Ob prazniku žensk se veselimo s svojimi bralkami Primorski Kdaj bo ulico dobila tudi tržaška Slovenka? POLJANKA DOLHAR Vsako leto se pojavlja isto vprašanje: je 8. marec še aktualen, je smiselno proslavljati mednarodni dan žensk? Odgovorov je več in so seveda zelo različni, nekatere pa nam ponuja že kronika. V Italiji smo vsak tretji dan priča nasilni smrti ženske; vsakih 72 ur nek moški ubije svojo sedanjo ali bivšo partnerko, svojo hčerko, sestro ali mamo. V veliki večini primerov so morilci Italijani. Črna kronika zadnjih desetih dni spominja že skoraj na vojno: sin do smrti zabodel mamo (Maniago), moški ustrelil bivšo partnerko in nato še sebe (Pia-cenza), moški ubil bivšo partnerko in tri osebe (Brescia), mož zadušil ženo (Verona). Ženskam danes v Italiji ni vedno lahko. O nasilju nad njimi smo že večkrat pisali, tudi o tistem, ki se k sreči ne konča v mlaki krvi, a ni zato bolj sprejemljivo. O tistem nasilju, ki se pojavlja tudi v naši skupnosti in ga zaznamujejo ustrahovanje, omejevanje osebne svobode, kričanje, udarci, spolne zlorabe. A danes je praznik žensk, zato naj ga zaznamuje tudi lepa novica. Na socialnem omrežju Face-book so v prejšnjih tednih sprožili akcijo »8. marec, tri ženske, tri ulice«. Iz nepopolne raziskave namreč izhaja, da so v Italiji le štirje odstotki vseh ulic in trgov poimenovani po ženskah; v glavnem so to blažene, svetnice, ali Marija. Pobudnice od javnih uprav zahtevajo, da ob letošnjem 8. marcu vsaj tri ulice, trge, ali parke poimenujejo po prav tolikih ženskah. Včeraj je akcijo podprla tudi komisija za enake možnosti tržaške občine, kjer je odstotek »ženskih« ulic in trgov še nižji. Vest je nedvomno spodbudna in nas navdaja z optimizmom. Tržaškemu županu Cosoliniju in njegovi občinski upravi ponuja priložnost, da še bolj konkretizirata svojo naklonjenost do »nežnega spola« (ki se na primer že kaže v tem, da sedi v odboru kar pet žensk). Istočasno pa si ne moremo kaj, da ju ne bi opozorili na še eno priložnost, ki jo ta akcija ponuja: da še bolj konkretizirata naklonjenost do slovenskega prebivalstva (ki se na primer že kaže v tem, da občinskemu svetu prvič v zgodovini predseduje Slovenec). Lepo bi bilo, ko bi ulica, trg, park ali mestna stavba nosili ime tržaške Slovenke. Lepo bi bilo stanovati na trgu ali ulici, ki bi bil posvečen pisateljicama Marici Nadlišek Bartol ali Marici Grego-rič Stepančič, antifašistki Zori Perello, igralki Lidiji Kozlovič ... dnevnik ČETRTEK, 8. MARCA 2012_ Št. 57(20.380) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Sinoči odpadlo srečanje Montija z voditelji strank, ki ga podpirajo Zaostreni odnosi v vladni koaliciji LS: Vlada uživa našo zaupnico le za gospodarske zadeve devin-nabrežina - Novi cestni smerokazi pri Štivanu Benetke prvič dvojezične Videm le z italijanskim imenom RIM - Včeraj so se odnosi v vladni večini dokaj zaostrili. V večernih urah bi se bil moral premier Monti srečati z voditelji strank, ki podpirajo njegovo vlado, toda srečanje je odpadlo. Sekretar Ljudstva svobode Alfano je odpovedal sodelovanje, ker se ni hotel pogovarjati o reformah na področjih radio-televizije in pravosodja. »Vlada uživa naše zaupanje le za reševanje gospodarske krize,« je pojasnil veljak Berlusconijeve stranke Cicchitto. V poslanski zbornici pa je prišlo do trenj med vlado in Demokratsko stranko v zvezi s t. i. odlokom za poenostavitev zakonodaje. Na 5. strani Na Koroškem kmalu novi kažipoti? Na 2. strani Nov strateški načrt za internacionalizacijo Na 4. strani Devin-Nabrežina: glasovala je tudi Tjaša Švara Na 8. strani Fiom: Wartsila zavrnil sindikalno skupščino Na 10. strani ŠTIVAN - Deželno cestno podjetje je v bližini Štivana na nekdanji državni, danes deželni cesti namestilo nove dvojezične in enojezične smerokaze. Prvič se pojavlja dvojezično ime za Benetke, ime Vidma pa je v smerokazu navedeno le v italijanščini. Enojezični so tudi rjavi smerokazi (npr. za Devinski grad) za turistične in zgodovinske znamenitosti. Domačini iz Štivana pozdravljajo nove dvojezične smerokaze, bojijo pa se novih mazaških akcij, ki jih je bilo v preteklosti nič koliko. Nekateri domačini iz Štivana in Medje vasi so pred nekaj dnevi vložili kazensko ovadbo proti neznanim vandalom. Na 3. strani Goriška levica brez skupne liste Na 14. strani V dveh mesecih padlo le 70 milimetrov dežja Na 15. strani umor v tržiču Zabodel ga je po prepiru Vzrok spora še preiskujejo TRŽIČ - Zabodel ga je po prepiru, zakaj sta se pravzaprav sprla, pa ostaja neznanka. Policisti še preiskujejo, zakaj je v noči s ponedeljka na torek 33-letni Massimiliano Ciarloni z žepnim nožem dvakrat zamahnil proti 21-letnemu Eugenu Melinteju in ga smrtno ranil. Danes dopoldne čaka morilca jamstveno zaslišanje na goriškem sodišču, popoldne pa bodo v tržiški bolnišnici opravili obdukcijo na truplu mladeniča romunskega rodu, s katero bodo ugotovili točen vzrok smrti. Na 14. strani opčine, repentabor - Požar naj bi bil končno pogašen Nevarna zmes suše in burje Zgorelo je več kot dvesto hektarjev pretežno gozdnih površin - Znatna gmotna škoda na pašniku openskega jusa OPČINE - Gozdna straža, civilna zaščita in gasilci so sinoči še nadzorovali obširno pogorišče med Opčinami, Ferneti-či in Colom, kjer je v suši in burji zgorelo dvesto hektarjev gozda. Včeraj zjutraj je na posameznih mestih spet gorelo, med drugim blizu tovornega terminala, helikopterji pa so požar pogasili. Openski jusarji so medtem ocenili, da škoda na njihovem pašniku znaša okrog 10.000 evrov. Ob tem opozarjajo, da stroge omejitve na zaščitenih območjih onemogočajo pravilno upravljanje gozda in gozdnih poti, kar je v primeru požara pogubno. Pogovorili smo se tudi z Openci, ki so jih v torek popoldne zaradi požara začasno evakuirali. Na 6. strani 2 Četrtek, 8. marca 2012 ALPE-JADRAN Postavitev manjkajočih sto kažipotov do maja? V razpravi o zapiranju oz. združitvi dvojezičnih okrajnih sodišč možne še druge rešitve < diinii* ■ ■J^ä-f""^" _ _ J i f V dvojezični Dobrli vasi stojijo le deloma pravilni kažipoti i. lukan je ustavna služba Urada zveznega kanclerja na Dunaju naložila oblastem na Koroškem, da mora postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel v skupno 164 vaseh brez nadaljnjega odloga slediti še okoli 100 dvojezičnih kažipotov, so predstavniki manjšine sedaj optimistični, da se bo to zgodilo do 57. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe, torej do 15. maja 2012. Pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) svoj optimizem utemeljujejo s tem, da pomeni pojasnilo Urada zveznega kanclerja »poziv, da dežela Koroška in občine nemudoma postavijo vse še manjkajoče dvojezične kažipote«. Za predstavnike političnih organizacij slovenske manjšine je bilo od vsega začetka jasno, da zakon »obvezno« predvideva postavitev ne le krajevnih tabel, temveč tudi kažipotov, so poudarili. »Ukaz« oblastem na Koroškem je prišel z Dunaja, potem ko so 13. februarja letos predsedniki političnih organizacij Valentin Inzko (NSKS), Marjan Sturm (ZSO) in Bernard Sa-dovnik (ZSO) naslovili na Urad zveznega kanclerja oziroma na državnega sekretarja Josefa Ostermayerja pismo, v katerem so ga opozorili na dejstvo, da skoraj leto dni po podpisu dogovora o dvojezičnih krajevnih napisih okoli 100 kažipotov še vedno ne stoji. V sedaj prispelem pojasnilu Urada zveznega kanclerja je poudarjeno, da Zakon o dvojezični topografiji »obvezno« predvideva postavitev dvojezičnih kažipotov v vseh krajih, ki so navedeni v prilogi tega zakona. Tudi s strani uradnikov napačno interpretirana omejitev na strnjena naselja da se iz besedila zakona ne da razbrati, je poudarjeno v pismu urada zveznega kanclerja koroškim oblastem. Prav tako ni dopustno, da se obstoječih dvojezičnih napisov in napisov topografskega značaja ne sme odstraniti. Za dvojezičnost pred državnimi ustanovami in uradi se predstavniki koroških Slovencev v teh dneh borijo tudi na področju pravosodja. V pogovoru s pravosodno ministrico Beatrix Karl v začetku tedna na Dunaju so poudarili, da mora biti uporaba slovenščine na okrajnih sodiščih na Koroškem zagotovljena tudi v bodočnosti. Cilj mora biti izboljšanje ponudbe, potem šele je mogoče govo- riti o kakem združevanju sodišč, so poudarili predstavniki koroških Slovencev v zvezi z aktualno razpravo o morebitnem zapiranju dvojezičnih okrajnih sodišč v Borovljah, Železni Kapli in Pliberku. Proti zapiranju omenjenih okrajnih sodišč pa se je že izrekla koroška deželna vlada, pri tem pa opozorila, da bo v zvezi s tem vprašanjem upoštevala mnenje, ki ga bo oblikovala slovenska manjšina. Ministrica Karlova poudarja, da so številna sodišča premajhna, kar še posebno dokazujejo dvojezična sodišča v Borovljah, Železni Kapli in v Pliberku. Tu se ponujajo možnosti, ki bi omogočile boljšo in predvsem bolj obširno oskrbo, ne da bi da bi pri tem izrinili dvojezičnost, je Karlova menila po pogovoru s predstavniki manjšine. Ob tem sta obe strani dali vedeti, da ni več vprašanje, ali bodo ostala dvojezična sodišča tam, kjer so sedaj, temveč, kako najti kar se da najboljšo oskrbo vseh, ki imajo pravico do uporabe slovenščine. V krovnih slovenskih organizacijah so s tem v zvezi še dejali, da so na mizi razmišljanja, kako pravico do uporabe slovenščine razširiti tudi na kraje, ki so doslej izvzeti. Ivan Lukan -/ Priznanje avstrijskemu generalu za reševanje slovenskih padalcev v BiH DUNAJ - Slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina je general-majorju avstrijske vojske Bernhardu Bairu podelil medaljo ministrstva za obrambo I. stopnje. Generalmajor Bair je bil poveljnik sil Eufor od 4. decembra 2009 do 6. decembra lani, zaslužen pa je za izvedbo hitrega in uspešnega reševanja več slovenskih državljanov na območju Jahorine v bližini Sarajeva, ki je potekalo 30. oktobra lani. Slovensko veleposlaništvo v BiH je takrat preko slovenskega vojaškega atašeja zaprosilo poveljnika Euforja za zagotovitev nujne medicinske evakuacije slovenskih državljanov, ki so v pogorju Jahorine z jadralnimi padali pristali na neoznačenem minskem polju, pri čemer je eden izmed njih zaradi sprožitve pehotne mine utrpel hude telesne poškodbe in je bil v smrtni nevarnosti. Takoj je poslal avstrijska helikopterja Euforja, ki sta ob pomoči lokalne reševalne ekipe začela izvajati evakuacijo jadralnih padalcev z nevarnega območja. Reševanje je potekalo v zelo tveganih in zahtevnih pogojih, a je bilo kljub temu opravljeno hitro in uspešno. Danes za ženske brezplačen vstop v Kobilarno Lipica LIPICA - V Kobilarni Lipica ob mednarodnem dnevu žensk podarjajo danes brezplačni vodeni ogled kobilarne in muzeja Lipikum za vse obiskovalke. Vse obiskovalke si tako lahko v okviru rednega urnika obiska kobilarne pod strokovnim vodstvom vodičev brezplačno ogledajo in spoznajo zgodovino Kobilarne Lipica in zanimivosti o lipicancih. Vodeni ogledi so zasnovani tako, da bodo obiskovalke spoznale skoraj vse lipiško posestvo in se ustavile ob številnih kraških naravnih in arhitekturnih posebnostih. Obiskale bodo lahko galerijo Avgusta Černigoja, v kateri so razstavljena dela tega velikega slovenskega umetnika, ki je svoja zadnja leta preživel v Lipici in ji ob smrti tudi zapustil svoja dela. Na farmi v Gorečji vasi zgorelo 10.500 piščancev PTUJ - V požaru, ki je včeraj okoli 12. ure zajel farmo piščancev v Gerečji vasi v občini Hajdina, je zgorelo 10.500 piščancev, pojasnjujejo na Policijski upravi Maribor. O vzrokih za požar ter višini škode še ne morejo govoriti, več pa bo znano danes. V požaru je zgorelo ostrešje farme, ki ga je gasilo sedem gasilskih enot - prostovoljne gasilne enote Gerečja vas, Hajdina, Ptuj, Turnišče, Hajdoše, Draženci in Slovenja vas. rim - Sklep pristojne senatne komisije Deželni svet FJK že na volitvah 2013 z 48 svetniki namesto sedanjih 59? RIM - Senatna komisija za ustavna vprašanje je včeraj soglasno odobrila ustavni zakon, ki spreminja deželne statute Furlanije-Julijske krajine, Sardinije in Sicilije. Gre za tri dežele s posebnim statutom, od tod ustavni zakon, ki ga mora rimski parlament odobriti z dvojnim branjem, to se pravi dvakrat. V senatu upajo, da ga bo skupščina odobrila še pred veliko nočjo, nakar se bo začela bitka s časom, saj deželne volitve spomladi 2013 dejansko že trkajo na vrata. Po novem naj bi deželni parlament Sardinije imel 60 poslancev (danes jih ima 80), Sicilija pa 70 poslancev namesto sedanjih 90. Furla-nija-Julijska krajina naj bi po novem imela 48 svetnikov, namesto sedanjih 59, ta številka pa je še nekoliko nedorečena. Deželni statut določa en poslanski mandat na vsakih 20 tisoč prebivalcev, po novem pa bi deželni poslanec »odražal« 25 tisoč Senator Ferruccio Saro arhiv prebivalcev. Poročevalec statutarne spremembe za FJK je bil furlanski senator Ljudstva svobode Ferruccio Saro, ki bo skupaj s kolegom iz Demokratske stranke Francescom Pin-no o tem poročal tudi v senatni skupščini. Zakonski predlog, ki je bil - kot rečeno - odobren soglasno, vzbuja kar nekaj proceduralnih in političnih pomislekov. Slednji zadevajo predvsem vprašanje zastopanosti slovenske narodne skupnosti v novem deželnem parlamentu, glede procedure pa so nekateri prepričani, da je senatna komisija obšla Deželo FJK, ki se bo o tem vprašanju formalno opredelila na posebni senatni avdiciji v prihodnjih dneh. Deželni svet se je sicer s svojim ukrepom že opredelil za zmanjšanje števila svetnikov. Zanimivo, a le do neke mere, je dejstvo, da je senatna komisija za ustavna vprašanja iz tega ustavnega zakona izločila avtonomni pokrajinski upravi Bocen in Trento, ki sestavljala avtonomno Deželo Tridentin-sko-Južno Tirolsko. Senatorji se očitno niso upali v ustavno-politični spor z južnotirolsko narodno skupnostjo ter z njeno vodilno Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP). Posledično so tudi v Trentu odločili, da ne bodo pristali na na »od vrha« vsiljene statutarne spremembe in torej na zmanjšanje številka pokrajinskih svetnikov, ki so avtomatično tudi deželni poslanci. ljubljana - Jože Pirjevec na včerajšnji predstavitvi knjige Fojbe, ki je izšla pri Cankarjevi založbi »Fojbe zlorabljene v propagandi proti nam« Monografijo o primorskih in istrskih fojbah so ob Pirjevcu napisali še Nevenka Troha, Gorazd Bajc, Darko Dukovski in Guido Franzinetti LJUBLJANA - Fojbe so bile vse od leta 1943 in skozi desetletja "zlorabljene v propagandi proti nam", je na včerajšnji predstavitvi knjige Fojbe povedal njen glavni avtor Jože Pirjevec. Knjiga, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, je po njegovih besedah nastala iz protesta zoper govor italijanskega predsednika Giorgia Napolitana iz leta 2007, v katerem "nas je označil za agresorje". Knjigo Fojbe so napisali Jože Pirjevec, Nevenka Troha, Gorazd Bajc, Darko Dukovski in Guido Franzinetti. Dukovski prihaja iz Hrvaške, Franzinetti pa iz Italije. Po besedah urednika knjige Tineta Logarja je knjiga torej internacionalno delo, ki se ukvarja s problematiko, ki zadeva vse narode, katerim pripadajo njegovi avtorji.Logar je v predstavitvi izpostavil podobo naslovnice, ki po njegovih besedah predstavlja "neke vrste provokacijo". Kot je pojasnil, gre namreč za uporabo ilustracije, ki je del že večkrat javno objavljenega italijanskega plakata. Plakat naj bi prikazoval zločinsko početje slovanskih barbarov, ki naj bi se zna- šali nad nedolžnim italijanskim prebivalstvom, v resnici pa gre za prikaz streljanja slovenskih talcev s strani italijanskih vojakov. Zgodovinar Jože Pirjevec je poudaril, da je knjiga nastala iz protesta zoper govor italijanskega predsednika Giorgia Napolitana iz leta 2007, v katerem "nas je označil za agresorje". Kot je dejal, je najprej razmišljal o beli knjigi, ki bi predstavljala zbirko dokumentov. Kasneje pa so avtorji zbrali toliko dokumentov, da se je odločil za to, da odnose med italijanskim in slovanskim svetom v jadranskem področju postavi v širši kontekst. Pri zbiranju materiala je med drugim ugotovil, kako je bila problematika fojb po letu 1945 "izrabljena" v trenjih zaradi meje med Italijo in tedanjo Jugoslavijo ter je izrabljena še danes, in sicer za prikaz slovenske stvarnosti kot nevarne in genocidne. Slovenci naj bi na tem prostoru leta 1943 izvršili genocid in tu se postavlja vprašanje, ali genocid sploh zastara in ali so meje, dosežene z genocidom, veljavne, je pojasnil Pirjevec. Skozi leta je zgodba o fojbah oz. genocidu postajala vedno bolj mitična, raslo je tudi število domnevnih žrtev. Vendar pa Pirjevec opozarja, da v arhivskih dokumentih niso našli podatka, da bi bil v dveh najbolj znanih fojbah pri Bazovici in blizu Opčin, zakopan kakšen Italijan. Pri Bazovici so Angleži odkrili 150 trupel Nemcev, podobno so tudi pri Opčinah odkrili le nemška trupla. Kljub temu pa sta obe fojbi "postali simbola italijanskega trpljenja", v katerih naj bi bilo pokopanih po 2500 ljudi, je povedal. Izpostavil je še, da je polemiko oz. "mit" o fojbah dolga leta vodila italijanska desnica, od devetdesetih let pa se ji je pridružila še levica. Italijanski parlament je tako danes enotnega stališča glede tega vprašanja. Knjiga, ki je izšla tudi v italijanščini, je tudi zato povzročila odpor. Kljub temu, da je bil že napovedana tudi Pirjevčeva predstavitev knjige v Pescari, so ga zadnji trenutek obvestili, naj tja ne hodi, "ker da ni varno". Na spletu pa so organizatorji brez njegove vednosti zapisali, da je zbolel. (STA) Jože Pirjevec (desno) in Gorazd Bajc na včerajšnji predstavitvi sta / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 8. marca 2012 3 aktualno - Deželno cestno podjetje pospešeno postavlja dvojezične cestne table Dvojezični smerokaz tudi za Benetke Za Videm še naprej le italijansko ime Jezikovno nedosledne nove table - V Štivanu se bojijo novih mazaških akcij, ki jih je bilo v preteklosti nič koliko TRST - Cestno podjetje Furlanije-Julijske krajine, ki je od ustanove ANAS prevzelo skrb za državno cesto številka 14 (obalno cesto), pospešeno postavlja dvojezične cestne smerokaze. Pri Štivanu v devinsko-nabrežinski občini ob odcepu za Gorico se je tako pojavila dvojezična tabla za Benetke, ki je - če se ne motimo - prva tovrstna dvojezična tabla za mesto v laguni. Nedvomno hvalevredna pobuda, škoda, da stoji med dvojezičnima smerokazoma za Tržič in Benetke enojezična tabla (v italijanščini) za Videm. Cestnemu podjetju ne bi zamerili, če bi za glavno mesto Furlanije izbral različici Videm ali Viden. Pristojni niso zamenjali enojezičnih avtocestnih smerokazov (namestil jih je ANAS), ki nakazujeta smeri za Benetke in Videm. V bližini ob dvojezičnih smerokazih za Gorico in Trst izsto- pa enojezični rjavi smerokaz (turistične in zgodovinske znamenitosti) za Devinski grad.Cestno podjetje FJK se očitno ravna po navodilih deželne uprave, ki izvaja odlok predsednika Renza Tonda o t.i. vidni dvojezičnosti. Vmes se zgodijo nedoslednosti, kot je tista o enojezičnem Vidmu. Po svoje bi bilo bolj logično dvojezično ime za Videm, ki je - kot piše Pavel Merku v svojem zelo dragocenem priročniku Slovenska krajevne imena v Italiji - učena spačenka s hiperkorekturo izglasnega nosnika. Benečani zato dosledno pišejo Viden in ne Videm. Viden, dodaja Merku, zgodovinsko in etimološko nima nič skupnega z Vidmi znotraj meja slovenske države. Paritetni odbor za slovensko manjšino je svoj čas povabil na avdicijo predstavnike avtocestnega podjetja ANAS, ki so pokazali pripravljenost za izvajanje dvojezičnosti, besedam pa še niso sledila dejanja. ANAS načelno naj ne bi nasprotoval nameščanju dvojezičnih tabel na avtocesti na območju goriške in tržaške pokrajine, ki pa naj bi bile zanj predrage. Za table ob vhodih v vasi in naselja so pristojne občine, ki nameščajo smerokaze tudi znotraj vasi, za smerokaze na pokrajinskih cestah je pristojna pokrajinska uprava, za smerokaze na nekdanjih državnih cestah deželno cestno podjetje, za avtoceste pa ANAS. Številne pristojnosti povzročajo veliko zmedo, kateri je treba dodati še rjave smerokaze za turistične in zgodovinske znamenitosti, ki so pri nas v italijanščini. Domačini iz Štivana pozdravljajo namestitev novih dvojezičnih napisov na nekdanji državni cesti številka 14. V preteklosti so nekajkrat na lastno pest počistili večkrat pomazane dvojezične smerokaze, kot pravi Lucijan Kocman, pa se bojijo novih mazaških akcij. Kocman je prepričan, da so mazači doma iz bližnje okolice, ki torej dobro poznajo te kraje, kot priča tudi nedavna »selektivna« mazaška akcija, med katero je skrajneže najbolj zmotil smerokaz Trieste-Trst, ki ima simbolni pomen. Kocman je skupaj z Borisom Pernarčičem in Davidom Pericem pred nekaj tedni devinskim karabinjerjem vložil kazensko ovadbo proti neznanim mazačem. Vodja karabinjerjev je obljubil večji nadzor na območju, kjer navadno »delujejo« mazači. Kocman, Pernarčič in Peric so predlagali, da bi table pri Štivanu, ki so bile že večkrat oskrunjene in pomazane, nadzorovali z video kamerami. S.T. Levo jezikovno pisani smerokazi pri Štivanu, desno dvojezična smerokaza za Gorico in Trst in smerokaz le v italijanščini za Devinski grad kroma UDJNE 45 r¡ l ■ - . --. VENEZIA BENETKE *Pod ceno označuje prodajo izdelkov po ceni, ki je nižja od nabavne, na podlagi O.P.R. z dne 6. aprila 2001 št. 218. Število navedenih kosov za vsak izdelek se nanaša na skupno količino v prodaji v 48 posameznih Famila. V vsakem prodajnem mestu so označene tam razpoložljive količine. Nabavna količina je omejena na družinsko porabo. Cene in artikli veljajo do prodaje zalog. Do 17. marca 2012 www.famila.it GORICA (GO) - ulica Terza Armata - MANZAN (UD) - Ulica San Giovanni 80 MILJE (TS) - Ulica Farnei 40/b, Rabojez - TRST (TS) - Ulica Valmaura 4 Pri nas si v družinskem krogu. 4 Četrtek, 8. marca 2012 GOSPODARSTVO podjetništvo - Novinarska konferenca Federice Seganti in Silvie Acerbi Dežela FJK in Informest z novo strategijo za internacionalizacijo Pri izvajanju načrta bodo neposredno sodelovala podjetja - Projekte sprejema Informest do 10. aprila TRST - Vključitev podjetij v fazo ocenjevanja projektov in v moni-toražo doseženih ciljev sta glavni novosti Strateškega načrta za internacionalizacijo majhnih in srednjevelikih podjetij (MSP) in združenj podjetij v Furlaniji-Julijski krajini, ki prek trgovinskih zbornic daje na voljo 700.000 evrov za realizacijo projektov, namenjenih nastopanju deželnih podjetij na mednarodnih trgih. »V Furlaniji-Julijski krajini ni bil nikoli izdelan tovrstni dokument, načrt, ki so ga odobrili vsi vpleteni subjekti, od Finesta do Informesta, od trgovinskih zbornic do ministrstva za gospodarski razvoj,« je povedala deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Se-ganti, ki je načrt včeraj v Trstu predstavila skupaj s predsednico Informesta Silvio Acerbi. Po njenih besedah se utira nova pot, ki bo privedla do izvajanja projektov spremljanja deželnega sistema MSP v tujini. Projekt bo potekal po štirih oseh - pospeševanje izvoza, diversifikacija instrumentov in strategije za čim bolj kvalitetno internacionalizacijo, povezovanje podjetij z vzpostavljanjem operativnih mrež in ustanavljanje ozemeljskih partnerstev v logiki integriranega sistema. »To delo smo začeli pred letom na osnovi raziskave, ki jo je izvedla agencija Informest in katere namen je bil ugotoviti, kakšne potrebe in zahteve imajo podjetja,« je dejala odbor-nica. »Pri tem smo se zavedali, da smo po obsegu izvoza prva italijanska dežela, saj naša podjetja ustvarijo na tujih trgih približno 30 odstotkov svoje prodaje,« je dodala. Danes se podjetja iz Furlanije-Ju-lijske krajine usmerjajo pretežno na trg Evropske unije, ki je zanje najlažje dostopen, v perspektivi pa ciljajo na trge hitro razvijajočih se držav, kot so Kitajska, Indija, Rusija, in na ogromen trg Združenih držav Amerike. Po besedah Federice Seganti je potrebno priti do sistemske akcije, ki bo omogočila znižanje stroškov za penetracijo na omenjene trge, kajti dodeljena javna sredstva bodo zadostovala samo za aktivnosti re-klamiziranja, promocije, usposabljanja, svetovanja, tržnega raziskovanja in sodelovanja na sejmih in razstavah. »Mehanizmi, ki jih predvideva načrt, vnašajo v deželno stvarnost dobre evropske prakse nadzorovanja doseženih rezultatov,« je povedala Silvia Acerbi, za katero je še posebej po- memben končni monitoring. Predsednica Informesta je prepričana, da gre za »pravo reformo po evropskem ključu«. »V primeru, ko bodo fazi promocije sledili izvoz in vlaganja v tujini, se bo lahko podjetnik naslonil na finančno družbo Finest in na nove instrumente za dostop do kredita, kot so rotacijski skladi za MSP in jamstveni sklad,« je še pojasnila odbornica. Včeraj je bil v deželnem uradnem listu (BUR) objavljen poziv za vložitev projektov, ki jih bo nato analizirala agencija Informest. Projekte bodo v goriški agenciji sprejemali do 10. aprila, njihovo strateško vrednost pa bo ocenjeval poseben odbor, ki ga bodo sestavljali - in to je pomembna novost -predstavniki podjetij. Z novim načrtom bo torej v igri sposobnost javnih ustanov, da vzpostavijo sistemske aktivnosti in v projektne dejavnosti vključijo podjetja in združenja podjetij, ki so končni uporabniki aktivnosti, predvidenih s strateškim načrtom za internacionalizacijo. Predsednica Informesta Silvia Acerbi in odbornica Federica Seganti zavarovanje - Utrjevanje premoženja Skupina Generali s prodajo izraelske zavarovalnice zaslužila 103 milijone evrov TRST - Skupina Generali je prodala celoten 69,1-odstotni delež v izraelski zavarovalnici Migdal, za kar je iztržila 835 milijonov evrov in ustvarila plusvalenco (razliko med nakupno in prodajno ceno) v vrednosti 103 milijone evrov. Prodajna cena bo v celoti izplačana v gotovini, vsebuje pa implicitno nagrado v višini približno 12,6 odstotka glede na ceno, ki jo je imela delnica izraelske zavarovalnice 6. marca na borzi v Tel Avivu, so sporočili iz družbe krilatega leva. Operacija sodi v okvir premoženjske konsolidacije tržaškega zavarovalnega koncerna, ki se mu bo indeks Solvency I s to prodajo izboljšal za približno 2,4 odstotne točke. Generali si bo po eni strani zagotovil povečanje razpoložljivega kapitala, po drugi strani pa se bo umaknil z izraelskega trga, ki v zadnjih letih ni bil več med ključnimi trgi v razvojni strategiji tržaške zavarovalne skupine. Ta se je usmerila na geografska območja z visokim potencialom rasti in z nizko zavarovalno penetracijo, kot so Vzhodna Evropa, Azija in Brazilija. Skupina Generali je zavarovalnico Migdal prodala izraelskemu poslovnežu Shlomo Eliahu, ustanovitelju in kontrolnemu lastniku družbe Shlomo Eliahu Holdings, ki s hčerinskimi družbami tvori skupino Eliahu. Ta je dejavna na finančnem, zavarovalnem in nepremičninskem področju. Zavarovalnica Migdal Insurance and Financial Holdings kotira na izraelski borzi od leta 1997 in deluje na področju življenjskega, zdravstvenega, pokojninskega in škodnega zavarovanja. V prvih devetih mesecih lanskega leta je skupina Migdal zbrala za približno 1,3 milijarde evrov bruto premij in ustvarila 57 milijonov čistega dobička. Njeno čisto premoženje je konec septembra 2011 znašalo 888 milijonov evrov. slovenija - Ekonomsko ogledalo urada UMAR Lani 0,2-odstotni padec bruto domačega proizvoda, tveganja ostajajo LJUBLJANA - Potem ko se je v Sloveniji obseg bruto domačega proizvoda (BDP) konec leta 2011 zmanjšal, ostajajo razmere na trgu dela in na finančnih trgih tudi v začetku letošnjega leta zaostrene, Evropska komisija pa je znižala napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju in opozorila na tveganja za še večji padec. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo zapisal, da se je gospodarska aktivnost v evrskem območju v zadnjem četrtletju lani znižala za 0,3 odstotka, v medletni primerjavi pa je bila višja za 0,7 odstotka. Ob nadaljevanju slabih razmer na finančnih trgih, slabem razpoloženju podjetij in gospodinjstev ter slabšanju razmer v svetovnem gospodarstvu je Evropska komisija pričakovano znižala napovedi za letošnje leto (-0,3%). Tveganje za še večji padec je še naprej morebitno zaostrovanje finančne in dolžniške krize, poleg tega pa tudi vse višje cene nafte. V Sloveniji se je padec gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju lani predvsem zaradi znižanja domače končne potrošnje še poglobil, BDP pa se je v letu 2011 znižal za 0,2 odstotka. Ob tem so razmere na trgu dela konec lanskega in v začetku letošnjega leta ostale zaostrene. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se je tudi v zadnjem četrtletju lani zmanjšalo. »V povprečju leta se je število zaposlenih najbolj zmanjšalo v gradbeništvu in tržnih storitvah, medtem ko je bilo zmanjšanje v predelovalnih dejavnostih manjše kot v predhodnih dveh letih,« ugotavljajo na Umarju. Po drugi strani se je število zaposlenih najbolj povečalo v kmetijstvu, izobraževanju, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Konec februarja je bilo registriranih brezposelnih 115.036 oseb. Rast povprečne bruto plače v letu 2011 za dva odstotka je bila izključno posledica rasti v zasebnem sektorju, saj je v javnem sektorju že tretje leto zapored ostala nespremenjena. Gibanje plač ob koncu leta so sicer kot vedno zaznamovala izredna izplačila, ki pa jih je bilo lani najmanj v zadnjih šestih letih. Po občutni zaostritvi konec lanskega leta se je kreditna aktivnost januarja rahlo okrepila, a razmere po ugotovitvah Umarja ostajajo slabe. Neto tok kreditov domačim nebančnim sektorjem je januarja znašal 55,2 milijonov evrov. »Ocenjujemo, da so po obsežnejšem neto razdolževanju konec lanskega leta podjetja januarja z zadolževanjem delno nadomestila odplačane kredite. K temu je prispevalo tudi izboljšanje likvidnostnih razmer v bančnem sistemu, povezano z ukrepi ECB,« so pojasnili. Lani so se sicer neto odplačila kreditov podjetij doma in v tujini podvojila na blizu 800 milijonov evrov. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive, saj so vse slabe terjatve konec decembra znašale 5,5 milijarde evrov, njihov delež pa je dosegel 11,2 odstotka vseh terjatev v bančnem sektorju. Banke so tudi januarja oblikovale rezervacije in oslabitve, ki so s 30,8 milijona evrov sicer za dobrih 15 odstotkov zaostale za ravnjo iz lanskega januarja, a so bile še vedno precej višje kot januarja v letih pred tem. (STA) Velik obisk na sejmu Ortogiardino v Pordenonu PORDENON - »Če so sejmi termometer ekonomskega gibanja v nekem sektorju, lahko zatrdim, da na področju vrtnarstva in drevesničarstva ne moremo govoriti o krizi,« je dejal predsednik pordenonske sejemske družbe Pordenone Fiere Alvaro Cardin v komentarju o uspehu prvih dni sejma Ortogiardino, ki bo odprt do nedelje, 11. marca. Po njegovih besedah sta povečanje obiska v prvih dnevih sejma in zadovoljstvo razstavljalcev segnala, ki gresta v nasprotno smer od kriznih gibanj, ki pretresajo Italijo. Število obiskovalcev je namreč v prvih dneh zvišalo za 15 odstotkov glede na lansko izvedbo, ki je bila že rekordna. Veliko obiskovalcev prihaja iz Veneta, vse več pa jih je tudi iz Slovenije in Hrvaške. Pristaniški sistem FJK zagotavlja več kot 5000 delovnih mest TRST - Po podatkih, ki so jih zbrali na tržaški univerzi, je deželni pristaniški sistem v letu 2007 zaposloval 5353 ljudi, od tega 18 odstotkov v javnih ustanovah, 16 odstotkov v manufak-turnih podjetjih, 11 odstotkov pri terminalistih, 10 odstotkov pri špediterjih, 9 odstotkov v pristaniških zadrugah, 8 odstotkov pa v prevoznih podjetjih in logistiki. V raziskavi, ki so jo včeraj predstavili na univerzi, je podatek, da so pristaniške dejavnosti v obravnavanem letu ustvarile 1,551 milijarde evrov prihodka, medtem ko je dohodek nepri-staniških dejavnosti znašal 427 milijonov evrov. Dodana vrednost, ki jo je v Furlaniji-Julijski krajini ustvarilo 480 podjetij, aktivnih na področju pristaniške dejavnosti, je znašala 1,3 milijarde evrov. Publikacija tržaške univerze nosi naslov Pomorsko-pristaniški sistem Furlanije-Julijske krajine - Ekonomski, statistični in zgodovinski vidiki, uredil jo je Romeo Danielis, založila pa založba EUT. Včerajšnje predstavitve se je udeležil tudi rektor tržaške univerze Francesco Peroni. EVRO 1.3120 $ -0/3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. marca 2012 dežela fjk evro (povprečni tečaj) valute 7.3. 6.3. ameriški dolar 1,3120 1,3153 japonski jen 105,95 106,66 kitajski juan 8,2855 8,3024 ruski rubel 39,0299 38,8666 indijska rupija 66,1310 66,2710 danska krona 7,4345 7,4344 britanski funt 0,83490 0,83255 švedska krona 8,9240 8,8906 norveška krona 7,4480 7,4520 češka krona 24,871 24,866 švicarski frank 1,2052 1,2055 madžarski forint 296,28 293,43 poljski zlot 4,1644 4,1495 kanadski dolar 1,3140 1,3137 avstralski dolar 1,2423 1,2418 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3580 4,3538 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6978 0,6981 braziljski real 2,3209 2,3007 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3459 2,3485 hrvaška kuna 7,5588 7,5548 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 7. marca 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24275 0,47455 0,74320 0,06750 0,09167 0,15167 0,521 0,934 1,242 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.235,68 € +269,10 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. marca 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,50 IMTTTDCI IDDDA (IDI +3,45 +1 25 KRKA 1 UKA KOPER 52,20 -0,48 -1 63 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,65 120,50 156 20 -2,43 TELEKOM SLOVENIJE 66,60 -2,86 -0,89 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,57 AERODROM LJUBLJANA 10,60 DELO PRODAJA 24,00 rrm noon -0,09 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,00 1 50 +4,58 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,05 -0,59 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1850 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 8,21 -3,41 PROBANKA 5,25 9,90 21000 -- SALUS, LJUDLJANA SALUS, 1_'UDI__'ANA SAVA TERME ČATEŽ 12,50 178 00 -- TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 78,00 11,30 +1,30 -0,88 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 7. marca 2012 +1/11 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,73 86,8 12 07 -0,41 -0,12 -1 95 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,606 041 +7,00 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,506 +3,60 +4,74 +0 17 EDISON ENEL ENI 0,86 3,038 1722 -0,20 FIAT FINMECCANICA 4,42 -0,29 +2,03 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,508 12,58 -2,45 +1,62 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,46 13 29 +2,59 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,46 +0,76 +1,61 +1 48 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,2 4,81 +2,60 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,677 7,59 131 +0,24 +1,47 +1 63 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 37,04 +0,79 +0 16 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,67 5,365 +3,57 TENARIS TERNA 0,85 14,65 +0,89 +0,14 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,82 0,046 -0,49 +4,77 +2 12 UNICREDIT 3,468 4,00 +3,14 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 106,18 $ +1/41 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. marca 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 560,52 -1,37 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.772,87 +0,30 -041 FIRS, Banjaluka 81 0,95 1.836,01 »C 1 Ä +0,39 LiuicA i j(utuyiau lu SRX, Beograd - - BICY C-ai-aizawrt 1 C1Ä/I3 un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.147,69 -0,86 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.843,54 2.601,42 +0,66 +0,48 S&P 500, New York 1.351,98 +0,64 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.265,48 6.671,11 5.791,41 -2,06 +0,57 +0,44 CAC 40, Pariz 3.392,33 +0,89 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.128,00 990,50 2.460,77 +0,81 +0,10 +0,71 Nikkei, Tokio 9.576,06 -0,64 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.913,16 20.627,78 2.394,79 -0,64 -0,86 -0,65 Sensex, Mubaj 17.145,52 -0,16 / ITALIJA Četrtek, 8. marca 2012 5 politika - Napetost med strankami, ki podpirajo Montija LS: Vladi dajemo zaupnico le za gospodarske zadeve Alfano preprečil sestanek vladne večine - Berlusconi odpovedal udeležbo v televizijski oddaji Porta a porta RIM - Za sinoči napovedano srečanje med premierjem Mariom Monti-jem in voditelji strank, ki podpirajo njegovo vlado, je odpadlo. Sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano je namreč nekaj ur pred srečanjem odrekel svoje sodelovanje. Kot je pojasnil v intervjuju za Berlusconijev televizijski dnevnik TG5, se srečanja ni hotel udeležiti, ker bi na njem govorili o Rai in o reformah pravosodnega sistema, se pravi o temah, glede katerih Ljudstvo svobode zagovarja bistveno različna stališča kot pa Demokratska stranka in tretji pol. »Ne bom hodil na sestanke, da bi pomagal izpolnjevati želje drugih po stolčkih,« je dejal Alfano v zvezi z Rai, pri čemer je resnici na ljubo dokaj enostransko prikazal resnično situacijo. Upoštevati je treba, da se konec tega meseca izteče mandat sedanjemu upravnemu svetu državne radiotelevizije. DS in UDC, pa tudi sam Monti bi hoteli izvesti reformo pred imenovanjem novega vodstva, medtem ko LS ima ves interes, da ostane vse po starem. Poleg tega LS nikakor noče pri- Angelino Alfano ansa stati na to, da bi televizijske frekvence, ki so se sprostile s prehodom na digitalni zemeljski sistem, porazdelili na dražbi, saj bi Berlusconi hotel do njih priti zastonj. Glede pravosodnih reform pa LS nasprotuje nameri koalicijskih partnerjev in same vlade, da bi popravili zakonski osnutek, ki je že bil odobren v eni veji parlamenta in ki določa hude sankcije za sodne pomote na rovaš odgovornih sodnikov. O zadevi se je pravosodna ministrica Paola Severino v torek pogovarjala z Bersanijem in Casi-nijem. »Ministrica koalicijske tehnične vlade bi si takšnih potez ne smela dovoliti,« se je hudoval Alfano, spregle-dajoč, da se je s spornim zakonskim ukrepom Berlusconi skušal maščevati sodnikom, češ da ga preganjajo iz političnih razlogov. Bersani je Alfanovo odločitev označil za »neverjetno«. Opozoril je, da so bile poleg Rai in pravosodja na odpadlem sinočnjem srečanju predvidene še druge točke. Sicer pa je vlado pozval, naj glede teh vprašanj tudi sama ukrepa. Monti je skušal zadevo minimizirati, češ da je srečanje le odloženo in da nobena od strank vladne koalicije ne razmišlja, da bi njegovi vladi vzela podporo. V resnici je sam Alfano poudaril, sedanja vlada uživa polno zaupanje LS, a strankin načelnik v poslanski zbornici Fabrizio Cicchitto je potem pojasnil, da je njegova stranka »dala Montiju zaupnico, da bi se ukvarjal z gospodarskimi vprašanji, ne pa z Rai in pravosodjem«. Včerajšnja politična kronika pa je zabeležila še neko drugo nenavadno odpoved udeležbe. Sinoči bi namreč Berlusconi moral sodelovati v oddaji Porta a porta po prvi televizijski mreži Rai, zadnji hip pa je njenemu voditelju Bruni Vespi sporočil, da ga ne bo. Kot kaže, so ga sodelavci pregovorili, naj ne hodi, ker bi na tak način zasenčil Alfana kot strankinega voditelja. Ne gre pozabiti, da se je Berlusconi pred nedavnim zapletel v incident z Alfanom, ko je v časnikarski izjavi dejal, da sedanjemu sekretarju LS manjka neki »quid«, da bi postal resnični politični voditelj. Svojo izjavo je potem Berlusconi skušal na vse kriplje popraviti. Če bi ga zdaj s televizijskim nastopom spet potisnil v ozadje, bi vse te napore izjalovil. spletna anketa Za večino je 18. člen povsem nedotakljiv Člen številka 18 statuta delavcev je nedotakljiv, tudi celo za ceno padca Montijeve vlade. Tako razmišlja 52 odst. sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika, 40 odst. pa se strinja z odpravo tega čle- na v sklopu reforme trga dela, o kateri razmišlja sedanja vlada, ki je o tem pričela nelahka pogajanja s sindikati. Člen 18 statuta delavcev določa stroga pravila za morebitno odpuščanje delavcev. Kako ocenjujete vztrajanje Montijeve vlade pri ukinitvi 18. člena statuta delavcev? Strinjam se z njegovo odpravo v okviru reforme trga dela Ta člen je nedotakljiv, tudi za ceno padca vlade Ne vem 40% (68) 52% (85) 8% (15) , ^^ www.primorski.eu indija - Monti telefoniral premjerju Singhu »Neupoštevanje prava bi bil nevaren precedens« RIM - Ministrski predsednik Mario Monti je včeraj stopil v stik z indijskim premierjem Manmohanom Sing-hom in zahteval spremembe v zvezi s priprtjem oziroma sojenjem italijanskima marincema Massimilianu La-torreju in Salvatoreju Gironeju. Monti je ponovno zatrdil, da je za sojenje pristojna italijanska država, ker naj bi prišlo do uboja dveh indijskih ribičev v mednarodnih vodah in na ladji, ki je plula pod italijansko zastavo. Vojaka pa sta bila na krovu ladje v okviru mednarodne misije Združenih narodov. Monti je poleg tega poudaril, da mora indijska vlada popolnoma spoštovati mednarodno pravo, sicer bo to nevaren precedens in bo negativno vplivalo na mirovne misije in na misije za zaščito ladij pred napadi piratov, pri katerih sodelujejo med drugim tudi indijski vojaki. Zadeva se je v zadnjih dneh zaostrila po odločitvi sodnika, da pripre marinca v zapor. Italija se je temu postavila po robu in zahtevala, da jima Delhi podeli po- seben status. Po dolgem pogajanju je pod-tajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Staffan De Mistura dosegel, da ma-rincev niso zaprli z navadnimi priporni-ki, ampak so zanju našli ločen prostor. Po Montijevem telefonskem pogovoru je indijska vlada pristala na zahtevo, da se v pričakovanju na odločitev indijskih sodnikov za marinca najde ustrezen prostor. Spomnimo naj, da naj bi marinca ustrelila indijska ribiča, ki sta ju zamenjala za pirata. Vojakoma grozi obtožba za umor in v primeru obsodbe celo smrtna kazen. Liga brani Bonija, sodna preiskava pa se širi MILAN - »Gre za politično motiviran napad na nas, hočejo nas uničiti.« Tako se je vodja Severne lige Umberto Bossi odzval na korupcij-sko afero, ki je izbruhnila v torek in v središču katere je predsednik deželnega sveta Lombardije, severno-ligaš Davide Boni. Enako stališče je zavzel Bossijev glavni sodelavec in hkrati tekmec Roberto Maroni, ki je na časnikarsko vprašanje, kaj misli o aferi, odgovoril. »Bonija se ne tika, Lige se ne tika!« Kot se je prišlo na dan v torek, milansko tožilstvo sumi, da je Boni prejel najmanj milijon evrov podkupnin, ki jih je vsaj delno izročil stranki. To v letih 2005-2010, ko je bil deželni odbornik za prostorsko načrtovanje. Včeraj pa se je razvedelo, da je po mnenju preiskovalcev obstajala prava podkupninska mreža, v kateri sta sodelovala SL in LS. Zaradi vsega tega je levosredinska opozicija že zahtevala, naj predsednik deželne vlade Roberto Formigoni odstopi in naj pride do predčasnih volitev. A slednji je poziv odločno zavrnil. Danes zaupnica za odobritev t. i. odloka o poenostavitvi RIM - Poslanska zbornica bo danes glasovala o zaupnici vladi za odobritev t. i. odloka o poenostavitvi zakonodaje. Do tega je prišlo po dokaj ostrem soočenju med vlado in strankami, ki jo podpirajo, še zlasti pa Demokratsko stranko. Ta se je med drugim zavzemala za to, da bi s popravkom zagotovili ureditev staleža 10 tisoč nestalno zaposlenih šolnikov. Finančno kritje naj bi dobili z dodatno obdavčitvijo alkoholnih pijač. A ta rešitev je splavala po vodi. Naposled so dosegli kompromis, na osnovi katerega bodo šole lahko spet začele stalno zaposlovati šolnike, a to sorazmerno z večanjem šolske populacije. Sredstva za to naj bi zagotovili davki na igre na srečo. Turinčanka prejemala pokojnino umrlega očeta TURIN - Prebivalka Turina je kar trideset let prejemala pokojnino preminulega očeta. Turinčanka je sicer le ena izmed skoraj 130 nezakonitih prejemnikov pokojnin, ki jim je na sled prišla finančna straža. Nezakoniti prejemniki pokojnin umrlih sorodnikov ali znancev so državo oškodovali za okoli šest milijonov evrov. Vse so že ovadili. Pristojne oblasti so sicer po izvedbi nadzora ustavile izplačila pokojnin v več kot 330 primerih. Skupaj bi te letno znašale 1,8 milijona evrov, doslej pa je te vsote redno plačeval pokojninski zavod Inps. boj proti davčnim utajam - V okviru priprav na uvedbo davka IMU V Italiji v zadnjih mesecih odkrili prek milijon neprijavljenih nepremičnin RIM - Italijanski davčni uradi so lani, da bi povečali prilive v državno blagajno, poostrili nadzor nad nepremičninami. Odkrili so kar več kot milijon neprijavljenih hiš, stanovanj, apartmajev, garaž in poslovnih stavb, ki bi lahko v državno blagajno prinesli skoraj pol milijarde evrov dodatnih davkov. Ne le, da bodo lastniki teh nepremičnin odslej morali plačevati davke, neplačane davke bodo morali poravnati tudi za nazaj. Odkritje uradno neobstoječih nepremičnih je pomembno tudi zato, ker bo z letošnjim junijem v Italiji ponovno začel veljati davek na prvo nepremičnino, ki ga je uvedla vlada Maria Montija. Zgolj v Rimu so odkrili prek 30.000 nikoli prijavljenih nepremičnin, v celotni deželi Lacij pa prek 80.000, ki imajo skupaj prek 70 milijonov evrov katastrskega dohodka. V Toskani so odkrili kar prek 123.000 v kataster nevpisanih nepremičnin. Z obdavčitvijo prve stanovanjske nepremičnine bodo država in občine pobrale dodatnih 11,5 milijarde evrov davkov. Družine bodo lahko davek znižale z uveljavljanjem 200 evrov olajšave, ki jo lahko zvišajo še za 50 evrov za vsakega otroka, mlajšega od 26 let, vendar največ do 400 evrov. Družine naj bi letos po nekaterih izračunih v povprečju plačale 83 evrov davka. Najvišji povprečni davek bodo plačali v Rimu, okoli 460 evrov, in v Milanu, okoli 430 evrov. Povprečni davek na drugo nepremičnino, ki je odvisen tudi od katastrskega dohodka, bo znašal okoli 630 evrov, v Rimu skoraj 1300 evrov, v Milanu pa približno 1350 evrov. mafija - Polverino za zapahi v V Španiji aretirali vodjo vplivne veje neapeljske Camorre RIM/MADRID - V skupni operaciji italijanske in španske policije so včeraj v Španiji aretirali domnevnega vodjo neapeljske mafijske združbe Giuseppeja Polverina. Aretacija predstavlja še en uspeh Italije v boju proti neapeljski mafijski združbi Camorra, je dejala notranja ministrica Annamaria Cancellieri. »Zelo smo zadovoljni z aretacijo Polverina,« je povedala Cancellierijeva. 53-letnega Polverina, ki je na seznamu najbolj iskanih kriminalcev v Italiji, so prijeli v mestu Jerez de la Fron-tiera v španski pokrajini Andaluzija. Obtožen je prekupčevanja z mamili in pripadnosti mafijski organizaciji. Policija je po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa poleg Polverina aretirala tudi 48-letnega Raffaeleja Val-lefuoca, še enega osumljenega člana Camorre. Oba sta imela pri sebi ponarejene osebne dokumente. Polverino naj bi vodil vplivno vejo združbe Camorra, ki je bila maja 2011 tarča policijske preiskave, v kateri so zasegli premoženje v vrednosti milijarde evrov. Premoženje je vključevalo več deset luksuznih vil, hotelov, prodajaln nakita in vozil. Dejavnosti mafijskih združb, med drugim sicilijanske Cose Nostre, neapeljske Camorre in kalabrijske 'Ndranghete, po podatkih raziskave, ki jo je naročilo največje italijansko združenje trgovcev Confesercenti, letno prinesejo zaslužek v višini 140 milijard evrov. 6 Četrtek, 8. marca 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu opčine, fernetiči, col - Včeraj zjutraj spet gorelo, zaradi suše in burje velika nevarnost požarov V torkovem požaru zgorelo kakih dvesto hektarjev gozda Včeraj spet gasili s helikopterji, sinoči nadzorovali pogorišče - Zaradi elektrovoda in drugih ovir težji posegi Plameni in gost dim Pošljite vaše posnetke opremljene s komentarjem na našo spletno stran www.prim orski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna&primorski.eu Jktj V gozdu med Fernetiči, Opčinami in Co-lom je po zadnjih ocenah zgorelo od 200 do 220 hektarjev gozda. Sinoči, 48 ur po prvem izbruhu, sta gozdna straža in civilna zaščita še nadzorovali obširno pogorišče. Včeraj zjutraj je z burjo na več mestih namreč spet zagorelo, med drugim prav blizu tovornega terminala pri Fernetičih in ob železniški progi. Helikopterji so spet vzpostavili red, vreme pa je bilo tokrat naklonjeno in burja se je počasi polegla. Iz Palmanove je zjutraj priletel na Kras helikopter civilne zaščite s toplotno kamero, s katero so hitro ugotovili, kje so žarišča. Nato sta helikopterja civilne zaščite in gozdne straže zalila gozd z več sto hektolitri vode in pred poldnevom je bil požar spet pogašen. Manjši helikopter deželne civilne zaščite, ki razpolaga s tisočlitrskim rezervoarjem, je vodo zajemal iz raznih bazenov, nameščenih na Krasu (npr. v Trebčah). Nato je nad Fernetiče poletel še veliki helikopter gozdne straže erickson S64F, ki premore rezervoar z devet tisoč litri. Vodo je črpal iz morja, z obilnim zalivanjem pa je dokončno (tako upamo) pogasil plamene. Slana voda pa za gozd ne bo blagodejna. Sočasno so bili v akciji prostovoljci civilne zaščite in gozdni čuvaji, gasilci pa so stražili hiše ob Repentabrski ulici. Intervencije so usklajevali pri openski Bršljanovci, kjer je imel glavno besedo načelnik gozdne straže Gianfran-co Milani. Dopoldne je že organiziral nočne izmene, čeprav osebja ni bilo v izobilju. Na te- Baza gozdne straže in civilne zaščite pri openski Bršljanovci kroma Gozd med Opčinami, Fernetiči in Colom kroma renu so bili čuvaji iz Trsta, Devina, Tržiča ter z Videmskega in Pordenonskega - skupaj kakih petnajst ljudi. Mario Pugnetti z deželnega sedeža civilne zaščite pa je povedal, da so prostovoljcem s Tržaškega, ki so vseskozi na delu, priskočili na pomoč z Goriškega, iz Grade-ža, Krmina, Lignana in drugih občin. V torek so med Fernetiči in Colom posegli tudi sežanski in lokavski gasilci. Gašenje je v torek oviral elektrovod, ki oskrbuje Trst z električno energijo. Helikopterji in letala canadair ne spuščajo vode pri visokonapetostnih žicah, zato so po dogovoru z družbo Terna eno izmed treh linij izklopili (dobava elektrike ni bila prekinjena). Pugnetti je povedal, da so intervencije na tem območju zapletene, ker je infrastrukture na pretek - tam so elektrovod, naftovod, plino- vod, železnica in tovorni terminal, v sredini pa še pašnik. »Ko bi imeli pred sabo samo gozd, bi požar pogasili v nekaj urah,« je pristavil Milani. Vzroke požara, ki je izbruhnil ob cesti med Fernetiči in Colom, preiskuje gozdna straža. Morda je bil podtaknjen, ali pa ga je povzročila cigareta. Dejstvo je, da je podrastje v času rekordne suše izredno vnetljivo, z burjo pa požari stalno pretijo. Repentabrski župan Marko Pisani je sinoči potrdil, da se je gašenje končalo in da v njegovi občini večje škode ni bilo. Ogenj se je nekoliko približal hišam med Prčjim dolom in Colom, a jih k sreči ni resneje ogrozil. Sinoči si je območje požara ogledal tudi tržaški župan Roberto Coso-lini. Aljoša Fonda opčine - Posledice in zaščitena območja Na pašniku openskega jusa za okrog 10.000 evrov škode Ocene Draga Vremca, Marca Milkoviča in Igorja Gabrovca Drago Vremec na pogorišču openskega pašnika af Večji del obširne površine, ki jo je prizadel požar, je last openske srenje, na 36-hektarskem pašniku blizu Jakopinovega dola pa so po prvih ocenah utrpeli za 10.000 evrov škode. Včeraj smo si pogorišče ogledali s predsednikom openskega jusa Dragom Vremcem, ki je pojasnil, da so v omenjeni približni vsoti vštete številne uničene ograje, pa tudi tehnična pomoč in drugi stroški, ki so neposredna posledica požara. Vremec je dejal, da so jusarji v torek vse do 18. ure sami gasili požar na območju pašnika, ker so bili gasilci in ostali zasedeni na drugih strateških točkah. »V torek zjutraj je kazalo, da je že vsega konec. Ob 10. uri sem bil v mestu, pa so me poklicali, da spet gori,« je dejal Vremec. Zvečer so priskočili na pomoč gasilci iz Slovenije. Bika, junca in štiri krave, ki so last parka na Globojnerju, so pravočasno spravili na varno na travnik ob cesti med Opčinami in Fernetiči. Ovce in koze - vsega skupaj dvajset glav drobnice - pa so se same umaknile višje in se izognile požaru. Škodo so na samem pašniku tako omejili. Zdaj pa se postavlja problem, kako spet urediti območje. »Sodeč po zakonih, na pogoriščih naj ne bi smeli posegati celih deset let. To je absurd in upam, da v našem primeru ne bo tako. Drugače se bomo gotovo pritožili,« je napovedal predsednik jusa. Vremec pa je opozoril, da na zaščitenih območjih onstran železnice ni mogoče upravljati gozda, onemogočena je sečnja, pa tudi gozdnih poti, ki so koristne v primeru požara, ne smejo upravljati: »To je posledica omejitev v sklopu programa Naturta 2000.« Enakega mnenja je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je v izjavi za javnost povezal požar s zanemarjanjem gozda: »Glavni krivec je suša, ogenj pa se je zelo hitro razširil po suhi travi in podrastju, medtem ko se je požar ustavil ravno na redkih območjih, kjer pasejo živino in sekajo.« Predsednik vzhodnokraškega sveta Marco Milkovič je med ogledom pogorišča opozoril še na drug problem. V zadnjih desetletjih so na Krasu zidali hiše povsod, tudi v gozdu, kot se je zgodilo na Opčinah: »To moramo prekiniti, dovolj smo povečali naselja. Zdaj naj se omejimo na obnavljanje obstoječega.« (af) opčine - V torek začasna evakuacija domačinov pri Stražnem vrhu Gorelo deset metrov od hiš Odpeljali osebna vozila, spravili na varno svoje družine in pse - Novejše hiše obdane s suhim borovim gozdom V torek dopoldne - ko je že kazalo, da je požar ukročen - se je ogenj nepričakovano razširil onstran avtocestnega priključka in se nevarno približal prvim openskim hišam. Zgodaj popoldne so ka-rabinjerji po posvetovanju z gasilci preventivno evakuirali prebivalce kakih desetih hiš pri Stražnem vrhu - tik ob Re-pentabrski ulici, na nadmorski višini 330 metrov. Domačini so se v svoje nepoškodovane domove ob borovem gozdu vrnili šele zvečer okrog 19. ure. »Dim nas je motil že dopoldne, postajal pa je vse bolj moteč,« je včeraj povedal Giorgio Simsig, ki stanuje v eni izmed najbolj izpostavljenih hiš. Po njegovih besedah so bili ognjeni zublji popoldne le deset metrov daleč od njegove hiše, v bližini openskega strelišča. Včeraj se je o razburljivem dogajanju pogovarjal z Angelom Carlijem, ki stanuje bolj blizu Repentabrske ulice. »Okrog 14.-15. ure so začasno premestili prebivalce vseh tukajšnjih hiš. Karabinjerja sem opozoril, da to ni tako enostavno, ker imam doma 94-letno mater, on pa je vztrajal in zapustila sva hišo. Vrtna vrata sem pustil odprta, da bi gasilci lahko uporabili vodo,« je dejal Carli. S sabo ni vzel nobenih osebnih predmetov, kakor tudi ne Simsig, ki pa je spravil na varno svojega psa. Vsem pa so karabinjerji veleli, naj odpeljejo avtomobile in motorna kolesa. Oba sta pojasnila, da je do evakuacije prišlo predvsem zaradi gostega dima, saj so bili gasilci na prizorišču s tremi gasilskimi vozili. Čeprav je bil ogenj zelo blizu hiš, je bilo baje vse pod nadzorom. Gasilci so plamene kmalu premagali, nakar so močili zemljo in podrastje okrog zaselka. Včeraj so gasilci še vedno stražili Stražni vrh. Najbolj izpostavljene hiše so pred dobrim desetletjem zgradili dejansko v gozdu. V eni izmed teh, obdano z zelenjem, stanuje Alessandro Cucchiarelli, ki je v torek okrog 13. ure prav tako odšel od doma. »Da je ta gozd zelo suh, sem opazil že zdavnaj, saj se pogosto sprehajam po tukajšnji okolici. Nevarnost požara ni nekaj novega. Ogenj pa lahko tli pod skalami in izbruh- Evakuiranci Giorgio Simsig, Angelo Carli (oba zgoraj) in Alessandro Cucchiarelli af ne v vsakem trenutku,« je povedal. Ko je napočil čas evakuacije, je spustil okenske rolete in z družino začasno odšel. »Vedno parkiramo avte in motorna kolesa pred hišo. Takoj so nam dejali, naj jih premaknemo,« je dejal Cucchiarelli. Z ženo sta se v nagli- ci posvetovala in odločila, da s sabo ne vzameta ničesar. »Gasilcem sem popolnoma zaupal in vedel sem, da hiša ne bo gorela.« Pristavil je, da prave panike ni bilo, vsi domačini pa so bili seveda upravičeno zaskrbljeni in vznemirjeni. (af) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. marca 2012 7 občina trst - Predstavila se je komisija za enake možnosti 8. marec tudi v znamenju krvi in toponomastike Načrtujejo posvet o poročanju o nasilju - Podpora akciji»3 ženske, 3 ulice« Ženske in njihovi problemi se premalo pojavljajo v medijih, zato je osmi marec priložnost, da se z njimi seznani javnost. Tako je prepričana Tania Grimaldi, nova predsednica občinske komisije za enake možnosti, ki se je včeraj prvič predstavila javnosti. Njenim besedam pa sta prisluhnila le dva novinarja, ki sta si zato zaslužila javno pohvalo podžupanje Fabiane Martini ...in njeno grenko ugotovitev: čaka nas res še veliko dela. Nova komisija (umeščena je bila decembra) bo podroben načrt delovanja predstavila čez nekaj tednov, včeraj pa je predsednica Grimaldi že nakazala njegove glavne smernice. Letošnji 8. marec poteka v znamenju krvi, je poudarila, nasilje nad ženskami narašča, v zadnjih treh dneh sta kar dve ženski umrli nasilne smrti. Zato načrtujeta komisija in občinska uprava, ob potenciranju sodelovanja z ustanovami, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja, posvet, ki bi novinarjem in študentom komu-nikologije nudil strokovno pomoč pri poročanju o nasilju; prevečkrat namreč slišimo in beremo, da so umorjene ženske žrtve prevelike ljubezni ali ljubosumja ... v partnerju, ki ubije, pa ni prav nič strastnega, je poudarila Grimaldi. Osmi marec poteka letos tudi v znamenju toponomastike. V spletni skupnosti Facebook so namreč sprožili vsedržavno akcijo »8. marec, 3 ženske, 3 ulice«, s katero želijo opozoriti javne uprave na diskriminacijo, ki ne pozna zemljepisnih mej: v državnem merilu so po ženskah poimenovali le štiri odstotke vseh ulic in trgov! V Trstu je še slabše: na podlagi površne anali- ze nosi le 23 ulic in trgov (na prib.1.300) ime in priimek ženske. Med njimi je največ blaženih in svetnic ter le osem »navadnih smrtnic«. Akcijo je včeraj podprla tudi komisija za enake možnosti, sedaj je na potezi uprava župana Cosolinija. Pod-županja Martini je poudarila, da je o Občinski komisiji za enake možnosti predseduje Tania Grimaldi kroma tem že tekla beseda v občinskem odboru. Od njega bo odvisno, ali bomo v prihodnje v Trstu stopali tudi po Ulici Fausta Cialente ali Alida Valli, po Trgu Leonor Fini ...in zakaj ne, tudi po Ulici Marica Nadlišek Bartol ali Zora Perello. Čas je nedvomno zrel tudi za to. (pd) KAM OB DANAŠNJEM 8. MARCU? Generacijsko druženje pri Sv. Ivanu Krajevna združenja od Sv.Ivana in s Kolonje so se domenila, da bodo skupaj proslavila dan žena, z razmišljanjem o pravicah žensk in o solidarnosti med različnimi generacijami v luči svetlejše prihodnosti. Ob 15.30 bo danes v središču v Ul. San Cilino 40/2 zaživela najprej predstava v priredbi narečnega gledališča LA-monia z Lauro Salvador in Titti Celani, za veselo vzdušje bo zatem poskrbela Neva Kranjec s svojo harmoniko, prisotne bosta nagovorili Sara Trampuš, v imenu občine pa svetnica Annamaria Mozzi. Za sladice, pijačo in mimoze bodo poskrbeli Habitat, Občina Trst, zadruga La Quercia in sindikat upokojencev Sv. Ivana in rajonski Proloco. Vstop je prost. 77-letna košarkarica Nidia Pausich v Lovat V knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra bo danes ob 18. uri gostja tržaška košarkarica, 77-letna Nidia Pausich, zmagovalka osmih naslovov državne prvakinje. Gospa Nidia, ki še vedno telovadi in trenira manj srečne malčke, se bo z veseljem pogovarjala z ženskami. Prepletanje vozlov in čakol v Trebčah SKD Primorec vabi danes ob 20.30 v Hiško uad Ljenčkice v Trebče na odprtje razstave Prepletanje vozlov in čakol. Ob mednarodnem dnevu žena bodo gospe predstavile nakit in ostale umetnine, ki so nastale med delavnico makrameja. Makrame je stara arabska umetnost vozlanja. S to tehniko lahko izdelujemo najrazličnejše praktične izdelke ali unikatne umetnine. Uvodno misel bo podala Elda Jercog, mentorica delavnice. Od 20. ure do 20.30 bo potekalo zbiranje predujmov za izlete v Prago (28. aprila) in na Dolenjsko (20. maja) v organizaciji SKD Primorec. Spomladansko cvetje v botaničnem vrtu Mestni botanični vrt v Ul. Marchesetti vabi danes od 9. do 13. ure ženske na brezplačni obisk. Sprejel jih bo pogled na drevesa v cvetju in cvetice, ki počasi že poganjajo. Hackova v dnevnem centru v Ul. Weiss Ob današnjem prazniku žena bo astrofizičarka Margherita Hack ob 1130 obiskala dnevni center v Ul. Weiss 3 v svetoivanskem parku nekdanje umobolnice, ki ga upravlja tržaška občina in združuje mlade s posebnimi potrebami. Ugledno gostjo bo sprejela občinska odbornica za socialo Laura Famulari, mladi pa ji bodo poklonili keramični izdelek, ki so ga sami naredili v sklopu delavnic. tržaška knjigarna - Odprli razstavo vezilj iz Boršta Raznoliki motivi vezenin odsevajo srčno kulturo žensk spletna anketa o 8. marcu Za večino aktualen Skoraj četrtina sodelujočih pa si želi vsebinske prenove Mednarodni praznik žensk - 8. marec je za dve tretjini bralk in bralcev, ki so odgovarjali na našo anketo, še vedno aktualen, pa čeprav bi ga danes bilo treba najbrž pojmovati nekoliko drugače. Le tretjina vseh sodelujočih bralcev meni, da praznik ni več aktualen. Med ostalimi, ki so odgovorili, da je praznik še vedno aktualen, sta približno dve tretjini sodelujočih zadovoljni z zdajšnjimi vsebinami praznika, vsak tretji med odgovori DA oziroma skoraj četrtina celotnega vzorca anketiranih pa se zavzema za vsaj delno vsebinsko prenovo. Mislite, da je 8. marec, mednarodni praznik žensk, še vedno aktualen? Da 43% (79) Ne 33% (64) Da, vendar bi ga bilo treba pojmovati drugače 24% (46) H ** w 4 T r.t.L L____ Dan, ko je na prvem mestu ženska, je bil poseben tudi v Tržaški knjigarni, kjer je včeraj dopoldne potekalo tradicionalno srečanje Na kavi s knjigo. V sklopu sredine matineje se je skoraj 40 obiskovalcev, med katerimi so bile pretežno ženske, udeležilo otvoritve razstave vezenin. Svoje mojstrovine so na ogled postavile vezilje iz Boršta, ki se že enajst let redno srečujejo in si izmenjujejo znanje in izkušnje. Pisano druščino žensk je ob odprtju razstave pozdravila pedagoginja in učiteljica ročnih del Marta Košuta, ki je pohvalila delo vezilj in njihove izdelke. Izvedeli smo, da se vezilje iz Bor-šta sestajajo enkrat tedensko že enajst let, srečujejo pa se na delavnici, ki poteka v hiši vezilje Marije Sedmak. Marta Košuta nam je med drugim zaupala, da je gospo Sedmakovo spoznala pred 30 leti, ko ji je ta vezilja pomagala izdelati en del narodne noše. Marta Košuta je v nadaljevanju spregovorila tudi o vlogi žensk danes in nekoč in ob tem dejala, da mi ženske svojo srčno kulturo razdajamo v drobnejših stvareh. Ob tem je tudi zaželela, naj še naprej živi 8. marec, dan, ko smo za spremembo v središču dogajanja ženske. Na razstavi vezenin, ki bo odprta do konca meseca, je na ogled lepo Včerajšnje srečanje Na kavi s knjigo oz. z razstavo vezenin je bilo dokaj množično in žensko obarvano kroma število različnih motivov vezenin. Slišali smo, da nosi vsaka vezenina tako krajevni kot osebni pečat. Vezilje iz Boršta razstavljajo prte različnih oblik in formatov, prtičke in robčke, za vse izdelke pa je značilno, da so jih vezilje izdelale z veliko ljubeznijo. Če nimaš veselja do tega dela, je težko ustvarjati edinstvene vezenine, je menila vezi-lja Marija Sedmak, ki zase pravi, da je samouk in da zelo rada svoje znanje posreduje mlajšim članicam. Vse članice krožka v Borštu druži namreč ljubezen do ljudskega izročila, ki je v teh časih, ko prevladujejo stroji, še kako pomembno. Marta Košuta je na srečanju tudi povedala, da so vezilje iz Boršta s svojim delom postale poznane in uspešne, saj so razstavljale v vseh vaseh Brega, bile so tudi v Medji vasi, svoje vezenine pa so predstavile tudi v različnih krajih Slovenije. Za vse tiste torej, ki jih zanima ljudsko izročilo, naj čisto ob koncu povemo, da so pridne roke enajstih razstavljavk pripravile pravo pašo za oči vsem obiskovalcem. Prihodnje srečanje Na kavi s knjigo bo na sporedu prihodnjo sredo, ko bo Dušan Jakomin predstavil knjigo Emila Zonte z naslovom Moč kletve, moč molitve. (sč) občina - Danes Nagrajevanje natečaja o ženskem pisanju V občinski dvorani se bo danes ob 17. uri ob prisotnosti podžupanje in odbornice za enake možnosti Fabiane Martini sestala tržaška ženska konzulta, ki bo nagradila zmagovalke 8. mednarodnega natečaja Scrit-tura femminile Citta di Trieste - sklop pripovedi o vojni in miru; od teh bo enajst zgodb tudi objavljenih. Žirijo sestavljajo predsednica Cristina Be-nussi, Carla Mocavero, Patrizia An-dolfatto, Maria Teresa Bassa Poropat, Arianna Boria, Gioia Meloni in Ester Pacor. Sodeloval bo otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Susenne Zeriali, ki bo ob tej priložnosti zapel pesem ob prisotnosti številnih uglednih gostov in politikov. Spremljal jih bo baritonist Pierpaolo Cappuccilli, pri klavirju pa Desire Broggi. Ženske na hrvaški meji Kot je že tradicija se bodo danes ob 10. uri hrvaške, italijanske in slovenske žene članice združenja Ženske Evrope srečale na meji pri Ka-štelu (med Slovenijo in Hrvaško). Prijateljskemu druženju bo sledil še posvet v in odprtje razstave v etnografskem muzeju v Bujah. O tržaških dekletih V avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) bo danes ob 18. uri srečanje o tržaških dekletih, pravzaprav o ženski umetnosti v Trstu v dvajsetem stoletju, ki ga bo oblikoval Sergio Vatta. Ženske brezplačno na ogled Ognja narave V prostorih nekdanje tržaške ribarnice je na ogled razstava sodobne umetnosti Il fuoco della natura (Ogenj narave), ki ponuja fotografije 82 umetnikov iz 18 različnih držav, nekaj videoposnetkov in zanimivih inštalacij. Danes je vstop za ženske brezplačen. Razstavo si lahko ogledate od 11. do 13. ure in od 16. do 20. ure. 8 Četrtek, 8. marca 2012 TRST / devinsko-nabrežinska občina - Desna sredina odobrila rebalans proračuna in javna dela V Nabrežini opozicija ni proti obnovi trga, a sprašuje, kaj pa druge vasi Za druga javna dela, predvidena v triletju 2012-2014, ni finančnega kritja »Opozicija na občini je glasovala proti trgu v Nabrežini.« SMS-sporočilce, s katerim je hotel devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Romita očitno očrniti levosredinsko opozicijo v občinskem svetu, češ da je glasovala proti obnovitvi osrednjega nabrežinskega trga, vsebuje le polovično resnico. Kajti: Edvin For-čič,Massimo Veronese in ostali svetniki leve sredine niso glasovali le »proti trgu«, temveč so v celoti zavrnili zadnji rebalans občinskega proračuna in triletni načrt javnih del za obdobje 2012-2014, ki ga je bila predstavila Retova občinska uprava. Slednja je za letošnje leto predstavila dve »temeljni deli«, kot ju je poimenoval vodja svetniške skupine Ljudstva svobode in predsednik proračunske komisije Giampietro Colecchia: obnovo poslopja otroškega vrtca v Ribiškem naselju in obnovo Trga sv. Roka v Nabrežini. Obe bo lahko občinska uprava izvedla s pomočjo prispevka deželne uprave. Obnova osrednjega nabrežinskega trga bo stala milijon 545 tisoč evrov. Deželna uprava je prispevala 960 tisoč evrov, preostalo, vključno z dodatnim milijonom evrov, predvidenim za drugi del posega, bo občina krila s posojilom, ki bo občinsko blagajno stalo 98 tisoč evrov letno za dobo dvajsetih let. Občinska uprava je začela obnavljati poslopje otroškega vrtca v Ribiškem naselju že leta 2005: obnovila je streho, okna in vrata ter grelno napravo. Delo bo dokončano z deželnim prispevkom v višini 220 tisoč evrov. V triletni načrt javnih del je Retova uprava vključila še številne druge posege. Na primer ureditev didaktično-muzejskega središča v Medji vasi. Predvideno je za leto 2013, stalo naj bi 700 tisoč evrov. Prihodnje leto naj bi se začela tudi ureditev razširjenega muzeja v Ce-rovljah, s katerim naj bi obeležili 100-le-tnico prve svetovne vojne. Ta poseg naj Trg sv. Roka v Nabrežini kroma bi stal 693 tisoč evrov. Nadalje naj bi (vedno leta 2013) v dogovoru z nabrežinskim jusom uredili info točko na območju nekdanjega občinskega kopališča, ki je zaprto že več kot 15 let. Leto pozneje (2014) naj bi bila na vrstu ureditev zunanjosti občinske telovadnice v Nabrežini. Poseg naj bi bil vreden 315 tisoč evrov. Levosredinska opozicija je opozorila na razliko v delih, ki jih namerava občinska uprava opraviti. Medtem ko sta ureditev poslopja otroškega vrtca in obnova osrednjega nabrežinskega trga kriti z deželnim prispevkom, nimajo ostala omenjena dela še predvidenega finančnega kritja. Občinska uprava je v dokumentu le zapisala, da bo zanje zaprosila deželno upravo za ustrezne prispevke. V bistvu: ureditev didaktično-muzejskega središča v Medji vasi, raz- širjenega muzeja v Cerovljah, info točke v Nabrežini in zunanjosti občinske telovadnice v Nabrežini so -zaenkrat - le na papirju napisane pobožne želje. Zato se je levosredinska opozicija odločila, da glasuje proti rebalansu in seznamu javnih del za obdobje 2012-2014. Njeni predstavniki so poudarili, da sploh ne nasprotujejo obnovi nabrežinskega trga. Vprašali pa so se, zakaj niso bili tamkajšnji trgovci in ljudje, ki tam živijo, soudeleženi pri pripravi načrta, zakaj niso njih vprašali za mnenje. Massimo Veronese (Demokratska stranka) in Edvin Forčič (Slovenska skupnost) sta izpostavila še drugo, negativno plat seznama napovedanih javnih del. Šempolaj, Praprot, Trnov-ca in še druge kraške vasi v njem niso Včeraj danes nabrežina - Odbornica Švara na primarnih volitvah leve sredine »Da, sem glasovala« Članica Retove desnosredinske uprave pa ni hotela povedati, koga je podprla V devinsko-nabrežinski občini se je že v nedeljo zvečer začelo šu-šljati, da naj bi se primarnih volitev leve sredine udeležila tudi občinska odbornica Tjaša Švara. Dejstvo, da naj bi predstavnica Retove desnosredinske uprave oddala svoj glas na primarnih volitvah nasprotnega političnega tabora, je vzbudilo radovednost občanov, saj res čudno bi bilo, ko bi se to bilo zgodilo. Pa se je! To je potrdila sama Tjaša Švara po včerajšnji občinski seji. Med postankom na trgu pred županstvom z vozičkom, v katerem se je prešerno nasmihala mala Isabel, najslajši sadež ljubezni z odborni-škim kolegom Andreom Humarjem, je odbornica »priznala«: »Da, udeležila sem se primarnih volitev leve sredine. Zgodilo se je v Ribiškem naselju. Tam je bilo volišče za primarne volitve. Zaklepetala sem se z občinskim svetnikom Edvinom For-čičem, in se tam, kar na lepem odločila, da še sama oddam svoj glas.« Kateremu kandidatu? »Eh, volitve so pač tajne...« je odbornica elegantno obšla vprašanje. Tjašo Švara so številni predstavniki devinsko-nabrežinske desne sredine »snubili«, naj se predstavi na občinskih volitvah kot kandidatka. Med drugim je tudi nekdanji občinski svetnik Walter Bradas javno pozval desno sredino, naj za svojega kandidata izbere Slovenca. Namig na ime Tjaše Švara je bil kar očiten. Devinsko-nabrežinska odbornica Tjaša Švara s hčerkico Isabel fotom.k. Sama včeraj ni hotela dajati izjav o njeni morebitni kandidaturi. »Vse bo jasno čez deset dni, morda dva tedna,« je napovedala, ob tem pa namignila: »Mislim pa, da si je kandidatura dosedanjega podžupana Massima Romite že tako utrla pot, da bi bilo sedaj res težko predstaviti kakega drugega kandidata.« Nenazadnje je namreč prav v nedeljo, v času, ko je Tjaša Švara glasovala na primarnih volitvah leve sredine, na pokrajinski skupščini Ljudstva svobode namestnik pokrajinskega koordinatorja Piero Tononi uradno kandidiral svojega velikega političnega prijatelja Massima Romito za kandidata Ber-lusconijeve stranke na majskih občinskih volitvah v devinu-Nabrežini. M.K. [I] Lekarne a Čestitke V lepem sončnem zatonu se je malemu Jašu pridružila sestrica TIJA. Srečnima staršema Tini in Deva-nu čestitamo in želimo veliko mirnih noči, novorojenki pa vso srečo v življenju. Srečni nonoti Nataša, Vinko, Dragica in Franc ter strica Egon z Barbaro in Damjan z družino. S Kobarida na Opčine je lepa novica prišla - Jaš sestrico TIJO končno ima. Z mamo Tino in očkom Devanom se vsi veselimo. Pomnoženi družini srečno in mirne noči želimo. Vesna, Marko, Adrijana z Martinom in Martin. S Poslovni oglasi DAJEMO V NAJEM halo v obrtni coni Zgonik (150kv.m+100kv.m). Za informacije 040-2529398 SLORI išče: -anketarje za izvedbo telefonskih intervjujev med aprilom in majem 2012; -sodelavca za izvedbo pravnega pregleda zakonodaje na področju varstva slovenske manjšine v Italiji. Za informacije www.slori.org dobile mesta. Desnosredinska občinska uprava je nanje pozabila. Še posebno huda je tista »pozabljivost«, ki se nanaša na poslopje šempolaj-ske osnovne šole Stanka Grudna, sta poudarila Forčič in Veronese. Tržaška pokrajina je že leta 2008 (!) dodelila devin-sko-nabrežinski občini prispevek v višini 240 tisoč evrov za popravilo šole, dela pa se po več kot treh letih še niso začela. Ob taki predpostavki levi sredini ni preostalo drugega, kot negativni glas rebalansu in seznamu javnih del za obdobje 2012-2014. M.K. DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC praznuje DAN ŽENA v soboto, 10. marca. Večerja z glasbo v živo. Zaželjena rezervacija. Tel.:040-229168 OB DNEVU ŽENA, vabljeni danes zvečer h KARIŠU na večer z glasbo v živo! Igrala bosta Mr Walter in Lady D! Za info: 040/226294 Danes, ČETRTEK, 8. marca 2012 DAN ŽENSK Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 11.32 - Luna vzide ob 18.32 in zatone ob 6.02 Jutri, PETEK, 9. marca 2012 FRANČIŠKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 10 km na uro severo-vzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7 stopinj C. Od ponedeljka, 5. marca, do sobote, 10. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). füijíf¡í¡lifíj www.primorski.eu * 0 Mali oglasi ČISTOKRVNE MLADIČE pasme border collie prodam; tel. 0481-419976. 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. DARUJEM majhno pisalno mizo s tremi predali. Tel. št.: 040-299632. KRAŠKO RDEČO ZEMLJO odlično za vrtove, možnost dostave na dom, prodam. Tel. št.: 333-6486491. NA OPČINAH v Prosvetnem domu je 22. februarja izginila črna ženska bunda med pustnim rajanjem. Pokličite na tel. št.: 040-213280 ali jo prinesite v Prosvetni dom. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 331-7467805. PRODAJAM HIŠO z zazidljivim zemljiščem (skupaj 700 kv.m.) v Lukeži-čah, pri Renčah (GO), deset minut do avtoceste za LJ in bivše meje z Italijo pri Vrtojbi. Info na tel. št.: 0038631523174 ali 347-7320147. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM hlode oreha, lipe, češnje, hrasta. Tel. št.: 040-212811. PRODAM štiri-letne gume goodyear, 255/60 R17, malo rabljene. Cena: 200,00 evrov. Tel. št.: 331-5311133. STANOVANJE na Opčinah: dnevna soba, kuhinja, spalnica in dve kopalnici dajem v najem. Tel. št.: 3472533320 (po 15. uri). STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V DOLINI dajem v najem majhno stanovanje. Tel. št.: 040-228390. V OKOLICI BAZOVICE se je izgubila črno-bela-siva mucka, sliši na ime Mi-ci. Kdor jo vidi naj se javi na tel. št.: 338-2851230, 370-1116283. V PREBENGU PRODAM zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št. 335-6322701. V ROJANU, na Miramarskem drevoredu, prodam opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem in blindi-ranimi vrati. Tel. št.: 346-2857230 (v jutranjih urah). / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. marca 2012 9 U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Hy-steria«. CINECITY - 18.00, 22.15 »In time«; 16.30, 19.00, 21.30 »Quasi amici«; 22.15 »Knockout - Resa dei conti«; 16.00, 18.05, 20.10 »Viaggio nell'iso-la misteriosa«; 16.00, 20.15 »The woman in black«; 16.30, 19.55, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.00, 22.00 »Posti in piedi in paradiso«; 16.15, 19.00, 21.45 »John Carter - 3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The Artist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A simple life«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 20.05, 22.15 »Paradiso amaro«; 18.15 »Un giorno questo dolore ti sara utile«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.10 »Obuti maček«; 18.00, 20.10 »To je vojna!«; 18.20, 20.20 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 17.10 »Obuti maček 3D«; 16.10, 20.40 »To je vojna!«; 20.50 »Nevidni jezdec 3D«; 20.25 »Varna hiša«; 16.25, 19.05 »Potomci«; 16.50 »Kruha in iger«; 18.20 »Samomorilec«; 19.10, 21.35 »Železna Lady«; 21.35 »Hudič v nas«; 17.20, 20.00 »Kupili smo živlaski vrt«; 19.00 »Umetnik«; 21.20 »John Carter 3D«; 16.05, 18.05 »Marčeve ide«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.10, 22.15 »Hugo Cabret«; 16.15, 20.00, 22.15 »John Carter«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »The Iron Lady«; Dvorana 4: 18.20 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 22.15 »In time«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Posti in piedi in paradiso«; Dvorana 2: 18.00, 20.30 »John Carter - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 19.40 »Viaggio nell'isola misteriosa -3D (dig.)«; 21.40 »Hugo Cabret - 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.50, 19.50, 22.00 »Quasi amici«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.10 »Safe house - Nessuno e al sicuro«. HU Osmice postavimo meje otroku in hkrati poskrbimo zase?«. Vodila ga bo Neva Strel Pletikos, prof. pedagogike in sociologije. Predavanje bo od 17.00 do 19.00 v prostorih osnovne šole P. Vo-ranc v Dolini. Vljudno vabimo starše, da se polnoštevilno udeležijo srečanja. M Izleti OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 0402907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040-299800. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. SI Šolske vesti OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do danes, 8. marca, potekala vpisovanja za š.l. 2012/13 v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. 12. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 28., 29. in 30. marca. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine. Izbrani solisti ali skupine bodo 11. aprila igrali na zaključnem nastopu v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole (Ul. Caravaggio, tel./fax 040-567500), na www.guardiella.it ali glasbena.revi-ja@libero.it. Rok prijave je 19. marec. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI prireja v sredo, 21. marca, na predavanje za starše na temo »Kako KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Krakow in Auschwitz od 6. do 9. aprila. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Silvani, tel. 040-327221. SKD PRIMOREC prireja enodnevni izlet na Dolenjsko v nedeljo, 20. maja. Vpisovanja danes, 8. marca, v Hiški uad Ljenčkice v Trebčah od 20.00 do 20.30. SKD PRIMOREC prireja večdnevni izlet v Prago in okolico od 28. aprila do 1. maja. Vpisovanje danes, 8. marca, v Hiški uad Ljenčkice v Trebčah od 20.00 do 20.30. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 9. marca, ob 18. uri v Baru Nanos (Razdrto) potopisno predavanje Gregorja Tavčarja »Gore in ljudje zahodne Himalaye in predstavitev novega kratkega filma o Pakistanu«. Po potopisnem predavanju, ob 20. uri, pa vabimo udeležence na nočni pohod na Nanos ob polni luni. Odhod izpred Bara Nanos, Razdrto. Potrebna je primerna oprema. SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi v nedeljo, 11. marca, ob 9.30 na »Pohod na Grmado« (po sledovih 1. svetovne vojne). Zbirališče pri cerkvici v Cerovljah, vzpon mimo Merin do vrha Grmade, spust do Pejce (žepna svetilka!) in Grofove jame. Priložnostna razlaga o krajih in dogodkih. Ob povratku možen postanek na bližnji turistični kmetiji. SPDT prireja v nedeljo, 11. marca, geološki izlet namenjen spoznavanju geomorfoloških zanimivosti Krasa med Fernetiči in Orlekom. Zbirališče na Fernetičih, na parkirišču ob cesti za Repentabor ob 9. uri. Približno tri ure lagodne hoje. Obvezna veljavna osebna izkaznica. Vabljeni! IZLET NA SLOVAŠKO od 26. do 29. aprila: udeleženci si bodo lahko ogledali fotografsko razstavo Mirne Viola (na otvoritvi bo zapel MePZ Slo-venec-Slavec), grajsko palačo Bojnice, grad Trenčin, tipično slovaško vasico Čičmany, laboratorij znane slovaške keramike v Modri in predstavi ognja in sokolarstva. Ostalo je nekaj mest na razpolago v avtobusu. Informacije in vpisovanja na tel. št. 347-7937748 (Mirna) do 20. marca. ZGONIŠKA ŽUPNIJA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040229166. PREŠERNI IZLET v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja pri odbornikih društev Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa, Skd Tabor. DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU organizira ob priliki 110-le-tnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno potovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. Ü3 Obvestila POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio, 24) na kulturni večer in družabnostjo z večerjo ob Mednarodnem dnevu žena danes, 8. marca, od 19. ure. Prijave na tel. št.: 040-572114. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 8. marca, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). ZVEZA ŽENA BOLJUNEC prireja danes, 8. marca, od 19.30 dalje v dru- štveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu družabnost ob Mednarodnem dnevu žena. Vabljene. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. STANKO GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA IZ ŠEMPOLAJA prirejata večer na temo »Kulinarične drobtinice s kuharico g. Emilijo Pavlič« v petek, 9. marca, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Šempolaju. AO SPDT prireja v petek, 9. marca, od 17. do 19. ure na umetni steni v Bazovici Dan odprtih vrat za otroke od 7. do 12. leta starosti. Pod vodstvom športnih plezalcev bodo otroci spoznali plezalno opremo in se preizkusili v plezanju. Organizatorji bodo nudili popolno opremo, udeležba brezplačna. Informacije in prijave na tel. št.: 349-6648530 (Jernej) ali na ao@spdt.org. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča občane, da v petek, 9. marca, ob 17. uri v kulturnem centru A. Bubnič v Repnu se bo odvijalo srečanje/predavanje na temo »Preventiva nad goljufijo starejših oseb«. Predaval bo poveljnik postaje Orožnikov z Opčin Nicola Valzano. Vabimo občane, da se udeležijo dogodka. SKD IGO GRUDEN v Nabrežini vabi v petek, 9. marca, ob 18. uri na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tap-kanja). Vodila bo Barbara Žetko. SKD BARKOVLJE obvešča, da odpade »tapkanje« z Barbaro Žetko v soboto, 10. marca. Naslednje srečanje bo v torek, 20. marca, ob 17.30. V soboto, 31. marca, pa vabimo na štiri urno delavnico tapkanja od 15. do 19. ure. ZVEZA LEVICE vabi ob 8. marcu -mednarodnem dnevu žena, v soboto, 10. marca, ob 18. uri v Ljudski dom v Naselju Sv. Sergija (Ul. Di Peco, 14) na srečanje na temo »Ženske na novem delavnem tržišču«, sledi družabnost. 8. MAREC V DOLINI - Mednarodni Dan žena bomo Dolinčanke praznovale v nedeljo, 11. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 12. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempola-ju na kulturni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo: članici SKD Tabor Tatjana Malalan (Vanda) in Irene Pahor (Jole) s kabaretom »Pupe iz Krasa« in pevka Laura Budal ob spremljavi Jankota in Valentine, ob tej priliki bo tudi otvoritev razstave slik Majde Pertotti. VINCENCIJEVA KONFERENCA (Trst in Gorica) vabi stare in nove člane na občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 12. marca, ob 16. uri v Peter-linovi dvorani, Ul. Donizetti 3 (prvo nadstropje). KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE za tretje življenjsko obdobje, ki ga vodi prof. Drago Bajc, se nadaljuje v torek, 13. marca, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Vabljeni ljubitelji matematike! Pridružite se nam! SKD V. VODNIK vabi v torek, 13. marca, ob 20.00 v društvene prostore na kulinarični večer: Kuhamo zdravo z Emilijo Pavlič. Vabljeni mladi in starejši, kuharji in ne. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 13. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo tekme v veleslalomu 31. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva 2012, veljavne za 31. pokal ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 18. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 15. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo v društvenih prostorih v Briščikih vsak četrtek od 16. do 18. ure. Informacije in vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v četrtek, 15. marca. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v l. 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do četrtka, 15. marca. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102, ob ponedeljkih in sredah 9.0012.00 in 15.00-17.00; ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Nabre-žina 102, tel. št. 040-2017370. SKD TABOR ZA OTROKE v Prosvetnem domu na Opčinah: petek, 16. marca, ob 16.00 v mali dvorani, ura pravljic »V knjižnici se skriva miška -ulovimo jo!«; v soboto, 17. marca, ob 17.30 v veliki dvorani, otroška predstava s Stenom Vilarjem Gusar Ber-to; v soboto, 31. marca, ob 10.00 v mali dvorani, velikonočna ustvarjalna delavnica s Tanjo in Nado. DELAVNICA za izdelovanje cvetja iz krep papirja se bo vršila na Kontove-lu št. 523 (zraven društvene gostilne) v soboto, 17. marca, od 15.30 do 17.30. Vpisovanje in podrobnejše informacije čim prej na tel. št. 3479322123, 346-8222431, 338-6879124. Vabljeni otroci in starši v čim večjem številu. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 17. marca, delavnico za izdelovanje cvetja, ki jo bo vodila Martina Felicijan. Nadaljevalni tečaj od 9. do 11. ure, začetniški od 11. do 13. ure. Prijave na tel. št.: 3387845845. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra v marcu ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so kreativne delavnice reciklaže: »Kako nastane papir in Bralni znaki in kolaži«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17. aprila, v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Za informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, email erik.@alice.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, email fortunatobruno@libero.it. 0 Prireditve SKD PRIMOREC vabi danes, 8. marca, ob 20.30 v Hiško uad Ljenčkice na večer »Prepletanje vozlov in čakol-ot-voritev razstave del, ki so nastale med delavnico makrame-ja«. Uvodno misel bo podala mentorica delvnice El-da Jercog. SKD VESNA v sodelovanju z VZPI Evald Antončič Stojan vabi na praznovanje Dneva žena danes, 8. marca, v Ljudskem domu v Križu. Prijave na tel. št.: 040-220155 (Sara). ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA V okviru istoimenskega ciklusa bo v petek, 9. marca, ob 18. uri v Ul. Donizetti št. 3, večer z naslovom Narava, ki preseneča: etični in okoljevarstveni vidiki. Večer bo uvedel dr. Boštjan Anko. Vabljeni mladi. NOVO TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS priredi v petek, 9. marca, ob 17. uri v dvorani Baronci-ni zavarovalnice Generali, Ul. Trento št. 8, predavanje na temo »Kako doseči zmanjšanje telesne teže sladkornega bolnika tipa 2«. Predavala bo diabetologinja zdravstvene enote dr. Elena Manca. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja koncert »Pozdrav pomladi« v petek, 9. marca, ob 20.30. Na sporedu Trio Art: Tamara Tretjak (flavta), Branislav Trifkovič (klarinet), Tamara Ražem Locatelli (klavir). Vabljeni! SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v Kulturni dom v Ricmanjih, kjer se bo v petek, 9. marca, ob 14. uri odvijala prireditev ob Dnevu slovenske kulture, ki jo bodo oblikovali malčki OV Palčica - Ricmanje, učenci COŠ Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski, lut-karice Lutkovne skupine Tipitapi li-ceja A.M. Slomšek iz Trsta ter Martina Legiša, avtorica knjige otroških pesmi Tipitapi v rusi kapi. KULT-URA ZATE - kako organiziramo kulturni dogodek, delavnice namenjene mladim od 19 do 30 let v organizaciji ZSKD bodo vodili izkušeni mentorji: »Kako naredimo dober projekt za organizacijo kulturnega dogodka« v soboto, 10. marca, od 13. do 17. ure v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu; »(So)delovanje društev: izdelajmo skupno vizijo in strategijo dela« v soboto, 17. marca, od 14. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opčinah; »Projektno vodenje« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure (lokacija bo javljena naknadno); »Tim in timsko delo« v soboto, 21. aprila, od 13. do 17. ure (lokacija bo javljena naknadno). V maju in juniju bodo potekali organizacijski sestanki in izpeljava kulturnih dogodkov (datume in lokacije javimo naknadno). Več o tem na www.zskd.org, prijave in informacije na tel. št. 040-635626. PRIMORSKA POJE 2012 - ZCPZ-Trst, Z SKD Trst-Gorica-Videm, ZPZP, ZSKP-Gorica in JS za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije, ki bo v soboto, 10. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu. Nastopili bodo: ŽeCVS Zgonik, MePZ KD Pobegi-Čežarji, MoPZ Slavnik, CMePZ Župnije Zavratec, ŽuMePZ Šempeter, MePZ Senožeče, MePZ Postojna. SKD IGO GRUDEN vabi na Koncertni večer komornih skupin s pihali Glasbene šole Sežana iz razreda prof. Ta-mare Tretjak in prof. Branka Trifko-viča v soboto, 10. marca, ob 19.00 v Kulturnem domu Iga Grudna v Na-brežini. SKD IGO GRUDEN vabi v Kavarno Gruden na otvoritev razstave Tadeje Druškovič »Impresije« v soboto, 10. marca, ob 18. uri. Umetnico bo predstavila prof. Jana Merku'. SKD LONJER KATINARA vabi v soboto, 10. marca, ob 19.30 v ŠKC v Lo-njer na praznovanje Mednarodnega dneva žensk. Sodeluje MePZ Tončka Čok. SDD J. ŠTOKA ob mednarodnem Dnevu žena: nedelja, 11. marca, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku: fotografska razstava Alenke Petaros -Čevlji, srečanje z Meto Starc - Moja afriška izkušnja, glasbeni utrinek Zi-najda Kodrič. Sledi družabnost. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi, ob priliki Dneva žena, na gledališko komedijo »Gigina in Pierina«, ki bo v nedeljo, 11. marca, ob 18. uri v Srenjski hiši v Gročani. SKD TABOR v soboto, 24., ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 18.00 (s presenečenjem za ženske) v Prosvetnem domu na Opčinah ponovitev gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem doh-tarju (Le Farce de Maitre Pathelin), v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ritmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa della letteratura, Tržaška knjigarna. Prispevki V spomin na drago Doro darujejo družini Marc in družina Škabar 20,00 evrov za AŠD Zarja in 20,00 evrov za MoVS Lipa. Namesto cvetja na grob prijateljici in botri Dori darujejo Magda, Stojan in Alenka z družino 100,00 evrov za AŠD Zarja in 100,00 evrov za MoVS Lipa. V spomin na drago Doro Križmančič - Žagar daruje družina Mezgec 50,00 evrov za AŠD Zarja. V lep spomin na Doro Žagar daruje Vera Grgič 20,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Lidijo Gulič vd. Guštin darujeta Anica in Albin Škabar 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Antek Terčon daruje 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na mamo Albino Copič daruje Ksenija 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim NOB na Opčinah. Dragi DREJČEK, Bog daj plačilo truda v nebesih in večni mir z očetom Borisom. Teta Zvonka 1 0 Četrtek, 8. marca 2012 TRST / sindikat fiom - Podpora SKP, SIK, SEL, IDV in PSI za jutrišnji protest Splošna stavka za demokracijo »V državi skušajo ukiniti pravice delavcev in sindikalnega predstavništva« fiom - Pokrajinski tajnik Stefano Borini Wartsila kot Fiat Splošna celodnevna stavka, ki jo je za jutri oklical državni sindikat kovinarjev Fiom-Cgil ni samo v znak protesta proti početju družbe Fiat in politiki italijanske vlade, temveč predstavlja boj za demokracijo. Pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne je namreč šele načel pot črtanja pravic delavcev, ker nameravajo mnogi slediti temu modelu. V državi je skratka hud napak na pravice, ki so si jih delavci in njihovi predstavniki izborili v zadnjih desetletjih. Montijeva vlada pa se temu ne upira. To so poudarili zastopniki nekaterih levosredinskih strank, ki podpirajo protest sindikata Fiom in katerih predstavniki se bodo tudi udeležili demonstracije, ki bo jutri v Rimu. Sindikat Fiom ni več sam v tem boju, so poudarili pokrajinski tajniki Stranke italijanskih komunistov SIK Bruna Zorzini, Italije vrednot Mario Marin, socialistične stranke Italije PSI Gianfranco Orel in Stranke komunistične prenove Antonio Saulle ter odgovorni za delo v pokrajinski stranki Levica, ekologija in svoboda SEL Waldy Catalano. Protest sindikata Fiom namreč ni »nazadnjaški«, kot to skušajo nekateri dokazovati, so povedali. Boj sindikata Fiom je dejansko boj za demokracijo in bodo ju- Tiskovna konferenca v podporo splošni stavki sindikata kovinarjev Fiom-Cgil kroma tri na demonstraciji tudi predstavniki drugih panožnih sindikatov Cgil, so dodali, Fiom pa lahko zdaj računa tudi na podporo levosredinskih strank. Dejstvo, da je Marchionne izgnal iz tovarne tiste, ki ne soglašajo z njegovim mišljenjem, je postavilo pod vprašaj načelo demokracije. Sprememba člena 18 delavskega statuta in sploh trga dela, ki jo napoveduje italijanska vlada, bo še dodaten udarec za pravice delavcev, so še zatrdili na tiskovni konferenci in izrazili zaskrbljenost, ker marsikdo gleda na Marchionnejevo delo kot na model, ki ga je treba uveljaviti v Italiji. A.G. V tovarni velikih motorjev Wartsila v dolinski občini je bila danes napovedana enourna sindikalna skupščina delavcev, ki jo je oklical sindikat kovinarjev Fiom-Cgil. Toda v resnici bo več enournih sindikalnih skupščin, delavci pa se bodo v ta namen zbrali pred tovarno velikih motorjev. Družba bo zaradi tega tem delavcem tudi odtegnila denar iz plače. Prvič se je namreč na Tržaškem zgodilo, da je delodajalec zavrnil zahtevo po sindikalni skupščini med delovnim urnikom, ki jo sicer jamči ustrezna zakonodaja (člen 20 zakona 300/70). Kot nam je povedal ob robu včerajšnje tiskovne konference o splošni stavki pokrajinski tajnik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini, je vodstvo Wartsile naslovilo na Fiom pismo, s katerim je zavrnilo zahtevo po skupščini. Sindikat je zato oklical enourno stavko za vsako delovno izmeno, da bodo lahko delavci sodelovali na skupščini. Delavci in sindikalni predstavniki bodo tako zasedali prvo uro vsakega delovnega turnusa, skupščine pa bodo priredili pred tovarno. Zagonetna je utemeljitev družbe Wartsila, ki se dejansko obnaša po nauku pooblaščenega upravitelja družbe Fiat Sergia Marchionneja. Sicer bodo o zadevi odločali pravniki. Toda Wartsila izhaja iz ugotovitve, da Stefano Borini Fiom ni podpisal državne delovne pogodbe iz 15. oktobra leta 2009. Glede na dejstvo, da je delodajalska organizacija Federmeccanica »sporočila«, da zapusti prejšnjo delovno pogodbo (15. 10. 2008), ki so jo podpisali sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil, je sindikat Fiom 1. januarja leta 2012 izgubil status sindikalne organizacije, ki je podpisala delovno pogodbo, pravi Wartsila. Vodstvo tovarne velikih motorjev je temu dodalo, da je Fiom zaradi tega izgubil nekatere pravice, kot je pravica do sindikalne skupščine med delovnim urnikom. To je dokaz, da skušajo delodajalci v Italiji kratiti pravice delavcem, je ocenil Borini in poudaril, da kar se danes dogaja s sindikatom Fiom, se bo dogajalo v prihodnosti z drugimi. A.G. občina trst - Na županstvu Cosolini sprejel švicarskega konzula Sodelovanje na kulturnem in gospodarskem področju ter v prevoznem sektorju je bilo v ospredju na srečanju med tržaškim županom Robertom Cosolinijem in švicarskim generalnim konzulom v Italiji Massimom Baggijem, ki je bilo včeraj dopoldne na županstvu. Za Baggija je bil to prvi obisk v Trstu, kjer je v teku več pobud o švicarski prisotnosti, kot je razstava v palači Costanzi Švicarska skupnost v Trstu od leta 1700 do leta 1900. Baggi je med drugim spomnil, da biva danes na Tržaškem 640 Švicarjev, od katerih je 620 v tržaški občini. Konzula Baggija je včeraj sprejel tudi tržaški prefekt Alessandro Giacchetti, s katerim sta se pogovarjala o institucionalnem sodelovanju. Na Opčinah - Dunajska cesta 17/A I PM i iSrOlOl ^onftktff LASTNIK 0RIELLA BRUGNERA LNo 8« marec - prijazno darilce vsem ženskam, ki nas bodo obiskale / TRST Četrtek, 8. marca 2012 1 1 milje - Dve prireditvi miljskih Slovencev ob dnevu slovenske kulture Praznik kulture v znamenju otroške ustvarjalnosti in radoživosti V soboto so člani društva K. Ferluga praznovali skupaj z društvoma iz Škofij in Hrvatinov Slovenci v Miljah so v preteklih dneh proslavili slovenski kulturni praznik s so-organizacijo dveh prireditev: osrednjo proslavo in dogodkom za najmlajše iz COŠ Albin Bubnič in iz vrtca Mavrica. V soboto je v Hrvatinih potekala osrednja prireditev ob Prešernovem dnevu z naslovom Dnevi slovenske kulture, ki so jo priredili Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, KD Istrski grmič iz Škofij in KD Hrvatini. Skupna proslava, ki so jo lani prvič priredili na Škofijah, je potekala s številnimi točkami, ki so jih občinstvu ponudila vsa tri društva. Večer je uvedla občutena Zdravljica, ki jo je zapel solist Igor Smolnik. V nadaljevanju pa so se predstavili najmlajši. OPZ OŠ Aleš Bebler Primož iz Hrvatinov je zapel pod taktirko Igorja Smolnika. Nadaljevali so učenci italijanske osnovne šole Pier Paolo Vergherio il Vecchio - enota Hrvatini z recitalom Šola med oljkami. Zadnji pa so se z zabavnim in dobro izpeljanim programom izkazali člani otroške folklorne skupine iz OŠ A. Bebler iz Hrvatinov pod mentorstvom Iva Fune. Večer se je nadaljeval v znamenju glasbe. Društvo Ferluga je v Hrvatine povabilo duo flavtistk Lucia Jankovski in Ivana Milič. Priložnostni govornik, pesnik in intelektualec Marko Kravos, se je osredotočil na dejstvo, da je kljub krizi, ki pustoši Otroški plesni nastop je poživil prireditev na miljskem Marconijevem trgu kroma po svetu, prostor za kulturo vedno dragocen. Poudaril je, da »je kultura osnovna dobrina, ki ljudi povezuje v skupnost in jim podaja zadoščenje.« Zaključil je s hkrati konkretno in metaforično mislijo: »bliža se pomlad, z novo kulturo, z zadoščenjem, radoživostjo in zvestobo identiteti«. V nadaljevanju je občinstvo pri- sluhnilo notam sonate, ki jo je zaigral priložnostni duo Vesna Zuppin - klavir in Barbara Ferluga - flavta. Naslednjo točko so spletli člani recitatorske skupine KD Istrski Grmič iz Škofij z občutenim izborom pesmi Toneta Pavčka. Zadnjo glasbeno točko sta priložnostno zaigrala pianistka Vesna Zuppin in tubist Rok Vilhar. narodni dom - Jutri v razstavnih prostorih Odprtje razstave akvarelov Mateja Susiča - Zimska bajka Zima se poslavlja in pušča prostor prijazni pomladi. Kdor pa bo pogrešal zimske idilične pokrajine, ko »starka zima« s svojimi hladnimi a mehkimi nian-sami barv prekrije utrujeno naravo, se bo teh podob lahko naužil na razstavi akvarelov Mateja Susiča. Zimska bajka bo namreč zaživela jutri ob 18.00 v razstavni dvorani Narodnega doma, ki jo v ulici Fil-zi upravlja Narodna in študijska knjižnica. Matej Susič, letnik 1972, po izobrazbi industrijski oblikovalec, po poklicu pa grafični oblikovalec (pri založbi Mladika), se je na več samostojnih in skupinskih razstavah na Tržaškem, Goriškem, Koroškem in v Kopru že izkazal s svojimi - zdaj že prepoznavnimi - prikupnimi, natančno izdelanimi akvareli. Ti prikazujejo krajine obarvane v barve vseh letnih časov. Njegove slike so majhnega formata, nekatere skoraj miniature, kot je na razstavi v goriški galeriji Ars dejal likovni kritik Jurij Paljk. Izredno dosledno izrisujejo pokrajino, a ji s svežino, mehkimi prehodi in zračnostjo barv na nevsiljiv način dodajajo element čustvenosti in poetičnosti. Zahtevno tehniko akvarela, ki ne dopušča napak, je Susič izpilil do popolnosti. Posebno so mu pri srcu kraške in slovenske krajine, vendar je tudi na svojih številnih potovanjih marsikdaj na list prelil barve oddaljenih in eksotičnih krajev. Kot je ob eni izmed Susičevih razstav zapisala likovna kritičarka Magda Jevni-kar, pridejo domače krajine najučinkoviteje do izraza ob poudarjanju letnih časov, med katerimi sta avtorju najbližja jesen z živimi in zima s hladnimi niansami. Ravno zimske krajine je izbral za tokratno razstavo v Narodnem domu v Trstu. Pred tem je nazadnje razstavljal lani jeseni v Ti-njah na Koroškem, s svojimi akvareli pa je oblikoval tudi koledar zadnje knjižne Zimska krajina na enem od Susičevih akvarelov zbirke Goriške Mohorjeve družbe. Na jutrišnjem odprtju razstave bo avtorja in njegovo delo predstavila prof. Jasna Merku'. Pred zaključkom je na oder stopil MePZ Adriatic iz Hrvatinov pot taktirko Maria Petvarja, ki je zapel štiri narodne pesmi. Večer je zaključil predsednik KD Hrvatini Andrej Vilhar, ki je poleg zahval občinstvu napovedal, da bo naslednje leto skupna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Miljah. Prav v Miljah je včeraj potekala slovesnost ob Prešernovem dnevu, ki je bila v celoti posvečena otrokom. Na trgu Marconi so ob pomladnem vremenu svoje izdelke razstavljali otroci iz miljskega vrtca Mavrica ter učenci COŠ Albin Bub-nič. Prvi trije razredi so razstavljali slike, ki so nastale med delavnico s Štefanom Turkom. Ob tem pa so bile na ogled fotografije, ki so jih posneli učenci iz četrtega in petega razreda COŠ med delavnico z Mirno Viola, ki je hkrati predsednica DSMO K. Ferluga. V svojem pozdravu je predstavila razstave, ki so nosile skupni naslov Moj domači kraj, in poudarila, da je Prešernov dan pravi kulture praznik in hkrati priložnost za pravo praznovanje. Ob tem so za pevski program poskrbeli tako otroci vrtca kot iz prvih razredov osnovne šole, učenci iz višjih letnikov pa so iz zakladnice slovenske književnosti prebrali nekaj pesmi, ki pričajo o domoljubju. Program, ki si ga je DSMO K. Fer-luga letos zamislilo ob slovenskem kulturnem prazniku, se je zaključil ravno z najmlajšimi, kot da bi še odmevala misel, ki so jo mladi folkloristi poudarili na odru v Hrvatinih: »Dediščina ostane, če kdo zanjo poskrbi«. Dva čezmejna projekta V Trstu se bosta začela dva projekta v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Ob 10.30 bo v zborni dvorani oddelka za matematiko in geoznanosti Univerze v Trstu v Ul. Weiss 1 v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu prvo srečanje partnerjev in predstavitev projekta Hydro Karst, katerega cilj je koordinirano upravljanje in varstvo reke Reke oz. Ti-mave z nadzorovanjem količine in kakovosti podzemnih voda na območju klasičnega Krasa. V Znanstvenem parku na Padričah pa bo danes in jutri potekalo prvo srečanje partnerjev v okviru projekta Tessi, ki je posvečen vzgajanju k vzdržnosti na področju okolja z energetskim varčevanjem, upravljanjem vodnih virov in recikliranjem odpadkov. Babištvo naj ostane v Trstu! Tržaški župan in pristojni odbornik naj deželni vladi FJK izrazita odločno nasprotovanje selitvi tečaja za univerzitetno diplomo iz babištva v Videm. To zahtevajo občinski odborniki Roberto Decarli (Cosolinijeva lista), Marino Sossi (Levica, ekologija in svoboda) in Patrick Karlsen (Občani) v resoluciji, v kateri opozarjajo na dejstvo, da v akademskem letu 2012/2013 tečaj babištva v Trstu ne bo potekal, za razliko od Vidma, kjer tečaj bo. Svetniki opozarjajo, da v Trstu deluje otroška bolnišnica Burlo Garofolo s svojim raziskovalnim središčem vsedržavnega pomena na področju problematik materinstva, otroštva in nosečnosti, ki ima tudi konvencijo z univerzo, zato je Trst najbolj naravni sedež za študij babištva. Pazimo na e-sleparije Agencija za prihodke opozarja, da po elektronski pošti kroži sporočilo z logom agencije, ki vabi k izpolnitvi obrazca za povračilo stroškov z nude-njem podatkov o kreditni kartici. Sporočilo nosi naslov »Notifica di rimborsi fiscali«, vendar gre za t.i. »phishing«, se pravi informatsko sleparijo, opozarja agencija, ki morebitne prejemnike svari pred odprtjem priponk in poziva k odstranitvi sporočila. Glede morebitnih povračil so namreč vse informacije dostopne na spletni strani Agencije za prihodke www.agenziaentrate.gov.it. Izdajal se je za Italijana Agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture so ovadili 35-letnega srbskega državljana, ker ni spoštoval odloka videmskega prefekta o izgonu iz države. Moškega, drugače že znanega policiji, so že leta 2008 ovadili zaradi lažnega izdajanja državljanstva: pri prošnji za podelitev osebne izkaznice se je namreč izdal za italijanskega državljana. Ko je prejel izkaznico, je tudi zaprosil za italijanski potni list, a je policist, ki se je ukvarjal z njegovim primerom, odkril prevaro. opčine - Spominska svečanost VZPI - ANPI pred obeležjem obešeni kurirki »Rozalija je dala življenje tudi za nas« Nastopili so otroci osnovne šole Franceta Bevka - Spominski nagovor Katerine Iscra V spomin na partizansko kurirko Rozalijo Kos Kocjan, ki so jo gestapovci 7. marca 1944 obesili na drevo na Narodni ulici sredi Opčin, je združenje VZPI-AN-PI z Opčin, od Banov, Ferlugov in Piščancev tudi letos priredilo dobro obiskano spominsko svečanost. Včerajšnjemu srečanju so dali prisrčen ton otroci osnovne šole Franceta Bevka, ki so zapeli nekaj pesmi, medtem ko so predstavniki partizanov ob častni straži tabornikov in skavtov položili venec k obeležju, ki spominja na barbarsko usmrtitev kurirke Rozalije. Kot je v svojem nagovoru v imenu prirediteljev povedala Katerina Iscra, je Ro-zalija dva dni visela obešena z napisom »Ich bin Bandit«, tako da so jo videli vsi tedanji osnovnošolski otroci. »Tako so hoteli Nemci ustrahovati prebivalce, posebno mlade, da se ne bi pridružili partizanom. A ni jim uspelo, kajti vse več mladih se je pridružilo narodno osvobodilnem boju. Tako kot Rozalija so se borili za svoj jezik, za ideale kot so bratstvo, mir in svoboda«. Mlada govornica se je ob tem vpra- Tudi letos so se svečanosti v spomin na Rozalijo Kos Kocjan -Guličevo udeležili številni domačini kroma šala, kako živimo danes. »Vsi smo vedno polni obveznosti, nimamo nikoli časa, da bi se nekoliko ustavili, na te stvari pomislili in se med seboj pogovorili. Preveliko število mladih ne pozna svoje zgodovine, kot da zgodovina ni del nas. Rozalija je dala svoje življenje tudi za nas, da bi lahko živeli v svetu brez preganjanih in preganjalcev, brez izkoriščanih in izkoriščevalcev. Vsi, a predvsem mladi, bi si morali bolj prizadevati za ohranjanje in širjenje vrednot kor so solidarnost, enakopravnost, sožitje, da bi postali boljši državljani, sposobni zgraditi boljši svet«, je še povedala Katerina Iscra. 12 Četrtek, 8. marca 2012 KULTURA / knjige - Ob 8. marcu v ospredju štiri avtorice Štiri nove slovenske publikacije povezuje binom »Trst in ženske« Književni eseji Marije Pirjevec in tržaška dramatika Bogomile Kravos - O tržaškem narečju z Rado Cossutta, o tržaški poeziji z Ano Toroš Pred dobrim mesecem je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk podelil Mariji Pirjevec red za zasluge. Prejela ga je za svoje dolgoletno strokovno delo na področju slo-venistike, za številne publikacije, s katerimi je skušala ovrednotiti tržaško literaturo in jo večkrat tudi približati italijanskim bralcem. Odlikovanka je v svojem zahvalnem nagovoru priznanje simbolno posvetila vsem tržaškim Slovenkam, ki, in teh ni malo, delujejo na kulturnem področju. S svojim delom, ki poteka večkrat daleč od reflektorjev, pripomorejo namreč k temu, da ostaja Trst »eden kulturnih centrov slovenstva«, kot je na podelitvi poudaril predsednik Türk. Ob današnjem mednarodnem dnevu žensk smo se odločili, da tudi sami posvetimo nekaj prostora tem Tržačankam, a tudi drugim ustvarjalnim Slovenkam, ki s svojim strokovnim delom pripomorejo k razpoznavnosti slovenske prisotnosti v mestu. Pred vami niso strokovne recenzije, ampak krajše predstavitve štirih avtoric in njihovih najnovejših del. Tržaški književni razgledi Marije Pirjevec Najnovejša knjiga tržaške slavistke Marije Pirjevec (rojena je sicer v Sežani, a že od otroških let živi v Trstu) je pravkar izšla pri tržaški založbi Mladika (23€). Preko tristo strani obsežna knjiga prinaša osemnajst študij in esejev, ki so bili v obdobju 1997-2011 objavljeni v slovenskem in italijanskem znanstvenem ter strokovnem tisku. Nekateri so bili na novo prirejeni in dopolnjeni, večina pa obravnava slovensko tržaško književnost 20. stoletja. Njihova vezna nit je »tržaški vidik, se pravi pozornost do posebne problematike s slovensko-ita-lijanskega mejnega položaja, z zornega kota dveh literarnih kultur in njunih stoletnih srečevanj,« kot je v uvodu pojasnila avtorica. Kdor bo segel po knjigi, kateri je spremno študijo prispeval tržaški pisatelj Igor Škamperle, bo lahko poglobil svoje vedenje o Alojzu Rebuli in Bruni Mariji Pertot, o Igu Grudnu in Ljubki Šorli, a tudi o narečni poeziji, ki nastaja med Trstom in Rezijo, ali o za marsikoga najbrž nepredstavljivih vezeh med Francetom Prešernom in Giuseppejem Mazzinijem. Htttifcl kiipi/L-vni i.-:.:l; Il-i .i Bogomila Kravos o slovenski dramatiki v Trstu Slavistka Bogomila Kravos se je po poučevanju slovenskega jezika in literature na tržaških šolah vneto posvetila dramatiki. Je avtorica številnih strokovnih študij, Slovenski gledališki muzej v Ljubljani pa je ob koncu leta 2011 izdal predelavo njene doktorske disertacije, ki nosi sedaj naslov Slovenska dramatika in tržaški tekst (23€). Knjigo bodo ravno danes, ob 110. obletnici tržaškega Dramatičnega društva, predstavili v Slovenskem gledališkem muzeju (Mestni trg 7, ob 11. uri). Publikacija bo posebno razveselila ljubitelje gledališke umetnosti, saj prinaša poglobljen pregled gledališke dejavnosti v Trstu, od prve gledališke predstave Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec, ki so jo leta 1850 uprizorili v neki tržaški gostilni, do kabaretov dvojice Verč-Kobal ter najsodobnejših tržaških tekstov in njihovih avtorjev. Knjiga Bogomile Kra-vos pa utemeljuje tudi teorijo, da je gledališče aktivno pripomoglo k razvoju slovenske identitete in kulture na Tržaškem. »Per pranzo go fato brodo kon pasta domača« Kolikokrat smo ob poslušanju pogovorov v tržaškem dialektu, v katerih ne manjka besed kot so zima, domače, marot, osmiza pomislili ...saj to je vendar slovenska beseda! Ravno Tržačani, ki kažejo do slovenščine (in ostalih slovanskih jezikov) večkrat odpor, uporabljajo v svoji najbolj spontani obliki govora številne slovenske izraze. Slovenizmi v italijanskem tržaškem narečju je naslov najnovejši strokovni publikaciji Rade Cossutta, tržaške klasične filologinje, ki je svoje raziskovalno delo usmerila v na-rečjeslovje, predvsem v preučevanje jezikov v stiku. Knjiga, ki jo je izdala koprska Univerzitetna založba Annales (15€), prinaša bogat izbor slovenskih interferenc v italijanski tržašči-ni, od takih, ki tvegajo že pozabo, do najnovejših. Vsako besedo je opremila s slovarsko razlago, a tudi s koristnimi in večkrat zelo barvitimi primeri. Ko je Saba pisal »Trst ima nekakšno osorno milino« Najmlajša med izbranimi avtoricami je Ana Toroš, ki sicer ni tržaška Slovenka (doma je iz Goriških Brd), a je mestu v zalivu posvetila znanstvenoraziskovalno delo Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja; knjiga (30€) je izšla pri Založbi Univerze v Novi Gorici, kjer je Ana Toroš zaposlena kot asistentka za književnost Fakultete za humanistiko. Knjiga je rezultat raziskovalnega projekta, ki ga je avtorica izvedla ob finančni podpori tržaške univerze. Avtorica na podlagi številnih slovenskih in italijanskih verzov utemeljuje, da sta se v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja izoblikovali različni podobi Trsta in Tržaškega. V slovenskih verzih je tako na primer čutiti izkustvo izgube »slovenskega Trsta« ter podobe ribiškega in kmečkega življenja, v italijanskih pa prevladujejo elementi »rimskega in habsburškega Trsta«, ali simbolika sv. Justa - zaščitnika italijanske duše mesta. Pomol San Carlo se je na primer zapisal v slovensko poezijo zaradi in-timističnih verzov Dragotina Ketteja, v italijansko pa kot Molo Audace -simbol italijanskega zavzetja mesta. Poljanka Dolhar dramatika Za Grumovo nagrado nominiranih pet besedil treh avtorjev Za letošnjo nagrado Slavka Gruma na Tednu slovenske drame je nominiranih pet besedil: Vaje iz tesnobe in drama Deset Vinka Moderndorferja, Stolp Iva Svetine, Baalram avtorja rok-gre in Kaj sanjajo svinje Žanine Mirčevske, so sporočili iz Prešernovega gledališča Kranj (PGK). Na razpis, ki ga vsako leto v okviru festivala razpisuje PGK, je prispelo 39 besedil. V konkurenci za nagrado so ostala tri, ki so bila za nagrado nominirana leta 2011. Strokovno žirijo so sestavljali dramaturginja Diana Koloini (predsednica), režiser in dramaturg Alen Jelen, dramaturginja Martina Mrhar, igralka Vesna Pernarčič in dramaturg Tomaž Toporišič. Nominirana dramska besedila bodo na 42. tednu slovenske drame, ki bo od 27. marca do 11. aprila, predstavljena v okviru Dneva nominiran-cev. Ta bo na festivalu potekal 6. in 7. aprila z branjem odlomkov nominiranih besedil, ki ga bodo spremljali pogovori. Lanski dobitnik Grumove nagrade je bil Matjaž Zupančič z dramo "Shocking Shopping", letošnji dobitnik pa bo znan 11. aprila na zaključni festivalski prireditvi. Poleg omenjene nagrade za besedilo bodo na festivalu najboljši predstavi podelili tudi Šeligovo nagrado in nagrado občinstva. Znan je tudi mednarodni program Tedna slovenske drame, ki bo obsegal tri predstave Nora Nora Evalda Flisarja v izvedbi Bosanskega narodnega gledališča Zenica, Vzemi me v roke Evalda Flisarja v izvedbi avstrijskega gledališča Theater im Keller ter Razred Matjaža Zupančiča v izvedbi ruskega Dramskega gledališče P. P. Eršova iz Tobolska. mladika - Izšla prva letošnja številka Od politike do literature Kot običajno lahko v pestri vsebini vsak najde kaj zanimivega - V mladinski prilogi Rast o frenetičnem ritmu sodobnega življenja Sredi februarja je izšla prva številka tržaškega mesečnika Mladika z letnico 2012. Uvodni članek z naslovom »Bi volitve v manjšini rešile naše probleme?« ponuja razmišljanje o trenutnem stanju v slovenski manjšini v Italiji in pretresa problem manjkajočih finančnih sredstev, reorganiziranja družbenega življenja skupnosti in tudi predlog obeh slovenskih deželnih poslancev o izvoljenem predstavništvu narodne skupnosti po načelu »en človek-en glas«. Na povolilno dogajanje v Sloveniji se navezuje članek pod črto, ki je hkrati razmišljanje o slovenski politiki, ki potrebuje »dostojnejši obraz«, saj je z zadnjimi dogajanji zabredla res pregloboko. V literarni rubriki je objavljena novela »Fil« Neže Kravos, ki je bila priporočena na 39. literarnem natečaju revije Mladika, sledi drugi del romana v nadaljevanjih Irene Žerjal z naslovom Peta Avenija in smrtne zagate. David Bandelj je avtor cikla pesmi Trenutki za spomin, ki je prejel tretjo nagrado na 39. literarnem natečaju revije za poezijo. V 31. nadaljevanju rubrike Moje življenje v Nemčiji avtor Peter Merku piše o srečanjih, ki jih je imel med službenim obiskom Sa- rajeva. V spominih na Franca Jezo Primož Stur-man objavlja pogovor s časnikarjem Danilom Lovrečičem. Zanimiv in občuten je tudi zapis Riccarda Ruttarja o nedavno preminulem vi-demskem nadškofu Alfredu Battistiju, velikem prijatelju Beneških Slovencev. Ob izidu esejističnega dela Pesniki pod lečo je objavljen intervju z avtorico, pisateljico Vilmo Purič. V rubriki Umetnost na Slovenskem Mojca Polona Vaupotič piše o Maksimu Gaspariju in njegovem ustvarjanju. Sledi poklon Alojza Rebule velikemu slovenskemu prevajalcu klasikov Antonu Sovretu. Na zadnji straneh Mladike so še novice Antene in novice Knjižnice Dušana Čer-neta. V mladinski prilogi Rast uvodnemu razmišljanju Neže Kravos o času in frenetičnem ritmu našega sodobnega življenja sledita članka Nastje Slavec in Nike Čok o vegetarijanstvu, intervju z mladimi zamejskimi glasbeniki o praznovanju božiča in pusta, ki ga je pripravila Julija Berdon, pogovor s časnikarjem Andrejem Černicem, prejemnikom novinarske nagrade Simona Cigana, ki jo vsako leto podeljujejo v Por-denonu, ter drugi del literarnega prispevka Alexandra Sodie z naslovom Drugi del mene. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. marca 2012 13 grčija - Nocoj se izteče rok, v katerem naj bi zasebni upniki odpisali do 107 milijard dolga Danes ključni dan za grško finančno krizo Evropski komisar Rehn optimističen, nekatere bančne skupine črnoglede ATENE - Danes zvečer se izteče ponudba za zamenjavo grških državnih obveznic, s katero naj bi zasebni upniki tej močno zadolženi članici območja evra odpisale do 107 milijard evrov dolga. Uspeh dogovora še ni znan; medtem ko so grške oblasti in evropski komisar Olli Rehn optimistični, se ponekod pojavljajo namigi, da ponudba ne bo uspela. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v včerajšnjem pogovoru za francoski časnik Le Figaro poudaril, da pričakuje uspeh ponudbe. "Po naših informacijah naj bi se zamenjava obveznic zgodila brez ovir, saj je operacija finančno zanimiva za zasebni sektor," je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Tudi tiskovni predstavnik grške vlade Jannis Stavropulos je v pogovoru za radio Skai poudaril, da so dostopne informacije za zdaj "pozitivne". Po drugi strani pa se bančna skupina KfW boji, da je Grčija na poti v bankrot, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na trgu naj bi namreč pridobili namige, da se za prostovoljno zamenjavo obveznic ne bo odločilo zadosti zasebnih upnikov. "Naša ocena, kako se bo iztekel odpis dolgov, se je dramatično poslabšala," je poudaril predsednik upravnega odbora KfW Ulrich Schröder. Inštitut za mednarodne finance (IIF), ki je v pogajanjih z Grčijo zastopal zasebne upnike, je sporočil, da se je 30 družb, ki so sodelovale v pogajanjih, odločilo za sodelovanje v zamenjavi obveznic. Ti upniki imajo v lasti za 81 milijard evrov grških državnih dolžniških papirjev, kar predstavlja 39,3 odstotka od skupno 206 milijard evrov grških obveznic, ki so v zasebnih rokah. Med tistimi, ki so se odločili za zamenjavo obveznic, so največja evropska zavarovalnica Allianz, francoski bančni velikan BNP Paribas, nemška banka Commerzbank, italijanska zavarovalnica Generali, pa tudi šest največjih grških bank. Grške banke imajo v lasti okoli 45 milijard evrov grških obveznic, 97 odstotkov te vsote pa drži šest največjih. Na drugi strani se je pet manjših grških skladov, ki imajo v lasti za okoli dve milijardi evrov oz. odstotek vseh grških državnih obveznic, odločilo, da v zamenjavi ne bodo sodelovali. Včeraj so svoj pristop k operaciji po poročanju ameriške tiskovne agencije AP potrdile tudi tri največje ciprske banke, ki imajo v lasti večino od 4,7 milijarde evrov obveznic v rokah ciprskih bančnih ustanov. Olli Rehn ansa Po podatkih AP naj bi doslej pristop k odpisu dolga potrdili upniki, ki imajo v lasti nekaj nad 46 odstotkov obveznic. Tiskovna agencija Bloomberg je medtem iz- računala, da so se vabilu grških oblasti doslej pozitivno odzvali upniki, ki imajo v lasti za okoli 120 milijard evrov obveznic, kar predstavlja 58 odstotkov skupne nominalne vrednosti. Grčija bo operacijo izvedla le, če ji bo uspelo zamenjati vsaj 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic, ki znaša okoli 206 milijard evrov. V skladu z zakonodajo, ki jo je grški parlament sprejel nedavno in predstavlja podlago za izvedbo odpisa dolga, bodo pogoji odplačila novih grških obveznic postali obvezujoči za lastnike obstoječih grških državnih obveznic, ki jih ureja grško pravo in jih je država izdala pred 31. decembrom 2011, če bosta nanje pristali vsaj dve tretjini upnikov, ki imajo v lasti vsaj 50 odstotkov nominalne vrednosti teh obveznic. Ta znaša okoli 177 milijard evrov. Gre za t.i. klavzulo kolektivne akcije ukrepanja, ki zadržane upnike prisili k odpisu dolga. Za lastnike ostalih grških obveznic, ki jih urejajo drugi pravni sistemi, je po- stopek prisilne uveljavitve pogojev odpisa bolj zapleten, saj mora za nove pogoje glasovati vsaj 75 odstotkov upnikov. Postopek za te ostale obveznice sicer poteka ločeno. Banke in zavarovalnice naj bi prostovoljno zamenjale obstoječe grške obveznice s povprečno ročnostjo okoli sedmih let za nove z zapadlostjo 30 let in z 31,5 odstotka nominalne vrednosti prvotnih dolžniških papirjev. Obrestne mere, ki jih ponuja Grčija, so dva odstotka na leto do leta 2015, trije odstotki do 2020 in 4,3 odstotka od takrat do končne zapadlosti leta 2042. Povprečna obrestna mera naj bi tako po novem znašala 3,65 odstotka v primerjavi z dosedanjih 4,8 odstotka. Grčija cilja na odpis dolga v višini 107 milijard evrov oziroma 53,5 odstotka nominalne vrednosti sodelujočih obveznic. Trenutno sicer grški javni dolg v absolutnem znesku dosega 350 milijard evrov. (STA) eu - Sporne reforme Evropska komisija nadaljuje postopke proti Budimpešti BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj z drugim opominom nadaljevala dva pravna postopka proti Madžarski, ki se nanašata na neodvisnost organa za nadzor nad varstvom podatkov in upokojevanje sodnikov. Poleg tega je Budimpešti poslala dve pismi, v katerih poziva k dodatnim pojasnilom glede neodvisnosti madžarske centralne banke in sodstva. "Madžarska je odgovorila na nekatere pravne pomisleke komisije, a še vedno imamo resna vprašanja v povezavi z morebitnimi kršitvami zakonodaje EU glede prisilne upokojitve 274 sodnikov in javnih tožilcev na Madžarskem ter neodvisnosti madžarskega organa za nadzor nad varstvom podatkov," je izjavila komisarka za pravosodje Viviane Reding. Zato je komisija na teh dveh področjih nadaljevala pravni postopek z drugim opominom, ki se v bruseljskem žargonu imenuje obrazloženo mnenje. Če država ne bo hitro ukrepala, lahko komisija zadevi predloži Sodišču EU. Ker je komisija za Madžarsko uvedla pospešen postopek, ima časa za odgovor en mesec, ne dva, kot je običajno. Komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je pozdravil pripravljenost Madžarske na to, da popravi zakonodajo o centralni banki, vendar je ob tem opozoril, da komisija potrebuje "jasne zaveze in dokaze", na primer popravljen osnutek zakona o centralni banki. Na podlagi odgovora na pismo bo komisija odločila, ali bo ustavila ali nadaljevala postopek proti Madžarski zaradi centralne banke. (STA) libija - Nacionalni svet Tripoli grozi zaradi razglasitve avtonomije na vzhodu države TRIPOLI - Predsednik libijskega prehodnega nacionalnega sveta Mustafa Abdeldžalil je včeraj zagrozil z uporabo sile za preprečitev avtonomije vzhoda države. To so v torek v Bengaziju razglasili plemenski voditelji in vodje milic. Abdelždalil je sicer ob tem "brate" iz regije Cirenaj-ka pozval k dialogu in jih posvaril pred "ostanki" režima Moamerja Gadafija. "Nismo pripravljeni na delitev Libije," je v televizijskem nastopu poudaril Abdeldžalil. Tistim, ki so razglasili avtonomijo v z nafto bogati vzhodni regiji, pa je dal vedeti, da jih poskušajo izkoristiti "ostanki" režima strmoglavljenega libijskega voditelja Gadafija. "Mi smo pripravljeni, da jih preženemo, tudi s silo," je še poudaril. Abdeldžalil je tudi nekatere arabske države, ki pa jih ni izrecno navedel, obtožil, da podpirajo delitev. Sicer pa je tudi Organizacija islamske konference Libijce pozvala k ohranitvi enotnosti države. Kot je zapisal generalni sekretar te organizacije Ekmeleddin Ishanoglu, je libijski prehodni nacionalni svet edini legitimni predstavnik libijskega naroda. Organizacija islamske konference ima sedež v savdski Džedi in združuje 57 članic, med njimi Libijo. Nove libijske oblasti si po osmih mesecih upora in nasilja trenutno na vse kriplje prizadevajo stabilizirati državo, v kateri imajo veliko moč milice, ki so se borile proti Gadafijevim silam. Zato sta torkova razglasitev avtonomije v Bengaziju, kjer se je pred dobrim letom dni rodil upor proti Gadafiju, in zahteva tamkajšnjih voditeljev po federalizmu podkrepila strahove pred razpadom države. (STA) Haaško tožilstvo za Šešlja zahteva 28 let zapora HAAG - Tožilci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so zahtevali 28 let zapora za vodjo srbskih radikal-cev Vojislava Šešlja za zločine, ki jih je med letoma 1991 in 1993 storil nad ne-srbskim prebivalstvom v BiH, na Hrvaškem in Vojvodini. Tožilec Mathias Marcusen je tretji, zadnji dan sklepne izjave tožilstva, sodnike pozval, naj Šešlja spoznajo za krivega po vseh devetih točkah obtožnice, ki ga bremenijo zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, ker je dokazano kriv za težke zločine "tako po obsegu kot njihovi gnusni naravi". "Njegova protipravna ravnanja so dramatično spremenila etnično sestavo občin, ki si jih je vzel za tarčo," je poudaril tožilec in izpostavil, da je šlo za večnacionalne skupnosti, ki so postale srbske, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Podsekretarka ZN in Rdeči polmesec v Baba Amru HOMS - V najbolj prizadeto uporniško četrt sirskega mesta Homs Baba Amr, ki je bila mesec dni oblegana s strani vladnih sil, je včeraj vstopila generalna podsekretarka ZN za humanitarne zadeve Valerie Amos z delegacijo sirskega Rdečega polmeseca. Tiskovni predstavnik Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) je pojasnil, da je bila Amosova v četrti skupaj s prostovoljci sirskega Rdečega polmeseca kakih 45 minut. Saleh Dabbakeh je še dejal, da so Amo-sova in delegacija ugotovili, kar so že vedeli, in sicer, da je četrt med boji zapustila večina prebivalcev in da so zbežali tja, kjer so lahko dobili pomoč ICRC. Kot je dodal, ICRC že dva tedna drugod po Siriji nudi pomoč razseljenim iz četrti Baba Amr. Do zelene luči za vstop v četrt je prišlo, potem ko se je Amosova včeraj v Damasku sešla s sirskim zunanjim ministrom Validom Mualemom, ki je obljubil sodelovanje Sirije pri njeni misiji zagotovitve pomoči prizadetim mestom. To je bilo sicer prvič, da so predstavniki mednarodnih organizacij lahko obiskali to uporniško četrt, ki je bila mesec dni tarča napadov in bombardiranj vladnih sil in so jo vladne sile zasedle 1. marca. Po podatkih organizacije Human Rights Watch je bilo v teh napadih ubitih najmanj 700 ljudi, več tisoč pa ranjenih. V uporni četrti, ki so jo vladne sile zavzele 1. marca, naj bi bilo po prvih podatkih ujetih okoli 20.000 civilistov, ki nujno potrebujejo pomoč v hrani in zdravilih. Pred četrtjo je od minulega petka že šesti dan čakal konvoj ICRC s sedmimi tovornjaki. Oblasti so prepoved vstopa konvoju utemeljevale z njegovo varnostjo zaradi bomb in protipehotnih min. Aktivisti so na drugi strani trdili, da želijo oblasti pridobiti na času, da bi skrile svoje zločine. (STA) zda - V »supertorek« na primarnih volitvah za določitev predsedniškega kandidata Romney zmagal v šestih od desetih držav, v katerih so potekale volitve, a republikanska tekma se nadaljuje NEW YORK - Nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney (na sliki) je v torek na strankarskih volitvah za izbiro predsedniškega kandidata ameriške republikanske stranke v zvezni državi Ohio le uspel premagati nekdanjega senatorja iz Pensilvanije Ricka Santoruma in je skupaj z zmagami v drugih državah povečal prednost v seštevku delegatskih glasov. V torek so se republikanski kandidati pomerili v desetih zveznih državah, med katerimi je bilo največ pozornosti namenjene dvoboju med Romneyjem in Santorumom v Ohiu, ki v zadnjih desetletjih igra odločilno vlogo pri izbiri predsednikov ZDA. Največ delegatov je bilo sicer na voljo v Georgiji (76), kjer je levji delež pobral nekdanji predsednik predstavniškega doma zveznega kongresa Newt Gingrich. Ohio ima 66 delegatov. Volitve so potekale tudi v Tennes-seju in Oklahomi, kjer je zmagal Santo-rum, ki je slavil tudi na strankarskih zborovanjih v Severni Dakoti. Zmagovalec super torka pa je vsekakor Romney, ki je poleg Ohia gladko dobil še volitve v domačem Massachu-settsu, Vermontu in Virginiji ter strankarska zborovanja v Idahu. Zmagal je tudi na Aljaski, kjer je po preštetju 86 odstotkov glasovnic osvojil 33 odstotkov glasov, Santorum pa 29 odstotkov. Skupno je tako dobil volitve v šestih od desetih zveznih držav. V govoru pred privrženci v Bostonu je Romney dejal, da bo pozdravil ameriško gospodarstvo in ne bo pozabil na delavce brez služb. Poudaril je, da je na dobri poti, da zmaga na strankarskih volitvah, ter po splošnih volitvah 6. novembra proti Baracku Obami prinese v Ameriko pravo spremembo. Kljub temu bo boj do končne zmage dolg, saj se nobeden od treh nasprotnikov ne namerava odpovedati nadaljevanju tekme, ki jo je nekdanja prva dama ZDA Barbara Bush, ki sicer podpira Romneyja, v torek označila za najslabšo republikansko kampanjo, kar jih je videla. Težava je v tem, da večina volivcev tudi v torek ni izrazila trdne podpore svojemu kandidatu, kar kaže na pomanjkanje navdušenja nad izbiro. Mitt Romney ima najbolje organizirano kampanjo. Gingrich in Santorum sta na primer zamudila rok za prijavo kandidature v Vir-giniji, Santo-rum pa je poleg tega pozabil urediti vse dokumente v Ohiu, zaradi česar bo dobil precej manj delegatskih glasov, kot bi jih sicer. Romney ima tudi največ denarja. V Ohiu je Santoruma v porabi za televizijske oglase prehitel za tri milijone dolarjev, a je vendarle zmagal le za las z 38 odstotki proti 37. Romney je v torek osvajal države in okrožja, ki veljajo za zmerna, Santorum in Gingrich pa jug ZDA. Santorum je tako zmagal v Oklakomi, Tennesseeju in Severni Dakoti. Republikanci iz Georgije pa so volili Gingricha, ker prihaja od tam. Gingrich ima sicer uprte oči v naslednji torek, ko bo- do poleg strankarskih zborovanj na Havajih še volitve v Mississippiju in Alabami. Konservativna "opozicija" Romney-ju se sicer seli k Santorumu. Zanj so v torek znova glasovali volivci, za katere so najpomembnejši vera in vprašanja, kot je nasprotovanje splavu in kontracepciji. Romney pa je pobiral glasove volivcev, za katere sta najbolj pomembna ekonomija in sposobnost kandidata, da 6. novembra na splošnih volitvah premaga demokrata Ba-racka Obamo. Santorum je v Ohiu dejal, da ostaja v tekmi, ker želi vrniti moč ljudstvu in premagati Obamo, ki jim vsiljuje oblast zvezne vlade. Poudaril je, da Američani svobode in pravic ne dobivajo od vlade, ampak od "stvarnika v nebesih". V tekmi ostaja tudi kongresnik iz Teksasa Ron Paul, ki v torek ni uspel osvojiti nobene države. Tudi nekdanja guvernerka Aljaske Sarah Palin, ki se sicer ne potegovala za nominacijo republikanske stranke za predsedniške volitve, pušča odprta vrata za prihod v Belo hišo. To je potrdila v odgovoru na novinarsko vprašanje, kaj bo sto- rila, če na nacionalni konvenciji stranke konec avgusta nobeden od kandidatov ne bo osvojil zadosti glasov za osvojitev in jo bo kdo prosil, naj bo kandidatka republikancev na volitvah. "Vse je mogoče. Ne bom zaprla nobenih vrat, ki bi morda lahko tam ostala odprta," je dejala. Za osvojitev nominacije na nacionalni konvenciji stranke konec avgusta v Tam-pi na Floridi je treba zbrati 1144 delegatskih glasov. Romney jih je imel pred objavo rezultatov z Aljaske skupaj 386. Santorum jih je zbral 156, Gingrich 85 in Paul 40. Poleg republikanskih volitev je v torek nekaj pozornosti vzbudil tudi dvoboj med liberalnima članoma zveznega kongresa iz Ohia. Republikanska večina v državnem kongresu je spremenila meje zveznih kongresnih okrožij v državi in združila okrožji dolgoletne demokratske kongresnice Marcy Kaptur ter demokratskega kongresnika Dennisa Kucinicha. Zmagala je Kapturjeva, nekdanji župan Clevelanda pa napoveduje možnost selitve v zvezno državo Washington, od koder se bo skušal vrniti v zvezni kongres. (STA) 1 4 Četrtek, 8. marca 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - Policija preiskuje ozadje umora 21-letnega Eugena Melinteja Zabodel ga je po prepiru, vzrok spora še neznanka Morilec in žrtev sta bila zvečer v baru Gessi, vendar se med sabo nista poznala Zakaj ga je do smrti zabodel? Policisti tržiškega komisariata in goriške kve-sture še vedno iščejo odgovor na vprašanje, ki si ga v Tržiču postavljajo domala vsi domačini. Še vedno ni jasno, zakaj je v noči s ponedeljka na torek 33-letni Massi-miliano Ciarloni z žepnim nožem dvakrat zamahnil proti 21-letnemu Eugenu Me-linteju in ga smrtno ranil. Včeraj se je Ciar-loni prvič pogovoril s svojim branilcem, z goriškim odvetnikom Riccardom Cat-tarinijem, danes dopoldne pa ga čaka jamstveno zaslišanje, ob zaključku katerega bodo na sodišču odločali o potrditvi pripora. Danes popoldne pa bodo v tržiški bolnišnici opravili obdukcijo na truplu 21-letnika po rodu iz Romunije, ki je z družino od leta 2008 živel v Tržiču. Policija je zadnje ure življenja Euge-na Melinteja rekonstruirala s pomočjo njegovega prijatelja. Po vsej verjetnosti gre za Alessandra Sollazza, čeprav policisti njegove istovetnosti niso potrdili. Sollazzo je policiji povedal, da sta se Ciarloni in Melinte ostro sprla v trgovski galeriji v Ulici Duca dAosta. Melinte naj bi se skušal oddaljiti, vendar mu je Ciarloni sledil in ga z desno roko od zadaj dvakrat zabodel med vrat in ključnico. Morilec je 21-letniku poškodoval vratno žilo, iz katere je začela curljati kri. Melinte je zbežal proti Ulici Duca d'Aosta, pred tamkajšnjo osnovno šolo je obležal sredi zelenice, kjer je z zadnjimi močmi skušal klicati na pomoč službo 118. Zaman. Ko so se reševalci in policisti pripeljali na pri- Eugen Melinte in Massimiliano Ciarloni (zgoraj); številni Tržičani so včeraj postali pred krajem smrti 21-letnega mladeniča (levo), kamor so položili šop lilij (desno); fotografija žrtve, sveče in rože v tržiški trgovski galeriji (spodaj) bonaventura tržič - Ciarloni je že opozoril nase Pred meseci naj bi zlomil nos mladeniču V GORICI Socialno ogrožene bodo učili zidarstva Goriška občina in zveza Formedil sta podpisali konvencijo o sodelovanju, na podlagi katere so omogočili petim socialno ogroženim osebam, da se udeležijo tečaja zidarstva. »Zadovoljni smo, da smo stopili na pot sodelovanja, saj bomo skupaj nudili pomoč socialno ogroženim osebam, ki s težavo pridejo do zaposlitve,« je po včerajšnjem podpisu dogovora poudarila goriška občinska odbornica Silvana Romano. Po raznih kolokvijih so izbrali pet oseb, ki se bodo udeležile 700-ur-nega tečaja, ob zaključku katerega bodo dobile strokovno kvalifikacijo zidarja tretje stopnje. Udeležencem tečaja bo zagotovljenih tudi dvesto evrov mesečne štipendije. zorišče tragičnega dogodka, je bil fant že mrtev. V Tržiču se Melintejevi prijatelji sprašujejo, kateri je bil nagib za zločin, saj se morilec in njegova mlada žrtev nista poznala. Melinte, ki ga prijatelji poznajo z vzdevkom Gegio, in Ciarloni zaradi razlike v starosti nista imela skupnih prijateljstev; med možnimi nagibi je treba izključiti ljubosumje, saj se je izkazalo, da nekdanja Melintejeva partnerka Stefania ne pozna Ciarlonija in se z njim ni nikoli srečala. Edini, ki lahko pojasni, kaj se je v tragični noči zgodilo, je torej Alessandro Sollazzo, ki je preživel večer skupaj z Melintejem v baru Gessi. Prijatelja sta okrog tretje ure ponoči zapustila bar, v katerem je bil tudi Ciarloni. Do takrat si Me-linte in Ciarloni baje nista izmenjala niti besedice, ob izhodu iz bara pa sta se iz nepojasnjenih razlogov zapletla v spor. Zaenkrat ni jasno, ali je sporu v trgovski galeriji prisostvoval tudi Sollazzo. »Oprosti Gegio,« naj bi Sollazzo zapisal na Melintejev Facebook profil, zato pa njuni prijatelji mislijo, da ga ni branil pred razjarjenim Ciarlonijem. Sol-lazzo je namreč precej postaven, medtem ko je bil Melinte suh, zato pa jo je raje popihal, ko je imel opravka z nasilneži. V pričakovanju na zaključek preiskave, ki naj bi razčistila dvome o nagibu za zločin, so Melintejevi prijatelji položili cvetje in nekaj sveč ob fotografijo v trgovsko galerijo, šop lilij pa na zelenico, kjer je mladenič izkrvavel. Tudi včeraj so se ljudje, zlasti mladina, v tišini ustavljali ob zelenici s šopom cvrtja, ki opozarja, da je tam tragično ugasnilo mlado življenje. »Gegio je bil po značaju miren. Poslušal je Mozartovo glasbo, ni pil, ni se drogiral. Zelo je bil navezan na mater in na ostale družinske člane,« pravijo njegovi prijatelji, ki se običajno zbirajo v barih ob županstvu in na Drevoredu San Marco ter se ne morejo sprijazniti, da Ge-gia ni več med njimi. Massimiliano Ciarloni, 31-letni morilec mladega Eugena Melinteja, naj bi v preteklih mesecih že nekajkrat opozoril nase zaradi nasilnih izpadov. Ciar-loni, ki je po poklicu vodni inštalater, je do aretacije živel v hiši v Ulici Leopardi v Tržiču, kjer je z njim do pred kratkim stanovala tudi njegova partnerica. Njegovi znanci ga opisujejo kot precej samosvojo osebo, hitro naj bi se razjezil, včasih naj bi postal tudi nasilen. Me-lintejevi prijatelji pravijo, da se je pred nekaj meseci v baru Amico v Ulici XI giugno njihov znanec postavil v bran mlade ženske, ki jo je Ciarloni nadlegoval. 33-letnik naj bi se takrat močno razburil, s pestjo udaril mladeniča in mu zlomil nos. Poškodovanec takrat ni vložil prijave, ki si jo je Ciarloni prislužil ob drugi priložnosti. Avtovlečna služba je po besedah tržiškega mestnega redarja Micheleja Furlana pred nekaj meseci odpeljala Ciarlonijev avtomobil, ki je bil parkiran preblizu križišča in je zato oviral promet. Avtomobil so peljali v parkirišče podjetja Costantin, v katero je Ciarloni vlomil sredi noči z namenom, da se bo odpeljal s svojim avtomobilom domov. 33-letnika je takrat odkril lastnik podjetja Costantin; na pomoč je klical karabinjerji, ki so Ciarlo-nija prijavili. gorica - Volitve Levica brez skupne liste Levičarske stranke niso dosegle soglasja okrog snovanja skupne liste za goriške občinske volitve, ki bodo 6. in 7. maja. Zaradi tega se bodo Levica, ekologija in svoboda - SEL, Stranka komunistične prenove (SKP) in Forum za Gorico predstavili vsak s svojo listo, kar prinaša vrsto operativnih težav in nikakor ne zadovoljuje nekaterih vidnih predstavnikov goriške levice, ki so upali v skupen nastop. »Delali smo na tem, da bi se predstavili s skupno listo. Najprej je sodelovanje odklonila Italija vrednot, ker je njeno pokrajinsko tajništvo zahtevalo samostojni nastop, za njo sta se skupni listi odrekla še SEL in SKP. Njuna občinska tajnika sta sicer podpirala skupen nastop, pojasnila pa sta, da so skupni listi nasprotovali številni strankini člani,« pojasnjuje Andrea Bella-vite v imenu Foruma, ki je bil med pobudniki snovanja skupne liste. Bellavite razlaga, da so se pri Forumu spričo odločitev ostalih levičarskih sogovornikov že lotili priprave svoje liste. »Pripravljenost na kandidaturo za občinski svet so že izrazili Anna Di Giannantonio, Vito Dalo, Nevio Costanzo in še nekateri drugi,« pravi Bel-lavite in pojasnjuje, da bo vsaka lista za vložitev kandidatur morala zbrati med 230 in 250 podpisov, kar ne bo nikakor lahko. »Forum, SEL in SKP črpajo glasove iz istega volilnega bazena, zato pa bo zbiranje podpisov zelo težavno. Poleg tega tvegamo, da bodo naše liste na volitvah dosegle vsaka po 2 do 3 odstotke glasov. Če bi nastopili skupaj, bi verjetno lahko ciljali na veliko boljši rezultat, predvsem bi se volivcem predstavili z močno levičarsko listo, ki bi kazala na to, da se levica končno združuje,« pojasnjuje Bellavite. Paolo Del Ponte v imenu SEL razlaga, da znotraj stranke ni bilo zadostne podpore za skupno listo. »Mogoče bi do skupne liste prišlo, če bi se njene priprave lotili takoj po primarnih volitvah. Tako pa nam je zmanjkalo časa,« pravi Del Ponte, ki ravno tako razlaga, da so začeli zbirati kandidature za svojo listo. Med možnimi kandidati za občinski svet se omenja tudi Igor Komel, ki je pred tremi leti za SEL kandidiral za evropske volitve. Glede tega pa je iz vrst Foruma slišati, da Komel ni ravno zadovoljen nad raz-krojenostjo goriške levice, podobno mnenje pa naj bi delili še drugi levičarski predstavniki. Zagovorniki samostojnega nastopa SEL in SKP po drugi strani trdijo, da bosta tako stranki bolj vidljivi in da bodo občani bolje razumeli njuna stališča. Seveda bodo vse levičarske liste podprle župansko kandidaturo Giuseppeja Cingolanija, ki lahko računa še na podporo dveh občanskih list - »Ritorno al futu-ro« in »Gorizia e tua« - in Demokratske stranke, na kateri bodo tudi kandidati Slovenske skupnosti. (dr) gorica - Razpis Fundacije Prošnje zbirajo samo preko spleta Rok za vložitev prošenj bo zapadel 30. aprila Fundacija Goriške hranilnice, osrednja podporna ustanova na Goriškem, je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazce je z letošnjim letom mogoče izpolniti in odposlati edino preko spleta; na voljo so na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. aprila. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012; izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Nepopolnih prošenj ali takšnih, pri katerih bo spremna dokumentacija pomanjkljiva, ne bodo vzeli v po-štev. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija. Za vsako informacijo ali pojasnilo je urad Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici odprt od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15. Na voljo je tudi telefonska številka 0481-537111. krmin - Priprave na volitve Štirje tekmeci za župana Patata Med petimi občinami iz goriške pokrajine, kjer bodo 6. in 7. maja občinske volitve, je tudi Krmin. Tu se bo dosedanji župan Luciano Patat pomeril s štirimi tekmeci, ki bodo v prihodnjih dneh začeli zbirati podpise za vložitev list. Luciana Patata bo podprla njegova lista Uniti per Cormons, s katero je pred petimi leti malce presenetljivo postal župan. Takrat je Patat zbral 1457 glasov in za las premagal takratnega osrednjega kandidata desne sredine Maria Riza, za katerega so glasovali 1403 volivci, medtem ko je kandidat Oljke Danilo Canesin zbral le 1114 glasov. Riz se letos ponovno predstavlja volivcem, vendar zgolj s podporo liste Terra Cormonese, saj so Ljudstvo svobode, UDC, Severna liga in FLI za župana kandidirali Fabia Russianija, ki je prepričan, da mu bo izvolitev uspela, saj ima za širšo desnosredinsko koalicijo kot Riz pred petimi leti. Račune bi mu seveda lahko prekrižala Patrizia Puia, županska kandidatka Demokratske stranke, Italije vrednot in Levice, ekologije in svobode, medtem ko naj ne bi imel nikakršnih možnosti za izvolitev Ettore Ribaudo, ki ga kandidira gibanje Movimento nazionale cristiano liberale. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. marca 2012 15 goriška - Suša že pošteno kaze zobe V dveh mesecih le 70 milimetrov dežja Kmetje zaskrbljeni za spomladanske poljščine in žita Pod Štandrežem so učinki suše vidni na Soči, saj je vodostaj zelo nizek bumbaca Suša pošteno kaže zobe. Na Goriškem je v zadnjih dveh mesecih padlo samo 70 milimetrov dežja, zaradi česar so že skoraj popolnoma izsušeni manjši potoki, prve težave se kažejo tudi v kmetijstvu. Če se bo dolgotrajno sušno obdobje, ki se je začelo že lansko jesen, še nadaljevalo, bodo kmetje ob del pridelka spomladanskih poljščin, še posebno bodo trpela žita. Potem ko je bila količina padavin oktobra v skladu z letnim povprečjem, je bilo od novembra naprej dežja komaj za vzorec. V štirih mesecih je padlo samo 194 milimetrov dežja, kar je zelo malo, če pomislimo, da med močnejšimi nalivi pade v enem dnevu celo od 150 do 200 milimetrov dežja. Da bi se gladina rek dvignila, bi bilo potrebnih več zaporednih dni dežja, ki ga po napovedih vremenoslovcev zaenkrat še ne bo, zaradi česar so kmetje vse bolj zaskrbljeni. Kmetje pričakujejo, da se bo po prvem dežju sadno drevje lotilo cveteti, vsako naknadno znižanje temperatur s slano pa bi seveda povzročilo veliko škodo. Zaradi suše in velike požarne nevarnosti so v stalnem stanju pripravljenosti goriški gasilci. V torek so priskočili na pomoč tržaškim kolegom pri gašenju obsežnega požara med Opči-nami in Repnom, tudi sami so v prejšnjih dneh pogasili nekaj manjših požarov v raznih krajih na Goriškem. Gasilci seveda pozivajo vse prebivalce goriške pokrajine, naj jih takoj pokličejo, ko opazijo požar v naravi, saj se škoda na naravnem okolju omeji le s čim prejšnjim začetkom gašenja. AJDOVŠČINA-COL Končno sanacija plazu Te dni se je dobro leto po sprožitvi zemeljskega plazu Znosence začela obnova poškodovane regionalne ceste Aj-dovščina-Col. Izvajalcem del gre na roko suho vreme, saj je na območjih, kjer je hribina nestabilna oziroma razmočena, velika nevarnost zdrsa, kar lahko povzroči ogromno škodo. Od zdrsa plazu dalje je bil promet urejen izmenično enosmerno, v času sanacije pa se bodo dela izvajala pod polovično zaporo ceste. Cesto Ajdovščina-Col vsak dan uporablja okoli 1.500 ljudi. Na republiški direkciji za ceste pojasnjujejo, da bodo v okviru sanacije, ki bo veljala skoraj 1,5 milijona evrov, izdelali sidrano pilotno steno v dolžini 176 metrov, postavili kamnit oporni zid v dolžini 80 metrov, izdelali dre-nažno rebro, tlakovan hudourniški jarek, pa tudi armirano-betonskega zbirnega jašek, vgradili betonske kanalizacijske cevi in izdelali revizijski jašek in prepust, medtem ko bo problem plazenja pod cesto uredila občina Vipava. Vse to naj bi bilo dokončano do začetka novembra. (km) Med posledicami suše je tudi znižanje gladine rek in potokov. Za Sočo je sicer značilno, da je njen zimski vodostaj nizek, zato pa zaskrbljenost povzroča zelo nizka snežna odeja v Julijskih Alpah. Če ne bo novih snežnih padavin in bo poleti suša, bi se lahko ponovilo leto 2003, ko je bila struga Soče med Gorico in Sovodnjami popolnoma izsušena. Na nizek vodostaj Soče in drugih rek z zaskrbljenostjo gledajo pri zavodu za zaščito ribolova Ente tutela pesca. Pred več leti se je že enkrat zgodilo, da so zaradi dolgotrajne suše in pomanjkanja vode v rekah odložili začetek ribolovne sezone, ki je tradicionalno določen za zadnjo marčno nedeljo. Tega ukrepa baje za letošnjo sezono še niso vzeli v poštev, če v prihodnjih tednih ne bo dežja, pa bodo o njem nedvomno morali razmisliti. nova gorica - Nepravilnosti v obdobju 2007-2010 Po opozorilih računskega sodišča občina začela postopek za evidenco zemljišč V 36 primerih, ki se nanašajo na prodaje in menjave zemljišč, ni ravnala v skladu s predpisi Središče Nove Gorice foto k.m. Med mestnimi občinami, v katerih je računsko sodišče preverilo postopke prodaje in menjave zemljišč v letih 2007 do 2010, je tudi novogoriška. Izrečeno ji je bilo mnenje s pridržkom, medtem ko sta si ljubljanska in murskosoboška občina prislužili negativni mnenji. Novogoriška mestna občina ni ravnala v skladu s predpisi v skupno 36 primerih, ki se nanašajo na prodaje in menjave zemljišč. Na novogo-riški občini pojasnjujejo, da so ukrepe za odpravo nekaterih nepravilnosti sprejeli že v času revizije, torej pred izdajo predloga revizijskega poročila. Novogoriška mestna občina med letoma 2007 in 2010 v delu, ki se nanaša na prodaje in menjave zemljišč, ni poslovala v skladu s predpisi v naslednjih primerih: za devet postopkov prodaje oz. menjave zemljišč ni sprejela posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem, v štirih postopkih prodaje oz. menjave zemljišč pred sklenitvijo neposredne pogodbe ni objavila namere o sklenitvi le-te, v štirih primerih prodaje zemljišč je bila uporabljena cenitev starejša od šestih mesecev, v 17 primerih prodaje oz. menjave zemljišč je na izstavljenih računih za plačilo kupnine določila predolg rok plačila, v dveh primerih prodaje zemljišč kupcem ni obračunala zakonskih zamudnih obresti v skupni vrednosti 7.445 evrov za prepozno plačilo kupnine, poleg tega pa ni vzpostavila popolne evidence o zemljiščih v njeni lasti. Računsko sodišče je novogoriški mestni občini podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, saj, kot pojasnjujejo, so bile že med revizijskim postopkom, če je bilo to mogoče, odpravljene razkrite nepravilnosti oz. sprejeti popravljalni ukrepi. Vseeno pa so novogoriški občini priporočili, naj pripravi opis poslovnega procesa razpolaganja z nepremičnim premoženjem in opredeli pristojnosti in odgovornosti zaposlenih pri izvajanju posameznih aktivnosti, nameni večjo pozornost preveritvi ustreznosti cenitev zemljišč. Večjo pozornost naj tudi nameni določitvi plačilnih rokov v pogodbah o prodaji oz. menjavi nepremičnega premoženja in na izdanih računih za plačilo kupnine ter spremljanju pravočasnosti plačil in ukrepanju ob zamudah. »Ukrepi za odpravo nekaterih nepravilnosti so bili sprejeti že v času revizije pred izdajo predloga revizijskega poročila,« so včeraj pojasnili v Novi Gorici, kot tudi to, da se je nova občinska uprava - kršitve so se namreč dogajale v času prejšnje občinske uprave - v lanskem letu, ko je prejela predlog revizijskega poročila računskega sodišča, seznanila z ugotovljenimi nepravilnostmi in sprejela še ukrep, ki se do takrat še ni začel izvajati, to je, da je začela s postopki vzpostavitve evidence zemljišč v lasti mestne občine. (km) doberdob - Za koriščenje prispevkov Energetski plan bo upošteval predloge ljudi M L JR ■ ^ v »i ß Mara Černic in Daniel Jarc (zgoraj) ter udeleženci doberdobskega srečanja (desno) bonaventura Energetski plan bo doberdobski občini služil kot podlaga za pripravo prošenj za koriščenje javnih prispevkov za udejanjanje projektov za izkoriščanje alternativnih virov energije in za zmanjšanje porabe fosilnih goriv. Zato občina poziva vse občane, naj čim bolje izpopolnijo obrazce, ki so jih v prejšnjih dneh dobili na dom in s katerimi v sodelovanju z videmsko agencijo APE zbira podatke o porabi energije. Da bi pojasnili potek priprave energetskega plana in njegove cilje, je doberd-obska uprava priredila niz informativnih srečanj. V ponedeljek so energetski plan predstavili v Jamljah, kjer je uvodoma spregovoril župan Paolo Vizintin, v torek je bilo na vrsti srečanje v Doberdobu, kjer je bila poleg domačega odbornika Daniela Jar-ca prisotna tudi pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic, saj je pokrajina med Prizorišče nesreče Bonaventura V TRŽIČU Izsilil prednost in povzročil nesrečo V Tržiču se je včeraj nekaj pred 16. uro zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil priletni voznik. S svojim avtomobilom tipa Fiat sei-cento je na križišču ob veleblagovnici Mercatone izsilil prednost in zapeljal na državno cesto št. 14, ko je iz nasprotne smeri prihajal avtomobil tipa Fiat uno. Vozili sta k sreči trčili pri nizki hitrosti, tako da se voznika nista poškodovala. Takoj po trčenju so mestni redarji za povzročitelja nesreče odredili preizkus alkoholiziranosti. partnerji pri projektu. Drevi ob 20.30 bodo plan predstavili še v poslopju zadruge Kras Dol-Poljane na Palkišču, z dosedanjim odzivom ljudi pa so na občini zadovoljni, saj sta bili jameljsko in doberdobsko srečanje dobro obiskani. »Občane prosimo za sodelovanje med celotno pripravo plana, ne le med izpopolnjevanjem obrazcev,« pravi Jarc in napoveduje, da bodo v prihodnjih dneh določili štiri mlade prostovoljce, ki bodo obiskali na domu občane s težavami s premikanjem. Po njegovih besedah bo Zadružna banka Doberdob in Sovodnje prispevala nagrado za prostovoljce, za nudenje informacij pa bo skrbel tudi uslužbenec agencije APE, ki bo na razpolago do konca marca vsak ponedeljek med 15. in 18. uro na županstvu (tel. 0481-784009). »Občani bodo morali v obrazcih navesti število družinskih članov, velikost njihovega stanovanja oz. hiše, število ogrevanih kvadratnih metrov, letno porabo goriva in drv. Pojasnili bodo, če imajo naprave za izkoriščanje sončne energije, povedali bodo, koliko avtomobilov imajo. Tehniki agencije APE bodo podatke pretvorili v količino toplogrednih plinov, ki jih spuščamo v ozračje v doberdobski občini, saj je cilj evropske direktive ravno njihovo znižanje do leta 2020,« pravi Jarc in razlaga, da direktiva predvideva tudi večje izkoriščanje alternativnih virov energije in manjšo porabo fosilnih goriv. »Ob zaključku priprave energetskega plana bomo preverili, katere projekte za povečanje izkoriščanje alternativnih virov energije bi lahko razvili, mogoče za javno razsvetljavo in za ogrevanje javnih stavb. V poštev bomo vzeli tudi projekte za ogrevanje zasebnih poslopij, saj bi se dalo poiskati drug vir energije, kot je lahko bio-masa. Za Jamlje bi bilo vredno preveriti, ali bi lahko izkoriščali vodne vire pod vasjo. Že z nekaj stopinjami razlike z vodo iz vodovoda bi lahko zgradili geotermalni sistem za segrevanje in hlajenje stavb,« pravi Jarc in omenja še izkoriščanje sončne energije in vetra. »Občani se bodo v pripravo plana lahko vključili tudi s svojimi pisnimi predlogi, ki jih bodo preverili tehniki agencije APE. Če bodo sprejemljivi iz tehničnega, gospodarskega in trajnostnega vidika, jih bomo vključili v plan, ki bo predvidoma pripravljen oktobra, ko ga bo odobril občinski svet. Komaj bo plan sprejet, bomo začeli pripravljati prošnje za finančne prispevke, ki jih podeljujejo Evropska unija, država in dežela,« pojasnjuje in dodaja, da je priprava energetskega plana vključena v dolgotrajni proces, v okviru katerega človeštvo prehaja iz fosilnih goriv na izkoriščanje alternativnih virov energije. »V bistvu s projektom sejemo, da bomo jutri lahko sejali,« poudarja Daniel Jarc. (dr) 16 Četrtek, 8. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Deveti festival trijezičnega gledališča Komigo Poklon Dariu Foju, ob Kreslinu Furlan Na zaključnem dogodku Robert Cotič, Solange Degenhardt in Nadja Šuligoj Ko se je v goriškem Kulturnem domu porodila zamisel o gledališkem nizu komičnih predstav, je ta nemudoma naletel na zanimanje, saj podobne ponudbe do tedaj v Gorici še ni bilo. Pobuda se je nato lepo prijela, zanimanje zanjo je iz leta v leto naraščalo, s čimer je Kulturni dom dokazal izrazito sposobnost uvajanja novosti na kulturno sceno. To je bilo poudarjeno na včerajšnji predstavitvi devetega festivala komičnega gledališča Komigo 2012. Uvodoma je ravnatelj Igor Komel uokviril festival med pobude, ki so se usidrale v redno dejavnost Kulturnega doma. Program komedij v slovenščini, italijanščini in furlanščini ponujajo z namenom uveljavljanja gledališke umetnosti med ljudmi. Gledališče pojmujejo kot izraz kulture in obenem kot sredstvo sprostitve. Komigo pa izstopa po tem, da ponuja odrska dela v jezikih, ki so zgodovinsko prisotni na Goriškem. »Komično gledališče je neposredno komunikativno ne glede na jezik, ki ga uporablja,« je poudaril Komel in v nadaljevanju spregovoril o programu. Sestavlja ga sedem predstav: štiri bodo v slovenskem, dve v italijanskem in ena v furlanskem jeziku. Letošnji festival se bo poklonil velikima italijanskima avtorjema, zakoncema Dariu Foju in Franci Rame. Nobelov nagrajenec Dario Fo je namreč avtor otvoritvene predstave »Ho visto un re« (Videl sem kralja), ki bo uprizorjena 28. marca in v kateri nastopa dolgoletna sodelavka omenjenih zakoncev Marina De Juli. V slovenskem jeziku bodo na festivalu, ki se bo raztezal vse do 31. oktobra, uprizorjene predstave »Svobodni zakon« Daria Foja in France Rame v produkciji Narodnega doma Maribor, »Čistilka in predsednik uprave« Toneta Partljiča v režiji Vita Tauferja ter Presenečenje Komigo 2012, kot so poimenovali komedijo treh slovenskih igralcev iz Gorice: to so 3. V italijanskem jeziku si bo mogoče ogledati še recital »Cec-helin ... una poltrona al Filodrammatico« (Cechelin ... sedež v gledališču Filodram-matico), v furlanskem jeziku pa se bo s komedijo Mare Bergamasco in Maura Fon-taninija »Venti di risate« (Vetrovi smeha) predstavila skupina Trigeminus iz Manzana, ki letos slavi 20-letnico delovanja. Kot izjemen dogodek pa je Komel izpostavil SOVODNJE Dan žena v družbi modne oblikovalke Občinska knjižnica iz Sovodnje prireja ob današnjem mednarodnem dnevu žena srečanje z modno oblikovalko Leo Pisani, avtorico knjige Obleka - kaj, kdaj, kako, ki bo danes ob 18. uri. Lea Pisani je končala univerzitetni študij oblikovanja tekstilij in oblačil na narovoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot svetovalka za celovito podobo osebnosti pomaga ljudem pri zavestnem oblikovanju videza. O kulturi oblačenja izobražuje zaposlene v podjetjih in je predavateljica na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani. Načrtuje celostno izvedbo uniform in je avtorica podobe mestnih in občinskih redarjev. Igor Komel bumbaca koncert Vlada Kreslina, ki je sicer v Gorici že velikokrat nastopil, a tokrat bo ob njem zaigral tudi furlanski kantavtor Maurizio Tatalo iz Vidma. Spodbujati poznavanje med ljudmi različnih jezikovnih identitet pomeni prispevati k povečanju socialne strpnosti, čezmejnega in meddeželnega sodelovanja. In prav to je namen našega gledališkega festivala: nagovarjati slovensko, italijansko in furlansko govoreče občinstvo, je še poudaril Igor Komel. Nositelja projekta sta Kulturni dom in kulturna zadruga Maja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in združenjem Terzo Teatro iz Gorice, na slovenski strani pa so partnerji Italijanska unija iz Kopra, Špasteater iz Mengša, Teater 55 in Studio Anima iz Ljubljane ter Kulturni dom Nova Gorica; pokrovitelji so goriška in novogoriška občina, goriška pokrajina ter Slovenska kulturno gospodarska zveza; prispevek je pobudi nakazala Fundacija Goriške hranilnice. (vip, red) KROMBERK Blagor ženskam z Alenko Rebula Ob današnjem prazniku žena prirejajo na gradu Kromberk srečanje z avtorico knjige »Blagor ženskam«, s tržaško Slovenko Alenko Rebula; pogovor, ki se bo začel ob 20. uri, bo vodila Darja Skrt. Alenka Rebula je filozofinja in psihologinja, poučuje na slovenskem liceju Antona Martina Slomška v Trstu, ukvarja se z esejistiko, literaturo, predavanji in delavnicami. Zanimajo jo otroštvo, psihologija telesa in odnosov ter kultura miru. Za svojo zadnjo knjigo »Sto obrazov notranje moči« je prejela literarno nagrado Vstajenje za leto 2010. Je avtorica pesniških zbirk »Mavrični ščit« in »V naročju« ter knjižnih uspešnic »Globine, ki so nas rodile« in »Blagor ženskam«, ki je doživela že osmi ponatis. komigo - Spored Na odru šest dogodkov in presenečenje Festival Komigo 2012 bo ponudil šest dogodkov in presenečenje: v sredo, 28. marca, ob 20.30 »Ho visto un re« (v italijanščini), poklon Dariu Foju in Franci Rame, produkcija Compagnia teatrale C.T.F.R.; v četrtek, 4. aprila, ob 20.30 »Svobodni zakon« (v slovenščini) avtorjev Daria Foja in France Rame, produkcija Narodni dom Maribor, igrata Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš; v petek, 20. aprila, ob 20.30 »Cecchelin... una poltrona al Fil-odrammatico« (v tržaškem narečju), igra Alessio Colautti z orkestrom Auditorium iz Trsta; v sredo, 9. maja, ob 20.30 Vlado Kreslin in Maurizio Tatalo (v slovenščini in furlanščini), glasbeni večer v okviru festivala Across the Border 2012; v torek, 22. maja, ob 20.30 »Venti di risate« (v furlanščini) avtorjev Mare Bergamasco in Maura Fontaninija, produkcija I Trigeminus, na odru Mara in Bruno Bergamas-co, Orchestre Beach Band; v sredo, 30. maja, ob 20.30 »Čistilka in predsednik uprave« (v slovenščini), igra Mojca Partljič, po-klon pesniku, pisatelju in prijatelju Tonetu Partljiču; v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 Presenečenje Komigo 2012 v režiji goriške gledališke skupine Roberta Cotiča. Vse predstave bodo potekale v Kulturnem domu v Gorici; abonma stane 50 evrov (redni), 40 evrov (za študente, upokojence in brezposelne), redna vstopnica 15 evrov (za predstavi »Ho visto un re« in »Svobodni zakon«) oz. 10 evrov (za ostale predstave), znižana 10 oz. 8 evrov. GORICA Posnetki Lorelle Klun o ČasuIzvenProstora Goriški fotoklub Skupina 75 od leta 2003 ob dnevu žena prireja »Ženske poglede - Obiettivo femminile«, ki so namenjeni ženski ustvarjalnosti. Pobuda se je letos preselila z običajnega sedeža v Galeriji 75 na Bukovju v razstavne prostore Kulturnega doma v Gorici, kjer bo jutri, 9. marca, ob 18. uri odprtje fotografske razstave z naslovom »TempoFuoriLuogo - ČasIz-venProstora«, na kateri bo Lorella Klun predstavila petnajst fotografij iz novejše ustvarjalne dobe. O fotografijah in njihovi avtorici bo spregovorila kulturna delavka in publicistka Katarina Brešan iz Nove Gorice. Odprtje razstave, ki bo na ogled do 28. marca, bodo popestrili gojenci Glasbene matice. FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA Ob 8. marcu, mednarodnemu prazniku žena, vsem ženskam iskreno čestita KOMIGO, ...ki se bo pričel v sredo, 28. marca 2012... Info: Kulturni dom Gorica - ul. I. Brass, 20 - tel. 0481 33288; email info@kulturnidom.it gorica - Ludoteka Dijaškega doma Pikanogavička odpira vrata s strokovnjaki Poučne dejavnosti ludoteke vsebujejo animacijo, glasbo, ples, likovno ustvarjanje in lutkovne delavnice V sredo, 14. marca, se bodo ponovno odprla vrata ludoteke Pikanogavičke, ki od leta 1999 deluje v goriškem Dijaškem domu Simon Gregorčič. Namenjena je otrokom, ki obiskujejo drugi in tretji letnik vrtca, in jim ponuja kvaliteten program poučnih dejavnosti, od animacije, glasbe, plesa, likovnega ustvarjanja in delavnic z lutkami. Edina slovenska ludoteka na Goriškem bo delovala enkrat tedensko po dve uri, to je vsako sredo med 15.30 in 17.30. Številne vzgojne dejavnosti bodo vodili priznani strokovnjaki, kot so animator Sten Vilar, pevka in glasbena pedagoginja Damjana Golavšek, lutkarica, režiserka in pu-blicistka Jelena Sitar, etnomuzikolog, lutkar in ilustrator Igor Cvetko, animatorka Jana Pečar ter vzgojiteljici Nataša Soban in Danjela Simčič. V sproščenem vzdušju in lepo opremljenih prostorih bo izbrana skupina strokovnjakov popeljala male udeležence v svet animacije, glasbe, plesa in lutk ter igre in zabave s posebno pozornostjo do osnov slovenskega jezika in bogatenja besednega zaklada. Primarni cilj ludote-ke je krepitev jezikovnih sposobnosti preko raznovrstnih zanimivih dejavnosti, poleg tega želi spodbuditi ustvarjalne in socialne spretnosti ter nuditi spoznavanje različnih umetniških veščin. Prvo srečanje bo torej v sredo, 14. marca, in bo odprto vsem otrokom in njihovim staršem od 15.30 do 17.30. Prisotne bo animiral in razveselil priljubljeni slovenski animator Sten Vilar z dogodivščinami nagajive in navihane Pike Nogavičke. Priporočena je predhodna prijava. Za informacije in vpisovanja zainteresirani starši lahko pokličejo v Dijaški dom, Ulica Montesanto, 84 do 9. marca na tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. Poskrbljeno je za prevoz iz vrtcev v Dijaški dom, otroci bodo dobili tudi malico. Ob vpisu bo vsak otrok prejel v dar zgoščenko Stena Vilarja. vrh - Danes »La prova del cuoco« Devetakovi bodo kuhali na televiziji Gabriella Cottali Devetak v akciji a.w. Današnji dan žena lahko proslavimo tudi tako, da med televizijsko oddajo navijamo za eno izmed najboljših kuharskih mojstric v Furlaniji-Julijski krajini. Ravno danes ob 12. uri bo namreč v oddaji »La prova del Cuoco« na prvem programu državne televizije RAI nastopila Gabriella Cottali Devetak, »deus ex machina« priznane vrhovske Lokande Devetak. Poleg Gabrielle bodo v oddaji nastopili še njen mož Ušti-li in v kraških narodnih nošah hčerki Tatjana in Tjaša ter nečakinja Karen. Gostilna Devetak se bo udeležila kuharske igre »Il Campanile«, ki je na sporedu takoj po začetku oddaje ob 12. uri. Čotovi se bodo pomerili z gostilno iz Veneta: Gabriella in Uštili, ki se bo tokrat izjemoma posvetil kuhanju, bosta v 15 minutah morala pripraviti posebno tipično jed. Med kuhanjem bo vrhovska ekipa predstavila tudi lepote in posebnosti goriškega prostora. Oddaja je tekmovalnega značaja, tako da bodo gledalci lahko glasovali za eno izmed ekip. Iz stacionarnega telefonskega omrežja bo treba poklicati številko 894-222, z mobilnim telefonom pa bo treba poslati sms na številko 478-478. Zadnjo cifro telefonske številke (ekipa 1 ali ekipa 2) bodo razkrili med oddajo, tako da si je treba opoldne vzeti slabe pol ure časa, priklopiti televizor in prispevati k uspehu slovenske goriške kuhinje. (aw) / GORISKI PROSTOR Četrtek, 8. marca 2012 1 7 doberdob - Kulturni praznik v družbi štandreških gledališčnikov Smeha na pretek Na pobudo društev Hrast in Jezero ter Pihalnega orkestra Kras uprizorili komedijo »Zbeži od žene« Doberdobsko občinstvo se je v soboto od srca nasmejalo pretkani komediji, ki so jo na oder postavili odlični igralci dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. Na povabilo doberdobskih društev Hrast in Jezero ter Pihalnega orkestra Kras so v župnijski dvorani uprizorili veseloigro »Zbeži od žene«. Večer je bil hkrati priložnost za obeležitev dneva slovenske kulture, ki se je tokrat pokazala s prijetnim in zabavnim obrazom. Komedija »Zbeži od žene« je nastala pod peresom angleškega dramaturga Rayja Coo-neyja, režiser Jože Hrovat pa jo je prenesel v nam bolj domače razmere, kljub temu da je ohranil izvirno plat farse. Conney je glavnega junaka Johna Smitha postavil v izhodiščno neprijetno situacijo, ki se zaradi grotesknih prijemov in farsičnih rešitev čedalje bolj zapleta in ga na koncu brez prave razrešitve primera pusti v stanju absurda. Smith je povprečen Anglež, voznik taksija, ki si je ustvaril nenavadno dvojno življenje, razpeto med dvema ženama, Mary in Barbaro. Da bi bil kos »obema življenjema«, ima natančno dodelan delovni dan: njegovo ravnovesje se podre, ko mora nekega dne v bolnišnico, kjer mora oblastem izdati svoj »pravi naslov«. Gre za situa-cijsko komedijo, ki v ospredje postavlja različne osebnosti z izdelanimi karakterni- mi značilnostmi. Štandreški igralci uspešno predstavljajo posamezne osebnosti znotraj igre in vseskozi ohranjajo ritem »na visokih obratih«, tako da komedija iz zapleta v zaplet mine v trenutku. Dramski odsek iz Štandreža se je s to komedijo že predstavil na številnih odrih ter povsod požel bučne aplavze in pozitivne kritike. Lani poleti je bila komedija »Zbeži od žene« med absolutnimi protagonisti gledališkega festivala v Mavhinjah, osvojila je namreč prvo mesto v kategoriji odraslih (skupaj s predstavo »Harvey« v izvedbi šte-verjanskega društva F.B. Sedej) in nagrado občinstva, Matej IKanjšček pa je prejel posebno nagrado za vlogo Johna Smitha. (ač) Štandrežci na doberdobskem odru foto a.C. Maroni v Dolenjah Veljak Severne lige Roberto Maroni bo danes v deželi FJK, med drugim tudi na Goriškem. V Gorici pričakujejo, da bo povedal svoje mnenje o občinskih volitvah, glede katerih še ni jasno, ali bo Liga podprla župansko kandidaturo Et-toreja Romolija. Maroni se bo ob 14. uri srečal s predstavniki občine Dolenje in z vinarji na kmetiji Ronco Scagnet. EZTS na dnevnem redu V pokrajinski dvorani v goriškem grajskem naselju se bodo danes sestali predstavniki ustanov, ki so podpisnice Pakta za razvoj. Goriški župan Ettore Romoli bo predstavil EZTS, funkcionar dežele Dario Danese načrt o tržiškem pristanišču, pokrajinska svetnika Ales-sandro Zanella in Simonetta Vecchi pa projekt komercialnega parka v Vilešu. »Sveta si zemlja« Društvo F.B. Sedej iz Števerjana prireja drevi, 8. marca, ob 20. uri v društveni dvorani Prešernovo proslavo z naslovom »Sveta si zemlja«; vrteli bodo kratkometražni film »Zemlja gostov« Marca Devetaka, govornica bo Lučana Budal, z recitalom poezij bo nastopil Nikolaj Pintar. Umetnice za kandidata V galeriji La corte dell'arte v Ulici Car-ducci v Gorici bo drevi ob 20.30 odprtje razstave umetnic, ki podpirajo župansko kandidaturo Giuseppeja Cingolanija. Razstavljale bodo Alessandra Bernardis, Federica Valvasso-ri, Marina Legovini, Alessandra Laz-zaris, Elvira Vera Mauri, Silvia Klains-cek in Maria Grazia Persolja. Predavanje o zbirki V Muzeju sv. Klare v Gorici je na ogled 62 likovnih del iz zbirk bančne grupe Intesa Sanpaolo. Danes ob 17.30 bosta o zbirki in o razstavljenih delih spregovorila Andrea Massari in docent Videmske univerze Alessan-dro Del Puppo; uvedel bo župan Et-tore Romoli. Ogled razstave bo od 15. ure dalje brezplačen. »Cancianus De Goritia« V palači Rabatta v Gorici bo danes ob 17.30 predavanje o prvem goriškem škofu, imenovanem »Cancianus De Goritia«, ki je škofoval v obdobju 1313-1331. Predavala bosta Luigi Ta-vano in Cesare Scalon. Poklon ženskam V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo drevi ob 20.45 kulturno-glasbeni večer, ki ga poklanjajo ženskam; prirejata ga klasični licej Dante Alighieri in društvo Panta Rhei. Ruski skladatelji V dvorani Incontro v goriškem Podturnu bo nocoj z začetkom ob 20.30 Loredana Ferencich predavala o ruskih skladateljih; na klavir bosta zaigrala Alessandro Villalva in Alexander Gadžijev. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. ma Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 - 22.10 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.40 »Viaggio nell'isola misteriosa« (digital 3D); 21.40 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Safe House - Nessuno e al sicuro«. 4 Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 8. marca, ob 20.15 koncert z naslovom »Ati Soss, kot ga čutimo danes«; nastopili bodo vokalisti Iva Stanič, Katja Šulc, Nuška Drašček, Lado Leskovar, na klavirju Blaž Jur-jevčič, z vibrafonom Vid Jamnik. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 9. marca, ob 20.45 koncert kvarteta Barutti; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 9. marca, ob 20.45 nastopa FVG Mitteleuropa Orchestra; informacije po tel. 0481-494369. PRIMORSKA POJE: v petek, 16. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja ap. v Štandrežu; nastopajo: Nonet Primorsko, duhovni MePZ Slomšek -Slovenski dom, cerkveni MePZ Sv. Jerneja, MePZ Stanko Premrl, MePZ Lojze Bratuž, MePZ Hrast. Nedelja, 18. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž; nastopajo: ZePZ Prem, ZePZ Justin Kogoj, MePZ Ko-šana, MoPZ Srečko Kumar, Oktet Bori, MePZ Jacobus Gallus. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosve-te Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 31. marca, ob 20.30; na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Šte-verjanu v petek, 20. aprila, ob 20.30. B Mali oglasi PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 120.000 evrov; tel. 328-8872507. Gledališče OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 13. marca Bolšojski balet iz Moskve s »Class Concert« in »Giselle«; 10. aprila Mas-senetova »Manon« iz newyorškega Metropolitana; 17. aprila Verdijeva »Traviata« iz newyorškega Metropolitana. Projekcije bodo ob torkih z začetkom ob 19. uri; informacije po tel. 0481-712020. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 12. marca, ob 20.45 »Circus der Sinne -Mother Africa«; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481383602 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: v petek, 9. marca, ob 21. uri »Il principe di Homburg« Heinricha von Kleista; informacije po tel. 0481532317 ali na spletni strani www.ar-tistiassociatigorizia.it. M Izleti SPDG prireja od 29. junija do 6. julija planinski izlet v narodni park Pollino med Bazilikato in Kalabrijo z vzponom na najvišje vrhove, ogledom arheoloških in paleontoloških ter naravnih znamenitosti. Prevoz z avtobusom, nastanitev v hotelu v kraju Rotonda; informacije in prijave: Vlado 0481-882079 v opoldanskem ali večernem času. Prijave veljajo ob vplačani akontaciji. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177) ali v Trstu (tel. 040365473) ali preko naslova mohorje-va@gmail.com. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni avtobusni izlet s kosilom z ogledom Škocjanskih jam, Hrastovelj in Kubeda v nedeljo, 18. marca; informacije in prijave po tel. 0481- 482015 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta ob dnevu žena v Istro in Rovinj v soboto, 10. marca, da bodo avtobusne postojanke ob 7.45 v Ronkah (picerija Al gambero), ob 8. uri v Doberdobu, ob 8.10 v Jam-ljah (pri spomeniku), ob 8.15 v Štiva-nu in ob 8.25 v Sesljanu. Obvezna je veljavna osebna izkaznica; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). PD ŠTANDREŽ prireja štiridnevni avtobusni izlet od 21. do 24. aprila v Švico in kneževino Liechtenstein; informacije in vpisovanje do 25. marca po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 3479748704 (Vanja). Razstave V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo v petek, 9. marca, ob 17.30 odprtje fotografske razstave Luciana Berinija z naslovom »La vita, l'anima, il volto (Življenje, duša, obraz)«. Sledil bo pogovor z Brunom Pizzulom o vrednotah športa. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava slik in ilustracij Silve Copič; do 11. marca od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava umetnika Darka Be-vilacque; do 12. marca od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30, vstop prost. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Adriano Cadel. Una provincia in cartolina«; do 16. marca od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00, zaprto ob ponedeljkih; vstop prost, informacije po tel. 0481-537111, in-fo@fondazionecarigo.it. 81 Prireditve OBČINA SOVODNJE je razpisala od 1. marca dalje javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva, ki je Piaggio Ape Car, klasifici-ran kot tricikel za prevoz blaga, z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil. Kdor je zainteresiran za nakup, lahko prebere prodajne pogoje v razpisu dražbe. Kopijo razpisa lahko prejmete v občinskem tehničnem uradu ali jo lahko snamete s spletne strani občinske oglasne deske na naslovu http://albopreto-rio.regione.fvg.it/savognadisonzo. Občinski uradi so na voljo za katero koli informacijo. NA SEDEŽU DRUŠTVA NUOVO LA-VORO v Raštelu v Gorici bo ob dnevu žena danes, 8. marca, ob 18. uri pesniško srečanje. OB DNEVU ŽENA vabi občinska knjižnica Sovodnje na srečanje z modno oblikovalno Leo Pisani, ki bo predstavila svojo knjigo »Obleka: kaj, kdaj, kako« danes, 8. marca, ob 18. uri v prostorih knjižnice v Sovodnjah. PREDAVANJA O REBIRTHINGU (tehnika zavestnega dihanja) Patrizie Te-renzani in Sandra Passerija bosta potekala 8. in 15. marca ob 18. uri v centru Mare pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici. NA KMETIJI ALEŠA KOMJANCA na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 9. marca, ob 18. uri srečanje, posvečeno zgodbam, anekdotam in posebnostim prepustnice z naslovom »Tista meja med hišami in grozdi v časih prepustnice«. Sodelovali bodo Roberto Covaz, avtor vodnika o Gorici »Il lasciapassare«, Hadrijan Cor-si ter Giovanni Latini, upokojen finančni stražnik, ki je opravljal svoj poklic na mejnih prehodih v Števerjanu in Štmavru; sledila bo zdravica. KD DANICA vabi na praznovanje dneva žena v soboto, 10. marca, ob 20. uri v ŠKD Danica na Vrhu. Nastopile bodo članice KD Oton Zupančič s kratko veseloigro; informacije po tel. 3397484533 (Dolores). H Šolske vesti JEZIKOVNI TEČAJI NA AD FOR-MANDUMU - na razpolago so še prosta mesta za tečaje: angleščina A2 (36 ur, začetek 19. marca), angleščina B2 (42 ur, začetek 12. marca), slovenščina A1 (30 ur, začetek 14. marca), slovenščina B1 (30 ur, začetek 26. marca); informacije: Ad formandum Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. DELAVNICA ZA STARŠE v okviru pro-jetka Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti, mešanje jezikov in interference, podpiranje večjezičnega otroka, interkul-turnost v sodobni družbi bo potekala 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Romjanu (ul. Capitello 8); informacije in prijave: teco01@jezik-lingua.eu ali tel. 345-6303255. I!3 Obvestila KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 14., 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE društva Karnival: 1. nagrada srečka s številko 420 (bon v vrednosti tisoč evrov za nakupe v veletrgovini Megastore Expert Marco Polo v Tržiču); 2. srečka 8599 (22 palčni led televizijski sprejemnik); 3. srečka 1008 (mobilni telefon »smartphone«); 4. srečka 8643 (večerja za dve osebi v priznani gostilni); 5. srečka 8436 (naprava za cestno navigacijo); 6. srečka 3545 (digitalni fotoaparat); 7. srečka 4986 (mikrovalovna pečica); 8. srečka 447 (likalnik s kotličkom); 9. srečka 5632 (žarna plošča) in 10. srečka 8770 (sto kilogramov cementa). Za prevzem nagrad klicati v roku 30 dni na tel. 0481-21193 oz. javiti se sedežu društva Karnival v Gabrjah. SKGZ vabi člane Zbora članov posameznikov za Goriško na sejo, ki bo v ponedeljek, 12. marca, ob 20. uri na sedežu društva Oton Zupančič v Štandrežu (Ul. Montello 9). VINCENCIJEVA KONFERENCA (Trst in Gorica) vabi stare in nove člane na občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 12. marca, ob 16. uri v Peter-linovi dvorani, Ul. Donizetti 3 (prvo nadstropje) v Trstu. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Felice Pod-bersig iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Vilma Colautti (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v kapeli pokopališča in na pokopališču; 11.00, Costantina Cocco vd. Masi (iz Trsta) v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.00, Domenico Greco (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnico Sv. Ambroža in na pokopališču. DANES V MARIANU: 11.00, Annamaria Piani vd. Tofful v cerkvi in na pokopališču. 18 Četrtek, 8. marca 2012 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Eksplozivni Srednji in Bližnji vzhod Jo2e Pirjevec_ Mislim, da že dolgo nismo živeli v tako nevarnem trenutku, kot je sedanji. Kaj se dogaja? Iran, ki je v primežu šiitskega funda-mentalizma, pospešeno teži k temu, da si zagotovi atomsko bombo in se uvrsti med azijske nuklearne sile, kot so Pakistan, Indija, Kitajska in Severna Koreja. Ker imamo opraviti z režimom, ki je o sebi prepričan, da izpolnjuje božjo voljo, je to dejstvo nadvse zaskrbljujoče, saj na zmernost teheranskih oblastnikov ni računati. Nuklearne ambicije Irana vznemirjajo seveda njegove sunitske sosede, v prvi vrsti Saudsko Arabijo, še bolj pa Izrael, proti kateremu so ajatoli že večkrat oklicali sveto vojno. Strah Tel Aviva pred možnim iranskim napadom je mogoče razumeti, saj je očitno, da bi zaradi majhnosti ozemlja, s katerim razpolaga, zadostovale že tri atomske bombe za njegovo popolno uničenje. Vprašljivo je seveda, ali bi se Iran, če bi imel na razpolago nuklearno orožje, za tako skrajno potezo odločil, kajti jasno je, da bi udarila tudi po sosednih muslimanskih prebivalcih in sprožila verigo katastrofalnih posledic. A, ko imaš opravka z verskimi fanatiki, nikoli ne veš. Vsekakor je težko razumeti, zakaj Izrael, v situaciji, v kakršni je, v zadnjih letih ni naredil ničesar, da bi izboljšal svoje odnose s Palestinci in s tem vzel skrajnežem, ki jih v islamskem svetu ni malo, iz rok močno propagandno orožje. Nasprotno, storil je vse, da bi preprečil nastanek samostojne palestinske države in s svojo politiko kolonizacije arabske zemlje tako zaostril medsebojne odnose, da v kratkem ni mogoče računati na rešitev zakrnelega izraelsko-palestin-skega vprašanja. Težko se je otresti misli, da skrajneži v Tel Avivu, ki tudi vodijo svojo politiko v imenu Boga, načrtno gradijo na konfrontaciji s Palestinci, saj jim ta zagotavlja oblast. Večina izraelskega prebivalstva je namreč še tako pod vtisom holokavsta in občutka življenjske ogroženosti, da ni pripravljena na spravno politiko s sosedi. Glede na izkušnje, ki so jih Židje imeli med drugo svetovno vojno v Evropi, ko so jih vsi zapustili in se v veliki večini tudi sami niso znali braniti, sedaj menijo, da se v takem položaju ne smejo znajti nikoli več. Naj stane, kar stane, čeprav takšna drža vodi v rasno diskriminacijo in morda celo v zanikanje demokracije. Da bi bil položaj še resnejši, so tu Združene države Amerike, ki so že desetletja v primežu judovskega lobija.Ameriški predsedniki so v bistvu njegovi talci, saj je jasno, da na Srednjem vzhodu ne morejo voditi suverene zunanje politike, temveč le takšno, kakršno narekuje Tel Aviv. To še posebno velja za Baracka Oba-mo v sedanjem občutljivem volilnem letu. V svojem prvem mandatu je Obama marsikaj storil: končal je vojno v Iraku (pa naj bodo rezultati še tako klavrni) in skuša se izvleči iz afganistanske močvare. Uvedel je zdravstveno zavarovanje za večino ameriških državljanov, rešil je gospodarstvo iz krize in dal zagon njegovi relativni sanaciji. Zamerim mu sicer Guanta-namo, ki je eden najbolj črnih madežev v zgodovini ZDA, čeprav lahko razumem, da ni izpolnil svojih obljub izpred štirih let, ker tega ni mogel storiti (ni mi pa jasno zakaj). Vsekakor, če Obamo primerjamo z njegovimi republikanskimi nasprotniki, ki med sabo kar tekmujejo, kdo bo ubral radikalnejše strune in se s tem prikupil skrajno konservativnim pristašem, menim, da je ponovna izvolitev Obame edina rešitev, če nočemo, da ZDA spet zabredejo v kaos nesrečnega Bushevega predsedni-kovanja. Toda, ker so Mitt Romney in republikanci nasploh zagrizeni zavezniki Izraela -med njimi ne manjka takih, ki mislijo, da bodo s tem pospešili Armaggadon, konec sveta -in ker ima Obama, kar zadeva politiko do Tel Aviva, zavezane roke, je v tem trenutku napočil čas, da Benjamin Netanjahu udejanji svoje naklepe glede preventivnega udara proti Iranu. Če se to zgodi, bodo posledice strašne ne samo za Iran in za Izrael, temveč za nas vse. VREME OB KONCU TEDNA Še zadnje skromno dejanje letošnje zime Darko Bradassi_ Naše kraje bo danes od severozahoda prešla oslabljena hladna fronta, ki ne bo prinesla večjega poslabšanja, pač pa predvsem oblačnost, prehodno okrepitev burje in nižje temperature. To bo verjetno zadnje dejanje letošnje zime, po odhodu današnje skromne severnoatlantske višinske doline se bo namreč od zahoda začel ponovno krepiti anticiklon, ki bo iz dneva v dan bolj soliden. Pred nami je daljše obdobje s stanovitnim in povečini sončnim vremenom, ki bi lahko, tako kot zdaj kaže, trajalo vsaj do polovice meseca, morda pa tudi dlje. Čeprav bo anticiklon soliden, v prvi fazi ne bo več prinašal tako visokih temperatur, kot smo jih beležili v zadnjih dveh tednih. Zlasti čez dan bo toplo in prijetno pomladno, vendar v mejah sezonske normalnosti. Kaže tudi, da se bo anticiklon postavil na tak način, da bodo prevladovali severovzhodni tokovi. Šibka burjica bo v bližnji prihodnosti po vsej verjetnosti razmeroma pogosta. Nočne temperature pa bodo sprva še razmeroma nizke, predvsem pa občutno nižje od tistih, ki smo jih namerili ob nedavni rekordni vročini. Stanje se je že normaliziralo, po današnjem prehodu oslabljene fronte, pa se bo živo srebro še nekoliko pomaknilo navzdol. Jutrišnje jutro bo predvsem v nižinah razmeroma mrzlo, marsikje bodo beležili temperature nad ničlo, izvzeti bodo le južni predeli Fur-lanije-Julijske krajine in Slovenije. Tudi nadaljnja jutra bodo še mrzla. V tem trenutku zlasti skrbi dolgotrajna odsotnost padavin. Količine so bile od novembra do zadnjih dni zelo skromne, povečini je padlo od 40 do 50 odstotkov manj dežja kot običajno. Na Tržaškem je deželna meteorološka opazovalnica FJK v zadnjih štirih mesecih namerila le nekaj več kot 80 milimetrov dežja, kar pomeni 80 litrov na kvadratni meter. Takšna količina včasih lahko pade, če so padavine močne, v samih 24 urah, ali le v nekaj urah v primeru mo- čnega poletnega naliva. Upravičena je torej zaskrbljenost kmetovalcev zaradi suše. Med drugim za zdaj tudi ni resnih pokazateljev za padavine v bližnji in srednji prihodnosti. Resno se bo torej treba soočati s tem vprašanjem. Dragoceni vodni zalogaj, ki se navadno nabira v jesenskih in zimskih mesecih je letos izjemno skromen, kar ni dobro izhodišče pred toplejšimi poletnimi meseci. Vremenska slika se torej, kar se tiče temperatur, vrača v normalnost, potem ko smo v zadnjem mesecih beležili rekordne ekstreme. Zgodovinskemu valu mraza v prvi polovici februarja je sledila za ta čas zgodovinska otoplitev. Temperaturna razlika med enim in drugim ekstre-mom, v časovnem obdobju kakih desetih dni, je ponekod presegala 30 stopinj Celzija. Gre za izjemno temperaturno spremembo v zelo kratkem času, kakršnih verjetno nismo nikoli beležili. Danes bo prehodno več oblačnosti, ponekod lahko pade kakšna kaplja dežja. Popoldne ali zvečer bo ponovno zapihala burja, temperatura pa se bo spuščala. Od jutri do nedelje bo prevladovalo povečini jasno vreme z le občasno zmerno oblačnostjo, predvsem čez dan pa bo topleje. Na sliki: anticiklon je prehodno oslabel, od jutrišnjega dne pa se bo ponovno začel krepiti pogovor - Dušan Čater, letošnji nagrajenec Dnevnikove fabule »V Sloveniji ni prezrtih avtorjev in vsak, ki se resno ukvarja z literaturo, slej ko prej pride na vrsto za nagrado« Pisatelj Dušan Čater je za zbirko kratkih zgodb Džehenem prejel Dnevnikovo fabulo, zanj prvo literarno nagrado. V pogovoru za STA je dejal, da mu je bila komisija tokrat pač naklonjena, sicer pa se z nagradami ne obremenjuje preveč. Na slovensko literarno sceno je vstopil leta 1994 z romanom Flash Royal. Poleg omenjenega je napisal še tri romane za odrasle, med katerimi je bil posebej odmeven roman Ata je spet pijan (2002), ki je bil leta 2003 uvrščen med deseterico finalistov za kresnika. Njegova bibliografija obsega tudi mladinski roman Pojdi z mano (2009) ter dve zbirki kratkih zgodb, Resnični umori (1997) in aktualni Džehenem. Med pogovorom pred podelitvijo Dnevnikove fabule ste omenili, da ste naslov romana Džehenem povzeli po kafiču, v katerem ste preživeli veliko časa v obdobju vašega bivanja v Sarajevu, kjer ste iskali navdih za roman. Kako je nato nastala zbirka kratkih zgodb? Tedaj sem se v Sarajevo odpravil napisati roman o Bosancu v Sloveniji. Naneslo je tako, da tam razen naslova nisem napisal ničesar. Po vrnitvi domov pa sem imel priložnost prebrati roman Gorana Vojnoviča Če-furji raus! še v tipkopisu in sem sam pri sebi videl, da pri pisanju ne bi mogel biti tako avtentičen, kot je on, ki izhaja iz tistega okolja. O Bosancu v Sloveniji je tako nastala kratka zgodba. Nato sem moral za Skrito.si na hitro napisati zgodbo in nastala je tista o Moldavki, nekdanji prostitutki, ki se preseli v neko zaprto vaško okolje. Tako sem imel na zalogi dve zgodbi, v katerih nastopata prišleka in odločil sem se, da bo iz prvotno načrtovanega romana nastala zbirka kratkih zgodb. Vaš prvi roman Flash Royal je izšel leta 1994. Dnevnikova Fabula je prva nagrada za vaše literarno ustvarjanje. Se vam zdi, da ste predolgo čakali nanjo? Če sem povsem iskren, je vsaka taka nagrada dobrodošla, toda s tem se nisem nikoli obremenjeval. V Sloveniji nas ni veliko, ki se resno ukvarjamo z literaturo, in slej kot prej vsak pride na vrsto za kakšno nagrado, sploh za kakšno malo Prešernovo. Ali jo dobiš pri 25 ali pa pri 60 letih, vseeno. Zdi se mi, da prezrtih ni. Se vam zdi sistem podeljevanja literarnih nagrad pravičen ali imate morda občutek, da se v ospredje vedno postavlja le določene avtorje? Idealna komisija, ki odloča o neki nagradi, v Sloveniji ni mogoča, zato ker se, konec koncev, vsi med se- Dušan Čater z Dnevnikovo fabulo 2012 boj poznamo. Lani sem recimo prav tako kandidiral za Dnevnikovo Fabulo z Džehenemom, pa nisem bil uvrščen niti v finale, ker je bila druga komisija. Zdaj - ali je to pošteno ali ne, ne vem. Imel sem občutek, da je bila tokratna komisija naklonjena moji literaturi, kar sem videl tudi iz pozitivnih kritik v medijih. Lani pač te sreče nisem imel. Prepričan pa sem, da pri podeljevanju nagrade ni nobene kuhinje ter da komisija svoje delo opravi tako, kot je treba. V zbirki Džehenem so zbrane zgodbe ljudi, ki so se iz različnih vzrokov priselili v Slovenijo. Že v predhodnih delih ste se izkazali kot avtor, ki zelo dobro psihološko profilira svoje junake, vpete v neko večno nezadovoljstvo. Zakaj so vaši junaki vselej tako polni problemov? Saj niso. Meni se ne zdijo, da so. Ampak zdi se, da vas vznemirjajo osebe, ki so nekoliko težavne, ki izstopajo. Ne vem točno, zakaj me intrigirajo. Vsekakor se mi zdijo bolj zanimive, kot nekdo, ki živi ustaljen vsakdan, ki vstane ob šestih in dela do dveh popoldan. Ste pa poskrbeli tudi zato, da ste bralca na trenutke nasmejali. Recimo pri prigodi o igri iskanja be- sed na izbrano črko, ko vaš družinski oče Ivan kot žival na "e" izstreli Elkondorpasa. Kakšno vlogo igra ironija v vaših delih? Tak pač sem. Rad nasmejem ljudi. Bi lahko torej rekli, da so vam vaši junaki na nek način podobni? Rekel bi, da ne moreš pisati o stvareh, ki jih ne poznaš. Podobni pa... ne vem. Ne vem, če imam ravno kaj skupnega z nekim, recimo, kondukterjem iz svoje zgodbe. Gre bolj za naratorski pogled. Ne vem niti, če so moji junaki sami po sebi duhoviti. Duhovit poskušam biti tedaj, ko želim neko zgodbo, ki je lahko sama po sebi morda tragična, pokazati tako, da je lahko na koncu tudi smešna. Eden od velikih adutov vaše zbirke Džehenem je, da se zgodbe v njej prepletajo. Junaki se poznajo oz. se srečujejo na določenih mestih. Izkoristili ste "slabost" oziroma "prednost" slovenskega prostora. Če bi bile zgodbe postavljene na primer v sosednjo Italijo, bi vam lahko hitro očitali nekredibilnost... Ja, no. Pri meni se veliko stvari zgodi čisto po naključju. Tudi to, da se zgodbe navezujejo, je čisto naključje, zadeve so se mi samo nekako "poklopile". S tem, da se vsi ti ljudje po nekih naključjih srečajo, sem res morda hotel pokazati, da smo na nek način majhni, da smo Slovenci bolj kot ne neko pleme. Folklora me je od nekdaj zanimala, tako kot vsakega avtorja, morda samo na drugačen način. Povabili so vas k sodelovanju pri zbirki zgodb Dan zmage, za katero ste po eno zgodbo prispevali vsi slovenski avtorji v ospredju letošnjega festivala Fabula. Naloženo vam je bilo napisati zgodbo s srečnim koncem. Vam je delala ta "naloga" kaj preglavic pri vaši zgodbi Lepota po slovensko? Je, na nek način. Urednica zbirke me je morala posebej opozoriti, da smo se dogovorili za srečen konec. Prvotno sem imel namen zgodbo zaključiti drugače. Pisal sem jo pod delovnim naslovom "Western Movie". Želel sem si napisati vestern v nekem okolju, v katerem so vsi lovci. Se pravi, vsi hodijo v gostilno s puško na rami in hitro pride do kakšnega strelskega obračuna... Naslov bi lahko bil recimo Obračun pri Zlati lisici. (smeh) Vaša romana Flash Royal in Ata je spet pijan sta izšla v hrvaščini, tudi sami ste prevedli nekaj del hrvaških avtorjev ter pripravili Antologijo hrvaške kratke zgodbe. Kaj vas veže na hrvaško literarno sceno? Sem še iz tiste generacije, ko smo mladi rasli pod okriljem nekdanje skupne države. Poleg geografskega prostora pa me na območje nekdanje Jugoslavije veže tudi jezik, ki smo ga govorili, imamo iste štose. Veliko sem in se še klatim po območju nekdanje Jugoslavije, vsepovsod imam prijatelje. Oni vedo, s čim se mi ukvarjamo, mi vemo, s čim se oni in tako občasno sodelujemo. Kaj pa slovenska literarna scena? Ali sledite slovenski literarni produkciji? Sledim, moram pa priznati da ne berem vsega. Berem, kar me zanima. Recimo vselej preberem nova dela Tomaža Kosmača, Aleša Čara, Jurija Hudolina... pač prijatelje, za katere me zanima, kaj počnejo. Moram pa priznati, da recimo že dolgo nisem prebral nobenega novega dela Draga Jančarja. Med naborom vaših petih romanov je tudi mladinski roman z naslovom Pojdi z mano. Veljate za avtorja, ki resničnosti ne olepšuje, vaša proza je življenjska, mestoma surova. Kako je nastalo to delo za mlade? Po naročilu. Z založbe Goga so me poklicali, če bi se tega lotil, pa sem dejal, da bom poskusil - kar bo nastalo, bo pač nastalo. To je bilo obdobje, ko že dolgo nisem pisal, bolj sem se ukvarjal s scenaristiko. Zato je tista knjiga tudi prva, ki je bila spisana v tretji osebi, bolj kot film. Tega tudi nisem želel skrivati, zato sem za spremno besedo zaprosil filmskega kritika Gorazda Trušnovca. On je nato v spremni besedi naštel vse filme, ki so vplivali na nastanek te knjige. Jaz sem vedel za tri, on jih je našel še približno deset. (smeh) Tudi sicer je vaša literarna naracija precej filmska. Ste kdaj razmišljali, glede na to, da ste že napisal nekaj scenarijev za televizijske oddaje, da bi katerega od vaših romanov ali pa kratko zgodbo priredili v scenarij? Zgodbo o Moldavki iz Džehenema so že posneli za televizijo, govorilo se je tudi, da bi posneli film po romanu Pojdi z mano, a ne vem, kako daleč so ti dogovori. Sicer se mi zdi, da so nekatere zgodbe pisane za literaturo, scenaristika pa zahteva nekoliko drugačen žanr. Res pa je, da sem si pri pisanju zgodbe Lepota po slovensko iz zbirke Dan zmage že na samem začetku želel napisati dramski tekst. In povsem mogoče je, da ga bom v prihodnje nekoliko predelal ter ga uporabil kot dramski tekst. Maja Čehovin/STA w Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Četrtek, 8. marca 2012 1 Q APrimorski ~ dnevnik nogomet - Osmina finala lige prvakov Sanjska Messi in Apoel Argentinec nasul pet golov Leverkusnu, ekipa iz Nikozije po 11-metrovkah izločila tudi francoski Lyon BARCELONA - Vse anj dvomo je, da je Barcelona edini pravi favorit za osvojitev Lige prvakov. Nemškemu Leverskusnu, ki je pred tremi dnevi v bundesligi z 2:0 odpravil Bayern iz Muenchna, so Katalonci na povratni tekmi osmine finala lige prvakov dali pravo lekcijo. Zmagali so kar s 7:1, Argentinec Lionel Messi pa je dosegel kar pet golov. To je za sedanjo verzijo lige dosežek, ki pred Argentincem ni uspel še nikomur. Preostala gola za Barcelono je dosegel Tel-lo, edini gol za nemško moštvo pa je Bel-larami dosegel v sodnikovem podaljšku. Bil je to zadetek v Messijevem slogu, zato so mu radodarni in prizanesljivi gledalci na stadionu Camp Nou poklonili dolg aplavz. Čeprav je Barcelona s 3:1 zmagala tuid na prvi tekmi v Nemčiji se je strateg Leverkusna Dutt v bistvu odločil za zelo previdno taktiko, ki pa se ni obnesla. Ob odmoru je bil izid že 2:0 za Barcelono, v začetku drugega polčasa pa so gostitelji dosegli še tretji gol. Njihov trener Guardiola je iz igre izločil Iniesto in Xavija, kar pa ni zaustavilo domačega moštva, ki je doseglo še štiri zadetke. Messi je nebogljenega vratarja gostov Lena kar dvakrat ugnal z lobom. Na drugi tekmi večera je bilo za določitev zmagovalca med ciprskim Apo-elom in francoskim Lyonom potrebno streljati dodatne enajstmetrovke. Ekipa iz Nikozije, ki je že z uvrstitvijo v osmino finala dosegla sanjski uspeh, je namreč v rednem delu uspelo poravanati izid 1:0 s prve tekme. Njena zgodba o uspehu se bo nadaljevala: Z bele točke je bila uspešna štirikrat, Lyon pa le dvakrat atletika - Svetovno dvoransko prvenstvo v senci minaretov Za medalje in za naslov najlepše Ruske lepotice v skokih - Med Italijankami Antonietta Di Martino - Štiričlansko predstavništvo Slovenije Konec tedna bo močno atletsko obarvan. V Carigradu bodo v neobičajni senci minaretov izvedli svetovno dvoransko prvenstvo. Tekmovanje ni popolnoma verodostojno merilo za ocenjevanje dejanskih moči. Še posebno v letu olimpijskih iger. Za tekmovanje je moteče tudi evropsko prvenstvo, diamantna liga pa je sploh de-stabilizacijski element, ki ob slavi ponuja denar. Nagrade so tako okužile svet športa, da o kakem idealizmu ni več govora. Skoki so segment atletike, ki je posebno primeren za dvorane. Skoraj vsi najboljši sezono usmerjajo v dva viška forme. Tako bo tudi letos. Bratomorno, pravzaprav sestro-morno vojno bijejo v Rusiji, kjer je skoraj od mrtvih vstala Jelena Isinbajeva. S pripravo v rodnem Volgogradu (nekdaj Stalingradu) je prišla najprej do 4,81 m v skoku s palico in kmalu zatem poletela še preko 5,01 m. Na taki višini nima konkurence ...seveda če jo premaga. Lanski klavrn nastop na svetovnem prvenstvu v Daeguju jo je v nekem smislu izločil iz ruske »hit parade«. Ker gre pri vzhodnih Slovanih tudi za primat glede estetike. V Daegu-ju je na ruski prestol stopila Anna Či-čerova z zmago v skoku v višino. Ob Isinbajevi je izločila tudi Blanko Vla-sic, ki se tudi sama rada izpostavlja kameram. Čičerova je pred kratkim skočila 206 cm, kar je skoraj enako kot 5,01 m Isinbajeve s palico. Obe razkazujeta dostojanstveno lepoto. Bolj od zmag in rezultatov v Carigradu mnogi pričakujejo portrete obeh primadon. Pojavil pa se je moteč subjekt. 21-letna Darja Klišina si preko elektronskih medijev ustvarja svoj »fan klub«. Če ima Isinbajeva srednjeazijski čar, Čičerova pa južnoslovanskega, je Kli-šina severnoslovanska. Popolna blondinka, ki bi na lestvici misic rada spod-nesla uveljavljeni rojakinji. Dosegla ni še nič posebnega, res pa ima samo 21 let. Lani je v daljino skočila 7,05 m, letos pa 6,86 m. Ni torej gotovo niti, da bo dobila mesto v ruski vrsti. Po twit-terju so je vprašali, če je še prosta. »Še«, je odgovorila. »Čakam princa na belem konju«. Upa, da bo kdaj presegla svetovni rekord 7,52 m? »To je kakor rdeča cunja pred očmi bika.« Obiskovalci iz zahoda so jo spraševali o njenih metodah treninga, tisti iz muslimanskih držav o njeni osebnosti. V Carigradu sicer pričakujejo velik tek moških na 400 metrov. Na startu bo lani 19-letni prvak Kirani James iz neznatnega karibskega otoka Grenada. Sedaj je že trdno angažiran v ne- ki ameriški univerzi, kar seveda ni zadostno jamstvo, da bo tudi napredoval. Marsikaterega »gastarbeiterja« v ZDA enostavno pokvarijo, ker nanj navalijo z veliko količino treninga in Jelena Isinbajeva ansa drugih »pripomočkov«. Navadno velja, da predstavnik manjše državne enote potrebuje nekaj osebne nege, ali »crtanja«. Kirani bi moral biti v Carigradu ena večjih osebnosti. Italija bo v Turčijo poslala ekipo 16 atletinj in atletov. Na papirju je najvišje postavljena veteranka Di Martino v skoku v višino. Elisa Cusma s svojo borbenostjo računa na finale v teku na 800 metrov. 60 metrov čez ovire bo tekla Marzia Caravelli, ki je atletsko zrasla v Pordenonu, čeprav sedaj nastopa za klub iz Cagliarija. Moški del ekipe nima posebno velikih adutov. Slovenska atletika bo prisotna s tremi dekleti in enim atletom. Marina Tomič bo tekla na 60 m ovire, Sneža-na Rodic in Marija Šestak sta prijavljeni v troskoku, 800 m pa bo tekel nadebuden Vid Jakob Tršan. O kaki visoki uvrstitvi ni govora. Zgolj formalno velja omeniti, da ima Šestakova četrti najboljši dvoranski rezultat vseh časov z znamko 15,08 m. Ti časi pa so že v obdelavi zgodovinarjev. Sedaj velja 60-70 cm manj. Bo pa dosežek v Carigradu mejnik v njeni pripravi na olimpijske igre. Bruno Križman nogomet - A-liga Po osvojeni točki ostaja Juventus na drugem mestu BOLOGNA - Juventus je tretjič zapored (13. letos) igral neodločeno 1:1. Včeraj na zaostali tekmi proti Bologni, ki je povedla z Di Vaiom. Na stadionu Dall' Ara je v drugem polčasu izenačil Vučinič. Borriello je tudi včeraj igral slabo, Bonucci pa je moral zaradi rdečega kartona predčasno zapustiti igrišče. Juventus ostaja na drugem mestu na lestvici. Milan, z enakim številom igranih tekem, ima dve točki več. Slabe novice za trenerja Antonia Conteja. Včeraj sta bili na sporedu še dve zaostali tekmi. Fiorentina je v Parmi igrala neodločeno 2:2 (Okaka, Giovinco; Nastasič, Cer-ci). Izkupiček sta si razdelili tudi Cesena in Catania (0:0). Vrstni red: Milan 54, Juventus 52, Lazio 48, Udinese 46, Napoli 43, Roma 38, Inter 37, Catania 35, Palermo in Chievo 34, Atalanta, Genoa, Fiorentina in Bologna 32, Ca-gliari 31, Parma 30, Siena 29, Lecce 25, Novara in Cesena 17. Bole za las brez zmage PARIZ - Slovenski kolesar Grega Bole je v četrti etapi kolesarske dirke Pariz-Ni-ca za las ostal brez zmage. V sprintu 178 kilometrov dolge preizkušnje od Brive-la-Gaillarda do Rodeza je kolesar Lampreja zasedel drugo mesto, prehitel ga je le Belgijec Gianni Meersman. V skupnem seštevku vodi Britanec Bradley Wiggins, Slovenec Simon Špilak pa je z zaostankom 33 sekund deveti. SMRT - V 54. letu je umrl eden najboljših poljskih nogometašev vseh časov Wlodzimierz Smolarek. Med leti 1980 in 1990 je za Poljsko zbral 60 nastopov in med drugim na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Španiji osvojil tretje mesto. FORMULA 1 - Dirkalnik moštva Marussia je deset dni pred začetkom sezone 2012 po številnih težavah prestal obvezni varnostni trk, tako da bosta dirkača Nemec Timo Glock in Francoz Charles Pic lahko nastopili na dirki v Avstraliji 18. marca. BIATLON - Norvežanka Tora Berger je na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu osvojila zlato kolajno na 15-kilometrski preizkušnji. Slovenka Teja Gregorin je bila 11. DVOMI - Dobitnik petih olimpijskih zlatih kolajn, avstralski plavalec Ian Thorpe, glede na rezultate ne verjame več, da bi lahko nastopil na OI v Londonu. Thorpe se je petih letih tekmovalnega premora spet vrnil v bazene. košarka - Državna divizija A AcegasAps nadigral doslej vodilnega Kam konec tedna JUt IANA AcegasAps - Bitumcalor 91:60 (18:18; 49:24; 65:41) AcegasAps: Zaccariello 12 (- prosti meti, 3:3 za 2 točki, 2:3 za 3 točke), Carra 16 (5:6, 4:5. 1:3), Scutiero 2 (-,-, 1:1), Ferra-ro 9 (4:4, 1:4, 1:3), Zecchin 2 (-, 1:2, 0:2), Ruz-zier 9 (4:4, 1:3, 1:2), Moruzzi 13 (-, 5:6, 1:6), Mastrangelo 4 (2:2, 1:2, 0:1), Gandini 8 (2:4, 0:3, 2:2), Maganza 16 (0:3, 8:11,-), trener Dal-masson. Bitumcalor: Conte 3 (3:4, 0:3, 0:4), Brandani, Santarossa 8 (2:2,3:7, 0:1), Spang-hero 12 (1:2, 1:3,3:4), Negri 15 (5:9, 5:7,0:1), Fiorito (-, 0:1,0:5), Pascolo 4 (-, 2:5, 0:1), Forray 11 (1:1, 5:7,-), Medizza (-, 0:1, -), Pazzi 7 (-, 2:8, 1:1), trener Buscaglia. AcegasAps je v derbiju kola prepričljivo premagal tridentinski Bitumcalor in ga dohitel na vrhu lestvice severovzhodne skupine DNA lige. Zmagala je torej ekipa z eno najboljših obramb proti ekipi, ki je med najboljšimi v napadu. Gostje so zaigrali dobro le v prvi četrtini, ko so bili stalno v vodstvu, domačini pa so jih dohiteli prav ob izteku, skoraj izključno po zaslugi Moruzzija, ki je v tem delu tekme dosegel 11 točk. Odločilna pa je bila druga četrtina, ko je Dalmas-sonova ekipa s fantastično predstavo v napadu in nepropustno obrambo povsem pre-gazila nasprotnika. V nadaljevanju so Trža-čani v bistvu skrbeli le za ohranitev vodstva, Bitumcalor pa se ni nikoli nevarneje pribli- žal. Še najboljši trenutek je Buscaglieva ekipa imela v začetku zadnje četrtine, ko je zaostanek zmanjšala na 16 točk (51:67), a to je bilo tudi vse. AcegasAps je tokrat prikazal boljšo skupinsko igro, medtem ko so nasprotniki večkrat trmasto vztrajali v samostojnih akcijah. Zelo dobro je igral Marco Maganza, ki je 16 točkam dodal še osem skokov. Počitek pa je dobro del tudi trojici Carra-Ferraro-Zaccariello, ki so spet zaigrali kot v prvem delu prvenstva. S takšno igro pa AcegasAps lahko kljubuje tudi najboljši ekipi lige, Omegni, h kateri odhaja v goste v soboto. (Marko Oblak) Michele Mian pri Arditi Goriški klub Ardita (deželna C-liga) je po sklenitvi triletne sponzorske pogodbe s podjetjem Isogas, postavil še en temeljni kamen na poti do oživitve vrhunske košarke na Goriškem. Z nekdanjim reprezen-tantom, Goričanom Michelejem Mianom, je sklenilo dogovor o sodelovanju. Mian bo vključen v štab mladinskega sektorja kluba. KOŠARKA - A1-liga, 24. krog: Varese - Siena 65:77, Caserta - Cantu 58:75, Monferrato - Avellino 96:65, Roma - sasa-ri 68:72, Treviso - Pesaro 66:77, Bologna -Montegranaro 77:72, Cremona - Teramo 84:79. Liga ABA, 23. krog: Široki Brijeg -Union Olimpija 64:71, Radnički - Helios Domžale 72:77, Krka - Zagreb 84:65. Nedelja, 11. marca 2012 v Kranjski Gori SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Gremo na izlet Moški slalom Če navijate za Massimiliana Blardoneja, se v Kranjsko Goro lahko odpeljeta že v soboto, občinstvo pa bo pravo ozračje najbrž pričaralo v nedeljo (prva vožnja ob 9.30, 2. vožnja ob 12.30), ko bo nastopil Mitja Valenčič V naslonjaču pred TV Nedelja, 11. marca ob 11.00 Slovensko olimpijsko stoletje Če ste ga mogoče včeraj zamudili, bo na drugem programu TV Slovenija spet na ogled prvi del dokumentarne oddaje, ki obravnava zgodbe najboljših slovenskih olimpijcev. Enajst nadaljevanj bo nato na sporedu vsako sredo, ob 21.00, na Slo 2. Navijamo za »naše« Sobota, 10. marca ob 20.0 v Štandrežu MOŠKA ODBOJKARSKA C-LIGA Val Imsa - Soča ZBDS V drugem delu odbojkarske sezone eden redkih in najbolj zanimiv odbojkarski derbi pri nas. Val v skupini za obstanek lovi visoko uvrstitev, Soča obstanek. Nikomur najbrž ne bo vseeno, če bo izgubil ... 20 Četrtek, 8. marca 2012 ŠPORT šah - Pokrajinsko šolsko prvenstvo za višje srednje šole Zois na 2. mestu Minulo soboto je v prostorih DTTZ »Žiga Zois« potekal prvi del pokrajinskega šolskega šahovskega prvenstva, namenjen višješolcem. V primerjavi s prejšnjimi izvedbami so se letos na italjianski šahovski zvezi odločili za precej korenite spremembe v pravilniku tekmovanja. V vsaki ekipi lahko sedaj nastopata kar dva predstavnika drugih šol, ki sicer ne sodelujejo na pobudi. Tako so letos pod okriljem Zoisa nastopili tudi šahisti Stefana in Prešerna, tržaški slovenski licej pa je po desetletju neprekinjenih nastopov na državnem finalu ostal brez ekip celo na najnižji, pokrajinski ravni. Število nastopajočih je med višješolci (tudi) zaradi sprememb v pravilniku nekoliko upadlo: skupno je bilo le sedem ekip, ki so si že s prisotnostjo zagotovile mesto na deželnem finalu, ki bo v Spilimbergu 31. marca. Ekipe so se vsekakor pomerile med sabo: po sedmih krogih je absolutno prvo mesto pripadalo odlični ekipi naraščajni-kov Oberdana, ki so sicer nastopili le v treh, kljub temu pa zmagali prav vse dvoboje. Edini posamezni remi je proti končnim zmagovalcem iztržil Enrico Genzo, ki je tako bil z nasprotnikom Albertom Ju-rissevichem proglašen za najboljšega igralca turnirja. Njegova ekipa naraščaj-nikov je povsem zasluženo dosegla dru- go mesto in se bo v Spilimbergu borila za mesto na državnem finalu. Na to bodo ciljale tudi mladinke Zoisa, ki so v mešani konkurenci zasedle odlično tretje mesto. Stopničko nižje so pristali njihovi moški sovrstniki. Ekipa naraščajnic pa je prav v zadnjem krogu gladko odpravila predstavnike šol Carducci in Dante in se tako izognila nehvaležnemu zadnjemu mestu. Danes, jutri in v soboto se bodo zmeraj v bivši umobolnici pomerili še učenci in dijaki osnovnih in nižjih srednjih šol tržaške pokrajine. Postave Zoisovih ekip in izidi na posameznih šahovnicah: naraščajniki: Enrico Genzo (5,5/6), Gabrijel Žetko (4,5/6), Kilian Babuder (3/6), Luka Ghira (1/1), Dominik Sodja (4/5), David Colja; naraščajnice: Urška Petaros (0/4), Lisa Saponaro (1/6), Ivana Cossutta (2,5/6), Anja Struna (1/4), Valentina Bisiacchi (3/4); mladinci: Matjaž Zobec (2/5), Rudi Kante (2,5/6), Kenan Muša-novič (1,5/4), Carlo Porro (3/4), Erik Mos-cati (4/5); mladinke: Cristina Sustersich (3,5/6), Ajlin Visentin (4/6), Valentina Cibic (4/6), Sara Bukavec (4,5/6). (Mitja Oblak) skoki v vodo - Jutri mladinsko DP v Trstu Dva cilja Sofie Carciotti V bazenu Bianchi za državni naslov in normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu Skakalko v vodo Sofio Carciotti čaka jutri morda najbolj pomembna tekma sezone. V tržaškem bazenu Bianchi se bo med mladinkami potegovala za naslov državne zimske prvakinje v skokih s stolpa. Pred dvema letoma je bila 2., lani pa zaradi poškodbe ni nastopila, na poletnem DP pa se je uvrstila na 3. mesto. »Za zmago se potegujemo najmanj v štirih,« je povedala dijakinja liceja Franceta Prešerna, ki si želi jutri predvsem doseči normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu. Da ji to uspe, mora zbrati 299 točk. Na sporedu je osem skokov, od teh so štirje obvezni, štirje pa po izbiri tekmovalke. Sofia petkrat skače z višine 7,5 m, dvakrat s 5 metov, enkrat pa z 10 metrov. Začetek ob 15. uri. □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se udeležijo 31. Zamejskega smučarskega prvenstva 2012, ki bo v nedeljo, 18. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje do četrtka, 15. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). ŠZ SOČA v organizaciji in pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja organizira v nedeljo 11 .marca 2012 v telovadnici v Sovodnjah ob Soči turnir miniodbojke. Od 14.30 do 16.00 ure tekme v mikroodbojki, od 16.00 ure naprej pa turnirja miniodbojke in U12. AŠD MLADINA vabi člane, da se udeležijo tekme Pokal Javornik, veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 11. marca, na smučišču v Cerknem. Vpisovanje je možno do danes, 8. marca, na tel. št. 347-0473606 ali na mejl info@mladina.it košarka - D-liga Kontovel danes na zmago! Kontovel bo danes ob 20.15 v goriški telovadnici Brumatti odigral zaostalo tekmo proti Goriziani, ki je matematično že napredovala v višjo ligo. Prav zato računajo igralci Kon-tovela, ki nujno potrebujejo zmago, če želijo še upati na uvrstitev v končnico za napredovanje, da bodo goriški košarkarji igrali bolj sproščeno in da bo torej zmaga dosegljiva. Kontovel pa kljub temu ne bo imel lahke naloge, saj bo moral marsikdo stisniti zobe in najbrž kljub poškodbi igrati. V soboto sta udarec dobila Gantar in Lisjak, Šušteršič je igral že v soboto z bolečinami, Paoletiča muči še otitis, Bukavec ima težave z gležnji, Škerl pa je na šolskem izletu. Ekipo bo tokrat gotovo dopolnil še Diego Pozar. Sodila bosta Zuc-colo in Zancolo'. V promocijski ligi pa bo Sokol jutri igral proti Libertasu (v Nabre-žini ob 21.15), Bor NLB pa pri Cus Trieste (pb 21.15). DRŽAVNO PRVENSTVO U17 CBU Videm - Breg 103:44 (26:6; 57:21; 87:27) Breg: Regent 2 (2:2), Peric 9 (3:3), Sardoč 8 (4:6), Grill, Semen 1 (1:2), Coretti (0:2), Milič, Kocijančič 13 (1:2), Gregori 8, Gruden, Bachi 4. PON: Gregori. 3 točke: Peric 2 in Gregori 2. Bregovi košarkarji so po predvidevanjih utrpeli visok poraz proti najbrž najmočnejši ekipi, ki sicer v skupini zaseda drugo mesto na lestvici. V prvem kolu so namreč v go-steh tesno izgubili s prvouvrščenim Pordenonom, za kar pa so se Porde-nončanom v povratnem delu lige pošteno oddolžili in jih premagali s 33 točkami razlike. Za CBU igra tudi mlajši Alibegovičev sin Amar, ki je Bregu nasul 35 točk, nasploh pa razpolaga videmsko moštvo s kar štirimi igralci, ki so blizu dvema metroma višine in redno igrajo z raznimi članskimi moštvi od B do D lige. Kljub visokemu porazu so Bregovi košarkarji igrali solidno, zadnjo četrtino pa izgubili samo za točki (18:16). Naj še pristavimo, da so v prvi tekmi doma proti Videmčanom naši fante utrpeli najhujši poraz s 126:32. -/ odbojka - Under 16 Olympia: Po tekmi so tudi trenirali Olympia Hlede A.I. - Ausa Pav 3:0 (25:2, 25:10, 25:14) Olympia Hlede A.I.: Bossi 5, Co-bello 9, Corsi 11, Manfreda 7, Princi 3, Komjanc 0, Čaudek 1, Terpin 21, Dagne-lut 2, trener Vogric A., pomožni Princi W. Tudi na povratni tekmi proti Cer-vignanu je Olympia v 42 minutah prepričljivo zmagala. Naši so igrali povsem koncentrirano in niso dovolili nasprotniku, da bi dosegal točke. Po visokem vodstvu v vseh treh setih so lahko stopili na igrišče tudi drugi razpoložljivi igralci, a se učinkovitost igre ni spremenila. Po končani tekmi so igralci nadaljevali s treningom, da bi se pripravili na nedeljsko tekmo v D ligi. UNDER14 ŽENSKE Altura - Sloga Dvigala Barich/A.D.S 0:3 (21:25, 19:25, 13:25) Sloga Dvigala Barich/A.D.S.: Čufar, Feri, Hussu, Kralj, Petaros, Počkaj, Prester, Protti, Racman, Riosa, Štoka, Vitez. Trener Ambrož Peterlin Tudi v povratnem kolu so mlade Slo-gašice brez težav premagale Alturo, ki je v tej skupini zaenkrat na zadnjem mestu na lestvici, svojo edino točko pa je osvojila proti prvouvrščenemu na lestvici. Trener Ambrož Peterlin je v vsakem nizu poslal na igrišče drugačno postavo, ne da bi se učinek kakorkoli spremenil, nasprotno, iz seta v set so naše mlade od-bojkarice zaigrale vse bolj prepričljivo in samozavestno. V zadnjem se je kot po-dajačica preizkusila napadalka Veronika Feri in se v tej povsem neobičajni vlogi zelo dobro odrezala. Slogašice bodo ponovno nastopile že danes, ko se bodo pomerile s Cosellijem v tekmi, ki je pred časom odpadla zaradi neugodnih vremenskih razmer. (INKA) UNDER 13 MEŠANO Brunner - Kontovel 0:3 (11:25, 13:25, 18:25) Kontovel: Bortolin, Corazza, Gregorich, Larconelli, Monfreda, Puntini, Sol-lazzo, Torcello, Zatti. Trenerka: Sandra Vitez Mlade Kontovelke so gladko premagale vrstnice Brunnerja in tako s peto letošnjo zmago še utrdile svoj visok položaj na lestvici. Na igrišče so stopile vse odbojkarice in dobro opravile svojo nalogo, veliko točk pa so dosegle že s servisom, tako da je bilo pravih akcij bolj malo. (T.G.) PLANINSKI SVET Nad 600 udeležencev 33. pohoda Arihova peč Letošnji 34. zimski pohod Arihova peč, ki ga od leta 1979 dalje prirejajo Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo in Slovensko prosvetno društvo «Rož» v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo na Koroškem, je na avstrijsko stran Karavank privabil nad 600pohodnikov iz Avstrije, Slovenije, Italije in celo s Hrvaške. Medtem ko je udeležba iz Slovenije že tradicionalno visoka, so se letos izkazali tudi slovenski planinci iz Italije - organizatorji so lahko pozdravili močne skupine planinskih društev iz Trsta in Gorice. Bili so navdušeni nad sprejemom na Koroškem in tudi pohodom, ki je tudi letos vodil od štarta pri Polancu na Čemernici pri Šentjakobu v Rožu najprej do obnovljenega partizanskega bunkerja in spominske plošče pod mogočno Arihovo pečjo, nato pa po (letos kopnih) strminah do edine slovenske planinske koče na Bleščeči (1.084 m), kjer so pohodnike pričakali člani Slovenskega planinskega društva Celovec na čelu s predsednikom Hanzejem Lesjakom. V dolino so se udeleženci pohoda vrnili mimo Ressman-nove koče k zabavnem zaključku pri Po-lancu z malico, pijačo in partizansko glasbo. Vsak udeleženec je seveda prejel tudi diplomo za udeležbo na pohodu. Letošnja prireditev je letos potekala tudi v znamenju 70. obletnice nasilnega pregnanstva koroških Slovencev v nacistična taborišča v Nemčiji, pohoda pa se je udeležil tudi edini še živeči partizan iz bunkerja pod Arihovo pečjo Bog- dan Mohor-Ston (87). Prav tako starosta slovenskih planincev na Koroškem, častni član Slovenske športne zveze in pobudnik spominskega pohoda Arihova peč, Lubo Urbajs (89). K uspehom letošnje prireditve je poleg velikega števila pohodnikov prispevalo tudi nad 40 prostovoljnih sodelavcev Slovenskega planinskega društva Celovec, domačega kulturnega društva «Rož» ter Slovenske športne zveze. Kot vsako leto so prireditev podprli tudi številni sponzorji. Jubilejni 35. zimski pohod Arihova peč bo v nedeljo, 3. marca 2013. (LL.) Geološki izlet V zimskem času, ko je grmovje še golo, trava pa močno polegla, še posebej izstopa edinstvenost geološke podlage kraškega sveta z več deset milionov let staro zemeljsko zgodovino ter njegova značilna površinska in podzemna oblikovi-tost. Razbiranje teh posebnosti med sprehodom v naravi in to v spremstvu strokovnjaka, je še posebno zanimivo in predstavlja pravi užitek. Slovensko planinsko društvo Trst bo zato posvetilo svoj prihodnji izlet, ki bo v nedeljo, 11. marca 2012, spoznavanju geomorfoloških zanimivosti Krasa med Fernetiči in Orlekom. Pod vodstvom geološkega izvedeneca, gospoda Paola Sossija, ki nam je že večkrat razkrival geološko zgodovino naše bližnje okolice, se bomo podali po stezah, ki vodijo od Ferne-tičev proti veliki udornici Dragi in po njenem obrobju. Dolina Draga je fosilen kraški pojav, ki nazorno priča o delovanju vode, ki počasi a vztrajno topi apnenec na površju in v podzemlju in ju nenhno oblikuje. 329 m pod površjem se namreč že milion let pretaka kraška podzemna reka Reka -Timava, v davni preteklosti površinska reka. Na dnu doline so leta 1841 našli dostop do njenega podzem- Skupina članov Slovenskega planinskega društva iz Gorice, ki se je udeležila medtem že 34. zimskega pohoda Arihova peč 2012 na Koroškem lukan nega vodnega toka. Področje je zanimivo tudi zato, ker se nahaja tik ob meji med dvema evropskima državama, kjer človek več desetletji ni imel prostega prehoda. Pot bomo nadaljevali proti vasici Or-lek in proti jami Labodnica ter se vrnili na izhodiščno točko. Predvidene so približno 3 ure lagodne hoje. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.00 uri na Fernetičih na parkirišču ob cesti za Repentabor (v bližini marketa Eurospin). Obvezna je veljavna osebna izkaznica, ker bomo med pohodom prečkali državno mejo. Dan odprtih vrat za otroke na plezalni steni v Bazovici Bi se rad/a preizkusil/a v plezanju? Alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva Trst prireja danes od 17.00 do 19.00 na umetni steni v Bazovici (v športnem centru Zarja) Dan odprtih vrat za otroke od 7. do 12. leta starosti. Pod vodstvom športnih plezalcev bodo otroci spoznali plezalno opremo in se tudi preizkusili v lažjih plezalnih smereh. Organizatorji bodo nudili popolno opremo, udeležba pa je seveda brezplačna. Za dodatne informacije lahko pokličete 3496648530 (Jernej) ali pišite po elektronski pošti ao@spdt.org. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. marca 2012 21 plavanje - Državno zimsko prvenstvo za gibalno ovirane Trud se je obrestoval Tekmovalki kluba Acquamarinateam Trieste Onlus Jasmin Frandoli in Rossana Brunetti osvojili vsaka po dve medalji Na absolutnem državnem zimskem plavalnem prvenstvu za gibalno ovirane in slepe pod okriljem italijanskega paraolimpijskega komiteja v Busto Arsiziu je konec februarja nastopila tudi plavalka iz Nabrežine Jasmin Frandoli, ki je svoje nastope zaključila z dvema kolajnama. Na 100 metrov prosto je 27-letnica v kategoriji S03 osvojila kolajno najžlahtnej-še kovine, na 200 m hrbtno pa je bila srebrna. Visoke uvrstitve bodo članici kluba Ac-quamainateam Trieste Onlus, za katerega tekmuje že devet let, omogočili tudi nastop na absolutnem poletnem državnem prvenstvu v Rimu od 13. do 15. julija. S Frandolijevo si je pravico do nastopa priborila tudi Rossana Bru-netti, ki prav tako brani barve tržaškega kluba. V kategoriji S09 na 100 m prsno in S10 na 100 m prosto je osvojila zlato kolajno in si pri- borila nastop v finalu open, kjer je bila 3. na 100 m prsno. Na državnem prvenstvu v Busto Arsiziu je nastopilo 54 klubov in 170 plavalcev: tržaški Acquamainateam je z uspešnimi nastopi ekipe, ki so jo sestavljali Jasnim Frandoli, Rossane Brunetti, Marine Cosini in Denis m. Picketta (gibalno ovirani), osvojil 23. mesto. Na tekmovanju sta nastopili tudi pa-raolimpijki Immacolata Casaruolo in Cecilia Camellini, ki sta na OI V Atenah osvojili več kolajn. Člani Acquamainateam Trieste Onlus, ki trikrat tedensko trenirajo v tržaškem bazenu Bianchi, bodo od 18. do 25. marca nastopili na deželni fazi Specialne olimpiade Italia Nuoto, 14. aprila pa si bodo skušali priboriti mesto na državnih poletnih igrah, ki bodo v Bielli od 18. do 26. junija. ženska košarka - Sedem slovenskih košarkaric v tržaških in goriškem klubu Pod drugo streho Bilo je 30. aprila 2009, ko je ekipa košarkaric Poleta nazadnje stopila na parket. V odločilni tekmi za obstanek v B-ligi so poletovke izgubile v tržaškem derbiju proti Omi in tako izpadle v nižjo ligo. Tistega aprilskega večera se je v bistvu tudi zaključilo obdobje ženske košarke pri Poletu. Avgusta istega leta so sicer upali, da bodo sestavili člansko in mladinske ekipe, a so se načrti naposled izjalovili. Igralke so se razpršile med italijanska društva, kjer nekatere igrajo še danes. Mateja Picci-ni in Veronika Daneu uspešno igrata v Foglianu v C-ligi, Darma Milič pri tržaški OMI prav tako v C-ligi. V mladinskih ekipah U19 pa igrata Jana Croselli v Foljanu in Irina Tavčar pri Omi. V najvišji ligi -državni B-ligi - pa igra Martina Gantar, ki za tržaško Ginnastico nastopa drugo sezono. Tam je nastopala že kot mladinka in članica ekipe v A2-ligi, nato pa je igrala še v Tržiču in Palmanovi (v B1-ligi). »S svojimi nastopi sem zelo zadovoljna. Okolje je zelo sproščeno, trener Giuliani, ki je treniral tudi v A1-ligi v Marg-heri, pa je zelo potrpežljiv in se z njim zelo dobro ujamem,« je pojasnila 24-letna krilna igralka, ki včasih igra tudi na centru. Martina igra vedno v prvi postavi in povprečju dosega 8 točk: »Ekipo so lani popolnoma prenovili in jo zdaj sestavljajo povečini domače mlade igralke, dopolnjujemo pa jo mi starejše. Mislim, da je vsekakor srednja starost ekipe 18 let,« je povedala Martina. »V Trstu pa igram iz čiste ljubezni do košarke, prave klape pa nimam, saj so ostale mlajše.« V prvenstvu zaseda Ginnastica visoko drugo mesto le za bivšim prvoligašem Venezio. Po vsej verjetnosti se bodo uvrstile v končnico, »ne verjamem pa, da bomo napredovale,« je priznala Openka, ki dokončuje specialistični študij psihologije. Če bo tudi naslednje leto v Trstu (še ne ve, kje bo opravljala prakso), pa bi rada še igrala pri Gin-nastici. Pri Foglianu v C-ligi pa že drugo sezono nastopa Mateja Piccini, letos pa se ji je pridružila še Veronika Daneu. Mateja je v Foglianu igrala že v mladinskih kategorijah, ko je tam treniral Andrej Vremec, zato se je tja vrnila: »Tam je bilo tudi nekaj prijateljic, s katerimi sem igrala v mladinskih prvenstvih, obenem pa sem vedela, da je okolje zdravo,« je pojasnila 24-letnica iz Opčin, standardna organizatorka igre. Fogliano je sicer lani nastopal v B2-ligi, po reorganizaciji prvenstev pa se je klub odločil, da bo nastopal v nižji, deželni ligi. »Lahko bi se vključili tudi v državno B-ligo, kjer na primer igra Ginnastica, saj je zveza ukinila B2-ligo, vendar so bili stroški za nastopanje v višji ligi previsoki,« je dodala Mateja. Za radi vključitve v nižjo liso se razlike tako med ligami možne trenerke minibasketa (tam deluje tudi dolgoletna trenerka slovenskih ekip minibasketa Marina Brollo, ki vodi ekipi U13 in U15). Prav zaradi dvojne vloge se je režiserka igre, ki na tekmah povprečno doseže od 8 do 10 točk, odpovedala igranju v članski ekipi. »Potem ko je pri Poletu propadla ekipa, sem iz- kot v sami C-ligi povečale. Prve štiri ekipe, med katere sodita Fo-gliano in tržaška Oma, kjer igra Dar-ma Milič, so za razred boljše od ostalih. Z Veroniko Daneu, ki se je ekipi Fogliana pridružila letos, potem ko dve sezoni ni igrala, se peljeta na treninge trikrat tedensko, vsakič pa prevozita 75 kilometrov. »Pogrešala sem košarko in zato sem spet začela. Mateja me je privabila, ker pa sem tudi jaz kot mladinka igrala tam, sem poznala tudi druge soigralke.« Zaradi službenih obveznosti obema ustreza liga, v kateri igrata, saj so treningi tudi zabavni in sprostilni. Fo-gliano zaseda trenutno 3. mesto, v klubu pa načrtujejo napredovanje v višjo B-ligo. V mladinski ekipi U19 v Folja-nu pa igra Jana Croselli iz Jamelj, ki pri društvu sodeluje tudi v vlogi po- brala klub v Foljanu. Nekaj igralk sem že poznala, saj smo skupaj nastopale v reprezentanci azzurrina, obenem pa je z Jamelj bližje v Fo-ljan kot pa v Trst,« je priznala 18-letna dijakinja četrtega razreda družboslovnega liceja v Gorici S. Gregoričič. Darma Milič iz Repna pa igra pri tržaški Omi tretjo sezono: »V tržaški ekipi igram, odkar pri Poletu ni več ekipe. Tu sem nastopala že v mladinskih kategorijah, zato sem se sem tudi vrnila. Z ekipo in trenerjem Massimilianom Guttadaurom sem se ujela zelo dobro,« je pojasnila igralka, ki je eno leto v mladinskih ligah preživela tudi pri Ginnastici. Darma, 23 let, igra na bekovski poziciji, povprečno pa doseže 10 točk: »S svojimi nastopi sem zadovoljna, a lahko bi igrala še bolje.« Oma zaseda v C-ligi 2. mesto (mesto više kot Foglia-no), cilja pa na napredovanje v višjo ligo, kamor bo napredovala le prvou-vrščena ekipa. Ekipa trenira redno trikrat tedensko, visok cilj pa kaže, da je odnos vseh igralk zelo resen. Nekaj nastopov v članski ekipi je zbrala tudi Irena Tavčar z Opčin, ki je sicer standardna organizatorka igre v mladinski ekipi U19. Tam igra tudi Alessia Pe-ruzzo iz Trsta, ki je svojo košarkarsko pot začela prav tam. Košarkarici obiskujeta 4. razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Irina se je s Omi pridružila po koncu dejavnosti pri Poletu, tržaško društvo pa je izbrala ravno po povabilu sošolke Alessie. Irina se je z ostalimi hitro ujela in bo tam tudi ostala. Alessia je s svojimi 170 cm najvišja v ekipi, zato jo trener včasih izkoristi na centru ali pa na krilu. Oma zaseda trenutno zadnje mesto. V ostalih pokrajinah so sestavili združene ekipe, v Trstu pa take poti niso ubrali, tako da so tržaške košarkarice razpršene v treh klubih. Čisto vse bivše igralke Poleta pa so potrdile, da slovensko ekipo pogrešajo, predvsem njen družabni moment: »Lepo je opazovati ostale slovenske ekipe, na primer slogašice, ki se družijo tudi zunaj igrišč. Ko nastopaš pri tujem društvu, takih vezi ne spleteš,« je potožila Veronika, z njo pa se strinja tudi Mateja. »Seveda bi bilo enkratno, ko bi spet zaživela ekipa, vendar mislim, da ne bi obstala. Menim, da nasploh v društvu ni zanimanja, da bi v to dejavnost vlagali,« je priznala Darma, Martina pa je predlagala, da bi tako ekipo lahko sestavile čez nekaj let. Družile bi se le rekreativno, tako da bi se v ekipo mogoče vrnile tudi tiste, ki so dejavnost zaradi različnih razlogov prekinile. Veronika Sossa Na fotografijah (v smeri urinega kazalca): Veronika Daneu, Martina Gantar, Jana Croselli, Irina Tavčar, Darma Milič, Alessia Pe-ruzzo in Mateja Piccini. claudio peric Smučanje, gorsko kolo, tek, plezanje in alpinizem Gorski slad-kosnedec - tako bi lahko opisali Claudia Perica iz Doberdoba, saj je njegovo športno življenje skoraj povsem povezano z gorskim svetom. V enem letu najdlje preživi na smučeh, poleti pa zelo rad kolesari z gorskim kolesom, pleza v plezališčih in v gorah, enkrat na leto pa skuša osvojiti tudi štiritisočak. 42-letni bančni uradnik je tudi predsednik SKD Hrast, kjer koordinira celotno dejavnost mladinske gledališke skupine in zbora, kjer tudi poje. Začnimo pri smučanju. Sem smučarski učitelj in med letošnjo sezono vodim skupino Fanj ski pri Smučarskem klubu Devin. Štirinajst otrok učim smučanje, glavna nit vadbe pa je zabava - prav zato smučamo tudi v poligonih, s kratkimi smučmi in v fun-parkih. Radi tudi zamenjujemo smučišča. V letošnji sezoni bomo smučali 15 dni, ob tem pa smo se že in se še bomo udeležili nekaterih rekreativnih tekem. Poleg poučevanja pri SK Devin, kjer mi včasih pomaga tudi Daniel Milano, sem med novim letom učil v San Candidu. Ali tudi tekmujete? Tri sezone sem član ekipe masterjev pri SK Devin, kar jemljem bolj kot razvedrilo. Občasno, bolj proti koncu sezone, se udeležim tudi kake uradne tekme. Ko utegnem, grem tudi na snežne treninge, vendar moram za to zaprositi za dopust, saj trenirajo zjutraj med tednom. Občasno se udeležim tudi suhih treningov med tednom. Ali vam preostane kaj časa za prosto smučanje? Zelo malo. Včasih grem aprila na smučanje s prijatelji. Koliko dni torej preživite na smučeh? Približno 40. S čim pa se ukvarjate po smučarski sezoni? Konec marca bom začel teči, saj želim tudi letos nastopiti na Baviseli, nato pa nastopi še sezona gorskega kolesarstva, plezanja in alpinizma. Zakaj ravno izbirate Baviselo? Lani sem prvič pretekel polmaraton, potem ko me je privabil prijatelj, ki prav tako smuča v ekipi masterjev. Bilo je lepo, zato se bom letos vrnil. Razdaljo sem lani pretekel v uri in 43 minut. Kdaj pa tečete? Tečem redno mesec pred Baviselo po službi, dvakrat ali trikrat tedensko približno 45 minut ali uro. Pretečem približno 10 ali 11 km. Po Baviseli pa se za vas začne še kolesarska sezona. Tako. Z gorskim kolesom rekreativno treniram tudi dvakrat do trikrat tedensko. Prevozim približno 20 do 30 kilometrov, najraje pa vozim po Krasu. Je to namenski trening za kako tekmovanje? Tako je. Julija se želim še tretjič udeležiti tekmovanja Dolomiti super bike. Lani sem preko-lesaril 60 kilometrov dolgo progo s 1300 metri višinske razlike. Ob teku in kolesarjenju pa še plezate? V Doberdobu ali na Proseku v plezali-ščih, dve do tri ture pa z bratom ali prijatelji plezam tudi v naših gorah. Plezamo le klasične smeri, ne preveč zahtevne. Preplezal sem slovensko smer na Triglavu ali pa druge, ki so na pol zavarovane. Bili pa ste tudi na štiritisočaku, kajne? Vsaj enkrat na leto grem z bratom in morda še s kom, ki se nama pridruži, tudi na štiriti-sočak. Povzpel sem se že na Mont Blanc, Monte Rosa, Liskam, Pizzo Bernina. Lani nama je zaradi slabih vremenskih razmer spodletel podvig na Jungfrau, zato bova letos spet poskušala iti tja. Se kljub vsem tem aktivnostim uvrščate med rekreativce? Seveda. Vse delam rekreativno in važno je, da sodelujem. Cilje pa si sicer zastavljam iz leta v leto. (V.S.) 22 Četrtek, 8. marca 2012 AVTOMOBILI / peugeot - Termični motor poganja prednja, električni pa zadnja kolesa 508 RXH - elektrika pomaga turbodizlu Šeststopenjski robotizirani menjalnik - Skupno 200 KM - Samo ena izvedba V morju kratic, ki jih je v avtomobilskem svetu vse več, moramo zabeležiti še najnovejšo: RXH. Namenili so jo novemu Peugeotu 508 in kratica pomeni, da ima štirikolesni pogon in da je tudi hibridno vozilo, ne pove pa, da je 508 RXH hibridno vozilo, ki ga poganja tudi dizelski motor. Pred časom so že predstavili njegovega manjšega brata 3008 Hybrid4, sedaj pa so to isto rešitev namenili tudi večjemu modelu 508. Peugeot 508 RXH je kombijevska različica velike francoske limuzine, všečnih oblik in izredno udobna. Tokrat so opustili velika »usta« pod masko, prednji del pa označujeta vodoravni skupini treh LED svetil, ki so vedno prižgana. Za razliko od limuzine je kombi v notranjosti zračnejši, zaradi serijske steklene panoramske strehe, ki se razteza po vsej dolžini kabine. Z njo so konstruktorji kar nekaj pripomogli tudi k zmanjšani teži avtomobila. K blagi terenski preobrazbi spada že petcentimetrsko zvišanje podvozja. Dovolj, da je prostora med dnom in tlemi zdaj 18,4 centimetra, in dovolj, da se bodo kupci po makadamu in blagih oblikah brezpotja peljali brez slabe vesti. Še posebej, ker so z aluminijasto ploščo, ki ima tudi estetski učinek, zaščiteni še vitalni deli podvozja. Znotraj razen dodatnega, vrtljivega gumba za nadzor delovanja dizelsko električnega pogonskega sklopa in atraktivne-je oblikovanih sedežnih prevlek, ki bolje odražajo »pustolovski« značaj vozila, ni. Pogonski sklop že dobro poznamo, saj smo praktično enak sistem preizkusili že pri hibridnem peugeotu 3008. Skupina PSA (Peugeot in Citroen) že nekaj let 'vznemirja' tekmece z nenavadno odločitvijo o dizelskih hibridih, bo izdeloval in prodajal prave hibride. To pomeni, da spredaj ostaja znana pogonska tehnika z motorjem z notranjim zgorevanjem, temu pogonu pa se zadaj pridruži elektromotor. Se pravi: naftni derivat poganja sprednji kolesi, elektrika zadnji. Pri PSA so se odločili, da med motor HDi in sprednji kolesi postavijo robo-tizirani šeststopenjski menjalnik, ki je nekoliko počasen, je pa dober partner tega pogona in spodobno služi splošni namembnosti avtomobila. Že tolikokrat omenjani HDi je sicer poznani dvolitrski turbodizel s 16-ventilsko tehniko v glavah, ki zmore 163 KM. Preostalo do skupnih 200 prinese sinhronski elektromotor s stalnimi magneti, ki je postavljen pod prtljažnik nad zadnjo premo. francija Kmalu obvezen alkotest v avtu Francoska vlada je sprejela zakon, ki veleva, da mora biti v vsakem avtomobilu prisoten alkotest. Zakon začne veljati s 1. julijem letos in bo obvezen za vse voznike, tako za Francoze kot za tujce. Zakonu bo zadoščeno, da ima voznik v avtomobilu enostaven alkotest za enkratno uporabo. Z napravico v avtomobilu želijo francoske oblasti zmanjšati število prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom alkohola (teh je skupno kar 28 odstotkov). Enkratni alkotesti bodo na voljo voznikom na več lokacijah po Franciji, cena vsakega bo 1,5 evra, če pa bo policija ugotovila, da tega nimate, sledi kazen v višini 11 evrov. Francoska policija upa, da bodo z novim pravilom voznike, ki niso prepričani ali imajo v krvi preveliko vsebnost alkohola, uporabili alkotest in če bo ta vrednost presegala več ko 0,5 mg/ml krvi (zakonsko predpisana meja), odvrnili od namena, da sedejo za volan. Stran pripravil Ivan Fischer Elektriko zanj hranijo baterije NiMH, postavljene zraven elektromotorja. Na kupu je tudi vsa potrebna nadzorna in krmilna elektronika. Dobra stran takšne tehnične rešitve in izvedbe je ta, da lahko to konfiguracijo zlahka pripravijo za vsak serijski model, kar očitno v ne prav bližnji prihodnosti tudi nameravajo. Zaradi načina postavitve pogona in zaradi načina krmiljenja tega pogona, bo lahko voznik prek vrtljivega gumba izbiral med štirimi načini vožnje: samodejnim (za najboljše rezultate glede porabe, trakcije in varnosti), ZEV (Zero Emision Vehicle, torej izključno električni pogon za popolno čistost delovanja), 4WD (izrazitejše sodelovanje obeh pogonov) in športnim - s hitrejšim pretikanjem menjalnika in pretika-njem pri višjih vrtljajih motorja. Peugeot 508 RXH dobite v samo eni različici, za katero boste morali odšteti 45 tisoč evrov. avtomobil - Razen redkih vsi izgubljajo Katastrofalen padec italijanskega tržišča Letos bo prodaja padla na točko izpred 30 let Prodaja avtomobilov v Italiji trmo pada. Februarja so zabeležili kar 19-od-stotni padec v primerjavi z lanskim obdobjem: prodali so namreč samo 130.661 avtomobilov, kar je najmanj v zadnjih 28 letih. V tem okviru gre zabeležiti, da je Fiatova prodaja padla za še nekaj več (20,3 odst.), kar pomeni, da ima turinska tovarna trenutno le 28,3-odstotni delež na italijanskem tržišču. V Turinu skušajo razlagati ta padec s stavko tovornjakarjev v februarju in poudarjajo, da giulietta beleži spodbuden uspeh, tako kot tudi nova panda. Tudi tuje znamke so zabeležile opazen padec: od znanih znamk je še največ izgubil Audi (-36,1 odst.), Toyota (kjer pa je padec povezan s pomanjkanjem pomembnih delov, ki jih izdelujejo pri Fu-kušimi) je padla za 18 od stotkov, nič boljše se ne godi BMW (-14) in Mercedesu (-13,9). Precejšen uspeh pa beležita Hyundai (+11,6) in Land Rover (+26,5). Zaradi februarskih rezultatov so vse avtomobilske hiše prilagodile predvidevanja za prodajo v letu 2012. Če so doslej predvidevali, da bo italijansko tržišče požrlo letos 1,7 milijona novih avtov, se je ta številka sedaj skrčila na 1,5 milijona. To obenem pomeni, da bo država kljub povečanju davka na dodano vrednost unovčila manj denarja, računajo, da bo izguba znašala 2,5 milijarde evrov. Postavlja se tudi vprašanje preživetja za številne prodajalce avtomobilov, saj se te številke zelo nevarno bližajo meji, ko prodaja avtov, ne bo zagotavljala njihovih dohodkov. Avtomobilska industrija v Italiji je, kot znano, v veliki krizi, predvsem zaradi pomanjkanja zanimivih modelov. Giulietta je v tem okviru izreden slučaj, a je najbrž vsem jasno, da se z enim samim uspešnim modelom ni mogoče ohraniti na tržišču. Od velikih Marc-hionnejevih obljub, za sedaj ni nič, saj mož vsak drugi dan postavlja nove pogoje za svoje naložbe. Veliko si obetajo od bodočega 500L, ki ga bodo izdelovali v srbskem Kragujevcu, a 40 tisoč primerkov, kolikor naj bi jih izdelali v Srbiji, gotovo ne bo rešilo FIAT iz krize. novost - Jaguar XF sportbrake - karavanska izvedba Jaguar in Land Rover v korak s časom Novi kombi na ogled že v Ženevi, za evoque pa gre počakati še kakšno leto Z modelom XF je Jaguar, ki je pravkar prišel v roke indijskega mogotca Tate, izzval ne malo ogorčenih mnenj, predvsem pri britanskih tradi-cionalistih, ki so bili mnenja, da nove oblikovne rešitve niso v skladu z Ja-guarjevo tradicijo. Novo vodstvo se na kritike ni odzvalo takoj, za letos pa napovedujejo dokajšnjo posodobitev. Med novimi XF si bomo lahko ogledali tu- di kombijevsko različico, ki so jo poimenovali »sportbrake«. Čeprav so karavani pogosto še najmanj privlačni člani družin različnih modelov, je Jaguarjevim oblikovalcem uspelo zasnovati zelo elegantno obliko. Celotna oblika, od B-stebrička dalje, je razvita na novo. Streha se počasi spušča proti zadku, bočna okna se skladno ožijo, zadek pa se zaključi položno in v skladu s potezami največjega jaguarja - modela XJ. Zadnji stebriček je namreč obarvan v sijajno črn odtenek in deluje, kot bi stekleni pas objemal avtomobil. Široke zadnje luči pa povezuje zajetna kromirana letev. Skupna dolžina modela XF se je povečala le za 5 milimetrov, masa pa za 70 kg, kar je le malo spremenilo porabo in emisije. S spremembo oblike so za 48 milimetrov več prostora nad glavami pridobili zadaj sedeči potniki. Še pomembnejši je z LED lučkami osvetljen 550 litrov velik in prtljažni prostor, ki je lepo obdelan in vsebuje več praktičnih rešitev in dvojno dno z manjšimi predalčki. Po zlaganju zadnje klopi, kar je mogoče storiti s po- močjo vzvodov v prtljažniku, prostornina naraste na 1675 litrov. A to ni edina novost, ki jo Tata napoveduje za bodočnost, sicer nekoliko bolj oddaljeno: tudi zadnji član družine Land Rover evoque bo do- bil zanimivo različico. Evoque bo namreč dobil platneno streho in bo lahko opremljen z vsemi razpoložljivimi agregati in dvo ali štirikolesnim pogonom. Za sedaj ta evoque obstaja le kot konceptno vozilo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B. marca 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Morska želva 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok. film: Pisma iz Egipta, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: Il giovane Montalbano 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Dok.: In Italia Rai Due ^ Rai Tre senze (srh., ZDA, '99, r. J. DeBont, i. L. Nee-son, C. Zeta-Jones) 1.25 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nad.: CentoVetrine 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 7.00 Risanke 9.35 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Resn. show: L'isola dei famosi 9 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resn. show: L'isola dei famosi 9 (v. N. Savino) 0.10 Dnevnik 0.25 La Storia siamo noi 1.20 Dnevnik Parlament 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Miami Le 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: Tirreno -Adriatico 16.20 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medium 21.10 Variete: Le Iene Show 0.30 Nan.: Ca-lifornication 1.35 Nan.: The Shield 2.20 Dnevnik - Pregled tiska ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.3016.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Koncert: Voci dal Ghetto 12.05 Aktualno: Salus Tv 12.20 20.05 Aktualno: Musa Tv 12.35 22.35 Rotocalco ADNKronos 12.50 Dok.: Borgo Italia 13.20 Aktualno: L'aro-mista 13.30 Dnevnik 15.30 Videomotori 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Luoghi magici della Terra 19.35 Dnevnik in športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: The F.B.1.23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: War Live (zgod., ZDA, '01, r. D. Ba-jic, i. D. Bjelogrlic, S. Todorovic) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 2.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Aktualno: L'aria che tira 12.3018.00 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 21.50 Nan.: Law & Order - I due volti del-la giustizia (n. Kim Greylek) 23.25 Aktualno: Sirene (v. M. Granbassi) 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Ma-gazzini Einstein R Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca-rabinieri 10.50 I racconti di Melaverde 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Film: I tre giorni del Condor (voh., ZDA, '75, r. S. Pollack, i. R. Redford, F. Dunaway) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.50 Nogomet: Evropska liga, Az Alkmaar - Udinese 23.05 Šport: Speciale Europa League 23.50 Film: Haunting - Pre- Grac i w-1 m % 14.05 Film: L'erba di Grace (kom., V.B., '00, r. N. Cole, i. B. Blethyn, C. Ferguson) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.05 Nan.: Relic Hunter 18.55 1.10 Variete: G'Day La7 alle 7 19.25 1.40 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Kratki dok. film: Razpet med državama (pon.) 12.00 Poročila 12.10 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.35 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.25 Dok. feljton: Lepa dolina smrti (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Babilon.tv (pon.) 17.45 Nan.: Začnimo znova 18.15 Minute za jezik (pon.) 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Dok. serija: Branja 23.40 Panoptikum: O čem govoriti? In predvsem: kako? 0.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.45 Slovenski izbor za tekmovanje Evro-vizijski mladi glasbeniki 2012 16.00 Mostovi - Hidak (pon.) 16.30 Evropski magazin 16.55 Nordijsko smučanje: SP - skoki, prenos iz Trondheima 18.45 Univerza 19.15 Glasb. odd.: Muzikajeto (pon.) 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Deskanje na snegu: SP - paralelni slalom, posnetek iz Moskve (pon.) 21.00 Nogomet: Evropska liga, Valencia - PSV, prenos iz Valencije 22.55 Nad.: Tišina 23.55 Nogomet: Evropska liga, povzetki 0.25 Nad.: Kipec iz dinastije Tang 1.55 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 8.0016.00 Poročila Tvsl 11.05 Kontaktna oddaja 12.35 Slovenija in Evropa 13.30 Dnevnik Tvs1 14.00 Odbor za kmetijstvo, prenos 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 0.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Prava ideja (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.55Čez-mejna Tv - deželne vesti 14.20 Effe's inferno 15.40 Dok. odd.: K2 16.10 21.45 Avtomobilizem 16.30 Vas tedna 17.00 Alpe Jadran 17.30 Biker Explorer 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes TV dnevnik 19.45 Športna oddaja 20.00 Film: Idealen par 22.15 Kino premiere 23.20 Lynx magazin 23.55 Čezmej-na Tv - deželne vesti pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 Zmagoslavje ljubezni (nad.) 7.55 10.35 Pola (nad.) 9.10 Dieta z domačega loga (res-nič. serija) 12.05 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 16.4017.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Film: Lepotica pod krinko (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Na kraju zločina - NY 23.25 Nan.: Chuck 0.20 Nan.: Skrivnostni otok 1.15 24UR (pon.) 2.15 Nočna panorama Kanal A 7.30 Svet (pon.) 7.50 Ninja želve (sinh. ris. serija) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.15 Pa me ustreli (hum. nan.) 9.45 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 12.55 Tv prodaja 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.55 Film: Pogrešani sin (Kan.) 15.40 Pa me ustreli! (hum. nan.) 17.05 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Smrtonosni dogovor 22.00 Nad.: Peščica izbranih a. 23.00 Film: Da te kap 2 (ZDA) 0.30 Top Gear (avtom. serija) 1.30 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič), gost oddaje prof. Janez Penca; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar: To noč sem jo videl - 23. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.3314.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fat-ta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kro- nika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ekspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 Četrtek, 8. marca 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVdf nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -3/10 TOLMEČ O -1/5 TRBIŽ O -2/4 O -4/6 KRANJSKA G. ¿3 v1r 0 O PORDENON 0/10 CELOVEC O -5/5 O TRŽIČ -2/10 O KRANJ o-3/8 S. GRADEC CELJE -2/9 O MARIBOR O-2/9 PTUJ O M. SOBOTA O-3/9 O N. GORICA O LJUBLJANA -2/11 N. MESTO -4/8 ZAGREB -3/9 O ^NAPOVED ZA DANES ^Pretežno oblačno do oblačno po vsej deželi z možnostjo rahlih padavin v gorah. Zmerno do pretežno oblačno bo in povečini suho. Zvečer bo spet začela pihati zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 6 do 10, na Primorskem do 13 stopinj C. J Ponoči in jutri bo v krajih južno od nas delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v Avstriji bodo jutri čez dan možne manjše padavine. Zvečer bo ob severnem Jadranu ,, j-__ spet začela pihati zmerna ^burja. " " DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 18.02 Dolžina dneva 11.32 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.32 in zatone ob 6.02 Nad severnim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, nad srednjo Evropo in našimi kraji pa je območje visokega zračnega tlaka. S šibkim severozahodnim vetrom doteka v višinah k nam precej suh zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave; krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Moteno bo tudi spanje v noči na petek. PLIMOVANJE Danes: ob 4.16 najnižje -41 cm, ob 10.08 najvišje 44 cm, ob 16.19 najnižje -58 cm, ob 22.44 najvišje 57 cm. Jutri: ob 4.51 najnižje -44 cm, ob 10.42 najvišje 37 cm, ob 16.44 najnižje -49 cm, ob 23.10 najvišje 55 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................100 Vogel............... Kranjska Gora.........30 Krvavec..............100 Cerkno................90 Rogla.................100 Mariborsko Pohorje . .70 Civetta.................70 Piancavallo............40 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž . Na Žlebeh.............65 Mokrine...............90 Podklošter . Bad Kleinkirchheim . . 70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER kitajska - Ob zasedanju ljudskega kongresa Delegati z dragimi oblačili pri ljudeh izzvali nemalo kritik portugalska - Peticija 40.000 podpisnikov za odstop predsednika Zasedanje kitajskega ljudskega kongresa ansa LIZBONA - Predstavniki portugalske državljanske pobude so v parlamentu v Lizboni včeraj predali peticijo s 40.000 podpisi za odstop predsednika Anibala Cavaca Silve (na sliki). Podpise so začeli zbirati januarja, potem ko je predsednik potožil, da se je ena od njegovih pokojnin znižala na 1300 evrov, s čimer bo težko preživel. Podpisniki peticije ocenjujejo, da je predsednik s temi izjavami pokazal takšno pomanjkanje razumevanja in spoštovanja, da ne more več zastopati portugalskega naroda, zato zahtevajo njegov takojšnji odstop. 72-letni Cavaco Silva je januarja potožil zaradi znižanja ene od pokojnin. Njegov dohodek je sicer sestavljen iz več pokojnin, ki skupno znašajo več kot 10.000 evrov mesečno. Zaradi tega se je moral lani odpovedati predsedniški plači v višini 6523 evrov, saj lani sprejete spremembe zakonodaje ne omogočajo hkratnega prejemanja pokojnine in plače. Predsednikova izjava je sprožila zgražanje javnosti in medijev, ki so nato pod lupo vzeli njegove prihodke. Po poročanju časnika Diario de Noticias je Cava-co Silva, ki je bil za predsednika izvoljen leta 2006, v letih od 1985 do 1995 pa je bil premier, leta 2010 prijavil za več kot milijon evrov prihodkov in premoženja. Cavaco Silva je poskušal pomiriti duhove in zatrdil, da ga niso prav razumeli. "Želel sem le ponazoriti na svojem primeru, da razumem stisko, v kateri se je znašel del državljanov," je dejal. Portugalska je v velikih gospodarskih težavah, zato je vlada lani sprejela boleče varčevalne ukrepe. Povprečna plača na Portugalskem znaša 900 evrov, povprečna pokojnina pa 400 evrov. PEKING - Letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa je za delegate priložnost, da se pokažejo v najlepši luči. Toda zaradi dragih oblačil priznanih modnih oblikovalcev so se nekateri od njih znašli pod plazom kritik, saj morajo v državi še vedno milijoni ljudi preživeti z manj kot dolarjem na dan, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Plaz kritik se je vsul, ko so se na Weibosu, kitajski različici spletnega družbenega omrežja, pojavile fotografije nekaterih delegatov v dragih oblačilih. "Ali lahko ti delegati resnično zastopajo ljudstvo - je država resnično postala bogata?" je eden od uporabnikov zapisal ob fotografiji Li Xiaolin, hčerke nekdanjega premiera Li Penga, v Puccijevi obleki, ki stane približno 2000 dolarjev. Nek drug uporabnik pa je delegate obtožil hinavščine zaradi "paradi-ranja z oblačili in torbicami, vrednimi več tisoč oziroma celo več sto tisoč jua-nov," pred veliko dvorano ljudstva v Pekingu. (STA) jamajka - Obisk ob 60. obletnici kraljice Elizabete na prestolu Princ Harry je tekel, najhitrejši človek na svetu Usain Bolt pa se je zabaval KINGSTON - Najhitrejši človek na svetu Usain Bolt se je v torek v okviru srečanja s študenti na univerzi v domačem Kingstonu pomeril v promocijskem teku z britanskim princem Harryjem. Seveda ni šlo za pravi športni boj, temveč predvsem za zabavo, tako da princu niso gledali pod prste zaradi napačnega starta. Britanski princ Harry je Jamajko sicer obiskal v sklopu turneje po Srednji in Južni Ameriki, ki je posvečena diamantni obletnici njegove babice, kraljice Elizabete II. in njenim že 60 letom na prestolu. Skupaj z Boltom je princ Harry spregovoril tudi študentom univerze v Kingstonu, pohvalil dosežke te države na atletskem področju in položil na srce tamkajšnjim športnikom, naj ne odhajajo v ZDA, ker njihova država potrebuje takšne talente. Na tekaški stezi je moral svetovni zvezdnik Bolt tokrat polovico pozornosti novinarjev in gledalcev prepustiti tekmecu. Napačen start tekmeca modre krvi - Harry je nosil majico v barvah jamajške zastave - je spravil Bolta v smeh, nasprotniku pa je tudi prepustil pobudo, saj je do ciljne črte prišel v lahkotnem drncu in brez resnega namena, da bi ga prehitel. Vseeno pa je imel Bolt čas še za svojo značilno zmagovito potezo, ko posnema lokostrelca, princ pa se mu je z veseljem pridružil pri tem početju. (STA) Princ Harry pred Boltom na cilju ansa