Štev. 303 TRST, torek I. novembra I9IO Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN ta* afe aadaljab ta prazalklk ikS^al •ftH Fmntine Itav. ae prodajajo po S nvd. (6 sto t.) t mnogih fcobakarnah ▼ Trsta in okolici. Gorici, Kranja, Št. Patra, P■"•stojai, Sežani, Nabreiiai, St. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zairtarele Iter. po 5 nvfi. (10 stot.). -/•LA8I 8E RAČUNAJO MA MILIMETRI T fcrokosti 1 :.3io>*. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po I H msi, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglaai denarnih zavodov M 2« st. mm. Za oglas« v teksta Usta do 5 vrat 20 K, vsaka »ada^jna vrsta K 2. Kali oglasi po 4 stot. beseda, n^j-pa 49 stot. Oglasa sprejema Tnsaratai oddelek oprava .Edinosti". — Plačuje aa izključno la opravi „Edinosti". Plačljivo In nioZIJfva a Trstu. ePINOST Glasilo politiftneg* društvo „Zdinost" za Primorsko. F <*WM* j* *Mit NAROČNINA ZNAŠA za ealo leto a« K, pol leta 12 K, 3 meseca • K; na nato dfce bras doposlane naročnine, se oprava na ozira. Itithlu aa a*4eljake ladaaje „»nroin" ataa«: «» mU leto Krea S-aa, aa »• 1 leta Kron 2-ao. Vai dopisi naj se pošiljajo, na uredništvo lista. Nefraoko- vana pisma aa aa aprajaiaaja in rakapial ae aa vraCaja Naročnino, oglase in reklamacij«js pošiljati na upravo lista. iniKDNldTVO: ulloa Glarf le Galattl 18 (Naradal dom) TrfajaVidl in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik hoaftoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „EdiDost" vpiaaaa zadroga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica i ■ ii Giorgio Oalatti štev. 18. ===== Poitno^irsallalCnl ratun II 841652. TELEFON St. 11-57. Za bližajoče se liufl. štetje 31. 12. lOlO priredi podpisano „Politično društ. Edinost" tečaj za one društvene zaupnike in prijatelje, kateri bodo hoteli pomagati našemu slovensk. ljudstvu v mestu in okolici z nasvetom in dejansko pomočjo pri izpolnjevanju nazna- nilnic. V tem slučaju se bodo dajala sploh pojasnila o vseh vprašanjih, ki se tičejo ljudskega štetja. Kdor želi kako pojasnilo, kahor vsi oni, ki so dobre volje pomagati pri delu, naj se torej oglasijo v tečaju, ki se bo držal za sedaj dne 3., 4. in 5. nov. t. I. zvečer od 8. do 9. ure v dvorani „Trzašk. podpornega in bralnega društva", ul. Stadion št. 19, I. nadstropje. Tečaj se bo po potrebi še ponavljal. Odbor Pol. droftoa „Edinost". BRZOJflUNE VESTI. Ogrska delegacija. — Zaupnica Aehrenthalu. DUNAJ 31. Vnanji odsek ogrske delegacije je izrekel, ministru vnanjih zadev grofa Aehrenthalu zaupnico za uspešno vodstvo vnanje politike za časa aneksijske krize. General Klobučar odlikovan. DUNAJ 31. Cesar je na 'generala Klobučarja, ki praznuje danes 50. letnico svojega službovanja, naslovil jako laskavo lastnoročno pismo, v katerem mu naznanja, da mu podaja v znak priznanja njegovih zaslug velik križec Leopoldovega reda, Trgovski promet med Avstrijo in Ogrsko. DUNAJ 31. Trgovinsko ministerstvo je izdalo ravnokar statistično poročilo o blagovnem prometu med Avstrijo in Ogrsko v septembru 1910. Po tem izkazu je v omenjenem mesecu znašal — izuzemši drage kovine — uvoz iz Ogrske 123 3 miljonov K in uvoz na Ogrsko 132 3 miljonov K. Provizorična trgovska bilanca od januvarja do vstevši septembra 1910 je določena za 137 8 miljonov K, proti 95 3 mil. K v isti dobi prejšnjega leta. Ožje saborske volitve na Hrvatskem. ZAGREB 21. O ožjih volitvah so znani nastopni rezultati: V Sv. Ivanu Žabno je izvoljen frankofurtimaš dr. Milobar. V Zlataru je bil proti vladnemu kandidatu Rora-nerju izvoljen franko-furtimaŠ dr. Kumičić. V Šidu je bil proti socijalistu Koraču izvoljen člen koalicije Benešić, v Črni je bil isto tako izvoljen člen koalicije Kutuzović. V Jaški je bil proti dr. Baueru izvoljen starče-vičanec dr. Banjavčić. V Stubicah je bil PODLISTEK. Mlinar in njegova hči. Žaloigra v 5 dejanjih. Spisal G. Raupah. (K današnji popoludanski predstavi). Ugrabljene Sabinke. Burka v 4 dejanjih. — Spisala Fran in Pavel S c h 6 n t a n. (K današnji večerni predstavi). Govoriti o vrednosti te znane igre, bilo bi brezpametno. Leta in leta se je vzdržala ra repertoarju vseh velikih in malih gledališč. Odgojila si je svoje občinstvo, postala je tradicija. Naši dedje plakali so nad zlo usodo revne Marice in naše vnuke bo tudi pretresala do solz Konradova zvesta ljubezen. Nekatera gledališča so že resno mislila na prekinjenje s to tradicijo, toda naletela so na odpor. Občinstvo pač hoče imeti tega dne svojega mlinarja* Nu, priznati treba, da je igra primerna za razpoloženje tega dneva. izvoljen dr. Novosel,'v Iloku srbski samosta-lec dr. Manojlović, v Martincih vladni pristaš Srb Novaković. V Bošnjacih je dr. Amruš podlegel proti kandidatu Babogred. V Križu je bil izvoljen dr. Josip Frank. V Veliki Gorici je bil izvoljen dr. Anton Radić (kmečka stranka) proti dr. Mile Starče-viču, v Hercegovcu je izvoljen * Jemrić (kmečka stranka) proti kandidatu koalicije, v Novskem dr. Kovačević (kmečka stranka) proti kandidatu franko-furtimaše v, v Garvinu je bil izvoljen franko-furtimaŠ Hervoj proti kandidatu koalicije. Tri ožje volitve se vršijo danes. Kongres češko-slov. socijalnodem. strokovnih organizacij. PRAGA 31. Včeraj je pričel tukaj 5. kongres češko-slovanskih socijalnodemokra-tičnih strokovnih organizacij. Na kongresu je bila najprej vsprejeta resolucija naperjena proti draginji. Kongres je nadalje vsprejel resolucijo glede solidarnosti podpiranja pri štrajkih. Razprave se bodo nadaljevale danes in jutri. Intronizacija zaderskega nadškofa. ZADAR 31. Včeraj predpoludne je bil tukaj slovesno ustoličen novi zaderski nadškof in dalmatinski metropolit dr. Vinko Pu-lišić. Povožena vojaka. BEROLIN 31. Danes sta bila po nekem posebnem vlaku vojaške železnice med Marienfelde in Mahlovr povožena pijo-nirja, ki sta bila tam kakor železniški straži. Izgredi v Berolinu. BEROLIN 31. V zadnji noči je došlo do krvavih izgredov v okolici pri severnem kolodvoru ležečega vežbališča. Dva stražnika sta se morala z golima sabljama braniti napada mladih ljudi, od katerih je dobil eden več ran. Aretiranih in državnemu pravdni-štvu izročenih je bilo 13 oseb. Ruski car v Berolinu. BEROLIN 31. Cesar Viljem je včeraj vsprejel v Potsdamu voditelja ruskega ministra za unanje stvari Sasonova, in je ž njim določil podobnosti o vsprejemu carja. Kakor se zagotovlja, pride car Nikolaj v Potsdam dne 5. nov. opol. Ruske čete ostanejo v Perziji. PETROGRAD 31. Zagotovlja se, da je ruska vlada sklenila, da ne umakne čet iz Perzije. Tolstoj se počuti bolje. PETROGRAD 31. Zdravstveno stanje Tolstoja se je zboljšalo. Zamore zoper jahati in se sprehajati. Ne more se pa baviti s svojimi literarnimi deli. Francija. PARIZ 31. Vladi prijazni radikalni listi izražajo svojo zadovoljstvo nad izidom včerajšnje zbornične seje. PARIZ 31. Narodni svet združenih so-cijalistov je imel sinoči shod, na katerem je sklenil nabiti po vsej deželi predlog, sklenjen od stranke, da se stavi Briandovo ministerstvo na zatožno klop ; nadalje je shod določil, da se prihodnjo soboto v vsehvečih mestih priredi manifestacije železničarjem v prilog. Kuga v Transbajkaliji. ČITA 31. (Transbajkalija). (Petr. brz. ag.). Tukaj je umrlo 26 Kitajcev za pljučno „Ugrabljene sabinke", ki jih naše gledališče uprizori zvečer, je ena izmed najboljših nemških burk. Imela je vspeha povsodi, kjer-koli so jo uprizorili. Ta burka pa ima tudi zelo čudno zgodovino. Fran Schčentan je bil dramaturg nekega berolinskega gledališča. Pavel Schčntan pa tedaj še ni bil priznan literat. Nahajal se je v Badenu kraj Dunaja, ko ga je nekega dneva obiskala neka odlična dama, romunska kneginja, zelo bogata, in je v naročju nosila ogromen manuskript. Pavel jo je vprašal po njeni želji, a ona mu je odgovorila, da je ravno dovršila tragedijo in da bi jo veselilo izvedeti mnenje tako imenitnega pisatelja. — Ravnokar sem doznala, da ste v Badenu in prinesla sem Vam svoje prvo delo; če mi dovolite, vam je takoj prečitam. Pavla je polil pot, ko je zagledal manuskript ; no, dama je bila zelo zgovorna in Pavel ni mogel priti do besede. Mehanično je sel na zofo in dama je začela čitati svoje prvo delo. ^ ^ . ,, , Vse, kar se je zgodilo potem, dozna-jamo iz korespondence, ki se je takrat vršila med bratoma-pisateljema. Baden dne___: t v , . f„ Dragi moj Frani Včeraj sem bil tako nesrečen, da sem moral poslušati neko rimsko tragedijo. Bilo kugo. Na novo obolelo je 39 oseb, sami Kitajci. Aretiran grški metropolit. CARIGRAD 31. Grški listi javljajo, da je bil Grevenski metropolit (grško-pravo-slavni nadškof) aretiran na nekem potovanju po notrajnosti dežele. Kolera. GARIGRAD 31. Včeraj so tu obelele tre osebe za kolero. — Od teh sta dve že umrle. Perzijske zmešnjava. ABUSHER (Perzija) 31. (Reuterjev biro). Angležki križar „Foe" je v torek v pristaniškem mestu Lingah v perzijskem zalivu pustil 100 mož, ker grozi preko 3000 mož broječe pleme opleniti mesto in krajevne oblasti niso v stani, da bi čuvale tujce. _ Lizbona Nikaragua| je priznala portugalsko republiko. London 31. „Reynould News Paper" javlja, da se nemški cesar v kratkem poda v Palestino. _ Naša in vaša vzgaja! „La popolazione, anziche incivilirs e alata inselvatichita". Prevedimo si ta stavek, ki je sicer majhen in kratek, a ki nam govori mnogo, ker vsebuje skoraj zgodovino vsega naroda, za katerega so bile zapisane. Glasi se: „Mesto da bi se ljudstvo izobrazilo, je podivjalo !" Ta veleznačilni stavek je ušel iz-pod peresa piscu članka „La vipera morde il ciarlatano" v „Piccolu". Zapisal jo je najbrž pod vplivom čutov, ki so prevevali njegovo dušo, ko je sestavljal članek, v katerem opisuje z vso svojo zgovornostjo navado, ki se je baje razširilo med istrskimi slovenskimi oziroma hrvatskimi kmeti in ki je, da si režejo trte drug drugemu. Priznavamo radi, da se je pred leti res dogojal kak slučaj, v katerem je ta ali oni kmet, bolj v svoji neumnosti, nego iz hudobije, napravil ta nesrečni akt, ki je dal „Piccolu" povoda, da je napisal kar celo kopo laži in mistifikacij na račun celokupnega istrskega naroda in posamičnih širiteljev slovenske zavednosti v Istri. Vendar o tem izpregovorimo na koncu. Tu nas zanima bolj goriomenjeni moto ki ga je v svoji nepremišljenosti zabeležil laški organ. Torej je imel narod istrski svoj čas potrebo, da se izobrazi in jo ima ludi dandanes vsaj v neki meri. „Piccolo" kakor glasilo italijanstva na Primorskem, posebno pa v Istri, priznava sam, da niso bili Istrani pred leti nič kaj posebno „civilizirani" — da rabimo ta izraz akoravno ni posebno na mestu. Veseli nas, da smo slišali od tiste strani priznanje od strani, ki je imela toliko in toliko desetleti v svojih rokah usodo isterskega kmeta, od strani, ki vedno slavi in kuje v deveta nebesa svoje kulturno delo in sadove svojega gospodstva! Veseli nas Še posebno, ker nam prihaja to priznanje v času, ko se hoče obremeniti deželo s troški znanega nepotrebnega luk-susa, ki so ga hoteli uprizoriti italijanski signori na rame — ne morda svoje — ampak na rame istega kmeta, o katerem piše „Piccolo" tako, — tako malo prijazno. mi je znoreti; pa kaj sem mogel ? Nasproti damam mora človek imeti oziroV. Damo, ki je iz bogate romunske plemenitaške hiše napotil sem k tebi. Ona je namreč mislila, da sem jaz dramaturg in tako sem moral kašo, ki je bila tebi namenjena, pogoltniti jaz. Stori, kar hočeš, ali jaz sem smatral le za bratovsko dolžnost, da Te opozorim na nesrečo, ki Ti preti. Jutri ali pojutršnjim bo dama že v Berolinu. — Tvoj Pavel. Berolin dne Dragi brat Pavel! Skoraj ne bi več zaslužil, da te imenujem bratom! Kako ti je moglo priti v glavo, da mi nakoplješ na vrat to prismojeno Romunko. Včeraj me je preganjala po vsem Berolinu; končno sem se moral udati in poslušati njeno rimsko tragedijo. — V svojem življenju sem čital že marsikatero neumno dramo, ali kaj tako neumnega pa še nikdar ne. Poslal sem damo — in to je moja revanche — zopet k tebi, da bi jej ti pomagal nekatere scene popraviti. Saj ni treba, da bi takoj v I. dejanju bilo 9 mrtvih, v drugem pa 12. Potem ne ostane nič za konec. Pa ti že urediš to Žnjo. Kdor se poslednji smeje itd. — Tvoj Fran. Baden dne *+* Dragi moj Fran! Strašno je! Če pojde to tako naprej, znorim. Prismojena Romunka mi ae da Biti S svojo „deželno istrsko razstavo" so hoteli pokazati kulturno stopinjo Istre vsemu svetu in ni treba, da bi sedaj zopet ponavljal isto, kar je mislil o njej vsak pameten in trezno-misleč človek. A komaj da so to istrsko razstavo zaprli, že bobnajo v svet, da je istrski kmet Še neciviliziran, da, rekel ki kmalu divji... Gospoda, čujte resno besedo! Ce vam je toliko na duši istrski narod in njegova izobrazba, čemu uprizarjati tako neumnost, ki ni prinesla deželni nobenega dobička, pač pa škodo, ki jo vi, kakor skrbni deželni očetje, nočete prevzeti na-se, ampak jo skušate zvaliti na istega kmeta, o katerem pišete danes, da je še divji, da potrebuje civilizacije! — Ali bi ne bili boljše porabili vsega denarja, če bi ga postavili na oltar izobrazbi in potem bi vam nihče ne kratil časti kulturonoscev! A oni so postopali drugače! Ne samo sedaj, ko niso več popolni gospodarji istrskega naroda, ampak tudi prej, ko so bili sami na vladnem prestolu, so delali tako. Izmozgovali so narod, pili so mu kri, odjemali mu ne samo težko zasluženi denar, ampak kratili so mu sredstva do omike in izobrazbe. Tiščali so ga v temo toliko časa, dokler so mogli, dokler je sploh šlo. In potem smo deloma zavzeli svoj prostor mi, ki nas v svoji „civilizaciji" Italijani imenujejo „barbare". Nastopili smo in začeli smo orati pusto polje, ki so je oni opustošili. Delali smo na narodnem, na gospodarskem razvoju isterskega naroda in sadovi tega dela so prišli v tako kratkem času, da so se temu čudili tudi Italijani, da-si nočejo tega javno izpovedati tega. Par desetletij našega dela je rodilo več sadu, nego bi ga imeli Itaiijani, tudi če bi vladali ne 50, ampak 100 in več let. Prosimo, le ozrite se na razmere, ki vladajo v krajih, kjer smo delali mi in primerjajte jih z onimi kjer so delovali Italijani! Povejte nam odkrito v obraz, kdo ima večjih vspehov ali mi, ali vi, gospoda Italijani ! In znate, zakaj jih imamo mi! Zato, ker nismo pijavke na narodnem telesu, ampak členi, ki povspešuje njegov vsestranski razvoj. A vi? Ali nisti zasužnjili vsega prebivalstva, vi: plemiči itd ? ! Ali niste grabili na vse strani, ali niste tlačili iz revnega, nezavednega kmeta kožo tako, da mu ni bilo ni živeti ni umreti? — Povejte, ali ni bilo tako ? Kje so, kje tisti časi, ko je trkal na vaša vrata kmetič, reven istrski kmetič, obložen s pridelki, da vam pokaže svoje hvaležno srce, ker ste ga tako pridno drli, da je revežu rastli dolgovi tako kakor rastejo gobe po dežju! Prošli so ti časi, kaj ne, in se ne vrnejo več! To je, kar vas boli in za to ti izbruhi na naš račun in na onega kmeta, ki smo ga rešili mi iz naših krempljev! Za to smo mi „vandali", za to nas delate odgovorne, če se je dogodila kaka nepremišljenost od posamičnega našega ali pa tudi vašega somišljenika ! Sicer bi vas pa lahko udarili po nosu kar z vašimi besedami. Saj vendar pravi vaš „Piccolo", da je uvedeno v Italiji zavarovanje „ proti maščevalnemu poškodovanju trt. Če je tako, se morajo taki čini dogajati tudi v Italiji in mi bi ravno tako lahko prišli do takega sklepa, kakor vi, namreč, da ste necivilizirani, podivjani I trenotka miru. Njej je še vedno premalo mrtvih v njeni igri; ona pravi, da bi jih moralo biti še. Ravnokar sem doznal, da se v neki vasi v bližini Badena nahaja neka potujoča družba. Dal sem jej nasvet, da najprej poskuša s svojo igro pri ravnatelju te potujoče družbe. Menda se je na ta način iznebim. Sporočim Ti natančnejše o usodi njene igre. — Tvoj Pavel. P. S. Igri je namenila naslov Ugrabljene Sabinke. Berolin dne o * * Dragi brat Pavel! Včeraj za časa predstave me je Romunka zopet obiskala; rekla mi je, da igralci potujoče družbe že skušajo njeno tragedijo „Ugrabljene Sabinke"; povabila me je tudi na predstavo. Prosim te, da v prihodnje imam miru pred to prismukneno babo. — Tvoj Fran. Baden dne ,% Dragi moj Fran ! Torej sklenjeno je, tragedija „Ugrabljene Sabinke* pride na oder Še ta mesec, igralci se 2e pridno vadijo. Strašanski sem radoveden, kakšna bo usoda te igre. Bil sem ie na skušnji, toda še vedno poskušajo samo III. dejanje. — V tem dejanju, ki se vrši pri Luculu pride znamenita Luculska A mi tega ne delamo, ker smo pre-resni, da bi se postavljali na tako neumno, bedasto stališče. Hai capito — „Piccolo" ?! I—m. Po zaključenju deželnega zboru $ori$ke$o. m. V Gorici, 28. ok. 1910. Zaušnica, ki jo ie dobila Gregorčičeva stranka z Najvišjega mesta radi njenega strankarskega, krivičnega in protiparlamen-tarnega postopanja, ne ostane brez posledic. Po krivdi Pajer-Gregorčičeve večine je deželni zbor zaključen v trenotku, ko je bilo njegovega delovanja najbolj treba. Slaba letina v deželi, neznosna draginja, denarna kriza: vse te nadloge se svojimi pogubo-nosnimi posledicami vred nam groze letos. Nihče drugi, nego deželni zbor bi bil poklican, da bi sporazumno z vlado zastavil svoje moči v to, da bi našli poti in dobili sredstev, da se ublaži gospodarska kriza, katere prvi znaki so se že pojavili, in ki preti vsem stanovom ne izvzemši našega kmet-skega stanu. Proti laško-Iiberalni stranki, zaveznici Gregorčičeve stranke, se oglaša furlansko ljudstvo s protesti radi zaključenja deželnega zbora; katoliški duhovnik in deželni poslanec Meizlik je na shodu v Topoljanu obrazložil svojim volilcem položaj v deželnem zboru, navedši vzroke zaključenja in je ostro obsojal protizakonito postopanje Pajer-Gregorčičeve večine. Ako se Furlanija dviga proti večini, ker je le-ta objestno preprečila redno delovanje deželnega zbora, kaj naj Še-le poreče k temu slovenski del dežele??! Furlanija je tekom let pridobila potom deželnega zbora v izobilju vsega, česar je potrebovala. Ne tako slovenski del, ki seje doslej zistematično zanemarjal in se je moral zadovoljevati z drobtinicami. To vemo vsi prav dobro; zato so zadnji dogodki v deželnem zboru izzvali skrajno nevoljo in odpor tudi v sleherni kmetski hiši in celo med samimi pristaši Gregorčičeve stranke. O nezadovoljnosti s to stranko nam pričajo najbolje izidi številnih občinskih volitev, ki se ravnokar vršijo na Goriškem. Na teh občinskih volitvah prodirajo nad vse pričakovanje zmagonosno Gregorčiču nasprotne stranke. Volitve so pričele z Dornberško občino, kjer je Gregorčičeva stranka Ie z velikim naporom obdržala gospodstvo. V Podgori so naprednjaki zmagali z veliko večino, v PrvaČini naravnost sijajno. V Biljah je izvoljen županom g. I. Saunig, bivši agrarno-napredni dež. poslanec, v Podgori dolgoletni župan g. Anton Klančič, istotako agrarno-napreden dež. poslanec. V Šempetru in na Vogrskem so se zmajale trdnjave. Obe ti občini sta bili doslej strogo Gregorčiču udani, na sedanjih volitvah pa so naprednjaki dobil v Šempetru tretji razred, na Vogrskem pa kar vse tri razrede. Ti nepričakovani volilni izidi pomenjajo več, nego sto pisanih protestov. Ljudstvo tem načinom enodušno obsoja Gregorčičevo politiko in njegovo strahovlado v deželnem zboru. Tesno mora biti možu pri srcu, ko mora gledati posledice svojega razdornega delovanja. Ljudstvo se ga je naveličalo in zahteva korenitega preobrata v deželni hiši, pred vsem zahteva jamstva za resno stvarno delo, ki je potrebno tem bolj, čim bolj se bližajo veleresni težki časi, ko se nam bo boriti z vsemi močmi za gospodarski in narodni obstanek. Javni shod v Pazinu. Minulo nedeljo se je vršil v veliki dvorani „Nar. doma" v Pazinu jako dobro obiskan javni shod, ki ga je sklicalo pol. društvo za Hrvate in Slovane v Istri. Predse- gostija; no, in Romunka plača vse rekvizite. Nimaš pojma, koliko troši za te rekvizite. Tudi igralci, ki nimajo opravka v tem dejanju, sodelujejo. Vse natančneje v prihodnjem pismu. Baden dne *** Dragi brat Fran! Sinoči je bila predstava tragedije „Ugrabljene Sabinke". Bilo je nekaj strašnega. Občinstva se je nabralo precej. Romunka je namreč kupila 200 vstopnic in jih razdelila zastonj. Toda po II. dejanju je bilo gledališče že prazno. — Tudi zastonj ljudje niso marali poslušati neumnih verzov zamaknjene Romunke. Žvižganja je bilo kakor na železnici. — Danes zjutraj je Romunka odpotovala nazaj v svojo domovino. Nisem je videl več. Ravnatelj potujoče družbe me preklinja, češ, da sem jaz kriv njegovi nesreči, ker sem mu nas veto val uprizoritev te igre. Občinstvo je razburjeno in bojkotira njegovo gledališče. Žal mi je reveža. — Tvoj Pavel. Brzojavka Frana Pavel u : Imam dobro idejo. Ukup spiševa burko „Ugrabljene Sabinkeu. — Fran. Tako je nastala iz tragedije — burka „Ugrabljene Sabinke". Leon Dragutiaovič. doval je društveni predsednik gosp. prof. Mandič. Razpravljalo se je jako živahno o delovanju, oziroma nedelovanju isterskega deželnega zbora in o predstojećem ljudskem štetju. ^ • Govorili so deželni poslanci Mandič, dr. Dinko Trinajstić, dr. Kurelić, Fran Flego in nekateri domači možje. Vsprejete so bile tozadevne resolucije, izmed katerih je posebno važna ta, da se je izreklo dež. posl. zahvalo in popolno zaupanje za njih delovanje v dež. zboru v zadnjem zasedanju in da se je izrazila želja, da bi se z Italijani ne sklepalo nobenega kompromisa več. Iz avstrijske delegacije. V seji vojnega odseka delegacije je govoril minuli petek delegat prof. Mandič pri proračunu vojnega ministerstva. Med drugim je protestiral najodločneje proti uporabljanju vojske za volitve na Hrvatskem ker ima vojska drugo veliko nalogo, ne pa te, da bi na volitvah pomagala narodnim vsiljencem. Zahteval je nadalje spoštovanje hrvatskega in slovenskega jezika pri domaČih polkih, rabo tega jezika pri kazenskih razpravah vojnega sodišča in je konečno zahteval, da se pri prihodnjem ljudstkem štetju pri vojski postopa popolnoma objektivno, da se naše ljudstvo ne bo zgubljalo tudi tam, kakor se ga nam vzgublja na tisoče po Primorskem. (Po možnosti priobčimo ta govor t celoti). Domače vesti. Čitateljem. Radi jutrašnjega praznika sv. Justa jutri ne izide naš list. Prihodnja Številka lista izide v četrtek ob navadni uri. Zadnji državni izpit je položil na dunajskem vseučilišču gospod G v i d o n Škapin, člen tržaškega akademičnega društva „Balkan". Naše iskrene čestitke 1 Tržaški deželni zbor bo imel svojo drugo sejo v petek ob 6.30 zvečer. „Solzavi švindl" ! S tema fletnima besedama nas je „Rdeči Prapor" — med drugimi dehtečimi cvetkami, ki nam jih je poklonil — opsoval, ker odobrujemo odločni nastop hrvatsko-slovenskih poslancev ▼ deželnem zboru istrskem. Po nazorih, po demokratizmu" in po tisti ljubezni do ubo-zega ljudstva, ki jo imajo socijalni demo-kratje vedno ... na jeziku — v smislu tistega velikega boja proti kapitalizmu, o katerem socijalni demokratje vedno — kriče: je torej le „solzavi švindel", ako kdo ne dopušča, da bi morala siromašna dežela in ubogo ljudstvo v njej financijelno še bolj krvaveti in za objestne kaprice signorov plačati težkih tisočakov krvavih žuljev, le da bi bili bogatini, kapitalisti in ljudski zatiralci rešeni tega plačila ! ! „Solzavi švindl" je torej to, če se resnični prijatelji ljudstva nesebično in požrtvovalno eksponirajo v trdem boju proti neusmiljenemu materijalnemu izkoriščanju in duševnemu zatiranju — in „solzavi švindl" je, če javno glasilo, zavedajoč se svoje dolžnosti do naroda, podpira boritelje v takem boju ! — „Solzavi švindl" je vse to ! Tako nas je poučil „Rdeči Prapor* ! Mi pa ga vprašamo s tisočkrat večo pravico, kako označenje zaslužuje tisti krik o ubogem, od kapitalistov, oderuhov, hijen, vampirjev — in kakor se že glase vsi tisti lepi naslovi iz socijalno-demokratičnega leksikona — izkoriščanem ljudstvu, ko pa ta krik navadno izveneva, če že ne v direktno, pa v indirektno obrambo — kapitalistov in zatiralcev ljudstva ? ! Tega „solzarstva", radi katerega nas je „Rdeči Prador" tako grdo napal, se nam pač — ne treba sramovati, marveč smo|po-nosni nanje. Slovenščina, katere zares ne bi razumeli tržaški okoličani, ki so po mnenju mestnega svetovalca Brocchi-ja bolj zmožni italijanskega, nego slovenskega jezika — je menda v navadi na koperskem sodišču. Od tega je tržaški slovenski advokat prejel sledeči plačilni nalog : „Gosp. — se poživlja, naj k opravilni štev. isti izvršilne stroške znašajočo Kr... da vpošlje ta znesek v istem času tej sodniji po priloženi položnici c. kr. poštnega hranilnega uradau. Sledi podpis z datumom in, seveda, samo-italijanskim pečatom. Pozivamo c. kr. okrajno sodišče koper-sko, „naj da" ne pošilja več takih kolebocij „v istem času \m Zanimivo je, da so besede, ki so gori široko tiskane, v izvirnem plačilnem nalogu hektografovane, da torej ne gre le za en osamljen plačilni nalog, ki bi se bila vanj v naglici prepisovanja utihotapiia ena ali druga pomota, ampak za pomnožen for-mular. Od onega, ki ga je sestavil, dalo bi se vendar zahtevati toliko pazljivosti, kolikor jo premore tudi navaden pisar, ko se zaveda, da to, kar je on enkrat pisal, hekto-graf stokrat prepisuje. Gornji plačilni nalog je poleg slovenskih sodnih formularjev, ki kar mrgolijo tiskovnih napak, dokaz več za to, da pri na-: ših sodnih oblastih ni potrebnega spoštovanja do slovenskega jezika. Kako bi se oni, ki je zagrešil gornji formular; tudi če je Slovenec, sramoval, ko bi se mu take napake mogle očitati na polju „notranjega jezika ! Zadelo je v živo ! Povodom debate o poročilu dež. odbora dež. zboru tržaškem smo bili priča momenta, ki bi bil res vreden — fotografa! Ko je namreč poroč. Brocchi — vidno iritiran po izjavah govornika socijalno demokratične skupine, posl. dr. Pue-cheqa in govorniku slovenske skupine dr.a Slavika — razmetaval svoje prazne fraze ter se junačil, češ, kako da bodo oni kakor doslej tudi odslej znali braniti italijanstvo Trsta pred barbari in vandali, jim je posl. dr. Rybar zaklical: „Da, z nemškimi bankami! Da ste videli junaške branitelje tržaškega italijanstva v momentu, ki je sledil vskliku dr. Rybara! Najfulminantneji govor ne bi jih bil mogel taico poraziti, kakor jih je oni kratki vsklik. Reka rraz poslanca Brocchi-ja se je zaustavila v hipu in vsi drugi so kar obnemeli. Ostali so kakor omamljeni in niso zmogli niti jednega vsklika, s katerim bi bili dali duška častvu, ki jih je zaskelelo duši. Zadelo jih je v živo — v odprto rano. Nič niso skrbeli za vzgojo svoje javnosti, k resnemu delu in s tem za vsposobljenje za trdi konkurenčni boj na polju narodnega gospodarstva. Svoje ljudi so le učili kričati o italijanstvu, o aviti colturi, in sanjati o izvestnih idealih, mej tem pa jim je en denarni zavod za drugim zahajal v odvisnost od velikih nemških bank prišlo je slednjič do tega, da je ostal Italijanom le še en sam in jedini veči tržaški denarni zavod — ban ca popolare. A končno je še ta prišel na rob propada in vsak hip more nastopiti katastrofa, ki morda potegne za seboj celo vrsto gospodarskih ekzistenc. To moramo imeti na umu, ako hočemo umeti tisti moment konsternacije, ki je sledil sicer kratkemu vskliku Rybarevemu. Zadelo jih je v živo. Razpisana služba. S 1. januvarjem je spopolniti mesto nautičaega potovalnega učitelja. K imenovanju škofa tržaškega. Iz „Soče* posnemamo, da je kandidatura mons. Castelliza na tržaško škofovsko stolico stopila popolnoma v ozadje. Castelliz da sam ne reflektira več na to mesto. „Soča" pa nič ne govori o tem, katera kandidatura da stopi sedaj v ospredje. Mi pa ne pravimo druzega, nego da je tudi v škofiji tržaško-koprski mož, ki bi vredno izpolnjevali to visoko mesto. Zborovanje tržaških tobakarnarjev. Minulo nedeljo so imeli tržaški tobakarnarji številno obiskan shod, kateremu je predse-dovrl predsednik Giraldi. Izvoljeni so bili gg. Giraldi kakor predsednik, Ferdo Komo-tar kakor tajnik, ter Ercigoj, Fumis in Mav-rič kakor odborniki. Gosp. Zaklan je govoril za složno delo med Italijani in Slovenci. Govorili so še mnogi drugi gg., med temi g. Glirsch proti proviziji tretjim (osebam, ki škoduje zelo veliko tobakarnarjem. Sokolski naraščaj in deželni šolski svet za Kranjsko. V „Naši bodočnosti" čitamo : Do danes še ne vemo, kakšen uspeh bo imela pritožba Slovenske Sokolske Zveze na ministrstvo zaradi odloka deželnega šolskega sveta za Kranjsko, s katerim se prepoveduje šoloobveznim otrokom, da bi zahajali krepit svoja mlada telesa v sokolske telovadnice. Pričakovati bi pač bilo, da se ne prepove tega, kar je mladini potrebno in za zdravje koristno in da se ne bo oviralo telesnega razvoja, ki je v najtesneji zvezi z duševnim. Ljudske Šole ne morejo mnogo storiti za telesno vzgojo, ker se zanjo niso zmenili tisti, ki so bili v to poklicani. Sole nimajo telovadnic in nimajo telovadnih učiteljev. Ali ni torej najlepša prilika, da otroci posečajo sokolske popolne telovadnice, Če jim šola tega ne nudi ? Ali ne vadijo zmožni in sposobni sokolski vaditelji, ki jih je v sokolstvu vedno več, naraščaja z največjo vnemo in ljubeznijo ? Ta prilika je prava sreča za otroke! Toda, kar mi pričakujemo in kar bi nam moralo biti dovoljeno z živahnim odobravanjem, to nam „pravični" faktorji prepovedujejo, ker imajo na nosu vedno politična očala. Skozi politična očala je gledal deželni šolski svet za Kranjsko in zagledal je nevarnost v tem, če otrok telovadi. Zbal se je telovadbe, ki vzgaja ljudi samostojne in značajne. Stariši so pa tudi čez svoje otroke absolutni gospodarji in jemati jim te pravice do svojih otrok, je v nebovpijoča krivica. Kje bi mogli storiti kaj takega Nemci v nemških deželah glede na svoje nemške otroke, da bi jim prepovedali pohajati turn-fereinsko telovadnico, pa naj si bodo ti tega ali drugega mišljenja ? Nikdar ne, zato ne, ker jim je materni jezik temelj za vse drugo, zato je kaj verjetno, da kar je prepovedal deželni Šolski svet za Kranjsko, to potrdi nemško ministerstvo na Dunaju. In kaj potem? Vsi tisti otroci, ki so še šoloobvezni in ne bodo smeli v sokolske telovadnice, si to dobro zapomnijo in bodo komaj čakali trenotka, ko zapuste šolo. — Prvi korak iz ljudske šole gotovo napravijo v sokolsko telovadnico, kjer najdejo starejši trgovsko-obrtni naraščaj. Skupno ž njim bodo delali in nadaljevali Šolo, šolo, o kateri nima odločevati niti „Slovenska" ljudska stranka, niti deželni šolski svet kranjski, niti nemško ministrstvo na Dunaju.-Zato pa, trgovsko-obrtni naraščaj ! Zahajaj redno v telovadnico, pri telovadbi bodi pozoren in natančen, strog bodi proti samemu sebi, ker te lastnosti ti bodo neizmerno koristile tud? v tvojem poklicu. Ljubi in spoštuj svoj materini jezik, iz-obrazuj se v vsem, kolikor ti je možno in s tem pripomoreš slovenskemu narodu do boljše bodočnosti, da ne boš tlačen in teptan od lastnih slučajno sedaj vladajočih rodnih bratov ! Sokol bodi z dušo in telesom J Na zdar ! Za one, ki se želijo učiti tujih jezikov. Ker nam je bilo izraženih več povpraševanj radi hitrega in lahkega učenja tujih modernih jezikov, smo si v to svrho ogledali tukajšnjo podružnico Berlitz School in sme se v zadovoljstvo prepričali, da ta zavod nudi s svojimi učnimi sredstvi vsakemu obiskovalcu najhitreje in najlažje izučenje modernih jezikov, radi česar priporočamo naj-topleje ta zavod. Priporočajte med seboj trgovino iz-gotovljenih oblek B o h i n e c & Co. ulica delle Torri 2 in ulica S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega), ki je danes že dobro znana in ki postreže vsakega v zadovoljstvo. Ruski kružok je imel svoj letni občni zbor v petek, dne 28. oktobra. V odsotnosti predsednika g. dr.a E. Stareta je otvoril razmeroma dobro obiskani občni zbor podpredsednik kružka, dr. W i 1 f a n. V lepih besedah je pozdravil zborovalce, pojasnil pomen kružka, ki tiho ali neumorno delu[e smislu pravil že dovolj dolgo. Letos začenja namreč 10. leto tega delovanja. Učenci kružka so si vsako leto nabrali več ali manje znanja sorodnih slovanskih jezike ter se potem razkropili na vse strani, a drugo leto so se zopet drugi prijavili in tako dalje. Upati je, da društvo, ki si je stavilo tako resno nalogo, ne propade sedaj, Dač pa da bo napredovalo in postane morda cedaj vezna nit med raznimi domačimi društvi in slovanskimi kolonijami v Trstu. Nato je . podpredsednik povabil tajnico, g. Bar-olovo, naj prečita svoje poročilo. Iz tega Dosnemamo, da se je odbor v minolem letu jridno shajal. Že v prvih sejah je g. predsednik sprožil misel, naj bi se Ruski kružok reformiral po vzoru pražkega in krakovskega slovanskega kluba. V to svrho bi bilo treba spremeniti pravila. Ker pa doslej ni bilo možno sporazumeti se z raznimi faktorji, ki bi naj sodelovali, se ta ideja ni realizirala Upamo, da se to izvrši v bodočem letu. z poročila posnemamo dalje, da se je tudi etos, kakor prej, poučevalo: rusko, češko, hrvatsko (dva oddelka) in slovensko. Ruski kružok je imel že od svojega postanka več knjig, darovanih mu od raznih prijateljev, a bile so raztresene tu in tam. Odbor je zanje kupil prostorno knjižnico. Odslej bo članom kružka lahko posluževati se teh knjig. Svoje prostore za seje in poučevanje so odstopali „Slov. Čitalnica-, Uč. društvo" in vodstvo ljudske dekliške šole na Acpuedotto. Vsem tem se izreka topla zahvala. Posebno toplo zahvalo izreka poročilo učitelju češčine, g. V o s a d k i, ki je poučeval brezplačno. Mesto nagrade, dalo se je po njegovi želji 30 kron „Dijaškemu podpornemu društvu" in 30 K družbi sv. Cirila in Metoda, ker so, kakor je sam dejal, naša društva bolj potrebna, nego češka. Letos otvorimo — razen navadnih jezikovnih kurzov, tudi trgovski tečaj samo za uradnike naših denarnih zavodov in tečaj za slov. stenografijo, za one, ki bi jo rabili in bi se je radi učili, a nimajo priliko zato. Kdor se misli vpisati v ta ali oni tečaj, naj se zglasi. a naj potem tudi pridno obiskuje dotični tečaj ter naj se doma pridno uči. Poročik so zborovalci vzeli na zadnje. Gospića M a n k o č nam je podala blagajniško poročilo. Iz tega je razvidno, da je imelo društvo v minolem letu K 670 20 dohodkov, K 565 86 troškov; prebitka je torej K 104'34. Od prej je bilo preostanka K 12-—, v hranilnici K 5194; skupno premoženje znaša sedaj K 168*28. Pri tej priliki. je pojasnil g. podpredsednik dr. W i 1 f a n, naj se ne tolmači morda krivo dejstvo, da društvo nabira denar. Kakor je razvidno iz tajniškega poročila, si hoče društvo nadeti večjo, raz-sežnejšo nalogo in zato rabi fonda, ki bi pa v slučaju, da bi ga društvo ne rabilo, zapal kakemu dobrodelnemu društvu, ali pa bi se moral porabiti v pokritje even-tuvelnega deficita kružka, ki ni izključen. Sicer je pa to leto edino v skoraj desetletnem obstanku kružka, ki izkazuje tak preostanek. V vseh ostalih 8 letih skupaj je kružok nabral K 63 94. Tudi to poročilo so zborovalci vzeii na znanje. Iz poročila knjižničarke g.ce Sabati i n o v e, je razvidno, da se je društvu končno vendar posrečilo preskrbeti si prostorno knjižnico, ki je kolikor toliko urejena in v kateri se nahaja 124 knjig; nekatere se nahajajo po dvakrat in celo večkrat v knjižnici. Poročilo izreka toplo zahvalo „Slov. Čitalnici", ki je darovala kružku 14 letnikov (Dalje na V. strani).__ »^»iin^ijnrijrii »j f t vi« « mTlVLi »j i USTREDNI BANKA ČESKYCH CDHDITCI TM PODRUŽNICA v TRSTI; orUnt 1 LLLrt :: piazza del poitehod j. Tloge na Knjižice 4 v/o PamijoTe vloge 43/47o Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. TADIJE u KA7C1JE --- MENJALNICA- i; Mit Ooldonl* i Trst, Piazza Carlo Goldoni št. 2 Pijače naravne in prve vrste. Časopisi In Ilustracije. POSTBEŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtopleje priporoča FRANJO MARIN ŠEK. i; :L --^ i Enrico de FrnncKcM ® & & i m Trat, ulica delle Poste št. 10 vogal ulica Valdirivo) VELIKA IZBERA bombaževlne, trliža, fušta-nja, volnenega blaga, izdelanega moškega in ženskega perila In drobnih predmetov po najzmernejših cenah. i st ANTON REPENSEK knJigoTM ▼ Trata, vU CeoUls 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, t kateri ae izvršujejo VBa v to stroko spadajoč« dela točno In po zmernih cenah, == SVOJI K 8VOJIM! =—= JE TRATTORIA „Air Antlca Pompel" Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča se slavnemu občinstvu. - Toči se izvrstno vino: teran, Istrsko, furlansko in belo. Šieinfeldsko pivo. DomaČa kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in eorkimi jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča FRANJO MARIN ŠEK. TU M m :: PRVA PRIMORSKA TOVARNA :: DROŽ (KVASA) ki se je v tako kratkem času tako dobro razširila s svojo točno in hitro postrežbo in s svojim najfinejšim blagom, pri katerim se ni bati nobene konkurence, pošilja po vseh delih sveta. Trgovci in peki! Zahtevajte cenik, eventuelno tadi vzorec, kateri se Vam pošlje brezplačno, J. J. SUBAN, TRST-VRDELA Zaleg«, v nlioi Madonnina itov. I. Priznano nizke, stolne cene. Kapajte obleke samo v trgovini BOHINEC & COMP. Via delle Čorri 2 Trst ' Via S. tazzaro 17 (Vogal za cerkvijo sv. Antona novega) Velikanska zaloga vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj In kožuhov ZA OOSPOBE In DEČKE. — NAJNOVEJŠE In NAJMODERNEJŠE v Jopieah, mantllah, oblekah itd. ZA DAME In DEKLICE. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. SoUdna k točna podrtiM. s. De Vecchi 8 £. Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobov. SENO prve vrate po 7 K. Ova« Ben po 17 K. Detelja po 7*60. Ogrski oyea po IS K. Otrobi .,V" po 15-50 K. — Po 100 kilogramov j na malo za razprodajo. IT Zaloga obuvala ■■■■ in laatna delalnioa ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst nI. Glosue Carducel 31. Flllj&lka al. S. BebutUno 8. Velika iz bera moških in {enakih čevljev. - Poprave ae izvršujejo toč-no in aolidno W po zmernih cenah B VELIKA SKLADIŠČA OGLJA na debelo in drobno PRAVE KONKURENČ. CENE Signoria :: Montpreis lastni pridelek Trst, ulica Up Foscolo 33, Telefon 11- 37 Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst „ AH' Artigiano Trst, via Arcata -- Angolo via Sapdne 9 izgotovljene obleke za moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst TRŽflSlU SLOUAfll po raznih opravilih, imajo naj 1 »pU ia aajpri-mernejfie zbirališče v dobropo»aai :: kavami Mnhrerao ss ki ae nahaja na trgu pred „Naroda. deaaoM* it. 1, uprav aaaproti reisavracij« „Balkan". ▼ kavarni ao poleg izvratn« kave na razpolage vsakovrstni likerji in razni iloveaaki, aaaaBi in laiki čaaniki ia vas bolji« ilnatrov. rtvft. Za obilen obiak aa priporoča FRANJO BOJC. Krolačnlca za duIDsts k tojata «\ Franjo Polancc j v Trstu, via S. Giaccmo (Cor»o)|S, a. • Priporoča s« alavcem občinstva ia vojaitva za vaake-' vratna dela. Blage prve vrat«, M t salMae, tan« »ni. Na obroke! JAKOB DUBINSKV Na obroke!l TRST — ulfca deli' Olmo Ste*. 1, H. nadstropje — Trst Vela izbera izpiljenih oblek za pspUe in Hnfittun Map ter moške in ženske suknje. Varsivtna ZRinka: LIniment Copsld QC nademeatek za SIDRO-PAIN-EZPELLBB je že ataro akuieno domač« zdravilo, ki aa že mnogo let nporablja uapeine drga«aj« proti trgaajn, reamatlzaa ia aaircllai, ^varilll Zaradi MojTridt* pene-Oval 13H« maaj naj aa pazi pri aakapa in jemlje le originalne stekleni«« v zavejih z varstveno znamko „8IDK0" ia ::::: Kichter. Ceaa p« 80 via., K 1 40 ia I 2. Dobi ae v mnogih lekarnah. Olav. zaloga Jožef Tertfk, lekarnah v Badiaspeiti. Dr. Rlchterja lekarna SeSRES Elizftbethstrasse No. 5 nta. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. ni m Francesco Gasparini ODLIKOVANA DELAVNICA za nmetn. pohištvo in okrašenje Trst, ulica Giuseppe Gatteri 34 iđggtL • - i-vš'-'rI-'- -. Bogomil Fino i)lTši nrar t Sežani ima svojo nooo proda-lalnlco v nr v TRSTU, ulica Viscen. Belllnl 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov, cenah. „Alla Fiduccia" - Trst Vla Scarzeria šteo. 4 Mil Annto, hišo Cattln) Velik izbor oblek ■flF" po najnižjih cenah ^ Suknje za moške od K 19 dalje; Banglan za dečke od K 16 dalje; Kanglan najnovejl od 24-26 K dalje; Suknjice za dečke od 10—11 K dalje; Kostimi lz blaga za otroke od 2 do 10 let po K 6 In dalje; Obleke za moške od 18 K dalje ; Suknjiči (Mikado) volna, ovratnik Is t r uhan za moške po K 14 dalje ; enako blago ovratnik kožubov. K 20. Hi iSfl E 3 D: i® wm Trgovino Jakob Barabic v trstu ulioa Giulia štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga vsakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBIt PASTILJE ZA PRSA „ftti več kaSlja" mm ao edino sredstvo proti kalija, pr«hlajaaj», zagrljenosti ia vs«m bolesnim 4ibalnli er-ganov. ikatlja z navodilom 70 ststtalc ■ aa dobi aaiao v lekarni ...... Prsxmarer „Al DUE MORI" Trst (mostna hifia) Tal. 3f7 Antonio Dobner — mrar ia zlatar — sodni Izvedene« ie je preselil v al. 111L1 P OBTE t vegal Terre Ma»- «a (TtBAKASSTA) Sprejema viakevratae »«-prave FO ZMBB5IM Cl-yjLH Z JAMSTVOM. Zflone.jnarožfljo Oglapc jridiukto mm, aa Urfi »Edinost«, Ae na „Hotel B no „tosenail VrcđaifttVo, Ia Hotel kega T® taft Maro ročajo drgfetee V bodo isti točno kVrfcScni. — HOTEL BALKAK -AtSKT^feS* HOTEL- BALKAN CENE ZMERNE. OSKRBNISTVA pri nakupu in prodaji in realitet v mestu, na de- Po s red uje zamenjavi ________ želi, gospodarskih in gozdarskih, in :: :: pri posojilih na hipoteke. *• •• Računski bureau Nicoli Coassini, Trst via Cecilia štev. 14. Zdravje in krepkost se pridobi z uporabo Francoskega žganja pomembne dobičke Vam nudi direktni nakup » moji trgovini. — Samo enkrat poskusite io ostanete za »talno moji odjemalci. Od vsak dan napravljenih ostankov 3—8 dolgih garantirano zmožnih pranja, brez napak tferi- zavoj ___/ 40-45 metrov le za K16 Bortirani Kanafas za posteljno prevleko, Stra-pacoxford za inoške srajce, Franc, oefir za srajce in Mute. Valerle flanela v lepih pri aznin vzorcih. Plavlno za predpasnike v in obleko za d ma. Močno trpežno platno za perilo. — Dalje kot poaebno specijaliteto SljnrJ/z30-35m!eR1750 z cajmenitnejšimi novostni blaga za damsko obleko, kakor: barfient. Islandsko modno flanelo, Hermelln-kazan za toalete, bh,ze, spalne obleke, za obleko doma in otrok, pike barfient bel in p^san. Vse elegantnega žanra Prodajalna oena nad 30 K Pol.lj« se proti povzetju z jamstvom, da sa denar vrne, ako poSiljatev ne ugaja. PoSiljatve nad 30 K Iranko. Bogati vzorci mojih izdeltov (ne od ostankov) na željo zaatODj in franko. Tkalnica R. HORNEB, Nachod Češko Maccarž & Pross Trst, Via Malcanton štev. 9 i i Katramova voda „Serravalio" izvrsten pripomoček proti prsnim boleznim in onim v sapnika, pljučnemu katara, vnetja sapnika, trdokornemu kašlju In ostankom prelilajenju, ter v obče proti vsakemu vnetju v eapnih organih. Prodaja se po K 120 steklenica o Ukani SERRAVflUO - Trst 99 DIANA (t oživi oslabljene mišice, kožo, ohladi glavo, disinficira usta CENE: mala steklenica Kron I srednja ' stekl. Kron 12Q I velika * steklen. Kron 2-4© Zamašek vsake steklenice nosi vžgano to-le znamko. Prodaja se v vseh trgovinah na drobno. Kjer bi se na dobilo, naj obrne se na „Dinnd" »zdelnim franc, žganja, družila z o. z. za moške v velikem iiboru po zelo ugodnih cenah. Na zahtevo se dopošljejo uzorci gratis In franko. ;pecljiil. sumi], predmetov h Elastične nogovice, kilni pasi, p'si ■ irigatorji, sospenzorji, gum. rjuha, S cevi za vino, vodo, plin O VATA. mh| Prodaja in poprava črevljev iz H gume tar gumijevih predmetov. 3 Higijenični predmeti & CENE ZMERNE, aa CENE ZMERNE ftžerico StesnSler, ^cque9otto 14. ■ Pristni' dolenjski Cviček edino o češki gostilni u ulici Beloedere Dunaju I., Rockhgasse 6 j. Nova prodajalna slatarja - urar j a ^fessanDro camaro, £rst Ccrso štev. 23 BOGATA IZBliRA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižic8, priveski, apestnice, zlate In srebrne ure, steiske ure itd, itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstn rezbarije. Cene zmerne. Cene imoene. 3E ižssr wem se Imenuje belo itajerato vino, ki Je edino pripravna pijača a mineralnimi rodami ir; sifonom. Prodajam tudi ▼ buteljkah pristno vino Opollo iz Visa, Relo sladko I z Visa, istrako in teran Priporočam tudi svoj i«bor dezertnih in zdravilnih rio, roi lik« rje, žganje in sirupe. Zaloga ,,Asti spumanti' po Kron 3 4. Sladki rtfoSk po K J. Izborno tganje po K S-40 buteljk* CSSfmlS^I E. Jurcev, Acquedotto 9 t DE £E3H2EE22KIE ::: 50 000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo K 7 50 Itadi tega, ker ni mog'o veliko velikih tvrdk plačevati Bvojih računov, 8e je meai naročilo ve li ro množino čevljev zelo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jaz prodajam torej vsakomur 2 para možkih in 2 para ženskih čevljev na zaveso, iz rujavega ali črnega usnja, galočiranih, spred s kapicami, z močno nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari jKT stanejo le kron 6*50. Pošilja se po poštnem povzetju. H. SPINGARN, SCHUH-EXPORT — KRAKOVO štev. 240 — Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj. Slovenci! hočete se obleči BV po cenij? Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami « MANUFAKTURNA TRGOVINA S Ignac PerImutter,Trst VIa Ct&tteri št. 7, I. ČEŠKI ItESTAURANT Al Telegrafo (via-a-vis glavne pošte) Via Squero Nuovo št. 17 Kosilo 60 vinarjev, večerja 60—SO vinarjev. - Vsak dan sveže morske rib9 zelo ceno. Pojasnila v vseh jezikih. Marčno pivo. Ne vsprejemlje se napitnin. Prava italijanska in cemška kuhinja. Čeli F. TONDKUŠKA, restavrater. 'Si Zdravnik _ KARAMAN speeijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in noa) Ordinuje na svojem stanovanju TRST - Corso št 14 - TRST Od 11.1/, do 1#ly in od do g i j popoIud< TELEFON 115; I V. paSSISIiillSiSSgmiiaigSi mm Dr. Fran Koreano Specfjalist z« sffUitiCne in kotne bolezni ima svoj ambulatorij v Trsis v tilid San f*ke!& Silv. f (sai Jadrcnoko banko) imtm « n. s« i. ii a i is ki eno zaamko „SIDRO" Dr. Richter-ja lekarna „K ZLATEMU ANGELJU" Ellzabetbstrasse No. 5 neti kaže občinstvu rapidno zdravljenje veneričnih in sifilitičnih bolezni z novim sredstvom : ERLICH - HATTA SC3T GO« -ga v različnih stadljah. — Vstopnina 40 stotink Odprto od 9. zjutraj do 9. zvečer. Ob petkih samo za dame. p^ua rilo! milo Jc prour namo z imenom Schich' in n znamko „Tele n** Širite EDINOST s« EMP0RIUM gramofonov, ploifi ln druge _ potrebščine —i- E. ZANETTI Trst, ulica Cayana 4. Najbolje oskrbljena zaloga dežele. Izb era plo&Č: velikih, dvojnih, slovanskih pO 9 K komad. Vse drage znamke z 20% odbitka. Veliki popnstki preprodajalcem. Katnlofl zattuj. — Popravljanja. Salvator lglesias y Comas Zamaški in spanj ski Suri lastnega pridelka; - Tovarna v San Fellu de Qulxoie <španjeka). Zaloga v Trstu, nlioa Padnina It. 8, Trat. Otvoritev nove slovenske treme!! Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trata, v ulio Barriera veoohla Štev. 38 prodajalno obuval nr LASTNEGA PRIDELKA TgS Zadruga izdeluje vsakovrstna obuvala od naj priprostoj lega do najfinojiega ter sprejema tudi poprave. Priporočamo se toiej slavnemu občinstvu, da ae poslužuje vedno izdelkov naSe zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričano, da se bo z nagimi izdelki zelo zadovoljilo. Oene selo nlzKe. BTNAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO. Skiaditte osua In drva za gorivo, ptrolja In stavbni materijal Josip Mieeu Trat, Via San Ciliao it 2 (Sv. Ivan) Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana