0
'v-'- fi-
V'.	^	V Jh.
m $w & J/UAdJ $.0.	jbcVfl*^ &£/%■ -
ISL
_____ VJ um. unciali nil wiaium »e
»računajo po dogovoru; pri večkratnem toleriranji: primeren popust. Upravnlàtvo «prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113.
«TRAZA
NEODVISEN POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO
Poštnim v državi SHS pavšatirana.
„Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta štev. 5. • Z uredništvom m more govoriti vsak dan samo od iii «o 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vra&dft. Nezaprte reklamacije so pošinhte proste. Telefon interurban štev. 113.
41. štev.
Hanlbop, dna S. aprila 1928,
Letnik XIY.
Od lastnih pristašev izžvižgan.
Vodja slovenske policajdemokracije dr. Kukovec se je : poslovil od ministrske mize iz izgovorom : moram v Slo venijo, da reorganiziram, utrdim in razmahnem svojo stranko.
Res, prišel je v domovino in se lotil razširjenja demokratske stranke s parolo : Napredne sile se morajo koncentrirati, da zajezijo val klerikalizma. Evangelij koncentracije naprednih sil je oznanjeval dr. Kukovec :	v
Središču, Mariboru, Ptuju, Celju ter Prekmurju. Vsa poli-eajdemokrfrtska glasila so bila polna slave, katero je žel n|jhov voditelj pod bojnim geslom: napredne sile na
Seve, trezni Slovenci, ki malo pametneje mislijo, čutijo in delajo kot koritarsko zaslepljeni demokratje, so koj vedeli in uganili, da je dr. Kukovčeva koncentracija frazerska pena.
Kako pa je Kukovec skoncentriral te napredne sile naravnost proti sebi in demokratski stranki, nam je najboljše dokazal protestni shod trgovcev in industrijalcev, ki se je vršil v Ljubljani 3. t. m.
Shod so sklicali napredni trgovski in industrijski — po žepu debeli krogi, ki so bili doslej najzvestejši učenci JDS rabija dr. Kukovca. Da so bili na ljubljanskem JDS shodu ljudje pristnega JDS kova, nam priča ime predsednika shoda : g. Dragotin Hribar, govoril je eden glavnih zaupnikov mariborske JDS, predsednik mariborskega — trgoskega gremija — Sokol g. Vilko Weixl, zastopnik zveze obrtnih zadrug g. Franchetti in še več drugih imen, ki jih vedno čitamo na bolj uvodnih mestih : «Jutra«, «Naroda« in «Tabora«.
Ko so ti oprode g. ministra že poslušalce dovolj pripravili za dr. Kukovčev evangelij o koncentraciji naprednih sil, je začel osrečevati zborovalce g. minister sam, ki je govoril kot demokrat med demokrati. Govornik dr. Kukovec si je bil pri nastopu čisto svest, da so tudi njegovi poslušalci ravno tako zadovoljni s sedanjimi in pod njegovim ministrovanjem završenimi gospodarsko-finančnimi razmerami kot on, ki je svojčas lagal javno v skupščini, da smo vsi Slovenci čisto zadovoljni s sedanjim v resnici obupnim stanjem.
Gospodu Kukovcu se je prvič zaletelo v besedi koj v začetku govora, ko je omenil neznosni davčni blagoslov svojega kolega — finančnega ministra — demokrata Ku-manudija, ki je predpisal nove davke samo radi tega, da se izenačijo državni dohodki z izdatki.
To izenačenje dohodkov in izdatkov so pozdravili zbrani trgovci in industrijalci z odločnim protestom in zabrusili dr. Kukovcu v obraz, da je ravno on vreden brat kolege Kumanudija in je tudi ravno on kot minister sopodpisal ukaze o uvedbi novih davčnih bremen, ki danes tlačijo in izžemajo vse slovenske sloje do obupa.
Ogorčenje poslušalcev do dr. Kukovca kot enega glavnih sokrivcev našega zavoženega gospodarstva ter financ je raslo s tako naglico, da g. minister ni prišel niti več do sape, kaj še le do besede. Zborovalci so začeli protestirati, vpiti, žvižgati in Kukovcu tudi dejansko groziti.
O takem odporu od strani lastnih pristašev g. minister ni nikdar niti sanjal, kaj še le pričakoval, da ga kedaj doživi. Prišel je na ta protestni shod, da koncentrira bogate trgovske in industrijske napredne sile proti klerikalizmu, pa jih je proti sebi in sicer s tako silo, da je moral umolkniti in urnih korakov pobegniti iz dvorane Mestnega doma, sicer bi bili po njem deževali udarci — lastnih pristašev.
Ko je dr. Kukovec osramočen in ves preplašen pobegnil iz zborovanja, so se zborovalci pomirili, zborovali naprej, sklenili resolucije in predsednik je zborovanje, Kukovčeve doslej največje blamaže zaključil.
Za ministrom Pucljem je prišel na vrsto minister Kukovec samo s to razliko, da so Puclja napadli pristaši iz vrst samostojnih nasprotnikov; dr. Kukovca p aso nagnali in izžvižgali lastni pristaši iz najbolj kapitalističnih vrst slovenskih trgovcev in industrjcev, na katere edino se fe slovenska JDS doslej najbolj varno in zanesljivo upirala in računala na njihove glasove pri volitvah.
Vanitas . . . vanitatum .... lahko vzdihuje danes minister dr. Kukovec, ker so obsodili njega in njegovo gospodarsko finančno politiko— lastni pristaši.
Razoiarani.
(Dopis iz Mežiške doline).
Posledice centralizma se kažejo že tudi v naših goratih krajih. Kakšno navdušenje je vladalo med Hami za Jugoslavijo po polomu, ker smo bili prepričani; da bomo Imeli mogočno Jugoslavijo z vsemi avtonomnimi pravi-sami. Da — dokler so imeli naši ustanovitelji jugoslovanske* države : Krek, Jeglič, Korošec vajeti v rokah, je v resnici bilo drugače. In bi tudi bilo boljše; ako bi vzvišeni fonnad vse- plemeniti duh omenjenih mož in prave katoliške’Stranke prišel do veljave. Toda zgodovina uči, da kar dobri'sejejo; i hudobni pokvarijo.
A v sedanji naši vladi se ne dela za ljudstvo, temveč *» nikoli polne žepe posameznikov. Ministri, dobro plačani in z vsem preskrbljeni; preprosto ljudstvo pa plačuj drage plače ministrom in jezik za zobe! Tako se godi v državi, ki ima baje najmodernejšo ustavo na svetu! In po 4fej «najmodemejši ustavi« se ravna tudi z našimi rekruti, twite doli v Srbiji in Makedoniji, tako da pišejo ubogi trpini svojcem žalostna pisma. Nekateri iz naše doline so po «najmodernejših predpisih« že rajni, drugi so oboleli, da ni «panja-na okrevanje. Tretji še trpijo sedaj pod raznimi nezgodami, četrti se zabavajo z znanimi ujedavkomi itd., « «vse to ha modemi način gospoda dr. Vošnjaka, postante* v Pragi
In tako dobivajo župani in duhovniki grozilna pisma. Ete — dobro ljudstvo — Krek, Jeglič, Korošec itd. so
mislili drugače. Toda, kar so ti hoteli ustvariti dobrega, je šlo nasilnim potom v razne Žerjavove in druge demokratske globine. Tega preprosto, nahujskano ljudstvo ne razume. In tako morajo biti krivi omenjenih «modernih« razmer ravno isti, ki so nameravali popolnoma nasprotno. Mladeniči-Slovenci, verjemite nam, da smo bili, smo in bomo slovenski duhovniki in drugi rodoljubi vedno za samostojnost Slovenije. Hočemo biti neustrašeni državljani naše lepe Jugoslavije ; toda nadvlade enega ali drugega plemena ne bomo trpeli. Trije bratje — toda vsak v svoji hiši.
Troje bratskih plemen, Pa ena močna država! To je ; bil in ostane ideal katoliških rodoljubov v Mežiški dolini! Mi smo bili, ki smo se neustrašeno borili za jugoslovansko misel. Sedaj pa naj zaradi «modernih« grabežljivcev ima-mo za zahvalo očitanje, da smo mi zakrivili omenjeno gorje med našimi poštenimi mladeniči. Mi smo hoteli, da vi ostanete v domačih krajih. Pa liberalec, to je lažidemokrat je rekel: «Slovenski fantje niso zanesljivi, morajo v Srbijo ali Makedonijo«! Zopet drugi liberalec-demokrat se je izjavil: «Saj slovenskemu fantu nič ne škoduje, ako pozna Srbijo«. Če bi jo le bil dotični liberalec tako spoznal, kakor marsikateri preprosti mladenič, bi mu ta priporočba gotovo ne prišla več na misel.
Žalostna dejstva o slabem ravnanju z našimi mladeniči pri vojaštvu se torej ne dajo utajiti. Toda tega nikakor ni kriva duhovska stranka, ki hoče imeti svoje mladeniče doma; temveč liberalci!
Liberalci in samostojnežš so glasovali za centralizem
—	a seveda tudi drugi brezverski priveski —- Etbin Kristan itd., — tudi ti so torej krivi vseh omenjenih nesreč slovenskih mladeničev. Ljudstvo! Saj imaš pamet, misli!
—	Dokler bo pa vsa politična modrost ginila v kljunih visokoletečih hripavih žerjavov in temnih kukavičjih vje-davk, tako dolgo ne bo drugače!
i- -rnnrrr mi• in■iiBb »mm. »mini in rat——— ■ —mamamii
Strašna nasilja po zaporih.
Pod režimom, ki si prisvaja naslov demokratičnega in naprednega, vstajajo srednjeveške ječe in mučilnice. Vrstijo se umetno uprizorjeni politični procesi in mučenje političnih osumljencev je na dnevnem redu. Komunistični proces v Beogradu je odkril vnebovpijoča grozodejstva beograjske ječe «Glavnjače« in nemoralni zagovorniki vseh teh divjaštev so skušali vsa razkritja in vse obtožbe mučenih jetnikov označiti in predstaviti javnosti kot dogovorjeno in izmišljeno stvar komunistov. Izgovori in zagovori so prazni, sistola «Glavnjače« se je že na daleč raztegnil in dan na dan se odkrivajo javnosti nove strahote, ki pričajo o propadu vsakega pravnega in človečanskega pojmovanja med mnogimi stražarji zakonov in zakonitosti. Pred nekoliko dnevi se je dovršil v Prije-polju proces proti 24 muslimanskim kmetom iz neke sand žaške vasi, ki so bili obdolženi zveze 'z hajdukom Boš-kovičem.
Kakor pri drugih političnih procesih, tako je bilo tudi tu : koliko obtožencev, toliko tožiteljev radi nasilja in divjaštva v ječah in pri raznih oblastih. Beograjski listi še niso zavpili, da bi bilo vse dogovorjeno in izmišljeno, pa menda se jim tudi ne zdi vredno. Saj so bili sami siromaki in seljaki mučeni in batinani, stvar se lahko prezre in pozabi. V Beogradu so bili obtoženi med komunističnimi delavci tudi inteligentni ljudje, znane osebe, profesorji in juristi, stvar se ni dala zamolčati in služili so pač razni izgovori in razne cinične opazke, ki so brez vsake izbire bile takoj na jeziku. Prijepolje je pa daleč in če tudi vsi pošteni listi o škandalih in grozotah, ki so se razkrile pri razpravi, pišejo že dobrih 10 dni, se vladnim listom ne zdi niti vredno, o tej stvari govoriti.
Razsodba je 15 obtožencev oprostila, 9 pa obsodila na dve in triletno iečo. Kako so sploh mogli koga obsodit' ko se je izkazalo toliko krivic in zločinov, ki so se dogajali v ječi, po državnih organih in pod krinko pravice in zakona?! — Naj sledi nekaj značilnih odlomkov iz poročil listov, ki so imeli pri razpravi svoje posebne poročevalce. («Jutarnji list«, «Obzor«, muslimanska «Pravda«, «Naša Pravda«. Po teh virih je posnel tudi «Novi čas« od 31. marca svoj članek «Režim krvi«.)
Ko so prišli obtoženci pred javno sodišče, so drug za drugim izjavili, da so bila vsa priznanja — izsiljena z največjimi mukami in da so vsi komaj čakali, da pridejo enkrat pred sodišče. Zapor je bil prava mučilnica in razne zveri v človeški podobi in državni uniformi so si izmišljale peklenske muke. Mučili in pretepali so celo priče.
Ženo obsojenega Karaahmetoviča je sekretar okrožnega načelništva pretepal tako dolgo z razpletenim korobačem, dokler ni priznala, da je njen mož govoril z odmetnikom Boškovičem, da ga je pogostil in da je dobil bombo od Mladjena Ostoja.
Njen mož je bil ves čas v ječi, neštetokrat je bil tepen in mučen in priznati je moral, da je gostil hajduka s pečenko, potico in mlekom, četudi siromak ni nikdar posedoval teh dobrih stvari. Res je, da je govoril s hajdukom, pa to je tudi vse. Radi tega so ga obsodili. Okrožni načelnik in neki kapetan Aleksič sta ga tako pretepala in suvala, da je siromak ves polomljen in hrom.
Celo noč so odmevali javki in pretresljivi kriki po ječah, kri je curljala po tleh. Eden od prič pravi : «To ni bila ječa, temveč prava mesnica«!
Priča ,«,ušič je bil tako mučen in tepen, da so mu življenje, kakor sam pravi, prikrajšali — za 20 let. Več zob so mu izbili, kapetan Aleksič mu je hišo zažgal in tudi staro mater so mu enkrat z bičem in batino — «zasliševali«
Najstrašnejše stvari je izpovedal Mladjen Ostojič, 50 letni seljak. Najprej ga je bil kapetan, da mu je kri udarila na usta. Prignali so ga pred načelnika Panmičiča m inšpektorja Todoroviča in ker ni ničesar povedal o mitih, ker seveda ni vedel in še danes ne ve,sta ta ava oblastnika odredila mučenje. Tolkli so ga z volovsko žito
in igle so mu zabadali pori nohte. Kri je brizgala, načelnik pa je vpil : «Priznaj, priznaj!« — «Kako naj priznam,, ko ničesar ne vem!« je odgovarjal mučeni siromak. Po~ znejo so ga vlekli v klet, slekli do nagega, privezaB sme klop in kapetan sam ga je tepel. Ko so se divjaki utrudili batinanjem, ko je bil Mladjen že ves razmesarjen in krvav so pa prinesli nekake klešče ter mu zagrozili, da ga bode tako dolgo ščipali, dokler ne prizna. — «Priznam vse,, karkoli hočete«, je tedaj rekel mučenik in omedlel Pestili so ga ležati v krvi, načelnik je še naročil, naj se po« skrbi, da nikdo ne zve, če bi umrl.
Podobne obtožbe so se vrstile. Sahib Korkut, ede« od onih muslimanskih poslancev, ki še podpirajo vlado« je vse to poslušal in tudi opisal v svojem listu, v Beo* gradu se pa prav nič ne zgane. Vlada je odgovorna parlamentu in žalostno je, da se ,y njem ne združijo vsi pošteni ljudje v skupnem in nujnem protestu proti tem škandalom in grozotam. Ko žvižgajo bikovke, padajo batine, poka koža, - brizga kri ni čas za razpravljanje, kdo naj spiše interpelacijo, kdo jo naj vloži, čigava stvar je to, temveč treba je takoj in odločno nastopiti, ker protest proti takemu barbarstvu je skupna stvar vseh, ki so pošteni in kulturni.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Narodna skupščina bo še te teden zaMjj}*-čena in se bodo gospodje narodni poslanci vrnili dbi*«v na velikonočne počitnice.
Ministrski predsednik Pašič se odipiravBp s svojimi spremljevalci v Genovo. Predsedstvo je prt*m ministru Trifkoviču, ki bo za dobo odsotnosti zastopal tudi zunanjega ministra dr. Ninčiča.
Vladni krogi se sedaj obširno bavijo s civilne listo kraljevo, ki bo zadela na odpor pri opoziciji. Demokratie krog Pribičeviča zahtevajo, da se naj sprejme povišana civilna lista, kot jo je predložila vlada. Jugoslovanski klub je sklenil, da bo glasoval proti civilni fist, bodisi proti dosedanji, bodisi proti povišani.
Vlada namerava izvesti zakon o razdelitvi države na oblasti tekom enega mesca.
REKA.
Reški fašisti izjavljajo, da preprečijo povratek Zanelle na Reko. Fašisti so si baje nabavili jugoslovanske uniforme in mislijo izvršiti nekaj atentatov na osebe reške konstituante.
BOLGARIJA.
Kakor omenjamo na drugem mestu, je pozval ministrski predsednik Stambulijski vse stranke, da imenujejo svoje zastopnike za genovsko konferenco. Komunist so se takoj odzvali in v bolgarsko delegacijo pride ede» od njih kot glavni, drugi pa kot nadomestni delegat Ve-lekapitalistična in šovinistična skupina pa tudi v tej zadevi nasprotuje ter se noče odzvati povabilu. Odpor desnice, to je velekapitalistov in šovinistov proti bolgarski vladi se kaže v vedno ostrejši obliki. Ljudje, kakoršn! so pri nas na vladi, so v Bolgariji pravi zarotniki proti večini in vladi delovnih slojev.
KROG SMRTI KARLA HABSBURŠKEGA.
Ziti pošiljajo sedaj brzojave sožalja radi nagle smrti Karla. Zito mislijo z dovoljenjem male antante fče bo to dovolila) nastaniti z družino vred na Madžarskem.
Madžarski Kartisti so sklenili, da se mora po Karlovi smrti smatrati njegovega najstarejšega sina Otona II. za kralja Madžarske. Dokler je Oton še mladoleten, bi izvrševala regentsko oblast Zita. Kartisti zahtevajo, da se pokoplje Karla na Madžarskem, kamur se naj preseli tudi Zita z otroci vred.
Madžarska vlada pa odločno vstraja na zakonu, ki ga je proklamirila glede detronizacije Karla in njegovih otrok.
RUSIJA.
Ruska delegacija za genovsko konferenco je dospela v Berlin in tu je dal njen vodja sovjetski komisar CiČerin nekatere izjave sotruaniku «Berliner Tagblatta«. Sovjetska Rusija je prepričana, da je Nemčija hajhližja in najpristopnejša delu za obnovo ruskega gospodarstva. Rusija odklanja vse projekte kakih int emaci jonalnih komisij in sindikatov, kakor so se predlagali v Canesu, ter bo samo s posameznimi državami sklepala posamezne dogovore. O Tfaftcóski politiki fee je izrazil, da pade na njo vsa odgovornost, če bo nasprotovala sporazumu in sodelovanju Rusije v evropski obnovi. — Sovjetska delegacija je iz Berlina odpotovala v Italijo čez Brenner, ne da bi se dotaknila Švice.
AMERIKA.
Glede kreditov za gospodarsko obnovo in. zv trgovino v srednji Evropi .je izjavil senator Owenjane dovoli Amerika nikakih podpor, ,d°W®r države ne nehajo z neprestanim faskanjem novi,	^
ceV, dokler ne znižajo svojega rmhtanzma m dokler ne spravijo svojih proračunov v ravnotežje. Ko pnde pravi čas in spoznanje, bo Amerika pomagala Evropi, prej p»
ne~'	.	-	,	f I --------
Beležke.
Delegati za genovsko konferenco. Bolgarski ministrski predsednik' Stambuliski je novinarjem razkladal priprave za genovsko konferenco : «Vse smo pripravili, se predno smo dobili službeno obvestilo, kdaj da Se vrši konferenca. Pozval sem vse stranke in parlamentarne skupine, tudi komuniste, ter jih profeil, da si Izberejo po enega zastopnika, v sestavo bolgarske delegacije. To šem ciaSI ii, rfoeh razlogov : da se Dredstavniki vseh naših-..
parlamentarnih skupin seznanijo z merodajnimi krogi evropske politike in pa da se v Genovi čuje glas vseh naših. strank«:.- — l ako v Bolgariji, kako pa pri nas? Pri nas je Pašič brez vseh posvetov sam sebe imenoval za prvega delegata. Pasic- si brez vsega, čisto enostavno lasti za-iftópsèró države SHS in s seboj vzame ljudi, ki so mu slepo udani in ki bi z njim vred vse storili, da se pred svetom ubijejo in zatajijo glasovi vseh drugih strank v ■Jugoslaviji! ,•
Kdo bo zastopnik Slovencev na genovski konferenci? Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je odposlal ministru n. r. Albertu Kramer obvestilo, da je pozvan kot čJan v našo delegacijo za genovsko konferenco. Policaj-demokrat dr. Kramer se je povabilu odzval. Tako «Narode: —- in mislimo, da dr. Kramerjev poklic na genovsko konferenco ne rabi posebnega komentarja, saj nam je dr. Kramer znan, kot svojčasni minister in je kot tak poskrbel demokratski stranki za častni naslov — stranka izvozničar-jev. Dr. Kramer je kot glavni urednik «Jutra« «premalo«? zasluži, radi tega mu je bilo treba poskrbeti za lepe dnevnice, ki se mu bodo izplačale v frankih. Slovence in Hrvate bosta zastopala na genovski konferenci dva policaj-demokrafca ministra : dr. Kramer in Krstelj.
Zopet vojno ministrski kredit. »Zagreber Tagblatt« poroča, da je vojnemu ministru dovoljen kredit od 50 milijonov dinarjev za nabavo oblek, čevljev in drugih potrebščin. Vojni krediti se vedno dovoljujejo, vojniki so pa v najhujši zimi zmrzovali, bolehali in umirali v raztrganih oblekah, raztrganih čevljih, mnogi pa tudi v tej opravi, ki so si jo od doma prinesli, dokler ni popolnoma razpadla. Vojni minister v enomer vleče visoke kredite, nad njim pa ni nadzorstva, ne višje oblasti. Ta kredit in nabava vojne opreme je najbrž trdi v zvezi ž vojno-politično akcijo Wranglove vrste.
Kemije dobijo oficirji. Ministrski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da se od 3000 konj, ki jih bo dala Madžarska po nalogu reparacijske komisije naši državi, kar 2ÜÜG konj odda oficirjem, ki so svoje konje izgubili v vojni. Po kaki ceni ali če mogoče kar zastonj, še ni znano, gotovo pa je, da se bo izcimila zopet čedna korupcija. Vole iz Nemčije — Pašičevemu sinu, konje iz Ogrske — pa oficirjem, tako gre eno za drugim. Vdovam, ki so može izgubile v vojni, sirotam, ld pogrešajo roditelje, — trpečim, pohabljenim invalidom namečejo par beličev ali pa nič, visokim oficirjem pa, ki so prišli zdravi iz vojske, se delijo razne nagrade in sedaj še celo konji.
Kako Bolgari nastopajo proti Wranglovcem. — Kakor smo že zadnjič javili, se bolgarska vlada dobro zaveda. velike nevarnosti, ki preti posameznim državam in splošnemu položaju v Evropi od strani rusko-caristične reakcije. Narod je zahteval odstranitev Wranglovìh čet in vlada je tej zahtevi udovoljila s sledečimi odredbami : 1. Wranglovi vojni oddelki so pozvani, da vložijo v depozit finančnega ministrstva potrebne svote za svoje vzdrževanje. Ce to ne store, morajo odpotovati iz države, ker Jih vlada iz lastnega noče niti za najkrajši čas vzdrževati, 2. Naglo in definitivno razoroženje Wranglovìh vojnih. oddelkov. 3. Vsi. Rusi, ki hočejo še ostati v državi, si morajo takoj poiskati kako službo in javno delo, nezaposlenih se ne bo trpelo. 4. Bolgarska vlada posreduje pri sovjetsko-ruski radi splošne amnestije za vse navadne vojake raznih carističnih vojnih oddelkov in za vse druge begunce, ki se niso izpostavljali v protisovjetski politiki, kakor tudi radi vseh mogočih olajšav za vrnitev ruskih beguncev v domovino. 5. Vsi Rusi v Bolgariji se morajo pokoriti bolgarskim zakonom brez vsake izjeme. 6. Vojnim oddelkom Wranglove armade se ne pripoznajo nobeni privilegiji kake «vojske«, vse, brez izjeme je podvrženo bolgarskim oblastem. 7. Nobeden Rus, pa naj bo meščan ali vojak, ne sme nositi orožja.
švicarski glas o naši notranji politiki. «Neue Züricher Zeitung« piše o našem političnem položaju, ter pravi tudi to le : «Vsekakor pa je stopilo hrvatsko vprašanje v akutni stadij in se mora hitro rešiti. Mogoče bi bila najboljša pot, da se razpusti sedanji parlament in razpišejo nove volitve, potem bi se dalo urediti hrvatsko vprašanje in pospešila bi se rešitev važnih gospodarskih in finančno-političnih vprašanj. To bi pa bilo seveda samo tedaj mogoče, če se izvrši temeljita revizija sedanje ustave«. — Tako piše švicarski list, naši režimski listi pa mislijo, da se hrvaško vprašanje najboljše reši z divjanjem fašistov in raznim nasiljem. («Hrv. Obrana« št. 74).
Iz demokratskega cvetličnjaka. Radi delne izvedbe agrarne reforme po Bački in Vojvodini je napeč pritožb. Neka udova v okolici Subotice je prodala zglavnik perja, da je lahko plačala poverjeniku za agrarno reformo za takso 1000 kron in on jej je nakazal 5 oralov zemlje. — Sedaj,, pri reviziji agrarne reforme pa so jej odvzeli podeljeno jej zemljo. Uboga vdova nima sedaj ne perja, ne 10Ò0 kron in ne zemlje. Drugo vdovo s peterimi otroci iz subotiške okolice so odbili, ko je prosila za podelitev zemlje, češ, da je perica in nevešča kmetskega dela, ker jb je nekdo naznanil, da je prala po zimi srajce. Pranje srajc po mnenju poverjenika za agrarno reformo ne spa-* da k zemljoradništvu. Kdor hoče imeti zemljo, on ne sme po riarsi prati umazane srajce.
Dnevne novice.
Izraze sožalja radi smrti lavantinskega knezoškofa so nadalje še izrekli : Kapitelj dubrovački, kapitelj zagrebški, msgT, Feliči, auditor pri nuncijaturi v Beogradu, kapitelj sekoskš, nadškof goriski dr. Sedej, rektor Anime v Rimu dr. Brenner, poreški škof Pederzolli, nadškofijski ordinarijat dunajski, senjski škof dr. Marušič, olomucki nadškof dr. Stojan, praški nadškof dr. Kordač, briksenski škof dr. Raff!, frančiškanski samostan Brežice, župnijski, ozir. dekanijski uradi : Zavrče, Ptuj, Celje, Kapela, Usmiljene sestre v Vojniku. šol. nadzornik v pok. dr. Bezjak, višji ravnatelj mošže Kaznilnice, okrajni glavar ljutomerski dr. Vaupotič, Marijina kongregacija učiteljic v Mariboru, delegat ministra financ dr. Savnik, okrajni glavar celjski dr. Žužek, dekanat bogoslovne fakultete dunajske univerze, županstvo Rogatec, grof Attems, Slov. Bistrica,
Umrl je dne 25. marca t d. v Artičah pri Brežicah v starosti 22 let Josip K or ban, učitelj istotam. Kako priljubljen je bil rajnki je svedočil njegov pogreb. Svetila mu večna luč, preostalim pa naše sožalje!
Kraševa civilna lista. Zakonska novela je že podpisana sa povišanje kraljeve civilne liste. Zakonski pfedU
log je že podpisan od vseh ministrov ter predan skupščini s sledečim besedilom : 1. Civilna lista Nj. V. kralja Aleksandra se poveča na letnih 24 milijonov, od katerih se izplača 6 milijonov v francoskih frankih, 18 milijonov pa v dinarjih. 2. Ta civilna lista velja od 1. januarja 1922, za njo potrebne svote pa padejo v budget za leto 1922. 3. Ta civilna lista se ne da zvišati brez Narodne skupščine pa tudi ne znižati brez kraljevega dovoljenja. 4. Ta zakon postane veljaven, ko ga skupščina osvoji in kralj podpiše. —Skupščina vse sprejme, kar Pašič hoče, je že vse tako urejeno in zato lahko govorimo o tej civilni listi, kot o gotovi stvari. Po današnjem kurzu irancoskih frankov se bo izplačevalo kralju na leto nad 60 milijonov dinarjev to je nad 240 milijonov kron letno ali dve tretjini milijona —• dnevno.	.	-
Spor o vjenčanom kumu. (Vjenčani kume je priča pri poroki). Med beograjskimi pravoslavnimi duhovniki je zavladalo veliko nezadovolje, ker je vlada izdala odlok, po katerem bo predsednik čehoslovaške republike priča pri poroki kralja Aleksandra. Masaryk je, pravijo pravoslavni popi, katolik, a pravoslavni predpisi strogo prepovedujejo, da bi kumovali, katoliki pravoslavnim. Patrijarh se je obrnil pred 20 dnevi do ’ Pasica s prošnjo, naj se Masa-ryka kot katolika odklone, a ni dobil na svojo prošnjo nobenega odogovora. Pa bo kedo še trdil : pravoslavni so strpni in ne dlakocepci!	.	....
Slovenci dobimo zopet visok obisk. .V. Beogradu se mudi s svojim spremstvom romunska kraljica Marija, kjer se dogovarjata s kraljem Aleksandrom, o podrobnostih poroke z njeno hčerko Mariolo. Ko bodo enkrat končani porazgovori glede poroke, bo poselila rumunska kraljica še Bosno, Hrvatsko in Slovenijo.
O kraljeviču Djordju se po Beogradu vsak čas razširi kaka posebna vest. Zlasti «Politika« vedno kaj zve iz Pariza ali pa odkod drugod. Zadnjič se je pisalo, da zahteva od vlade, naj nujno reši in uredi njegove civilnopravne zadeve, sedaj pa pravijo, da je vojnemu ministru poslal odpoved ali ostavko na čin rezervnega pešadijske-ga majorja v SHS vojski.
Dve struji v radikalnem klubu — Pašič namerava zopet obolèti. V radikalnem klubu se je pojavila struja, ki stremi za ciljem : sedanji radikalni ministri naj odstopijo in bi jih zamenjali drugi, ki že delj časa niso bili deležni vladnih korit. Pravijo, da se ta radikalna struja hoče nasloniti na Protiča. Ker se ta struja vedno bolj jači, so sestali te dni radikalni ministri : Pašič, Trifkovič, Kustičevič in Markovič in so dolgo razpravljali o tem. Pašič je na tem sestanku zaprosil I rifkoviča, naj ga ta zastopa v slučaju njegovega odhoda v Genovo. Drugi so pa zopet mnenja, da namerava g. Paši čzopet oboleti in je mogoče, da ne bo šel v Genovo radi bolezni.
Verski davek. Kakor znano, se bori Jugoslovanski klub že dalje časa, da bi se vzpostavilo vsaj nekaj enakopravnosti v proračunu ministrstva ver. Vsa tozadevna borba bo, kakor kažejo razni znaki, zamanj, ker so proti spremembi proračuna vladinovci. V zadnjem času pa se je porodila med demokrati in radikali misel, naj se razpiše na vse že obstoječe davke 10 odstotni verski davek. Jugoslovanski klub se bo temu predlogu uprl s vso silo. Ako bo večina v finansijskem odboru zahtevala upe-ljavo tega davka, potem bo naš klub izvajal najdalekosež-ne posledice in izjavil popolno nezanimanje za spremembo verskega proračuna v prilog katoliške veroizpovedi.
Najbolj skrbijo v naši državi zase ministri in poslanci. Ministri si dvigajo vsak mesec dnevnice, istotako poslanci, ki bodo dobivali od 1, januarja 1922 naprej na predlog financijskega odbora povišane poslaniške dnevnice za 60 dinarjev. Dnevnice našip poslancev bodo znašale 180 dinarjev ali 720 K.
Čudni izgovori. Minister Krstelj je izjavil, da je odvisno od finančnega ministra : ali dobi Slovenija dva milijona dinarjev za, glede prehrane pasivne kraje. Ko je pa z ozirom na to izjavo interpeliral poslanec Jugoslovanskega kluba Škulj g, finančnega ministra, mu je ta odkrito priznal, da g. minister in kolega Krstelj ni zahteval od njega za pasivne slovenske kraje niti ficka podpore. Ali z drugimi besedami povedano : demokratskim ministrom je resnica nekaj tujega.
Jugoslavija — brez žita. Naša vlada je poslala v Bukovino posebno komisijo, ki bi naj nakupila za naše pasivne kraje potrebne množine pšenice. Rumunija ima namreč 130 tisoč vagonov pšenice in drugega žita, katerega* lahko izvozi. Rumunija pa nam ne zaupa, kar meni in tebi nič žita, ker se jej čudno zdi, kako zamore agrarni Jugoslaviji primanjkovati prehrane ter zahteva, da mora rumunski poslanik na našem beograjskem dvoru Emandi potrditi : v naši državi manjka v izdatni meri prehrane in ta osobito v njenih južnih delili. Celo Rumuni so pokazali nezaupljivost napram naši komisiji.
«Kmetje« na shodu Samostojne v Št. Lenartu. Advokat dr. Milan Gorišek, zemljoradnik nadučitelj Robnik, učitelj Ivančič, penzijonirani železniški uradnik in hotelir Hojnigg, krčmar Johann Ferk, fabrikant Schütz, uskok Nemec, zobotehnik Vogrič, uradnik Železnikar, krčmar Recer, harmonika-fabrikant Simonič, «verboltar« Hazl, to so bili dični kmetje na pogorelem Pucljevem shodu v Št. Lenartu. Živijo, taka kmetijska samostojnost.
Revanža se jim ni obnesla. Preteklo nedeljo sta zborovala dr. Korošec in poslanec Brodar v Radovljici na Kranjskem. Samostojni so se hoteli našim revanžirati radi Pucljevih polomij v Slov. Bistrici, Kranju, v Št. Lenartu in v Apačah. Na naš radovljiški shod so nagnali najbolj divjaške in pretepaške slabostojneže iz Kranjske. — Eden glavnih voditeljev samostojnežev, znani kmet Ažman je najbolj tulil na shodu. Ker le niso hoteli slabo-stojni razgrajači potihniti, so posegli naši po samopomoči in namazali slabostojne kričače z brezovim oljem, da si bodo pomnili. «Jutro« sicer laže na prvi strani pod debelim zaglavjem o razbitju Koroščevega shoda v Radovljici, a prizna, da so bili _samostojni razgrajači maziljeni z brezovim balzamom, od’ katerega je kanilo na kolovodjo Ažmana največ in menda za enkrat malo preveč kapljic. Tokrat v Radovljici se je obnesla revanža slabo!
Malo preveč bremen. Iz Makol nam poročajo: Jurij Orovič, veleposestnik goratega kraja v Makolah ima edinega sina, ki se je moral bojevati v Avstriji, potem pa v Jugoslaviji na koroški fronti, bil tam ujet ter je pretrpel grozne muke. Lani je na poziv ob Božiču šel k vojakom v Celje, tem so mu rekli, da ga nimajo vpisanega, ter mu veleli, naj gre domov. Od tam se Je.kar" na ravnost peljal v Maribor ter tudi tam stikal po vojašnicah, kjer so mu isto rekli, kot v Celju, da ga nimajo nikjer zapisanega. Franjo Orovič se jè seveda tretji'dan vrnil domov k

j očetu ter pomagal pri gospodarstvu do. konca marca in i glejte čudo : Te dni so pa dobili orožniki povelje, naj mia-! dega Oroviča takoj aretirajo in kot vojnega begunca pri-! tirajo v vojake. Stari Orovič nima nikogar na velikem go-i ratem posestvu, sam je že več časa bolehen, povrh dav-I karske sekature, naj bi plačal okoli 60.000 kron vojnega I dobička dočim istega nikoli ni imel, pač pa se je globoko zadolžal in druge neprilike so ga spravile ob telesno in, duševno moč, sedaj mu je pa vojna uprava vzela edinega sina, ki je vodil in delal na posestvu, ki redi male hčerke ozir. sestrice in iz pisma, ki ga je v naglici pisal iz Celja se razvidi, da mu za vse dobro in blago vneti centralisti mislijo dati kot vojnemu beguncu večmesečni strogi zapor po beograjskem receptu in večletno službovanje pri vojakih, dočim doma davčni eksekutor terja ogromen davek od neobdelanih vinogradov in polja. Stari Orovič je duševno in telesno izmozgan, sina mu preganja centralizem, male hčerke pa bodo izročene usodi, pa kaki? T« je nujna odpomoč silno potrebna in se lepo prpsi naše po stene in delavne gg. narodne poslance, da proti takemui postopanju takoj ukrenejo potrebno.
«Društvo organistov in glasbenikov za Slovenijo Zi Medjimurjem« je imelo svoje prvo glavno zborovanje, dne'21. marca 1922 dopoldne v Narodnem domu v Celjur. Zborovanja se je udeležilo nad 130 tovarišev organistov! iz vseh pokrajin Slovenije in Medjimurja, kjer* so skupno manifestirali za izbolšanje svojega, nad vse slabega gmotnega stanja. Zborovanje je počastil s svojo prisotnostjo gospod Dragotin Žabkar, podžupan mesta Celje in gosp. Adolf Bervar, tajnik NSS za okraj Celje. Slišale so se mnogobrojne pritožbe tov.-organistov o njih žalostnem* položaju. Na predlog' tov. Klančnika so vsi navzoči enoglasno sklenili, 'zahtevati od kn. šk. ordinarijata društvenega delokroga ustanovitev disciplinarnih komisij, katere bodo varovale svoje člane pred krivičnim postopanjem njihovih delodajalcev.2. Naj se izjednači štolnina po tarifu, katerega bode predlagal društverfi odbor tozadevnim kn, šk. ordinarijatom. 3. Naj se plačujejo potrebne cerkvene note iz cerkvene blagajne. Na predlog tov. Josipa Jarh so vsi zborovalci enoglasno sklenili, da bodo odločno vstrajali na zahtevi stalne mesečne plače, katero je odredil in odobril kn. šk. ordinarijat v Mariboru z okrožnico vsem župnim uradofti in z vlogo društvu z dne 7. januarja 1922. Članarina za leto 1922 se je določila na 2 dinarja mesečno (letno 96 kron). Vsi člani, ki so k društvu pristopili do dne 21. marca 1922, plačajo članarino tudi za leto 1921 v znesku 48 kron. Vpisnina, sprejemni« na in članska legitimacija stane 8 kron. Kot ustanovni član k društvu je pristopil g. Dragotin Žabkar, zakar so mu vsi zborovalci izrekli prisrčno zahvalo. Izvoljen je bik enoglasno dosedanji odbor društva s sedežem v Petrovčah pri Celju.
Likvidacija baranjske županije. Notranje ministrstva je odredilo likvidacijo baranjske županije, ki bo premeščena v Zombor.
15.000	grobov. Avstrijsko poslaništvo je dostavila naši vladi seznam grobov vseh naših državljanov, ki SQi kot vojaki, bolniki, interniranci itd. pomrli po taboriščih« bolnicah in na drugih mestih v teritoriju današnje avstrijske republike. Ti seznami, ki vsebujejo podatke nad
15.000	grobov, se bodo objavili v informacijo sorodnikov! teh pomrlih.
Beograd napreduje glede rojstev. Po statističnih podatkih beograjske občine raste zelo v naši prestolici število rojstev. V februarju letošnjega leta se je rodila V Beogradu 218, a umrlo samo 138 oseb.
Poplave v južni Srbiji. Vsled močnega in dolgotrajnega deževja je par sto kvadratnih kilometrov Kosovega polja pod vodo. Voda je podrla in odnesla mnogo mostov in cestni promet med Mitrovico in Ipekom (Peč) je popolnoma onemogočen. Skozi Mitrovico je tekla vodai nad meter visoko in poplavila je polovico mesta. Razdrla je in močno poškodovala 14 hiš. Človeških žrtev ni bMo-Iz Črne gore — Nikšiča — pa javljajo, da je zadnje dni marca začelo močno snežiti in da so sedaj ceste v zelo slabem stanju.
Malo več pozornosti. Od. Sv. Lovrenca na Pohorja se nam poroča : Tukajšnje gasilno društvo se je mariborskemu okrajnemu glavarstvu že dvakrat pritožilo radi obratovanja v parni žagi, ki ogrožuje varnost v okolici. i. Žaga je last židovske tvrdke Dr. E. Weiss, v najemu p« jo ima gospod Novak. V žagi je požar izbruhnil že štirikrat, toda vedno se je posrečila omejitev ognja. Na zopetno pritožbo gasilnega društva je okrajno glavarstva, odgovorilo, da se je delovodja g. Wetterschneider zavezal, sezidati zid iz žage v strojne prostore najkasneje dd( 15. t, m, in da ima tvrdka vsled tega pravico nemotena obratovati. Mi šentlovrenčani pa se povprašujemo: kdo* bo povrnil škodo sosedom parne žage, ako iznova izbruhne kak ogenj. Za, vsako stvar pošiljajo naši oblastniki komisije po svetu, da bi se pa komisijonelno overili o nevarnosti, ki preti celi skupini hiš okoli omenjene žage, ta jim ne pride na um. Malo več pozornosti gospódje pri okrajnem glavarstvu, bi bilo na mestu, saj gre za varn<-«f imetja poštenih državljanov!
Razočarani tat. Iz Št. Janža na Dravskem polju nami poročajo : V torek 28. marca zvečer med 10. in lì. uro je obiskal našo občinsko pisarno nepoklican gost, ki je pregledal občinsko blagajno. Vrata je odprl menda s ponarejenim ključem, da bi odprl blagajno, pa si je sposodil pri sosedih sekiro n bianske zobe. A blagajna je bila itak odprta in prazna, en zaklenjen predalček v isti je odpri *• silo, a notri seveda ni bilo druzega, kot stari papigi in pajčevina. Mož gotovo ne pozna sedanjih gosppdarskihi razmer, ker bi sicer moral vedeti, da so ne samo državne» ampak tudi občinske blagajne — prazne. Zato bi si bil) lahko prihranil ta trud. Brskal je tudi v miznicah hi šts* lažah, a ni našel ničesar, kar bi mu dopadlo, razven zabojček, v katerem so bili shranjeni ključi od volilnih skrinjic. Ker. pa tudi tu ni našel pričakovanega zaklada,‘je .ponoči od sobote na nedeljo zabojček prinesel nazaj in g« odložil pri cerkvi. Ker se je našel v pisarni nek papir, * imenom nekega hlapca iz Zatolič, so ga žarvdarji aretn in izročili sodišču.	_	■	■
Öbsodba dveh tolovajev. Pred splitsko poroto so bili letos sami težki slučaji umorov, ubojev ter ropov. Te dni je sodila splitska porota dva razbojnika Ujeviča in £u*r žulo. Ujevič je že bil svojčas enkrat obsojen na smrt, «I pomiloščen na 20 let ječe, pa je utekel. Ravno tako je svojčas sodnija obsodila žužulo na 10 let ječe, odke-dnfi ,se mu je posrečil pobeg. Oba tolovaja imata na vesp. .*4 dokaj razbojništev in tatvin. Kot pobeglici iz Jep«[ -JSL umorila razbojnika Ujevič in žužul 4. januarja. fftŽjl JLi*
n-onika Andreja Lovrinčevića. Porota je _ v tem slučaju «prostila liljevića od krivde umora, a radi tatvine so mu prisodili 5 let ječe, žužul pa je bil obsojen radi umora na vešala.
Železniške nesreče in nezgode. V noči od 28. na 29. minulega mesca je trčil na postaji Osijek mešani vlak, ki pride iz Dalja v'tovornega. Razbila sta se dva vagona in službeni voz tovornega vlaka. Osobje in potniki so ostali nepoškodovani. V noči od 29. na 30. t. m. ste trčili na postaji Osijek dve lokomotivi, od katerih je ena znatno poškodovana, druga pa je skočila iz tira. Dne 30. minulega mesca je trčila na ravno isti postaji lokomotiva s prazno garnituro. Vseh teh železniških nesreč v Osijeku je kriv premajhen prostor, na katerem se razvrščajo lokomotive in garniture.
Samomor profesorja. Pred par dnevi se je ustrelil v Somboru, umirovljeni profesor Gojkovič. Že več mescev ni dobil pokojnine, zaman j je urgiral in prosil in zato se •je odločil k temu žalostnemu činu, ker živ ne more v zemljo, na zemlji pa čakati ne more, da se oblast in naša socijalna politika spomni, kaj je dolžna po zakonu in človečanskih zahtevah takemu v državni službi izžetemu in «nemoglemu siromaku.
Dva zločina. Dne 2. t. m. so našli v Gornjem Vrapč j z razklano glavo 55 letno starko Kato Sreš. O zločinu je ulosedaj ugotovljeno sledeče : Kata Sreš je ostala zgoraj omenjenega dne sama v svojem stanovanju, ker je njen mož odpotoval v Zagreb. Bratranec Kate —. Tučina Sreš pa je stanoval v sosedni hiši s svojo ženo in otrokom. Žena Srešova ja odišla zgodaj zjutraj v Vrapče v cerkev, a svojega dveletnega otroka je pustila na skrbi Kati Sreš. Tučina Sreš je ostal po odhodu svoje žene sam v svojem stanovanju. Ko se je vrnila žena Tučine iz cerkve v stanovanje Kate, je našla to vso v krvi pred vrati kuhinje. Dveletni otrok pa je plakal, sedeč tik umorjene Kate. V kuhinji, 'kjer je obležala v krvi Kata, so našli okrvavljeno sekiro. Umora Kate je obdolžen njen bratranec Tučina, ki je neznano kam pobegnil in sta živela s Kato v večletnem prepiru ih kr egu. V Vrapču je zadavila te dni Švicarka Louise Mersing svojo 9 letno hčerko Jolando.
Drvimo za Avstrijo. V izkazu naše Narodne banke o stanju papirnatih bankovcev se najde, da kroži sedaj za 4 in tričetrt milijarde papirnatih bankovcev več v naši državi, nego po zadnjem izkazu koncem lanskega leta. Kmalu bomo s tiskanjem papirnatih bankovcev tam, kjer se nahaja Avstrija, v kateri natisnejo vsak dan za eno milijardo novih papirnatih bankovcev.
Cene za sladkor povišane. Po poročilih iz Zagreba so tovarne za izdelovanje sladkorja zopet zvišale cene za sladkor in sicer za 2 K pri kilogramu. Ker so še le pred nedavno zvišali cene za sladkor, se vendar ne more reči, da so se pridelovalni stroški v tako kratki dobi tako zalo povišali. Tovarnarji in velekapitalisti pač smejo poljubno zvišati cene za svoje izdelke, kajti dobro se zavedajo, da jim nihče ne bo stopil na prste.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 320—323, francoski frank stane 29—30 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 4.32—4.40, za 100 čehoslovaš-kih kron 6,21—630, za 100 nemških mark 101—103 in *a 100 laskih'lir" 17 10 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.55 centima (1 centim je 1 vinar).	f
Mestno kopališče. V občinski seji je bilo sklenjeno, da bodo dobivali delavci in javni nameščenci karte z znižanimi cenami za kopanje. Dosedaj te mestne dobrote še nismo okusili.
Predavanje. Muzejsko društvo je priredilo dne 23. marca v mestnem gledališču predavanje s skioptičnimi sli kami. Predaval je tajnik arheološkega inštituta na Dunaju in privatni docent dunajske univerze dr. Rudolf Egger o pokristjanjevanju Slovenije in Hrvatske do 8. stoletja. Čeravno je trajalo poldrugo uro, je znal poslušalce tako vezati, da so mu vsi z zanimanjem sledili. Razjasnil je marsikatero temno točko. Tudi v nekdanjem Petoviju morata biti dve starokrščanski cerkvi, ki jih arheologi še niso spravili na dan, zato pa želimo našemu podjetnemu Muzejskemu društvu, da dvigne tudi starokrščanske zaklade Petovija, kakor je dvignilo že dosti starorimskih. — Predavanje se je vršilo v nemškem jeziku. Kakor izvemo, pride v Ptuj predavat tudi zagrebški arheolog dr. Hoffiler.
Iz Maribora.
Iz Ptuja.
Za poroko' našega kralja Aleksandra se tudi Ptujčani pripravljamo. Sodar Steudte bo izdelal 4 ali 6 velikih vinskih sodov, ki jih bodo napolnili z najboljšo kapljico vinorodnih Haloz in Slovenskih goric. Haložan in Ljutomerčan bo postal po celem svetu znan.
Nakup hiše. Kmečka nabavna in prodajalna zadruga, ki jo je'demokrat Jurza izročil Židu Sonnescheinu v kremplje, je kupila od trgovca Nedoga hišo v bližini žalske zaloge piva, kamor se bo v kratkem preselila. Ptujski Izrael si je že mel roke, češ, sedaj ne bodo imeli prostorov, pa bomo Židje edini nakupovalci zrnja in bomo kmetom diktirali cene. To židovsko-demokratsko nakano je preprečil odbor nabavne in prodajalne zadruge in se je postavil na svoje noge. Tako je prav! Kmetje okoličani pa se bodo še bolj oprijeli kmečke zadruge. Žadružna misel mora prodreti do zadnje viničarske koče.
Revizija bivše mestne uprave še ni končana. Moral je tam vladati res vzoren red.	‘
Drava se je usmilila Ptujčanov in odnesla vse smeti, ki jih mečejo z nabrežja v vodo, kamor so speljani tudi Scanali, tar fih ptujsko jmesto ima.
Nekaj izza kulis «Marburgerce« —. Kakor znano, je I še «Marburgerca« v preddobi zadnjih volitev pridno podpirala demokrate, ker je pač demokratski list, kakor si oni mislijo, céravno list vzdržujejo večinoma tukajšnji — Nemci, kateri so vse drugo, le demokrati-ne. Pozneje smo se čudili, da je list zavzel nekako resnejše stališče, ker je tudi včasi kako prav ostro povedal demokratom. S tem se je list, kateri je prej že očividno hiral, precej oživil, ter smo ga tudi z zadovoljstvom čitali. Ali sedaj je legla zopet težka megla na «Marburgerco«, odkar vihtita oba Vekoslava (Špindler in Kukovec) nad njo svoje pesti. Zadnje tedne je čitatelj že čutil, da bije zvon zopet odloč-! neje na demokratsko plat. Kakor čujemo, se je že tudi j odpovedalo enemu uredniku, en urednik se izmenja, in
•	pride g. Watzlawik, znan kot nekdanji urednik «Zjjlier t Zeitung«, na njegovo mesto. Dalje je g. Davorin Žunko-
•	vič, ki je kot sotrudnik s svojimi velezanimivimi poljudno ; znanstvenimi in posebno narodno gospodarstvenimi čian-j ki izdatno dvignil vrednost «Marburgerce«, odpovedal na-i daljno sodelovanje, ker so mu baje hoteli Špindlerja naprtiti kot cenzorja. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli ;
i prav, kar smo ob prihodu g. Špindlerja kot novoustoliče- j nemu ravnatelju listov «Marburgerce« in «Tabora« iz- ! rekli : prej je uničil dva lista in sicer enega za drugim, ; i sedaj bo pa menda napravil novi rekord, in bo uničil dva ;
na enkrat. Ne da se zanikati, da je v Mariboru potreba : kakega resnega in neodvisnega, nemškopisanega lista,
: ter ga Nemci menda sami bolj pogrešajo, kakor mi. Go-! vori se že sicer dolgo o ustanovitvi takega lista, ker j «Marburgerca« ni spoznala toka nove dobe, ali od ideje j do udejstitve je še menda dolga pot.
Fašizem med mariborskim srednješolskim dijaštvom.
S Izvedeli smo, da podpira «Narodna Obrana« fašistovsko ! gibanje med našimi dijaki celo z denarnimi sredstvi. Eden i izmed teh petelinčkov se je ob neki priliki obregnil : «Za-; to so pa davki«! To beležko poklanjamo davkoplačeval-: cem v pomislek, vodstva srednjih šol pa pozivamo, da napravijo z energično preiskavo fašistovskemu gibanju med srednješolskimi dijaki konec.
s Za mestno klavnico se potegujejo izvožničarji. Izvozna firma za prašiče Predovič in Briglevič je zaprosila ; mestno občino, da da izključno le nji v najem klavnico za klanje svinj, tako, da bi smeli neovirano klati mariborski mesarji, da bi pa bili od klanja svinj popolnoma izključeni vsi izvozničarji. Ponuja za to letne najemnine I milijon kron, poleg tega razširi klavniško hladilnico, katera postane pozneje brez kakega plačila občinska last, ter se tudi obveže, da bo dala vso drobovino in črevesno mast mestu na razpolago za 15 odstot. nižje, kakor bo vsako-časna dnevna cena. Občinski svet jé v zadnji seji sklenil, da načelno nima nič proti oddaji svinjske klavnice v najem, da pa se mora napraviti natančna pogodba, v kateri se naj skuša doseči za občino kolikbr mogoče velike ugod nosti. Posebno se je povdarjalo, da mora tvrdka dati občini kakih 1500 ali še več svinj po lastni ceni na razpolago, da bi občina s tem mogla nekoliko vplivati na mesne cene.
Novo tekstilno tovarno namerava zgraditi tvrdka Šovski v Melju blizu mestn klavnice. Pogaja se še z mestno občino radi nakupa potrebnih prostorov. Tovarna bi bila v jesen že v obratu. Tako podjetje v Mariboru prav pozdravljamo, ker nas potem vsaj ta grozna, moreča carina na sukno in platno ne bo več stiskala.
Pomoč gladujoči Rusiji. Tudi v Jugoslaviji so se v zadnjem času v raznih krajih začeli ustanavljati odbori za
pomoč gladujoči Rusiji. Tak odbor je zasnovah tudi v Mi* ribom. Sestanek zaupnikov vseh mariborskih društev, m. političnih strank v svrho sestave akcijskega odbora za pomoč gladujoči Rusiji na široki podlagi se bo vršil v petek, dne 7. aprila, ob 20. uri v Narodnem domu. Pripravljalni odbor.
Občni zbor mariborske podružnice S. P. Đ. se vrši V pondeljek, dne 10. aprila, ob 20. uri v kmečki sobi Narodnega doma s sledečim dnevnim redom : nagovor načelnika, poročilo odbora, volitev dveh namestnikov, slučajnosti. Vabijo se vsi člani k polnoštevilni udeležbi — Odbor.
Davorin Žunkovič:	« .
Kemika kraje«, imena na Sp.Štajerskem.
Na uisca teh' vrst so bila opetovano stavljena vprašama, je-li ni tudi slovenskih imenskih oblik za izrecno nemška imena gradov, ki so že bila v? rabi, še predno je bil zgrajen grad, ali jo pa dobil kot lastnika kakega'nemškega- plemiöa, In ttt zlasti iz vidika, da imajo na Spodnjem Štajerskem skorodane vsi kraji in naselbine slovensko oi značbo, ki je tudi jezikovno umljiva., -
Na taka vprašanja se vobče more odgovoriti 'sledeče: Gotovo je, da so imele take nemško imen' sko označbe teh naselbin ali krajev slovenske označbe, joda poprej, predno ko so prišli Nemci; v/ naše kraj e,kateremu prihodu je sledilo ponemča vanje naših slovenskih imenskih oblik, a toda ter/ slovensKe označbe so se deloma pozabile, deloma: so pa nemškemu jeziku tako prilagođene, da pri mnogih ni več mogoče zanesljivo izslediti prvotne slovenske imenske oblike, To je zlasti težavno v tistih slučajih, v katerih je bila stara slovenska, imenska označba žrtvovana bodisi imenu lastnika graščine ali grada, bodisi plemiški obitelji, ki je' tamkaj delj časa živela, torej se je ta slovenska, imenska označba sčasoma popolnoma pozabila, iz-vzemši slučaj, ako se je slučajno ohranila v kaki stari listini iz srednjega veka. Sicer pa naj 'velja načelo, da naj kljub vsem političnim preobratom obdrži vsako krajevno imo značaj tistega jezika., oziroma tistega naroda, ki je dal dotično krajev -no Imensko označbo, se torej svari Slovence, 'da ne zabredejo v iste pogreške,» v katere so zabredla Nemci, ki so skoro vsako slovensko krajevno ime» sko označbo spremenili na ta način, da* so isto ali kratkomalo bodisi pravilno, bodisi napačno prestavili v svoj jezik, ali jo ,pa prilagodili svojemu je-ziku, jcajli ravno v imenskih označbah kcajev tiči večinoma v vseh slučajih tudi prazgodovina tega kraja. — Hočemo to dokazati na kratko pri najraz novrstncših krajevnih imenih.
I.	K r a j e v n a- ime n a, k V s.o b r e z d v o m -’’■"ga i z v o r.a,. so:
n o n e-m š k e g a
Braunschweig.
Naselbina tega imena na Ptujskem polju je že stara celih 100 let in je dobila to označbo po iž Braunsehvveiga na Nemškem priseljenemu Karolu: Denicke, kateri je okoli leta 1820 kupil graščino Rače m je pozneje na skrajnem severnem vzhodu svojega posestva usmuovi, naselbino^ obsegajočo . 10 naseliencev, da jih tamkaj naseli kot Svoje delavske moči. To ime se je v .Slovencih ohranilo do današnjega Časa v prvotni obliki,
Freistein.
Ta graščina pri Poljskavi se v listinah' prvič imemue leta 1286 kot „Frienstein,“ 0 kaki plemiški rodbini tega imena ni v zgodovini nič znanega-. Stavba je tudi veliko preveč neznatna in vsled lego malo sposobna, da bi bila služila kot kaka pomembna utrdba- Označbo „Freistein“ morajo forej Slovenci še nadalje obdržati, ker za to graščino ni znana nobena slovenska označba,
(Dalje prihodnjič.)
Gladiatorji.
i	Druga knjiga. — Anterbs.
87.	nadaljevanje.
Tukaj ubogi1; umućeni delavec, zabuhlih, pekočih ®či, upadlih lic, sklonjen pri slabo brleči oljnati svetiljki ivad delo«;, ki ga‘ves celodnevni trud ni mogel dokončati, ~ tam masten, rejen suženj, pijan od ukradenega vina in poln obilih ostankov pd mize svojega gospoda, smrčeč ogabno na svojem ležišču. Na tej strani ulice, — cela -mnogoštevilna, poštena družina, tesno stlačena v zatohli podstrešni sobici, — na oni strani prostorna palača z marmornatimi tlemi, z visokimi hodniki, z zračnimi dvoranami, posvečenimi udobnemu uživanju, sramotni pobotu «sti enega samega človeka — patricija, senatorja, bo-:gatafer,. — pa zategadelj nič manj razsipneža, brezznačaj-nežt. iidlj-dh'. vohotneža —.
Da i mogoče dvigniti vse te strehe, odpreti te sobe mšl.iiAhom nebeških zvezd, ki so se zdele, da jih tako pozorno gledajo, — koliko brez.dno pokvarjenosti bi razkril cesarski Rim —!
Rane só Se skrivale pod blestečim so skrlatom svete vnr ."a mesta, rane, ki so gnile in razjedale mozeg in ■L'1 !	• : òdarice sveta«. —	.
v.opnic visoko gori pod visečo streho, v beraško «■evrvl sobici se je vršil prizor — ogaben sam ob sebi, pa Jte daleč presegajoč nizkotno hudobijo in podlo izdajstvo 'Kima —,
Damasip šri Gi±rses,, Piaci dova klienta, sta storila svojo «dnevno dolžnost« pri patronu, ni ju več potreboval in podala sta se-domov..'	, .
Njuno : Snovanje jé bilo eno najboljših, kar se jih
je dalo najti v velikem, pa natlačeno polnem mestu, štiri prazne stene, razpokane od vročine, so podpirale golo strešno tramovje, opeka, še vroča od solnčnih žarkov, je gledala v sobo. Lesena, razgugana in škripajoča postelja z ubožno slamnjačo, skozi, katero so gledali šopi slame, je stala v enem kotu, v drugem napol strt glinast vrč, narejen po grških vzorcih in napolnjen z mlačno, nesnažno vodo, — to je bilo edino pohištvo v prazni sobi poleg polomljene police, na kateri so stali lončki in steklenice z mazili in dišavami za negovanje las in kože. Kos plesnivega kruha je ležal ob zaboju, polnem razne obleke in druge navlake in poleg njega prazen vrč za vino.
Prebivalca tega skrajno revnega stanovanja pa vkljub temu nista kazala na Svoji obleki nobenega sledu uboštva. Še precej dobro rejena sta bila, šaj sta se hranila na račun svojega bogatega patrona, in čedno in snažno sto bila oblečena. To je zahteval njun poklic: povečati ugled patrohov in izvrševati razne posle, ki so bili sicer čisto umazani, ki se jih je pa dalo oprati le v snažni obleki in z vplivnim nastopom. — Zares, Damasip in Oarses bi ne bila delala sramote niti Cezarjevim predsobam.
Spadala pa sta ta dva tribunova oproščanca med ljudi, ki živijo zabavi — zabava v pomenu, kakor se razume v velikih mestih —, med ljudmi, ki živijo samo čutnim potrebam telesa. Svoj zaslužek, večinoma pridobljen po nepoštenih potih, sta zapravljala v tistih nizkotnih na-sladnostih, ki jih je Rim nudil nenasitni poželjivosti, — kolikormogoče po ceni sta si jih poskrbela in se solnčila v grešnem veselju, ki se klati po velikomestnih ulicah, — ter potem spet zlezla nazaj, v Svoj brlog, kakor ostudna golazen, — kar sta tudi bila v resnici.
Damasip, dobro rejen, okoren človek, je prvi Spregovoril. Pozorno ie gledal Oarses a, drobnega, gibčnega Egipčanki umazano &agorelej£fd lica^ ki je bil oglobljen v mučne obrede dolgotrajne toalete in si je drgnil in mazal
in gladil svoje temne kodre z mazilom, narejenim iz slani« ne in Buhtečega olja, in si končno skrbno in oprezno počrnil s sajami svoje obrvi, da bi si podaljšal očesno črto-in si dal svojemu pogledu tisti trudni mehki izraz, ki je . tako zelo priljubljen pri jutrovcih obojega spola.
Damasip je že bil nepotrpežljiv, nevoljno je dejal: , »Seveda! — Vedno ista stara pesem! Meni delo m skrb in, pri Herkulu, ne malo nevarnosti, sedajle v mraku, ko mrgoli po ulicah vse polno vojakov, nevoljnih in slabo plačanih —! Tebi pa hvaležnost in plačilo in nobenega drugega dela, ko da zineš par jecavih besed in se pačiš, kot da bi bil stara babica. Ni težek ta posel, zares ne!« je pridejal, pol zbadljivo, pol dobrovoljno.1	. f?
Oarses je slonel nad koščekom zdrobljenega' ogledala, popravil z neizmémo skrbljivostjo zadnjikrat svoje obrvi in odgovoril :	A	jjfejlj:
»Vsakemu svoj posel, po njegovih zmožnostih! Ita",., seni kij naj zabije ostri klin, fino bistroumnost Oarsesovt* naj podpre Damasipova sirova sila —!«	. ; -
»—..in njegov rimski meč,« je nadaljeval Damasip, ki se je rad bahal s svojim pogumom, »naj vseka pot za Egipčanovo iglo —. Končno, igla bo praHh rokanl'— Zares, pristne oči stare zapeljivke si s? naredil. Izgledaš Oarses, kakor živa podoba stare babnice, ti rečem!« j A In v resnici, Oarses se je dobro našemil.
Svoje temne, z oljem namazane lase si je skromno ovil krog glave, širok pas je držal čres prsi gubasto Žensko obleko, ki je bila pritrjena na ramenih z ličnimi zaponkami in je v dolgih, valovitih črtah padala k njego-» vim nogam, kjer je bila skrajšana s širokim, umetno vezanim robom. Crez to obleko si jè vrgel široko ogrinjala temne barve, prepleteno z zlatimi nitmi, Z njim si je za-graih celo telo in tudi Uče,
p '	i\ys «
-js*®*: : jsfrr' ~s
(Dalje prihodnjič).
ss Podružnica v Mariboru, essa
lačuoo: Koroika cesta l/l — leisten IH. — Brzojavi: fospobute
Centrala: Ljubljana. Podružnica: Djakcvo, Sarajewo, Soste, SpHt, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
festere®** tim&mm s Sveopće ZaRatUjsko banke 4 4 a Zagreb« in qjeno podsttftrte» « Kutove« in Gospodarsko banko 4 4 v Koven» Sad«.
Kapltat hi rezerva skupco z afiUiadjamf faz fi Sö.ßö&CtW^
Daje trgovske kredite, eskcinptKa menice, lombardi»« vrednostne papirja, kupnje in prodaja toga vštete in devize, aprsgsma vloge v tekočem celima« ta na vložne knjižica ter preskrbama vae bastìa* in borzna transakcije pod najngottecjMini pogoji.
Pooblaščeni prodate srečk Mwm razredna totarite *

Mesto posebnega obvestila.
Josip Kirbiš, mesar in gostilničar naznanja v svojem, v imenu svojih otrok Josipa, Anice, Lojzike, Filomene in Milice ter vseh ostalih sorodnikov, pretužno vest, da je njegova iskrenoljubljena, srčnemila soproga ter najboljša mamica, gospa
Alojzija Kirbiš, roj. Velebit
v soboto dne, 1. aprila 1.1. ob 18. uri po kratki mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere v Graz-u preminula.
Truplo nepozabne pokojnice se prepelje v Maribor in se vrši pogreb v sredo, dne 5. aprila 1922 ob 16. uri iz glavnega kolodvora na pokopališče v Sv. Petru pri Mariboru v lastno grobnico.
Sv. maša zadušnica bo darovana, dne 6. aprila ob 7. zjutraj v stolni cerkvi.	1
MARIBOR, dne 4. aprila 1922.
Mestni pogrebni zavod v Maribora. .
N« drobno!
Sto «tabolo!
kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini
MILO
Aleksandrova
Cone zmerna I
fedsjatotj in «tožnik: Kontor«ij «Straže.«
Odgovorni urednik; Vlade Pašen Jak.
Cirilove
V MuftofOb
GLASBENA MATICA V MARIBORU
priredi
v soboto, «Irte 8. aprila 1922 v Götzovi koncertni dvorani KONCERT
s prijaznim sodelovanjem gospic Slavice Mezgec, profesorice Marije Kačerove, opernega pevca g. Štefana Roma-novskega, moškega in ženskega zbora ter društvenega orkestra.
>	VSPORED :
1.	Grieg : Nova zemlja, moški zbor z bariton solom in
spremljevanjem orkestra.
2.	B. Adamič : Petnajst let, mešan zbor.
Lajovic : a) Večer, mešan zbor.	/
b) Pomladni spev, mešan zbor.	/
F. št. Mokranjac : D. rukovet, mešan zbor.
3.	O, Dev : Vzdih,
Leoncavallo : Prolog iz opere Pagliaco.
Gounod : Molitev Valentina iz Fausta. — Vse tri točke : Operni pevec gospod Romanovski.
4.	Chopin : Larghetto iz F-moll koncerta.
Smetana : Furiant. — Obe točki : gospica Marija Kačerova.
5.	E. Adamič : Zarja se zlati. ««k^P*®***'
V. Mirk : Na trgu.
E. Adamič : Kmečka pesem.
6.	Z. Flbich : Pomladna romanca, mešan zbor s sprem-
Sevanjem orkestra s sopran in bariton solom.
ZAČETEK TOČNO OB 8. URI ZVEČER!
JZ>@žiie platèe
Mlobuke
penilo
čevlje
©okoknice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, iMuotvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni
Jakob Lah, Maribor,Glavni trg2
TRGOVINA
Na debelo
Na drebno
eccajìcve, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu
filbert Vice!, Maribor, (šiatrni trs 5.
Za h va
Vsem, ki so spremljali našega predobrega očeta na zadnji poti, se najiskrenejše zahvaljujemo, zlasti pa izražamo najtoplejšo zahvalo č. g. jareninskemu dekanu, ki je vodil pogreb, č. g. dr. Medvedu za prekrasno posiovilnico ter vsem drugim č. g. duhovnikom, pevskemu zboru, učiteljstvu, orožništvu, finančni straži ter vsem, ki so prihiteli v tako častnem številu izkazat rajnemu zadnjo čast.
Št. Ilj, dne 2. aprila 1922.
Obitelji Vračko in Šerona
Lepe Me
lepit» ure 52Ä
vlja najsolidneje tvrdka K. j ' jak, Maribor, i štev.
16.
in j ira-liz-1
Gosposka ulica 29-30
Ì
Tnpistovskl S IB
prvovrsten pri
MATIJA LAH-U
Glavni trg 4, Hinter.
POZOR!
! Lincerplavotisk 1 m K 74, šifon la 1 m K 68 do K 84, pepita loo cm širok 1 m K 120, srajce gladke in pisane od K 140 do R 220, hlačevina I28 cm širok 1 m K 180, žičnate žimnice, velikost po n.eri po K 480 do K 700. vrvi za perilo 15, 20, 25, 30, 40 in 50 m dolge. Vrvi za seno, splave, kleti, zvonove vsake debelosti in dolgosti. Nogavice za moške, ženske in otroke. Glavni in žepni robci, molinos-
Posteljne vložke1 i^^ìswie
•	za otroke, posteljne slamujače,
glavnike, krtače, biks, krema, milo za roke, britve, žepne nože plahte im pregnirane za vozove, mlatilnice in konje v vsaki velikosti po t* ih K. oo'-t. pa-namaštof be j 180 cm širok ) m K 2bo-— i. t. d. vse po m jnižjih !	, cenah v trgovini
! ALOJZIJ GNIUŠEK
Maribor, Glavni trg 6. no
„Koranit
iz žice
(Drahteinsätze) — '
domače delo, prvovrstno blago ima po zelo nizki ceni na prodaj Franc Edelstein, mizar v. Mariboru, Krekova ulica 18. • 2—2	j 48!
astestni M\,za poMfaoje M
najboljše sredstvo sedanjosti.
KORANIT je neomejeno trpežen.
KORANIT tehta na 1 m2 samo 12 kg.
I KORANIT ne odzebe in je nepremočljiv.
KORANIT se ne lomi in ne trga, je elastičen, i KORANIT je popolnoma siguren proti ognju. KORANITA vihar ne more odtrgati. KORANIT-strehe ni treba popravljati. 1 KORANIT-streha je najcenejša, zato ker je KORANIT streha najbolj trpežna.
Vsa pojasnila daje in proračune pošlje :
i1'4 140 Fran Hotevar Žirovnica—Moste, Gorenjska.
Glavni zastopnik «Koranita* za Stoveaijo.
Kostanjev les
kupuje po dnevnih cenah naj dražje izvozna trgovina
ERNEST MARINC, Celje. Kapucinska ul.3
enako tudi druge vrste lesa posebno tesani las. 2—3	14t
STAVBENO PODJETJE
ACCETTO m DEUGOVI
DRUŽBA Z O. Z
MAEIBOE
vogel: Frančiškanske in Wildenrainerjeve ulice.
Se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna.	4—L2 131