Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGO SLAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 35. kos. V LJUBLJANI, dne 29. aprila 1933. jetnik IV. VSEBINA: 229. Zakon o občinah. 230. Poslovnik banovinskega arhiva v Mariboru. 231. Popravek v naredbi o potrebi nameščanja zapriseženih gozdnih čuvajev v Dravski banovini. 232. Popravek v razglasu o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam v Dravski banovini. 233. Objave banske uprave o pobiranju obe. trošarin v 1. 1933. 234. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 229. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji XXXII. redni seji, ki jo je imela dne 23. februarja 1933. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji XXV. redni seji, ki jo je imel dne 9. marca 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo ki se glasi: zakon o občinah*, I. Občne odredbe. § 1. Občine so samoupravna telesa in pravne osebe po javnem in zasebnem pravu. § 2. Občine so po prostoru, na katerega se razteza njihova oblast, neprekinjene — naravne in gospodarske — edinice. Vsako zemljišče mora biti v sestavu ene občine. Meje vsake občine morajo biti oznamenovane v naravi vidno s primernimi znaki. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije'!: z dne aprila 1933., št. 85/XXVI/255. § 3. Vsaka občina mora imeti najmanj 3.000 prebivalcev. V krajih, kjer to zahtevajo terenske razmere ali drugi povsem opravičeni razlogi, smejo imeti občine izjemoma tudi manj ko 3.000 prebivalcev. § 4. Spori o mejah med občinami spadajo v pristojnost sreskega načelnika. Ce je spor med občinami dveh srezov, je pristojen ban, če pa je spor med občinami raznih banovin, minister za notranje posle. § 5- O popravi mej med poedinimi občinami odloča na zahtevo katere prizadetih občin ban, če pa gre za občine raznih banovin, minister za notranje posle. Pred odločbo se pozovejo prizadete občine, naj se vzajemno sporazumejo. § 6. Spajanje občin v mejah enega sreza se sme izvršiti, če to zahtevajo dotični občinski odbori v sejah, v katerih sta prisotni dve tretjini odbornikov. To se lahko izvrši tudi na pismeno zahtevo večine volilcev dotičnih občin. Nove občine s porazvrstitvijo v mejah enega sreza se lahko ustanovijo po pismeni zahtevi večine volilcev tistili krajev, ki bi prešli v nove občine. Izločitev krajev iz ene občine in pridelitev drugi občini v mejah enega sreza se lahko izvrši po pismeni zahtevi večine volilcev tega kraja in po pristanku odbora tiste občine, kateri se ta kraj prideljuje. Odločba se izda s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle, ko so se pribavila v primeru iz drugega stavka prvega odstavka in v primeru iz drugega in tretjega odstavka izjave dotičnih občinskih odborov. § 7. Ce se ob razločitvi poedini kraji, za katere gre, glede pravic in obveznosti kakor tudi porazdelitve občin- skih uslužbencev ne morejo v treh mesecih sporazumeti, so izroči spor najkesneje v mesecu dni v rešitev razsodišču, ki ga sestavi nadzorno državno oblastvo. V razsodišče volijo prizadete stranke po dva predstavnika, če pa se razsodniki ne zedinijo glede predsednika, ga določi ban. Občinski uslužbenci morajo po sporazumu občin, odnosno po odločbi razsodišča prevzeti službo, če ustreza njihovemu dosedanjemu položaju. § 8. Posle glede organiziranja nove občine pripravi in izvede najkesneje v treh mesecih organ tiste občine, ki da novi občini največ prebivalcev. • § 9. Če se po odredbah § 6. izpremeni obseg občin, se izvršijo nove volitve v vseh prizadetih občinah v treh mesecih po razglasitvi ukaza. I § 10. Ime in sedež občine se določita s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle. # § 11. Ukazi po §§ 6. in 10. dobijo obvezno moč po razglasitvi v >Službenih novinah«. § 12. Vsaka občina mora uporabljati pečat, ki ima v sredi državni grb, naokrog pa ime občine in sreza, kateremu pripada. § 13. Vsaka občina mora imeti na svojem sedežu na primernem in dostojnem mestu zgradbo za občinsko upravo — občinski dom. Zgradba mora imeti prostore: za pisarno občinske uprave, za čakalnico, za seje občinskega odbora, kakor tudi za občinsko stražo in zapore (ločeno za moške in ženske). § 14. Za zadovoljitev poedinih potreb, ki se jim more zadostiti samo s skupnim delom ali skupnimi materialnimi sredstvi dveh ali več občin, se morejo občine združiti z odobritvijo bana. O razdružitvi odločajo občine, pa tudi ban more o tem odločiti. II. člani in prebivalci občine. § 15. Clan občine more biti samo državljan kraljevine Jugoslavije. Vsak državljan mora biti član kake občine. Domovinstvo je isto, kar je članstvo kake občine po tem zakonu. Članstvo kake občine se izgubi samo, če se pridobi Slanstvo druge občine po predpisih tega zakona, ali če se izgubi državljanstvo. § 16. Po zakonu dobi žena moževo članstvo, maloletni zakonski otroci očetovo, nezakonski maloletni otroci materino, maloletni pozakonjeni otroci očetovo od dne rojstva, posvojeni maloletni otroci pa posvojiteljevo članstvo; najdenci dobe članstvo v občini, kjer so jih našli. Državni uslužbenci in javni samoupravni uslužbenci kakor tudi duhovniki so po zakonu člani občine, v kateri je njih stalni službeni sedež, razen če izjavijo v roku treh mesecev od dne odločbe o izpremembi službenega sedeža, da obdržijo staro članstvo. Zakonito razvedena žena obdrži članstvo v občini, kateri je pripadala, ko je bil zakon razveden; če se zakon razveljavi, se vrne v članstvo občine, kateri je pripadala pred poroko, pridrži pa članstvo, dobljeno po možu, če izjavi v roku treh mesecev od dne razveljavljenja zakona, da to želi. § 17. Za sprejem v članstvo druge občine je treba: 1. da uživa prosilec častne pravice; 2. da ni v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic; 3. da more vzdrževati sebe in svojo rodbino. O sprejemu odloča občinski odbor, ki sprejema ne more zavrniti, če so izpolnjeni prednji pogoji in če stanuje prosilec najmanj pet let stalno v tej občini. Občina obvesti o odločbi glede sprejema v članstvo tisto občino, kateri je prosilec dotlej pripadal. Brez tega poročila ne more občina nikogar iz spiska svojih Članov izbrisati. Če stanuje kdo stalno najmanj deset let v isti občini in ta za ta čas zoper njega ne more prigovarjati ničesar, kar je navedeno pod točko 1. tega paragrafa, niti mu ne more prigovarjati kaj iz točke 2. tega paragrafa, je pridobil po zakonu članstvo te občine in ga izgubi v občini, v kateri ga je dotlej užival, razen če izjavi, da obdrži dosedanje članstvo, in dokaže, da pristojna občina na to pristaja. § 18. Spore o članstvu kake osebe med občinami rešuje občno upravno oblastvo prve stopnje. § 19. , Osebi, glede katere se ne da ugotoviti, kateri občini pripada kot član, se določi članstvo tiste občine, v kateri je rojena. Če se ta ne da ugotoviti, tiste občine, v kateri je v poslednjih petih letih najdalj stanovala, če se pa tudi to ne da ugotoviti, pa tiste občine, v kateri biva, toliko časa, dokler se ne ugotovi njeno pravo članstvo. § 20. Osebe, ki se sprejmejo v državljanstvo, če niso priložile prošnji zagotovilo kake občine, da jih sprejme v članstvo, so člani v prvi vrsti tiste občine, v kateri so rojene, v drugi vrsti tiste, v kateri stalno stanujejo in naposled tiste občine, v kateri se želijo stalno naseliti, kar se označi v odločbi o sprejemu v državljanstvo. § 21. Občina sme izvoliti za častne člane občine osebe, zaslužne za državo in občino. § 22. Člani občine, ki obubožajo in ne morejo pridobivati in nimajo nikogar, ki bi bil po zakonu dolžan jih vzdrževati in podpirati, odnosno kolikor nimajo pravice do podpore po kakem drugem zakonu ali ne uživajo tega od drugod, imajo pravico do vzdrževanja, odnosno do podpore iz občinskih sredstev, odnosno iz sredstev dobrodelnih ustanov, ki jih občina upravlja. Občine ne smejo uiti članom drugih občin odreči najpotrebnejše pomoči, če zaidejo v bedo, toda o tem morajo takoj obvestiti pristojno občino. Občini gre pravica do povračila dane podpore po upravni poti. § 23. Prebivalci občine, četudi niso člani, imajo pravico, bivati v občini, kolikor ni to po veljavnih predpisih odrejeno drugače, kakor tudi pravico, uživati občinsko imovino in občinske ustanove, določene za javno rabo, prav tako pa imajo tudi vse dolžnosti, nositi občinska bremena. § 24. Vsaka občina mora voditi spisek svojega prebivalstva, ločeno pa spisek svojih članov in izdajati o tem na zahtevo javne listine. III. Organizacija. A. Občinski odbor. § 25. Občinski odbor sestoji: 1. v občinah od 3.000 do 5.000 prebivalcev iz 24 odbornikov; 2. v občinah od 5.000 do 8.000 prebivalcev iz 30 odbornikov; 3. v občinah od 8.000 prebivalcev ali več iz 36 odbornikov. V občinah, v katerih je izjemoma število prebivalcev manjše ko 3.000 sestoji občinski odbor iz 18 odbornikov. Število občinskih odbornikov, določeno s tem zakonom, se lahko zniža z občinskim statutom, ki ga odobri ban, toda znižba sme znašati največ tretjino po zakonu določenega števila odbornikov. § 26. Občinski odbor se voli z občnim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem na tri leta. Volilno sposobnost imajo vsi prebivalci, ki so vpisani v volilni imenik občine po zakonu o volilnih imenikih. § 27. Za občinskega odbornika more biti izvoljen tisti Član občine, ki ima volilno pravico po zakonu o volilnih imenikih in ki je dovršil 25 let ter od izvolitve ni izključen. § 28. Ne morejo biti odborniki: 1. občinski uslužbenci, dokler so v aktivni službi; 2. uradniki tistih oblastev, ki vodijo neposredno nadzorstvo nad občino; 3. tisti, ki so z občino v pravdi, dokler se pravda ne dovrši; 4. občinski dobavitelji, podjetniki občinskih del In zakupniki občinske imovine in dohodkov; 5. tisti, ki morajo položiti račun o upravljanju občinske imovine ali o upravljanju kakega občinskega zavoda ali o kakem poslu, ki ga jim je občina poverila, dokler ga ne položijo; 6. tisti, ki brez opravičenega razloga niso sprejeli odborniške dolžnosti ob poslednjih volitvah; 7. tisti, ki stalno uživajo vzdrževanje ali podporo iz občinskih ali drugih javnih sredstev, razen državnih; 8. tisti, ki so s predsednikom ali člani uprave v krvnem sorodstvu do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena. § 29. Osebe, ki ne govorijo in ne pišejo službenega jezika, in osebe, ki so v aktivni državni ali samoupravni službi, kakor tudi duhovniki ne morejo biti postavljeni za kandidate na prvih šestih mestih kandidatne liste. § 30. Redne volitve za občinske odbornike odredi ban po pooblastitvi ministra za notranje posle. V poslednjih petih dneh pred rednimi volitvami ne sme nobeno oblastvo pozivati volilcev kakorkoli skupaj, n. pr. na skupno delo ali roboto (kuluk) ali v vojaške namene ali na vežbe, razen ob nujni potrebi, prav tako ne sme pozivati niti poedinih volilcev, razen ob neodložni potrebi ali ob izsledovanju zločinov ali prestopkov kakršnekoli vrste. Ce so bili volilci poprej pozvani ali zbrani, se morajo razpustiti tri dni pred volitvami. § 31. Glasuje se po volilnih imenikih na toliko mestih, kolikor je teh imenikov, volišče pa mora biti v območju iste občine. Glasovanje se ne sme vršiti v božjih hramih. Dan volitev, kraj, kjer se glasuje in poslopja, kjer se glasuje, objavi občinska uprava najmanj 30 dni pred dnem, določenim za volitve; v ta rok se ne štejeta dan oglasa in dan volitev. § 32. Za vsak kraj, kjer se glasuje, se sestavi volilni odbor, ki sestoji iz treh članov in prav toliko namestnikov. § 33. V občinah, kjer se glasuje na več krajih, posluje tudi glavni volilni odbor, ki sestoji iz vseh predsednikov poedinih volišč in enega občinskega odbornika ali njegovega namestnika. § 34. Volilni odbori sklepajo z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov velja, da je usvojeno to, za kar je glasoval predsednik. Predstavniki kandidatnih list imajo pravico, prisostvovati poslovanju volilnega kakor tudi glavnega volilnega odbora ves čas volitev in podajati pripombe, ki se vpišejo na zahtevo v zapisnik. § 35. Volilci smejo glasovali vsak samo enkrat, samo osebno, samo na volišču svoje občine in samo za eno izmed potrjenih kandidatnih list. Predsednik in člani volilnih odborov glasujejo na tistem volišču, kamor so odrejeni. § 36. Volitve se vršijo po kandidatnih listah, ki morajo vsebovati toliko kandidatov in namestnikov, kolikor ima občina odbornikov, izvzemši primer iz § 43. § 37. Kandidatna lista vsebuje: rodbinsko in rojstno ime, poklic in stan kandidatov in namestnikov, datum in kraj izdaje in podpise prediagateljev. V občinah, v katerih so posebni deli po poglavju VIII., mora obsegati kandidatna lista najmanj po enega kandidata in namestnika iz vsakega posebnega dela. Kandidatna lista sme imeti svojega predstavnika ali namestnika v volilnem odboru. To se označi na kandidatni listi pod imeni kandidatov. Pri občinah, kjer se glasuje na več krajih, se določita predstavnik in namestnik lahko za vsak kraj. § 38. Kandidatna lista se preda v dveh izvirnih izvodih pristojnemu sreskemu, odnosno prvostopnemu (okrožnemu) sodišču v potrditev neposredno ali preko predsednika občine vsaj osem dni pred volitvami. Ce se je predala lista predsedniku občine, jo mora ta poslati sodišču v postopanje v 24 urah. Liste predata dva pismena predlagatelja, katerih izjave se vzamejo na zapisnik. Z izvirnimi listami se preda tudi pismeni pristanek kandidatov za odbornike in namestnike in po en izvod kandidatne liste za vsako volišče brez imena predlagateljev. Pristojno sodišče pregleda listo v 48 urah od prejema in jo potrdi, ko se uveri, da je predpisno sestavljena. Drugače jo zavrne, o čemer obvesti vlagatelje z odločbo. Od potrjene liste obdrži sodišče en izvod za svoj arhiv, enega izroči vlagateljem, liste brez imen predlagateljev pa pošlje občini, da jih preda volilnim odborom. Odločba sodišča o zavrnitvi in potrditvi kandidatnih list je dokončna. § 39. Kandidatna lista se sme poslati sodišču tudi priporočeno po pošti. Dan oddaje na pošto se smatra kot dan predaje sodišču. § 40. Kandidatne liste, potrjene od sodišča, se ne smejo več popravljati in izpreminjati, razen če od dneva, ko je lista potrjena, pa do dneva volitve kak kandidat umre ali izgubi pogoje, določene z zakonom. V takih primerih pa je izprememba dopustna samo do tretjega dne pred volitvami. Tako izpremenjena lista se preda iznova sodišču v potrditev po predpisih tega zakona. Sodišče postopa s tako izpremen'enimi kandidatnimi listami povsem po odredbah § 38. Med sodnimi počitnicami opravlja dežurni sodnik posle glede volitev, ki jih opravlja drugače sodišče. § 41. Nihče ne sme stopiti na volišče pod orožjem ali z orodjem, porabnim za boj, razen če pozove predsednik volilnega odbora oboroženo pomoč, da se vzdrži red na volišču. Niti državni niti samoupravni uslužbenci, ki nosijo po službeni dolžnosti orožje, ne sinejo stopiti na volišče pod orožjem, da izvršijo svojo volilno pravico. § 42. Volilni odbor ne sme nikomur zabraniti, da glasuje, kdor je vpisan v volilni imenik. § 43. Nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati volilca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah. § 44. Glasovanje traja neprekinjeno od 7. do 18. ure. Samo če nastane nered, se sme s pristankom odborove večine volitev prekiniti za Čas, dokler se ne povrne red. Povod nereda in čas, za katerega so se morale volitve prekiniti, se zapiše v zapisnik. Ob 18. uri se dvorišče ali poslopje, če dvorišča ni, zapre in se ne sme nihče več noter pustiti, nadaljevati pa se mora sprejemanje glasov tistih volilcev, ki se zatečejo na dvorišču ali v poslopju, dokler ne glasujejo vsi, najsi to traja kolikorkoli. Če se je moralo glasovanje radi nereda prekiniti dalj ko eno uro, se za toliko časa po 18. uri nehajo spuščati volilci na volišče. § 45. Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsein, kar se godi in kar smatra katerikoli član volilnega odbora za vredno, da se zapiše. Zapisnik podpišejo vsi člani odbora. Vsak član odbora sme oddali ločeno mnenje in podajati svoje pripombe. § 46. , Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. To prepoved občina razglasi. § 47. Če je več kandidatnih list, proglasi volilni odbor odnosno glavni volilni odbor, da sta izvoljeni dve tretjini kandidatov s tiste liste, ki je dobila največje število glasov. Če dobita dve najmočnejši kandidatni listi enako število glasov, je treba volitve drugo prihodnjo nedeljo ponoviti, kar mora predsednik občine objaviti brž, ko ga o tem obvesti volilni odnosno glavni volilni odbor. Ostanek odborniških mest se dodeli kandidatom tako-le: število glasov vsake ostalih kandidatnih list, pravtako pa tudi število glasov najmočnejše kandidatne liste, če je dobila absolutno večino glasov, se deli z 1, z 2, s 3 in tako po vrsti, pa vzame z list, ki imajo naj- večji količnik, po vrsti po en odbornik do potrebnega števila. Ce dva kandidata ne moreta priti v odbor, ker imata enak količnik, odloči žreb, kateri izmed njiju pride v odbor. § 48. Na izpraznjena odborniška mesta pridejo po vrsti kandidati za odbornika, odnosno kandidati za namestnika z iste liste. Ce se izprazni potem, ko je lista izčrpana, več ko tretjina odborniških mest in se izpraznjena mesta ne morejo popolniti, se razpišejo v mesecu dni za ta mesta volitve. V tem primeru mora biti število kandidatov na listi in njihovih namestnikov enako številu izpraznjenih mest. Ce se izpraznijo mesta prvih treh kandidatov najmočnejše liste ali če se skrči odbor na tretjino, se vršijo celotne nove volitve. § 49. Ce se glasovanje na dan volitev radi nereda ali iz kakršnihkoli razlogov ne izvrši na enem ali na več voliščih, odredi volilni odbor takoj, da se izvrši glasovanje na vseh teh krajih prihodnjo nedeljo. Pri tem glasovanju se postopa povsem tako, kakor pri prvem glasovanju. Da se bo naknadno glasovalo, mora objaviti predsednik, občine v občini istega dne, ko mu to volilni odbor javi. § 50. Zoper nepravilnosti volitev ima vs^k vpisani voli-lec pravico pritožbe na pristojno upravno sodišče v roku osmih dni, računaje od dne volitev. Pritožba se preda predsedniku občine, ki jo mora poslati upravnemu sodišču z dotičnimi spisi v rešitev v dveh dneh po izteku roka za vlaganje pritožb. Pritožnik sme poslati prepis pritožbe tudi neposredno odločujočemu oblastvu, ki ga smatra za izvirnik, če ne pošlje občina v zakonitem roku izvirnika. Dan, ko se odda pritožba priporočeno na pošto, se šteje kot dan, ko je pritožba predana občini, odnosno odločujočemu oblastvu. 0 pritožbah se odloča po oddelkih in se mora izdati odločba v mesecu dni po prejemu spisov. Zoper to odločbo ni nadaljnjega pravnega sredstva. Ce se volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora razveljavijo, se morajo izvršiti najkesneje v mesecu dni od dne prejema odločbe nove volitve. V takem primeru se postavi nov volilni odbor po predpisih tega zakona, kandidatne liste pa ostanejo iste, kakor za volitve, ki so bile razveljavljene. Ce se razveljavijo volitve radi drugih nepravilnosti, se morajo izvršiti nove volitve v dveh mesecih in obnoviti celotno predvolitveno postopanje. Ce spozna odločujoče oblastvo, da je le ugotovitev izida volitev nepravilna, ugotovi samo pravilno ta izid. § 51. Natančnejše odredbe o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o postopanju Pri glasovanju predpiše z uredbo za vsako banovino banovinski svet. To uredbo razglasi ban po predhodni odobritvi ministra za notranje posle. § 52. Glede kaznivih dejanj pri občinskih volitvah in kazenskega postopanja se morajo uporabljati smiselno tudi zakonski predpisi o volitvah narodnih poslancev. Denarne kazni, izrečene o volilnih kaznivih dejanjih, se izrekajo v korist občine. § 53. Do prevzema poslov po novem občinskem odboru posluje stari odbor. § 54. Novo izvoljeni občinski odborniki prevzamejo posle deseti dan od dne volitev. § 55. Prvo sejo radi prevzema poslov po novo izvoljenih odbornikih skliče dotedanja občinska uprava deseti dan od dne volitev. Ce občinska uprava tega ne stori, izvrši nadzorno oblastvo to petnajsti dan od dne volitev. § 56. V prvi seji opravijo vsi izvoljeni to-le prisego: »Jaz N. N. prisegam na edinega Boga, da bom kralju in domovini zvest, da se bom pri poslovanju držal ustave in državnih zakonov, da bom čuval državno in narodno edinstvo, da bom dolžnost svojega zvanja točno opravljal in vestno zastopal in branil samoupravne in državne kor-isti. Tako mi Bog pomagaj!« Prisega se vpiše v zapisnik in jo podpišejo vsi, ki so prisegli. § 57. Kdor je izvoljen, mora izvolitev sprejeti. Ce to zavrne brez opravičenih razlogov, ali če noče opraviti prisege v roiku, ki se mu postavi, izgubi mandat in občinski odbor ga kaznuje v denarju do 1.000 dinarjev v korist občine. § 58. Izvoljeni morajo ostati na svojih položajih in opravljati posle ves čas, dokler njih mandat traja. Samo tisti, pri katerih so takšni vzroki, ki jih zadržujejo, da bi vršili nadalje to dolžnost, smejo podati ostavko. O tem odloča občinski odbor v prvi prihodnji seji. § 59. Odbor sklepa v sejah. Odborove seje sklicuje predsednik občine po potrebi, najmanj pa vsake tri mesece. Mora najkesneje v treh dneh sklicati izredno sejo za razpravljanje^ tistih predmetov, zaradi katerih je pismeno zahtevala sklic seje tretjina odbornikov ali nadzorno oblastvo. Poziv za sejo se mora vročiti pismeno in pravočasno vsakemu odborniku in objaviti na občinskem domu — drugače se seja ne sme vršiti. V pozivu mora biti označen kraj, dan in čas sestanka in dnevni red. V seji se ne sme razpravljati o predmetih, ki niso na dnevnem redu. Predlogi, ki jih izroči odbornik pred sejo predsedniku pismeno ali priobči ustno, se smejo vzeti v redni seji v razpravo po dovršenem dnevnem redu, če odbor z večino glasov to odobri, drugače se morajo izročiti 544 m. h« občinski upravi in postaviti na dnevni red prihodnje seje. V s alt a občina more izdati poslovni red za poslovanje občinskega odbora. Poslovni red odobri ban. § 60. Občinskega odbornika, ki izostane brez opravičenega razloga zaporedoma od treh sej ali ki zapusti sejo in s tem onemogoči odboru delo, more občinski odbor kaznovati v denarju do 300 dinarjev v korist občine. Občinski odbor sme razrešiti dolžnosti odbornika, ki izostane v enem letu od več ko polovice sej brez opravičenega razloga. § 81. Da je odbor sklepčen, mora biti pri seji prisotna polovica dejanskega števila odbornikov in eden več, kar še ugotovi ob začetku seje. Smatra se, da je potrebno število (odbornikov) prisotnih, če se to ne osporava in ne ugotovi nasprotno. Če pa se to ugotovi, zaključi predsednik sejo. Če se seja ni mogla vršiti radi tega, ker ni prišlo zadostno število odbornikov ali ker se je morala seja prekiniti, radi ugotovitve, da ni zadostnega števila odbornikov, se skliče druga seja z istim dnevnim redom. Pri tej seji se lahko sklepa, če je prisotna najmanj tretjina dejanskega števila odbornikov. V pozivu k seji je treba odbornike na to opozoriti. § 92. Občinski odbor sklepa z večino oddanih glasov. Ob enaki razdelitvi glasov velja, da je predlog zavrnjen. § 63. Odborove seje so javne, razen če zahteva predsednik ali petina prisotnih odbornikov, da bodi seja tajna, če pa spozna odbor med sejo, da ni razloga za tajno sejo, se pretvori ta v javno. Proračun in zaključni račun se morata reševati v javni seji. Sklepi se proglašajo vselej v javni seji. § 64. V odborovi seji se glasuje javno. Če sklene odbor, da se glasuje tajno, se glasuje z listki. § 65. Odborniki so izključeni od razpravljanja in sklepanja v tistih primerih, v katerih so po občnem upravnem postopku izključeni tudi upravni organi, ter kot odborniki tedaj niti prisotni ne smejo biti. § 66. Predsednik občine otvarja, vodi in zaključuje seje, predseduje in vzdržuje red pri sejah. Predsednik sme kaznovati z opominom poedine odbornike, ki se ne pokoravajo njegovim odredbam, izdanim zaradi reda, dostojanstva in nemotenega dela pri seji. Če ostane opomin brez uspeha, sme izreči odbor na predsednikov predlog denarno kazen do 300 dinarjev v korist občine. Če onemogoča vedenje odbornika Še nadalje odborovo delo. ga more odbor izključiti od te soje. Drugače odgovarja odbornik za svoje delo pri sejah odbora pred rednimi sodišči zaradi zločinstev in prestopnih dejanj. § 67. Odborniki ne dobivajo za svoje delo v občinskem odboru nobene plače od občine. Če vršijo po občinski potrebi izven odborovih sej kak posel, ki je spojen s stroški, jim odbor lahko določi povračilo. § 68. 0 sejah občinskega odbora se vodi zapisnik, v katerega se mora vpisati: dnevni red seje, ali je poziv za sejo vsem odbornikom vročen, imena prisotnih odbornikov, kratka vsebina vsakega predmeta in predloga, izid glasovanja za vsak predlog in sklep odbora. Odbornik ima pravico, da priključi zapisniku svoje ločeno mnenje. Zapisnik podpisujejo predsednik, večina prisotnih odbornikov in zapisnikar. B. Občinska uprava in predsednik. § 69. Občini načeluje predsednik. Predsednik je oni odbornik, ki je izvoljen kot nosilec najmočnejše kandidatne liste. § 70. Občinsko upravo tvorijo predsednik in Člani, število članov določi občinski odbor po potrebi in glede na število odbornikov in obseg poslov; članov more biti 2 do 5. Člani so drugi in naslednji z najmočnejše liste izvoljeni odborniki. Osebe, označene v § 29., ne smejo priti v upravo. Predsednik in člani uprave ne smejo biti med seboj krvni sorodniki do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena. Ako obstoji ali nastopi tako sorodstvo, odpade oni, ki je nižji v vrsti na listi. § 71. Če je predsednik zadržan, ga nadomešča naslednji član uprave, a člana uprave naslednji odbornik z iste liste. § 72. Uprava se sestaja na poziv predsednika, polnoveljavno pa more sklepati, ako sta prisotna poleg predsednika najmanj še dva člana. 1 Uprava sklepa z večino glasov; ob enaki razdelitvi odloča glas predsednika. § 73. Ako se izprazni mesto predsednika, postane predsednik oseba, izvoljena na drugem mestu, ako se pa potem izprazni mesto predsednika, postane predsednik oseba, izvoljena na tretjem mestu iste kandidatne liste. Ako se izprazni mesto člana uprave, se to izpopolni z naslednjim odbornikom z iste liste. Ako se iz utemeljenih vzrokov uvažuje ostavka predsednika, more ta obdržati mesto občinskega odbornika. § 74. Do prevzema poslov po novi občinski upravi posluje stara uprava. § 75. Služba predsednika in članov uprave je častna. V občinah, kjer zavzema služba predsednika ves ali večji del delovnega časa, more občinski odbor določiti z občinskim statutom predsedniku primerno nagrado v obliki letne ali mesečne plače. Tudi članom občinske uprave se more določiti izvestna odškodnina, ako zavzema njih delo ves delovni čas ali večji del tega časa. Statut o tem odobrava ban. IV. Delokrog občine. § 76. Delokrog občine obsega vse posle, ki se tičejo interesov občinske zajednice in se nanašajo na gospodarski, kulturni in socialni napredek v občini. Posebno spadajo semkaj v potrebnem obsegu: 1. upravljanje občinske imovine (sklepanje proračuna, razpolaganje z občinskimi davščinami, najemanje posojil, nakupi, prodaje, dajanje občinske imovine v zakup, ustanavljanje občinskih podjetij); 2. skrb za občinske prometne ustanove (gradnja in vzdrževanje cest, mostov, brodov, kanalov, tlakovanje trgov in ulic, razsvetljava); 3. vzdrževanje in podpiranje bednih in ubogih, skrb za vzgojo siromašne in zapuščene dece, vzdrževanje dobrodelnih zavodov in ustanov; 4. skrb za dobro zdravstveno stanje prebivalstva (vzdrževanje zdravniške službe, babiške in ambulančne službe, pobijanje nalezljivih bolezni, skrb za zdravo pitno vodo, pospeševanje gradnje zdravih stanovanj, skrb za telesno vzgojo naroda, gasilstvo, oskrba z življenski-mi potrebščinami); 5. pospeševanje narodnega gospodarstva vobče (ustanavljanje in podpiranje odnosnih zadrug, nabavljanje boljših vrst semen, sadnega drevja, vinske trte, pasem plemenske živine, skrb za dobro zdravstveno stanje živine in pobijanje nalezljivih živalskih bolezni, ribar-stvo, izboljševanje rodovitnosti zemljišč, uravnavanje potokov in hudournikov, ustanavljanje hranilnic); 6. širjenje in pospeševanje narodne prosvete (zidanje šol, ustanavljanje knjižnic in čitalnic, gospodarskih tečajev, gospodinjskih tečajev, analfabetskih tečajev, prosvetnih društev, prirejanje prosvetnih predavanj). § 77. Občina vrši krajevno policijo, kolikor je ne vrši državna oblast, posebno pa: 1. skrbi za javno, osebno in imovinsko varnost, moralo, red in mir v občini; 2. nadzoruje tujce, sumljive osebe in potepuhe ter pobija beračenje; izvršuje predpise o prijavljanju tujcev, delavcev in poslov; 3. nadzoruje prenočišča, gostilne, kavarne in slične obrate ter dovoljuje podaljšanje delovnega časa v njih; daje dovoljenja za javne zabave; 4. skrbi za pobijanje nalezljivih bolezni; nadzoruje prodajanje človeške in živalske hrane, merjenje, merila, klavnice, prodajalne živil in sejme; 5. skrbi za varnost javnega prometa, za čistočo in vzdrževanje cest, mostov, obal, rek, potokov, jarkov, vodnjakov, napajališč in vobče javnih naprav; 6. nadzoruje gradbe, daje dovoljenja za gradnje, skrbi za varnost pred požarom in drugimi nezgodami; 7. vrši poljsko policijo, vzdržuje red na paši in izvaja predpise policijske narave o pospeševanju poljedelstva in živinoreje in sodeluje pri pobijanju živalskih kužnih bolezni. § 78. Občina vrši kazensko oblast o vseh prekrških po krajevnih uredbah in krajevnih odredbah, v poslih krajevne policije (§ 77.) pa, kolikor ne spada kaznovanje teh prekrškov v področje drugih oblastev. § 79. Občina je dolžna sodelovati tudi v drugih krajevnih poslih državne uprave po obstoječih predpisih in zakonitih odredbah državnih oblastev. Z zakonom se morejo poveriti občinam novi taki posli, mora se pa obenem poskrbeti za kritje stroškov, ki so združeni z izvrševanjem teh poslov. § 80. Občina, v kateri ni državne pošte, vrši poštni promet med občino in najbližjo državno pošto s svojimi organi. Občina tudi dostavlja poštne pošiljke zunaj sedeža državne pošte, kjer ta ne dela tega. Podrobne odredbe o tem izda minister za promet v sporazumu z ministrom za notranje posle. V. Pristojnost občinskih organov. § 81. V poslih, ki spadajo v delokrog občine po §§ 76. !n 77. in v poslih, predvidenih v § 79., kolikor gre za sredstva za opravljanje teh poslov, je pristojen za odločanje občinski odbor, kolikor ni to s tem zakonom poverjeno občinski upravi ali predsedniku. Za sklepe odbora o zadolžitvi občine in odsvojitvi nepremične imovine, kakor tudi za vse sklepe, s katerimi se vežejo občinske finance preko dobe, katero traja mandat občinskega odbora, je potrebna po povoljni izjavi bana odobritev ministra za finance sporazumno z ministrom za notranje posle. § 82. Občinski odbor more v mejah svoje pristojnosti izdati za svoje ozemlje obče obvezne krajevne uredbe na osnovi zakonov in v zakonu osnovanih uredb, kakor tudi ob pomanjkanju predpisov, s katerimi bi bila urejena dotična vprašanja. Te uredbe dobijo obvezno moč, ko jih odobri ban in ko se na običajni način razglasijo v občini. . Ako se te uredbe tičejo poslovanja po § 77., se more za njih kršitev določiti denarna kazen do 200 dinarjev v korist občine ali zapor do petih dni, ako se denarna kazen ne plača v določenem roku. § 83. V pristojnost občinske uprave spadajo tile posli: 1. neposredno upravljanje občinske imovine; 2. sestavljanje in predlaganje občinskega proračuna in letnega zaključnega računa; 3. nadzorovanje poslovanja občinskih ustanov in podjetij in dajanje navodil za izvrševanje odborovih sklepovj 4. odločanje v nujnih primerih o nepredvidenih izrednih kreditih z odobritvijo nadzornega oblastva; 5. dovoljevanje odsotnosti in odmora občinskim uslužbencem do 15 dni; 6. pripravljanje odborovih sklepov in opravljanje vseh drugih poslov, ki jih odbor poveri upravi; 7. izrekanje kazni v vseh primerih, ki spadajo v pristojnost občine. § 84. Predsednik je predstavnik občine v vseli njenih odnosih in poslih, on je tudi izvršilni organ občinskega odbora. V njegovo področje spada: 1. da izvršuje sklepe občinskega odbora in uprave, tki predlaga v odobritev sklepe, ki potrebujejo višje odobritve; da predloži nadzornemu oblastvu sklep občinskega odbora, o katerem smatra, da nima potrebne odobritve, ali sklep uprave, o katerem smatra, da je v nasprotju z zakonom, ter da do odločitve nadzornega oblastva odloži izvršitev tega sklepa; 2. da skrbi za dobro upravljanje občine in da določa razpored dela vseh občinskih uslužbencev, da čuva občinski pečat, da podpisuje vse spise v imenu občine skupno z osebo, ki opravlja delovodsko službo, odnosno v blagajniških zadevah z osebo, ki opravlja blagajniško službo, v poslih, ki obvezujejo občino, pa skupno z dvema članoma uprave, ki ju za to določi občinski odbor; 3. da vodi redno upravo občinske imovine in ustanov in da stavi v tem pravcu po potrebi predloge občinskemu odboru in upravi, da se briga za pobiranje občinskih dohodkov in da odreja izdatke po proračunu, po sklepih občinske uprave in odbora, da pregleduje redno, in sicer vsaj enkrat mesečno občinsko blagajno in račune ter da o tem poroča upravi in odboru; 4. da nadzoruje delo vseh občinskih uslužbencev in upravljanje občinskih ustanov in podjetij, ki imajo lastno upravo; 5. da vzdržuje disciplino in da dovoljuje uslužbencem odsotnost do 8 dni; 6. da vodi v okviru veljavnih zakonov in predpisov krajevno policijo in da vrši posle državne uprave, ki so naloženi občinskemu oblastvu po § 79., kakor tudi da izvršuje v tem pravcu odredbe pristojnih državnih oblastev in da jim poroča, zlasti v primerih, kjer je potrebna odredba, sodelovanje ali njihova pomoč. Predsednik ima pravico kaznovati z denarno kaznijo do 50 dinarjev ali z zaporom do 24 ur onega, ki se ne pokori njegovi zakoniti odredbi. Te kazni se lahko takoj izvršijo, proti njim pa se morejo uporabiti redna pravna sredstva. VI. Občinski uslužbenci. § 85. Banovinski svet izda uredbo o občinskih uslužbencih, v kateri predpiše splošne pogoje za sprejem v službo, najnižje kvalifikacije za glavna uslužbenska mesta in način izpopolnjevanja teh mest, rok, do katerega se morejo sprejemati v službo kandidati s kvalifikacijami po dosedanjih predpisih, opravljanje službenih dolžnosti, prestanek službe, določitev najnižje plače in drugih prejemkov, kakor tudi pokojnine za glavna uslužbenska mesta in njeno računanje, disciplinsko odgovornost, kakor tudi sestavo disciplinskega sodišča in postopek pred njim. To uredbo odobri in objavi ban. § 86. Občinski uslužbenci, ki se po občinskem statutu za-prisezajo, opravljajo enako prisego kakor občinski odborniki. § 87. Za škode, ki jih povzročijo državljanom (grajanem) občinski uslužbenci kakor tudi občinski organi z nepravilnim in nezakonitim opravljanjem službe, odgovarjata pred rednim sodiščem uslužbenec, odnosno organ* in občina. Pravica do tožbe zastara v devetih mesecih. § 88. Za izplačevanje osebnih in družinskih pokojnin se ustanovi pokojninski sklad pri banski upravi. Vsaka občina je dolžna, da plača, razen prispevkov po potrebi, v sklad enkrat za vselej za vsako mesto, vezano s pravico do pokojnine, prispevek, določen po višini s tem mestom spojenih prejemkov, kakor tudi za vsako pozneje ustanovljeno tako mesto, uslužbenci pa plačujejo v pokojninski sklad določeni odstotek svojih mesečnih prejemkov. V ta sklad se stekajo tudi denarne kazni, izrečene za kazniva dejanja občinskih uslužbencev. Pravtako je tudi banovina dolžna, da daje vsako leto svoj prispevek v pokojninski sklad občinskih uslužbencev, dokler ne postane sklad aktiven. V upravi sklada so zastopani tudi občinski uslužbenci. Pokojninski sklad more biti za več banovin skupen. V tem primeru mora imeti tudi skupno upravo. Pokojnina se izplačuje samo iz dohodkov sklada, glavnica pa se mora naložiti s pupilarno varnostjo. O višini pokojnine poedinih uslužbencev odloča ban na osnovi uredbe (§ 85.). Ban odreja tudi nakazovanje iz sklada. Spori o pravicah do pokojnine in o določanju iznosa pokojnine so upravni. § 89. Težje prekrške službenih dolžnosti in težje oškodbe stanovskega ugleda sodi občinsko disciplinsko sodišče pri sreskem načelstvu, v drugi stopnji pa občinsko disciplinsko sodišče pri banski upravi. § 90. V okviru uredbe banovinskega sveta izda vsaka občina statut, s katerim se ustanovijo in sistemizirajo mesta občinskih uslužbencev in uredijo ostali uslpžben-ski odnosi. Ta statut odobri ban. § 91. Za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje občinskih uslužbencev more ban v okviru uredbe, ki jo predpiše minister za notranje posle, prirejati tečaje; osebe, ki izvršijo tečaj z uspehom, imajo ob enakih pogojih prednost pri sprejemu v službo in pri napredovanju. VII. Občinske-finance. § 92. Osnovna imovina občine, to je nepremičnine in osnovna glavnica, se mora ohraniti neokrnjena in se ne more odsvojiti. Odsvojitev poedinih delov osnovne imo- vine je praviloma dopuščena le proti povračilu njih vrednosti. To povračilo preide v sestav občinske imo-vine. Izjeme od tega so dopuščene le v obče koristne namene.in za napredek občin z odobritvijo po § 81. 0 občinski imovini, v katero preidejo vse premične in nepremične stvari občine, kakor tudi vse njene pravice, se vodijo knjige — inventarji. Odbor je dolžan vsako leto pregledati te inventarje, vsak član občine pa ima pravico, da jih pregleda. Stvarne pravice morajo biti vknjižene v zemljiških knjigah, denar pa s pupilarno varnostjo plodonosno naložen. Denar za tekoče potrebe in vrednostni papirji se hranijo v občinski blagajni, listine pa na varnem mestu. Tuji vrednostni papirji se ne smejo nabavljati. § 93. Od osnovne občinske imovine se smejo porabiti za pokritje občinskih izdatkov samo dohodki. Doseženi presežki proračunskega leta se porabijo za plačilo obveznosti iz prejšnjih let. Dolgovi občine se smejo po odobritvi bana plačati iz osnovne občinske imovine s pogojem, da se to, kar je bilo imovini odvzeto, povrne iz letnih dohodkov po vnaprej določenem načrtu, ki ga pravtako odobri ban. § 94. Posojila se smejo najemati le za izredne potrebe, praviloma pa za trajne namene, ki se ne morejo ostva-riti z rednimi letnimi dohodki. Posojila se morajo odplačevati po vnaprej določenem načrtu. . § 95. Osnovo za občinske finance tvori občinski proračun, ki se sestavlja za vsako leto vnaprej. Proračunsko in računsko leto«se začne in se konča hkratu s proračunskim in računskim letom po državnem proračunu. V proračun se vnesejo pregledno po granah vsi izdatki: osebni (prejemki občinskih uslužbencev, prispevki v pokojninski sklad, nagrade častnim organom itd.) in stvarni (potrebe uprave, davki od nepremičnin in podjetij občine, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih zgradb, cest, ulic, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrbovanje z vodo, zdravstveni ukrepi, šolske in policijske potrebe itd.). Izdatki morajo biti kriti z dohodki. Dohodki občine so: dohodki od občinske imovine in od podjetij, dohodki od naloženega denarja in drugi dohodki. Za pokritje svojih potreb morejo občine uvajati doklade na neposredne državne davke in občinske posredne davke (trošarino in takse). Uvajanje občinskih posrednih davkov in njihovo po-večavanje odobrava oblastvo, ki odobrava tudi proračun. Ako se v občinskem proračunu izkazujejo dohodki občinskih podjetij, ustanov in skladov, ki imajo lastno upravo, le v skupnem iznosu, se priloži občinskemu proračunu tudi podrobni proračun teh podjetij, ustanov ali skladov. § 96. Občinska uprava sestavi proračun najkesneje tri mesece pred pričetkom proračunskega leta. Izdelani osnutek proračuna se razgrne na občni vpogled občinstvu (gradjanstvu) skozi dobo petih dni. Vsak član občine kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek v dotični občini, ima pravico, napraviti svoje pripombe k osnutku proračuna. Občinski odbor razpravlja in odloča o proračunu in napravljenih pripombah. § 97. Proračun z vsemi sklepi odbora in pripombami, vloženimi proti njim, se pošlje nadzornemu oblastvu. Nadzorno oblastvo je dolžno pregledati proračun in se uve-riti, da li so vneseni v proračun vsi oni izdatki, ki obremenjajo občino po tem ali po drugih zakonih, in to v tolikšnih zneskih, kakršni so po teh zakonih potrebni, kakor tudi, da li je vobče sestavljen po veljavnih predpisih; ko je to izvršeno, ga pošlje banu najkesneje poldrugi mesec pred početkom proračunskega leta. Ako pa ni vneseno v proračun vse, kar je treba in kakor je treba, napravi nadzorno oblastvo odboru svoje obrazložene pripombe. Ako si občinski odbor ne usvoji pripomb nadzornega oblastva, pošlje nadzorno oblastvo proračun s svojimi pripombami banu najkesneje mesec dni pred početkom proračunskega leta. § 98. Občinske proračune, v katerih občinske doklade na državne neposredne davke niso višje od 200%, odobrava ban, proračune preko tega odstotka pa minister za finance. Proračune z doklado do 50% odobrava sresfei načelnik, ako ga ban pooblasti. Ako pristojno oblastvo ne odobri proračuna v mesecu dni, računši od dneva prejema, se smatra predloženi proračun za odobrenega. Dokler proračun ni odobren, velja stari proračun, izdatki pa se vršijo po dvanajstinah tega proračuna. § 99. Pri pregrupiranju občin se morajo v prvi delovni seji občinskega odbora skleniti novi proračuni in v 15 dneh predložiti nadzornemu oblastvu. § 100. Občinsko financiranje se vrši po proračunu, kakor je odobren. Prekoračenja poedinih postavk, kakor tudi prenosi z ene postavke na drugo niso dopuščeni brez odobritve. O naknadnih in izrednih kreditih odloča odbor, za čigar odločbe o tem je potrebna odobritev po § 98. Odločbe odbora o prenosu kreditov z ene postavke na drugo (virmiranje) odobrava nadzorno oblastvo. To prenašanje kreditov se more vršiti le pri sorodnih postavkah. § 101. O vseh občinskih prejemkih in izdatkih vodi občina račun v posebni občinski računski knjigi. Občinska uprava pregleda vsake tri mesece blagajniško stanje in ga izravna z računskimi knjigami i-n listinami ter poroča o tem občinskemu odboru. § 102. 0 izvršitvi proračuna sestavi občinska uprava v teku prvega polletja naslednjega leta zaključni račun in ga razgrne za dobo osmih dni na občni vpogled, nakar ga skupaj z vloženimi ugovori predloži občinskemu odboru, ki odloča o odobritvi in morebitnih povračilih. § 103. Zaključni račun z izvlečkom iz inventarja in z bilanco se dostavi oblastvu, ki je pristojno za pregled občinskih računov. § 104 Pravilnik o voditvi blagajniških in računskih knjig, kakor tudi obrazce za sestavo proračuna, zaključnega računa, inventarja in bilance ter navodila za izvrševanje finančnih odredb Uga zakona, kakor tudi o načinu pobiranja občinskih naklad, predpiše minister za finance sporazumno z ministrom za notranje posle. § 105. Občinska podjetja ne smejo po svoji vrsti in obsegu presegati gospodarske moči občine in jo motiti v izvrševanju njenih javnopravnih nalog. Uporabljanje občinskih zavodov in naprav je treba urediti s pravilniki na osnovi enakopravnosti občinskih prebivalcev. Ugodnosti so dopuščene le za siromašne sloje. § 106. Občinska gospodarska podjetja se vodijo po trgovinskih načelih. Njihovi dohodki morajo pokrivati izdatke, tako da dajejo odmerjene obresti in odgovarjajočo vsoto za amortizacijo vložene glavnice ter morebiti tudi presežke, ki se porabijo za potrebe občine. Od tega re more popustiti samo pri podjetjih, služečih javnim interesom, katerim drugače ni mogoče zadostiti. Ustanavljanje in pravila občinskih gospodarskih podjetij odobrava ban. § 107. Občina more v interesu javnega reda in narodnega zdravja s krajevno uredbo odrediti obvezno .porabo občinske klavnice za klanje za javni potrošek, obvezen priključek na vodovod in kanalizacijo in obvezno uporabo naprav za odvoz smeti in fekalij. Pri odrejanju obvezne uporabe takih podjetij ali obveznega priključka na oskrbovalno omrežje si občina ne more pridržati pravice do izključnega oskrbovanja tudi z drugimi proizvodi ali uslugami, ki so v posredni zvezi s podjetjem. Take uredbe dobijo obvezno moč po odobritvi bana. § 108. Občinske doklade in samostojne davščine se pobirajo z izvršbo in zastarevajo kakor državne davščine. § 109. Občinski odbor more v primeru potrebe skleniti, da se izvestna javna dela izvrše z delovno silo prebivalcev občine samih. VIII. Posebni deli občin, njih organizacija in pristojnost. § no. Skrb za posebne pravice in koristi delov občin, ki tvorijo po svojem položaju in velikosti prirodne, medsebojno razmejene edinice, se poverja krajevnemu zboru takih dolov in krajevnemu starešini. Krajevni zbor tvorijo v volilni imenik vpisani vo-lilci dotičnega dela občine. § 111. Pravico do krajevnega zbora in krajevnega starešine imajo taki deli občin, ki so že po sedanjih zakonih imeli posebno zastopstvo, ali so bili doslej organizirani kot samostojne občine, ali imajo svoj posebni imetek ali posebne ustanove, neglede na to, ali obstoje za upravo tega imetka posebni organi ali ne. Ban more priznati tudi drugim takim delom pravico do krajevnega zbora in krajevnega starešine na željo, izraženo po večini volilcev dotičnega dela in po zaslišanju občinskega odbora. § 112. Krajevni zbor sklicuje predsednik občine radi volitve krajevnega starešine ter enkrat na leto radi odločanja o krajevni imovini, krajevnih potrebah in posebnih krajevnih nakladah. Razen tega se mora sklicati, ako petina volilcev zahteva sklicanje zbora v določen namen, ki ne nasprotuje zakonu. § 113. Dan zbora in njegov dnevni red morata biti objavljena v kraju samem na običajni način. § 114 Zbor vodi predsednik občine ali njegov namestnik. Zbor more veljavno sklepati, ako je na njem prisotna najmanj tretjina vpisanih volilcev. O sklepih zbora se sestavlja zapisnik, ki ga overavajo predsednik in dva od zbora določena volilca. § 115- Na krajevnem zboru se glasuje javno in na v dotič-nem kraju običajni način. Sklepa se z večino glasov. AJvO pri volitvi starešine od več kandidatov niti eden ni dobil absolutne večine, se izvede ožja volitev med onima dvema kandidatoma, ki sta dobila relativno največ glasov. Proti nepravilnosti v postopku krajevnega zbora se more vsak volilec v roku 8 dni pritožiti na občinski odbor. § 116. Krajevni starešina mora imeti iste pogoje, kakršni se po tem zakonu zahtevajo za predsednika občine. Njegov mandat traja tri leta in prestane iz istih razlogov kakor odborniški mandat, razen razloga iz točke 8. § 28. § 117. Ako krajevni starešina ne vrši svojih poslov, ki mu jih poveri krajevni zbor ali ki jih mora vršiti po veljavnih predpisih kot krajevni pomožni organ predsednika občine, ali jih ne vrši tako, kakor to narava stvari » ko«. zahteva, ga more občinski odbor »a predlog predsednika občine razrešiti. § 118. Krajevni starešina je krajevni pomožni organ predsednika občine. Ako za upravljanje krajevne imovine po veljavnih predpisih ne obstoje posebni organi, upravlja on skupno z dvema po krajevnem zboru določenima volilcema krajevno imovino po sklepih krajevnega zbora ter podpisuje z njima obveze za posebni del občine. § 119. Krajevni starešina je častni organ, toda s sklepom krajevnega zbora se mu more priznati povračilo stroškov za dejanske izdatke in za izgubo časa. To povračilo gre v breme krajevne zajednice. § 120. Glede krajevne imovine in posebnih krajevnih naklad veljajo predpisi poglavja VII. in § 81. tega zakona z razliko, da se ti sklepi krajevnega zbora izvršujejo po občinski upravi, kolikor narava stvari same ne zahteva neposredne izvršitve po krajevnem starešini. Proračuni posebnih delov se priključujejo občinskemu proračunu kot njegov posebni dodatek. IX. Nadzor državne uprave. § 121. Državna uprava vrši nadzor nad samoupravnimi posli občinskih samoupravnih organov kakor tudi nad posli občne uprave po sreskem načelniku. § 122. Sreski načelnik ima pravico, da prisostvuje sejam občinskega odbora. § 123. Nadzorno oblastvo more vsak čas pregledati poslovanje občinskih organov in uslužbencev ter zahtevati potrebna mu poročila. Občinsko blagajno in račune je dolžno pregledati vsaj enkrat na leto. § 124. Občinska uprava je dolžna predložiti nadzornemu oblastvu v osmih dneh prepis zapisnika vsake seje občinskega odbora. Prepis zapisnika podpisujeta predsednik in oseba, ki opravlja delovodsko službo. § 125. Nadzorno oblastvo zadrži v roku osmih dni po prejemu zapisnika z obrazloženo, v zakonitih predpisih osnovano odločbo izvršitev sklepa občinskega odbora, ki je nasproten veljavnim zakonom in zakonitim odredbam oblastev, ali s katerim se prekoračuje delokrog občine. Ako zahteva nadzorno oblastvo od občinske uprave kak spis, brez katerega ne bi moglo izdati odloka, je občinska uprava dolžna, da ga takoj predloži; v tem Primeru pričenja zgoraj določeni rok teči od dneva, ko je nadzorno oblastvo zahtevani spis prejelo. m Proti odločbi nadzornega oblastva ima odbor v rok« petnajstih dni pravico pritožbe na bana. Ban mora v roku osmih dni aii razveljaviti izpodbijano odločbo ali odstopiti spis v odločitev upravnemu sodišču in o tem obvestiti občino. Proti razsodbi upravnega sodišča ni pravnega sredstva. Ako ban ne odstopi spisa upravnemu sodišču v določenem roku, ali ako upravno sodišče ne razsodi v roku enega meseca od dneva, ko prejme spis, postane sklep občinskega odbora pravnomočen. § 126. Nadzorno oblastvo prepreči z zakonitimi pfilftmitri sredstvi izvršitev sklepov občinskega odbora, ki so po pristojni poti proglašeni za nične ali za katere ni pri-bavljena odobritev, kakršno ta zakon zahteva. § 127. Ako nadzorno oblastvo opazi, da občina ne stori a-M ne stori v zadostni meri onega, kar ji nalagajo samoupravne naloge, poverjene občini po § 76., obvesti o tem z obrazloženim poročilom bana. Ako razpravljanje z občino ne dovede do povoljnega posledka, more ban odrediti, kaj je občina dolžna storiti. Proti tej odločbi se more občinski odbor v roku osmih dni pritožiti na re-sortnega ministra, proti čigar odločbi ni nadaljnjega pravnega sredstva. Ako tudi potem občina ne ukrene tega, kar bi morala, se odločba izvrši po predpisih zakona o občnem upravnem postopku. § 128. Ako občina niti na poziv nadzornega oblastva de ifc-vrši poslov državne uprave, ki so ji naloženi z zakoni in zakonitimi odredbami, jih more izvršiti nadzorno oblastvo na račun občine. § 129. Ban razreši predsednika občine, člane občinske uprave in odbornike, čim se ugotovi, da nimajo pogojev, ki se zahtevajo v tem zakonu. Odločba o razrešitvi v primeru iz točke 4. § 28. velja od dneva, ko se je primer pojavil. Ban more po predhodnem zaslišanju razrešiti predsednika občine, člane občinske uprave, poedine odbornike ali ves odbor, ako svojih poslov ne vršijo v redu. Ostanejo pa na svojih položajih do pravnomočnosti odločbe. Proti odločbi bana je dopustna pritožba na upravno sodišče v roku osmih dni, proti razsodbi slednjega pa ni nadaljnjega pravnega sredstva. § 130. Nadzorno oblastvo zadrži izvršitev rešitev in izjav občinskega odbora, občinske uprave, predsednika občine ali krajevnega zbora, ki so važnim občnim državnim interesom škodljive. Ban more radi takih rešitev in izjav razrešiti občinski odbor, občinsko upravo ali predsednika. Proti tem odločbam o zadržanju, odnosno o razrešenju se more priglasiti v roku petnajstih dni pritožba na ministra za notranje posle, proti čigar odločbi ni nadaljnjega pravnega sredstva. § 131. Nove volitve se izvedejo najkesneje v dveh mesecih po razpustu občinskega odbora. § 132. Ne morejo biti izvoljene pri prvi naslednji volitvi osebe, razrešene po drugem odstavku § 129. in osebe, razrešene po § 130., ako pri razpravljanju in odločanju niso nasprotovale sprejetju odločbe ali izjave. § 133. V primeru razpusta in za dobo do prevzema poslov po novem občinskem odboru postavi nadzorno oblastvo za opravljanje občinskih poslov začasno občinsko upravo (§ 70.) iz kroga volilcev dotične občine, ki imajo pogoje za odbornike. § 134. Pristojnost začasne občinske uprave iz § 133. se omejuje na opravljanje tekočih poslov. Ona občine ne sme zadolžiti, niti njene imovine odsvojiti niti uvesti novih naklad niti zvišati obstoječih, prav tako ne nastavljati stalnih občinskih uslužbencev. X. Pravna sredstva. § 135. Proti odločbi občinskega odbora se more priglasiti pritožba na nadzorno oblastvo. Proti odločbam predsednika občine ali uprave v poslih iz § 76. se more v roku osmih dni vložiti ugovor, ki ga more občinska uprava uvaževati ali, ako ga ne uvažuje, predložiti občinskemu odboru. Proti odločbi občinskega odbora je dopustna pritožba na nadzorno oblastvo. Proti odločbam predsednika občine v poslih iz §77., kakor tudi proti kazenskim odločbam je dopustna pritožba na nadzorno oblastvo. Proti odločbam občinskih organov občne narave (ne poedinsko osebne) ima pravico pritožbe, odnosno ugovora član občine, ki smatra, da odločba nasprotuje veljavnim zakonom in zakonitim odredbam oblastev. Odločbe občne narave se razglašajo na občinskem domu v treh dneh in ostajajo razglašene pet dni. Rok za pritožbo in za ugovor iz drugega odstavka pričenja teči proti takim odločbam po preteku petih dni po dnevu razglasitve. Razen tega se odločbe občne narave razglašajo tudi na v občini običajni način in to v dobi, dokler traja petdnevna razglasitev na občinskem domu. XI. Prehodne in zaključne odredbe. § 136. Predpisi tega zakona se ne uporabljajo za mesta (varoši): Bakar, Banja Luka, Bela Crkva, Beograd, Bihač, Bitolj, Bjelovar, Brod na Savi, Celje, Cetinje, Čakovec, Cačak, Dubrovnik, Hvar, Herceg Novi, Jagodina, Karlo-vac, Koprivnica, Kotor, Kragujevac, Križevci, Kruševac, Kumanovo, Leskovac, Livno* Ljubljana, Maribor, Mitroviča Sremska, Mostar, Niš, Nova Gradiška, Novi Sad, Osijek, Pančevo, Petrinja, Peč, Pirot, Podgorica, Požare-vac, Požega Slavonska, Prizren, Priština, Ptuj, Ruma, Sarajevo, Senta, Senj, Sisak, Skoplje, Smederevo, Som-bor, Split, Sremski Karlovci, Stara Kanjiža, Stari Grad na Hvaru, Subotica, Sušak, Šabac, Šibenik, Tetovo, Trav- nik, Tuzla, Užice, Valjevo, Varaždin, Velika Kikinda, Veliki Bečkerek, Vinkovci, Virovitica, Vranje, Vršac, Vukovar, Zagreb, Zaječar in Zemun, za katera veljajo sedanji predpisi. § 137. Sedanje občine obdržijo svoje ime in sedež do morebitne nadaljnje odredbe po § 10. § 138. Občine, ki nimajo v § 3. predpisanega števila prebivalcev, se morajo spojiti. Za spajanje zahteva nadzorno oblastvo od občin izjave, odnosno predloge, na osnovi teh pa predloži ban v roku pol leta svoj obrazloženi predlog ministru za notranje posle, ki odloči o spojitvi. Na ta način izvršene izpremembe se objavijo v »Službenih novinah«. Za ureditev medsebojnih imovinskih odnošajev veljajo predpisi § 7. Izjemno morejo sedanje občine, ki nimajo v § 3. predpisanega števila prebivalcev, ostati samostojne, ako sklene to občinski odbor z dvetretjinsko večino glasov ter to odobri minister za notranje posle. § 139. Za dobo treh let potem, ko dobi ta zakon obvezno moč, izdaja odločbe po §§ 6. in 10. minister za notranje posle z uredbo. § 140. Za izvršitev § 13. se določa skrajni rok 15 let. § 141. Po prejšnjih predpisih pridobljeno članstvo občine (domovinstvo, pristojnost) ostane v veljavi kot članstvo občine, dokler se ne pridobi drugo po določbah tega zakona. Osebe iz drugega odstavka § 16. se smatrajo za člane one občine, kjer imajo službeni sedež na dan, ko dobi ta zakon obvezno moč, morejo pa v šestih mesecih na osnovi svoje izjave dobiti članstvo ene onih občin, v kateri so ga prej imele. Oseba, katere članstvo je v trenutku, ko dobi ta zakon obvezno moč, sporno, izvzemši § 19., je član one občine, v kateri se takrat zateče kot stalno nastanjena. § 142. V rok, omenjen v § 17., se všteje tudi doba pred dpem, ko dobi ta zakon obvezno moč. § 143. V pristojnost občinskega odbora spada tudi izvrševanje pravice patronata (zavetništva) na onih področjih, kjer je to doslej spadalo v delokrog občine. § 144. Sodno pristojnost občinskega sodišča po sedanji zakonodaji vrši predsednik občine z dvema članoma uprave. Posebne pristojnosti kmeta vrši krajevni starešina ali član občinsko uprave, ki ga določi občinski odbor. § 145. Uredba po § 85. se izda do konca leta 1933. Statut po § 90. se izda v še«tih mesecih potem, ko dobi uredba iz § 85. obvezno moč. Dokler se ne izda uredba po § 85. in statut po § 90., veljajo sedanji predpisi o občinskih uslužbencih. § 146. Pravice, ki so jih občinski uslužbenci pridobili po sedanjih predpisih, se priznajo kot pridobljene. Obstoječi pokojninski skladi za občinske uslužbence preidejo v banovinske pokojninske sklade občinskih uslužbencev. Onim občinskim uslužbencem, ki jih ta zakon zateče na glavnih uslužbenskih mestih, ki pa po sedanjih predpisih niso imeli pravice do pokojnine, se morejo priznati za pokojnino prejšnja službena leta v obsegu, na način in s pogoji, kakršne določi banovinski svet v uredbi po § 85. § 147. Po sedanjih predpisih odobreni proračuni ostanejo v veljavi do pričetka novega proračunskega leta po tem zakonu in po načelu dvanajstin. Potrebne izpremembe se izvršujejo po § 100. tega zakona. § 148. Doslej veljavni predpisi o občinskih davščinah kakor tudi občinske uredbe, statuti, predpisuiki in pravilniki, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, ostanejo v veljavi, dokler se ne izmenjajo na način, določen s tem zakonom. § 149. Ta zakon dobi obvezno moč šestdeseti dan po svoji razglasitvi. Isti dan prestanejo veljati — z izjemo iz § 136. — zakoni o občinah: za Srbijo z dne 5. junija 1903., za Dalmacijo z dne 30. julija 1864., za Istro z dne 10. julija 1863., za Kranjsko z dne 17. februarja 1865., za Koroško z dne 15. marca 1864., za Štajersko z dne 2. maja 1864., zakon z dne 12. decembra 1870. o ureditvi občin in trgov v Hrvatski in Slavoniji, ki nimajo urejenega magistrata, XXII. zakonski člen iz 1. 1886 o občinah za Vojvodino, zakon za upravo mestnih občin v Bosni in Hercegovini Z dne 31. marca 1907., zakon o upravi selskih občin v Bosni in Hercegovini z dne 8. februarja 1907., vsi zakoni o volitvah v občinska zastopstva in volilni vedi v poedi-nih pokrajinah, uredba z dne 1. novembra 1919. o pre-mestljivosti občinskih uradnikov v Hrvatski in Slavoniji in vsi ostali zakoni z vsemi izpremembami in dopolnitvami, uredbe in odredbe, ki bi bile v nasprotju s tem zakonom. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 14. marca 1933. Aleksander s. r. Minister za notranje posle Predsednik Živojin Lazič s. r. ministrskega sveta dr. M. Srškič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. (Sledijo podpisi vseh ostalih ministrov.) Banove uredbe. 230. Na podstavi §§ 1., 21. in 29. zakona o banski upravi proglašam naslednji * poslovnik banovinskega arhiva v Mariboru. § i. Banovinski arhiv v Mariboru je Javna znanstvena in prosvetna ustanova, ki jo upravlja Dravska banovina. § 2. Njegov teritorialni delokrog obsega ozemlje mest Maribor, Ptuj in Celje ter sreskih načelstev Maribor levi breg, Maribor desni breg, Ptuj, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Dravograd, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Celje, Gornji grad, Laško in Brežice. Sprejema pa arhivalije tudi iz drugih krajev, posebno če so v zvezi z zgodovino bivšega slovenskega Štajerskega. § 3. Banovinski arhiv v Mariboru odkriva, zbira in znanstveno proučuje javne, cerkvene in privatne arhivalije in arhive označenega ozemlja in skrbi, da se ohranijo. Začasno hrani tudi vse upravne arhivalije navedenega ozemlja, ki ne služijo več uradnim namenom. § 4. Banovinski arhiv v Mariboru upravlja arhivar, ki ureja arhivske zbirke, razpolaga z dodeljenimi prostori ter vrši posle, določene v arhivskem delokrogu po § 3. tega poslovnika. Kot arhivni konservator za v § 2. navedeno ozemlje je banovinski arhivar dolžan, da vodi evidenco vseh javnih, privatnih in cerkvenih arhivov, da sestavlja preglede njihove vsebine, in da daje pobude in navodila za njih primerno in varno shranjevanje in urejevanje. Zanima naj se tudi za usodo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov svojega službenega ozemlja ter v soglasju in po navodilih banovinskega spomeniškega referenta skrbi za njih ohranitev. § 5. Arhivar je banovinski uslužbenec in veljajo zanj glede službenih odnošajev ustrezni predpisi za banovinske uslužbence. V strokovnem oziru je neposredno podrejen kraljevski banski upravi Dravske banovine, v ostalem pa veljajo zanj predpisi čl. 28., 29. in 49. z. n. u. Kot strokovni referent posluje za območje v § 2. označenih srezov in mest ter mu je sedež pri sreskem načelstvu Maribor levi breg. § 6. Radi čim smotrnejšega izvajanja svojega službenega področja pritegne arhivar pri, reševanju važnejših poslov na posvet zastopnike Zgodovinskega in Muzejskega društva v Mariboru ter morebitnih drugih ustanov, ki prispevajo arhivalije v večjem obsegu. Zastopnike določijo prizadeta društva in ustanove. Tem zastopnikom gre tu- di pravica čuvati njihove interese na arhivalijah, ki so jih, pridržujoč si lastninsko pravico, prepustili banovinskemu arhivu v upravljanje. § 7. Ostalo morebiti potrebno osebje dodeljuje sreski načelnik sreza Maribor levi breg. Delokrog osebja določa arhivar. § 8. Banovinski arhiv ima svoje uradne prostore pri sre-skem načelstvu Maribor levi breg. Dravska banovina skrbi tudi za vse ostale materialne potrebščine, čiščenje prostorov pa oskrbuje sresko načelstvo Maribor levi breg po svojih organih. § 9. V znanstvene, prosvetne ali uradne namene se uporablja arhiv med urami, ki jih določi in objavi arhivar. Arhivalije se uporabljajo načeloma samo v arhivu. § 10. Po potrebi se morejo v banovinskem arhivu v Mariboru na predlog arhivarja ustanoviti posebne sekcije. § 11. V skladu z načeli tega poslovnika sestavi arhivar glede podrobnega upravljanja in poslovanja poseben službeni red, ki stopi v veljavo, ko ga odobri ban. Ljubljana, dne 20. aprila 1933. Ban: dr. Marušič s. r. - • — 231. III. No. 2456/2. Popravek. Člen 3. naredbe o potrebi nameščenja zapriseženih gozdnih čuvajev v Dravski banovini (Sl. 1. št. 205/31 iz 1. 1933.) se mora glasiti pravilno: »Banska uprava lahko dovoli na gospodarsko in strokovno utemeljeno prošnjo ...« itd. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. aprila 1933. Ban: dr. Marušič s. r. 232. V No. 346/8. Popravek. V razglasu o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam v območju Dravske banovine, objavljenem v »Službenem listu« št. 189/28 z dne 5. aprila 1933. se je ugotovil naslednji pogrešek, ki se s tem popravlja: Pod nadpisom XII. Sreski cestni odbor Litija. 1. Pri železniški postaji Kresnice: je pravilno namesto: »cestno progo od banovinske ceste II. reda št. 58 Ljubljana—Besnica—Šmartno« naslednje: »oestno progo od banovinske ceste II- reda št. 173 Ljubljana—Zalog—Kresnice—Litija ...«. Kraljevska banska uprava Drnvske banovine v Ljubljani, dne 20. aprila 1933. 233. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 7085/1. Občina Gradišče, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 75'— od 100 1 vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. aprila 1933. II. No. 1390/2. Občina Ihan, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933, naslednje občinske trošarine: a) od 10O 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 piva Din 50'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. aprila 1933. II. No. 3669/1. Občina Poljčane, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 I vinskega mošta Din i00'—, c) od 100 1 piva Din 25-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 51—, d) od goveda nad 1 letom Din 20'—, e) od goveda pod 1 letom Din 10'—, f) od prašičev Din 10‘—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. Kraljevska banska uprava*Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. aprila 1933. II. No. 4016/2. Občina Veliki Gaber, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, č) od goveda nad 1 letom Din 15'—, d) od goveda pod 1 letom Din 10-—, e) od prašičev Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. aprila 1983. II. No. 1252/1. Občina Zg. Sv. Kungota, v srezu Maribor levi breg, bo pobirala od dneva razglusitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75-—, c) od 100 1 piva Din 30-—, 5) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 15*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. aprila 1933. II. No. 7201/1. Občina Željne, v srezu kočevskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. aprila 1933. II. No. 283/2. Občina Županje njive, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 piva Din 30—, c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. aprila 1933. 234. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka “60 z dne 23. marca 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. marca 1933., štev. 22764, so napredovali iz VIII. v Vil. položajno skupino višji pisarniški oficiali: Gril Emil pri deželnem sodišču v Ljubljani, Vončina Milan pri okrajnem sodišču v Konjicah, Drevenšek Josip pri okrožnem sodišču v Mariboru, Kogej Josip pri okrajnem sodišču v Ptuju, Modic Ludo-vik pri okrajnem sodišču v Krškem, LipuŽič Alojzij pri okrajnem sodišču v Brežicah, Pintarič Martin in Martič Julko pri deželnem sodišču v Ljubljani. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 17. marca 1933., I. štev. 8244, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »La Jugoslavia contro 1'Italia«, izdano od Virginia Gajde v Rimu. Številka 68 z dne 25. marca 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. februarja 1933. je bil premeščen po potrebi službe v realno gimnazijo v Novem mestu Mežan Ivan, profesor realne gimnazije v Mariboru in uradnik VII. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. marca 1933. je napredoval pri državni knjižnici v Ljubljani dr. Rus Joža, pomočnik knjižničarja VII. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška, za pomočnika knjižničarja v VI. položajni skupini. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 25. februarja 1933., I. štev. 7338/0, je napredoval pri oddelku kontrole mer pri sreskem načelstvu v Ljubljani zp kontrolorja mer VIII. položajne skupine Foj-kar Josip, kontrolor mer IX. položajne skupine istega oddelka. Z odlokom ministra pravde z dne 15. marca 1933., štev. 26573, je bil premeščen na prošnjo od okrajnega sodišča v Bački Topoli k okrajnemu sodišču v Laškem arhivski uradnik IX. položajne skupine Štros Franjo. Številka 70 z dne 28. marca 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. februarja 1933. so bili premeščeni: Pirkovič Ludvik, šolski upravitelj osnovne šole v Zidanem mostu, za učitelja osnovne šole v Ljubljani, dodeljen v službovanje kralj, banski upravi; Brevc Amalija, učiteljica osnovne šole v Artičah, uradnik II. položajne skupine s 1. periodskim poviškom, za učiteljico osnovne šole v Predosljah; Pirker Viktorija, učiteljica osnovne šole v Strugi, uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico osnovne šole v Polomu v srezu kočevskem; Intihar Alojzij, učitelj in šolski upravitelj v Izlakah, uradnik VII. položajne skupine, za učitelja in šolskega upravitelja osnovne šole v Krku, srezu litijskem; Čolnar Antonija, učiteljica osnovne šole v Črnučah, uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico osnovne šole v Zgornjih Pirničah; Nagelschmied-Herbst Josipina, učiteljica osnovne šole v Hajdini, uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico okoliške osnovne šole v Ptuju; Kegl Vekoslav, učitelj osnovne šole pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, uradnik VII. položajne skupine, za učitelja osnovne šole in šolskega upravitelja v Reki pri Mariboru; Kegl Antonija, učiteljica osnovne šole pri Sv. Jakobu v Slov. goricah in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico osnovne šole v Reki pri Mariboru; Vizjak Ciril, šolski upravitelj v Črnomlju in uradnik VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom, za učitelja in šolskega upravitelja v Prečni pri Novem mestu. številka 71 z dne 29. marca 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. marca 1933., štev. 22763, so napredovali iz 2. v 1. stopnjo III. položajne skupine sodniki okrožnega sodišča: Antloga Jakob v Ljubljani, Levičnik Valentin v Celju in dr. Pihler Fran v Mariboru. Z odlokom ministra pravde z dne 18. marca 1933., štev. 26874, sta bila premeščena po potrebi službe Križnik Anton, kanclist IX. položajne skupine, od okrajnega sodišča v Radovljici k okrajnemu sodišču v Delnicah in Kovač Bernard, kanclist X. položajne skupine, od okrajnega sodišča v Celju k okrajnemu sodišču v Osijeku. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 22. marca 1933., štev. Kns 903/33, na podstavi čl. 19. zakona o tisku razširjanje in prodajanje občasne publikacije »Študent«, štev. 7. z dne 22. marca 1933., ki se tiska x Zagrebu, Številka 72 z dne 30. marca 1933. Z odlokom ministra pravde z dne 3. marca 1933., štev. 9229, je bil postavljen za notarja v Ljubljani Bakovnik Ivan, notar v Marenbergu. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 24. marca 1933., I. štev. 8832, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Co se daje v Jugoslavik od P. Ferdinanda Pokornya in Jos. Prnka, izdano v Brnu (ČSR). Številka 73 z dne 31. marca 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. marca 1933. so bili odlikovani na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje, in sicer za podporo, ki so jo nudili člani društva Rdečega križa siromašnim in nezaposlenim delavcem: z redom Sv. Save III. stopnje dr. Krejči Viljem, advokat in predsednik oblastnega odbora društva Rdečega križa v Ljubljani; Wester Josip, prosvetni inšpektor v pok. in podpredsednik oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani; Kotnik Rajko, privatni uradnik iz Guštanja in sekretar krajevnega odbora Rdečega križa; Jagodič Anton, pisarniški ravnatelj v pok. in skladiščnik oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani; Senica Ivanka, soproga trgovca v Šoštanju, članica in bla-gajnica krajevnega odbora Rdečega križa; Mešek Josip, knjigovodja Mestne hranilnice in blagajnik oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani; dr. Er-rath Boštjan, banovinski zdravnik in ustanovitelj krajevnega odbora Rdečega križa; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: dr. Fettich Oton, advokat in predsednik mestnega odbora Rdečega križa v Ljubljani in Kobal Franc, profesor in član Rdečega križa v Ljubljani; z zlato kolajno za državljanske zasluge: Grašič Marija, trgovka iz Pristave in predsednica krajevnega odbora Rdečega križa v Polhovem gradcu. Z odlokom ministra za prosveto z dne 12. marca 1933. je bil postavljen na pravni fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za sekretarja s pravicami uradnika VIII. položajne skupine Sketelj Karel, uradniški pripravnik iste univerze. Številka 7-1 z dne 1. aprila 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. marca 1933., štev 23819, je bil postavljen za sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Kranjc Milko, sodnik okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani v III. položajni skupini 2. stopnje. Prepoved uvažanja in razširianja, Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 24. marca 1933., I. štev. 8891, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo >La Jugoslavia e la pace europea« od A. Bezani—V. A. Martini, izdano v Milanu. Številka 75 z dne 3. aprila 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. marca 1933. je napredoval v IV. položajno skupino I. stopnjo Osana Josip; profesor klasične gimnazije v Ljubljani in uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje in v VII. položajno skupino Prosenc Radovan, učitelj veščine učiteljske šole v Ljubljani in uradnik VIII. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne II. marca 1933. je napredoval pri Narodnem muzeju v Ljubljani za konservatorja s pravicami uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje dr. Stele Franc, konservator istega muzeja in uradnik V. položajne skupine s 1. periodskim poviškom. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. marca 1933. je bil premeščen po potrebi službe v moško realno gimnazijo v Osijeku Bajuk Hugo, profesor realne gimnazije v Ptuju in uradnik VII. položajne skupine. Številka 76 z dne 4. aprila 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. januarja 1933. so napredovali v VII. položajno skupino: Završnik Rudolf, učitelj v Ljubljani; Lubej Franjo, učitelj v Ljutomeru; Lunaček Slava, učiteljica v Št. Rupertu, srez krški; Lešnik Emilija, učiteljica v Ptuju; Ljubič Matko, učitelj v Podzemlju, srez črnomaljski; Zupančič Joža, učitelj v Litiji; Žun Milena, učiteljica na Viču pri Ljubljani; Vajt Franc, učitelj v Velikih Dolincih, srez murskosoboški; Vrišer Jelena, učiteljica v Mostah pri Ljubljani; Vončina Marija, učiteljica v Igavasi, srez logaški; Vidič Albina, učiteljica pri Sv. Andražu, srez ptujski; Vavpetič Angela, učiteljica v Ljubljani; Vidmar Drago, učitelj pri Sv. Jederti, srez laški; Vrišer E vi ali j a, učiteljica v Škofji Loki; Prosenc Cecilija, učiteljica v Toplicah pri Zagorju, srez litijski; Pavlin Marija, učiteljica v Mariboru; Potokar Ivanka, učiteljica v Mostah pri Ljubljani; Poropat Marica, učiteljica v Kamniku; Počkaj Miroslav, učitelj pri sv. Frančišku Ksaverju, srez gornjegrajski; Metlika Anton, učitelj v Slovenski Bistrici; Mi sl e j Josip, učitelj v Stari cesti, srez ljutomerski; Mervar Franc, učitelj v Žužemberku; Perko Marija, učiteljica v Mokronogu; Traven Albina, učiteljica v Ljubljani; Bačič J o sipina, učiteljica v Ljubljani; Berden Franc, učitelj v Zg. Šiški pri Ljubljani; Rupnik Ivana, učiteljica v Kranjski gori; Resman Mihaela, učiteljica v Bučki, srez krški; Čok Klara, učiteljica v Zagorju, srez šmarski; Špan Franc, učitelj v Drašičih, srez metliški; Deržaj Viljem, učitelj v Ljubljani; Dominkuš Makso, učitelj v Ljutomeru; Debeljak Albert, učitelj v Škofji Loki; Kolarič Antonija, učiteljica v Ljubljani; Kozak Ljudmila, učiteljica v Ljubljani; Kozar Franc, učitelj v Veržeju; Kristan Jožef, učitelj' pri sv. Marjeti, srez Maribor levi breg; Kvač Marija, učiteljica v Vojniku; Knajželj Vida, učiteljica v Zagorju n. Savi; Kovačič Marija, učiteljica pri sv. Marjeti, sfez Maribor levi breg; Kramolc Marija, učiteljica v št. Vidu pri Ljubljani; Kristan Zmagoslav, učitelj v Slov. Bistrici: Kovič Ivan, učitelj v Poljčanah; Sancin Franc, učitelj pri Sv. Barbari, srez Maribor desni breg; Stopar Slavko, učitelj v Ljutomeru; Stopar Marija, učiteljica v Tržiču; Herbst Pavel, učitelj v Mokronogu; Golobič Angela, učiteljica v Jesenicah na Gorenjskem; Hlebec Ivan, učitelj pri Sv. Križu pri Mariboru in Kovačič Edvard, učitelj pri Sv. Marjeti, srez Maribor levi breg, vsi dosedanji učitelji in učiteljice VIII. položajne skupine. Z odlokom ministra pravde z dne 25. marca 1933., štev. 23877, je bil upokojen na lastno prošnjo Langer* bol z Božidar, pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Laškem. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik* Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna ».Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Michdlek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 35. kosu IV. letnika z dne 29. aprila 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2364/18. 1135 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 8. aprila do 14. aprila 1933 Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. .M o _ i* _ CD > o - Srez 3 03 O = *o c Z ° C3 'O -•a 0 s š-s M ° o ► o Skupina tifuznih bolezni. »lil* • » • * i Brežice ....•» Gornjigrad ..«»»» Konjice Litija Logatec Ljubljana (mesto) Maribor desni breg Maribor (mesto) . Ptui .... Radovljica ..... Slovenjgradec ... 26 Vsega . Škrlatinka. — Scarlatina. 22 Brežice . . 1 — — — 1 Celje 2 — 1 — 1 Gornjigrad . . . . , 1 — 1 — — Krant . , a ^ , 1 — 1 — — Kočevje 6 — 5 — — 2 1 — — 3 1 — 1 — — Litija - ..*»•» » • 1 2 — — — 2 Ljubljana (srez) . er.* 11 2 — — 13 Ljubljana (mesto) • o • 10 5 3 — 12 Maribor levi breg < » » 3 1 — — 4 Maribor (mesto) . * » • 2 — 1 — 1 Metlika . « ». • • % 3 — 1 — 2 Novo mesto . • • • • » » 1 1 — — 2 Prevalje ...... 1 — — — 1 Ptuj 2 — 2 — — Vsega 48 10 16 — 42 Ošpice. — Morbilli. Brežice • III 4 — — 1 3 Celje (mesto) . . • — 2 — — 2 Ljubljana (mesto) • « • 1 — — — 1 Metlika • • k 10 — — 10 Vsega . . • 15 o — 1 16 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Celja 1 1 — 1 1 Vsega . . . 1 1 - 1 1 Rdečke—Ru b eola. Celje (mejto) . . ■ . . . I 5 | — j — 1 — t 5 .Vsega ... | 5 J — j — | — J 6 o _ CD 2.3 Srez 3 00 O o OI C O Z ° ca u na o s D aii V° o ► Davica. — Diphteria et Croup. Brežice ....«»»»»» 5 2 1 Celje .....«■»■■» 1 2 1 Celje (mesto) ..•••• 1 — Dolnja Lendava ..... 1 1 Gornjigrad 1 — Kranj 2 Kočevje ...iii... I 2 Konjice — 1 Krško 2 — Litija 1 2 Logatec.................. 5 1 3 Ljubljana (srez) .... 6 — 2 Ljubljana (mesto) ... 9 3 1 Maribor desni breg . . 2 — Maribor levi breg ... 61 Maribor (mesto) ... 1 — Murska Sobota. ..... 1 — Novo mesto . 2 — 1 Prevaiie ........ 3 — 3 Radovljica — 1 Slovenjgradec ...... — 1 Šmarje pri Jelšah ■ . ■ . 4 2 Vsega . . Dušljivi kašcl Murska Sobota.... 54 19 17 — 6 2 1 2 1 2 2 1 1 3 3 4 11 2 6 1 1 1 1 1 4 56 Vsega Šen. — Erysipelas. — Pertussis. 1 H-l-l- 1 Celje (mesto) Litija ........ 1 199 — 199 — 1 Slovenjgradec ...... 3 — 1 — 2 -1 ll-l-l- 1 Vsega . . . 203 — 200 - 3 eg Brežice Celje Kamnik Kranj . Kočevje Maribor Maribor Metlika Prevalje . . . Ptui........... Slovenjgradec Šmarje pri Jelšah Vsega levi b (mesto) 13 4 6 - 1 1 2 2 ■> _1 11 Otročniška vročica. — Sepsis puerperalis. Kočevje .... Ljubljana (srez) • • * • 1 — 1 — — »lil 1 — — — 1 • • • • 1 1 1 1 — 1 • « • 3 1 o 1 1 Vranični prisad. — Anthrax. Kočevje —! II- Vsega . . Norice. _ Varicellae - 1 - - Šmarje Drl Jelšah . . . 61- — — 6 Vsega . 0I — — — 6 Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis acuta. Litija ............ Ljubljana (srez) Ptuj ............. * » • • 1 — I - — 1 1 • • • » 1 — 1 • • • • — 1 1 - 1 1 - 1 . • • 2 1| 1 lj 1 Srez Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Brežice............... Maribor levi breg Vsega . . I • Hripa — Crippe Brežice ......... Celje Črnomelj Kočevje ........ Kršk .......... Laško .......... Litija .......... Ljubljana (srez) ... Ljubljana (mesto) .. Novo mesto . . . . . . Slovenjgradec ..... Šmarje pri Jelšah ■ • • 2 — 2 — — 28 — 28 — — 17 8 15 — 10 4 K — 4 — TL 0 24 1 1 0 24 68 — — — 68 8 — 8 — — 2 4 — 1 1 — 1 40 1 40 4 — 1 — 3 203 9 Gl - 151 Vsega . Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica. Ljubljana, dne 18. aprila 1933. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. III./5. 3751. 1129 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 25. aprila 1933. Opomba: Imena sedežev sreskili načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami;kraji s številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Suštavec: Šmartno (Vel. Kostrelnica 1 Litija; dvor). Steklina: Krško: Cerklje (Krška vas 1 dvor). Maribor 1. br.: Kamnica (Kamnica 1 dv.). Murska Sobota: Dolič (Dolič 5 dv.). Gor. Lendava (Gor. Lendava 6 dv.), Motovilci (Motovilci 1 dv.). Konjske garje: Logatec: Gor. Logatec (Gor. Logatec 1 dv.), Rovte (Ziberše 1 dv.). Ovčje garje: Konjice: Vrholjo (Barje 1 dv.). Svinjska kuga: Kočevje: Ribnica (Breg 1 dv.). Konjice: Konjice okolica (Polena 5 dv.). Maribor desni breg: Orehova vas (1 dv.), Sv. Martin na Poh. (Zg. Prebukovje 4 dv.). Novo mesto; (Novo mesto 1 dv.), Prečna (Dol. Straža 2 dv., Lokve 1 dv.), Šmihel-Stopiče (Vavta vas 1 dv.). Ptuj: Obrež (Obrež 1 dv.), Središče (Središče 4 dv.), Št. Janž na Dr. polju (Starši 1 dvor). Radovljica: Gorje (Sp. Gorje 1 dvor). Svinjska rdečica: Celje: Celje okolica (Lopata 1 dv.), Šmartno v Rož. dol. (Brezova 1 d v.). Konjice: Loče (Loče 1 dv.). Litija: Konjice: Loče (Loče 1 dv.). Litija: Moravče (Moravče 3 dv.), Šmartno (Li-berga 1 dv.). Ljutomer: Bučečovci (Bu-čečovci 1 dv.) Lukavci (Lukavci 1 dv.). Logatec: Cerknica (Cerknica 1 dv.). Maribor d. br.: Vrhloga (Vrhloga 1 dv.). Maribor 1. br.: Grušova (Grušova 1 dv.), Senarska (Sp. Senarska 1 dvor), Sv. Lenart (Sv. Lenart 1. dv.). Perutninska kolera: Ljutomer: Cven (Mota 1 dv.). Ljubljana mesto: Ljubljana 3 dv. Gniloba čebelne zalege: Murska Sobota: Predanovci (Predanovci 2 dvorca). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. aprila 1933. * VIII. No. 2331/1. 1082—2—2 Razglas. Božič Anton, trgovec v Kranju, namerava zgraditi na parcelah št. 217, 218 in 219/1, k. o. Primskovo pri Kranju, tkalnico za izdelavo volnenih in bombažnih tkanin. Podrobnosti projekta so razvidne v predloženih načrtih in tehničnem opisu. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., in 131. gradb. z. in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na torek, dne 2. maja 1933. s sestankom komisije ob 13. in pol uri pop. na kraju samem v Primskovem. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razgrnjeni do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. aprila 1933. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r. * I. No. 2551/2. # 1117 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto tajnika sreskega cestnega odbora v Konjicah. Za to mesto se bodo upoštevali prosilci z dovršeno nižjo srednjo ali tej enakovredno šolo. Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene s predpisanimi dokumenti po §3. zakona o uradnikih, je vložiti najkes-neje do dne 20. maja 1933. pri sreskem cestnem odboru v Konjicah. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. aprila 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C II 352/33—1. 1131 Oklic. Tožeča stranka Kadunc Franc, posestnik v Hrastju štev. 6, ki ga zastopa dr. Modic, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki 1. Babič Uršuli iz Sela št. 1, 2. Moder Jeri iz Sela št. 8, obe neznanega bivališča radi Din 125’— s prip. in Din 4-50. k opr. štev. C II 352/33—1 tožbo. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 10. maja 1933. ob 9. uri dop. pred tem 'sodiščem v sobi št. 38, raz- pravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Perme Alojzij, po- sestnik v Hrastju št. 12, p. Grosuplje, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 2. aprila 1933. I P 40/33—2 1126 Oklic. Tožeča stranka Manufaktura Rekord«, lastnik Viljem Schlesinger, po pooblaščencu Slavku Vesčliču, Ljubljana, Aleksandrova cesta 8, je vložila proti toženi stranki Becker Jerici, Maribor, Fochova ulica 36, radi Din 480-—s prip. k opr. št. I P 40/33—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je’ določil na 17. maja 1933. ob %9. uro dopoldne pred tem sodiščem v izbi št. 50, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja g. Kocmur Ciril, advok. pripravnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Mariboru, odd. I., dne 9. aprila 1933. * R 282/33—6. # 1115 Dražbeni oklic. Dne 26. maja 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zales, vi. št. 69 in 49. Cenilna vrednost: Din 4.280-—. Najmanjši ponudek: Din 2.853-32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ložu, dne 20. aprila 1933. * E IV 2857/32—12 1121 Dražbeni oklic. Dne 2. junija dopoldne ob poideš ot ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Malečnik, vi. št. 16. Cenilna vrednost: Din 7403-14. Najmanjši ponudek: Din 4936-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 13. apnila 1933. R IV 3984/32—13 1124 Dražbeni oklic. Dne 2. junija 1933. dopoldne oh devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Slatinski dol, vi. št. 12; k. o. Zg. Sv. Kungota, vlož. št. 36 in 91. Cenilna vrednost: Din 2895-50, 5266—■ in 8244-50. Najmanjši ponudek za vse skupaj znaša Din 10.937-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalerp se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 31. marca 1933. E 1457/32—12. # 1091 Dražbeni oklic. Dne 2. junija 1 933. dopoldne ob p o 1 d o v © t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Janž II, vi. št. 52. Cenilna vrednost: Din 92.393-08. Najmanjši ponudek: Din 61.595-38. Pravict, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Marenberg, dne 14. aprila 1933. •j. E 1149/32—8 1140 Dražbeni oklic. Dne 3. junija 19143 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Božje, vi. štev. 14. Cenilna vrednost: Din 26.902'80. Vrednost pritiklin: Din 1.500'—. Najmanjši ponudek: Din 17.935'20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II., dne 3. aprila 1933. Konkurzni razglasi S 17/32—70. 1111 423. Odprava konkurza. Prezadolženec tvrdka H. & Bajk, izdelovanje moškega perila, Celje. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 17/32—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 169. steč. zak. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. aprila 1933. $ Por 6/33—2. 1134 424. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Bukovca Josipa, mizarskega mojstra v Ljubljani, Opekarska cesta št. 51. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: Tone Javornik, revizor v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba St. 140, dne 3. junija 1933. ob devetih. Rok za oglasitev do 28. maja 1933. pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1933. & Sa 14/32—9. 1105 425. Potrditev poravnave. V poravnalni stvari Cimpriča Antona, trgovca v Kočevski reki 7, se odobruje pri naroku 28. februarja 1933 v smislu § 46. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja dosežena poravnava, da dolžnik plača upnikom 40% kvoto njih terjatev v roku enega leta v štirih če- trtletnih obrokih s poroštvom Meditza Leopolda, hotelirja v Kočevski reki in Medica Ivana, gostilničarja v Kočevski reki 20. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. aprila 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 3091/3. 1139 Razglas. Županstvo občine Mekinje je z vlogo z dne 13. marca 1833, št. 101, zaprosilo, da se razlasti pare. št. 34, k. o. Mekinje, zemljiškoknjižni vložek štev. 219, ki je last Škofiča Ivana, posestnika iz Vrhpolja št. 27, in katera je nujno potrebna za razširjenje občinskega pota I. reda od društvenega doma do Uršulinskega samostana v Mekinjah. Na osnovi pooblastila kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 12. IV. 1933., V. No. 2470/1, ter v smislu § 19. zakona o nedržavnih cestah z dne 8. V. 1929., »Ur. list« štev. 247/60—29, v zvezi z zakonom z dne 18. II. 1878., drž. zak. št. 30, se s tem uvaja razlastitveni postopek. Naris iz katastrske mape, na katerem je omenjena parcela označena, je od srede dne 26. IV. 1933 do srede dne 10. V. 1933 pri županstvu občine Mekinje vsakomur na vpogled. V navedenem času lahko vsakdo, ki je prizadet, vložji pri podpisanem oblastvu svoj ustni ali pismeni ugovor proti imenovani razlastitvi. Razprava o razlastitvi se vrši dne 10. maja t 1. na kraju samem s pričetkom ob 10. uri dopoldne. Vsakemu prizadetemu je svobodno udeležiti se razprave in proti nameravani razlastitvi ugovarjati. Ugovori, ki bi se uveljavljali po zaključeni razpravi, se ne bodo upoštevali. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 21. aprila 1933. * T. No. 532/85. 1125—3—1 Razglas, Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani, V. No. 1673/22 z dne 24. aprila 1933., ponovno prvo javno ustno licitacijo za dobavo tolčenca eklogita za državno cesto št. 50 od km 124'000 do km 154*179 in za drž. cesto št. 17 od km 0'000 do km 11-000. Licitacija se bo vršila dne 16. maja 1933. s pričetkom ob 10. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51, in sicer razdeljeno po naslednjih delnicah: 1. I)rž. cesta št. 50 od km 124'000 do km 129'500: 480 m3 jesenskega in 240 m3 pomladanskega, skupaj 720 m3 tolčenca' eklogita, proračunska vsota Din 97.200'—. 2. Drž. cesta št. 50 od km 129'500 do km 134'640: 480 m3 jesenskega in 240 m3 pomladanskega, skupaj 720 m3 tolčenca eklogita, proračunska vsota Din 97.200—. 3. Drž. cesta št. 50 od km 138 000 do km 142'500: 130 m3 jesenskega in 135 m3 pomladanskega, skupaj 265 m3 tolčenca eklogita, proračunska vsota Din 39.750—. 4. Drž. cesta št. 50 od km 142'500 do km 154'179: 420 m3 jesenskega in 215 m3 pomladanskega, skupaj 635 m3 tolčenca eklogita, proračunska vsota Din 95.250'—. 5. Drž. cesta št. 17 od km 0'000 do km li'000: 480 m3 jesenskega in 240 m3 pomladanskega, skupaj 720 m3 tolčenca eklogita, proračunska vsota 97.200-— dinarjev. V smislu odloka bivše gradbene direkcije v Ljubljani štev. 1812 z dne 12. maja 1928 se polaganje kavcij vnaprej ne zahteva, državna cestna uprava pa si pridržuje pravico, zahtevati od zdražiteljev kavcijo v iznosu 10% od proračunske vsote. i Pogoji licitacije so na vpogled pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru levi breg, soba št. 51. Vsi licitanti morajo predložiti licitacijski komisiji potrdilo o plačanih davkih za drugo tromesečje 1933. Pri ponovni prvi licitaciji se bodo upoštevale samo enake in nižje ponudbe od ponudb, doseženih na drugi licitaciji, ki so znašale za delnice 1, 2 in 5 po Din 133'80, za delnici 3 in 4 po Din 150'— za 1 m3. Vsak dražitelj mora ostati v besedi 60 dni po zaključeni licitaciji. Rok do-vršitve vseh dobav je do 30. septembra 1933. Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 26. aprila 1933. * Štev. 4497/11. 1119 Objava. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo v Zabukovci dobavo 200 in3 jamskega lesa na dan 3. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 22, aprila 1933. Razne objave Štev. 621/33. 1138 Objava. Gospod dr. Megušar Anton, advokat iz Brežic, se je dne 8. aprila 1933. preselil s .svojo pisarno v Kranj. V Ljubljani, dne 27. aprila 1933. • Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Janko Žirovnik 1. r. * 1137 Vabilo na VIII. redni občni zbor, ki ga bo imela Kolinska tovarna hranil d. d. v Ljubljani fine 17. maja 1933 ob 16. uri v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50 1. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poslovno poročilo za leto 1932. in predložitev bilance per 31. decembra 1932. 4. Poročilo revizorjev in podelitev ab-solutorija upravnemu svetu. 5. Odobritev bilance za leto 1932. in odobritev predloga upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. G. Volitev 4 članov upravnega sveta. 7. Volitev 2 revizorjev in njihovih namestnikov, kakor tudi določitev višine njih nagrade. 8. Slučajnosti. Po § 22. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru le oni delničarji, ki polože najkesneje šest dni pred občnim zborom svoje delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico, z nezapadlimi kuponi vred pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljub- ljani, ali pa v pisarni Kolinske tovarne hranil. V Ljubljani, dne 26. aprila 1933. Avgust Tosti s. r. predsednik. * 1128 Vabilo na I. redni občni zbor Stavbne hranilnice in posojilnice »Moj Dom« r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil 21. maja 1933. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva o zadružnem poslovanju. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za preteklo leto. 6. Sprememba pravil in poslovnika. 7. Dopolnilne volitve načelstva in nadzorstva. 8. Predlogi članov. 9. Slučajnosti. Pravico udeležiti se občnega zbora imajo vsi člani, ki so plačali pristopnino in vsaj en delež. Kot dokazilo član- SATURKUS d d. H80 zet Industrijo kovlnastih Izdelkov v Ljubljani Aktiva. Bilanca za leto 1932. Pasiva. 1. Gotovina 2. Efekti 3. Dolžniki 4. Zaloga 5. Nepremičnine 6. Stroji, orodje Din 340.156-32 50.000-— 4,702.(i06"70 2,879.407-25 6,690.140-74 5,477.303-79 1. Delniška glavnica . . . 2. Rezerva 3. Upniki 4. Tranzit, postavke . . . 5. Dobiček: iz 1. 1931. Din 43.099-13 iz 1. 1932. Din 5.546-21 Din 3,000.000-— 125.414-07 16,598.750-80 372.864-65 48.645-34 20,145.674-86 i 20,145.674-80 P’ Dati. Izguba in dobiček. Iinefi. 1. Plače in mezde .... 2. Upravni stroški .... 3. Obratni stroški 4. Obresti • 5. Davki in pristojbine . C. Odpisi 7. Dobiček Din 5,132.361-65 560.809-89 9,427.340-21 2,316.950-05 133.130-50 756.246-53 5.546-21 Obratni pribitek Din 18,332.385-04 18,332.385-04 18,332.385-04 1 Ljubljaua, 31. decembra 1932. Upravni odbor. stva velja članska in posojilna knjižica, katero mora vsak član, ki se hoče občnega zbora udeležiti, s seboj prinesti. O predlogih članov se bo sklepalo na občnem zboru, ako bodo predloženi načelstvu zadruge vsaj 14 dni pred občnim zborom. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kesneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepu neglede na število navzo-čnih članov. Načelstvo Stavbne hranilnice in posojilnice >Moj Dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa cesta 31/1. * 1146 Vabilo na VIII. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, ki ga sklicuje podpisani borzni svet na dan 23. maja 1933. ob šestnajstih v borzne prostore v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27 (Trgovski dom), II. nadstropje, z nastopnim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednikov, določitev treh overovateljev zapisnika' in dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1932. 3. Poročilo finančnega odbora. 4. Odobritev bilance in podelitev raz-rešniee borznemu svetu. 5. Volitve: a) petih članov borznega sveta; b) petih članov finančnega odbora; c) petnajstih članov borznega razsodišča. Če bi bil občni zbor nesklepčen, se bo vršil drug občni zbor dne 31. maja 1933. ob istem času in z istim dnevnim redom, neglede na število zborovalcev. Svet ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, dne 27. aprila 1933. Predsednik: Tajnik: Dragotin Hribar s. r. dr. Dobrila M. s. r- * 1145 Objava. Ukradeni so mi bili šoferska legitimacija, vozno dopustilo in orožni list, izdani od sreskega načelstva v Mariboru na ime: Čevra Mato, šofer, t. č. Zagreb, Mihanovičeva ul. 30. Proglašam te dokumente za neveljavne. Čevra Mato s. r. * 1085 Objava. Izgubil sem šofersko legitimacijo (vozno dopustilo), izdano dne 18. decembra 1931., št. 11.368 od sreskega načelstva v Krškem na ime: Ocepek Anton, Krško. Proglašam jo za neveljavno. Ocepek Anton s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga. Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; 0. Michdlek v Ljubljani.