233. številka. Trst, v četrtek 24. novembra 1S9S. Tečaj XXIII. . U , ,,Edinost" izhaja dvnkrnt mi duu. ratun nedeilj in g praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja •, ob 9. uri zjutraj. Naročnina zii:i4a: Obe izdnnji na leto . . . gld. 21*— jt Za samo večerno izdanje . „ 12*— ji Za pol leta,četrt leta in iin mesec rnzmerno. I Naročnino je plačevati naprej. Na ua-ročbe brez priložene naročnine «e uprava ji ne ozira. j Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke 4 y po 4 nvč.; ponedeljnke k jutranje Ste-vilke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. (Večerno izdanje.) IR GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO Telefon Stv. S70. 4 nvč. V edinosti Je nntč! OfflMl se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domači oprlasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo iirednlStvii. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. ^ Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnlštvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. IredniSh« In tiskarna se nahajata v ! ulici Carintia ^tv. 12. t'pravnlStvfl, oil-pravnlStro Iii sprejemanje Inseralov v ulici Molili piccolo Atv. :J, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (NovejSe vesti.) Dunaj 23. Pododbor železniškega odseka je v včerajšnji in današnji soji rešil vladino predlogo o lokalnih železnicah, ki so zgradijo 1. IH99. Dunaj 23. Nagodbeni odsek je po daljši razpravi sprejel člen 4. carinske in trgovinske zveze neizpremenjen, odklonivši vse predlogo za spremembo. Skoraj vsi govorniki so so izrekli za ta člen, ki določa, da se odpravi mlinarski promet. Poslanca Kaiser in Mauthner sta vprašala min. predsednika, na kakov način da meni izvesti nagodbo, ako bode še dalje trajalo sedanje polo-ženje na Oge rakom Dunaj 23. Govori se, da se cesar v nedeljo povrne iz Gfidolo na Dunaj, od koder se poda dne 1; decembra v \Vallsee, kjer bode v krogu svoje obitelji praznoval svoj jubilej. Pulj 23. Nemška cesarska dvojica je ob 3. uri 42 min. popoludne ostavila Pulj in nadaljevala svoje potovanje proti domu. Kotor 23. Vojni minister Krieghaminer je danes odpotoval z ladijo »Pannonia«. Pariz 23. Poročilo lista »Gaulois«, da je nemška vlada prosila fruucozko, naj nemškemu konzulu v Jeruzalemu podeli pravo, da varuje nemško katoličane v Palestini, je popolnoma brez vsake podlago. 1C i m 23. (Zbornica.) Minister za finance, Vacehelli, jo poročal o financah in je izjavil, da ima država za leto 1N97/98 samo eden milijon deficita, vzlie velikim izdatkom, katere so provzročili nemiri v Milanu in vzlie izgubi uvozne carine na žito Za leto 1898/09 je pričakovati, da bode znašal deficit 147a milijonov, za leto 1899/1900 pa 31 milijonov. Teh 4(5 milijonov so bode pokrilo s finančnimi uredbami. PODLISTEK. BARON IVICA Spisal A. ŠENOA. Poslovenil Večoslavov. »Dečko«, rekel mi je enkrat moj boter, stari cerkovnik, »ti rasteš kakor sveča, poješ kakor zvon, a povsod to jo, kakor da si uskočil vragu iz torbe. Ti si so bogme rodil za huzarja.« Nu, meni ni bilo huzarstvo na umu. Bil som ros, kakor so vsi pravili, lep deček in morda močan in zrel pred časom. Govoril som gladko kakor iz knjige, pel sem jasno, kakor ptica v logu, a kadar sein bil v petnajstem letu, znal dobro igrati kolo, kakor kako dekle. Kaj jo bilo meni zauzdati divjega konja, preplavati Savo, metati so z človekom, ali popeti se na vrh hrasta? Kaj je meni bilo vse to? Kakor da popiješ kozarec vode. A da sto videli, kak sem bil v gospodarstvu. Moje roke niso mirovale nikoli. Ni se mi dalo lenušariti. Da mi je kdo rekel: »Ivica, sedi, pa jej, pa pij, pa ne delaj ničesar«, bi se mu nasmejal v obraz, bi mu bil odgovoril: »Idi z Bogom, lenuh, no veš-li, zakaj nas je Bog vstvaril, ali se ne spominjaš stare besede: »Kakoršno delo, takovo jelo!« Ko so ho drugi potili na delu, sem jaz to le tako za šalo odpravljal; z čemer so se drugi mučili po ves dan, som jaz to preskočil v jeden mah. Bil sem za plugom in brano, za koso in srpom; mene so Odkrita beseda gg. učiteljem na Primorskem u. Nasvet »Narodov«, da naj bi dežela vzela užitnino v zakup in si tako pridobila potrebnih dohodkov za zboljšanje plač učiteljem, smo že označili na kratko zadnjič. Nasvetu samemu na sebi no hi bilo kaj prigovarjati, ali ir: smo izrazili svoj opravičeni dvom na tem, da bi bilo uresničenjem tega nasveta ros pomagano učiteljskemu vprašanju. Dohodki zakupa bi se stekali v deželno blagajno, a z dohodki dežele razpolaga -- deželni zbor. Učitelji bi potem stali odprtimi ustmi pred vratmi zakupa, kakor stoje sedaj pred vratini deželnega šolskega zaloga, kajti isti vzroki, ki silijo Italijane, da se upirajo ustanovi tega zaloga, bi jih silili potem, da bi se upirali tomu, da bi se deželni denar odstopal šolskim okrajem v podporo. Sosebno bi so j)rav gotovo in najodločneje upirali temu zastopniki mesta goriškega. — Znano pa je, kakov terorizem izvršu jejo goriški odvetniki na vse litške poslanec. Ta terorizem je tolik, da tudi zastopniki furlanskih kmečkih občin vedno stopicajo za advokati, d a-si jo njihova korist — vsaj ob vprašanjih gospodarske nravi — često identična s koristmi kmečkih občin slovenskega dela pokrajine in bi torej morali hoditi z našimi. (Je bi se torej morali že ravsati za dohodke zakupa, kar bi značilo le palijativno sredstvo, ali ni bolje, da se borimo naravnost za šolski zalog, ki bi dovel do definitivnoga in povoljnoga rešenja učiteljskega vprašanja !! Sploh kaže vse, tla je dobro menenje »Narodovih« dopisnikov o volji italijanskih poslancev ugodno v isti meri, kakor je neugodno o sloven- poznale krave najbolj, poznavali konji. Brez mene ni šlo žito v mlin, brez mene ni šla moka iz mlina, in ako sem bil mlad, imet sein delo rad, ker mi je ugajalo, ker me je veselilo, da bode vse rodno in čisto. Vidd moj stari, kako sem in u desna roka v gospodarstvu, kako sem hiter in delaven, veselil so je zelo. Gledal me je in glodal zadovoljnim očesom, pa ko jo zapazil, da sem na delu silno zasukal rokav, sunil je mater laktom pod rebra in ji zamežikal, kakor tla bi jej hotel reči: Poglej, mati, ni so rodil naš Ivioa, da bi prodajal zijala! Jaz som opazil vse to in no opazil; ugajalo mi je, da je starce dobre volje. Pa kaj je tudi njemu trebalo vedeti, da jaz vem o tej dobri voljioi. Starci so že taki. Moram reči, da me moj pokojni oče ni gledal kakor kakega golobradega dečka — kakoršen som res bil — ampak kakor zrelega in pametnega človeka. Ko mi je bilo šestnajst let, znal se jo moj pokojni oče razgovarjati z menoj, kakor govorć ljudja mej sabo. Enkrat — bilo je po žetvi — vprav smo zakopali Gjura, našega soseda in Nikinoga botra. Oče in jaz sva zaostala za drugimi, vračajoča se od sprevoda. Dan je bil krasen. Nebo kakor steklo. Gredfe z menoj domov ustavil se je moj stari tu, na tem holmcu. »Počasi, Ivica!« mi je rekel, »lahko tebi, mlacla kri! Tudi mene so nosile noge čez grm in strni, ko som bil tvojih let. Sedaj so mi noge nekako slabe. No gre več, sinko, ne gre. Čakaj skih. Tako pripoveduje jeden teh gospodov v povsem pozitivni obliki, »da so (italijanski poslanci namreč) voljni tudi zdaj glasovati za to, da bi dežela doprinašala za šolske potrebščine letni znesek do 100.000 goldinarjev«, ter poživlja slovenske poslance, naj so kar zadovolje »začasno z laških kolegov ponudbo*. Vr prvo konstatujemo, da naš gosp. učitelj-dopisnik sicer tudi omenja te laške ponudbe in izraža željo, da bi so ista vsprojela, ali omenja jo le kakor »on dit« — »govori se«. Vsekako je to povsem nov moment, ki jo prišel sedaj v razpravo. Ker pa nismo obveščeni o tej laški ponudbi, in ker no moremo soditi tu, da-li ta »on dit« tudi odgovarja resnici, moramo že prepustiti goriškim krogom, da nam pojasnijo ta novo došli moment. Toda mi no moremo udušiti v sebi nekega druzega vprašanja, ki se mora elementarno silo usiljevati vsakomur, kdor pozna naše laške nasprotnike, vprašanja namreč, kako plačilo bi zahtevali Lahi za teh 100.000 old. ?! Denimo, da bi zahtevali, da se morajo naši poslanci odreči —- in bodisi tudi le začasno — vsem drugim peticijam in zahtevam svojim, da morajo deti na stran vsa druga narodna vprašanja, katerih ne smemo staviti za učiteljskim, pač pa poleg učiteljskega vprašanja, potem vprašamo urednike »Slov. Naroda«, bi-li imeli toliko^ žalostnega poguma, da bi rekli slovenskim poslancem : vsprejmite, segnite v roko ? ! Povdarjamo, da mi nismo obveščeni o tej namišljeni ponudbi 100.000 gld. dež. prispevka in da ne trdimo ničesar, ali to izjavljamo odkrito za slučaj, da bi morala biti na naši strani kompenzacija v zapostavi družili toče k narodnega programa, da bi se mi taki kupčiji uprli najodločneje! Odkrito izjavljamo to, ker že lojalnost zahteva tako odkritosti. In zajedno pro- vendar, da malo počijem«. Starec jo sel na kamen, a jaz poleg njega v zeleno travo. Starec je premišljaval; ozrl so je očesom po lopi krajini, in na to me nagovoril nekako žalostnim glasom: »Da, da, moj Ivica! Človek je kakor mlin. Dokler si mlad, teko kolesa kakor od sobo, ali ko si se navrtel toga življenja, izpadajo po malo klini, les se suši, pa ne ide dalje in no ide. Kosti mi pravijo nekako, da jo moj koledar pri kraju. Bog mi je priča, da nisem baba, ali ni to, kakor jo prej bilo; tudi ostra kosa . . . Memla me umeš? Pameten si, no bode ti škodila pametna beseda. Ne menim, da bodem moral jutri v grob, ali kdo ve, kdaj mu bode kraj ? Naj so zgodi o sv. .Juriju ali o sv. Treh kraljih, da jaz zatisnem oči, bodeš ti hiši gospodari Tudi tvoja mati bode gospodarila — ali žena je žena. B o g j c v s t v uril ž e n o z a k o 1 o v rat i n k u h a 1 n i o o, a m o ž k a g 1 a v a je tudi svetu glava. Povem t! po svoji vesti, kakov imaš biti. Ne bode škodil tvoji zeleni glavi ta rani dež. Poglej oni breg, to je naše. Dobro si zapiši za uho našo mojo, da ti je ne preorje sosedov plug, da ti drugi ne vlada na tvojem. V jarku oni potočič je meja proti poldnevu. Za bregom je nekaj starega gabrovja; to nam je meja na sever; na zahodu solnca stoji ona zelena ograja, a na vzhodu bukov gozd Celindeve hišo. To je pri hiši. Nu, naša hiša ima tega tudi več, to veš tudi sam. (Pride še.) širno gg. učitelje, naj ne pozabijo, tla so poslanci zastopniki vsega naroda! Kako bi oni mogli odgovarjati pred Rogom, svojo vestjo in na rodom, ako bi storili korak, ki I»i sicer morda prinesel nekaj zboljšanja gg. učiteljem, a kateremu posle-diee hi usodno delovale za narodno stvar leta in leta! Take pogreške v politiškem življenju včasih niso le pogreške, a m pak so zločin! Vemo in m- tajimo, da so učitelji žrtev teh žalostnih narodnih in poli tiskih razmer v deželi. Gg. učitelji naj nam verujejo, ali ne verujejo — to jim dajemo na svobodno voljo —, ko izjavljamo tu svečano, da nas boli v dnio, ko vidimo, da so ravno (»ni žrtve nesrečnih razmer. A o tem ne smemo pozabiti, da je z učitelji vred mučenik ves narod! /rt\e so razne institucije, in žrtev je n. pr. mnogokateri dijak, kateremu je Izostala deželna peni pora in je moral morda celo pretrgati svoje studije radi pomanjkanja sredstev kolika žrtev je to! — a molči in trpi, ker ga uči zgodovina, da velike in odločilne borbe narodov se se nikdar niso izvoje-vale brez žrtev!! Torej tudi označeni konkretni nasveti nas niso mogli odvrniti od uverjenja, da jedina prava pot do regulacije učiteljskih plač na Goriškem je deželni šolski zalog, kakor ga imajo vse kronovine razun Goriške. Izvršenje tega nasveta hi dovelo do definitivnoga rešenja in ima isti soselmo to dobro na sebi, da je prav lahko izvedljiv. Slavna vlada naj se lepostavi na stran naših poslancev v toliko, da pove italijanskim poslancem naravnost in z vso odločnostjo, da tudi ona hoče brezpogojno, da se ustanovi rečeni šolski zalog, pa bodete videli, kako hitro bodo naši poslanci v deželnem zboru. Vlada naj stori svojo dolžnost, mesto da zahteva od naših poslancev — kapitulacijo, mesto da si prizadeva, da bi ohranila dosedanje vnebovpijoče razmeije v uživanju in nošenju bremen obeh narodnosti! Če pa vlada nikakor noče, potem naj tožijo učitelji njo in ne naših poslancev ! Ker je to zadnja polemika, ki jo pišemo za sedaj o tem vprašanju, dovoljeno nam bodi, da rečemo odkrito besedo še o dveh neveselih pojavih v tem učiteljskem gibanju. Prvi pojav bi bil: grozna — kako bi rekli hitro? — neizprosnost nekaterih gospodov učiteljev-dopisnikov proti vsem, ki si dovoljujejo biti drugačnega menenja — o tem pričajo najbolje srditi napadi v »Učit. Tovarišu« a hkrati, skrajna občutljivost, čim je kdo reagoval! V vsaki besedi, narekovani po drugačnem menenju, vidijo ti gospodje: so v raž t vo, bahaštvo, nečlovekoljubje in ne vemo kaj, kar vse je baje vredno da se kar zasuje pod raznimi »sram« in »fej« ! Tipična v tem pogledu je odprta karta, katero je torej moglo čitati sto očes, ki smo je prejeli te dni in ki se glasi: » (■udno, da ni slavnoisto objavilo v svojem cenj. listu dopisa podpisanega. — Meni se zdi, du bi bilo moralo to storiti, ker je dotični skromni dopis nekak zagovor na razna ne ravno lepa sum-ničenja nasproti Goriš, učiteljstvu. Ako se je slavno isto zavzelo za naše kilave poslance in njih »delovanje«, ter pri tem učiteljstvu marsikaj hotelo škoditi pri njegovem opravičenem gibanju, moralo bi,^ da občinstvo lehko spozna resnico, tudi take naše dopise sprejeti. S spoštovanjem X. N.« Mi hočemo pustiti na strani vprašanje, da-li je res smeti zahtevati od nas, du moramo prepuščati prostora onim, ki nas najgrje napadajo požigih listih in nas slikajo kakor prave trinoge učiteljstvu, in zajedno prepuščamo v presojo vsem razsodnim učiteljem, da-li je smeti tako govoriti o zastopnikih naroda, in da-li je potem čudo, ako prihaja reakcija ?! In prepuščamo v presojo, da-li je previdno to tudi se stališča koriHti učiteljev samih?! Gospoda naj si ne udajejo iluzijam! Njihova deputacija pojde pred Njeg. Veličanstvo, ali nam vsaj se zdi, da cesar najbrže ne ukrene druzega, nego da priporoči vladi, naj predloži o stvari kakov načrt zakona — deželnemu zboru goriškemu, o katerem zakonu bode torej sklepali prav isti »kilavi« poslanci! Čujemo tu pa tam iz učiteljskih krogov, da par slovenskih poslancev goriških niso prijatelji učitelj- stva. vLahko hi rekli sicer, da so temu niti čuditi |m> takih napadih, toda pustimo to!) Tema nočemo prigovarjati ; ali tu ne odločuj«* zasebno čutstvo-vanje posamičnega poslanca, ampak odločuje vsa delegacija. O tej pa s m e m o r e č i, d a ž e 1 i vse dobro učiteljstvu. In mi vemo, da mnogo učiteljev priznavajo sami, da imajo toplih zagovornikov med poslanci. Zakaj torej napadi na vse?! Kritika poslančevega delovanja je dovoljena, gotovo, ali kritika naj ne doseza tucega — skoro bi rekli — zaničevanja. Kar ne gre, ne gre. Ako vedo učitelji, da so poslanci »kilavi« in nezmožni, da hi sploh kaj dosegli, potem je čudno, da se vendar zahteva od istih, naj kaj dosežejo!! Mi vsaj hi ponosno prezirali take »kilavce« in bi jednostavno iskali pomoči kje drugje! Drugi pojav bi bila neka »izjava« učiteljev okraja logaškega, v knteri poživljajo isti svoje tovariše na Primorskem: »Ne odnehajte! Krepko naprej !« Ne bilo bi čudo, ako bi se razvneli, a domnevati si hočemo v upravičenje teh gospodov, da nobeden njih nima ni pojma o grozni narodni in politički krizi v teh pokrajinah, ki nam vstvarja ne-š te vilo žrtev in mučenikov! Misliti hočemo, da nobeden teh gospodov nima ni pojma, kitko skrajno obupnostjo se mora boriti tu naš narod za svojo ekzistenco in kako se polnijo ječe vsled te krize, tega vetikega boja! Ako bi gg. le slutili, do kakih posledic bi moral douesti njih »naprej, le naprej!« Notri v dušo bi jih moralo peči, ako bi vedeli, da bi bil neizogiben le — kaos, ako bi njih poziv našel proselitov tudi med narodom samim. Opetovano se nam je zaklicalo v »Narodu«, da učitelji ne pozabijo nikdar tega postopanja našega ! Bodi v božjem imenu ! Ali utegne se zgoditi, da tudi mi ne pozabimo, kaj nam je priha-hajalo iz Kranjske v najhuji krizi, v najbritkejih časih. Bodočnost hode sodila, na kateri strani je bil veči greh ! Zaključujemo! Povedali smo, kar smo imeli povedati. Nismo se laskali gg. učiteljem, ker sodimo, da je koristneje na vse strani, ako se govori odkrito, lojalno. Gg. učiteljem prepuščamo sedaj na svobodno voljo, da vidijo v nas prijatelje ali pa sovražnike. Polemizovali ne hodemo več; če pa hodemo mogli keilaj kaj pomagati v stvari sami, storimo to iz vsega srca. O važnosti izobraževanja v trgovinski stroki. Sporočili smo že, kako se je gospod Josip Goru p na Reki na velikodušem spomin spomnil svojih rojakov povodom petdesetletnice Njegovega Veličanstva, podarivsi lepo svoto 30.000 gld. kakor glavnico za osnutje štirih stipendijev, ki se bodo podeljevali slovenskim mladeničem, ki se hočejo popolnoma izobraziti v trgovinski stroki ter v ta namen pohajati kako trgovinsko akademijo. Pozdravivši ta velikodušni čin blagega dobrotnika čutili najprisrčneje hvaležnosti, pišejo »Novice« tem povodom nastopno: Ni dvoma, da seje gospod Gorup po dobrem premišljevanju in uvaževanju odločil, posvetiti v ta namen svoj jubilejski dar, da je to ukrenil s posebnim ozirora na razmere našega naroda in z ozi-rom na njegove potrebe. Slovenci smo majhen narod, a vse naše dose-danje gibanje je merilo samo na to, da si zagotovimo narodno ekzistenco in da svojemu jeziku priborimo tisto veljavo v šoli, v uradih in v javnem življenju, vsled katere bi nam bilo zagotovljeno narodno življenje in napredovanje. Vsled tega smo vse svoje delovanje osredotočali na pridobitev šolstva, na pridobitev slovenskih učiteljev in profesorjev ter slovenskih uradnikov vseh vrst. Nihče no bo trdil, da to ni bilo dobro, koristno in važno, a isto tako ne bo nihče trdil, da je to jedina naša nalogu. Morda je krivo to, da v našem javnem življenju nosijo znonec iz večine sicer vsega spoštovanja vredni, delavni in vneti rodoljubi, kateri pa nimajo pravega pogleda v realnost, sodobno gospodarsko življenje in pravega smisla za veliko gospodarsko evolucijo, v kateri se nahajamo. Devetnajsto stoletje je s svojimi velikanskimi izumi, s prometnimi sredstvi in osredotočenjem gospodarskih sil naredilo konec starodobni uredbi go- spodarskega življenja in produkcijo in trgovino postavilo na novo stališče. Slovenci se tega še ne zavedamo prav, še ne vidimo prav dobro, da se produkcija čedalje bolj osredotočuje v velikih tovarnah, trgovina pa v velikih kupčijskih podjetjih, dasi sami čutimo, kako gineva in hira mala rokodelska produkcija in kako |M>lagoma umira malo trgovstvo. Ta svetovni proces, ki se ne da ustaviti z umetnimi sredstvi, zadeva tudi nas in predru-gači prav gotovo tudi naše razmere, a ko bi ž njim ne računali, ko bi se ne pripravili na to, da bomo tudi mi veslali v tej struji, utegne biti izvršitev te evolucije usodnega pomena tudi za našo narodno stvar. Posledica bi mogla biti namreč, da pride vsa velika trgovina in industrija v tuje roke, slovenski narod pa bi postal narod malih kmetovalcev in uradnikov. Ali more tak narod ohraniti svojo in-dividuvalnost, svoj jezik in svoje običaje v takih gospodarskih razmerah, kakoršne prav gotovo nastanejo, to je vprašanje, na katero ni težko odgovoriti. Slovenski narod potrebuje srednjega stanu in trgovec in industrijalec sta jedro vsacega srednjega stanu. Ce prideta trgovina in industrija v tuje roke, zgubljali se bodo zaslužki slovenskih rok v tujih blagajnah in naša slovenska domovina postane eks-ploaeijsko polje tujih, nam sovražnih elementov, kateri se ne bodo zadovoljevali samo z zaslužkom, ampak si bodo svoje stališče hoteli olajšati s kruto germanizacijo. Ze sedaj je velika industrija in velika trgovina na Slovenskem večinoma v nemških in v italijanskih rokah. Slovenci imamo jako malo večih trgovcev in obrtnikov, le jako malo trgovski popolnoma izobraženih mož, tako, da niso samo podjetniki tujci, jimpak da so tudi njihovi uradniki tujega rodu in nam sovražnega mišljenju. Ti oziri, ta uvaževanja so napotila našega mecena, da je svojo velikodušno ustanovo namenil tistim Slovencem, ki obiskujejo slovensko trgovinsko akademijo. S tem ni samo pokazal, kaj nam je storiti, da se ubranimo velike nevarnosti, katera nam preti od gospodarske preosnove, ki se pripravlja po vsem svetu, ampak je tudi dejanski omogočil, da začnemo delati tudi na tem polju. Svojega smotra ne dosežemo popolnoma prej, dokler ne dobimo svoje las t ne trgovinske šole in sicer v narodovem središču, v Ljubljani. Samo taka trgovinsku šola bi dujulu slovenskemu trgovskemu naraščaju priliko, pridobiti si vsestransko in temeljito občno in strokovno omiko ; samo taka šolu bi nam dalu toliko močij, du bi mogli sčasoma izpodriniti tujce, kateri se zdaj šopirijo mej nami in v zahvalo za lepi zsslužek, ki jim ga dajemo, še zatirajo našo narodnost. Ustanovitev trgovinske šole je jedna najnujnejših narodnih in gospodarskih potreb, a ustanovitvi te šole smo se znatno približali prav vsled Gorupove ustanove. Tisti mladeniči, katerim omogoči Gorupova ustanova, da izvrše študije na trgovski akademiji, gotovo z veseljem prevzamejo učiteljska mesta na trgovski šoli v Ljubljani, in če ne vsi, pa vsaj jeden ali (drugi. A čim bodo na razpolaganje potrebne učiteljske moči, se bo morala mestna občina ljubljanska nemudoma lotiti ustanovitve trgovske šole. V tem tiči veliki pomen nove žrtve, katero je na domovinski altar položil plemenit mož, mož, katerega nam je kakor nulušč nuklonila božja previdnost, mecen gospod Josip Gorup, čigar une bo vedno z zlatimi črkami zapisano v zgodovini slovenskega naroda. Politični pregled. V TRSTU, dne 24. novembra. Ločenje Dalmacije od Avstrije. Te dni je bilo čitati v nekaterih hrvatskih in ogerskih listih, da Be pripravlja ločenje Dalmacije od Avstrije in spojenje z Hrvatsko, oziroma s krono sv. Štefana. K tem vestem pišejo v >Information« : »Ne gledč fia to, da bi to značilo premembo ustave, ni misliti tudi, da bi hotel kateri avstrijski minister vsprejeti odgovornost, da bi se v kateri-koli obliki in bodisi tudi na korist Ogerske, odrekel jednemu delu državnega obsežja avstrijskega. Vso to stvar lahko mirno zavrnete v kraljestvo basni«. Bo že tako, da za sedaj ni govora o tem. Ali dejstvo ostaja, da vse hrvatske stranke v Dalmaciji in kraljevini streme po zjedinjenju te pokrajine z matero zemljo ter da te zahteve ne opirajo na kako basen, ampak na zgodovinsko pravo. »Hier< in »tukaj«. Klub svobodomiselne Htranke češke se je bavi! včeraj z afčro zaprtih rezervistov radi vsklika »zde« na ^kontrolnem shodu. Poslanei so se v načelu izrekli proti zahtevi vojne oblasti, da bi se morali rezervisti oglašati le z nemškim »hier« ter so sklenili od poslati deputacijo do ministra predsednika in finančnega ministra, odločno so se pa izrekli proti temu, da bi se kakor si bodi pogajali z vojnim ministrom. »Politik« svari merodajne kroge, da bi ta af&ra mogla provzročiti med narodom gibanje, na katero oni morda niti ne mislijo sedaj. Vredno pa je zabeležiti, da se poljskim in madjarskim rezervistom ne delajo take ovire. Postopanje se stotnikom Wiesnerjem je pa novost, kajti dosedaj ni bila navada, da bi se kazni, narekovane častnikom, obešale na veliki zvon. Italija in Francija. Javno menenje soglaša, da se sedaj, po sklepu trgovinske pogodbe, premene tudi politiški odnošaji med obema državama. Ako se bode to novo razmerje razvijalo dalje v zmislu prijateljstva, gotovo ne ostane brez vpliva tudi na evropsko konstelacijo. Francija je zaveznica Husije in sovražnica Nemčiji. Sleherni korak bližanja do Francije mora značiti korak oddaljevanja od Nemčije in to ne more ostati brez vpliva na trozvezo Prav dobro obsoja neki angleški list nezmiselnost germanofilskc politike Crispijeve in nje škodljivost za Italijo. Neumljivo je — meni rečeni list — kako je Italija mogla sama zapreti pot svoji trgovini v Francijo. Odkar je Crispi odpovedal Franciji trgovinsko pogodbo, je trpela Italija nekoliko milijard škode, ker ni vedela, ne kam svojimi vini, ne kam svojrn oljem, ne kam svojo svilo. Milijarde je trpela Italija, ker je Crispi hotel napraviti uslugo — Bismarcku. A kolikokrat so bile po hujskanju železnega kancelarja razmere tako napete med Franeijo in Italijo, da je trebalo le male iskre Ui navstal bi bil plamen! In poleg milijard škode bi bila Italija morda igrala tedaj za svojo celokupnoBt. Čim je bil strmoglavljen Crispi, in zlasti, odkar je prišel na krmilo Rudini, je Italija jela uvi-devati, kako pogubna so bila pota, po katerih je hodila. Temu spoznanju so bili posledica napori za odpravo gospodarskega boja, in napori so porodili sedanjo pogodbo. Formalne pogodbe ostanejo sicer tudi na dalje v evropske konstelaciji, ali duh v narodu italijanskem je postal drugi in s tem so menda definitivno minoli dnevi siepe pokorščine nemškim intrigantom, ki so hoteli po vsej sili, da bi Italija zanje pobirala kostanj iz francozke žerjavice. Domače vesti. Osebna vest. Današnja »AViener Zeitung« javlja, da je ravnatelj pošte in brzojava v Trstu, dvorni svdtnik K a r o 1 Pokom y, premeščen v jednakem svojstvu v Gradec. Razmerje med gospodom dvornim svčtnikom in ogromno večino prebivalstva v področju te poštne direkcije je no-torično. Menimo torej, da nam ne treba povdarjati posebno, kakimi čutili smo sprejeli vest o njega premesčenju. Vsakako voščimo gospodu dvornemu svčtniku vse dobro in dolgo, dolgo bivanje — v Gradcu. Naša delavska podporna društva v Trstu. Pišejo nam: Znano je menda vsem slovenskim delavcem v Trstu, da imamo mi dve podporni delavski društvi: enoje v ulici Molin piecolo, drugo na Corsi Stadion. Slovenski delavce bi moral, kakor hitro je prišel v Trst in misli tu delati, vpisati se v eno teh dveh društev! In zakaj ? Sleherni delavec mora dandanes biti členom sličnoga društva. In kdor ne poskrbi sam, ga gospodar sam vpiše v okrajno blagajno. Naši podporni društvi imati iste pravice kakor okrajna blagajna, a razun teh dajeti svojim členom mnogo več koristi nego okrajna blagajna. Mi Slovenci, dokler nimamo svojega narodnega doma — se najraje zbiramo v naših društvenih prostorih. Tam so na razpoloženje slovenski časniki, tam je dobiti raznih knjig za čitanje; tam se govori v našem milem jeziku. Tega ne bi smel pozabiti noben delavec! Naši društvi napredujeti vidno. Posebno je v T r-žaškem bralnem in podpornem društvu v zadnjih mesecih izstopilo mnogo členov. Odbor je poskrbel tudi za primerne prostore, razširil je svojo bralno sobo v lepo in veliko dvorano. Dal jo je pobarvati in društveni predsednik, g. I. K ranje je daroval društvu draga pogrinjala, ki danes krasijo društveno sobano. Mi smo gotovi, tla so mu udje hvaležni za to. Ravno tako je tudi g. I. Rožč brezplačno pobarval stensko podnožje ter izdelal in popravil razna tesarska dela. Moramo reči, da se ta g. odbornik zelo zanima za povzdigo društva. Marljivi odbor je letos določil tudi primeroma veliko svoto za nakup novih slovenskih knjig raznega obsega, katere dobivajo členi na posodo, kakor domače berilo. Tako torej vidimo, da naši društvi niso(ti na korist samo delavcem, ampak narodni stvari »ploh in drugim društvom, katerim prepuščati svoji prostore. Toliko mladeničem kakor dekletom so naša društva pravo zavetišče. Mesto da bi se ob nedeljah in praznikih zgubljali po mestnih beznicah, dana jim je prilika veseliti se med svojci v društvenih prostorih. Zato opominjamo zopet naše delavske kroge, naj se pridno upisujejo v naši dve podporni društvi. S v o j i k sv o j i m I Ves slovenski narod se divi toliki samozavesti in energičnemu vedenju gospodičin Ples in Šole o priliki zadnjih kazenskih razprav radi izgredov v Devinu. Lehko se ponašamo, da imamo Slovenci tako ženstvo, ki je pred neštevilnim občinstvom, pred sodnim dvorom, da v onem vzvišenem trenotku, toli samozavestno pri poznalo svoj slovenski materini jezik! To je vsemu narodu, a posebno nam, slovenskim ženam, v ponos in čast! Zato jim izražamo tem potom svoje srčne simpatije in največe priznanje. Ob enem naj blagovole sprejeti tudi naše Božalje, na vseh britkostih, ki so jih prebile v teh težkih urah. Vstrajajte pogumno tudi v tej nesreči! Naša pravična stvar mora zmagati! Do tedaj vam kličemo iz dna srca: Bog Čuvaj vas! Bog živi vas! Slovensko ženstvo v Trstu in okolici. Kolike tolerancije! Graška »Tagespost« je res nepresežna v svojih tržaških dopisih. To vam je zabava: kakor v panorami se vrste slike nevednosti in zlobnosti. Gorje njemu, katerega se je lotil braniti tržaški dopisnik tega lista ! Kompro-mitovan je do groze. Te dni si je ta vrlina nadel nalogo, da dokaže, kako neverjetno daleč sega tolerancija naših Italijanov. Pomislite vendar: cel6 v Barkovljah smejo Slovenci v zaprtem »Nar. domu« prepevati ne da bi se Italijani uprli temu! A kaj še to! Tudi na Prošeku in v Nabrežini se čuje slovensko petje, ne da bi se komu zgodilo kaj zalega — —! Kaj ?! Bolj tolerantni vendar ne morejo biti Italijani; v svojem nebeškem potrpljenju trpe slovensko pesem celo na — Prošeku — —! Ne, mož ima prav! V Trstu mora biti res veliko potrpljenja, tolerancije in usmiljenja, če ne bi bili že davno zaprli v kako norišnico — dopisnika graške »Tagesposte« ! Za zastavo pevskega društva »Kolo« darovali so v gostilni »Pri petelinu«: gospod pregnanec 40 st., F. Bone 40 st., M. Košuta 10 st., I. Pavlič 40 st., Gasparčič 40 st., Ribani Vodo-pivee 1 K. 20 st., F. Zgur 20 st., popotnik 40 st. Prej izkazanih 257 K. 18 st. Skupaj 2G0 K. 68 st. Srčna hvala vsem darovalcem, i,.,* ,' Nova cerkev. Dne 20. decembra t. 1. bode na Krasici v Istri svečano blagoslovljena nova cerkev. V Adlešičali na Kranjskem je 17. t. m. posestniku Ivanu Adlešiču zgorela hiša z dvema gospodarskima poslopjema vred. K sreči ni bilo vetra, ker sicer bi bila zgorela vsa vas. Škode je par tisoč gld. Gospodar ni bil zavarovan. Iz-prcd porotnega sodišča. Včeraj je stal pred tržaškimi porotniki neki Fran Poppeu, obtožen goljufije, ^storjene tem, da seje bil izdal za posestnika Fox-a na Verdeli in si je pomočjo izvadka iz zemljiških knjig na posestvo Foxo-vo najel posojilo 500 gld. Poleg tega je Poppen še v nekem drugem kraju na zvijačen način izvabil svoto 100 gld. Porotniki so ga spoznali krivega obeh činov — toda računaje škodo v prvem slučaju pod 500 gld. Sodišče mu je prisodilo dve leti iu pol težke ječe. Na smrt obsojena je bila dne 21. t. m. od porotnega sodišča v Novemmestu 39-letna vdova Ana Modic, ker je umorila svoje dete. Nečloveška mati je svoji pet dni stari nezakonski hčerki ulila v usta najprej hudičevega olja in ko otrok še ni mogel umreti, mu je zlomila rebra. Nesrečnica ima doma dva mladoletna nespreskrbljena otročiča. Produkcija soli v Dalmaciji. Po vladnih podatkih se je leta 1895 v Dalmaciji pridobilo morske soli ukupno 67.974 meterskih centov, v monopolni vrednosti .'124.500 gld. Leta 1896 se je v Dalmaciji proizvedlo samo 31.946 meterskih centov v vrednosti 148.550 gld., torej več nego polovico manj. — V Istri se je minolega leta pridobilo 205.836 meterskih centov soli v vrednosti 1,835.629 gld. več, nego druga leta. Velika nesreča se je zgodila pred dvema dnevoma na krovu jadernice »Alba«, ki je privezana na obrežju del Sale. Mornarji, 541etni Anton Stupanič in dva njegova sina, 19letni Josip in 121etni Alojz so dne 22. t. m. šli na svojo ladijo in Anton in Josip sta legla spat v prostor pod sprednjim krovom. V tem prostoru se nahaja ognjišče, ua katerem je tlelo oglje. Preden sta zaspala, sta k nesreči zamašila uhodno luknjo. Ob 1. uri zjutraj je prišel na krov kapitan ladije, Anton Martinolič in je legel spat v prostor blizo tam, kjer sta spala ona dva mornarja. V tem prostoru je spal tudi 12letni Josip. Okolu 5. ure je fantu nakrat postalo slabo in začel se je zvijati v hudih bolečinah. Kapitan je podal fantu prvo pomoč, ob jednem je dal poklicati zdravnika rešilne postaje. Med tem časom je opazil kapitan, da prihaja iz sprednjega prostora močan ogljeni sopar. Sel je gledat, kaj je temu vzrok. Prišedši v dotični prostor, je našel očeta in sina — mrtva. Došli zdravnik je mogel samo še konštatirati žalostno okolj-nost smrti. 'Alojzija so prevedli v bolnico, oba mrliča pa v mrtvašnico pri sv. Justu. Ta žalostni dogodek je med mornarji obudil veliko sožnlje. Loterijske številke, izžrebane dne 23. t. m.: Praga 59 42 15 41 32 Lvov 3 5 52 42 86 Inomost 41 3 7 6 68 Koledar. Danes v četrtek 24. novembra: Janez od križa, Hpoz. Jutri v petek 25. novembra: Katarina, d. m.; Juknnda, m. Solnčni: Ishod ob 7. uri 40 min. Zahod „ 3. „ M „ Ta je 48. teden. Danes je 327. dan tega leta, imamo torej Se 38 dni. Lunin: Izhod ob 1. uri 4*> min. Zahod „ 3. „ 2ti „ Različne vesti 0 življenju in navadah tatov in beračev v Japonu. Ravnatelj sirotišča v Tokiju objavlja v listu »Shakarzaski« zanimiv članek, v katerem pripoveduje o beračih in tatovih »po obrtu« med drugim tudi nasleduje: Tukaj se otroci vzgajajo za beraško in tatinsko »obrt« na tri načine. Tu so v prvi vrsti oni obžalovanja vredni otroci, ki so pobegnili od starišev ali vzgojiteljev, da se rešijo njihovih barbaričnih kaznij; v drugo so otroci, katere so zapustili njih roditelji; a v tretji vrsti so otroci, ki se v mladosti bavijo sami od sebe s kradnjo in prosjačenjem. Prvi se urijo sami v »umetnosti«, da si pridobivajo na lahek način sredstev za življenje, med tem ko ostali dve vrsti poučujejo »stari«, katerim morajo njihovi učenci v plačilo prinašati veči del tega, kar so pokradli ali priberačili. Vsa množica teh starih lopovov-učiteljev je na glasu tako, da jih obkoljujejo cele čete uka- ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Ataanfa Levi Miuzi v Trstu. Via Riborgo 21 in Plazza ltosario "i (Solftko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče Ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zah te vanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na paruik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. željnih učencev. Nekateri imajo eelo zrla praktično urejene sole, v katerih »učijo - povsem zistematično. V toh posebnih šolah se učijo prosjačenja taki «>tro<-i, ki ie niso dovršili o. leta svoje dobe. Ta posel izvršujejo ti paglavci tako spretno, da od »dohodka lahko preživljajo celo obitelj. l>o 10. ah ll\ leta smejo tleča samo prosjačiti, a potem jih polagoma in oprezno pričenjajo učiti kradnje. Ako v tem času ne pokažejo dovolj svoje spodobnosti, morajo Ueračiti dalje do svojega 15. leta. No, večinoma so ti tnali lopovi zelo nadarjeni. Noseči svojo l>eri!sko palico, ki je na koncu namazana z limom, potikajo se po dvoriščih premožnih ljudij, in kadar mislijo, da jih ne vidi nikdo, dotikajo se svojo palčioo raznih malih predmetov, ki se nahajajo na oknih in na policah ter jih »inojsterski« spravljajo v svojo nenasitno torbo. Dva ali tri leta priueujojo »učitelji« mlade tatove, da u mej o spretno stikati po tujih žepih in jemati novčarke ižnjih. Na ta način se urijo v svoji »obrti« dalje, da dospejo do vrhunca te »umetnosti«. V Japonu skoro ni razlike med prosjakom in tatom. Ze mal otrok pričenja z beračenjem in se tekom let izobrazi za tatu, v slabotni starosti se pa po-vrača zopet k beračenju, ki ni tako nevarno. Mladi tatje pohajajo svojo »šolo- marljivo vsaki dan, kjer jih poučujejo njihovi učitelji po vseh pravilih te »obrti«. Ti učitelji so ob jednem vodjo raznih tatinskih družeb v Tokiju. Tem »predstojnikom« se plačuje za njihovo cenjeno poučevanje bolje, nego kakemu profesorju na visokem vseučilišču. Jeden najboljih v svoji stroki je bil pred letom dnij v Parizu, Londonu in Berolinu, da se popolni v svoji »umetnosti«. Ko se je vrnil zopet med svoje rojake, so sc zanimali za njegovo »poučevanje« tako, da jih mnogo ni mogel niti vsprejeti. Sedaj »poučuje« preko 100 »učencev«, ki se trudijo na vso moč, da bi postali kdaj njemu enaki. Pravila takih tatinskih šol predpisujejo, da smejo obdržati naj mlaji tatje in berači samo 10°/0 svojega »dohodka«, manje vešči kradljivci mošenj ;30—40°/0, a najbolj kurjeni 50—60°/o. Veči del preostanka sc odloča v vzdrževanje v šol«. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Praga 24. Mestni svet je sklenil, da povodom jubileja cesarjevega izroči namestniku po deputaciji posebno udanostuo adreso. Dunaj 24. Od parlamentarcev dobe povodom 2. decembra odlikovanja: Jaworski, Jlulat, PaltfV, Po v še, Lupul in Kathrein. Dunaj 24. (Zbornica poslancev.) Poslanci Pester in tovariši so izročili mnogo peticij Gorenje-avstrijskih občin in obrtnih zadrug za odklonitev pogodbe z Ogersko, Čitanje teh peticij je trajalo jedno uro. O poldrugi uri je zbornica prešla na dnevni red t. j. na razpravo o predlogu za za-tožbo ministerstva Thunovega. Prvi jc govoril Poljak Potoček, drugi Daszynski. Prvi proti, drugi za. DnniiJ 24. Minister za pravosodje je premestil deželnega sodišča svetnika v Rovinju, dra. Antona Poriši ča, za načelnika okrajnemu sodišču v Voloski; je imenoval sodnega tajnika v Rovinju, dra. Gregorju 1) e ve sc o v i, deželnega sodišča svetnikom istotam ter okrajnega sodnika v Voloski, Konstantina Budiniča, sodnem tajnikom na deželnem sodišču v Trstu. Slednjič je sodni tajnik Edvard Str a u sagi ti premeščen iz Trstu v Rovinj. Budimpešta 24. Danes je cesar sprejel poveljnika 4. voja, princa Lohkovioa in ministrskega predsednika barona Banffvja. Vesti o demisiji vojnega ministra Krieglmmmerja so vzdržujejo, toda dostavkom, da isti ostane na svojem mestu do konca tega leta. lludhupešta 24. Dvoboj med ministrom za notranje stvari, Perczelom in poslancem Hollo sc je vršil danes, Perczel je bil o drugem spopadu ranjen na čelu. Kana je neznatna. lltidlitiposta 24. Brezposelna sodrgajc zbrana od 0. ure na prostoru pred muzejem. Policija je dvakrat izpraznila prostor. Ko se je rainisterski predsednik baron JJanffv vozil v parlament se je pripravila množica, kakor da hoče prevrniti voz, toda policija je preprečila to nakano in je zazpršila množico. Peking 24. Zdi sc, da sc je cesarja zdravstveno stanje zboljšalo. London 24. »Standardu« javljajo iz Odese: Govori se, da se ruska posadka v ruskem Kitaju s prihodnjim letom poviša na 12.INM) mož. Manila 24. Amerikani so izkrcali 4000 mož novega vojaštva. Najnoveja trgovinska vest. »W-York 2novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za. december 74 zu maj 71,7/* Koruza za december ,'>!), za maj .'19.Must f>27 Čeva za klobase in izborne kranjske klobase sc prodajajo v trgovini A. KovaČiČ v Trstu postna ulica, poleg rudečega mosta. Po vseh tobakarnah dobite ravnokar izšlo povest D Velja 35 nvd. Svoji k svojim! Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl novo trgovino ua drobno tu debelo z jesihom in finim oljem ter vsakovrstnega kolonijalnega blaga v ulici Poste Nuove štev. 3 (hisa Brunner.) Josip Stari. PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) (ne knSljiJ). najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti. zasližanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam. Skatljiea z navodilom po 30 nv£. Dobiva se jedino v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih" občinska palac«. Trst. /unanje naročbe izvršujejo se obratno pošto. Na zuhtevunje cenik in prospekt. Prva tržaška tovarna anarato za impiuujii tvrdke ROOCO & C. v ulici Sanita It. 9. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen od Josipa Kocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjen i ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji Velika /.nlog-n liajlioljfga apnenega kisleca, katerega kilogram daje 3(H) litr. plina. Velik izbor svetilnio in prlpndkov za razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoRke in mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga Delavnioa v ulici Htmlm Stv. 9. v ulici M. Giorglo št v. 1 Na najvišje povelje Njegovega c. 0 in Kr. apostoisKega Veličanstva. ces. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini. Ta (l Oll a ril a loterija, jedina, v Avstriji zakonita dovoljena, obsega 12034 dobitkov v goto']nI v skupnem znesku 401.800 kron. Glavni dobitek znaša JOO kron Za i/.plačanje dobitkov jamči o. kr. loterijski zaklad. Žrebanje nepreklicno dne 15. decembra 1898. .I