K LETNICO (( // obhaja letos (/ J) "AmerikanikJ )) \\ Slovenec" \\
AMERI

PRVI SLOVENSKI UST ffl AMERIKI
tf vtro in narod — ga proffcc re*ni#> — oibojajot
STEV. (NO.) 144.
mm0«2
GIASIM^V. KATOU D^VSITX V SMKHTKI m URADNO GOBU® DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOflETU; P. a DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGIi ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
{Official Organ of four Slovenian Organization*)	: ----- - —
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
LIST V ZDRUŽENIH
drŽavah
ameriških.

CHICAGO, ILL., SOBOTA, 26. JULIJA — SATURDAY, JULY 26, 1941
LETNIK (VOL.) L.
■ ■■i i
Nemci zadeli na odločen odpor • Ukrepi proti Japonski
Prodiranje takore-koc docela v zastoju
Nemci sami priznavajo, da se ruske sile bore s skrajno tr-dovratnostjo. — Kljub silnim bojem položaj neizpre-menjen. — Ponoven napad na Moskvo.
London, Anglija. — Kljub .strahoviti napadalni sili, ki so jo vrgli na vzhodno fronto, nimajo naziji zaznamovati zadnje dni nikakih pomembnih uspehov med svojo drugo ofenzivo proti Rusom. Tako povdarjajo že več dni sovjetska poročila in poročilo, izdano ta četrtek, se glasi v podobnem smislu. Potrjujejo pa to dejstvo tudi poročila iz Nemčije, ko omenjajo, da ?e ruske sile skrajno trdovratno in odločno upirajo in, da si" mora nazijska armada vsako ped zemlje, ki jo zasede, priboriti le s trdimi boji; kakor običajno, pa Nemci pri tem ne pozabijo dostaviti, da se napredovanje vrši "po načrtu."
Poleg odpornosti Rusov utegnejo imeti ndzijski neuspehi vzrok tudi v tem, ker so bili prisiljeni, vzeti večje število svojih aeroplanov z -ruskega bojšča, da z njimi odbijajo angleške bombnike, ki se v čim-dalje večjem številu pojavljajo nad nemškimi mesti, in so njih napadi postali že skrajno resni za nazije. Angleški letalci, ki izvajajo te napade, namreč pripovedujejo, da jim prihaja nasproti veliko večja množina nemških aeroplanov kakor pa zadnjih par tednov. S svojimi zračnimi napadi so Angleži torej vendarle dejansko pomogli Rusiji, ko so odvrnili od nje del na^ijskega zračnega navala.
Dva dni zaporedoma, v sredo in v četrtek, je nemška vrhovna komanda omenjala v svojem poročilu srdit odpor Rusov in njih naravnost divje protinapade. Drugi nemški viri dostavljajo, da se zlasti ljuto bore tiste ruske sile, ki so bile obkoljene od nazijskih čet, in da brezobzirno skušajo prebiti obroč okrog sebe. Nemške vesti povdarjajo tudi, da je teren, kjer se bitke vrše, skrajno težaven.
Iz ruskega poročila, izdanega v četrtek, se razvidi, da je ostala bojna fronta neizpreme-njena, povdarja pa se, da s« ljuti boji nadaljujejo brez pre-stanka. Omenja se tudi, da so v noči prej nemški aeroplani ponovno izvršili bombni napad na Moskvo; to je bila že tretja zaporedna noč napadov na prestolico. Do mesta je priletelo, pravi poročilo, okrog 150 aeroplanov, toda le malo število jih je moglo prodreti skozi ogenj iz pTotizračnih topov, dočim jih je bilo več izstreljenih. Bombe niso povzročile ni-kake škode na vojaških objektih, tako se povdarja.
Sovjetsko poročilo omenja tudi, da ruske guerila čete, ki delujejo zdaj za nazijsko bojno črto, in sicer ponekod v veliki daljavi, povzročajo Nemcem čimdalje več škode. Njih
POROČILO 0 UPORU SRBOV
Vesti govore, da srbski uporniki napadajo Nemce.
New York, N. Y. — Iz Anglije se je potom radio slišalo ta četrtek poročilo, da so Srbi vprizorili^ reseh upor proti Nemcem. Kakih 5,000 po številu je napadlo razne nemške postojanke in utrdbe. Neka druga vest, ki je prišla v London iz Turčije, pa ve povedati, da je kakih 200 srbskih upornikov navalilo iz svojih gorskih skrivališč severno od vasi Miš ter napadlo nemško garnizijo m odpeljalo s seboj število lijeftnikov. — Iz teh poročil bi se dalo sklepati, da na zasedenem Balkanu Nemci ne uživajo preveč mirnih časov.
V JUŽNI AMERIKI SI SPET V LASEH
Lima, Peru. — tyled Peru in Ekvadorjem so zadnjo sredo ponovno izbruhnile obmejne sovražnosti. Kakor navadno v takih slučajih, obe deželi dol-žite druga drugo krivde. Peru pravi, da je Ekvador pričel napad, zadnji pa nasprotno trdi, da so peruvar.ske čete vdrle na njega ozemlje. Do takega spopada je prišlo že pred nekaj dnevi prej, a se je dosegel nekak sporazum, ki pa očividno ni bil posebno učiitkovit.
SREČEN PADEC
Chicago, 111. — Dve leti stari Frankie Koga se je zadnjo sredo igral s svojim starejšim bratom na porču svojega stanovanja v četrtem nadstropju hiše na 339 W. Schiller st. Nenadno pa je padel skozi neko odprtino in strmoglavil navzdol na cementni hodnik, pri čemer je zadel še ob leseno ckrajo v prvem nadstropju. Prepeljan je bil takoj v bolnico, a tam so zdravniki ugotovili, da nima razun neznatnih prask nikakih poškodb.
-o-
ŠE VEČ ŽENSK V ANGLIJI NA DELU
London. Anglija. — Registracija žensk za delo se bo v Angliji še nadalje razširila, kakor se je izvedelo zadnjo sredo iz delavskega minisler-stva. Tekom prihodnjih pet mesecev se bodo morale registrirati tiste, ki so bile rojene med 1910 in 1916; zadnje bodo prišle najprej na vrsto.
RUSKA VOJNA SE BO ZAVLEKLA, PRAVI ITALIJA
Rim, Italija. — Vojna med Nemčijo in Rusijo bo trajala "precej časa." Tako se je izrazil zadnjo sredo znani fašistični urednik Gayda in njegova izjava se smatra Kot pojas-Inilo, zakaj ne pride zadnje dni iz Nemčije nič poročil o zavzetju novih ruskih krajev. Gayda pravi, da napredovanje Nemcev gre sicer hitro izpod rok, toda v poštev se mora pr: tem jemati ogromna razdalja med bojiščem in zaledjem, vsled katere je potre'ono, da prodiranjim slede presledki za dovoz mož in zaiog in zt. novo grupacijo za prihodnji sunek. Istočasno se mora upoštevati tudi močna ruska oborožena sila. Vse to je vzrok, pravi, da vojni v Rusiji ni pričakovati hitrega konca.
-o-
FRANCOSKI IMPERIJ OGROŽEN, TRDI PETA IN Vichy, Francija. — V govoru, ki ga je imel zadnjo sredo vojaškim kadetom, je načelnik države Petain povdaril, da "ves naš imperij je ogrožen," in, da ga bodo morale francoske čete najbrž še braniti, ter je zato država prisiljena, da obdrži svojo vojno pripravljenost. Ko se je podpisalo premirje zadnje leto, je dejal, se je mislilo, da ne ho
I več vojne, toda ena se je začela pred nekaj tedni in tako je razvidno, da morajo ostati [francoske čete v pripravljenosti, da branijo celi imperij.
-o-
PREDSEDNIKOV ROJSTNI DAN PRINESEL DVA MILIJONA Washington, D. C. — Razne prireditve širom dežele ob letošnjem rojstnem dnevu predsednika Roosevelta so prinesle rekordno visok čisti preostanek, namreč nekaj n3d dva milijona dolarjev. To se je objavilo zadnjo sredo. .Kakor znano, se te prireditve vr-še, da se nabere sklad za pobijanje otroške paralize, in polovica omenjene svote bo šla direktno Narodni ustanovi za otroško paralizo, dočim dobe drugo polovico razne državne in lokalne podružnice te ustanove.
Amerika in Anglija pod-1 vzamete skupno akcijo
Amerika namerna nastopiti, najbrž z gospodarskimi sankcijami, proti Japonski zaradi nje nove agresivnosti — Nemčija dobi v pomoč francoske prostovoljce.
__« v* " "
KRIZEMJVETA
—	London, Anglija. —Med-parlamentarna zveza in britanski svet sta zadnjo sredo poslala v Zed. države povabilo, naj skupina tamkajšnjih senatorjev in poslancev obišče Britanijo in študira tukaj vojne razmere. Omenja se, da lahko potujejo na bombnikih, ki se pošiljajo v Anglijo.
—	Kairo, Egipt — Tukajšnja viada je v sredo objavila, da je bil tisti dan Zjutraj vpri zor j en zračni naperi na sueški kanal. Vrženih, pravi, je bilo nekaj bomb, ki so povzročile škodo, ne pa nikakih človeških izgub.
dnevih uradnega obiska v Rimu sta bolgarski min. predsednik Filov in zun. minister Popov odpotovala od tukaj zadnjo sredo v Benetke. Obisk, kakor se trdi, je imel namen, da pokaže prijateljstvo med Italijo in Bolgarsko.
o
ANGLIKANSKA CERKEV ODOBRILA ZVEZO Z RUSIJO
London, Anglija. — Vrhovna glava anglikanske cerkve, namreč kanterburijski nad-sktof, je zadnjo sredo izrazil svojo odobritev paktu med Britanijo in sovjetsko Rusijo. Zdeti se utegne precej čudno, je dejal, da se gremo vezat z Rusijo z istočasno trditvijo, da 'branimo krščansko civilizacijo, toda povdariti se mora, da je prvi in glavni cilj cele borbe ta, da se strmoglavi ti-ranstvo, ki je vtelešeno v vladarjih Nemčije, in vsakdo, ki pri tej borbi pomaga, postane sam od sebe angleški zaveznik. Omeniti je tudi, je deja', da gredo naziji za tem, da se
Washington, D. C. — Iz
vladnih krogov se z vso gotovostjo trdi, da se bodo podvze-le proti Japonski nekake kazenske odredbe zaradi njenega najnovejšega Čina agresivnosti. namreč zaradi zasedbe novih baz v francoski koloniji Indo-Kitajski.
Kakor je bilo včeraj poročal, so Japonci stavili Franciji zahtevo, naj jim te baze mirnim potom prepusti. Francija je takorekoč brez vsakega obotavljanja privolila, obenem pa so njeni listi celo dolžili Anglijo, da ima v načrtu, zasesti celo Indo-Kitajsko, podobno, kakor je zasedla Sirijo. Sklepati je iz tega, da so Francozi pristali na zahtevo
— RTmritaliji.'"— Po treh" >Jfcponske pod pretvezo, "fra^c
Iz stare domovine
Da bi je orožniki ne vodili kot osumljenko tatvine po domačem kraju, kjer jo vse pozna, se je pognala raje v deroče valove. — V Mariboru nad 1000 ljudi starih nad 70 let. — Še druge zapoznele novice.
s tem varnost Indo-Kine zagotovljena.
Kake ukrepe ima ameriška vlada proti Japonski, še ni ugotovljeno. Verjetno pa je, da ji bo Anglija sledila z enakimi odredbami od svoje strani, ter se je iz Londona že iz-irazjlo neko zagotovilo v tem smislu. Vojaški koraki najbrž ne bodo podvzeti, pač pa se utegne ukiniti izvoz takega blaga na Japonsko, kakoršne-ga ta nujno potrebuje.
Med tem pa govori neka vest, da se je Francija še tesneje priključila osišču, in sicer s tem, ko bo iz nje poslanih 15,000 prostovoljcev na' pomoč Nemčiji v nje podporo proti Rusiji.
de, dočim Rusija zagovarja principe svobode in neodvisnosti narodov. Končno obstoja po nadškofovem mnenju tudi možnost, da utegne ta vojna voditi do verske tolerance v sovjetski Rusiji in, da bo dala pobudo za oživitev religije, ki je bila v srcih ruskega ljud-uniči vsaka strpna oblika via- !stva vedno globoko zasidrana, j
NAZIJI KAŽEJO SAD SVOJEGA DELA
vpliv je tolikšen, povdarja poročilo, da spravljajo ponekod nemške čete v pravo paniko.
Gornja slika je bila poslana po radio iz Berlina in po nazijskem pojasnilu kale razdejanje, ki ga je povzročil nemški "Blitzkrieg" nad nekim ruskim mestom, po imenu Zabludow.
Razburljiv lov sredi Drave
Maribor. — Tekstilna družba v Košakih je prijavila orožnikom, da so bile odkrite večje tatvine v skladišču tovarne in v tkalnici. Iz skladišča sta zmanjkali dve bali hlačevine v vrednosti S500 din", iz tkalnice pa so tatovi odnesli iz tkalske ga stroja 30 metrov natkanega blaga za srajce, ki je vredno 500 dinarjev.
V zvezi s to prijavo so orožniki v Košakih začeli preiskalo ter so osumili dejanja pe: eseb, ki stanujejo na Pobrež-ju. Vseh pet so prijeli ter st-jih pripeljali včeraj v Košake, kjer so imeli z njimi ogled na kraju samem v tovarni. Orož-niška patrulja jih je spremljala tja ter so jih peljali čez Dravo z brodom. Sredi Drave
godkov, ki so se nato nadaljevali še na bregu.
Med osumljenimi je tudi 25 letna Ivanka Stampar iz Po-
brežja. Ko se je vsa družba podala na brod, je bila Ivanka najbolj nemirna, ozirala se je je okrog in ugfoala, kako bi jo pobrisala, ker jo je bilo preveč sram, da bi jo orožniki gonili po Pobrežju, kjer jo vsakdo pozna. Naenkrat se je dvignila s sedeža ter se je z vso naglico pognala proti ograji broda, se zavihtela čez njo in planila v reko. Na brodu je vse otrpnilo od strahu, ljudje so bili prepričani, da si hoče nesrečnica poiskati v Dravi smrt. Toda kmalu se je pojavila spet na površju ter s krepkimi zamahi rezala valove proti kraju. Pa tudi orožniki niso izgubili prisebnosti. En orožnik in brodar sta skočila v čoln, ki je vedno privezan za brod ter sta za-veslala za begunko. Ivanki je v Dravi že slaba predla. Četudi zna dobro plavati, so ji vendar začele pojemati moči in najbrže ne bi bila sama dosegla rešilnega brega, da je nista orožnik in brodar kakih 300 m nižje dohitela ter jo potegnila v čoln. Izmučena od napora in mraza je obležala negibno v čolnu. Brodar je naglo zaveslal k bregu, kjer sta deklico z orožnikom dvignila iz čolna ter jo spravila na suho. Tam pa se je začela daviti ter se je videlo, da se je v Dravi dodobra napila vode. Dobrosrčni brodar ji je hoffcl pomagati, da bi se olajšala ter ji je vtikal prst v usta, da bi vodo izbruhala. Pa je slabo naletel. Naenkrat je odskočil, kakor da ga je pičila kača ter zakričal od bolečine. Ko je vtaknil dekletu prst v usta, ga je z vso močjo s svojimi ostrimi zobmi ugriznila.
o
Stari Mariborčani
Maribor. — Ko so bili izdani predpisi glede prehrane, krušnih kart, moke, itd., je prišla z njimi cela vrsta novih problemov, katere so morali
rešiti, med katere je spadal tudi kruh za bolnike in staro ljudi, za katere so bile posebne izkaznice. Da so se preprečile zlorabe od strani prebivalstva, so morali ugotoviti, katerim osebam pripadajo olajšave zaradi njihove starosti. Na mestnem popisovalnem uradu, kjer imajo zabeležene vse Mariborčane, ko se narodijo pa do poznih let starosti, so napravili sedaj seznam vseh prebivalcev mesta, ki so izpolnili 70. leto. Takih oseb je v Mariboru nič manj kot 1430 — lep dokaz, da je naše mesto zdravo in da dočakajo mariborski meščani visoko starost. Imamo pa v Mariboru od tega števila 1121 oseb, ki so stare od 70 do 80 let, 288 oseb ima 80 do 90 let, 20 nad 90, eden — zdravnik JLJrbaczek pa ima že
Nesrača
Dvanajstlehia d e 1 a v čeva hčerka Marija Ploševa iz vasi Markovec v občini Stari trg je s svojim mlajšim bratcem našla nekje staro zarjavelo pa-trono. Radovedna deklica je stikala po patroni z ostrim predmetom toliko časa, da je patrona končno eksplodirala in razmesarila otroku cbe roki. Morali so jo oddati v ljubljansko bolnico na zdravljenje.
o-
Smrtna kosa..
V Ljubljani je umrla Fani-ka Filipič. — V Sarajevu ju umrla Emilija Kocijančič, žena železniškega urad nika, vzorna mati, plemenita žena in dobra katoličanka, pripravljena vselej pomagati revežu. — V Ljubljani je umrla Marija Nemec, rojena Steblaj, soproga tesarskega mojstra. — V Dolnjem Logatcu je umrl Anton Rus, mesar in posestnik.
Usoda izseljencev
Malo pred vpadom nemških čet v Jugoslavijo, se je vrnil v Trebnje iz Belgije tamkajšnji rojak Alojzij Rugelj, ki je bil v inozemstvu polnih 14 let kot rudar. Ko pa za tujce tam m bilo več dela, se -je vrnil brez vseh sredstev. Tako je bil zopet eden izmed tisočev Slovencev, ki je moral za zaslužkom daleč po svetu, prikrajšan na svojih socijalnih pravicah za vsa leta trdega dela.
Zlata poroka
Na Ježici pri Ljubljani sta pred nedavnim praznovala zlati poroko Franc in Marija Urbane. Oče se je rodil leta 1865, mati pa lete 1864. V zakonu se jima je rodilo osem Otrok, od katerih je še živih pet, ki sta jih vse vzgojila v p r a v e m krščanskem duhu. Zlatoporočenca sta bila ob svoji zlati poroki še vsa čila in zdrava.
AMERIKA If SKI SLOVENEC
Sobota, 26. julija 1941
Amerikanski Slovenec
M m najitartjH slovenski Tke first and the Oldest Slovene Uet 9 Ameriki*	. Newspaper in America,
/pauaorllaMam	EstsbHshed 1«L
Ishajs wmk dsn ruia nedelj, poo«- leaned daily, except Sunday, Moo-latikov in dneror po prasaikih.	day and tba day alter holiday«.
Isdaia in deka:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO- EDINOST PUBUSHING CO.
Nsslov uredništva fa& oprava:	uddreu of publication office:
1649 W. Cermak Rd„ Chicago 1849 W. Cermak RcL, Chicago Telefoni CANAL $544	Ebooa: CANAL 5544
Naročnina]	Subscription 1
2a celo leto	f*	For one year	■ S5.00
Za pol leu_a- 2.50	For half a year -- 2.50
Za četrt leta__1-50	For three month« - 1.50
1* Chicago, Fma4n la Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto__f***1	For one year	$6-00
Za pel let* _ 3-00	For half a year -- 3.00
Za četrt leta _■	1.75	For three month* -- J-75
Poaantejena itevUka _ 3c	Single copy —	3c
Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti poalani na uredniitvo TMj gan ld0&lpred dnevom, ko izide list. — Za eadnjo itevilko v tednn je čas do četrti«. dopoldne — Na fepiss te ^(U M ne ozira, m Rokopisov nred-niijl*** ne yra&a.	____.. ,
Ke&sred as second clatfs matter. November 10, 1925 at the poet office at CbJs^T-	onder fhe Act of March 3, 1879.___
tiskarni več stavcev, ki bi ga postavili. Tiskarje nadlegovati, da bi delali čez uro, je treba za čezurno delo plačati. Take le sitnosti in stroške nam povzročajo tisti, ki svoje dopise ali prispevke prepozno pošiljajo. Zato prosimo vse dopisnike, da svoje dopise in prispevke pravočasno dostavljajo, če hočejo iste imeti v gotovi številki objavljene. Vsak dopisnik naj si to zapomni.
2.	Premnogi dopisniki naslavljajo svoja pisma n« urednika, ali gotove osebe v uredništvu. Za privatna pisma je to v redu. Ni pa priporočljivo, da se naslavlja na urednika ali na gotovo osebo nujne objave, kakor dopise, članke, ki se jih želi objaviti v gotovi določeni številki. Zakaj ne? Zato ne, ker slučajno morda v ravno takem Času urednika ali take osebe ni v uradu, je z doma kje po opravkih, pismo, ki pride naslovljeno na osebo, čaka osebe, dokler ne pride v urad. In če pride prepozno, je pismo prepozno odprto in dopis ni objavljen ob pravem času. Krivda seveda ni urednikova, pač pa onega, ki je dopis poslal na njegovo ime, ki ga pa morda v takem slučaju ni bilo v uradu in stvar je zakasnila. Če bi bilo nastavljeno na: "Uredništvo "Amer. Slovenca", bi ga v uredništvu odprli in bi bili stvar takoj priobčili. Ker je naslovljeno na osebo privatno, ga ne odpro, ker pač mislijo, da je namenjeno privatno za naslovljeno osebo.
Zato dopisniki naj nikoli ne pošiljajo dopisov ali člankov na privatne osebe, temveč vedno na uredništvo lista.
3.	Dopisniki so prošeni, da pišejo dopise vedno s črnilom in samo na eno stran papirja. To je _ važno, ker stavci pri velik: zaposlenosti lahko drugo stran prezro in cela druga stran je izpuščena. Zato piši vsak samo na eno stran papirja.
Oni, ki pišejo s pisalnimi stroji so prošeni, da puščajc med vrsticami dvojni prostor (double space), da urednik lahko med vrstami naredi potrebne popravke, kar drugače ni mogoče, ker je tipkano preveč na gosto.
Uljudno prosimo vse dopisnike, da naj se skušajo držati teh določil pri dopisovanju. S tem bo pomaganc nam in njim.
vsake hiše so vzeli najboljše
Vsak beri to-le!
Premnogi se ne zavedajo dejstva, da bi lahko veliko pomagali listu, ko bi svojo naročnino točno obnavljali. Ko upravništvo lista vidi, da naročnik dolguje dva, tri mesece in več, mu pošlje opomin. Naročniku se pošlje, preden se list ustavi, najmanj dva opomina. In še se mnogi na zganejo. Potem, ko se mu list ustavfse oglasi: zakaj ste mi list ustavili?
Z vsakim opominom so v zvezi sledeči stroški: Tiskovina, delo v pisarni, znamka, vse skupaj najmanj 10c. če ne več. Pri par sto takih naročnikih se to že precej potna. Zato je vsak list onim naročnikom, ki so točni pri obnavljanju naročnine hvaležen, ker mu pomagajo hraniti pri takih nepotrebnih stroških. Ko bi se vsi naročniki tega zavedali!
Drugi čisto nepotrebni stroški so za vsak list poštna obvartila, ki jih pošlje poštna uprava listom za take naročnike, ki se preselijo in ne puste nobenega naslova, ali, ki pošte ne lista ne obveste, da so se preselili. Pismonoši imajo nalog, da takoj, kakor hitro prejemnika ni več na kakem naslovu, obveste pošto in ta pošlje izdajatelju lista posebno obvestilo (Form 3578-P), od katerega pa je treba p*6ti plačati 2c, ki jib kolekta od Uprave lista. Te stroške lj. lahko vsak naročnik Upravi prihranil, če bi sam sporoči par dni preje, novi bodoči naslov, kam se bo preselil in s katerim dnevom naj se mu začne list pošiljati na novi naslov. V ta namen imajo pismonoši posebne kartice obvestila (Form 22-B), te kartice pošlje pošta brezplačno Upravi, samo treba je vprašati pismonošo za isto.
To so r ekatere stvari, ki Upravi vsako leto požro po par stotakov prav nepotrebnih stroškov. Z malo kooperacijo naročnikov, bi se te stroške prav lahko omejilo. Zato prosimo vse naročnike naj v tem oziru sodelujejo z Upravo. Ničesar drugega ni treba, kakor malo dobre volje in gre.
ZAMUDNIKOM NAROČNIKOM!
2e večkrat smo objavili, da zadnja leta poštne oblasti nastopajo bolj in bolj strogo glede zaostalih naročnin. Poštni zakon zahteva, da je naročnina za liste plačana v naprej. Liste, ki niso plačani in se jih pošilja po pošti smatrajo za gotovo reklamo. Posebno strogi postajajo zdaj v tem vojnem času, ko se razširja po deželi vso mogočo propagando. Na tujezemske liste gledajo s posebno pozornostjo in katerikoli list pošilja naročnikom list, ki ne plačajo naročnine, je pozvan pred poštno oblast. Od listov zahtevajo pogostoma celotne imenike naročnikov, ki jih skrbno pregledajo in glede vseh onih, ki dolgujejo več, kakor dva tri mesece mora Uprava dati pojasnila. Za one, ki dolgujejo dalj časa je treba celo predložiti pisma takih naročnikov, v katerih obljubijo plačilo naročnine,; kakor hitro jim bo mogoče. Vse take sitnosti in težave bi se lahko Upravi prihranile, ko bi bili nekateri zamudniki bolj točni s plačevanjem svoje naročnine. To niso naše kaprice, ampak so uradna določila od oblasti, po katerih se morajo upravništva ravnati.
Radi navedenih razlogov in radi nepotrebnih stroškov prosimo točnosti v tem oziru od vseh takih, ki se jih
to tiče.	-v**<#>«mMMi&
DOPISNIKOM V NAVODILO!
4Vse dopisnike "Amerikanskega Slovenca" uljudno prosimo, da se držijo v bodoče sledečih določil in navodil, če želijo, da bodo točno postrežem z objavo dopisov, ali člankov:
1. Pošlji dopis na uredništvo pravočasno. Vedno rajši dan ali Vlva preje, nego kasno,, Kedaj je zadnji čas za dostavo dopisov uredništvu je objavljeno v vsaki številki na drugi strani lista pod glavo, kjer je jasno in razločno tiskano:
"Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dostavljeni uredništvu vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne-" .
— Zakaj je potrebno, da jie ta red pri dostavljenju dopisov uredništvu? Zato, ker dopise je treba razun malih izjem še prepisati in pripraviti za tisk. Potem v tiskarni delajo le do gotove ure in če pride pozno popoldne, ni v
ga vola, a plačati nečejo za to nič. Vso pcfcrano živino so odgnali v Zagreb, kjer so se ma-stili z našim blagom, mi smo pa ostali deloma brez vprežne živine, kar nas zelo ovira pri delih na pod ju. Nje popisi j ivo je vse jokalo in žalovalo vsled strašnega grmenja m pokanje bomb. V nepopisljivem strahu smo čakali, kedaj se na nas podere vse hišno ogrodje. Vsled silnega grmenja smo bili kakor brez uma in nismo vedeli, kaj vse se godi okrog nas.j V Novem mestu je vse razrušeno. Lahko si misliš, kako žalostne velikonočne praznike smo imeli. — Poleg tega sem pa še sama bolehna in večkrat v postelji. Zdravnik mi priporoča boljšo hrano, a vsled neznosne draginje mi 4o nikakor ni mogoče. Goveje meso je po 20 dinarjev, par čevljev pa stane 400 dinarjev.
Iz tega pisma se lahko razvidi, kako so poleg vseh strahot, še našim ubogim kmetom grabili živino ter jo skozi Zagreb menda pošiljali v Nemčijo. — Res. ubogo ljudstvo pod tujim jarmom!
Pozdrav vsem čitateljem in prijateljem Amer. Slovenca.
Fr, Pero vie k
(Pripomba uredništva. — Ob tej priliki bi apelirali na naše rojake, ki morebiti dobe kaka sporočila, oziroma pisma iz domovine, da nam taka pisma pošljejo, četudi prepisana in bi jih potem v listu objavili. Tako bi rojaki po Ameriki vsaj nekoliko vedeli, kaj se godi v domovini, kajti novejših novic iz starega kraja naše uredništvo ne dobiva. — Na željo ne bomo objavili niti onega ki je pismo prejel, niti onega ki je pismo pisal, da bi morebiti to onim v domovini ne škodilo.)
-o--
DETROITČANKA NA POČITNICAH V MINNESOTI
Detroit, Mich.
Premišljevala sem, kaj bi vam dragi bralci Amerikanskega Slovenca napisala, da bi bilo vredno brati, pa sem se odločila, da popišem, kako je bilo, ko sem šla v Minnesoto na počitnice. Bila sem tam osem dni, vsega skupaj se pa lahko šteje deset dni. Lahko rečem, da so bile to zares počitnice, vredne tega imena. Imam namreč tam v Minnesoti veliko bratrancev, sestričen in prijateljev, ki so zares lepo skrbeli za me. Nikoli bi si ne bila takega mogla niti misliti, da bom tako dobrodošla povsod. BiH smo zares veseli drug drugega. No, saj se nismo videli že celih dvanajst let in pol. — Imam tam tudi dva strica, brata moje rajne matere. Kako sem ju bila vesela. Ta dva sta Joe in Ignac Babič, ki sta stara nad 80 let, pa imata še oba žive soproge. Joe je že par let bolehen, pa epam, da se pozdravi še za par let in tako se mogoče še kateri-krat snidemo skupaj. — Obiskala sem tam tudi vse "fou-ckovke," ki jih je precej tam okolu. — Sla sem pogledat tudi Mrs. Ahčan na Eveleth,kjer je tudi moja sestrična, ki je pn slepa že dvanajst let, da prav nič ne vidi. Je že pet let kar vedno v postelji. Pet let ji
ludi leva noga prav nič ne služi in prav tako levai roka. Prav smilila se mi je revica. Kljub temu je pa vseeno še korajžna in je bila prav vesela mojega obiska. Streže ji pa prav lepo hčerka Julija.
Kakor sem videia, so Minne-sotČanje zares prav pridni in kar sem videla, se mi je do-padlo. Imajo čedne domove, drva pa take skladovnice in to več vrst. Po moji razsodnosti jih je kar za par let naprej, pa čeprav je tam hud mraz. Imajo tudi vsak svoj kos zemlje, posajene s krompirjem in zelenjavo, kjer prav lepo vse raste. Imajo tudi prav velike piščancev, to sem videla skorc povsod. Posebno Mr. Gauš j? v tem pravi mojster. Kadar sem prišla tja, je bil pri pi ščancih. Mr. Gauš je mož moje sestrične. Peljali so me tudi po drugih mestih, namreč na EVeleth, Biwabik, Auroro, Chisholm, Virginia, kjer sem tudi obiskala prijatelje. Bila sem tudi na farmi pri Labomi-kovih, kjer so tudi stari prijatelji. — Gilbertčani imajo tudi lepo cerkev in velfk prostor za cerkvijo, ki izgleda kakor majhen park, kjer so prav mojstersko zasajene rože. To je vse delo tamošnjega g. župnika. To je zares nekaj lepega. Vendar rože so šele zasajene in kadar se enkrat razrastejo, bo to nekaj krasnega. Gilbertčani so ponosni na svojega župnika. — Bila sem tudi na pokopališču, ki je prav na prijaznem gričku. Tam počiva veliko Slovencev, katere sem jaz poznala in skoro vsi imajo lepe spomenice.
Domov grede smo se ustavili v Milwaukee pri Francki Zgajnarjevi iz Gilberta. - J<2 prav postrežljiva. Obiskali smo tudi Mrs. Bevc, prej Ko-lar. Ker je ravno začela gostilno, nam je prav fajn postregla. Izgleda, da ji je prav dobro.
Se nekaj moram povedati in
sicer to, kaj se nam je zgodilo, ko smo se peljali proti domu v Minnesoti. Tam blizu Dulutha po minnesotskih planjavah, gledam skozi okno avtomobila, kar zapazim, kako nekdo neznansko hitro teče po smrečju za neko živaljo z debelo gorjačo v rokah (če morda ni bila*puška, ne vem). Lomastil je, da je bilo strah in groza. Vse je izgledalo, da je ta žival medved. — Aha, sem si mislila, to je pa gotovo Mr. Voglar. Je že spet na jagi tukaj. Gledam, kje sta še druga dva "komarata," namreč Mrs. Oblak s harmoniko in Mr. Strah. Medtem se pa, pripodita prav mimo naše kare in sem videla, da je to le farmar, ki podi neko kravo. Mislila sem si pa, da kadar bo Mr. Voglar obračunal z medvedom, da mi j bo izročil obljubljeni pozdrav, pa ni bilo nič. — Zdaj bom pa kar končala, ker bo za enkrat j že skoro dovolj besed. — Pa brez zamere in pozdravljeni} vsi sorodniki in prijatelji tam gori v Minnesoti, kakor tudi tam daleč na zapadu v gorati Coloradi v Pueblo.
Angela Stupar
Dogodki
KAJ NOVEGA NA WIL-LARDSKIH FARMAH Willard, Wis.
Zelo nam je dobrodošel izdaten dež tekom preteklega tedna. Sicer je prišel z viharjem, kateri je napravil nekoliko škode, ki je pa spričo koristi le neznana, kajti v resnici, nam je pretila že resna suša zadnje dni.
Ko je zadnji mesec priporočal poljedelski tajnik Združenih držav, da naj ljudje uživajo manj sira, da se tako s tem živilom nudi večjo pomoč Angliji, je med voditelji mlečnih produktov, tako tudi med posameznimi farmarji, s tem vzbudil veliko nevoljo. Protesti in dokazi, da je za Anglijo in Ameriko dovolj sira v zalogi za več let, so kar deževali na urad poljedelskega tajnika, češ, da je s tem apelom napravil do sto tisoč dolarjev škode wisconsinskim farmarjem. Da bi sira zmanjkalo, je nepotreben strah, ker se istega, poleg obilne zaloge, še v večji množini proizvaja. Tako trdijo naši farmarski strokovnjaki, ki vodijo tozadevni rekord.
Časi se spreminjajo. Pred nekaj leti so priporočali farmarjem, naj manj pridelujejo in več svojih produktov uživajo, da s tem takorekoč sam farmar indirektno pomaga do boljših cen pridelkom. Sedaj pa farmarjem nujno priporočajo, naj več pridelujejo. To tudi farmarji z veseljem po svojih močeh store, ker se za-
vedajo, da tudi njihovi produkti prispevajo za obrambo dežele.
Tukaj se je ponesrečil naš mladi ministrant Johny Rov-tar, ml., ho je padel s stroja
pri grabljenju sena in si je zlomil roko. Nesreča je huda ne samo za njega in za starše, marveč tudi g. župnik pogreše marljivega strežnika pri vsakdanji sv. maši. — Istotako jt padel s stroja pri košnji sena Mr. Frank Parkel, st. ter si iz-pahnil roko. — Pri padcu se je ponesrečil tudi Willie Lucas ter se nevarno poškodoval na vratu, da je moral iskati zdravniške pomoči. — Vsem našim ponesrečencem želimo hitrega okrevanja!
Mrs. Margaret Lucas je te dni prejela iz Moverne vasi, fara Semič, v Beli Krajini od svoj sestre zanimivo pismo, datirano z dnem 27. aprila 1941., to je neposredno za tem, ko je sovražnik zasedel našo lepo slovensko zemljo. Med drugim piše :
Nepopisljivo težke čase preživljamo. Poleg vsega gorja vlada v naši hiše še 'bolezen m pomanjkanje. Sin, ki mi je edina pomoč, bi moral k vojakom, da ni težko bolan. Zdravniki mu priporočajo operacijo. Zadnje denarje ki jih je imel, je poslal v Budimpešto za zdravila. Med tem časom je pa pričela vojna in sedaj ni ne zdravil in ne denarja. Tukaj vlada takd siromaštvo, da kaj takega še ne pomnimo. Od
Obiskali so nas
Chicago, III. — Mrs. Anto-nia Benchina in njena hčer Miss Sophie Benchina. iz Dublin, Georgia, v spremstvu Miss May Laurich iz Jolieta, III., so se te dni ogiasili v našem uredništvu. — Mrs. Benchina je-ž€" dolga leta naročnica našega lista. — Bili so v Jolietu na obisku pri znaifcih in prijateljih ter so ob tej priliki obiskali znance in prijatelje tudi tukaj v Chicagi. — Hvala za obisk!
Smrt rojaka
Cleveland, O. — Zadnjo soboto 19. julija je po osem tednov trajajoči bolezni na svojem domu na East 222nd St. umrla dobro poznana rojakinja Antonija Somrak, rojena Andolšek, v starosti 50 let. Doma je bila iz vasi Črni potok, fara Draga pri Kočevju. V Ameriki je živela 13 let. Zapušča žalujočega moža, dve hčeri, dva sina, starše Peter in Alojzija Andolšek, štiri sestre, štiri brate in tri vnuke. Pokopana je bila preteklo sredo 23. julija iz cerkve sv. Kristine na Calvary pokopališče. — Naj ji bo lahka zemlja, ostalim so-žalje!
Poroka v Barberionu
Barberton, O. — Tukaj v naši slovenski cerkvi Presv. Srca Jezusovega sta si dne 16. julija obljubila zakonsko zvestobo Mr. Anthony M. Tansik, Staff Sargent Scott Field, 111. in Miss Mildred L. Noland, Lebanon, 111. Nevesta je prestopila v našo katoliško vero in je bila krščena dne 1. julija. Poročne obrede in slovesno peto sv. mašo so opravili naš č. g. župnik Rev. M. Jager, za blagoslov novoporočenjcev. Pni tovariš je bil ženinov prijatelj Mr. Karol Otoničar in ženino-va sestra Miss Christina " Tan-cek za tovarišico. Ženin je član društva sv. Jožefa št. 110, KSKJ. in član Moške zveze št. 1. Prišel je za tri tedne na dopust k sorodnikom in se v tem času poročil. — Vso srečo in blagoslov v novem stanu jima žele prijatelji!
V bolnišnico
North Chicago, 111. — V bol-, nišnico Excelsior Springs, Mo., se je podala Mrs. Mary Trbo-vec iz 1131 McAlister Ave. No. Chicago, 111., da si okrepi svoje bolj slabo zdravje. — P r i j a t e 1 j i- ji žele trdnega zdravja in skorajšnjega po-vratka zopet na svoj dom!
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo kato. lisko časopisje.
POPRAVA REFRIGERATORJEV IN PEČI NA OLJE
Popravljamo vse izdelke re-frjgeratorjev in peci na olje. Delo garantiramo. Pokličite ROCkwell 7329.
KUPUJEMO
rabljene peči, pohištvo, preproge, radije, šivalne in pralna stroje. Pokliqite ROCkwell 7329.
ZADET IZ TEME
(252)
(Metropolitu Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
WITHOUT EXPLORATION,TOMMY PLUNGED INTO THE CAVERN VACATED BVTHE UONES5, NOW D6AD.
HE CBEPT BACK INTO THE OM5KNESS TO
GET AWW FROM THE "TERRIFYING TUMULT OF THE STOSM.
SUDDENLY HIS HAND STRUCK A SOFT HAIRY BODY WHICH SPRANG INTO SWIFT MOTION.
ifo rww
THEN SOMETHING SHARP SCRAPED WS ARM-'
Ne da hi kaj raziskoval, je Tommy skočil v votlino, v kateri je poprej bival sedaj mrtvi lev.
Plazil so je naprej v temo. samo tla bi bil delj od divjajoče nevihte.
Naenkrat je začutil, da je njegova roka zadala na nekaj kosmatega, ki se
je uaj.',lo umaknilo.
Sobota, 26. julija 1941
A M ERIK AN SKI SLOVENEC
Str&D 8
SEZNAM NEKATERIH DOGODKOV V SEDANJI VOJNI
Dne 1. septembra 1939 jt Hitler navalil na Poljsko in
dva dni pozneje dne 3. septembra 1939 sta Francija in Anglija objavile vojno proti Hitlerjevi Nen\čiji.
Dne 17. sept. 1939 je Rusija vkorakala v Poljsko, katero ste z Rusijo razkosale m Poljska se je brezpogojno udala 27. septembra po štiritedeiir skem vojskovanju.
Dne 30. novembra 1939 je Rusija nastopila z orožjem proti Finski. V tem spopadu je Rusija zasegla nekaj teritorija v karelijski ožini in ob Baltiku. Finska pristane na mir z Rusijo 13. marca 1940.
Med 9. aprilom in 2. junijem 1940 Nemci zasedejo Dansko, Norveško, Belgijo in llolandsko in Luksemburg. Vzlic porazu v Flandriji se Angležem posreči umakniti preko rokavskega kanala štiri petine svojega vojaštva iz evropske celine pri Dunkirku in iz drugih krajih celinskega obrežja.
Dne 10. junija je objavil II duče Mussolini vojno proti Franciji in Angliji. Predsednik Roosevelt je označil ta napad za zahrbtni zabod v hrbet.
Dne 24. junija 1940 Francija kapitulira in sprejme nemške pogoje za premirje.
Dne 28. junija 1940 Rusija zasede severno Bukovino in Eesarabijo.
-3. julija 1940 napade angleške mornarica francosko mornarico in jo velik del iste uniči in onesposobi, da si s tem zagotovi varnost pred njo.
Dne 8. augusta 1940 je Hitler začel z bombardiranjem Anglije iz zraka. Napadi so se vršili tja skoro do sredi oktobra. Vsi poizkusi, da se zlomi angleški odpor in moralo ljudstva niso uspeli.
V	dobi od 19. augusta do 14. sept. 1940. Italija zavoju-je angleško Somalijo in vpade v Egipt.
V	dobi od 27. sept. do 24. novembra 1910. je bila nemška diplomacija na delu z vso silo in je pridobila za osišče Japonsko. Madž|arsko, Rumu-rijo in Slovaško.
Dne 28. oktobra 1940 se je bahovito razčeperil II duče Mussolini, misleč, da izvede sijajen blitzkrieg proti Grški, in jo napadel tri ure pred vojno napovedjo. Mesto zmage je dobil v napadu temeljite grške batine in le malo je manjkalo da tudi ne popolnega poraza. Iz zagate ga je rešil šele to pomlad Hitler.
V	dobi od 9. decembra 1940 pa do 6. februarja 1941 »o Angleži izvajali uspešno ofenzivo v Afriki. Pognali so Italijani? daleč nazaj v Libijo tja prel^o Bengasi ja.
Dne 2. marca 1941. bolgarski državniki prodajo Bulgari-jo Hitlerju in se pridružijo osišču. S'tem korakom so pokazali, da so slovanski izdajalci, kar je nečasten madež za Bulgare.
11. marca 1941 je podpisan v Washingtonu znani "Lend-Lease Act," ki daje ameriški vladi pravico posojevati, oddajati v najem in prodajati vsestransko orožje državam, ki se borijo za demokracijo proti osišču.
Od 3. do IS. aprila 1941 Italijani in Nemci potisnejo Angleže iz Libije nazaj v Egipt.
Dne 6. aprila 1941 Hitlei )brutalno napade Jugoslavijo in Grčijo. Nemci z vso ljuto-atjo razbijajo iz zraka Beograd, kjer je prvi dan vojne ubit slovenski minister Dr. Franc Kulovec, duhovnik. V teku enega .tedna se Nemcem posreči s pomočjo pete kolone in večje sile premagati jugoslovansko vojsko. Do 1. maja 1941. Nemcem uspe, da prelagajo grške in angleške čete
[p Angleži se umaknejo iz Grčije.	, •
Dne 13. aprila 1941. Japonca in Rusi podpišejo v Moskvi nevtralni pakt. Ko sta Staiin in Matsuoko napila pogodbi, je dajal Matsouko: "Pogodba je podpisana, glejmo, da bo držala, če je ne bote držali, pridem po vašo glavo." Stalin je odgovoril: "Svoji glavi obdr-živa, ker jih potrebujejo najine deželi." Nato sta pila na čast pogodbi. >
V dobi od 19. aprila do 31. maja 1941 imajo Angleži težave v Iraku. Preobrat v vladi je povzročil odpor proti Angliji, ki je morala z orožjem' nastopiti in zatreti odpor.
Dne 10. maja 1941 Rudolf Hess, baje drugi najuplivnejši nazijski voditelj prileti z letalom na Škotsko, kjer so ga internirali.
1 V dobi od 20. maja do 1. junija 1941 se Italijani podajo Angležem v Etijopiji. V isti dobi izvedejo Nemci po zraku na občudovanja vreden, način udor na Kreto in v teku desetih dni preženejo Angleže iz nje.
Dne 8. junija 1941 Angleži in prosti Francozi začno z udorom v Sirijo.
.Dne 18. junija 1941 med Nemčijo in Turčijo se podpiše pakt. Turki neumno slede Nemcem, kakor so preje druge države s sličnimi pogodbami. Nemci obljubljajo Turkom mir, zdaj, ko so zapleteni v boj z Rusi. Če bodo vojsko uspešno končali z Rusi, bodo Turki prvi, ki jim bo Hitler zavil vrat.
Dne 22. junija 1941. Hitler ukaže napad na Sovjetsko Rusijo. To je s tisto Rusijo, s katero je par dni pred napadom na Poljsko, pred dvema letoma, podpisal svečano nenapadalno pogodbo. S tem je Hitler na novo dokazal, da -vse njegove pogodbe niso vredne niti papirja, na katerega so napisane.
Dne 6. julija 1941. Stalin ime-nnje pet-članski obrambni odbor, kateremu se postavi na čelo sam. Rusi se hrabro drže napram Nemcem.
Dne 7. julija 1941. Združene države zasedejo Islandijo v svr-ho zaščite plovbe v severnem Atlantiku in radi varnosti in zaščite strategičnih točk zapadne poloble.
Dne 12. julija 1941. Francozi v Siriji pristanejo na angleške pogoje premirja in sovražnosti med njimi jen j a jo.
Dne 12. julija 1941. Angleži i/ Rusi sklenejo medsebojno pogodbo, v kateri si obljubijo med-sfcefojno pomoč in da ne ena ne druga stran ne bo posamez sama zase brez druge sklenila kakega miru z Nemčijo.
Dne 18. julija 1941. Nemci poročajo, da so prebili na treh krajih Stalinovo linijo.
Dne 20. julija 1941. iz Londona poročajo, da Rusija pripravlja veliko armado za protiofen-zivo.
KLISURA
UPOŠTEVANJA VREDNO PRVENSTVO
Klisura, albansko Kelcyra, je ime srbskega izvora. Albanski kraj tega imena leži 120 m nad morjem ob vhodu v 12 km dolgo sotesko reke Vojuše, 'Gryk e Kelcyres" starih Rimljanov, ki so se svoje čase že bojevali v razdrapanem albanskem gorovju. Nemški zgodovinar Mommsen poroča o divjih borbah, ki so se vršile na albanskem ozemlju, posebno cb Valonskem zalivu med vojskovodjema Cezarjem in Pom-pejem. 2e pred 200 leti v Te-peleniju rojen Ali paša je spoznal straiegično vrednost Klisure ter je dal zgraditi ob vhodu v sotesko močne utrdbe, ki pa pričajo danes o njih samo še razvaline. V balkanski vojni so se vršili v okolici Klisure hudi boji, 1. 1920. pa je te kraje obiskal potres, ki je porušil še tisto, kar je ostalo iz prejšnjih čaaov.
Mali mož, ki ga kaže slika, je 14 letni Gerald Robinson iz Scranton, Pa., in je menda prav ponosen na čast. ki si jo je dosegel. Na nedavni tekmi "fr-nikularjev" iz cele dežele si je namreč priboril prvo mesto.
1 * V ■■■ 1 ■ 1 1	■ ' ' ■
ZA NAŠE GOSPODINJE
.......... ■■■■ ■■■
Odkod ima blago za obleke svoje ime?
Nekatere vrste blaga imajo svoje ime po mestih, kjer je bilo tisto blago prvikrat narejeno. Tako izhaja damast iz Damaska; tu so prvikrat stkali te vrste platno.
Ime muselin je narejeno iz imena mesta Mosul v Mezopo-taniji. Tu so že zdavnaj prej, preden smo ga imeli v Evropi, izdelovali muselin.
Angleško blago tweed je prejelo svoje ime od reke, ki meji med Anglijo in Škotsko. Na bregovih te reke je mnogo tvornic, kjer izdelujujejo blago tweed.
Beserfn ts* blago satin izvira iz latinščine, in sicer je tu beseda seta, to se pravi: ščetina, Iz te besede je nastala druga beseda seta, ki pomeni svila. Iz te besede pa so Francozi napravili ime satin.
Serge (serž) je bilo prej ime neke svile in beseda izhaja iz latinske besede, ki pomeni "svileno blago."
Velvet (velve) izhaja prvotno iz- latinščine in je nastalo iz besede vilus, to je kocinasta dlaka. Zatorej je spoznati, da je bil žamet prej močno tkivo dolgih dlak; takrat še niso poznali današnjih tankih vrst žameta.
Brokat je pomenilo spočetka blago z ročno vezenino. Beseda izhaja iz francoske bro-
cher, to je: vesti. Ko so prišle statve v modo, sd to blago začeli izdelovati s stroji.
'Pike izvira iz angleške bt-s-ede, iz katere sta izšli tudi besedi "pierce' 'in "pike", to je: prebosti in žebelj prfbitl. Vzorce v pikeju so najprej naredili z roko, pri čemer so blago prebadali z iglo. Pike je bilo prešito blago, a sedanji pike je eno od najtanjših blagov. Tisti delavci, ki so nekoč izdelovali pike, bi ga zdaj niti ne spoznali več.
NADVOJVODA PLEŠE
Nekaj za pomoč v prvi sili
Ce se nenadoma opečeš v kuhinji, daš na rane beljak enega jajca, pa se bolečine kmalu poležejo.
Ce ima kdo katar v vratu in bronhijah, pomaga jabolčni čaj, ki ga takole pripraviš: Jabolka narežeš na tanke rezine in jih popariš z vrelo vodo. Ko tekočina nekaj časa stoji, jo ocediš, osladkaš in izpiješ.
Pri hudih krvavitvah iz ran brž pomoči vato v vročo vodo, jo daj na rano — in kri se čudovito naglo ustavi. Ce daš na rano suho vato ali pa vato z mrzlo vodo, se kri ne ustavi tako brž.
Ce ti začne ponoči srce močno utripati, pomaga sladkorna voda z limonovim sokom. Izpij do dna kozarec te limonade in srce se kmalu umiri.
Vročični bolnik, ki toži, da ima suha usta, naj dobi na jezik limonovo rezino, ki je posuta s sladkorjem in jo pusti nekaj minut na jeziku. Nato jo vzemi stran. To preprosto sredstvo se vselej dobro obnese. -	, o
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Makaronijev ragu
Rabiš funt makaronov, nekaj nad pol funta mesa, šopek
zelenjave za v juho, unčo masti, sol, razrezane kumarice, žličko sardeHne maže in drob-tine.
Razrezano meso opražiš na masti s čebulo prilij vode in duši do mehkega z zelenjavo vred. Potem primešaj skuhane makarone in kumarice ter vse polij z omako ki ji dodaj sardeline maže. Vse daj v posodo, potresi z drobUnami in speci v pečici.
Pečeno kožtrunovo stegno
Koštrunovo stegno dobro operi, odstrani mu maščobo in ga nadrgni s soljo. Potem stol-ci prav drobno vršiček timeza, majerona, dve zrni česna in kumne za nožev vrh. V tem povaljaj na rezančke narezano prekajeno slanino ter pretakni z njo stegno prav na gosto. Xato položi stegno v dolgo ponev, polij z vročo, z maslom zmešano mastjo, prideni še košček korenja, zelene, pe-teršilja in malo popra ter peči približno dve uri. Med pečenjem pa prav pridno polivaj z juho. Ko je dosti pečeno, po-beri maščobo in prilij malo juhe. Potem stegno zreži in precedi nanj sok. , m % ——o
Nadeta pečena jabolka
Gladka jabolka srednje velikosti operi in jim zreži muho. Pri peclju zreži s pecljem vred okrogle pokrovčke ter jih polagaj na stran, le peclje odstrani. Iz jabolk pa izdolbi z ozkim nožem ali okroglim stružcem vse ježice s peškami vred. Namesto teh deni v vsako jabolko pol kavine žličke marelične, jagodne ali kake druge marmelade. Jabolka postavi tesno drugo poleg drugega v prsteno ali dobro pološče-no železno kozo. Potresi jih s sladkorjem, poškropi z vodo, pokrij s pokrovko ter peci počasi v pečici. Prideneš lahko tudi košček presnega masla. Pečena zloži na krožnik. V kozo pa vlij par žlic vode in ko zavre, jo vlij na jabolka.
KAKO JE DARLAN PRODAL . FRANCIJO HITLERJU
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roce!
NA PRODAJ
—	zidana hiša pet stanovanj. Najemnina donaša na mesec $160.00 Cena $6,000;
—	lesen "cottage" pet sob, z enim akrom zemlje. Blizu 47. ceste in Westmont. Cena $3,500.
Anton Jordan, 2622 So. Harding ave., Chicago. Tel. LAW11-dale 7182.
DR JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue
TcL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
(Dalje)
Hitler je vstal in stopil sem in tja po sobi in pogledal na veliki zemljevid na steni, ki je kazal Sredozemlje in vojne operacije tamkaj. Na zemljevidu je bilo označeno, kako daleč so se morali umakniti Italijani v Afriki in v Albaniji. Drugi zemljevid pa je kazal, kako so Nemci tistočasno potiskali Grke iz polotoka. Naredil je gedbo, kot bi hotel reči, poglej kje so bili Italijani preje, in kje so zdaj, ko smo jim mi prišli na pomoč na Balkan. Nemčija je morala iti na pomoč svojemu zavezniku^ ki se je nahajal v veliki krizi, zato smemo pričakovati, da bo du-Če Mussolini dostopen za zmerne argumente, je izjavil Hitler.	« *
Vsedel se je zopet v mehki naslanjač in to resnega obraza omeni, da želi, da se situacija popolnoma razume. Nato nadaljuje: Nemčija ne potrebuje francoske armade, ne mornarice,da bi pomagale doseči zmago. Nemčija je bila prisiljena v vojsko sama in je bila zadosti močna, da jo je izvojevala sama. Kar njen firer zahteva zdaj in je že preje zahteval je, novi red na kontinentu,kateri naj zasigura mir in pro-speriteto vsem evropskim ljudstvom za dolgo let, ki imajo priti. Naravno pa, da vsaka država, ki želi vsftopiti v ta novi red, mora doprinesti zraven v največjem mogočem obsegu. Točasno je večina Francije brezposelna, neplodovita gospodarsko in industrijalno. Vsaka dežela, ki se brezbrižno uda v brezplodovitost, je na potu v razpad, je povdaril Hitler. Kadar se bi mir ustanovil, bi lahko vsa produktivnost služila izključno mirnemu razvoju. Ampak tako dolgo dokler bodo ftakozvane demokracije podaljšavale vojno, mora biti pa vsa produktivnost nam orjena le enemu cilju, to je zmagi \ vojni. To gre toliko Franciji, kakor vsaki drugi deželi, ki si želi vstopa' v novi red.
Nato še le je dobil Darlan priliko, da je govoril svoj govor. Govoril je med drugim tako le: Sedanja francoska vlada, je prišla do spoznanja, da bodočnost njenega naroda leži z evropskimi silami na kontinentu. Želja francoske vlade je, da se Francija čimpreje obnovi v njeni prejšnji velikosti in se ji dovoli prostor in mesto v novem redu. To razume vlada in razume narod, da to je dosegljivo edino v sodelovanju z Nemčijo, kot enakopravno članico v tem novem redu. Da se to doseže je potrebno, da se Franciji pusti njen teritorij, njene ekonomske vire v Evropi in kolonijah. Kake omejitve
naj bodo v veljavi le toliko časa, kolikor je to potrebno v času trajanja vojne in dosege končne zmage.
Odvzetje teh virov, je pov-darjal Darlan, bi ne škodovalo samo francoski produktivnosti, ampak bi tudi zagrenilo francoski duh in francosko mnenje in bi dalo povod sovraštvu. Ako je Nemčija pripravljena, da uredi svoje odnose z Francijo, kakor pravkar omenjeno v besedah firer-ja in če ona jamči, da bo Italija tudi tako ravnala, potem bo šla Francija do skrajnosti v svojih možnostih pri pomaga-nju Niemčiji doseči zmago v tej vojni.
Hitler je na te besede Dar-lana zopet pokazal na zemljevid na steni rekoč: "Ako Francija zavzame to stališče, ji on v zameno jamči, teritorij al no nedotakljivost v Franciji in pri-: posestvih v Afriki, razun kar se tiče nemških kolonij pred zadnjo svetovno vojno, nad katerimi ima zdaj Francija mandat. Glede Alzacije in Lo-raine nista ne Hitler ne Darlan omenila niti besede; Po-vratek teh dveh provincij k Nemčiji, je menda razumljiv obema.
Hitler je nato zopet pripomnil, da njegovo jamčenje velja le v gotovih ozirih. Francija dovoljuje, da jo Anglija brca od vseh strani. Ako bo ona še naprej popustljiva v takih slučajih, potem Nemčija gotovo ne more dajati nobenega jamstva glede francoskega teritorija, ki ga bi mogoče v takih razvojih izgubila. On govori samo za Nemčijo in Italijo, ne pa za angleški imperij.
Darlan je pokazal nato zaskrbljen obraz in izjavil, da situacija, katero omenja firer ne bi nikdar nastala, če bi ne bile Franciji odvzete vse obrambne ugodnosti in moč> s pogoji premirja.
(Dalje prih.)
NA GRŠKEM VLADA PRAVO STRADANJE
New York, N. Y. — Semkaj je prispel zadnji ponedeljek ameriški poslanik na Grškem, L. Mac Veagh, ki je odpotoval domov kmalu po grškem porazu. Kakor pripoveduje, vlada na Grškem strahovita lakota, ki se čimdalje bolj ostri. Vojaki, pravi,ki so se bojevali proti Italijanom v Albaniji, si zdaj na cestah prosjačijo živila. MacVeagh se je vračal domov preko Berlina in tamkaj, pravi, je opazil, da se je prebivalstvo nekako brezčutno vdalo v svojo usodo in ob izbruhu vojne proti Rusiji ni bilo opaziti nikakega navdušenja.
-o-
"SlRITE AMER. SLOVENCA"
ilEPREKUCNO DO 31. JUUJA
velja določilo, da dobe oni naročniki, ki plačajo celoletno naročnino za "Am. Slovenec" • ™ brezplačno
"Priročni Atlas v novi izdaji"
Nadvojvoda Feliks, sin bivlega strijskega cesarja Karla, ko se je davno zabaval na nekem plesu "višjih | krogov" v New Yorku. Rodbina Habs-buržanov j« zdaj menda vsa v Ameriki.!
Z dnem 1. AVGUSTOM 1941. ta nagrada je-nja. To naj vzamejo vsi naročniki na znanje, da ne bo potem kakih izgovorov, češ, nisem vedel, pa tako, pa tako. Kdor plača celoletno naročnino na list do 31. JULIJA 1941, bo dobil obljubljeni PRIROČNI atlas brezplačno. Od 31. julija naprej ta nagrada jenja.
uprava am. Slovenca.
[ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji, hiši. Naročite jo, C Ap stane samo________________________J v/1/
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo Se nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- "7 C ^ dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ i/C
Naročila sprejema: »] * 4
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
.. ... . i . . . ..
l iCi
'1 . - . -Stran 4	aMEKiransiU SLAJv£KKC	Sobota, 26. julija 1941
PIERRE L' ERMTTE:
Ljubezen - soprog ali Bog?
WK»»H»W«M»MWM»<M»»*«>MWMM««W«>MWWMH»M»MM»HWMWM>WmM«>WMIWM»ll»M«H«M«_»
Iz francoščine z dovoljenjem avtorja.	J
ostane temno, kot da bi ji gost govoril v njej tujem jeziku. Učenega dušeslovca skoraj zaboli ženino ponašanje. V sobi za kadilce jo potegne na stran:
"Draga gospa, iz tega položaja se morate rešiti. Pri vaši starosti bi morala biti kot sončni žarek, zlasti, ko imate tako ljubeznivega moža. Recepta vam ne morem napisati, ker ga ne potrebujete. Vaša bolezen je znan pajek, ki se je obrnil na hrbet in ki ga bova smehljaje zadavila."
Ko pa odhaja po stopnicah, se zresni in pošepeta Gilbertu:
"Vaša žena je bolna, resno bolna! Ali se ne spomnite, da bi jo kaj posebno razburilo?"
"Da in ne! Veste, doktor, v zakonu zlasti spočetka ne gre vse v skladu. Kljub ljubezni nastanejo trenja."
"Brez dvoma. Toda navaden nesporazum bi je ne mogel tako skrušiti."
"Kaj se je toliko spremenila?"
"Ne le spremenila* strla! Stavil vam bom, morda nepričakovano, indiskretno, vprašanje: Je vaša žena pobožna, verna?"
Zelo verna je bila."
"In sedaj?"
"Nič več!"
"Ne hodi več v cerkev?"
"K pogrebom, porokam
"To je skoraj toliko kot nič. Oprostite mi vprašanje, toda veste, zdravniki so radovedni. Bolezen vaše žene je moralne vrste. Za take bolezni je vera mogočna opora."
"Menite, doktor?"
"Ne le, da menim, gotov sem si tega. Arhimed je rekel: Dajte mi oporo in vzdignil bom svet. Jaz se kot zdravnik čutim pri takem bolniku mnogo bolj sigurnega uspeha, če je veren."
Gilbert se nestrpno zgane:
"Toda o tem ni govora!"
"Hočete reči: ni več. Zakaj pa je nehala biti pobožna?"
"Ko se človek poroči, se marsikaj spremeni!"
"Ali pozna kakega duhovnika, dobrega starega duhovnika, ki ga spoštuje?"
"Poznala ga je nekoč."
"Ali je umrl?"
"Ne!"
"Ali bi ne mogla znova do njega. Morda bi on uspel, v čemer midva nisva mogla."
"Žena ga že od poroke sem ni videla."
"Kaj, ce bi vi temu duhovniku vse razložili." -
"Jaz?"-
"Zakajne?"
"Priznam vam, da bi mi bilo zelo neprijetno. Ne dovoljujem, da bi bil duhovnik med možem in ženo! Sicer pa se čudim, doktor. Nisem vedel, da ste tako pobožni?"
"Nisem bil nekoč! Skeptik sem bil, ki je mislil, da bosta Znanost z velikim Z, in Napredek, z velikim N, vse nadomestila. No, sedaj pa smo mi mladi, — govorim o izobražencih — začeli peti staro pesem, ki so jo peli naši očetje in jg bodo nekoč peli naši sinovi. Onega dne sem bil pri dijaški maši politehnikov. Znak časa!
Torej: svojo ženo spremljam sedaj vsako nedeljo k maši in dobro mi je, pri moji veri! A da ponovim: poiščite vašega župnika!"
Včeraj ji je bil Gilbert vse. Danes ji ni nič več. Tanek balonček, ki je počil v najvsakdajnejši avanturi. Zanimiv dogodek za kak majheu podeželski časopis.
Včeraj je zrla na'Giiberta, kot na nekaj vzvišenega, modernega, kot na misleca, ki se je dvignil iz okolice, iz katere je izšel.
V imenu te zvišenosti je zahteval od žene težkih žrtev, ki jih je rada ali nerada loprinesla, ker je mislila, da je v svojem možu našla več kot svoj ideal. No, zdaj je pa doživela spoznanje, da je njen soprog bil le navaden hinavec, ki je lagal še med poljubi.
Toda nekaznovano človek ne prenese takih p ret resi i a je v, ne da bi utrpel njegov organizem, — zlasti, če se gre za njegovo srečo.
Lucija je le še telo brez duše. Potika se ko avtomat po stanovanju. Gleda in mehanično dela, kar je delala včeraj. Ne govori več. Čemu tudi! Zdaj ve vse, novega ne more ničesar več zvedeti. Za podrobnosti niti ne izprašuje, ker pozna glavno vsebino.
Kakor se drobna, a globoka razpoka na počeni dragoceni vazi širi in poglablja vsak dan, nevidno, a tem sigurneje, tako raste razpoka v Lucijinem srcu. Skozi to razpoko uhaja kaplja za kapljo njena kri, življenje. (Tu je pisatelj uporabil prispodobo iz krasne Sully Prudhommove pesmi "Le vase brise" (Počena vaza).
Njeno poslednje zatočišče je molk. V nekem arabskem delu je čitala besede: "Govori le, če imaš povedati kaj boljšega, kot je pa molk."
Ničesar boljšega nima povedati.
Kaj le?
Takd torej molči.
Gilbert je reagiral v obratnem smislu. Zatopil se je resno v delo, kot da ga važni opravki vsega okupirajo, in da pripisuje tej zgodbici prav malo važnosti.
Oteklina se je predrla,' stran obrnila. Kaj Če bi govoril o drugih stvareh?
Ko vidi, da je žena s svojimi mislimi daleč, daleč, jo včasih začudeno vprašuje:.
"Kaj ti je vendar, uboga Lucija ?"
Lucija ga gleda brez odgovora. Včasih za mrmra, kot da bi govorila sama s seboj:
"Seveda, nič mi ni! Kaj pa naj mi bo?"
A to, "kar ji je," gre svojo pot dalje. 1 Lucija sanja, da hodi, a njena pot vodi v deželo pozabljenja in smrti.
Reši me, Gospod, iz te dežele ljubezni!
Toda "Gospoda" ni več zanjo, ne.božje-ga, ne človeškega. Nebo? Vodna sopari-ca, neresničen privid, zrcalo za človeške škrjancke. Tako je čitala še v poslednji knjigi, ki jo je našla v svojem salonu.
Končno se Gilbert vendar vznemiri. So torej duše, za katere je vprašanje srca, vprašanje življenja ali smrti? Kaj se dogaja v Luciji?
Odloči se, da bo najprej govoril o tem z učenim znancem zdravnikom. Povabi ga, naj pride k njim na obed, ne da bi se izdal za zdravnika.
"Kaj vam je vendar, draga gospa? Slabo izgledate!"
"Ah! Menite?"
"Da, menim."
Pri obedu se zdravnik, ki je bil rodom iz juga, ves razživi in pripoveduje sila smešne zgodbice. Toda Lucijino čelo
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
H Louis J. Zefran I
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois I
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
— Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.
^mfm/m/mim/siB/mmuBiBimimimm^
1 KRASEN KRIŽ . 1
'živi izvir r
========== je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu
Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo t	"Na krvavih poljanah".
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNINO
:/ jlh\ $2.00 j X	Naroda se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"	• §|
kateremu je znižana cena	f\f\
in stane samo:	JpAillU
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
■t	kateri tvori pripravo,
• ' ji-	f3™"^	ki se rabi ob Sato pre-
.•^N'Li	~ l * 1	videvanja bolnikov.
C'cvLT'"^^^tT+i	-d M^hiW	Narejen jo po no-
. is __^NtC	vem praktičnem nači-
-	3! vSv^/ r-a [R	nn iz takosvanega
-Wood Fiber" materi.
I >Jl	v M"	ala. Visok blizu 11 in-
)f	fjjj	se vsa priprava, kot
svečke, flaika za Wall f	VVI	gorlovljeno vodo, ba-A Jil A ta, prtič, žličke zloži v " ^ J A l/riž. Nato se načelna 7tran križa zapre kot L—gl) L pokrov in imate kra-fb sen križ sa obesiti na ^SKr .IBM 1 Steno.
Narejen je v le-c -jM	P* orehovi barvi. KfS
ft" f	M nI!	i« vfit is lepe svetle
M lilij	medenine.
I Jf m ,	Te krike so začeU
. ,! / i^ži^S "delovati pred krst«
i _~xf ^^ ^ keiu kot posebno no-
veli teto in se radi praktičnosti zelo pro. w-	dajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru sli čeku s naročilom ca:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Svoji k svojim;
H^^^^j 115 di^^pB, I^CWO ti ^OO^BL—
TISKARNA AMFtnCAWUn SLOVMNKC
tmw ___^^ ^ c^tfTOl —
STRMOGLAVCI V MODERNI VOJN
! » svetovni vojm s«	pu-
znali letala ki bi opravilo svojo nalogo v padu. Danes si modernega zračnega orožja brez str-moglavcev ne moremo več zamisliti. Letalo za bitko v padu ali strmoglavljenju je najvažnejše bojno letalo, ki predstavlja važno sredstvo za napad in lahko prenese borbo daleč v notranjost sovražnikove zemlje.
Z ozirom na napad in način borbe se pilot takega letala bit; no razlikuje od ostalih letalcev. Dočim meče težki bombarder bombe iz vodoravnega položaja, se pilot na strmoglavcu spusti navpično iz velike višine proti svojemu cilju in spusti nanj bombo z višine 600 do 800 metrov. Pad bombe se nadaljuje točno v smeri leta. Takoj za tem i se letalo obrne in se z velikansko naglico dvigne visoko v zrak, da uide sovražnikovim protiletalskim napadom.
Vse do španske državljanske vojne nismo ničesar vedeli o str-moglavcih. Na Poljskem se je pokazal velikanski pomen tega orožja. Najbolj pa se je izkazalo to strahovito orožje pri umiku Belgijcev, Francozov in Angležev proti morju. Bombe so treskale med nje iznenada in sejale grozo, nered ter razdejanje.
Strmoglavec se uporablja prvenstveno za napade na cilje v obliki točk (bunkerji, križišča, kolodvori, letališča bojne ladje) Imajo največ dva sedeža. Bombe spusti vedno pilot sam. Večmo-torni bombarder j i nosijo bombe v posebnih napravah v notranjosti trupa. Strmoglavec ima pritrjene bombe vodoravno pod krili. Prednost strmoglavcev je v tem da lahko nasprotnika iz-nenadijo in da zelo dobro zadenejo. Pri polnem zadetku zado-istuje ena bomba za popolno u-stavitev vsega prometa na cesti ali železnici. Na Poljskem je taka bomba vijgla iz tira cel oklop-
ni vlak. Pilot na strmoglavcu mora biti nenavadno dobrih živcev, zdržljiv in zdrav. Pri padu strmoglavi včasih s hitrostjo 600 km na uro. Pri tem mora premagati močan odpor zraka, zlasti takrat, ko letalo zravna in se zopet dvigne. V tem trenutku mu delujejo sredobežne sile na .ledja, roke in noge in ga neusmiljeno pritiskajo na sedež. Posebno zdravo mora biti drobovje, zlasti srce in pljuča, da lahko zdrži velike telesne in duševne napore.
AMERIKA BO KUPOVALA CD RUSIJE
Washington. D. C. — Jesse Jones, administrator federalnih posojil, je zadnji torek razodel, da se je vlada odločila, izvršiti znatne nakupe raznega strategičnega materijala od sovjetske Rusije, in sicer z namenom, da se pripomore <«ovjetom, priti do dolarjev, s katerimi bodo nasprotno oni lahko nakupovali potrebni mt-.-terijal od Amerike.
-o-
Širite in priporočajte lisi ' 'Amerikanski Slovenec! **
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejša jugoslovansko dio aro od 9. do 10. nre dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Telefon Canal 8817 CHICAGO, ILL.
J. M. Trunks
\ _
Sedanji in hudo ateistični
"Rusi" so pozvali ruskega patriarha Sergeja, da je navdušil Ruse za borbo in je menda ce--lo maševal za zmago. Omenil sem. Ali teče voda v vrat, ali pa meri na preobrat, da gre za Rusijo, za ruski narod, ne toliko za boljševizem in njegove patrone? Ne vem. Težko za preobrat, dasi mora vse služiti propagandi, in je odločilno tudi za ruski narod, ako se vlada vzdrži in : nazijem vsaj uspešno upira. Prav gotovo pa ne gre za noben verski pre-ocrat, da bi se bili boljševiki "izpreobrnili" in se odpovedali svojemu ateizmu. Patriarh Sergej je namreč le lutka v rokah boljševikov, da s tem na-sujejo nekaj peska Rusom in ruskim vernikom v oči. Patriarh Sergej je že opetovano; izjavil, da v sedanji Rusi ni nobenega verskega preganjanja, česar pa sam ne verjame, ako je le količkaj poštenosti v njem. Priti mora do drugačnega in bistveno verskega preobrata, da se v Rusiji obrne v tem oziru na bolje. Na sebi- pa utegne tudi ta apel na Ruse nekaj pomagati, ker preobrat je nemogoč,ako gre Rusija kot politična in narodna sila rakom žvižgat, * ako Rusijo poplavijo nemške n&zijske horde.
e
Ustavljajo se pa Rusi, da
govorijo že v Berlinu o novih armadah, katere bodo morale nastopiti. Ali se bodo Rusi mogli uspešno braniti? Nihče ne ve. Neki opozarjajo na število. Rusi da bi imeli več vojaščine. Enako nihče ne ve. In če bi ruski miljoni res ne. bili samole na papirju, bi bilo dvomljivo, da bi - Rusi številno prekašali Nemce in to, kar imajo Nemci zdaj na razpolago. Prvič je vsak količkaj sposoben Nemec v vojaški službi, ker delo do-!ma opravljajo miljoni pod-jarmljenih. Poleg tega bo precej takih, ki grejo v vojaško službo radi simpatij za nazij-zem, vojaških "petokoloncev" izmed vseh podjarmljenih. To bi bili prostovoljci, in "križarji" zoper komunizem,* kakor je Hitler pozval na to križarsko vojno. Poročali so, da se povsod zbirajo. Vso vojaščino imajo Nemci pri Rumuncih, Slovakih, menda jim sledijo tudi Hrvati, dalje pri Fincih. Švedi se pripravljajo z vso vojaščino, in Turki bodo takoj pri Nemcih, ako se prikaže količkaj ugodnosti do zmage.
mmumimmimmm
Italijani imajo tudi Se nekaj, Japonci so zavezniki in bodo
takoj v Sibiriji. Številno da bi Rusi prekašali Nemee in kar je na nemški strani? Vrlo dvomljivo.
Ker gre pri borbi v Rusiji ne le za Anglijo, ki je v borbi, gre prav gotovo tudi za Ameriko, in naj razni Lindberghl tisočkrat trdijo, da Amerika ni v nevarnosti, bi imela Amerika prav zdaj dobro premisliti,kaj in kako naj ukrene prav v tem trenutku in hitro, kaj naj ukrene. Ke naših fantov nikamor, pravijo. Pač, naj ostanejo doma, ampak če Hitler Rusijo premaga, bo prišel nad naše fante tudi sem v Ameriko. Ali hujskam na vojno? Zdaj bi i bilo treba morda nekaj tiso-'čev, potem bi slo do zadnjega vse, ali v smrt, ali pa y sramotno sužnost.
Ali smo pri pravil jeni ? Ni treba strokovnjakov. Mornarica bi morda mogla nastopiti, z vojaščino na suhem pa prav gotovo nismo pripravljeni, če bi tudi hoteli nastopiti.
Te usodne dni, ko je borba v Rusiji, je objektivno Amerika na razpotju. Solze za fante prav nič ne pomagajo.
-o-
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
From: Press Section,
Defense Savings Staff, Treasury Department, Washington, D. C,
i
« t
Tor. Immediate Release
•j
* y/fjfMtt^So N D
^^^ D ^^ PS
AMERICA ON GUARD! {ttsn Is ^j^reprodnrtjoa^rf^^e
sSSsSri^sS