lkr. i Pšenica, liktl. ... 6117 Špeli povojen, kgr. . —j 64 Rež, „ ... 4[ 00 Surovo maslo, ., . —I 90 Ječmen, „ ... 3 25 Jajce, jedno „ . — 2 ; Oves, „ ... 2 60 Mleko, liter.... — 8 1 Ajda, „ ... 4 06 Goveje meso, kgr. . — 64 Proso, „ ... 4 22 Telečje „ ., . — 52 Koruza, „ ... 5 20 Svinjsko „ „ . — 601 Krompir, „ ... 2 14 Koštrunovo „ „ . — 36, Leča, „ ... 11 — Pišanec.....— 45. Grah, „ ... 12 - Golob .....— 1 Si Fižol, „ ... 10 - Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. . ' 1 — Slama. „ „ . . 1 69 i Mast, „ . — 66 Drva trda, 4 □ mtr. 6 50j Špeh svež, „ 'II—160i „ mehka, „ „ II 4| 10 | Išče se stanovanje in hrana za desetletnega nepokvarjenega dečka iz dobre hiše in sicer v kaki pošteni in krščanski hiši v Ljubljani. — Ketlor bi ga liolel sprejeti, naznani naj pogoje in svoj naslov gospodu Gabr. Jelovšek-u na Vrhniki. | Kiiietovalec1. g Gospodarski list s podobami. Štev. XV. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lisia prinaša sledečo vsebino: Deteljni pojalnik ali volk. — O'o krava izgubi mleko. — Mošt in njegovo pridelovanje.— Sadjarjem zelo koristen liroseo. — Hraste ali lišaji okoli gobca. — ltromota žebet, telet in jagnjet. — Uši mladih živinčet. — Razno reči. — Gospodarsko novice — Vprašanja in odgovori. — Uradno vesti c. kr. kmetijske družbe Kranjsko. — Kmetijsko slovstvo. — Tržne ceno. — Inserati. »Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi poli, ter stane za celo leto 2 gold. Gg. učitelji in solsko knjižnice dobivajo list za polovico cene. , (13) IltNerati priobčeni v „K m e t o v a 1 c li" i m aj o na j boljši vspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečnih krogih. Zelo priporočljiv jo »Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.