Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
/• ptitl prejemu:
sa
••lo leto naprej 26 K — h Ml leta » 13 » — » letrt . ^ 6 »50» ■eiec » 2 > 20 >
V »p rivnlitvu prejemaš: za
•slo leto naprej 20 K — h pel leta > 10 » — » letrt > > 6 „ — » Mesec » 1 »70»
Ca pošilja n je na dom 20 h oa mesec.
SLOV ENEC
Političen list za slovenski narod.
Nartinlno In insarata sprejema upravniitva v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefran kovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništva je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dar. ,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 144.
V Ljubljani, v petek, 26. junija 1903.
Letnik XXXI.
Dajfe železnico Belo-krajini!
i.
Belokranjska železnica — ti mnogoletni gorki sen toliko rodoljubnih src, kedaj se nam obistiniš? Najstarejša si med vsemi nameravanimi dolenjskimi progami, kajti uže je poteklo dolgih 40 let, odkar je v prvem deželnem zboru vojvodine kranjske tedanji zastopnik belokranjskih kmetskih občin, ranjki Janez K a p e 11 e zahteval zgradbo železnice iz Ljubljane do Karlovca, katere oddelek je dandanes tako-zvana belokranjska železniška črta. Par let kasneje in bilo je videti, da se nam ta proga kar najhitreje uživotvori! V velikem železniškem programu, predloženem državnemu zboru po najboljšem trgovinskem mi nistru, kar jih je imela naša odličnih državnikov tako neplodovita država tekom minulega stoletja, po Wiillerstorf - Urbairu, stoji tudi ona črno na belem. Vse mnogoštevilne posamezne postavke obširnega programa so se v zadnjih petintridesetih letih zgradile, le jedna samica še čaka rešitve, in žalibog, to je baš ona črta, katera bi preko Gorjancev morala vezati Bele krajino e Novimmestom in Ljubljano!
In še do današnjega [dne obstajajo vse one ovire in zapreke, katere so dosihmal zabranjevale uresničenje hrepeneče želje po belokranjski železnici, da celo nova težkoča prijavila se je baš pred par tedni, in to — čuda se čudimo — izza sredine samih soudeležencev.
Ne morem prikrivati, da bi vsaj poslednjo to zapreko Belokranjci prav lahko bili preprečili. Baš leto dni je tega, kar sem v »Slovencu« bil objavil troje člankov o naši ubogi belokranjski progi, roteč svoje ožje sorojake, naj se organizujejo k sistematičnemu složnemu delu, ter naj Be v dosego zaželjenega cilja združijo s sointeresenti toatran Gorjancev. Zal, moj klic ostal je »vox clamantis in deserto«, in le v dveh dopisih »Sl. Nar.« ugovarjala je jedna in ista ose-bica, eden izmed onih pravoslovnih rokodelcev, katerih gre tudi na Belokranjskem dvanajst na tucent. Oblastno se je repenčil dopisnik, da imajo Belokranjci uže svoj akcijski komite ter da mojih dobrih nasvetov ne potrebujejo niti ne marajo. Da, sedaj smo to hvalisano organizacijo videli pri delu! Niti i najbližnjimi svojimi sosedi, niti z Novomeščani se ni sporazumel akcijski odbor, skuhan v notarski pisarni nedaleč od bistre Kolpe, niti teh ni mogel privabiti k skupnemu delovanju in tako se je pripetilo — tuina nam majka! — da je shod novomeških mestnih trgovcev in obrtnikov, zbran vsled poziva člana državnega železničnega sveta Ivana Hribarja v mestni hiši dne 18. maja t. I., pod pred-sestvom mestnega župana pl. Sladoviča naravnost se izjavil proti belokranjski železnici.
Odklonila se je naša proga na ta poniževalen način, da zborovalci, razpravljajo vprašanje o nadaljevanju dolenjskih železnic, njih naravnega podaljščeka preko Gorjancev niti omenili niso. In ne dovolj nemega preziranja: v oficijalnem poročilu o novomeškem zboru čita se celo gorostasna motivacija, da je „svet od Novega mesta do Črnomlja — silno gričast, gradba bi veljala mnogo milijonov" in „ker bi bilo neprimerno malo transporta (brez hrvaške železnične zveze) na tej železnici!"
Vse to se je pripetilo na označenem shodu navzlic temu, da je »Slovenec« malo dni preje zagovarjal nadaljevanje dolenjske železnice pieko Gorjancev! Kam tedaj plove-mo, kam jadramo!
Shod novomeški utegne po mojem subjektivnem prepričanju tako kvaren poBtati vspešnemu prizadevanju za uresničenje belokranjske železnice, 'da se mi vidi nujno potrebno, korenito pobijati povsem napačno podstavo, na katero se je naslanjalo urno-vanje novomeških zborovalcev. Na dan moram s svojim odkritim mnenjem, naj bb mi tedaj preveč ne zameri, ako pri svojem raz-motrivanju, zgolj stvari na ljubo, tuintam zadenem ob kako osebno samoljubivo občutljivost !
Pred vsem bode za marsikoga nerešena uganjka, čemu je novoizbrani član državnega železniškega sveta, gospod župan ljub ljanski, uprizoril novomeški shod, in to brez stvarnih priprav, brez pravega vodstva, v lastni neprisotnosti ? saj je naša država imela že toliko členov in prisednikov železniškega sveta, in — vsaj v kolikor sem jaz poučen v tem oziru — se baje še nikoli ni praznovala »joyeuse entree« veseli vstop novoiz-branca v znamenito to korporacijo s slič-nim železniškim plebiscitom. »Informationis causa« gospod Hribar tacega shoda sigurno ni uprizoril, saj je v tem oziru, zlasti kar se tiče dopolnitve dolenjskega železn. omrežja, tako temeljito podkovan, da je že leta 1893 v deželnem zboru, v XI. seji dne 9. maja, stavil in utemeljeval natančno izdelan nadroben železniški predlog. Čemu tedaj povsem nenavadni ta aparat ?! Pa vendar ne, da bi pravo pogodili oni brezbožni zlobneži, kateri trde, da se gespod župan ljubljanski zmiraj najrajše vozi s šestimi konji? da sploh med svet več ne more brez posebnega ceremonijela ?
Taki grdi jeziki se celo spodtikajo nad hvalevredno navado ljubljanskega primatorja, širno javnost obvestiti o vsakem nameravanem malem izletu, bodi-si da se poda v zavarovalnih poslih doli na dalmatinsko obrežje, bodisi da ga razprodaja veleposestva napoti na njegovo radeško graščino ali pa da ga popelje brzovlak zopet enkrat na Dunaj, počastit in osrečit kako ministerstvo z njegovimi prepogostimi obiski. Jaz za svojo osebo se sicer ne pridružujem pregrešni frivolnosti nerga-jočih teh kritikastrov, navzlic temu pa tudi ne morem odobravati, da se novo skovani državni železn. svetnik ni osebno udeležil po njem osnovanega novomeškega shoda ter da ni tam b strokovnim svojim znanjem preprečil razprave, katera je le na škodo ubogi naši Belokrajini!
In možje novomeški, zbrani v mestni dvorani 18. maja, sicer vsak zase razsoden in pameten, toda vsi skupaj nevešči v že-lezniško-politiških vprašanjih, kako potrebni bo bili pri svojem posvetovanju strokovnega navodila! Pred vsem bi bil moral pravi provzročitelj zborovanja takoj pri prvi priliki, ko je zapazil animoznost proti belokranjski progi, opozarjati zborovalce na očividno ne-umestnost, katera naBtane, kakor hitro se železniški projekt, ki ga neprestano od vlade terjajo slovenski državni poBlanci s Kranjskega, 1 n. pr. baš pred par dni še poslanec Ferjančič, odklanja od onega mesta, kamor bi se stekati morala nameravana proga. V kak položaj pridejo naši zastopniki in kedo bode še resnimi smatral njih zahteve in terjatve, al-.o njih skrbno pripravljene govore lastni
volivci spremljajo s takimi zlovočnimi diso-nancami ? 1
Toda širokoznana zgovornost g. župana ljubljanskega bi na shodu, sklicanem vsled njegovega poziva, blagodejno učinkovala na korist belokranjska železnice še v marsikaterem drugem oziru.	Franc Suklje.
Železnični tarifi.
(Govoril posl. Žitnik.)
(Dalje.)
Reka - Trat.
Pri tej priliki naj omenim, kako ogrska vlada z nizkimi tarifi podpira Reko v konkurenci s Trstom. Za transport preko Reke dovoljujejo ogrske železnice tako nizke tarife, da se jim še stroški ne poplačajo. Za polovico cenejši so tarifi via Reka, nego via Trst.
Isto velja za uvoz. Tako n. pr. prihaja južno sadje iz Sicilije preko Reke in Pešte ceneje na Dunaj, kakor preko Trsta. Ako se kdo hoče peljati 7. Dunaja v Rim, plača preko Pešte in Reke trikrat manj, nego z Dunaja preko Trsta.
Ogrska vlada tudi v drugem oziru pospešuje svoje pristanišče na Reki in sploh svojo trgovino. Saj je javna tajnost, da le Ogrine dovolijo podaljšanja dolenjske železnice do hrvatske meje in zveze s hrvatskimi in dalmatinskimi železnicami, ker vodo obračajo vedno le na svoje mline. Sto in sto milijonov je Avstrija že izdala za tržaško pristanišče, pa le ne more tekmovati s Hamburgom in Reko. ln tega bo vzrok izjemni in tajni tarifi na avstrijskih zasebnih železnicah na škodo avstrijski produkciji, pa tudi avstrijskim državnim železnicam, ki imajo na leto že 128 milijonov deficita.
III.
Direktni tarifi.
Opozarjam pa, da ie vlada v naredbi želez, ministerstva z dne 22. septembra 1899, drž. zak št. 178 Ogrom dovolila večje olajšave, kakor jih ima Nemčija v smislu člena 15. v pogodbi z dne 6. dec. 1891.
Prvi in drugi odstavek Bedanjega člena 9. v avstro-ogrski nagodbi pa sta dostavno uzeta iz § 2. imenovane naredbe. Ta dva odstavka govorita o transitnem prometu blaga mej Avstrijo in Ogrsko.
In kje je razloček ? V konečnem zapisniku k nemško-avstrijski pogodbi je določeno, da se hočeta naša država in Nemčija glede direktnih tarifov »kolikor mogoče« podpirati. Z drugimi besedami: Direktni tarifi veljajo, ako sta obe državi zadovoljni in ako je tudi očividna potreba.
V pogodbi z Ogrsko pa je v členu 9 določeno, da mora Avstrija v vsakem slučaju, torej brezpogojno dovoliti na svojih železnicah direktne tarife za ogrsko žito in živino, sploh za ogrsko blago, četudi morda mi ne potrebujemo direktnih tarifov na ogrskih železnicah. Kakor sem ža navajal, so direktni tarifi najprimernejši za izvoz, toda v tem slučaju imajo Ogri dobiček, ker mi ne izvažamo skozi Ogrsko poljedelskih pridelkov, in tudi naša industrija ima sedaj odprto, prosto pot ali po Donavi ali skozi Trst; Ogri pa v notranjem prometu dvakrat več, in v transitnem celo šestkrat več potrebujejo avstrijske železnice, nego mi ogrske. Iz tega je pač jasno, da imajo Ogri vsaj dvakrat večji dobiček od direktnih tarifov, nego mi.
A še več je v tej določbi! Tretji odstavek člena 9 določa, da za dobo 10 let Avstrija ne sme zvišati znižanih tarifov.
Torej mnogi minimalni tarifi v Avstriji se za ogrsko blago za dobo nagodbe ne smejo premeniti, četudi bi Avstrija iz finančnih ali drugih vzrokov za svoje blago na svojih železnicah zvišala t a r i t e. In če Avstrija zviša tarife na državnih železnicah, to ne velja za ogrBko blago.
Vem, zakaj je avstrijsko želez, ministerstvo na raznih progah znižalo tarife. Iz
konkurence proti južni železnici in proti Donavi, da promet odvaja na državne železnice. Dobro, toda imamo še mnogo drugih prog, za katere ne velja ona konkurenca in po katerih Ogri ceneje vozijo, nego mi. Poleg tega pa treba še pomisliti, da nam direktni tarifi na ogrskih železnicah tudi zato mnogo ne koristijo, ker Ogri že sami mnogo izvažajo na Balkan, kamor imajo bližje, kakor mi, in morejo torej z nami lahko tekmovati. Kratko rečeno: Mi damo Ogrom vsaj dvakrat več, nego mi dobimo od Ogrov glede direktnih tarifov.
V zadnji seji je bila tudi živahna razprava o vprašanju, ali bodo ti minimalni, znižani tarifi za ogrsko blago bodočih deset let veljali tudi za one avBtrijske železnice, ki jih utegne vlada mej tem časom podrža-viti. Določbe člena 9. so tako nejasne, da jih more ogrska vlada v svojem smislu tolmačiti. In tako jih je že tolmačil bivši ogrski trgovinski minister dr. Lang. Naš želez, minister dr. vitez Wittek trdi nasprotno. Jaz mu verujem na beBedo, toda danes ali jutri imamo lahko pri nas in na Ogrskem drugo vlado, ki ne bode vezana na ustne dogovore, marveč na pismene obveze. Teh pa ni, zato je bil Lecherjev predlog umesten, da se naj namreč ogrska vlada jasno izjavi, kako tolmači člen 9. Gospod železniški minister nam je danes prečital svoj komentar kot posnetek dotičnih dogovorov. Toda tudi v tem pojasnilu čitamo mej vrstami, da hoče Avstrija pospeševati ogrski izvoz. Torej kar Ogri z eno roko dajo, z drugo uzemo.
(Dalje prih.)
Parlamentarni položaj.
Glavni poročevalci v carinskem odseku so se včeraj Bošli k posvetu ter povabili tudi trgovinskega ministra barona Calla. Posvetovanje je imelo namen, da se rešijo nekatere zapostavljene točke v carinskem tarifu. Po tem razgovoru se je sošel plenum carinskega odseka, ki je v daljši razpravi završil svoja dela in odgodil nadaljnje razprave do jeseni. — Odgoditev državnega zbora se objavi danes ali jutri v dunajskem uradnem listu.
O zedinjenju nemških strank se poroča, da katoliški centrum ne pristopi tej zvezi. Zadevno vest je objavil včeraj »Fremdenblatt«. — Sejam širšega in ožjega odseka nemških strank bo predsedoval vsak mesec drug član ožjega odseka, in sicer po moči zedinjenih strank, torej najprej Derschatta, potem GrosB, Baerenreither in Lueger. Tekom današnjega dne so imenovani štirje možje ministerskemu predsedniku Koerberju naznanili sklepe na zadnjem zborovanju nemških strank.
Zanimivo vest priobčuje z ozirom na to nemSko zvezo dunajski jjVaterland". List namreč pravi, da se pripravlja v taboru slovanskih strank odločna protiakcija. Poročita pravi, da se združijo Cehi in Jugoslovani kot močna obstrukcijska stranka, ki bi dala natančno sto ob-strukcijonistov, ki bi Be razdelili v dva dela po 50 mož. S pomočjo tehniške obstrukcije bi bila ta sila nepremagljiva in vsak hip v položaju razbiti parlament. Koliko je resnice na tej vesti, se seve doslej še ne da dognati.
Ogrska kriza Se vedno nerešena.
Hrvatski ban Khuen Hedervary tekom včerajšnjega dne ni mogel izvesti naloge, ki mu jo je poveril cesar v dopoludanski avdienci. Z Dunaja je došel ban v spremstvu domobranskega ministra Fejervaryja že v prvih popoludanskih urah ter takoj pričel razgovore z možmi, o katerih sodi, da vstopijo v njegov kabinet. Najpreje se je ban obrnil do vseh članov Bedanjega Szellovega kabineta, misleč, da tu dobi največ moči za Bvoj kabinet. Zdi se pa, da tu ni prav dobro naletel, ker razun dveh treh nihče ne mara voziti s Khuen-Hedervaryjem po Ko-šutovem receptu. Najprej so mu je najodločneje uprl mož, o katerem se je mislilo, da ne da tako naglo iz rok svojega port-felja, namreč minister za deželno brambo Fejervary. Cesarju in vprašajoči ga
1
javnosti je razodel, da hoče na vsak način izstopiti iz ministerskega kroga »iz zdravstvenih ozirov«, v resnici pa je povod njegovemu koraku edino le kapitulacija Khuen-ova pred opozicijo. Nasproti časnikarjem, ki so ga vprašali, je li kai istine na tej govorici, je odgovoril: »Popolno resnično, jaz grem. Od tega me ne more odvrniti nobena stvar, to sem dolžan samemu sebi!«
Tudi o skupnem vojnem ministru P i t r e i c h u smo sporočili, da je vložil ostavko, ki je pa cesar ni hotel sprejeti. — Da Szell ne bo vstopil v Khuenov kabinet, je seve umljivo samo po sebi, a tudi več drugih mož bo hodilo njegovo pot. V tem oziru kakor o sostavi novega kabineta sploh torej sedaj ni Se prav nobene jasnosti, in je de vrlo dvomno, da bi se Ktiuenu sostava nove vlade že danes posrečila.
Ogrska zbornica je imela na zahtevo opozicionalnih strank včeraj dopoludne ob 11. uri kratko izredno sejo. Seje se je udeležil tudi ministerski predsednik Szell z nekaterimi ministerskimi tovariši. Prvi je govoril Košutovec Barabas o krizi. Hudo-val se je najbolj nad tem, da se kriza rešuje na Dunaju in da vladar tem povodom ni došel v Budimpešto. Konečno je izjavil, da njegova stranka ne bo dovolila niti navadnega števila vojaških novincev ter nadaljevala boj na celi črti. Govornik je tudi omenil, da se pri reševanju krize vmešavajo tuji elementi.
Za njim se je oglasil ministerski predsednik Szell, ki je zavračal Barabasove napade na vladarja, ki ga je označil kot vzor izvrševalca ustavnih dolžnosti. Naravnost zločin je, če se dvomi nad tem.
Oglasil se je tudi Stelan Ti s z a , burno pozdravljen od strani opozicije. Govornik je dejal, da čeravno se mu ni posrečila sostava nove vlade, nosi vendar vso odgovornost za sedanje reševanje krize. Govornik sam je predlagal kralju pot, po kateri najsepostopa pri reševanju krize, in je torej povsem neopravičeno očitanje Barabasovo, da se javljajo tuji vplivi.
Govornik, sam ogrski parlamentarec, je svetoval kralju, naj se položaj reši mirnim načinom.
O predmetu je govorilo nato še nekaj poslancev, na kar je zbornica sklenila z večino glasov, da se zasedanje odgodi dotlej, da bo sestavljena nova vlada.
Največji dosedanji nasprotnik Khuenov je, kot smo že omenili, bivši ministerski predsednik baron Banffy, ki ruje na vse mogoče načine proti njemu, samo radi tega, ker niso njega pozvali, da bi uredil zamotane parlamentarne razmere. Roval bo proti njegovi vladi tudi pozneje, a dosegel bržkone ne bo kdove koliko, če bo Khuen našel v parlamentu zadostno oporo. Za slučaj pa, da se to ne zgodi, napovedujejo Khuenu prijazni listi že sedaj razpust ogrske zbornice.
Ožje volitve v Nemčiji.
Včeraj se je po velikem delu nemškega cesarstva bil drugi odločivni boj za državni zbor. Bitka je bila znatno hujša nego pri glavni volitvi, ker je sedaj vsaka stranka napela vse moči do skrajnosti. Izid včeraj šnjih volitev kajpada še ni znan, ker so v mnogih okrajih trajale do pozne noči; edino izMonakovega je znan že en vspeh. Izvoljen je namreč, bržkone s centrovo pomočjo, socialist Birk z 12.100 glasovi proti liberalcu Schoenu, ki je ujel le 7244 glasov. — Kakor tu, so seveda povsod drugod igrali kompromisi prvo in glavno ulogo; razloček je le ta, da so se socialisti družili z različnimi strankami, kakor jim je ravno kazalo, mej tem ko centrum nikjer ni podpiral liberalnih strank, ki so zadnjič popolno onemogli. Zato pa tudi piše njih glasilo »Nat. Ztg «, da jim je sedaj že vse eno, ali si pribori centrum poleg gotovih 105 mandatov še 100. ali 108. Njegove moči to ne poveča, naše pa tudi ne more bolj oslabiti, kot je že. — No, voditeljem centra seve to ni vse eno in storili so na vsi črti vso Bvojo dolžnost. Uspeh ožjih volitev torej še ni znan, a z vso gotovostjo se more trditi, da so zmagovali večinoma centrovi, soci-alistiški in konservativni kandidati.
Iz brzojavk.
Pogajanja z našo državo v zadevi trgovinske pogodbe bo vodil v ime ital. vlade posl. L u z z a 11 i. Pogajal se bo tudi z nemško vlado. — Srbski poslanik v Londonu kmalu ostavi svoje mesto. — Italijanska zbornica se včeraj še ni pečala s proračunskim provizorijem. Razprava je bila odložena na danes in jutri. — Poraz čet marokanskega sultana. Iz Tangerja javljajo: Sultanove čete so pod poveljstvom vojnega miniBtra pri Tazi doživele občuten poraz. Izgubo cenijo na 200 mož. — Soc. demokratični poslanec obsojen. Nemški soc. poslanec Stadthagen je bil včeraj obsojen v 14 dnevno ječo radi hujskanja k uporu. — Nemška posest na Ogrskem.
Veliko senzacijo vzbuja vest. da je svak nemškega oesarja kupil 17 000 sveta grof* Ziobvja ter temu pripadajoče vojaško strelišče v Rajniku za 4'/» milijonov kron. Strelišče je sluiilo sedaj za najvažneje vojaške poizkuse.
Knezoškofov obisk v Mirili Peči.
Dne 12. t. m. je imela naša župnija čast sprejeti gospoda kneza in škofa, ki je prišel obiskat šolo in podružnico ter 379 otrokom podelit zakrament sv. birme. Vspre-jem je bil lep in prisrčen. Ob 4. uri popoludne se je naš ljubljeni vladika pripeljal z vlakom. Na postajo mu je šlo naproti petero voz. V imenu župnije ga pozdravi g. župnik, g. župan v imenu občine. Za tema sledi pozdrav od g. nadučitelja, g. žandar-merijskega stražmeštra in več drugih domačih vaščanov. Zunaj vasi je čakala šolska mladina z zastavicami; v imenu te ga po zdravi učenka J. K. in mu pokloni {opek cvetlio. Veličasten sprevod se nato pomika cerkev. Ni mi treba omenjati številnih slavolokov, dostavim le še, da so vsi gospodarji ne glede na svoje mišljenje okrasili svoje hiše z zastavami in mlaji. Drugo ju-tr^ je naš višji pastir obiskaval podružnice v Šentjurju, lepo prenovljeno nekdanjo božje-potno cerkvico D. M. Vnebovzete v Hmel-šiču, kjer je imel sv. mašo in govor, podružnico v Karteljevem in grajsko kapelico barona Wambolta na Hmelniku. odkoder se je takoj vrnil h gospodu župniku, kjer mu je mil. g. prošt dr. S. Elbert v imenu duhovščine čestital za god, ki ga je v naši sredi obhajal. Žalibog, da je nenadni naliv preprečil obisk podružnic na drugem kraju župnije. Kakor dopoludne, tako bi bil lahko tudi popoludne videl visoki dostojanstvenik z mlaji in zastavicami krasno ozaljšane vasi. A tudi to, kar je videl, ga je prepričalo, kako ga naše ljudstvo ljubi in čisla in v njegovi osebi časti kot naslednika apo stolov, videl, da tudi v našem ljudstvu globoko korenini sv. vera, katere si ne da izruvati za tiBOČ zlatov. V svojem govoru e drugi dan omenjal, da je našel pri nas mnogo lepega. Naše ljudstvo pa je imelo priliko spoznati, kako zlato srce ima presvetli gospod knez in škof, spoznal pa tudi, kako ničvredni morajo biti oni, ki bo zmožni njega sramot ti. Vsi dobro vemo, da k nam ni prišel sebe iskat, da za obisk pridružnic ni dobil polovičarja, da ni prišel ustanavljat konsumov itd., a vendar ga neki zakotni pisač v »Slov. Narodu" z dne 17 t m. imenuje »velikega konsumarja«, govori o bisagi itd. Mi vemo, da taki podli izbruhi njegove visoke osebe ne dosežejo. Tudi g. Košaka ondi nakupičene laži psovke in osebni napadi ne morejo razžaliti. Ne zdi se nam vredno, dopisniku odgovarjati. Le eno stvar pripomnimo. Mi najodločneje odklanjamo, da bi tisto človeče alizastonj ali pi morda za ko-zarček žganja v imenu nas presvetlega kneza in škofa sramotilo ter kakor ie prejšnje čase z grdimi dopisi v grde časnike cel* faro pred svetom grdilo! Podpiši se, kdor si, potem bomo mi tebe popisali ter čestitali vsem »Naro dovim« bravcem, da se puste od takega človeka, ki nima ničesar izgubiti, tako iar-bati. Z imenom na dan in ne skrivaj se za običajnim podpisom »mirnopeški brezverci!« Ča se jih res več samih sebe imenuje brezverce, pa naj nam to povedo,, bomo vsaj vedeli, kateri so. Take surovosti ogromna večina laranov obsoja in zanje ni odgovorna.
Izjava.
Slavno uredništvo »Slovenca"
v Ljubljani.
Dne 17. t. m. je prinesel »Slov. Narod« ostuden dopis iz naše občine, v katerem nekdo — mi ga od slabe strani poznamo — s podpisom »mirnopeški brezverci« predrzno sramoti in nesramno obrekuje našega presv. g. kneza in škofa, ki je pri nas dne 13. t. m. obiskoval podružnice in drugi dan delil bv. birmo. Podpisano županstvo najodločneje protestira v imenu občine, da bi posameznik v imenu vseh obrekoval in sramotil našega višjega pastirja. Mi nismo brezverci, to »čast« odklanjamo, če ima dopisun samega sebe za brezverca, slobodno mu, a naj se podpiše s pravim imenom! Resnici na ljubo izjavlja podpisano županstvo, da je vse ono. kar piše dotičnik o presv. g. knezu in škofu ter o posestniku in gostilničarju g. Josipu Košak zavijanje in podla laž. G. Košak je dne 15. t. m. zvečer samo mirno rekel dotičnemu človeku, naj se umakne s prostora pred njegovo hišo, kjer je brez opravka delal napotje nekomu, ki so je ondi z vozom ustavil. Sicer pa g. Košak pri nas uživa splošno zaupanje in je pri vseh obče priljubljen. Mi si štejemo v čast, da se je on iz tako ugledne hišo iz Pod gabra v našo občino priženil.
Županstvo v Mirni Peči dne 21. junija 1903.
Anton Špendal, župan.
Cerkveni letopis.
Slavnost na Gočah. G. R e p i č,
akademiški kipar v Vrhpolju pri Vipavi, je napravil za kapelico nad Gočami kip M. B. brezmadežnega Spočetja, ki je bil zadnjo nedeljo popoldne ob enem z zastavo dekliške Marijine družbe slovesno blagoslovljen. Kip je tako lep, da vsem ugaja, in bi za tako ceno na tujem težko dobili kaj boljšega. Zalo z mirno vestjo priDorofiamo g. Repiča v nadaljnja naročila Č g. Valentin Marčič, kurat na Slapu, je imel slavnosti primeren, iskren nagovor. Nato so Marijine hčere, ki bo prišle v belih oblekah, nesle Mater božjo v kapelico, izvrstno izvežbani moški zbor pa je prepeval razne Marijine pesmi. Udeležba je bila ogromna in bo slavnost vsem ostala v neizbrisnem spominu.
Dnevne novice.
V Ljubljani. 26 junija.
Na Velehrad. Z Dunaja. Leta 1S63. je bila na Velehradu na Moravskem velikanska slavnost povodom tisočletnice prihoda slovanskih apostolov Cirila in Metoda na Moravsko. Ia tedaj je bil praznik sv. Cirila in Metoda prenešen z dne 9. sušca na dan 5. julija. Letos 5. julija praznujejo torej 40 letnico one slavnosti. Za letošnjo slavnest prirejajo velike priprave, ker ss slavnosti udeleže posebni romarski vlaki s Češkega pod vodstvom praškega kardinala in nadškofa barona Skrbenskega, Ivovskega nadškofa grofa Szeptickega in brnskega škofa dr. Baura. Zastopani bodo skoraj vsi slovanski narodi. Tudi ogrski Slovaki prirede romarski vlak. Akad. društvi »Danica« in »Hrvatska« bodeta zastopali deputaciji. Slavnost se prične v soboto dne 4. julija popoludne. Dnevni red: Dne 4. julija ob 5. uri popol. slovesen sprejem slovanskih gostov, blagoslov, skupna večerja. V nedeljo zjutraj ob pol 5. uri budnica, jutranja molitev, spoved, skupno sveto obhajilo, slovesna sveta maša, katero bode daroval nadškof Szepticky po grško-katoliškem obredu. Od pol 11. do 1. ure cirilo-metodijski shod, na katerem bodo govorili zastopniki raznih slovanskih narodov. Slovence bodeta zastopala državna poslanca gg. P o v š e in Pogačnik. Tem povodom priporočamo, da se po možnosti udeleže te slavnosti vsaj še nekateri Slovenci. Z Dunaja je najpripravnejši vlak opoludnes cesarja Ferdinanda severne železnice, ali pa zjutraj ob 8. uri 15 min., in sicer do Ogrskega Gradišča, odkoder je le pol ure vožnje. Kdor se misli vdeležiti, naj to do 3. julija sporoči župnemu uradu na Velehradu, da mu preskrbi prenočišče in voz od Ogrskega Gradišča. Naslov za pozdrave: Skupščina, Velehrad, Moravsko.
»Edinost" kaj rada slepomiši. »Slovenec« je poročal o novi uniatski cerkvi v Metliki. Na to pravi »Eiinost«: „Jeli sta resnica in pravo v Metliki drugačna nego pa —v Riomanjih?" Kaj naj je to? Ali naj mar metliško grški katoličani nimajo pravice zidati si novo cerkev? Kako je to v zvezi z Ricmanji? Ali smo kdaj rekli, da Ricmanjci ne smejo zidati nove cerkve, če jim stara ni všeč? Pojte, pojte gospoda, vi slepomišite, ker veste, da branite slabo stvar! Odgovorite rajši, ali je dr. Požar iz Ricmanj tisti Požar, ki dobiva podporo od nemškega p r o t e b t a n t o v s k e g a » G u -stav Adolf Vereina«? Vi se zvijate, da je »zdaj dr. Požar v Rimu in da ne more odgovoriti." Toda vi vedno poudarjate, kako ste dobro informirani o ric-manjskih zadevah; znano je tudi, da ste v vedni „rahli dotiki" z dr. Požarjem — ej, gospoda, vi gotovo veste, kako in kaj, le nikar ne slepomišite! Vaše zmerjanje zopet le priča, da imate slabo vest! In to Vam že še izprašamo!
Mašniško posvečevanje bode delil letos prem. g. knezoškof ljubljanski dne 14., 16. in 18. julija.
Shod v Šoštanju bo dne 5. julija. Govoril bo na njem deželni poslanec gosp. Ivan V o š n j a k in še drugi govorniki.
Dzimski komandira Ljubljano! Včeraj popoldne so monterji elektrarne ljubljansko nadaljevali svoja dela za napeljavo električne luči v Zvezdi povodom Prešernove slavnosti. Mimo njih pride znani nem>
!ško-nacionalni agitator Dzimski ter jim . svetuje, naj prenehajo z delom, ker bodo Nemci že vss storili, da se nameravana
slavnost ne vrši. Ali bo D z i m s k i diktiral dovoljenja slovenskim slavnostim v Ljubljani ?!
Nov finančni svetovalec. »\Viener Zeitung« javlja: Finančni minister je imenoval višjega davčnega nadzornika Josipa L a c h a finančnim svetovalcem v območju finančnega ravnateljstva v Trstu.
—	Kap zadela je danes ob 7. uri zjutraj spoštovanega trgovoa gosp. A 1 f r. Oblaka v Novem mestu, ko je sedel na verandi kavarne in čital časopise. Ohromela mu je desna stran telesa in jezik.
—	Umrl je te dni v Novem mestu 65 let stari JožefJazbec. Po njegovi smrti nima Novo mesto nobenega preka-jalca mesa.
—	Imenovanje v finančni službi.
Prestavljeni so finančni nadpazniki Jožef Horvat iz L ubljane v Žužemberk, F r. L o t r i č iz Žužemberka v Ljubljano, Janez Florjančič iz Cirknice v Logatec, Jakob Iiirschman iz Litije v Cirknico, pazniki Janez Papei z Vrhnike v Litijo, Gašper Kregar iz Litije na Vrhniko in Jožef A. S t a r y iz Mengša v Ljubljano.
—	Nagrado za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v. je dobila od deželne vlade Margareta Testan iz Loke pri Mengšu. Rešila je iz vode 4 letnega dečka Antona Jagodica
—	Nezgoda v papirnici. Matevž Mar-jasec, 39 let star, oženjen, delavec v papirnici v Medvodah, stanujoč v Pirničah št. 72 je dne 24. t. m, v delavnici ponesrečil. Padel mu je kos železa na levo roko in mu odtrgal prstanec in sredinec.
—	Zrelostni ustmeni izpiti v Mariboru. Zrelostni ustmeni izpiti so se dokončali na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Udeležilo se jih je 8 Slovencev, izmed katerih jih eden ni izvršil, drugemu pa se je dovolilo izpit ponoviti čez dva meseca. — Včeraj so se začeli zrelostni ustni izpiti na ženskem učiteljišču čč. šolskih sester ter izpiti za ročna dela. — Zrelostni ustni izpiti na gimnaziji se začno še le 17. julija.
—	Sama zažgala. Minoli teden je zgorela hiša in gospodarsko poslopje Marije Topolovec v Janževem vrhu pri Ptuju. Posestniea ie na sumu, da je sama zažgala.
—	Novo šolo je sklenila staviti občina Braslovče in sicer bode stala v trgu, ne pa zunaj trsra, kakor se je sprva nameravalo.
—	Ubegli kaznjenec Te dni je uše" od dela v Rošpahu pri Mariboru 24-letni kaznjenec Franc Rep, doma v Hlaponcih. Obsojen je bil radi tatvine na štiri mesece ječe. —
—	Planinske vesti. Izlet na Ojstrico priredi Savinska podružnica 28. in 29. junija. Odhod iz Luč, oziroma Bistriške doline dne 28 junija ob štirih zjutraj. — T r i g 1 a v s k a k o č a 11» Kredarici se otvori dne 28. t. m. Otvoritve se udeleži več turistov. Oskrbnik koče bo tudi letos Janez Arh s svojo ieno. — Kocbekova koča bode oskrbovana od 15. julija do 15. septembra kakor druga leta. — Dijaške legitimacije. Slovensko planinsko društvo je izdalo letos posebne legitimacije za dijake, s katerimi so upravičeni do brezplačnega prenočevanja v vseh kočah »Slovenskega planinskega društva«. — Novega »Vodnika« za Savinske planine izda »Savinska podružnica« meseca jul. t. 1. — Oroinikova koča na Črni prsti se otvori dne 28. junija t. 1. Tudi letos bo oskrbljena z jedili in pijačo. Za čuvaia je nastavljen Ravnik kakor lani.
—	Kranjska Gora brez zdravnika. V Kranjski Gori so že en mesec brez okrožnega zdravnika. Kompetenčni termin je že davno minul; kompetent, ki se je oglasil, pa še zdaj ni imenovan. Letoviška sezona se je pričela; sodišče skoro sleherni dan potrebuje zdravniškega izvedenca, deželni odbor ga pa le ne pošlje. Kje je vzrok ?
—	O postojnski jami je napisal švedski pisatelj Hudo Wickstr6m krasen sestavek v svojem listu »Jiimtlands-posten«.
—	Napovedani obisk roparjev v Novemmestu je mnoge meščane silno prestrašil. Dasi je bil obisk napovedan za sredo, se nekateri že v torek po noči niso upali spati, dragi so zopet zabarikadirali vrata, oborožili se z raznim orožjem, nekateri celo z metlami, orožniki so pa v torek in v sredo po noči hodili po mestu. »Napovedanih roparjev« seve ni bilo, ker je nekdo Novo-meščane Bamo malo »potegnil«.
—	V morje skočila je pri Čedadu Ida B r a n d o 1 i n iz Kormina. Mrtvo so potegnili iz morja.
—	Razpis učiteljske službe. Na štirirazredni deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba nadučitelja-voditelja s 1400 kron lotne plače, 240 kron stanarine in 400 kron funkcijske doklade ter s pravico do šestih pstletnic po 80 kron. K zavarovalnini za slučaj Bmrti in doživetja plačuje družba dve tretjini, nadučitelj pa eno tretjino zavarovalniškega prispevka. Pravilno oprem-
Dogodki v Srbiji.
Kei mej častniki?
»Bolgarski trgovski vestnik« poroča, d« se je mej zarotniki srbskimi častniki pojavilo globoko kesanje. Pet častnikov 6. pei polka je zblaznelo, več častnikov se je ustrelilo. Poveljnik 6. pešpolka leži bolan v svojem st»-novanju. Več častnikov je obiskalo grobove kraljevskih žrtev in je ondi bridko jokalo (?) Častniki pravijo, da jih je zapeljal rezervni polkovnik Mašin, ki jih je napojil s šampanjcem. Mašin je prosil za daljši odpust, ker se boji, da bi ga častniki ne umorili. Več častnikov iz province je pisalo zarotnikom ostra pisma. Tako zgoraj imenovani bolgarski list.
150 oseb je hotela Draga umoriti.
V konaku so našli listino, na katero je Draga zapisala imena 150 oseb, ki bi bile umorjene ob proglašenju njenega brata prestolonaslednikom. Te osebe so bile znane, da so nasprotne Lunjevici kot prestolonasledniku.
Pomiloičenja.
Po prisegi na ustavo je kralj Peter I. izdal popolno amnestijo za polit, kaznjence. Tudi nekaj nayadnih zločincev je pomilo-ščenih.
Kraljeva proklamacija.
Kralj Peter I. je izdal na Srbe prokla-macijo, v kateri pravi, da bodi vladar vedno nositelj svobode in napredka narodovega. Vso svojo skrb bo obračal v osrečevanje in v blagor narodov ter bo pravi ustavni kralj Srbije. Svete so mu vse ustavne svoboščine in pravice ljudstva. Od vsakega isto zahteva. Od teh na?el prošinjen, prepušča pretaklost pozabljivosti in prepušča zgodovini soditi vsakega po njegovih delih. Zvest bo načelom Bvojih prednikov in naroda ter bo gojil prijateljske razmere s sosednjimi državami. Kralj Be zahvaljuje armadi za njene dosedanje zasluge in pravi, da ima popolno zavest o težavah svojega stališča, a da je prepričan, da ga bo narod odkritosrčno podpiral ter upa z božjo in narodovo pomočjo privesti Srbijo k blagostanju, napredku in k srečnemu proevitu.
(jene prošnje naj se vlagaio pri podpisanem vodstvu do 15. julija 1903. — Vodstvo družbe av. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 18. junija 1903.
—	Občinske volitve v Dekanih potrjene. Z Dunaja poročajo, da so občinske volitve, ki so se vršile meseca julija lanskega leta v Dekanih, potrjene. Volitev župana in svetovalcev ae izvrši v kratkem.
—	Pogorelo je dne 21. t m. popoldne v Preaer|u, občine Homec, gospodarsko poslopje, 2 prešiča in kmetijsko orodje kajžarju Francetu Golob. Zažgal je 5 leten občinski rejeneo.
ljubljanske novice.
Premi!, gosp. knezoškof pri nadvojvodi Jožefu Ferdinandu. Presvetli gosp. knezoškof je bil danes dopoludne v avdijenoi pri Nj. čas. visokosti nadvojvodi Jožefu Ferdinandu, ki so je takoj nato pripeljal v Škofov dvorec in vrnil obisk. — Gosp. knezoškof se je po poludne ob 1. uri odpeljal na birmovanje v Novo mesto.
Napad na policijo v policijski stražnici. Na Radetzkega cesti je bil danes ponoči aretovan mehanik Jakob Bartl v službi pri Globočniku. Prišel je bil na policijsko stražnico pijan in je hotel imeti jednega policaja s seboj, da bode nekoga aretoval, ki ga je v Metelkovih ulicah pretepel. Bartl je v svoji pijanosti na stražnici razgrajal tako, da mu je policaj velel, naj se odstrani in naj pride trezen naznanit, kaj da se mu je zgodilo. Bartl je na to sunil policaja v prsi in se začel z njim ruvati. Ko ga je policaj hotel aretovati, mu je ušel na cesto in je zbežal proti vojašnici. Policaj je tekel za njim in ga s pomočjo mitniškega paznika vjel. Toda on ni hotel s policajem in se je vrgel ■na tla in suval okoli sebe. Sele, ko je prišel stražniku neki delavec na pomoč, ga je stražnik mogel odvesti naprej.
Civilno poročil se bo Ivan L e k a n kavarnar v L ubljani z gdč. Ano D e r v a -r i c o.
Promenadni koncert bo danes od 6. do 7. ure zvečer pod Tivoli.
Društvena godba koncertuje : V n e -deljo dne 2 8 junija dopoludne od 10. do 12. ure na vrtu Fantinijeve restavracije, popoludne od 4. ure naprej pa na Ko-slerjevem vrtu. — V ponedeljek 2 9. t. m. koncertuje pa od 10. do 12. ure dop. pri Hafnerju na Sv. Petra cesti, popoludne od 4. ure dalje pa zopet na Koslerjevem vrtu. — Vstopnina za nečlane 20 v.
Nepreviden voznik. Na sv. Jakoba trgu je danes zjutraj hlapec I. P., stan. na Tržaški cesti št. 11 vsled neprevidne vožnje zadel v mlekarski voziček posestnice Marije t-under iz titožec št. 12 in ga prevrnil, da je posoda z mlekom padla na cesto in se je mleko razlilo, vsled česar je imela Marija Cunder precejšnjo škodo.
Nepošten kosec Včeraj popoludne prišel je v Kovačevo gostilno »pri zelenem hribu« neki okoli 45 let stari kosec ter si dal prinesti piva, šunke in kruha. Ko je to zavžil. jo je odkuril, ne da bi plačal.
Izgubila je včeraj zvečer uradnikova žena S. Z. na poti po Lattermannovem drevoredu, Franca Jožefa cesti, Šalenburgovih ulicah, Kongresnem in Dvornem trgu ia Go spodskih ulicah do Židovske steze rujavo iorbico, v kateri je imela čipke.
Aretirani izseljenec. Na južnem kolodvoru je bil ponoči aretiran hlapec Anton Sterle iz Uzmane v kočevskem okraju, ker je hotel s tujim potnim listom odpotovati v Ameriko.
Tatvina skozi okno. Mariji Lampičevi, tiekarjevi ženi na Mirju št, 6 je bilo iz stanovanja skozi odprto okno ukradeno modro, volneno žensko krilo.
Amerikanci na obisku svojcev. Danes zjutraj se ie pripekalo iz Amerike v Ljubljano 10 Hrvatov. Bili so že dalje časa v Ameriki in so prišli sedaj obiskat svoje sorodnike. Vrnejo se zopet v Ameriko.
V	Ameriko. Danes ponoči odpotovalo je z južnega kolodvora 16 oseb v Ameriko.
Napad s kamenom. Dolavec F. Z., GO let star je danes zjutraj v Križevniških ulicah pričakal Ivana F., delavca v tobačni tovarni in ko je prišel mimo njega, zagnal je v njega debel kamen. Z. ima jezo na F., ker mu je zmotil hčer, akoravno je F. oženjen. ' Aretirani razgrajači. Policija je zaprla 3 fantov, ki so včeraj zvečer tulili, lajali in kokodakali po Žabjaku in po Prulah in tako razgrajali, da so se ljudje pritoževali. Sploh ni v tem kraju zvečer in po noči miru in je bilo že potrebno, da je policija enkrat razgrajače m ponočnjake prijela.
V	blaznico so odpeljali danes dopoludne 18 let starega trgovskega pomočnika Andreja Podkrajška iz Ljubljane.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Od 19 do 25. junija je dela iskalo 11 moških in 30 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 17 moškim in 31 ženskim delavcem, v 26 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 25. junija je došlo 1394 prošenj za delo in 1315 delo-ponudeb, v 827 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj, moški: 2 mizarja, 1 sodar, 1 vrtnar, 1 čevljar, 1 gra-
ščinski sluga, 3 postiljoni, 9 konjakih hlapcev, ženske: 3 izurjene prodajalke, 1 tralikantinja, 2 izdelovalki pletenin, 5 raču-najočib natakaric, 2 gostilniški kuharici, 1 orožniška kuharica, 8 deklic za vsako delo, 2 kuharici. Službe iščejo moški: 1 trgovski pomočnik, 1 pisar, 1 kletar, dva hotelski slugi, 1 hišnik, več trgovskih slug, ženske: 1 šivilja, vej prodajalk začetnic. Oddati je razna stanovanja in več mesečnih sob Posredovanje letoviščnih stanovanj. 1 stanovanje je bilo oddano.
Dogodki na Jlrva-škem.
Revolucija v Zagorju ne preneha.
V	Varaždinu jo oblast pripravila najob-širnejše varnostne naredbe za včerajšnji semenj. Mažaroni so se bali nemirov in imeli so prav. Na trgu je bilo okolu šes t m a ž arono v pošteno pretepenih. Nastal je boj, policija je došla z orožništvom, in radi teh šest mažaronov je bila alarmirana cela garnizija. Aretiranih je bilo 12 oBeb.
Kolikor nam je znano, je v Pregradi došlo do velikih nemirov, ki so hujši, nego nemiri v Lulbregu. Na ti-sočeseljakovhodi po okraju, pali in uničuje v se m a ž aron-ske kmetije, a kjer ne more z naravno silo, vzame d i n a m i t. Mažaroni beže kot muhe brez glave. Razjarjeni narod ne gleda na nič več, ampak z vso svojo silo se postavlja proti 201etnemu mažaronskemu tiranizmu.
Dalje so se pojavili nemiri tudi v G o -r e n j e m Gjurmancu, kjer so se ljaki, ko bo šli od košnje, se srečali z ma-žaronskim bilježnikom Lanicam in ko se jim ni ognil s svojim vozom, naskočili bo kmetje njegov voz, izpregli mu konje in njega strašno pretepli. Zvezali so mu reke na hrbtu ter ga pustili na cesti. Kmetje so nato dalje šli proti Krapini, kjer je orožniška patrulja dva kmeta aretirala, a drugi so se razpršili. Ako bodo nemiri tako naraščali. bode vlada proglasila p r e k i sod nad celim Zagorjem. Kmetje pravijo, da jim tudi to ne bode imponiralo, dokler hrvatski narod ne dobi pravice!
Okoli Varaždina morajo biti vsi javni lokali ob 7. uri zvečer zaprti. Kdor se vladnim organom zdi le nekoliko sumljiv in naj bode moški ali ženska, vržejo ga v ječo. Mnogoštevilno vojaštvo je nastanjeno tudi v šolah, kar narod tembolj razburja.
V	Zlatar je odposlana še ena stotnija pešcev 53. pešpolka. Kmetje so zadnji čas v zlatarski, pregradski in okolici Klanjca pretepli 30 mažaronov. Kotarski predstojnik Brezinščak jih je dobil največ ter so ga morali prepeljati v zagrebško bolnico. Bolnice v Zagrebu in v Varaždinu so vse polne ranjencev ter so pričeli sedaj graditi poleg bolnic tudi barake. Ako bo šlo tako dalje in se to gibanje razširjalo tudi po drugih hrvatskih krajih, prisiliena bo monarhija vso vojsko postaviti na Hrvat *ko.
Kriza v mažaronski stranki.
Ko se je raznesla vest, da bo Khuen postal ogrski ininiBterski predsednik, je v Zagrebu vbo bolj veselo, a to samo v opo-zicijonalnih krogih, v mažaronski stranki pa je nasprotno. Takozvana aristokracija vleče na svojo stran in hoče imeti vodstvo stranke, mažaronski Srbi pa vlečejo na svojo stran in hočejo imeti od nove vlade koncesij proti onim Srbom, ki bo se složili s Hrvati, a tretji, takozvani »siromašni štipendisti" so v veli kih skrbeh, ker ne vedo, ali bi krenili na levo in desno, ter s solznimi očmi gledajo za Khuenom, ki je očetovski skrbel za njihove žepe. Interesantno je, da je bil prej, predno je Khuen odšel, dr. Franc bpevec bolehen, sedaj je pa nakrat postal zdrav, a v nemilost padli prejšnji vodja mažaronske narodne stranke Crnkovič sa je nakrat pojavil sedaj na političnem obzorju, kakor goba po dežju iz mažaronske »narodne" stranke. Včeraj je aristokratski klub imel sejo. Člani kluba so se odločili najodločnejše nastopiti proti imenovanju sina prejšnjega bana grofa Teodorja Pejačeviča hrvatskim banom. Čudno je, da so aristokrati vstali proti aristokratu, a ve se, da ie intimni prijatelj Pejačevičev minister za Hrvatsko Ervin Checb, ki ni v posebni milosti pri Hedervaryju in ga bo radi tega v ministerstvu tudi drug nadomestil. Aristokratski klub dela v smislu Hedervary-jevem, ki hoče kot ogrski ministerski predsednik imeti na banskem prestolu hrvatskem povse poslušnega bana, da bo tako tudi iz Budimpešte mogel pritiskati na Hrvate in s svojega mesta še bolj jih zatirati. »Štipendisti" pa čakajo na komando velikega župana Nikolica, ki stoji v vedni zveii s Khuenom. Kljub tem političnim razmeram je prišlo do nesoglasja mej »štipendisti« in aristokrati, ker eni so bili za idemnitetno osnovo, a drugi so bili proti. Kakor se vidi, ni izključeno, da se utegne mažaronska stranka razkosati, ako je novi ban ne bo zamazal z — denarjem.
Iz raznih krajev Hrvatske.
SodnijBka obravnava proti senjskim me ščanom radi zadnjih demonstracij, se bo vodil« v Gospieu. Dalje nam poročajo iz Cer-kvenice, da bo ae v ondotnem kopališču dogodile demonstracije. Narod je igral hrvatsko „Kolo". Nato so došli oblastveni organi in zabranili nadalnje igranje »Kola«. Dali ao zatvoriti 4 osebe. Narod je hotel da se te osebe izpuste, a oblasti so jih celo izgnale iz mesta, da«i so bili aretirani znani kot poštenjaki. Radi tega se je bati nadalnjih nemirov. V Valpovem na posestvu grofov Pe-jačevčiv so kmetje razrušili kmetijske stroje m posamezne oddelke raztrosili po polju. Vso koruzo so pokosili in par grofo-vih uslužbencev v gezdu pretepli. V K a r -lovcu in okolici so se kmetje vzdignili; b silo hočejo napasti grad grofa ErdS lyja. Vsak dan so bitke mej orožniki in kmeti. Pri logarski hiši „ Veliki vrh" pri Strenčici bo udrli kmetje s koli na oboroženo silo. razorožili orožnike in jih spodili v beg. Vojak, ki je stal na straži pri dvoru, je streljal in težko ranil nekega kmeta, katerega niso prenesli v bolnico, ampak v grad Erdolijev. Kaj se ondi z njim godi, ni znano. Grof Erdody, ki je „poln morale«, se je zadnjič izjavil v saboru, da naj le pride kdo naskočit njegovo posestvo — kmetje ga bodo sami zapodili. Kaj pa sedaj pravi grof Erdoiy?
Varaždinski veliki žnpan Rubido in pl Halper.
Pravim vzrokom ludbreških in pregrad-skih nemirov je paša Rubido. Kljub temu, da se ga vsak dan po občinskih sejah v Zagorju prosi, naj se odstrani vojaštvo, on ne S3mo, da ne sprejema prošenj, ampak prošnje meče proč in nanje ne daje nobenega odgovora, ampak izjavlja, da bo Bamo njegova veljala. G. Rubido naj bi se spomnil za leto dni nazaj, ko je meščan okolice zla tarake H u s i n e c obtožil njega na vlado radi njegov« — morale.' Husinac je imel glede Rubidove morale prav, kakor se vidi iz sedanjega moralnega nastopanja Ru bide. V imenu reda bi moral ta človek že davno iti b svojega mesta, a ker je desna roka mažaronov, ostane na svojem mestu, in ker je rekel, da preki sod mora biti, ker Bicer odstopi, je vlada proglasila tudi preki sod nad Ludbregom, dasi je bila vlada sama proti temu, kor si je mislila, da to v zunanjem svetu ne bo pričalo o »miru na Hrvatskem«. V tem času pa, ko je Rubido v toplicah, si je na nekem mestu pridobil nado, da postane veliki župan varaždinski c. kr. komornik Vladimir pl. Halper, ki ie sedaj divjak, a neprijatalj grofa Khuena. Halper je bil pred štirimi dnevi v avdijenci pri cesarju in vse kaže, da se imamo od strani pl. Halperia nadejati velikih iznenadenj. To je znano Rubidi in je zato tako nervozen pri svojih naredbah, da sam priznaje, da more vladati samo s prekim sodom.
Nove preiskave.
V uredništvu »Glasa Naroda« v Zagrebu, kateremu je bil urednik dobroznani »prijatelj« grofa Khuena Ilinko sirovatka. je bila že drugič preiskava. Spisi so vsi konfiscirani, omare so s silo odpirali, tako da oblasti niso imele preiskave, ampak so uprizorile pustošenje. Našli niso nič. — V Zagorju je bila preiskava pri veleposestniku Brezu v Klanjcu, kar je izzvalo veliko ogorčenje in kakor se čuje pojde J. Broz z drugimi veleposestniki v deputaciji na merodajno mesto, da sa pritoži proti takemu postopanju.
Ovacije dr. Vinkoviču
Ko ae je vrli opozicijonalni poslanec karlovški dr. Vinkoviu pripeljal iz Zagreba v Karlovec, priredilo mu je občinstvo srčno ovacijo. Narodne pesmi so se pele po Kar-lovcu Bilo je nepopisno navdušenje. Zvečer bo demonstrantje pobili okna na hiši maža-ronskega poslanca Sliepčeviča. Oziri na opo zicijonalnega župana dr. Banjavčica bo bili merodajni, da ni prišlo do hujših demonstracij.
Najnovejše vesti
Demonstrantje v Gospiču so bili obsojeni na 12—18 mes. težke ječe. — Hrvatski sabor je imel včeraj sejo. Pl. Halper je naznanil svoj odstop. V tretjem branju je sabor sprejel idemniteto in začasno odpravo porotnih sodišč. Nato je vlada po cesarjevem naročilu odgodila zasedanje b a b o r a. — Vlada je razpisala nadomestno volitev za odstopivšega poslanca plem. H a 1 p e r j a , ki je bil poslanec v zagorskem okraju. Kandidatje od strani opozicije bodo: bivši vladni poslanec pl. Halper, ako bo hotel pristopiti opoziciji, sicer pa bo na rod imel odločiti za bivšega opozicijalnega kandidata velezaslužnega in požrtvovalnega hrvatskega rodoljuba Franja pl. P i s a č i c a ali pa za odvetnika v Varaždinu g. dr. Magdi č a. V volivni okraj je vlada zopet poslala mnogo vojaštva, da bi »delali volitve«, a narod bo to pot znal braniti svojo samostojnost.
Književnost in umetnost.
* »Glasbena Matica« v Ljubljani.
V soboto, dne 27. juaija 1903 zvečer ob pol
8.	uri v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« prva javna produkcij* gojencev »Glasbene Matice" koncem šolskega leta 1902/1903. Vspored: 1 Mendelssohn: .Pe som brez beBed", op. 53. št 3 , na klavir avira gdč. Vera Meden. (Š )la g. J. Prochdtke.) 2. a) Fr. Gerbič : »Sklepala roke Bi bele", b) Fr. aobubert: »Nestrpnost", pesmi, poie g. Jakob Prek. (Šola g. F. Gerbic i.) 3 \V. A. Mozart: Sonata v F-duru. 1. stavek, na klavir svira g. Niko Stritnf. (Sola gdč. Klo-tilde Praprotnikove.) 4. W. A. Mozart: »O, Izis in Oziris«, pesem iz opere »Čarobna piščal", b) I. pl. Zaje : »Dobro jutro«, pesmi, noje gosp. Julij Betetto. (Sola g. F. Gerbici.) 5. W. A. Mozart: Sonata v F duru, 3 stavek (Finale), na klavir svira g. Mirko Govekar. (Sola g. J. Prochazke.) 6 ch. Dancla: bym-phonie concertante za dve gosli, svirata g. Ivan Karlin in g. Rudolf Sturm. (Sola g. J. Vedrala.) 7. a) J. Konopacki: Na potovanju, b) A Rubinstein : Asra, nesmi, poje gdč. Vlastimila Peršl. (Sola g. Fr. Gerbich.) 8. St. Heller : Tarantella, op. 85 št. 2.. na klavir hvira gdč. Ana Jenko. (Sola g. J Prochdike.)
9.	R. Volkmann : Serenada za goslarake inštrumente v F-duru, I. stavek: Allegro mo-derato. II. stavek : valček, Allegretto mode-rato. III. stavek : koračnica, Allegro marcato. Prvo vijolino svirajo : G^rb'č Hugon, Karlin Ivan, Novak Ljudmila, Stritcf Niko, Sturm Rudolf, Tavčar Josip, Trošt Milan. Drugo vijolino svirajo : Heybal Josip. Kovač Leop., Lampe Fran, Majdič Vinko, Novak Stanko, Romih Josip, Rus Ivan. Vijolo svirajo: Dežela Miroslav, Pavlin Josip ter sodeluje pet gospodov članov in prijateljev „Glasbene Matice" (2 vijoli, 2 vijolončela in 1 kontrabas). 10. Lortzing : Arija Marije iz opera »Vormski orožar« — »On spi*, poje gdč. Ivanka Knific. (Sola g. M. Hubada.) 11. a) J. Prochaika: iz »skic", op. 5 št. 4, b) Chopin: Valček op. 64. št. 1, Da klavir svira gdč. Marija Soos. (Sola g. J. Prochazke.) 12. a) Saint sac is: »O, dnevi pomladi .. .!« pesem iz opure »Samson in Daliia«, b) Ch. Gounod: »Cvetke ljubljene ve . . .!", pesem S.ebelna iz opere „Faust«, poje edč. PavU Treo. (Sola gosp. M. Hubada.) 13 Weber: Pollacca brillante, op. 72 na klavir svira gdč. Jelisava Krenik. (Sola g. J. Prochaike.) — Veliki koncertni klavir c. in kr. dvornega in komornega librikanta g. Frederika Khr-barja z Dunaja, /jičetek produkciie točno ob pol 8. uri. — Konec proti pol 10. K produkciji vabijo se društveni člani, njih rodbine ter sploh prijatelji in podporniki 'Glasbene Matice*. Vstop je prost. Prih jdnja, druga produkcija bo v sredo dne 1, julija v veliki dvorani ^Narodnega doma".
Izpred sodišča.
Izpred detelnega »odišča.
Preje se ne oženim, da te bom »ierdrbal«. Tako je baje grozil pcsestnice sin Jožef Kovačij v Brdcab dne 20. aprila t. 1. posestniku Janezu Boštjan-čiiu, ko je zvedel, da je ta sunil njegovo mater v prepiru zaradi neke poti in udaril z bičem. Obdolženec priznava, da je Boštjančič res grozil, da ga bo pretepel, ker je njegovo mater udaril, pravi pa, da ni res, da bi mu bil grozil, da ga bo z nožem »ler-derbal«. Ker za obdolženčevo krivdo ni bilo zadostnih dokazov, je bil Jožef Kovačič oproščen. — Tatvina. Po noči od 13. na 14. novembra m. 1. je bilo na Savi ukra« dene Janezu Ferjanu in Jožefa Regitniku več obleke. Ferjan je takoj sumil svojega preišnjega hlapca Antona Cigale iz Planine pri Cirknem, kajti temu so bile domače razmere popolnoma znane in je bil zaradi tat vine že dvakrat kaznovan. Ko je bil še pri njem v službi, je gospodarju omenil, da bo šel proč, da bo pričel krasti ali se bode pa obesil. Sodni dvor se ni mogel preveriti, da je migale res to tatvino izvršil, in ga je oprostil. — S tolksiem ga je udaril. V Podgorškovi gostilni v Bukovci pilo je več fantov s Šinkovega turna in bela. Domu grede so vpili in ukali; ne daleč od te gostilne pritekel je nekdo za fanti in z neko trdo rečjo udaril Tineta Jereba, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Ker je bila tema in se je cela stvar jako urno izvršila, je umevno, da bo bile prve izpovedbe prič nesigurne in napačne ter da so obdolžili tega dejanja Janeza Spenka. Sodišče ga je oprostilo. Kasneje se je še le dognalo, da pravi storilec Martin Pavlin iz Bukovice, ki je Spenkotu tolkač izvil iz roke in stekel za fanti. Nazaj vrnivši se je še pohvalil, da ga je dobro udaril, ter omenil, naj molče. Ker je bil že zaradi enacega hudodelstva kaznovan, obsodilo ga je sodišče na 15 mesecev težke ječe.
Bicikelj ukradel. Karol Uar, 15 let stari trgovski vajenec, je dne 24. maja t. 1. pobegnil od svojega gospodarja, prej pa vzel iz zaklenjene sobe nekemu domobranskemu poročniku kolo vredno 80 K ter se z njim odpeljal proti Trstu. To tatvino prizna Car v celem obsegu. Sodni dvor ga je obsodil na 6 tednov ječe. — Eksplozija v Godoviču. Občina Go-dovič gradi vodovod in v to Bvrho ima za razstreljevanje kamenja dovoljenje dobivati od rudarskega ravnateljstva v Idriji potrebno množino dinamita. Občinski predstojnik in posestnik France Kankelj iz Go-doviča je prinesel dne 4. aprila t. 1. 55 trdih patron v ruti zavitih iz Idrije; 50 patron je spravil na določenem kraju, 5 patron, katere bi se imele že popoludne rabiti, je vzel na svoj dom, da bi se bile otajale, ker bo bile zmrznjene. Položil jih je na mizo v sobi prvega nadstropja in duri za seboj zaklenil ter šel h kosilu v pritličje. Kmalo na to se je čul močni pok iz prvega nadstropja, kajti šipe pri oknu so bile strte, peč razrušena, zid pokvarjen in pohištvo poškodovano. Obdolženec je mnenja, da je ena ali tudi mogoče več patron padlo na tla, in ker je bil dinamit zmrznen, je razpočil; obsojen je bil radi malomarnosti na 1 teden zapora.
Pred goriške porotnike prideta še v tekočem porotnem zasedanju dijaka Ker-koč in Žerjal radi goljufije.
Kazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
XII. kongres svetovnega miru bo v Roenu od 16. do 23. Bept. — Zlato v Sibiriji. Ob reki Berikunb v Sibiriji so našli močno zlato žilo. — Krompir. Letos bo 150 let, odkar je krompir postal znan v Evropi. — Avstrija in J a -p a n. Avstrija je razstavila mnogo predmetov na industrijski razstavi v Osi na Japonskem. Japonska cesarska dvojica, ki je poBetila ta oddelek, je nakupila več avstrijskih izdelkov, ki so postali na Japonskem nakrat . jako priljubljeni. — V žalosti vsled smrti svojih starišev se je na Dunaju ustrelil 161etni vajenec Karol Wessely. — Glavni dobitek držav, loterije v znesku 200 000 kron sta za dela davčni adjunkt Stanislav Lizal in davčni praktikant Teodor Kittnar v Zdoneku na Mo ravskem. — Rektorjem dunajskega vseučilišča je izvoljen profesor matematike dvorni svetnik vitez Escherich. — Pastor pobegnil- Iz Berolina je pobegnil pastor Franzin in je poneveril uradni denar in pobegnil. — Veliki viharji so na Portugalskem. Nalivi napravljajo silno škode. Vreme je mrzlo. V provinci Algarve se trese zemlja. - Smrtnonevarno obolel je profesor na višji kmetijski šoli na Dunaju prof dr. Sig. Fuchs. — Pisalne stroje so vpeljali pri dunajskem deželnem nadsodišču. — Očeta svoje ljubimke umoril je pri Lincu J. Steindl, ko se mu je oče pri sestanku s svojo hčerjo postavil nasproti. Steindla so porotniki v Lincu obsodili na smrt. — IzBolognese poroča, da je v Bonmartini proces zapleteni zdravnik
ladajateij in odgovorni Brodnik:, Dr. lasssl)
N a 1 d i ti v preiskovalnem zaporu prerezal žile na roki. Skoro je izključeno, da bi mu rešili življenje._
Telefonska In brzojavna poročila.
Khuenova vlada.
Budimpešta, 26. junija. (0. B.) Grof Khuen - Hedervary se namerava nocoj podati na Dunaj, da stavi vladarju predloge glede popolnitve posam-nih mest v svojem kabinetu. Novi ministri polože bržkone jutri prisego v ce-sarjeve roke. Zbornici se predstavi nova vlada prihodnji torek.
Budimpešta, 26. junija. Grof Ap-ponyi je dejal svojim prijateljem, da bo le še malo časa predsedoval ogrskemu drž. zboru.
Budimpešta, 26. junija. Svojim volivcem je Fejervary naznanil, da odlaga tudi poslanski mandat.
Budimpešta, 26. junija. Novo ministerstvo je že sestavljeno. Ostali so vsi ministri razven domobranskega ministra Fejervaryja in ministra a latere Szechenyja. Namestnik Fejervaryjev bo generalni major Kološ Vari, minister a latere grof Festettich.
Budimpešta, 26. junija. Pred klubom neodvisne stranke so socialni demokratje priredili demostracije proti banu in Košutovi stranki.
Volitve v Nemčiji.
Berolin, 26. junija. (C. B.) Pri ožjih volitvah je bilo izvoljenih doslej 18 konservativcev, 10 članov državne stranke, 8 antisemitov, 11 članov centra, 43 nacionalnih liberalcev, 20 članov liber. ljudske stranke, 6 nemške ljudske stranke, 10 liberalne zveze, 25 socialnih demokratov, 3 Alzačani, 3 Poljaki, 4 Velti, 3 bauernbundarji, 6 divjakov. Izid ostalih ožjih volitev še ni znan.
Berolin, 26. junija. Izid volitev na Nemškem je naslednji: Konservativci 52. Njihovo posestno stanje je ostalo nespremenjeno. Katoliški centrum 99. Centrum je izgubil o mandatov, deloma na Poljake, ki imajo sedaj 17 poslancev in so pridobili tri mandate. Soci-jalnih demokratov je izvoljenih 79. Vlada bode na desnici razpolagala s potrebno večino.
Dunaj, 26. junija. Domobranski minister Welsersheimb je podal svojo ostavko, ker se je glede vojne predloge, za katero se je v avstrijskem parlamentu zavzel, na Ogrskem ugodilo vsem željam opozicije.
Dunaj, 26. junija. Danes je kronski svet. V parlamentarnih krogih vzbuja to pozornost, ker skupne ministerske seje so navadno v soboto.
Dunaj, 26. junija. Angleška trdi, da ima v rokah dokaze, da je kralj Peter vedel za zaroto proti Aleksandru in Dragi. Radi tega je bil odpoklican angleški poslanik, da v Londonu o tem poroča. Ako se ta vest obistini, tedaj Angleška ne pripozna srbskega kralja Petra.
Dunaj, 26. junija. Predlog o povišanju civilne liste bodo umaknili z dnevnega reda.
Dunaj, 26. junija. Srbski častniki, ki so v poučnih kurzih v Avstriji, bodo kurze pred časom zapustili, ker jih avstrijski častniki radi umorov v Srbiji prezirajo in ker ta nastop avstrijskih častnikov vojno ministerstvo odobruje.
Varaždin, 26. junija. Veliki župan R u b i d o je danes dal svojo o d -stavko, ki pa ni bila sprejeta.
Zagreb, 26. junija. Bivši vodja narodne vladne stranke Crnkovio je izrazil bojazen, da bo Khuen, da se vzdrži, ugodil kot ministerski predsednik glede Hrvatske vsem željam mažarskih šovinistov. Z ozirom na Hrvatsko bo odslej skoro gotovo še slabše. Grof Khuen bo ogrski parlament skoro gotovo kmalu razpustil.
___ _____ ________
Zagreb, 26. junija. Ban ]e brzojavno naročil, naj se mu pošlje njegova mažarska narodna obleka, v ka-kateri se hoče predstaviti ogrski zbor-nioi kot ministerski predsednik.
Praga, 26. junija. Poslan. Pacak je naznanil mladočeškim državnim poslancem, da ni izključeno, da bo zasedanje državnega zbora tudi po leti in da naj se za ta slučaj pripravijo. Pacak poziva poslance, naj gredo mej volivce.
Lvov, 26. junija. Jutri se prične tu velika slavnost poljskih Sokolov. Svojo udeležbo je naznanilo 3557 Sokolov iz Galicije, 550 s Češkega in 60 iz Nemčije.
* Belgrad, 26. junija. Vojaške parade se je včeraj vdeležilo 5500 mož. 6. pešpolk je vodil pred kralja novi poveljnik beligrajske posadke Misič. Popoludne je bil kronski svet. Kralj je prosil ministre, naj ostanejo na svojih mestih, dokler se ne izvrše nove volitve v skupščino. Kralj se opetovano vozi po Belgradu, a v odprtem vozu samo v spremstvu svojega adjutanta. dočim se je voz, v katerem se je vozil Aleksander, vsled velikega vojaškega spremstva komaj videl.
Belgrad, 26. junija. Privatni tajnik kraljev dr. Nenadovič odpotuje v Genf, da ondi razpusti gospodinjstvo kralja Petra in pripelje kralju hčerko Heleno in mlajšega sina Aleksandra.
Belgrad, 26. junija. Prodajalnice so radi siavnosti že tri dni zaprte. Danes bodo siavnosti dovršene z veliko ljudsko veselico.
Belgrad, 26. junija. Kralj Peter je obdržal vse služabništvo kralja Aleksandra. Včeraj ga je vprašal kuhar, kaj naj skuha. Kralj je dejal, naj ga s takimi vprašanji nikdar več ne moti.
3Ioskva, 26. junija. Tu se snide pravoslavni koncil radi cerkvenih in koledarskih zadev.
Berolin, 26. junija. Iz Kiistendula se poroča, da so Turki brez povoda zasedli cesto, ki vodi v Solijo pri Sultan Tepe s 30 topovi in 4 eskadroni ko-njeništva.
Listnica uredništva:
Praotlcus: Ker je stvar, o kateri razpravljate v svojem spisu, strogo strokovna, smo oddali spis ,Slov. Učitelju'.
Meteoroloffidno porodilo.
Višina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak '/46*01
Poslano.
Ker se od mnogih strani širijo laži, da podpisana ne sme imeti učencev na stanovanju. naznanjam to-le: Nadučitelj Fr. Papa v Škofji Loki mi je res nasprotoval, da ni hotel sprejeti v šolo učencev, ki so stanovali pri meni. Pritožila sem se na deželni šolski svet in dne 10. aprila 1902, št. 969 je ta razveljavil Papov ukrep. Dne 13. aprila 1902, št, 716 mi je poBlal ta odlok okrajni šolski svet in pristavil: Ako imate torej učence v stanovanju, se ti morajo v šolo sprejeti Da jih sedaj nimam, temu je kriva edino moja bolezen.
V S k o f j i Loki, dne 18. junija 1903. 853 i-i	Marija Hafner.
Liiskinasto-oldopnci barva
je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trp6 vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 12—10
- 1 a Cu .pa-O totanja	Stanj« barometra. t mm.	% Temperatura . P" CtlBijn	V«tr«Tl.	Nebo	ji!
25| 9. zveč. | 737-2		15*9	si. szah.	jasno	4-4 iT.
2fi| 7. zjutr. 1 73H1I 14-11 si. jvzh. |2. popol.| 737-2 | 24'7 | sr. jvzh. Srednja včerajšnja temperatura l8-2\				oblačno del. obl. normale 11	
Dunajska borza
dnč 23. junija.
Skupni državni dolg v notah.....100 20
Skupni državni dolg v »rebru.....100-15
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 96
Avstrijska kronska renta 4%.....100-60
Avstrijska inv. renta 3", % .....92-80
Ogrska zlata renta 1%.......120 70
Ogrska kronska renta 4%......99-35
Ogrska inv. renta 3\',%....... 90 90
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 23
Kreditne delnice....................660 50
London vista......................239.421/«1
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-37';,
20 mark ............23-47
20 frankov...........19 06
Italijanski bankovci........96 20
C. kr. cekini...........11 28
Žitne cene
dnč 26. junija 1903. (Termin.)
Na budimpeitanski borsi:
Pšenica za oktober......K	7 31
Rž za oktober.......»6 12
Oves za oktober......»	54U
Koruza za julij......• »	6-22
„ za avgust......>	6 26
, za maj 1904 .......5-22
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	7-75
Rž južne železnice......„	7*55
Rž...........»	6-50
Ječmen , » ......„ —
„ ob Tisi........ —
Koruza ogrska.........6-55
Cinkvant...........7 50
Oves srednji.........6-—
Fižol ...............
do
7-32 6 13
5-41
6-23 6-28 523
do 8-30' , 7 90 » 6 70
6-70 8--6-29 14 26
Zahvala.
Slavna »Kranjska hranilnica« v Ljubljani je na prošnjo vodstva Stirirazredne ljudske šole v Starem Trgu pri Loži velikodušno poslala za popravo Šolskega vrta znatoo svoto 150 K. Podpisani krajni šolski svet in vodstvo šole se slavni »Kranjski hranilnici" prav iskreno za ta lep dar zahvalita Bog povrni! Stari Trg pri Loži, dne 25. junija 1903.
Jakob Žebrc,
nadučitelj in Šolski vodja.
Jernej Poje,
načelnik kiajnega šolskega sveta.
V najem se da 8503-2
PF* hiša
St. 58 v Vižmarjih sa tri leta; zraven hlov, skedenj, vit in nekoliso zemljišča. Il ša je ob plavni cesti blizo kole dvora v Vižmarjih. Pripravna je v.laBti aa kakega obrtnika.
Več pove Andrej Kregar, mizar v Vižmarjih št. 59, poleg mizarstie zadruge.
Duhovne vaje
se bedo pri oo. jezu>t h čč. gospodom duhovnikom predavale skozi mesece julij, avgust, september in oktober vsaki teden, za katereura se blagovoli kdo izmed mih oglasiti. Začetek bo vselej v ponedeljek svečer ob šestih. 800 7-5
T. Lempl,
superijor.
Naznanilo.
Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno, umetn delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča
Fran Čuden
urarski trgovec in posestnik v Ljubljani. exportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic.
Šivalni stroji, posebno za domačo rabo 256 14	prav poceni.
liak »KatoliSk* Tiskarne* v Ljubljani.