Ljubljana, sreda, 20. februarja 1957 LETO XX. Štev. 43 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE? »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK Ilf TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK — OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Rleš Bebler pri tuniškem beju Tunis, 19. febr. (Tanjug;. Prvi jugoslovanski poslanik v Tuniziji dr. Aleš Bebler je danes izročil beju Sidiju Mohamedu el Aminu svoja poverilna pisma. Slovesnosti so prisostvovali člani bejeve družine, predsednik vlade Habib Burgiba ter ministri tuni- PONOVNA ODLOŽITEV IZRAELSKE RAZPRAVE V OZN V pričakovanju zaključka ameriških prizadevanj za umik Izraelcev iz Egipta Nem York, 1<). febr. (Tanjug). se lem glasovom ne bodo pridru- Eisenhowerjeve težave ške vlade, z jugoslovanske strani Razpravo v Generalni skupščini Pa svetnik Slobodan Karič in o umiku izraelskih čet iz Egipta Prvi sekretar Sreten Ilič. Pred so znova preložili, in sioer kakor izročitvijo akreditivnih pisem je vse dosedanje na zahtevo ZDA, bil Bebler pri predsedniku vlade ki si prizadevajo pridobiti Izrael in zunanjem ministru Habibu za ta umik po diplomatski poti. Burgibi. Ko je bila seja Generalne skup- ščine,sinoči spet preložena, so bili v ameriški delegaciji dokaj optimistično razpoloženi glede uspeha te akcije. To mnenje je slonelo na gledišču, da ZDA ne bi »pravile v nevarnost svojega VVashinoton, 19. febr. (Tanjug), ugleda s ponovnimi zahtevami po Vztrajni odpor znatnega dela tem, naj bi odložili proučevanje Kongresa in tiska proti kakršnim- tako važne in nujne stvari, kot je koli sankcijam zoper Izrael je vprašanje umika izraelskih cet. Prisilil predsednika Eisenhovver- če ne *>' imele razloga za to, da ja, da je prekinil oddih v Geor- so prepričane v uspeh svoje ak-Eiji in da skuša z vodilnimi člani cije. Danes pa je bila podoba, da obeh domov Kongresa razčistiti je ta optimizem spet popustil, zamotano dilemo v zvezi z nadalj- Azijsko-afriške delegacije ča- njim stališčem nasproti odporu k a jo, kako se IkkIo dogodki raz-Izraelske vlade, da umakne svoje vijali, in so pripravljene, da čete z egiptovskega ozemlja, predložijo resolucijo o sankcijah. „ Eisenhovver j e vo odklonitev, da bi Kar zadeva možnosti, da bi bila zmerom upa, da bo Izrael spo- Pritisnil na Egipt in se v OZN za- ta resolucija sprejeta, so te dele-^ znal, da je najpametneje, da vzel za izraelske zahteve pred gači jr v skrbeh edinole spričo umakne svoje čete z egiptovskega Urnikom čet, so mnogi senatorji ameriškega stališča, ki bo vpli- ozemlja rn sprejme ameriška za ift poslanci razumeli kot njegovo valo tudi na stališče vrste latin- Pripravljenost, da bi se vendarle sko-ameriških delegacij. Sodeč po sPrijaznil z odločnejšimi ukrepi sedanjem razpoloženju v Genc- skih dežel pripravljena glasovati za sankcije proti Izraelu, če bi za resolucijo o sankcijah. Ce pa dokončno odklonil zahtevo umiku svojih čet iz Egipta. žili tudi glasovi nekaterih latin- i njegovem mnenju bo stališče sko-ameriških delegacij, bo na- ZDA odvisno od značaja sankcij, stala nevarnost, da resolucija ne ker ima Eisenhover samo po-bo dobila dvetretjinske večine. f omastila, da uveljavi nekatere iz-Ponoči je prispela iz Washimg- med njih, za druge pa bi biila potonil vest, da v primem, če se trebna privolitev Kongresa. ZDA izraelske čete ne bodo umaknile, pa predvsem ne nameravajo z ZDA ne bodo imele izbire ter se vojaško siilo zaščititi plovbe bodo pridružile večini v Skup- izraelskih ladij po zalivu, ščini in IkkIo podprle resolucijo Potem je govoril na splošno o o sankcijah. problemih Bližnjeg« vzhoda in Izraelski veleposlanik v OZN izrazil prepričanje, da bo sve-Eban je danes odpotoval v Izrael, tovno javno mnenje pripomoglo da bi 'obvestil svojo vlado o svo- k poravnavi izraelsko-egiptovske-jih razgovorih z Dullesom. Generalna skupščina bo bržčas počakala na odgovor izraelske vlade in 1k> šele potem, če bo izraelski odgovor negativen, začela obravnavati resolucijo o sankcijah. Ameriški zunanji minister Dulles pa je danes novinarjem izjavil, da ameriška vlada še ga spora. V Beograd Je te dni prispel g. Pierre Bremont, ki Je prevzel vodstvo urada OZN za begunce iz Madžarske. V ponedeljek je bfl g. Bremont (na levi) pri državnem podsekretarju za notranje zadeve tov. Pejoviču (zraven njega). KAIRO O AMERIŠKIH POROŠTVIH I Z R A E L tj ZDA ne smejo paralizirati naporov OZN za pomirjenje na Bližnjem vzhodu Kairo, 19. febr. (Tanjug). — V v celoti presojajo ne samo kot cih. Diplomatski opazovalci me- kairakih političnih krogih izra- del sistematičnega pritiska Zaho-žajo danes prepričanje, da so da na Egipt, da bi ga osamili, sankcije edino uspešno sredstvo marveč tudi kot poskus, da bi z za umik izraelskih čet, za ublaži- | internacionalizacijo Akabskega * iVUll izraelskim zahtevam, tisk pa ^ztraja na tem, da je treba slej ! "° Prej odločno zahtevati, naj se, Izrael pokori sklepom OZN. »New i York Times« je objavil podatke, | iz katerih je videti, da so ameri- Vprašanie beguncev iz Izraela goto vila o svobodni plovbi po Akahskem zalivu. Pripomnil je, _t _____________________________ da bo predsednik Eisenhower ju- Proti Ben Gurionovi vladi. I ral ni skupščini je večina afriških, tri govoril s kongresnimi vodi-j i . ... , V Kongresu bi raje ustregli azijskih, deloma pa tudi evrop- tel ji o tem, ali naj ZDA glasujejo ** » Pohranitev avtoiteteOm ' ^Tcion^zacljo^u^ega^p^ Opazovalci pravijo,^ da ao Egipt kopa. Diplomatski opazovalci in vse arabske dežele za trdno opozarjajo na podporo vseh arab-sklenile, da ne bodo privolile v I skih dežel Egiptu in poudarjajo, nobene koncesije Izraelu, ker me- [ da problemi Akabskega zaliva in Nem York 19 febr (AP). Po- v glavnem v Jordaniji in na pod- ' nii°> da nobenega vprašanja se- Gaze niso samo egiptovski, mar- danje zamotane krize m moč ure- več arabski nasploh ter da so po- Džamali je za- d*ti> preden se izraelske čete brez- j vezani s palestinskim sporom, nrisiliio Izrael Pogojno ne umaknejo iz Gaze in Zato mislijo, da arabske dežele tudi s sankcijami. V nasprotnem §rade vse nade na OZN in me-1 izraelske čete ne bodo umaknile primeru bodo živeli narodi Rliž- n‘j°’ da 80 sankcije edini izhod in ne bo izpolnjena tudi resolu- njega vzhoda v bedi, političnih tembolj, ker je akcija ZDA zu- cija OZN o palestinskih begtm- nemiirih in ogrožanju miru. Že na,j OZN v zvezi s poroštvi Izrae- pred leti so OZN sprejeli resolu- lu P° njihovem mnenju praktitč- cijo, po kateri naj bi Izrael po- no Paralizirala dosedanje uspehe magail urediti vprašanje palesttn- OZN. V Kairu menijo, da je ta skih beguncev tako, da bi dovolil, ameriška pobuda spravila v ne- da bi se nekateri vrnili na svoje varnost ugled OZN im napravila domove, ostalim pa plačal od- v nekaterih deželah vtis, da so škodnimo. V enakem smisln sta' izraelske zahteve upravičene. I Kairski krogi v bistvu vendarle ugodno presojajo novo svarilo, ki ga je Eisenhower naslovil na Burgiba terja umik francoske vojske iz Tunizije Pariz, 19. febr. (Tanjug). Predsednik tuniške vlade Habib Burgiba je imel sinoči po radiu v Tunisu govor, v katerem je pojasnil sadove razgovorov, ki jih Je imel konec prejšnjega tedna s šanjih s francoskimi investicijami v Tuniziji, medtem ko poglavitnih spornih vprašanj, ki so po- SK'H',,.']rm', I- CV“RC.‘" vzročila pred štirimi meseci pre- govonla t^di afganistanski kinitev diplomatskih odnosov, ni- VJ delegat. so uredili. Gre za okrog 100.000 francoskim državnim sekretar- francoskih vojakov na tuniškem tem za zunanje zadeve Mauri- ozemlju kakor tudi za alžirsko nijo, da si Izrael s podporo zahodnih dežel prizadeva urediti palestinsko vprašanje v sw>jo korist. V Kairu izražajo upanje, da OZN ne bo dopustila, da bi se napad nadaljeval, in tudi ne, da bi kdorkoli koval iz tega dobiček, ker bi to ogrožalo mednarodne stike. Sedanja napetost bi utegnila povzročiti novo eksplozijo, če OZN ne bo mogla zagotoviti spoštovanja svojih sklepov. Zato tu pričakujejo, da bodo arabski državniki na svojem bližnjem sestanku sprejeli važne sklepe o stališču nasproti Izraelu ter o od-noša j ih z deželami na Zahodu in. Vzhodu. Zahod izločuje OZN od nadaljnjega urejanja perečih vprašanj na Bližnjem vzhodu London, 19. febr. (Tanjug). V predsednika izraelske vlade Ben Londonu uradno potrjujejo, da Guriona, hkrati pa poudarjajo, bodo Velika Britanija, ZDA, Straussova alternativa „ f h 7 da je prava pot v koncentraciji Francija in i n _ OZN Hammarskjoldu predloge o začasnih sporazumih glede plovbe po Sueškem prekopu, ki bi ve- -*■ oc tCI/C ne v*« jv vuimoiia vvjaaa iiujiiv _ m ' 4 umaknile iz Tunizije. »Dokler so potrebna, da bi preprečila more- kateri »m izključeno, da bi Za- M našem ozemlju tuje čete, ni bitni vdor alžirskih upornikov čez bodna Nemčija dobila status, ki moč doseči popolne osvoboditve i tuniško mejo. Odkar je pripozna- ustreza položaju nevtralne Av-tuniškega naroda in uveljaviti1 la neodvisnost Tunizije, je Fran- s trije.« Poudaril pa je potrebo, cija trikrat povečala kontingente Zvezna republika postavi na svojih sil v Tuniziji. Tunizija je noge svoje oborožene sile, da bi pripravljena razpravljati tudi o 3° upoštevali tako na Zahodu, skupni obrambi s Francijo, toda kakor tudi na Vzhodu. To je iz-šele ko se bodo vse francoske čete 5avll na sestanku z novinarji, ko Na razgovorih s Faurom so ;z dežele. so mu zastavili neko vprašanje i si v zvezi z njegovim člankom v _. eliavil Njegove suverenosti.« Burgiba je ^hteval, da je treba takoj napravi podroben načrt o umiku francoskih čet iz dežele. ceom Faurom. Dejal je, da ni moč i vprašanje. Burgiba je sinoči po- . ij’’. naporov prek OZN. Podporo ne- resiirane na Sueškem prekopu«, ditvi sueškega vprašanja. Pred- isliti na resna pogajanja, do- udaril, da se ne more strinjati s , . .. . , i katerih dežel Izraelcem v Kairu izročile generalnemu sekretarju stavnik Foreign Officea je danes *ler se francoske čete ne bodo; tem, da je tolikšna vojska nujno StrauG je danes lzrazil^misel^po j 6 novinarjem dejal, da je prišlo do sr i ' * razprav o skupnih predlogih. zali | ' ' * interesiirandh dežel na pobudo Velike Britanije'in da so obravnavali to vprašanje v New Yorku. Uradno izjavljajo, da so vlade, katerih število ne omenjajo, dosegle splošni sporazum o skupni d e marši. Po še nepotrjenih vesteh so se dežele, ki uporabljajo Sueški prekop, spotrazumele v vprašanju plačevanja taiks za plovbo po prekopu, in sicer na podlagi, ki jo je že prej predlagal Hammar-skiold v privatnih razgovorih s predstavniki Velike Britanije, Franciije in Egipta. V prehodnem obdobju bi polovico taks prejel Egipt, drugo polovico pa bi naložili v Mednarodni banki do končne ureditve sueškega vprašanja. Predlogi pa omogočajo Egiptu, da se opredeli za kako drugo ne- razen glede konvencije o admini-strativnih vprašanjih, ki ureja £°ložaj in zaposlitev 35.000 francoskih uslužbencev v Tuniziji, dosegli soglasje o temeljnih vpra- Resolucija Skrbniškega odbora OZN o Tanganjiki Nevv York, 19. febr. (AP). — Skrbniški odbor OZN je 'danes prejel haitsko resolucijo, ki med ^Ugion priporoča, naij da Velika •fritainija izjavo o svoji politiki Tanganjike. Za resolucijo je Glasovalo 34 delegatov, 14 jih je ^o proti, 4 delegati pa so se gla-s°Vanja vzdiržali. V resoluciji je *6£eno, da bi morla britanska iz-J^va o politiiki nasitroti Tanganjiki sloneti na naičelu, da marajo Remija pod skrbništvom postati ?v*onomna ali neodvisna. Reso-i^ciija na koncu priporoča, naj J^šlje Skrbniški odbor v Tanganjiko posebno misijo, ki bi na-^čneje proučila politični razvoj dežele. VREMENSKA NAPOVED za sredo, 20. februarja Spremenljivo oblačno, z nagnje-h krajevnim ploham. Najnižja temperatura med —3 ln +2, v ■''■irnorju okoli 4. naJvlSJa dnevna 7 ln 12 stopinj C. Snežne razmere: Komna ISO cm. najnovejši številki revije »Poli-tisch Soziale Koresp»ondenz«. V m. is|| tem članku je minister med dru- gim napisal, da »nihče v vladni koaliciji ne zagovarja mnenja, da bi morala združena Nemčija avtomatično biti članica Atlantske zveze. Združena Nemčija se bo lahko svobodno odločila v okviru svojih političnih možnosti. I_,ahko se zgodi, da bo spričo svojih potreb glede varnosti pripravljena vključiti se v vojaško zvezo Zahoda, toda tudi trde politične po-I trebe bi lahko napotile nemški narod, da bi se ravnal po avstrijskem zgledu.« Kralj Saudske Arabije je pravkar na uradnem obisku v Maroka. , , , . _ , , _ Na sliki kralj Seud (na levi) v razgovoru z maroškim sultanom vtralno banko. Predstavnik Fo- Mahmudom VKLJUČITEV KOLONIJ y zahodnoevropski trg povzroča težave tudi ministrskim predsednikom dežel »malfe« Evrope V zvezi z razpravo o ciprskem vprašanju v političnem odboru w »nežne razmere: Komna 160 cm, vprašanju V političnem OODOru Generalne skupščine OZN so na- ,, Cmt vrh nad Jesenicami o« im _ ,5 em podlage, Kofce 70 cm, Korošica , stale na Cipru protibritanske 5 n» lso cm podlage, Logarska dolina stavke, v Grčiji pa demonstracije. k0{a ^,cm =fw'^a|Na sliki prizor z demonstracije ^ “ ,15 P0"886 Rlbnlškalv Atenah po intervenciji policije. Pariš, 19. febr. (Reuter). Belgijski zunanji minister Spaak je danes predsednikom vlad »male Evrope« predložil kompromisni načrt o povezavi francoskih in belgijskih kolonij v Afriki s skupnim evropskim trgom. Namen Spaakovega kompromisnega načrta je, zbližati nasprotna gledišča Francije in Zahodne Nemčije o vključitvi afriških kolonij v skupni trg. Zahodna Nemčija se zavzema za to, da bi vsa »mala« Evropa investirala na afriških področjih v petih letih skupno 500 milijonov dolarjev. Tudi Francija naj bi prispevala svoj delež. Francija pa hoče, da bi prispevalo teh 500 milijonov dolarjev samo ostalih pet dežel, in sicer zgolj francoskim kolonialnim posestim v Afriki. Zahodna Nemčija bi razen tega rada dosegla, da bi imela njena industrija svoboden dostop na ta področja. Francija pa bi rada na drugi strani dobila poroštva o skupni evropski akciji za socialni razvoj in razvoj gospodarstva v Afriki. Takšno evropsko-afriško združenje naj bi prav tako omogočilo svobodno prodajo afriških proizvodov ne skupnem trgu. Ministrski predsedniki dedei reing Officea je še rekel, da je v načrtu, da bi se začela pogajanja med Egiptom in deželami, ki uporabljajo Sueški prekop ,prek OZN. Drugače povedano, v seda-1 nji fazi urejanja vprašanj na | Bližnjem vzhodu naj bi o tem ne razpravljaH v Generalni skupščini ob sodelovanju vseh članic OZN. »male Evrope« so ste sestali tudi __ „ _ , popoldne v zaprtem krogu in o MarOSkl prOtOSt V PCOTZU razpravi niso ničesar objavili. „ , Poročajo, da je bil prvi del te Pariz, ^ 19. febr. (Tanjug). Ma- seje posvečen izključno obliki, v ^°®kl veleposlanik v Parizu je kateri naj bi se francoske kolo- danes protestiral v zunanjem mi-nije vključile v zahodnoevropski nustr&tvu zairadi smrtnih obsodb trg. Razprava o tem vpra- večjega števca alžirskih upornu-šanju še ni končana. Menijo, da v žabjih tednih, bodo uradno poročilo o teh raz- | Po uradnih podatkih so samo govorih objavili šele po zaključku od začetka januarja v mestu Al-konference. , žiru giljotinirali nad 50 upomi- Bržkone se bodo zunanji mir- kov. Vojaška sodišča so v tem nistri šestih dežel »male« Evrope obdobju obsodila na smrt nadalj-jutri znova sestali, da bi formu- njih 30 obtožencev. V civilnih in lirali kompromisni sporazum o vojaških zaporih v Alžiiru je zdaj načrtih o Esroatomu in skupnem skupaj nad 250 ljudi, obsojenih na trgu. i smrt. PRED SEJO PREDSEDSTVA ZVEZE KMETIJSKO-GOZDARSKIH ZBORNIC Letos 7000 novih TRAKTORJEV če bo na razpolago dovolj deviznih sredstev Beograd, 19. febr. (Tanjug). Na seji predsedstva Zveze kmetijskogozdarskih zbornic, ki se bo začela jutri v Beogradu, bodo obravnavali vprašanje pospeševanja in povečanja proizvodnje na velikih državnih posestvih in pridelovanja semena hibridne koruze, katerega količina naj bi se letos podvojila. Člani predsedstva bodo obravnavali razdelitev traktorjev, ki naj jih dobi naše kmetijstvo do konca letošnjega leta iz tujine in iz domačih tovarn. V Zvezi so pripravili predlog ** razdelitvi 5200 traktorjev. Kmetijske organizacije v žitorodnih krajih jih bodo dobile na razpolago 65 %. Po predlogu, o katerem bodo jutri razpravljali, bi dobro polovico traktorjev prodali organizacijam na področju Srbije. Zitorodna področja te republike Domača industrija bo dobavila kmetijstvu večino letos izdelanih traktorjev že za pomladno setev, in sicer 2400 traktorjev. V prvem četrtletju dobimo tudi večino traktorjev, kupljenih na Češkoslovaškem in v Sovjetski zvezi. Iz Češkoslovaške dobimo za letošnje leto 1900, iz So- DEJAVNOST STALNE KONFERENCE MEST MATERIALNA PODLAGA MESTNIH KOMUN preskrba mest in delo stanovanjskih skupnosti — poglavitne teme letošnje skupščine | Kulturne 1 VESTIo bi dobila kakih 2900 traktorjev. I vjetske zveze pa kakih 900 trak- Ta predlog bodo vsekakor še spremenili, ker je sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Zveznega izvršnega sveta že Izdal na-redbo o žitorodnih področjih, ki imajo prvenstveno pravico pri nakupu traktorjev. Z naredbo so določeni nekateri novi okraji in občine v vseh ljudskih republikah kot žitorodna področja, vtem ko je veljalo prej za takšna področja samo določeno število okrajev ali občin v Srbiji, Hrvatski ter Bosni in Hercegovini. torjev. Razen tega je za letošnje leto predviden še uvoz najmanj 1650 traktorjev, med njimi tudi traktorjev za obdelovanje vinogradov in majhnih ročnih traktorjev. Ce bo na razpolago dovolj'deviznih sredstev, bi dobilo naše kmetijstvo do konca leta; šanje življenjskega kakih 7000 traktorjev, tako da bi prebivalcev. O tem jih imelo potem blizu 20.000. Konec lanskega leta jih je imelo namreč 12.630. Tako bi dosegli v mehanizaciji našega kmetijstva letos že lepe uspehe. Beograd, 19. febr. (Tanjug). Predsedstvo Stalne konference mest je sklenilo, da bo letošnja skupščina te organizacije 16., 17. In 18. maja v Zagrebu. Na njej bodo obravnavali materialno podlago mestnih komun, preskrbo mest in delo stanovanjskih skupnosti. Razprava o materialnih temeljih ljudskih odborov mest naj bi pokazala, koliko sta razvita zanimanje in pobuda komune za pospeševanje proizvodnje in za njene dohodke, zlasti, kako so ljudski odbori gospodarili s sredstvi, ki so jih imeli na razpolago. Na skupščini bodo govorili o tem, kakšna je bila in kakšna bi lahko bila vloga komune v krepitvi proizvajalnih sil in povečanju storilnosti in kaj bi lahko z boljšo organizacijo, večjim varčevanjem in bolj racionalnim trošenjem sredstev storila za zbolj-standarda bo poročal predsednik OLO Ljubljane dr. Marijan Dermastia. O preskrbi mest bo imel glavni referat podpredsednik OLO Zagreba Milutin Bal tič. Predsedstvo je sklenilo, RAZSTAVA NAS1H IN POLJSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV '/ Po vesteh poljske novinarske $ agencije bo o Beogradu o krat- RONI Posvetovanja komunistov Ljubljana, 19. febr. — Danes je bilo tu posvetovanje komunistov iz vseh večjih slovenskih tovarn. Razpravljali so o delu organizacij Zveze komunistov v podjetjih in o nalogah ter vlogi komunistov v organih delavskega in družbenega upravljanja. M. R. Konferenca poštnih strokovnjakov Ljubljana, 19. febr. — Pri upravi Podjetja za PTT promet v Ljubljani se je danes začela konferenca, na katero so bili poklicani vsi upravniki in šefi PTT osnovnih enot, t j. okrajnih pošt in telegrafsko-telefonskih tehničnih' sekcij. Na konferenci obravnavajo plan za leto 1957, na dnevnem redu pa je tudi razprava o osnutku pravilnika o spremembah in dopolnitvah tarifnega pravil- Velika zamuda Potrjevanje novih tarifnih pravilnikov gre zelo počasi. Sodeč po najnovejših podatkih »o komisije v okrajih do 10. februarja dokončno potrdile samo 744 tarifnih pravilnikov ali 5,6 •/» celotnega števila. Od dobrih 1JJ00 tarifnih pravilnikov so jih doslej predložili sekretariatom za delo okrajnih odborov 4763. Sekretariati so jih odobrili 2621, 1W0 pa so jih vrnili gospodarskim organizacijam * pripombami. Mnogo tarifnih pravilnikov so vrnili delovnim kolektivom. Vzrok je v tem, da se mnoge gospodarske organizacije niso zmerom držale napotkov (ali so se odločile za liberalno zvišanje ali pa niso posvetile dovolj pozornosti besedilu tarifnih pravilnikov, marveč so samo določale nove tarifne postavke itd.). Novi tarifni pravilniki morajo biti potrjeni do 1. marca. To pomeni, da je nastala v potrjevanju že velika za muda. Stvar pa ni samo v tem. Dobro bi bilo, da bi bili delavci in uslužbenci ie prejeli zvišane plače, ki jim pripadajo, ker smo v mesecih, ko je treba za živila na trgu poseči globlje v žep kakor sicer. Morda bi bilo dobro, da bi strokovna združenja in go spodarske zbornice pri tem delu bolj pomagale gospodarskim organizacijam. Doslej je bila njihova pomoč neznatna. J. Dr. nika Podjetja za PTT promet Te spremembe so potrebne glede na odlok Zveznega izvršnega sveta, ki predvideva zvišanje plač delavcev in uslužbencev državnih gospodarskih podjetij. V. K. Delo Ljudske skupščine Srbije Na skupni seji obeh svetov Ljudske skupščine Srbije, ki je bila včeraj dopoldne, je podpredsednik Republiškega izvršnega sveta Voja Lekovič podal ekspo-ze o osnutku družbenega plana Srbije v tem letu, član Izvršnega sveta Mihallo Svabič pa ekspoze o proračunskem načrtu za letos. Voja Lekovič je navedel nekatere podatke o razvoju gospodarstva v lanskem letu, za katerega sta značilna močno povečanje industrijske proizvodnje in znatno nazadovanje kmetijstva. Delovna storilnost še zaostaja, zlasti v nekaterih panogah predelovalne industrije, predvsem v tekstilni in živilski industriji ter industriji tobaka. Poglavitna značilnost letošnjega plana je povečanje skupne materialne proizvodnje za 15 %. To bo ugodno vplivalo na ustalitev trga, na dvig življenjskega standarda in povečano izmenjavo med vasjo in mestoma. Daljnovod Varaždin—Nagy Kaniža? Ljubljana, 19. febr. — V Ljubljani se mudijo člani strokovne komisije elektrogospodarstva iz Madžarske, ki naj bi na razgovorih z našimi predstavniki dosegli soglasje o možnostih elektrogospodarskega sodelovanja in izgradnji elektrogospodarskega sistema. Med drugim razpravljajo tudi o predlogu da bi zgradili daljnovod od transformatorske postaje v Varaždinu do madžarske postaje pri Nagy KanižL O tem so se predstavniki obeh dežel svoj čas že razgovarjali. K. M. Ustanovili bodo mešano trgovinsko zbornico za Latinsko Ameriko Generalni sekretar Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivan Barhalič je včeraj obvestil novinarje na tiskovni konferenci, da bo v kratkem ustanovljena mešana trgovinska zbornica za Latinsko Ameriko, katere naloga bo poglabljati trgovinsko menjavo med Jugoslavijo in latinskoameriškimi državami. Tako ne bodo več potrebne posebne zbornice med našo državo ki posameznimi državami Latinske Amerike Konec aprila bo bržkone odpotovala v ZDA delegacija predstavnikov posameznih gospodarskih panog, ki se zanimajo za izvoz nekaterih industrijskih proizvodov in kmetijskih pridelkov v ZDA. Perspektivni načrt o prometu pred Zvezno prometno zbornico Upravni odbor Zvezne prometne zbornice bo na svoji seji v petek v Beogradu razpravljal o perspektivnem načrtu o razvoju prometa v naši državi Hkrati bodo sprejeli sklep o zasedanju letne skupščine Zbornice. Pogreb žrtev avtomobilske nesreče pri Nikšiču Včeraj popoldne so na nikšič-kem pokopališču pokopali posmrtne ostanke sedmih delavcev in inženirjev, ki so se ubili pri avtomobilski nesreči v Jarovem dolu pri Nikšiču. Na pogrebu je bilo Veliko ljudi iz mesta in okolice. Šestnajst ranjencev, ki so v nikšički bolnišnici, se zdaj že bolje počuti. da bo na zagrebško skupščino povabilo večje število gostov iz tujine. Stalna konferenca mest bo aktivno sodelovala pri' pripravah na kongres delavskih svetov. Po sklepu predsedstva bo odbor za komunalne službe proučil status in položaj podjetij komunalnega gospodarstva, odbor za družbeno upravljanje pa delo zborov proizvajalcev v občinah. Posebno pozornost bo posvetil njihovim stikom z delavskimi sveti. Na seji so sklenili, da bo v začetku maroa v Rogaški Slatini širše posvetovanje, na katerem bodo obravnavali lanske izkušnje ljudskih odborov v graditvi stanovanj. Sklenili so tudi, da bo • ( kem odprta razstava poljskih sli' . "4 kar jev in kiparjev. Razstavo pri’ „ 4„ r^_i pravljata poljsko ministrstvo ti in umetnost 4 kulturo in Zveti potem, ko bodo organizirali keto o družbenem upravljanju šolah, ki bo zajela v tem in pri- ST izUemuTvSnTe|rVaDl7a ^ .Pyelseodsr,tL° prcd’°g °j Razstava jugoslovanskih likov “ M umetnikov bo predvidoma v Predsedstvo je določilo dele-Ž w Pio atft n gači j o, ki bo zastopala Stalno^ j/ BOLGARŠČINI konferenco mest na 13. kongresu^ Mednarodne zveze mest od 12. ^ V Bolgariji je precej zanimtr do 18. junija v Haagu, nega predstavnika nalne zveze mest \ ____________ evropske posle Mednarodne zve-f da ji založbe >Fzdatelstvo na nar zc mest je bil imenovan dr. Ma- Narodna kultura< v Sofij1 $ pa je izdala Izbrane igre Jovani V letošnjem'zveznem družbenem planu je predvideno nadaljnje povečanje našega izvoza od lanskih 96 na 109 milijard dinarjev ali za 13 %. Pravkar objavljeni globalni podatki o našem izvozu in uvozu v januarju pa kažejo, da je razvoj naše zunanje trgovine v tem mesecu celo presegel pričakovanja. Čeprav se izvoz v januarju iz sezonskih razlogov vsako leto precej zmanjša, smo letos v tem mesecu izvozili za 7494 milijonov dinarjev blaga nasproti 5244 mi- Českoslovaška gospodarska delegacija prispela k nam na obisk V Beograd je včeraj prispela češkoslovaška gospodarska delegacija' z namestnikom ministra za zunanjo trgovino Robertom Smelcom na čelu. Gostje se bodo razgovarjali z jugoslovanskimi gospodarskimi funkcionarji o menjavi blaga med obema deželama v letu 1957. Kongres, posvečen zaščiti in vzgoji otrok ter mladine V Svetu društev za skrb za otroke in mladino Jugoslavije je bil sestanek, na katerem so sklenili, da bo aprila 1958. leta II. nacionalni kongres, posvečen zaščiti in vzgoji otrok in mladine. Sprva je bilo določeno, da bo ta kongres letos oktobra. SErSJTCSSfS&i , je bil v preteklem mesecu naš^ , Jugoslovansko združenje radij-katerem ? postaj je prejelo veliko šte- uvoz manjši kakor v koli mesecu lanskega leta. Vred-ivHo radijskih dram in skladb ni j——i- i- ooon (temelju razpisanega natečaja Ju' KOMORNO GLEDALIŠČE TUDI V ZAGREBU nost uvoza Je dosegla le 8889 mi-?--,• „ lijonov dinarjev nasproti 11.498 ž hif Prispelo je 208 tekstov milijonom lani v januarju. i originalnih radijskih dram in nad ~ , .. __ ±1,400 skladb, šlagerjev in kompo- razpolago tudi žg> • • » l7hrnna (IpIr hodo podatki o lanskem izvozu in uvo- £ f, “ £ 5l.b, » Rm- ;ut.izvajana v mesecu juniju v tfeo- ^ po najvažnejših blagovnih, grgrju na jy jugoslovanskem ra- skupinah. Iz teh podatkov je k fe.ttnalu zabavne alasbe. primer razvidno, da smo lani po-^ J festivalu zabavne giaso večali naš izvoz živil nasprotij prejšnjemu letu od 18,1 na 24,8 ž milijarde dinarjev. Samo izvozi proizvodov živinoreje se je dvig- $ V. Zagrebu so v teku pripravt nil od 8,8 na 14 milijard dinar-f za otvoritev komornega gleda- jev, izvoz poljedelskih proizvodov^lišča, ki ga organizira Hrvatsko pa od 2,6 na 5,1 milijarde di-^ narodno kazalište. Naštudirali narjev. Seveda pri tem ne sme^ že prvo delo, in sicer Sartrovo mo prezreti, da se je hkrati naš ž »Za zaprtimi vrati€. Menijo, da bo uvoz živil dvignil od 36,3 na 45,2 tprva predstava zagrebškega ko- milijarde dinarjev, kar je pred-imomega gledališča 1. marca ni vsem posledica razmeroma slabe< odru Akademije za igralsko umet- lanske letine. $nost na Trgu maršala Tita. Dvo- Zboljšanje strukture našega^rana »Prejme do 100 obiskovalcev. ar^ST^SSS.'?°»w »OECRmao«sm zmanjšanju izvoza proizvodov f KNJIŽEVNIKOV barvaste metalurgije (rud, kon-4 Na Cetinju je bil občni zbor centratov !n koViri) '3d 15,6 na f Združenja književnikov Črne gore. 14,2 milijarde dinarjev in isto-^ O društvenem delu je poročal se-časnem povečanju izvoza izdel-^ kretar Božo Bulatovič. Člani drti- na 6,1 milijardi dinarjev. Večji je? skih pisateljev. Izšlo je deset bil prav tako izvoz izdelkov naše^ zbirk pesmi in proze. Novi pred-kemične, tekstilne, usnjarske in ^ sednik črnogorskih književnikov živilske industrije. S. i je Mihailo Gazivoda. AKTUALNI PROBLEMI S STANOVANJSKEGA PODROČJA »Industrializacija« stanovanjske izgradnje Zvezna ljudska skupščina bo — kot Je znano — v kratkem razpravljala o Izredno aktualnih problemih s stanovanjskega področja. Teze za to razpravo so oblikovali in prispevali naša dosedanja praksa, raziskovalne ustanove in seveda tudi tempo Izgradnje, ki ne dosega potreb. Industrializacija stanovanjske Izgradnje Je ena izmed najbolj aktualnih nalog družbenega standarda. Okrog tega imperativa je tekel nedavno naš razgovor v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, ki je z zbranimi mnenji tudi prispeval delček osnorve za bližnjo skupščinssko razpravo. ’ ':”v mm. Nove vrstne hiše v Japljevi ulici v Ljubljani Hitro želimo priftl do čim večjega števila čimbolj cenenih stanovanj. Novi materiali in enostavnejše konstrukcije naj pocenijo in pospešijo gradenj o. Toda osnova — inženirsko-tehnično raziskovalno delo — ne more mimo načela, da mora sleherni sestavni del stavbe, ki naj kakorkoli prispeva k njenemu izboljšanju, pred tem dobiti potrdilo laboratorija, pol-industrijskih poskusov ter industrijske poskusne proizvodnje. Spričo tega načela sodobne ekonomske' in tehnološke prakse smo precej nepripravljeni na reševanje problemov stanovanjske izgradnje, saj se le-ti pojavljajo pred nami v izredni razsežnosti. Naše gradbeništvo še ne more praktično posnemati tujih zgledov, ker nima industrijskega zaledja, ki bi mu dajal v določenih časovnih razdobjih ustrezne izdelke — elemente stanovanjskih staivb. Obstoječe obrtniško zaledje gradbeništva Je kaj slaba odskočna deska za zvišanje proizvodnosti in pocenitev gradenj. Industrializacija gradbeništva pa se ne začenja pri ^gradbenih podjetjih, maT-več pri podjetjih za proizvodnjo gradbenega materiala in elementov. NOVOSTI JE TREBA PREISKATI Na prizorišču bitke za zboljšanje teh razmer v našem gradbeništvu so v naši bližnji okolici številni kolektivi; omenjamo samo Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij ter Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani TO je del naše kovačnice boljših gradbenih elementov in prak-tičnejših konstrukcijskih in arhitektonskih novosti. Toda do vsega novega je človek tudi nezaupljiv in prav zato je tako važno v začetku omenjeno načelo, naj gredo novosti skozi laboratorij in polimdustrijske obrate, preden jih začnemo proizvajati v serijah. To načelo bo našlo svoj odsev tudi v praksi. Vrstne hiše za Bežigradom v Ljubljani, ki sta Jih zasnovala oba zavoda in ki naj bi v sedanjih razmerah pomenile morda prehodno in delno rešitev problema bodo prav zategadelj naseljene s strokovnjaki Cilji strokovnjakov so predvsem naslednji: v dograjenih stavbah žele ugotoviti, kako so uspeli s stališča ekonomike, tehnologije in higienskih prilik. Razvojna pot do enostavnega in cenenega stanovanja torej ni nagla in preprosta, ker jo mora spremljati ustrezna Izdradnja industrije gradbenega materiala. Sleherno podjetje ali gospodarska organizacija iz gradbeniške stroke sicer daje že nekaj časa večji ali manjši prispevek k modernizaciji gradbeništva. Toda te racionalizacijske poti so dokaj dolge in vijugaste in težko razumljive zlasti za tiste, ki čakajo na stanovanje. CENEJE, A VENDAR SOLIDNO Dosedanje delo ni bilo brez uspehov. Kaj vse bremeni našo stanovanjsko izgradnjo? Mnogo nadomestkov, ki naj počene im pospešijo izgradnjo, so že zasnovali naši strokovnjaki. Drag parket, na priliko, lahko zamenjamo s tako imenovanimi pol toplimi tlakovci. Iz Zavoda za raziskavo materiala in rekonstrukcij je ta novost že našla pot v industrijo. Podjetji »Karmin-ka« iz Novega mesta in »Mineral« iz Ljubljane bosta dali na trg v kratkem prve količine teh tlakovcev, ki naj bi nadvladali dosedanji tlak v kakih dveh letih. Za osnovo tlakovcev, ki naj tudi počene tlak. lahko služijo aizbest, plastične mase in podobno. Zaledje, ki ga dobiva gradbeništvo v omenjenih dveh podjetjih, ni zasnovano na izredno visokih investicijah na breme družbe, marveč na pičlih milijonskih zneskih. To je zelo važno za rast novega 1 Tržišče pa naj potem odloči usodo te in tudi drugih novosti. Pri kvadratnem metru naj bi po sedanjih računih znašala pocenitev tal pri stanovanjski površini 1 m2 na račun nfcvih tlakovcev okrog tisoč dinarjev. Pri večji stanovnjski stavbi znaša to že lepe stotisočake. Možnosti za pocenitev so tudi pri oblikovanju poda, sestavi zidu, ki mora biti lažji itd. Za sedaj ne bi naštevali vseh možnosti. Važnejše je namreč dejstvo, da reševanje problemov prinaša nove probleme. Nov material terja novega; tak ovce je na priliko treba 'obarvati in tu se pojavlja nujnost razširitv« barvne industrije. VSAKA STAVBA ZASE PROBLEM Vsota pomanjkljivosti v našem gradbeništvu je naslednja: vsaka stavba je problem zase, okrog vsake stavbe se zbere štab strokovnjakov, ki so nekaj časa svet zase. Racionalno gradbeništvo pa si želi in se z vsemi močmi bori za tipizacijo zgradb. Skratka, imeli naj bi tipe zgradb na priliko z omakami A, B, C, D,... Razvoj gradbeništva po svetu je namreč že tako daleč, da lahko greš v projekcijsko trgovino in izbereš načrt, v drugi trgovini pa iz tega načrta nakupiš lepo število gradbenega materiala — sestavnih delov stanovanja. Naše projektiranje pa se še vse preveč razlikuje v svojih zahtevah glede dimenzioniranja. Centimetrske razlike — ti dragi izrazi posameznika — one* mogoča j o n. pr., da bi se posamezna gradbena podjetja z jasnim, rentabilnim računom odločila za nakup trajnejših opažev in podobno. To so že dejstva, id vplivajo na trajanje posameznih gradenj. Cas gradnje pa je zelo važen čiinitelj tako s stališča ekonomike, kakor tudi tehnologih to je čini tel j, s katerim smo premalo računali v stanovanjski izgradnji. Tako stoje stvari tam. kjer je potrebno premišljeno delo. S te strani si hitro ne moremo obetati takšnega napredka ki bi čez noč odpoinogel stanovanjski stiski. Industrializacija gradbeništva zahteva namreč svoj čas, čas za ureditev nove industrije. Toda po mnenju strokovnjakov imajo stanovanjski skladi, ki se nabirajo po državi, Se tak obseg, da predstavljajo kapital, ki bi lahko začel diktirati ta d« gospodarskega življenja v deželi. J. K' DANES ZAČETEK DELA V NOVEM SEJMU Državni svet poljskega Sejma bo znatno razširjen Varšava, 19. febr. (Tanjug). — I sednika CK Demokratske stranke Za prvo zasedanje novega Sejma > Jerzyja Jodlowskega. V Držav-se vsa poljska javnost zelo za- ' nem svetu se tudi sicer obetajo nima. Program zasedanja bo, znatne spremembe. V njem bodo kakor kaže, zelo obširen. | namreč odslej bolj sodelovale po- Na jutrišnji prvi seji bo do- litične stranke in vanj naj bi sedanji Državni svet odstopil in prišli tudi katoliški in nekateri izvolil novega. Jutri bo odstopila ; drugi poslanci, ki ne pripadajo tudi vlada. Takoj potem bo Sejem izvolil novega ministrskega predsednika in mu naročil, naj sestavi vlado. V prihodnjih dveh dneh bo javnost obveščena o sestavi vlade. Na jutrišnji seji bodo izvolili .tudi komisijo, ki bo sestavila pravilnik dela novega parlamenta. V petek ali soboto bodo po ekspozeju predsednika vlade izvolili tudi komisije, ki bodo takoj začele proučevati posamezne postavke letošnjega gospodarskega plana in proračuna. Sejem bo najbrž takoj izvolil tudi komisijo, ki bo pripravila predlog o spremembah ustave. Danes dopoldne so poslanci Združene narodne in Demokratske stranke ustanovili svoja kluba. Jutri dopoldne bo imel v soboto ustanovljeni klub poslancev ZDP tik pred začetkom zasedanja Sejma svoj drugi sestanek. Na jutrišnji seji prvega zasedanja Sejma bodo poslanci predlagali kandidate za predsedstvo Sejma in za Državni svet Za maršala Sejma bodo baje predlagali podpredsednika Združene narodne stranke Czeslawa Wicze-ha, za vicemaršala pa člana CK ZDP Zenona Kliszka in podpred- nobeni stranki. Prvo zasedanje novega Sejma bo bržčas zaključeno v začetku marca, ko bosta izglasovana zakona o letošnjem gospodarskem planu in proračunu. Poljsko-ameriška pogajanja Varšava, 19. febr. (Radio Varšava). V ZDA je danes odpotovala poljska gospodarska delegacija, ki se bo v Washingtonu razgovarjala o razširitvi poljsko-ameriških gospodarskih odnosov. V delegaciji je pet članov, vodi pa jo generalni direktor poljskega finančnega ministrstva Henrik KotniczkL Veleposlanik Kveder v Wiesbadenu Bonn, 19. febr. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Zahodni Nemčiji Dušan Kveder, ki je na uradnem obisku v Hesse-nu, se je včeraj in danes mudil v glavnem mestu te dežele Wies-badenu. Predsednik pokrajinske vlade socialni demokrat Zinn mu je priredil kosilo. Svečan sprejem mu jie priredil tudi mestni župan Mix. Snoči pa je bil veleposlanik v družbi predsednika deželne vlade na predstavi v mestni Operi. Uveljavljanje kulturne konvencije s Poljsko Varšava, 19. febr. (Tanjug). Danes so v Varšavi izmenjali ratifikacijske instrumente sporazuma o kultuimem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko, ki so Bonn, februarja V Zahodni Nemčiji mnogo govore o ustanovitvi in »vojaški ureditvi« cone, ki naj bi zmanjšala in nevtralizirala nevarnost, kakršna potencialno tiči v dejstvu, da sta na evropskih tleh neposredno postavljena drug1 nasproti drugemu dva vojaška bloka. Svobodni demokratski stranki (FDP), katere predsednik je zdaj dr. Reinhold Mayer, v nekem 'n j " c. oziru pripada avtorska pravica v Beogradu 6. jul.ja ■ do Q >conj c i v l- i ker so jo njeni voditelji prvi za- Sporazum, ki bo veljal pet let, ja^no ^^vati in zag*>- določa izmenjavo umetnikov in va -umetniških skupin, prevode raz- nih književnih del, obojestransko! Dr. Mayer me je sprejel v štipendiranje študentov, umetni- novem sedežu stranke, velikem kov in znanstvenikov ter vrsto rdeče prepleskanem (kar pa ni-drugih stikov med znanstveniki ma nobenega simboličnega pome-l in kulturnimi delavci obeh dežel, na) poslopju v Bocher Talwegu. IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM SVOBODNE DEMOKRATSKE STRANKE NEMČIJE VIDEZ IN FUNKCIJA »CONE POPUŠČANJA« V SREDNJI EVROPI (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) »Vojaška ureditev« cone ga sklenili lani. NAFTA V GASCOGNI Pari*, 19. febr. (Tanjug). Državno društvo za raziskovanje naifrrih področij je danes objaviilo, da so v Gascogni na francoskem jugozahod-u našli nova bogata nahajališča petroleja. Prva vrtanja so pokazala zelo ugodne rezultat?. Skupnih zalog petroleja pa še niso ocenili. PAUL RAMADIER O GOSPODARSKEM POLOŽAJU V FRANCIJI Temeljiti finančni ukrepi naj deželo obvarujejo gospodarske katastrofe Primanjkljaj bi utegnil letos doseči 2000 milijard frankov — Devizne rezerve do »nepogrešljivih« domala izčrpane — Letošnje tretje notranje posojilo — Vojna v Alžiru velja Francijo 2 milijardi na dan Pariz, 19. febr. (Tanjug). Minister za gospodarstvo Paul Ramadier je pozval vse državne organe In gospodarske kroge, naj strogo varčujejo, ker bi drugače Francijo že v bližnji prihodnosti lahko zadela gospodarska katastrofa. Minister se je o tem razgovarjal s sodelavcem pariškega Radia. potrošnja nas lahko pahne v katastrofo, ki bi bila enako porazna tako za sklad mezd, kakor tudi za N« prvo vprašanje: Kakšna naj bi bila »vojaška ureditev« cone? je dr. Mayer odgovoril: Za to- kakšna bo videti takšna cona, sta predvsem pomembna njen zemljepisni okvir in stopnja »vojaške ureditve«, kar je spet odvisno od mednarodnih političnih okoliščin. Te pa se razvijajo. Ko je sedanji veleposlanik v Beogradu Karl Georg Pfleiderer maja leta 1952 predlagal, naj bi ustanovili in »vojaško uredili« tako cono, je mislil na eno samo cono na nemških tleh. Tedaj je postavil tri načela: 1. umik zahodnih zaveznikov in Sovjetov iz centralne cone v Nemčiji, ki bi morala biti na zahodu in vzhocju natančneje omejena; 2. razporeditev tujih oboroženih sil v sosednjih conah na nemških tleh; 3. nacionalne oborožene sile, katerih moč bi sporazumno določili, bi morale prevzeti varstvo nad centralno cono, vštevši tudi glavno mesto Berlin. Medtem je prišlo do razprave v svetovnem obsegu, na kateri so govorili o geografskem obsegu, ki je večji, kakor so si ga zamišljali leta 1952. Tema o »vojaški ureditvi« cone je medtem zrasla iz vprašanja politike o Nemčiji v vprašanje o Centralni in Vzhodni Evropi. Prosim, da me razumete, da kot govornik politične stranke ne bi želel v določenem smislu posegati v to Ramadier je rekel, da zadeva Francija letos na neprimerno večje težave kakor lani. Nujno je potrebno zmanjšati uvoz na-i sploh, vštevši posebej goriva in Pomanjkanje nafte im naftnih surovine, čeprav teh Franciji tre-derivatav je zdaj poglavitni pro- ! nutno najbolj primanjkuje, blem firamcosega gospodairsbva. ' Večina parlamentarnih krogov GOSPODARSKI PLAN na Poljskem lani globalno izpolnjen . Varšava, 19- febr. (Tanjug). — 1 mogu so pripomogle k '-»lavni statistični urad je objavil, žavam. tem te- Podatke o izpolnitvi lanskega gospodarskega plana, ki kažejo, da je bil plan v celoti izpolnjen, v nekaterih panogah pa celo presežen. 1 Narodni dohodek je znašal 254 Milijard zlotov, 7 % več ko pred. lanskim. Povečanje je rezultat večje proizvodnje v industriji in kmetijstvu. V industriji so plan presegli 23 2,7 %. Plan proizvodnje posameznih važnejših predmetov pa ni bil v celoti izpolnjen, tako na Primer v proizvodnji črnega premoga, kar je narekovalo manjši izvoz, razen tega pa privedlo tudi' Vrednost skupne proizvodnje, računana po delovni storilnosti enega zaposlenega delavca, je lani narasla za 5,3 % v primerjavi z letom 1955, samo v kmetijstvu pa za okrog 6 %. Vrednost zunanjetrgovinske menjave blaga je narasla za okrog 2%, pri čemer se je izvoz povečal za 6 %, uvoz pa se je zmanjšal za 2 %. Lani je imela Poljska trgovinske stike z 98 deželami. Prvikrat so sklenili trgovinske pogodbe z Grčijo, Indonezijo, Pakistanom, Afganistanom in Libanonom. Zaposlenih je bilo lani v go- je ugodno sprejela Ramadierov govor. V parlamentarnih krogih se je zadnje dni razvila široka akcija proti vladi na gospodarski in finančni fronti. Zahteve ministra Ramadiera po »totalnem varčevanju« kažejo, kakor poudarjajo v vladnih krogih, da se vlada zaveda težavnega gospodarskega položaja in da je pripravljena boriti se z vsemi sredstvi za njegovo zboljšanje. Sodeč po poročilih iz ministrstva za finance, so državni izdatki v zadnjem času naglo narasli, tako da je nastala huda nevarnost, da se bo planirani primanjkljaj do konca leta potrojil, oziroma da bo dosegel skoraj polovico vseh proračunskih izdatkov, ki znašajo nad 4 milijarde frankov. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je zdaj petkrat večji kakor pred letom dni, državna devizna blagajna, zlasti kar se tiče dolarja, pa bo imela čez nekaj mesecev samo še »nedotakljive rezerve«. »Neprevidnost ali prezgodnja državo v celoti,« je izjavil mi- | gibljivo igro. Kar pa se tiče nem nister Ramadier. Poslanska zbornica je že sklenila blokirati 250 milijard frankov letošnjih proračunskih kreditov, vlada pa prav zdaj pripravlja razpis novega državnega posojila v znesku 300 milijard — že tretjega v enem letu. Rajen tega je Ramadier zahteval znižanje stroškov za alžirsko vojno -r glavni vir teh težav — ki velja Francijo blizu dve milijardi dnevno. Uradni krogi ne izključujejo možnosti, da bo predsednik vlade Mollet v Washingtonu, kamor potuje konec februarja, skušal doseči novo finančno pomoč ZDA, da bi vlada premagala sedanje težave. škega ozemlja, sodim, da čelo vojaške razvrstitve tako, da bi se tuje čete umaknile iz te cone, zavarovale pa bi jo nacionalne oborožene sile- katerih vrsta in oborožitev bi morali biti omejeni, seveda smotrno. Nemčija bi nedvomno prispevala k popuščanju mednarodne napetosti, če bi privolila v ustanovitev in »vojaško ureditev« cone na svojem ozemlju. Zmanjšanje nevarnosti »kratkega stika« Kakšno poglavitno funkcijo naj bi imela ta cona? Sedanji položaj na Labi, kjer so sile Atlantske in Varšavske KPI opozarja socialiste na nevarnost združevanja s socialnimi demokrati »za vsak o ceno« zveze razporejene neposredno ena nasproti drugi, bi s tem ublažili, ker bi mednje vrinili osa-mitveni pas. Vsaj v tem območju bi bila zmanjšana nevarnost »kratkega stika«. Ne mislim na politično nevtralnost, hiti na politiko nihanja med dvema blokoma. »Vojaška ureditev« cone ne bi odvzela Nemčiji pravice, da sklepa pakte. Nedvomno pa bi bil prispeveik z nemške strani k popuščanju napetosti, če bi privolila v ustanovitev takšne cone na svojih tleh. Reciprociteta in drugi pogoji Na vprašanje: Kakšni pogoji ali pridriki so brezpogojno nujni za uresničenje te zamisli in kakšne so v tem oziru praktične možnosti? je dr. Mayer izjavil: Eden odločilnih pogojev je ta, da Sovjeti temeljilo revidirajo metode, ki so jih nedavno uporabili na Madžarskem, in da so pripravljeni, da — s pogoji reci-procitete — umaknejo fronto hladne vojne. Reciprociteta pomeni. da morata obe strani pripomoči k popuščanju mednarodne napetosti. Nujen je tudi cel kup pogojev, pri čemer je logična časovna zveza med ustanovitvijo cone popuščanja in ponovno nemško združitvijo eden najbolj pomembnih. V nadaljnjem razgovom je Mio lhoč ugotoviti, da pripisuje stranka, ki jo vodi dr. Mayer, posebno velik pomen reciprociteti v popuščanju sedanje politične napetosti v Evropi. Reciprociteta je po njenem mnenju nujna, da bi dosegli boljše vzdušje in medsebojno zaupanje, L čemur bi znatno prispevalo to, da bi obe strani ukinili vse institucije in vse tisto, kar je svoj čas pora- ciie in __ -------- jalo »hladno vojno« ali kar je nastalo. Med takšnimi institucijami vse- kar njej kakor ni na zadnjem mestu n. pr. »Radio Svobodna Evropa«, kakor tudi vse podobne ustanove, ki jih je razvoj splošnih odnosov že zdavnaj preživel in jih negativno presodil. Svobodna demokratska stranka se je odločno izrekla za to, da bi odpravili vse te »kovačnice hladne vojne« na nemških tleh. O. Miličevič Iz vsega sveta CIPER NOVE ARETACIJE Nlkoslja, 19. febr. (AFP). — Danes so na Cipru aretirali sedem grških duhovnikov, ki so Jih obtožili »terorizma«. Aretirali so jih v skladu z do do omeiitev v proizvodnji vrste spodarstvu skupno 6,8 milijona Predmetov v posameznih gospo- ljudi, za 279.000 več ko predlan- ločbamt zakona o izrednem stanju in grških panogah. Tudi večje po- skim, od tega v industriji 2,8 mi- j ^r^krivaii ^ripad^ke^EOKA^n l trebe prebivalstva po črnem pre- lijona. jim pomagali. B E N O ZUPANČIČ Med preteklostjo in prihodnostjo PO SLEDOVIH VOJNE Tu. ob tej četrtini Sueškega prekopa, ni videti veliko sledov minule vojne: skromen civilni promet, dosti srečanj z vojaki različnih držav, ki 'so poslale svoje enote Burnsovo poveljstvo, porušen premični most, S6rn ter tja kak vlačilec, ki plove po kako na p°l potopljeno ladjo. Pravzaprav bi temu lahko £ekel dolgčas, ki človeka kaj kmalu prisili, da *rene ali proti severozahodu, v Port Said, v egip-|*vski Stalingrad, kakor ga imenujejo, ali pa po P°ti na Sinaj, ki ga je previhrala ta kratka, a “pliko bolj uničujoča vojna. Iz El Balaha je to "a3 lahko, ker lahko prisedeš na kamion, ki vozi ‘JaSim enotam na položaj hi-ano ali kake druge Potrebščine, ali na katero izmed velikih cistern, ** jim redno vozijo vodo. Cez prekop te z voglom vred potegne brod pri El Kantari, zani-■^lem mestecu na azijski strani prekopa, ki je p° tem brodu tudi dobilo ime. Ljudje, ki te ^čajo, se vsi ozirajo za teboj, in ko vidijo, da priaš fotografski aparat in da potuješ z vojaki z tj}°drimi čeladami, sprašujejo: »El Ariš? El Ariš?« nas ie tudi presenetil, tik preden smo zdrveli r° gladki asfaltirani cesti stran od prekopa, kosmat Arabec, ki je pritekel k avtomobilu in vse grlo vpil: »Eden kaptit!« in mahal z arab-Ktm jutranjikom. Prvih 145 kilometrov, od El Kantare do El Bardavila, kjer so bile tedaj naše enote, je . bilo popotovanje tisti čas lepo, a ne zmeraj Prijetno. Vozili smo se domala ves dan, kmalu Prekopa že po novi cesti, nato po razdrti sta-nato še zmeraj nekaj časa po pesku. Tam so ”aše enote prebile najhujše izkušnje, zakaj tam J? še zmeraj pešak hitrejši od vozila. Sem ter nas je spotoma obsul dež, obril oster vzhod-In vmes ogrelo toplo azijsko sonce. Prvih deset kilometrov smo vozili v živem špa-Ur5u tisočev arabskih delavcev, ki za silo popravljajo s posebnim plugom preorano staro in pripravljajo teren za tiste, ki jim za Petami gradijo nova Pokrajina tega dela Sinaja je za popotnika, ki prebije tod samo kak teden ali mesec, lepša od pokrajine v Delti. In če se ozre še malo v zgodovino, se mu niti ne zdi več čudno, da je ostalo v tej lepi puščavi tako malo zgodovinskih spomenikov — saj so tod tisočletja pustošile samo vojske in so dočakale današnji dan samo pradavne karavanske poti in zapiski v zgodovinskih analih. Taka je pač usoda mostov, ki naj bi povezovali ljudstva in kontinente, a jih tako pogosto samo ločujejo. Vojaki, s katerimi se vozim, opazujejo pokrajino in ruševine v njej že z očmi človeka, ki se tod vozi vsak dan in so mu stvari postale domače. In modra čelada Združenih narodov že od daleč privabi blodečega Beduina, da pride Rim, 19. febr. (Tanjug). Direkcija KP Italije ugotavlja danes v posebnem poročilu, da sloni zaključna resolucija kongresa Socialistične stranke Italije na »temeljnih glediščih, podobnih glediščem, na katera se je postavil osmi kongres KPI, čeprav so v podrobnem posebna gledišča za' vsako izmed obeh strank nujno potrebna.« Glede združitve socialističnih strank pa je v poročilu rečeno, da vodstvo KPI z zaskrbljenostjo presoja in obsoja gledišče, da so poglabljanje spora med obema strankama im koncesije protikomunističnim silam nekakšno demokratično poroštvo, ki naj bi ga plačali socialisti, da bi dosegli združitev s socialnimi demokrati. KPI ne misli, da bi moralo biti odobravanje gledišč KP o položaju na Madžarskem in o desta-linizaciji pogoj za njeno sodelo- vanje s socialisti. Opozarja pa Socialistično stranko na nevarnost v »popuščanju protikomunizmu in protisovjetizmu v upanju, da bi lahko po tej poti napredovali v obrambi koristi delavskega razreda«. Takšne orientacij e bi bile nevarne in pomenile bi hudo napako. Vsaka povsem negativna ocena uspehov, doseženih v dolgih letih enotnega | boja delavcev, je lahko samo plod nerazumevanja sedanjega položaja, predsodkov in neza-upanja. Poročilo se zaključuje s ponovnim pozivom vodstva KPI vsej partiji na »neutrudno akcijo za enotnost delavskega razreda, predvsem pa za bratsko sodelovanje s tovariši socialisti, zlasti v nredstavniških organih in množičnih organizacijah na podlagi skladnih gledišč, izvirajočih iz položaja in programa obeh strank«. VELIKA BRITANIJA PRVI BRITANSKI POLK Z USMERJEVANIMI IZSTRELKI London, 18. febr. (Reuter). Kakor Je danes objavilo britansko ministrstvo za vojsko, bodo 1. marca v Veliki Britaniji ustanovili prvi polk z usmerjevanimt Izstrelki. POLJSKA POSMRTNA REHABILITACIJA Varšava, 19. febr. (Radio Varšava). Vojvodsko sodišče v Varšavi je danes rehabilitiralo dva voditelja podtalnih bojev med vojno, Jožefa Gumourske-ga ln Edmunda Rosaehaczkega. Leta 1952 so Ju na podlagi lažnih dokumentov In izsiljenih izjav obsodili na smrt z obtožbo, da sta med vojno likvidirala napredne delavce. Istega leta so ju tudi usmrtili. Na predlog predsednika Vrhovnega sodišča pa so nedavno obnovili obravnavo, na kateri so Ju oprostili obtožbe in ju popolnoma rehabilitirali. ZDA STAVKA V ATLANTSKIH PRISTANIŠČIH SE NADALJUJE New York, 19. febr. (AFP). Stavka pristaniških delavcev na atlantski obali od Maina do Virginije se nadaljuje kljub načelnemu sporazumu med delodajalci in sindikati. Predsednik sindikatov Willlam Bradley je sinoči izjavil, da pristaniški delavci ne bodo začeli delati toliko časa, dokler ne bo dosežen sporazum med delodajalci in pristaniškimi delavci v Baltimoru, Philadelphii 1 ln Norfolku o vseh spornih vprašanjih. Zaradi stavke je v lukah na atlantski obali blokiranih kakih 100 ladij, železniške družbe, ki prevažajo blago na atlantska obalo, pa so odpustile x dela že več sto uslužbencev. Egiptski delavci obnavljajo razdejano cesto iz El Kantare proti El Arišu k avtomobilu po cigareto, po kos kruha ali pa samo po spodbudno besedo o skorajšnji osvoboditvi El Ariša. Naši vojaki se zdijo v primeri s temi ljudmi, žrtvami revščine in zaostalosti, pravi velikani, živa reklama za civilizacijo, za napredek, kakršnega naj bi nekoč doživel tudi sinajski beduin. Novica o padcu Edenove vlade je šla ob poti, koder že popravljajo cesto, s hitrostjo kamiona, in vprašanja, kdaj bomo vkorakali v El Ariš, so bila tako pogosta že zato, ker bi bile morale naše enote zasesti mesto po prvotnem načrtu teden dni poprej, kakor so ga. Preprosti Arabec ima do vojske Združenih narodov drugačen odnos, kakor ga večkrat zaslediš v egiptovskem časopisju, morebiti tudi zato, ker je že po naturi bolj zaupljiv, ker ga še ni pokvarilo mesto in ne različni gospodarji z bičem. Nikoli nisem opazil, da bi se bili ti prebvalci puščave skrivali pred našimi vojaki, bežali ali na kakršenkoli drug način kazali nezaupanje. Morebiti je to tudi v veliki meri zasluga naših vojakov, ki so jim zmeraj pomagali, kakor koli so mogli, in delili z njimi včasih tudi zadnjo cigareto ali zadnji kos kruha. Zato so tudi oni, kadair se nam je kaj zataknilo in so se kolesa zakopala v živi pesek, ali pa se nam je kamion zagozdil med ruševine, nemudoma priskočili na Domoč, kakor da jih veseli, da lahko tudi oni nekaj pomorejo, če ne drugače — vsaj z rokami. Vojaku, ki ga je dolžnost, pomembnejša od gole državljanske dolžnosti, poklicala v tujo deželo, morebiti še pred kratkim tako silno daljno in eksotično, mora biti dobro pri srcu, ko spozna, da že samo s svojo prisotnostjo opravlja veliko nalogo. Najbolj zaostali beduin, ki pa se je v svojem iiv- Na straži pod zastavo OZN ljenju srečaval po teh peščenih pokrajinah z mnogimi tujimi vojskami, ali tisti, ki se še zmeraj kakor nekoč peš sprehaja iz Sirije v Srednjo Afriko in nazaj, mora prav gotovo čutiti živo razjliko med našim vojakom in vojakom katerih koli kolonizatorjev. Morebiti je ta dolžnost našega vojaka tod manj opazna, ker je manj nevarna kakor to, da jim je ob poti očistil minska polja in utrl pot (Dalje pribod»jii) TEŽAVNA PROBLEMATIKA NAŠE ČRNE METALURGIJE Pri izdelkih, ki so najbolj kritični na trgu, ima jeseniška 2elezama veliko izgubo zaradi visoke obremenitve s prometnim davkom — Problematiko naše črne metalurgije je treba kompleksno reševati V kolektivu jeseniške Železarne vlada že nekaj časa precejšnje nerazpoloženje. Delavci se trudijo, da bi dvignili produktivnost, morajo pa ugotavljati, da se ob rastoči proizvodnji dobiček podjetja vsako leto zmanjšuje. Leta 1954 so imeli za plače iz dobička še 170 milijonov din, predlanskim 157 milijonov, lani samo okrog 75'milijonov, za letos pa kaže, da bo v ta namen le še kakih 40 do 50 milijonov, čeprav so letošnji planski instrumenti postavljeni tako, da bi se moral sklad za plače celo nekoliko povečati. Delavski svet Železarne je nedavno odklonil sprejetje družbenega plana podjetja, dokler ne bo izdelan primerjalni pregled finančnih rezultatov pri raznih variantah proizvodnje. veznosti do skupnosti. Stara osnovna sredstva so bila leta 1953 razmeroma nizko ocenjena in obremenjujejo proizvodnjo i nižjo amortizacijo, medtem ko se vrednost novih osnovnih sredstev ravna po visokih dejanskih stroških, tako da nova osnovna sredstva obremenjujejo proizvodnjo z mnogo višjo amortizacijo in po vrhu še z anuitetami. Seveda gre večja rentabilnost starih podje- -T , ... tij le deloma na ta račun. Razil Na vprašanje, odkod ta neraz- kov, ki so plafomrane. Rentabil- ke se pojavljajo tudi v okviru veseljiv razvoj odgovor ni pre- nost posameznih podjetij črne me- samih podjetij, če imajo razen prost. Za navedenimi podatki se talurgije je zelo različna ne samo starih tudi nova osnovna sred- skriva precej zamotana proble- zaradi boljše ali slabše organiza- stva. matika naše črne metalurgije, ki v jeseniški Železarni prihaja najočitneje do izraza. Vprašanje se vleče že poldrugo leto, zaostrilo pa se je konec lanskega leta, ko se je pridružila še nevarnost znatne podražitve železne rude po predlogu vareškega rudnika. Gre predvsem za vskladitev cen surovin, polizdelkov in izdel- Labele^eno x\\\\\\\\\\V\\\\v Poostritev režima v trgovini s kožami Podjetje »Konjuh« jc prišlo v likvidacijo s 130 milijoni di-v narji zgube Primer velikega beograjskega trgovskega podjetja za promet * surovimi kožami in volno ^Konjuh« je vzbudil veliko pozornost v naši javnosti »n osvetlil nezdrave razmere, ki so zadnja leta zavladale v trgovini s surovimi kožami. Primer »Konjuha« jo hkrati dal povod za uvedbo strožjega režima v tej trgovini. Zvezni državni sekretar za blagovni promet je na*n-reč pravkar izdal odredbo o pogojih za nakup in prodajo surovih koz, po katerih smejo trgovska podjetja kupovati in prodajati surove kože »n volno samo na temelju posebnega odobrcnja, ki ga izdaja republiški sekretariat za blagovni promet po poprejšnjem zaslišanju republiške trgovinske zbornice, ta odobren ja pa sc bodo izdajala le v primeru ekonomske upravičenosti. Zadruge lahko po določbah te odredbe sicer brez posebnega odo-brenja kupujejo in prodajajo surove kože in volno za svoj račun ali kot komisionarji pooblaščenih trgovskih podjetij, vendar smejo kože in volno kupovati le od individualnih nro -vajalcev in samo na področju obči roiz-►čine, kjer imajo svoj sedež. Tako za pooblaščena trgovska podjetja kakor tudi za zadruge pa veljajo predpisi odloka o nakupu in prodaji surovih kož, po katerih smejo le na avkcijah prodajati odkupljene kože in volno, in to samo po predpisanih najvišjih prodajnih cenah (predelovalci kož in volne so prav tako dolžni kupovati kože in volno le n« teh avkcijah). Odredba Se določa, da si morajo vsa obstoječa trgovska podjetja, ki trgujejo s kožami In volno, v 40 dneh priskrbeti predpisano posebna odobren jo. Hkrati predpisuje odredba stroge kasni za tista podjetja, ki bi kupovala in prodajala kože in volno brez odobrenja, ter za zadruge, ki bi kupovale kože izven področja občine, pri čemer se za kriitve določb te odredbe kaznujejo tudi odgovorne osebe trgovskih podjetij in zadrug. Likvidacija podjetja »Konjuh« s svojimi 104 podružnicami je v beograjski javnosti vzbudila Se posebno pozornost, zaradi tega, ker je beograjski Okr. ljudski odbor skuSal podjetje rešiti s tem, da mu je dal jamstvo za trimesečni sanacijski kredit v viSini 600 milijonov din. Ta akcija pa očitno ni rodila pričakovanega uspeha. Ko so v podjetju »Konjuh« sestavili bilanco za leto 195J, so že cenili izgubo na okrog 100 milijonov din, ki ji je bilo prišteti Se 25,6 milijona din neplačanega prometnega davka. Toda poslovanje podjetja je že v prvem lanskem četrtletju pri- četrtletji li. dena je_________ pa ji tudi ni uspelo zagotoviti _ po- neslo nadaljnjo izgubo 18 milijonov. Uvedena je bila prisilna uprava, ki slovenja brez izgube. Sanacijski kredit je bil ponovno podaljšan, dokler ni konec minulega leta prodrlo spoznanje, da ni več pomoči in da je iskati izhod le v likvidaciji. V podjetju pripisujejo polom predvsem objektivnim okolnostim, češ v Sloveniji je za odkup kož eno samo podjetje, v Hrvatski so štiri taka podjetja, vendar je odkup ra-jonlran, v Srbiji pa je bilo na trgu kar 56 konkurentov, med njimi zlasti mnogo zadrug. Surove kože so deficitarno blago, ki mu le cena pri prodaji podjetjem predelovalne industrije predpisana, medtem ko je odkupna cena prosta. V lovu za blagom so surove kože pri odkupu močno preplačevali. Podjetje »Konjuh« je skušalo s takim nesmiselnim prepla-čevanjem potisniti ob stran številne konkurente. V prizadevanju, doseči čim večji promet, Je svoje poslovanje Sc razširilo na druge republike. Seveda predrago odkupljenih kož niti »Konjuh« niti ostala podjetja niso mogla prodajati po predpisanih cenah. Tako se Je razvilo splošno izigravanje teh predpisov. Ko pa so bile uvedene avkcije za surove kože, ki so tako izigravanje onemogočile, podjetje »Konjuh« ni znalo odkupnih cen primerno znižati, da bi ustrezale predpisanim prodajnim cenam, upoštevajoč povečane stroške (podražitev soli). V tej trgovini so prišle Se močT neje kakor drugod do izraza tudi slabosti formiranja plačnega sklada v odstotku prometa, ki navaja kolektive, da skušajo zn vsako ceno doseči oziroma obdržati velik promet. Pri »Konjuhu« so upali, da bodo potrebni dohodek in »rjO® izgube pri kožah dosegli z dobičkom pri prodaji volne, kar pa se je prav tako izkazalo kot varljivo. Kakšna bo končno izguba pri »Konjuhu«, se bo pokazalo šele, ko bodo vnovčene terjatve podjetja in bo ugotovljeno, koliko je neizterljivih terjatev. b. Pogled na del jeseniške Železarne cije dela, marveč tudi zaradi precejšnjih razlik v vrednosti osnovnih sredstev, ki vplivajo na ob- Gospodarske VESTI 0 Avstrija je osvojila predlog OEEC za prosti transfer 10 % jugoslovanskega izkupička od izvoza v to državo — Avstrijski-zvezni kancler Raab je te dni sporočil ministrskemu svetu, da je svet ministrov držav Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje (OEEC) priporočil državam članicam prosti transfer 10 % jugoslovanskega izkupička od izvoza v te države z namenom, da se Jugoslaviji omogoči večja gibčnost v trgovinskem prometu z državami te organizacije. Avstrija je pripravljena temu predlogu ustreči, tako da bo Jugoslavija 10 % izkupička od izvoza v Avstrijo lahko porabila za plačila drugim državam. • Uvoz avtomobilov je v posameznih zahodnoevropskih državah obremenjen s carinami in davki tako-le: v Zah. Nemčiji od 24,6 do 28,9%, v Angliji 50,4%, v Italiji od 53,2 do 59,1 %, v Franciji 62,3 %. Višina prispevkov v obliki carin in davkov je odvisna od prostornine motorja. • Gibanje cen in življenjskih stroškov v januarju — Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je indeks cen na drobno ostal v januarju na nespremenjeni višini 105 točk (1955 = 100), enako kakor v novembru in decembru, pri tem pa je za 3 točke višji kakor v januarju lanskega leta. Nasproti decembru je indeks cen kmetijskih pridelkov popustil za eno točko na 105 (lani v januarju 99), indeks -cen industrijskih izdelkov je ostal na nespremenjeni višini 103 (kakor skoraj vse lansko leto), povečal pa se je indeks cen pijač za 7 točk na 131 (lani v januarju 109) in indeks cen obrtniških uslug za 2 točki na 114 (lani 103). — Gibanje indeksa življenjskih stroškov štiričlanske delavske družine pa vsaj za januar ni docela v skladu z-giba- IZGUBE PRI PROIZVODNJI KVALITETNIH IZDELKOV Od leta 1954 so cene proizvodnje naših železarn plafonirane in so doslej ostale nespremenjene. Edino za koks je bila odobrena znatno višja cena. Da bi se najbolj rentabilnim železarnam odvzel del velikega dobička pred njegovo delitvijo, je bii leta 1955 zvišan prometni davek na kvalitetne izdelke višje obdelave, in sicer od 7 na 22 oziroma 25 %, pri čemer železarne niso mogle nove obremenitve vkalkulirati v cene,, ker so plafonirane cene ostale nespremenjene. Na Jeseni- cah računajo, da imajo zaradi tega nad 200 milijonov din letne izgube pri proizvodnji debele ladijske in kotlovske pločevine in prav toliko pri proizvodnji hlad-novaljanih trakov, sto milijonsko izgubo pa pri pocinkani pločevini in varjenih ceveh. Ce pa si ogledamo te proizvode, ki jih Železarna izdeluje z izgubo, tedaj vidimo, ‘da gre za artikle, ki so na našem trgu najbolj kritični in bi morali njih proizvodnjo stimulirati. Zlasti ladijske pločevine hudo primanjkuje in je bo v prihodnjih letih še bolj primanjkovalo, ker jeseniška proizvodnja ne zadošča. Tako je za letos planiran samo uvoz ladijske pločevine v obsegu 25.000 ton, leta 1960 pa bo po proizvodnem programu ladjedelnic uvoza potreba narasla celo na 60.000 ton. Kako nesorazmerne so sedanje plafonirane cene prav za ladijsko pločevino, nam pokaže primerjava s cenami na svetovnem trgu, kjer je ladijska pločevina za eno tretjino dražja od navadne črne pločevine, pri nas pa znaša razlika komaj 18 %, čeprav je ta izdelek obremenjen z znatno višjim prometnim davkom. Delavski svet jeseniške Železarne upravičeno sili k razčišče-nju teh vprašanj in hoče imeti jasno sliko o tem, kakšen bi bil proizvodni plan podjetja, izdelan na temelju čistega rentabilitetne-ga računa. GRE ZA KOMPLEKSNO REŠEVANJE Vse kaže, da je stanje v našem železarstvu zrelo za kompleksno reševanje, pri čemer bo treba vprašanje rentabilnosti podjetij z velikimi bremeni za nove investicije reševati ločeno od obravnavanja cen in prometnega davka. Pri tem se ne bomo mogli Izogniti potrebi revalorizacije starih osnovnih sredstev, ki bo šele pokazala, kakšna je resnična rentabilnost posameznih podjetij. Hkrati je treba zagotoviti pravilna raziherja med cenami za posamezne surovine, polizdelke in izdelke naših železarn. Zlasti se reševanje ne sme nanašati le na ceno rude, ampak tudi na ceno koksa, ki je očitno predrag, in na cene ostalih proizvodov železarstva. Pri tem se bodo morali razni predlogi o prevalitvi dobička od končnih proizvodov železarstva na surovine in polizdelke, ki se že nekaj let pojavljajo, umakniti spoznanju, da so tudi končni proizvodi naših železarn vendar samo reprodukcijski material, ki ga ne smemo preveč obremenjevati, ker je njegova cena odločilnega pomena za najvažnejše panoge naše predelovalne industrije, predvsem pa za izdelke naše strojne in kovinske industrije, ki so pomembni tako za naš tehnični napredek kakor tudi za konkurenčno sposobnost pri izvozu. F. S. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Pavšal v trgovini V zvezi z diskusijo o novem sistemu v trgovini je ponovno prišlo na dan sicer staro vprašanje pavšala v trgovini. Nekateri se zavzemajo za uvedbo pavšala, drugi so proti njemu. Prvi poudarjajo predvsem njegovo praktično ekonomsko stran, ki se kaže v mnogo racionalnejšem poslovanju in lažjem obračunu, drugi pa se boje, da bi to zavrto razvoj socialističnih elementov v našem gospodarstvu in da bi morebiti lahko odprlo pot špekulaciji, ki je objektivno dokaj možna glede na nestabilen trg, ki trpi zaradi pomanjkanja blaga, zlasti živil. OBJEKTIVNEJšI ODNOSI Zakaj Je to vprašanje sploh prišlo ponovno na površje v tako aktualni obliki? Bistvo novega sistema, ki se uvaja v trgovini in še na nekaterih drugih področjih, je med drugim v tem, da se odnosi med podjetjem in družbo postavljajo na mnogo bolj objektivne in jasne činite-lje. Podjetje mora plačati družbi določene stalne obveznosti, ki izhajajo iz vrednosti in višine sredstev, ki jih je družba dala podjetju v upravljanje in ki se Čisto objektivno določajo ter jih mora podjetje plačevati ne glede na uspeh svojega poslovanja. Ves ostali dohodek pa pripada podjetju, ki ga lahko razdeli med svoje fonde ali pa na individualne plače. Za sedaj predvidevajo, da bo podjetje dolžno plačati del svojega dohodka v določene sklade. Ves ostanek dohodka pa podjetje lahko razdeli zn plače. V takem primeru se individualna plača obdavči, spočetka proporcionalno, na določeni višini pa v ostrejši progresiji. Tak sistem ne samo da daje možnost večjega zaslužka, ampak podjetje tudi samo po sebi sili v racionalno gospodarjenje, ker »e družbene obveznosti pločujejo ne glede na uspeh poslovanja. Za družbo pa s tem po drugi strani postanejo irelevantna tudi mnoga vprašanja, ki jih je doslej morala najbolj rigorozno in natančno odrejati, ter kjer nikoli nismo prišli popolnoma na Čisto, na pr. vprašanje materialnih stroškov. Ob navedenem režimu v trgovini bo podjetje samo zainteresirano, da ima čimmanjše materialne stroške. Družbo vprašanje njegovih materialnih stroškpv pravzaprav niti ne zanima več. Če bodo za podjetjč materialni stroški večji, bo toliko manjši njegov dohodek. Edina težava, ki nastaja ob tem, je definiranje, kaj se smatra za osebni dohodek in kaj za materialni izdatek zaradi predlaganega sistema davka na plače. Del plač bi se namreč lahko prevrgel na materialne stroške in se s tem izognemo davku na plače. KAJ JE VSEBINA PAVŠALA Tako stanje v trgovini pa v omogočeni postaja po svojih elementih podobno elementom,' ki jih kaže tudi pavšal. Bistvo pavšala je v tem, da se obveznosti vnaprej določijo in da je pavšalist dolžan plačati družbi dajatve, ki izhajajo iz pavšalnega razmerju ne glede na uspeh svojega poslovanja. Razlika nasproti predlaganemu sistemu v trgovini pa je v glavnem in v največji meri v tem; PRODUKTIVNOST NESORAZMERNO POČASI RASTE Dviga se predvsem zaradi vključevanja novih podjetij O tem, kako se Je zadnja leta dvigala produktivnost dela v industriji, objavlja Zvezni zavod za statistiko nekatere podatke, ki najbolje osvetlijo to vprašanje. Za zadnja štiri leta prinaša indekse produktivnosti dela, ki izražajo razmerje med gibanjem fizičnega obsega proizvodnje in število zaposlenega osebja. Ti indeksi naj pokažejo gibanje proizvodnje, ki povprečno odpade na enega delavca in uslužbenca. Znano je, da se je produktivnost dela najbolj dvigala v letih 1952 in 1955, ko je bil sklad za plače neposredno vezan na obseg proizvodnje oziroma ustrezni dohodek. Samo v letu 1955 se Je po objavljenih podatkih produktivnost povečala za 6,1®/» (v Sloveniji celo za 10,y/«)>t Ko pa je bil uve-• ... • " ih NARAŠČANJE PRODUKTIVNOSTI JE PRIPISATI PREDVSEM NOVIM TOVARNAM IN INVESTICIJAM ZA RACIONALIZACIJO Dvig produktivnosti moramo v zadnjih letih v pretežni meri pripisati vključitvi novih sodobno opremljenih in nihanja produktivnosti: po dvigu v letu 195? občuteno nazadovanje v naslednjih dveh letih, lani pa spet povečanje. Dviganje in zopet upadanje produktivnosti v tej panogi povzroča sladkorna industrija, Kjer je stopnja produktivnosti v veliki meri odvisna od letine sladkorne pese. Lani na primer je bila produktivnost v sladkorni industriji znatno večja, ker ie pač imela pesu nenavadno velik odstotek sladkorja in je dala relativno večio proizvodnjo. Nasprotni primer navidezno skromnega dviga proizvodnosti pa je elektroindustrija, kjer nam indeks pokaže za zadnja štiri leta skupno povečanje produktivnosti za ko- ni bilo nobenega naraščanja produktiv- _____________________________________ ____________ Produktivnost je leta 1954 pričajo indeksi o gibanju produktivnosti bolje mehaniziranih tovarn, kjer zahteva maj 6”/#, lani pa celo nazadovanje. Po roizvodni proces sorazmerno manj de- splošni sodbi pa se je prav v tej panogi avcev. Le v manjši meri gre tu za po- produktivnost precej povečala, zlasti z proizvodnje v i—1 Svetozarevem ter Pr lavcev. Le v manjši meri gre tu za povečanje produktivnosti z boljšim izkoriščanjem obstoječih možnosti. O tem nam nostj več. ________________ r -_______________________________ _ „____r_______ ostala na nespremenjeni ravni kakor v posameznih panogah, čeprav je treba prejšnje leto. šele predlanskim se Je vzeti te indekse z rezervo, ker lahko kablov industriji den sistem obračunskih plačnih skladov, večanje produktivnosti z boljšim izkorl- razvojem proizvodnje v novi tovarni “ * - . _ ... api 195? . . . proizvodnja termičnih aparatov in elel spet povečala za 2,89/#, lani pa za ?,4•/«. Tako dobimo za štiriletno^ razdobje 1953/56 skupno povečanje družbene produktivnosti dela v industriji za 12.9*/*. Najbolj se Je v tem razdobju povečala produktivnost v Bosni in Hercegovini, kjer je spričo obratovanja novih tovarn narasla za ?89/»; v Sloveniji se je dvignila za 14,39/#. v Srbiji za 13,l9/#, v Hrvatski za 7,99/# in v Makedoniji za 1,69/#. pokažejo tudi spačeno sliko, "kadar se bistveno menja struktura proizvodnje v določeni panogi. V navedenih letih se je najbolj povečala produktivnost v črni metalurgiji (za 47®/*), kar na je predvsem posledica vključitve velikih novih in sodobnih kapacitet. Na drugem mestu s ?79/« je Rapirna industrija, ki je prav v teh le-h podvojila obseg proizvodnje potem ko se Je vteklo delo v treh velikih modernih tovarnah, namreč v Vidmu-Kr- hflll radijskih aparatov, kjer se je proizvodnja od 1953 potrojila, podvojila se je proizvodnja termičnih aparatov in električnih žarnic, medtem ko je nazadovala proizvodnja električnih števcev in telefonskih aparatov. Skratka struktura proizvodnje v elektroindustriji se jc ob njeni podvojitvi v teh štirih letih tako spremenila, da nam primerjava indeksa fizičnega obsega proizvodnje in zaposlenosti ne nudi več zanesljive slike o gi- banju produktivnosti. Isf • Zahodna Nemčija ne bo več navezana na uvoz atomskih reaktorjev — V zahodnonemškem mi škem (rotacijski tronskl papir) in v lilo indust Ir), v Maglaju -ar- pr< (na- 14,1 .sto velja za lesno Industrijo, zn katero Izkazuje statistika celo zinunJSanje produktivnosti dela v Itirih letih za ,5*/«. V resnici pa g delav gre le za temeljite i lesa. Zaradi onie- Sledijo industrija nafte s 5t'/<, r.»— vodnja električne energije in kemična industrija s 26,5*/., živilska industrija « jedoru (Celuloza), spremembe v pre proiz- jitve sečenj je močno nazadovala žagar __ __________________. — <7 Liroizvodnje terja razmeroma malo de avcev, hkrati pa je znatno narasla pro-nistrstvu za atomsko energijo SO „trtja s !<*/». V" navedenih panogah se izvodnja finalnih izdelkov, ki ob enak SDOroČili, da bo Zahodna Nemčija je V zadnjih itlrih letih znatno" nove- obsegu proizvodnje zahteva več delovne do leta 1965 zgradila še tri atom- Jal«. proizvodnja bodisi z vkjiučltvijo sile. _ , , -T XI J ~ novih'kapacitet'8 sodobno premo (nafta, Tudi v merilu same Slovenije po verske elektrarne. Nemškim znan- elektrarne) ali pa na podlagi znatnih Jetno isti razlogi povzročili, da izkazu- ! ssl? ssa* ssst - s INDEKS PRODUKTIVNOSTI NI VSELEJ 10,5*/., medtem ko jc iikrati Izkazano po- večanje produktivnosti v papirni industriji v enem samem letu za 25,59/#. kar drobno. Ta indeks kaže v janu- tip reaktorja z uporabo uranovih arju zvišanje za dve točki za 109 zlitin, ki so zlasti odporne v vro-(lani v januarju 102), pri čemer čini in omogočajo racionalnejše izkazuje povečanje stroškov pred- atomske energije. Odslej ne k^d® vsem za hrano in za obrtniške, več navezani na uvoz atomskih usluge. reaktorjev iz inozemstva. ZANESLJIVO MERILO Primer Indeksa ki nam daje močno Je pač pripisuti vključitvi moderne to-spačeno sliko, je indeks produktivnosti vame rotacijskega papirja v Vidmu-v živilski industriji, kjer imamo znatna Krškem. da za pavšal pojem plač in njihovega formiranja odpade; v predlaganem sistemu v trgovini je to vprašanje eno najtežjih in najpomembnejših in ga skupnost regulira s sistemom davka na plače. V tem pa je tudi največja razlika med pavšalom in ostalo trgovino. Ne smemo prezreti seveda tudi dejstva akumulacije v trgovini, njenega vpliva na razširjeno reprodukcijo itd., kar vse je pri pavšalu manj pomembno. T® večje ali manjše razlike pa izhajajo v bistvu prav iz dčjstva velikosti podjetja in njegovega vpliVa na trgu in sploh v družbeno ekonomskih odnosih. če smo torej z ureditvijo par-všalnega odnosa uspeli doseči, da se bo zaslužek pavšalista gibal v normalnih razmerjih ob pričakovanem normalnem prizadevanju in ocenjenem normalnem prometu, ni bojazni, da bi tako stanje rušilo produkcijske odnose, ki jih želimo doseči, če pa bo pavšalist uspel doseči večji promet od predvidenega, če si bo bolj prizadeval, ni nika-kega razloga, da bi se bali njegovega večjega zaslužka. Saj na splošno težimo k sistemu, kjer naj plača navzgor ne bo omejena, če bazira na večjem uspehu v proizvodnji. S tem torej naših principov popolnoma nič pe rušimo. Na drugi strani pa postajajo odnosi med družbo in pavšalistom mnogo bolj enostavni, mnogo bolj jasni, otresemo se vse administrativne in pretirane kontrole, praksa na nekaterih drugih področjih, kjer je bil že uveden pavšal, pa je pokazala, da ima družba od dajatev, ki izhajajo iz pavšalnega razmerja, tudi mnogo več dohodkov za razširjeno reprodukcijo. S te strani kaže pavšal samo prednosti, ki izhajajo tako za družbo kot tudi za pavšalista samega. To predstavlja sistem, kjer se da z večjo prizadevnostjo več doseči in kjer je zuto prizadevnost sama po sebi stimulirana. Bojazen pri uvajanju pavšala v trgovini pa predstavlja neurejene razmere na našem trgu, zlasti trgu živil. Stanje na našem trgu predstavlja še vedno možnost velike špekulacije, pavšalistu pa smo dali zaradi njegovega odnosa do družbe možnost, da izven pogodbeno določenih obligacij izkorišča prav te objektivne možnosti za špekulacijo. To je gotovo tehten pomislek. NI NEVARNOSTI, DA BI TAK SISTEM OMOGOČIL SKOK CEN Pri reševanju takih pomislekov pa sl moramo najprej odgovoriti na vprašanje, kakšno je dejansko stanje na trgu, kar se tiče izkoriščanja možnosti za špekulacijo, in od kod izvirajo te možnosti. Takoj si moramo odgovoriti, da je velik potencialen vir zaslužka na trgu možnost izkoriščanja velikih razlik med nabavno in prodajno ceno zlasti živil. Pavšalist bo gotovo skušal te možnost v čimvečji meri izkoristiti zase. Ali je to nevarnost za dvigonje cen? Vsekakor prav obratno. Pavšalist bo i*nel zmerom možnost iti pod ceno, ki jo drži ostala trgovina, na drugi strani pa bo lahko tudi pr» vsem tem proizvajalcu plačal višjo odkupno ceno. S tem bo objektivno pritiskal na zniževanje cen v trgovini na splošno, na drugi strani pa tudi proizvajalcu omogočil, da svoje proizvode realizira po ugodnejši ceni, kar se lahko samo pozitivno kaže v proizvodnji. Na noben način pa pa-všalist ne bo mogel vplivati na to, da bi se cene dvignile, ker že po obsegu svojega poslovanja ne more diktirati cen na trgu. Pavšal je torej ugoden, kar zadeva njegov vpliv na formiranje cen, na zniževanje razlik med odkupno in prodajno ceno in na proizvodnjo tudi če se s tem odpirajo možnosti izkoriščanja sedanjih velikih razlik med prodajno in nabavno ceno. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti dejstva, da posredniki' blaga na trgu te velike razlike v cenah, ki jih ustvarja naša trgovina, tudi sicer že izkoriščajo v sedanjih razmerah. Trgovina se razvija tudi mimo naše želje ilegalno, zlasti pa tako situacijo izkoriščajo kmetje iz bližine velikih potrošnih središč. Ti se že zdaj pogosto manj ukvarjajo ® proizvodnjo kot • posredovanjem blaga na trgu. Proizvodnja postaja zanje manj zanimiva, ker se d& na trgu več in hitreje zaslužiti. In pri tem je potrebno povedati, da nivo cen običajno ne diktirajo oni, ampak naša trgovina. Oni prav ta visok nivo cen izkoriščajo. Pavšal v trgovini bi v najhujšem primeru, če ne bi Imel nobenih drugih prednosti, koristil že s tem. da bi absorbiral to divjo trgovino In pripomogel, da dobita proizvodnja in blagovni promet svoje mesto, vsekakor v korist obeh in družbe kot celote. Taka trgovina, kjer kmet neposredno prodaja na trgu, je možna samo toliko časa, dokler je razlika med proizvodno in prodajno ceno tako velika, da se proizvajalcu rentirajo stroški, ki jih ima z dovozom na trg in • samo prodajo. Pavšal je v tem pogledu sposoben, da bo ta posel opravljal bolj rentabilno bo s tem ekonomsko postavljal proizvajulca na njegovo prav0 mesto v proizvodnji. SL »LJUDSKA PRAVICAt —,--------------- Trgovine na Primorskem so slabo založene Pri preskrbi z industrijskim blagom bi oddaljeni kraji ne smeli biti prizadeti — Med industrijo in trgovino zaradi konjunkture na trgu še zmeraj ni tesnejšega sodelovanja za zboljšanje blaga in povečanje izbire Potrošniki v oddaljenih in od- loma krivo tudi to, da tovarne gmotne sposobnosti kmetijskega ročnih krajih često tožijo, da v čevljev zaradi težav in pretirano trgovinah ne morejo dobiti tega strogih načel pri dodeljevanju sli onega blaga, da je izbira zelo kreditov ne morejo začeti pro-majhna in podobno. Včasih gre izvajati ustreznih vzorcev že v za težave objektivnega značaja, predsezoni. Vendar v vseh primerih ne. Marsikje primanjkuje raznih industrijskih izdelkov, ki jih je drugje dovolj ali morda celo preveč. Trgovska mreža je ponekod, nerazvita, grosistična podjetja pa zlasti v večjih mestih in središčih iz čisto komercialnih razlogov in pobud nimajo dovolj razumevanja za potrebe in želje oddaljenih krajev. Zato bi bil potreben pritisk potrošnikov in pa veČja socialistična ter poslovna morala nekaterih grosistov, ki naj t>i si prizadevali da bi zlasti kri V trgovinah z železnino pa je težko dobiti zlasti pocinkano pločevino, emajlirano posodo boljših vrst in kovinske štedilnike. Zastopniki trgovskih podjetij in prodajaln tožijo, da pri neka> prebivalstva že doslej precej povečale. V ilustracijo naj samo omenimo, da so kmetje v gori-škem okraju od lanskega pridelka okoli tisoč vagonov vina prodali že nad 600 vagonov in zanj iztržili najmanj 420 milijonov dinarjev. Od tega se znaten del de- Celje dobi ljudsko kopališče O gradnji ljudskega kopališča v Celju je bilo že precej govora in pisanja. Za mesto, ki ima več deset tisoč prebivalcev in nima urejenega odprtega kopališča in športnega plavalnega bazena, je dokaj nerodna stvar. Celjani so se hodili kopat v Savinjo, medtem ko so plavalci plavalnega kluba »Neptun« imeli treninge in tekmovanja v drugih krajih, predvsem v Rimskih toplicah in Preboldu. Težnja po gradnji lastnega bazena v Celju se je letos končno uresničila. Pred nekaj tedni so začeli prva dela. Ob sotočju Ložnice in Savinje, kjer je za kopališče zelo primeren prostor, so nar ja namenili za nakup raznega industrijskega blaga in reproduk-| začeli z buldožerji JLA odrivati Ul ......... cijskega materiala. To je glede vrhnjo plast zemlje. Izvedli pa so terih grosistih v Ljubljani ne na- na izrazito kmetijski značaj Slo- tudi že prvo manifestativno pro- letijo na razumevanje pri razde- i venskega Primorja činitelj, ki ga stovoljno akcijo, ko so začeli ure- je nedvomno treba upoštevati pri jati dovozne ceste in dovažati prizadevanjih za odpravo ome- gramoz. Pri tej akciji sta se naj- njenih pomanjkljivosti v trgovini, bolj izkazali podjetje »Prevozni- M. D. Ištvo«, ko je dalo na razpolago ljevanju zlasti bolj iskanega blaga. Na nedavnem sestanku predstavnikov trgovin s tekstilnim blagom, ki ga je sklicala Trgovinska zbornica v Novi Gorici, so najbolj grajali podjetje »Vefle-tekstil«. Dejali so, da tod kažejo tično blago boli enakomerno in | zelo malo razumevanja za potrebe Pravično razdelili med vse odjemalce. CESA VSE PRIMANJKUJE V PRIMORJU Pomanjkanje nekaterih vrst blaga, je posebno občutno v Primorju. Občutno primanjkuje tekstilnih predmetov (otroškega pe-f'la, trikotažnih izdelkov, volne m njenih izdelkov, moških in Zenskih zimskih palščev, spodnjega perila, rokavic itd.). Potrošniki tožijo, da tudi čevljev ni na izbiro. Dobiti je mogoče le nekaj vzorcev standardne obutve, sezonskih čevljev za ženske oa zmeraj primanjkuje. Tega je de- Veselje kobariških šolarjev Po prizadevnosti šolskeflra upravitelja •onpta Kručila in ob sodelovanju Sol— BKp,ca odbora ter z uvidevnostjo obpin-fkeffa odbora se je osnovna Sola v Kobaridu minuli t^den z veselim srcem Poslovila od že več ko trideset let starih “piskih klopi. V zameno za star, Iztru-jjen, ves razrahljan in do kraja uničen lnventar, ki je že oviral učence pri ; zlasti pri pisanju, »o postavili solske razrede nove lično izdelane mo-eri}e Šolske mizice s stoli. . Učenci so bili nad novim premožfr-nad vse navdušeni. Pionirski štab takoj sklical sejo, na kateri je do-*] reditelje, ki bodo skrbeli za red ob novega inventarja. Na seji so SG.IU, im ■valili j« ln X, reditelje, ki bodo skrbeli za red {>stočo novega inventarja. Na seji so Pomoči učiteljice tov. Kručilove na-n|i zahvalno pismo občinskemu ljud-,,u odboru, ki je iz svojega prora-cl">a odobril kredit za nabavo klopi. oddaljenih krajev. Blago boljših vrst menda celo skrivajo pod pultom, da ne bi nepoklicane bodlo v oči. Najteže pa je dostopen oddelek za trikotažo. POSLEDICA: ZMANJŠANJE PROMETA V OBMEJNIH KRAJIH Del (povejmo resnici na ljubo, da je to zelo majhen odstotek) l potrošnikov, ki imajo možnost češče potovati v Ljubljano, si tam kupujejo predmete, ki jih doma ne morejo dobiti. Drugi so pač navezani na domačo trgovsko mrežo, ljudje ob meji pa si pomagajo z nakupi na italijanskem obmejnem področju. Čeprav je kurz pri menjavi dinarjev v lire za naše potrošnike vse prej kot ugoden. Zaradi premajhnih'zalog in izbire se je lani v obmejnih krajih v goriškem okraju promet zmanjšal v trgovini s čevlji, tekstilom in železnino za 20 %, z elektrotehničnim materialom pa za okoli 18 odstotkov. Manjši izpad prometa so zabeležili tudi v trgovini z nekaterim drugim blagom. Povečanje zalog ter asortl-mana blaga v maloprodaji je eden važnih pogojev za hitrejše uspehe v boju za povečanje življenjske ravni prebivalstva. To je potrebno tudi zato, ker se bo s povečanjem plač kupna moč delovnih ljudi dvignila, medtem ko so se ^ ' I vw lz Pernice pri Mariboru x Rdeči križ \e organiziral tečaj za ž?nsko mladino, ki ga je obiskovalo °koli 20 mladink; 17 izmed njih jih je _______ praktičnim delom; dobile so sq-znanje iz področja zdravstva, pre- ^Pcšno opravilo izpite. Program so obo- jidrio hrane in prve pOinoči. * žene so v dogovoru z Zavodom za “apredek gospodinjstva v Mariboru organizirale kunarski tečaj. S takimi in P°Naj- Režijo je vodil tov. upra Bojan JavorniK, lepša roža«, vitelj Bojar nostjo uravnaval ki je s tehnično spret- precej zahtevano plat igre. Zasedba vlog je bila dobra. Z umirjeno igro in preračunano dinamiko so igralci interpretirali vloge ter želi lepo priznani«. J. B. Grajski trg dobi fluorescentno razsvetljavo V Mariboru »o začeli razmeroma pozno nameščali fluorescentne luči. Za zamenjavo navadnih električnih luči s fluorescentnimi bi potrebovali mnogo milijonov, ki jih ljudski odbor potrebuje za dnf^e nujne potrebe. Zato je pozval mariborska podjetja, naj prispevajo iz svojih sred«tev nekaj za lepšo podobo mesta ponoči. Nekai podjetij se je že ~ ’ »bil Grajski trg f’ teh dnen, odzvalo. Tako bo dobil Grajski trg fluorescentno razsvetljavo v teh dnen, saj monterji že pridno nameičajo nove luči. P. Mednarodni blok v Rožni dolini pri Novi Gorici. Preko tega obmejnega prehoda preide dnevno na obe strani povprefino tisoč ljudi. Promet je zlasti narasel po upostavitvi obmejnega prometa z Italijo deset kamionov za prevoz, ter Vajenska šola raznih strok I, ki je poslala na delo kar 50 vajencev. Razen teh so se akcije udeležili tudi člani plavalnega kluba »Neptun« in drugi. Načrt za veliko športno in ljudsko kopališče v Celju je napravil naš znani ing. Bloudek. Kopališče bo imelo kopalni in plavalni olimpijski bazen, otroško kopališče, bazen za skoke, nogometno igrišče, igrišče za košarko in odbdjko, restavracijo, kabine itd. Upajo, da bodo prva dela, to je plavalni bazen ter črpalne in čistilne naprave gotove že letos in da se bodo v letošnji sezoni kopali že v novem bazenu. Kot smo že v začetku poudarili, so pri gradnji že prostovoljno delali. Gradbeni odbor ima sedaj prijavljenih že več kot 10.000 ur prostovoljnega dela. Do sedaj so se najbolj izkazali člani kolektiva gradbenega podjetja »Stavbenik«, ki so obljubili 2100 ur, gradbeno podjetje »Graditelj« 1200 ur in učenci vajenske šole raznih strok I 4500 ur. Tudi gradbeno podjetje »Beton«, tovarna tehtnic, cinkarna in drugi so že prijavili udeležbo pri tej akciji. Torej vidimo, da bodo tudi pri gradnji bazena odigrali odločilno vlogo delovni kolektivi s sindikalnimi organizacijami in mladinskimi aktivi. Vrata kulturnega doma so odprli Preteklo nedeljo je bila v Grižah pri Celju otvoritev kulturnega doma zabukovške Svobode Iz Vojnika Precejšnja pridobitev je v Vojniku otroška posvetovalnica, kamor se zatekajo tuai žene iz najbolj oddaljenih krajev te občine. Otroško posvetovalnico nameravajo ustanoviti tudi na Frankolovem. * V večjih krajih občine bodo leto« uredili igrišča. Nadzorstvo nad njimi bo prevzela organizacija 2ena in mater. *. Nedavno je bilo v Vojniku poeveto-vanje upraviteljev osnovnin šol in osemletk. Sestavili so meje šolskih okolišev, ki jih bodo dokončno določili šolski odbori z upravitelji šol. Pogovorili so se tudi o realizaciji osemletk na Frankolovem in v Strmcu, za katere pa še zaenkrat ni materialnih pogojev. V Dobrni in v Vojniku bosta ustanovljeni centralni osemletki, ki bosta zajeli učence višjih razredov s celotnega področja občine. V ta namen bodo poskrbeli tudi za brezplačen prevoz otrok. * Ljudska univerza v Vojniku si je s svojim večletnim delovanjem že pridobila znatno število stalnih obiskovalcev. Vsako predavanje obišče povprečno 60 ljudi. Ljudsko univerzo bi radi ustanovili tudi na Frankolovem in v Strmcu, kar pa je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zaenkrat nemogoče. š. Obnova vinogradništva dobro napreduje Iz ruške komune PRECEJ DENARJA ZA PODPORE 1100.000, za preskrbo starih in onemoglih v domovih 4,100. 000 din, za oskrbo mladoletnikov v domovih 1,700.000 din, a za preskrbo v bolnišnicah 3,500.000 dinarjev, za obdaritev socialnih pod-?skrboVan3eU*starlh Tn“ onemoglThbnS Plrancev ob Novoletni Jelki pa 600.000 ^Plačano 3,900.000 dinarjev, otrc a,yuu.uuu ainarjev, otrokom °0.000 dinarjev, za kadrovske pod-p°re 600.000, za podpore TBC bolnikom Seja Okrajnega Ljudskega odbora Ptuj V ponedeljek, 18. t. m. sta se v Ptuju sestala, oba zbora Okrajna ljudskega odbora. Na seji je ^^očal svet za industrijo, obrt in JjSovino. Seja je trajala ves dan, er je poročilo v treh delih iz-rPno prikazalo stanje industrij-s**e proizvodnje, problematiko °brti in vprašanje trgovine. Nakani so tudi nekateri predlogi, katere bo Okrajni ljudski odbor ^Pošteval pri sprejemanju družbenega plana za letošnje leto. Z avtomobilom podrl staro ženico »oboto popoldne je vozil »kozi 0« k rovce v murskosoboškem okrnili * t«. vm avtomobilom voznik Anton Rav-tir je z neprimerno hitrostjo, £e- Tu’ T0*’l skozi naselje in mimo lole. le privozil do ?7-letno Ane Nemetove. i TOa lz Murskih Petrovč, ki je _ila sirrr kni 1)0 Sfedi ceste. Voznik pa je vozil rečeno, prehitro in premalo previd 'tako da je zadel ženico z_ desnim Janjini delom avtomobila in jo podrl trdo vozišče. Pri nezgodi je .dobila . "esrefenka hude lelesne poškodbe. Po ezpodi so odpeljali ponesrečenko takoj bolnišnico. ”-8 dinarjev. KOMU SO DODELILI KREDITE? Kakor so pričakovali, Je izmed vseh občinskih skladov občine RuSe tega proračuna ne bo sprejel in zahteval, da se zniža. Vzlic temu predvidevajo, da bo letošnji občinski proračun le višji za okrog 12 milijonov, se pravi, da bo znašal 78 milijonov dinarjev. SEDANJA ČRPALKA NE ZADOŠČA Odkar so v Rušah dogradili vodovod, z napeljavami vodovodnega omrežja v številna stanovanja in z razširitvijo cevovodov v naselja, ki cepljenk ranine, laškega rizlinga, Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona bo do pomladi obnovilo 26 hektarov vinogradov — Več kot 100 tisoč neprodanih cepljenk — Več sredstev za obnovo vinogradov Kolektiv vinogradniškega go- vinogradov jih porabijo okrog spodarstva v Gornji Radgoni po- 120 tisoč, preostale pa odprodajo sveča obnovi vinogradništva že interesentom širom države. Za-nekaj let posebno skrb. Vsako radi pomanjkanja investicijskih leto obnovijo več deset hektarov sredstev določenih za obnovo vi-vinogradniških površin z naj- nogradniškim posestvom, je pro-boljšimi žlahtnimi trtami, po ka- daj a letos slaba in še imajo na terih posestvo slovi, že daleč iz- zalogi okrog 100 tisoč kvalitetnih ven meja naše domovine. Večji kompleksi so že obnovljeni na področju Crešnjevc, Polic, Ore-hovskega vrha in Janževega vrha, na območju delovišča Hercegov-ščak pa celo že nad 80 odstotkov vseh vinogradniških površin. 2e nekaj let se uspešno poslužujejo na obnovljenih površinah vzgoje vezf z žičnimi oporami, čeprav je takšna investicija v začetku precej draga, vendar je z oziroma na dosežene rezultate in kvaliteto pridelka, rentabilnejša in sodobnejša. Letna proizvodnja cepljenk znaša 300 tisoč, za obnovo lastnih O letošnjem družbenem načrtu živahno razpravljajo V ljutomerski občini se pripravljajo za sprejemanje letošnjega družbenega načrta. Pod okriljem Kluba proizvajalcev so priredili posebno predavanje o zveznem družbenem načrtu, taka predavanja pa so bila tudi v sindikalnih podružnicah podjetij. V teh dneh proučujejo organi komune ln predstavniki delavskega upravljanja predloge proizvodnih načrtov, ki so Jih sestavila posamezna podjetja. Najbolj realne predloge so poslala podjetja, ki so že lani zadovoljivo uresničila svoje proizvodne naloge, medtem ko strokovna vodstva nekaterih podjetij ne upoštevajo dovolj svojih zmogljivosti. Težišče tega proučevanja Je v tem, da bi kar najbolj Izkoristili zmogljivosti vsakega podjetja in si tako zagotovili večjo vrednost družbenega proizvoda ln narodnega dohodka, ki ga bodo predvideli v občinskem družbenem načrtu. Ko bodo sestavili osnutek družbe- šipona in drugih sort, ki jih niso mogli prodati, ker ni bilo kupcev. Posestvo razpolaga z velikim in sodobno urejenim matičnjakom, vendar obstaja nevarnost, in razvitje prapora sindikalne podružnice Rudnika rjavega premoga Zabukovca in društvenega prapora DPD »Svoboda« iz Zabukovce. Slavnosti je prisostvovalo razen številnih rudarjev in kmetov še mnogo zastopnikov ljudske oblasti, organizacij in podjetij iz Savinjske doline. Otvoritev doma je bila združena z nastopom združenih pevskih zborov, rudniške godbe ter recitatorja. Današnji kulturni dom so začeli graditi leta 1948 kot zadružni dom s prostovoljnim delom. Pozneje je nadaljevala gradnjo Kmetijska zadruga Griže. Lani pa je prevzela gradnjo doma DPD Svoboda Zabukovca. Le-temu se je s finančno podporo ObLO Žalec, OLO Celje, uprave in sindikalna podružnica rudnika rjavega premoga Zabukovca ter drugih posrečilo dograditi kulturni dom, kjer se bo shajalo na raznih prireditvah in proslavah ljudstvo iz vasi Griže, Migojnice, Zabukovca itd. (f.) Posvetovanje delavskih svetov v mozirski občini V zvezi 8 pripravami na kongres delavskih svetov Jugoslavijo je komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL sklicala pred dnevi v Mozirju posvetovanje delavskih svetov. Posvetovanja se je med drugimi gosti udeležil tudi tov. Viktor Avbelj, podpredsednik IzvrSnega sveti LRS in zvezni ljudski poslanec za področje mozirsko ODČine. V razpravi, ki je bila zelo živahna, so ugotovili, da se je delavsko samoupravljanje v mozirski ob?hii nrfc-cej utrdilo, medtem ko je nekoliko slab-Še v manjših obrtnih podjetjih. Navzoči so menili, da so doslej premalo storili za vzgojo članov delavskih in upravnih da ga bodo morali Opustiti, Če odborov in da bo treba temu vpraSanju cepljenke ne bodo šle v prodajo. —**--*— Opustiti takšen matičnjak bi bilo seveda negospodarsko, ker obnova vinogradništva še zdaleka ni končana. Prek kmetijskih zadrug bi kazalo zbuditi večji interes za obnovo vinogradništva tudi pri privatnih kmetovalcih, ki bi se vključili v načrtno obnovo, gospodarstvom socialističnega sektorja bi pa morali zagotoviti dolgoročne kredite za obnovo. Kot vse kaže bo Vnogradni-ško gospodarstvo G. Radgona zaključilo svojo letno bilanco z posvetiti vci pozornosti. Zelo živahna je bila razprava glede obratnih delavskih svetov. Po daliSi razpravi so prišli do zaključka, da bi morali obratni delavski sveti imeti točno odrejene pristojnosti, da ne bi priSlo do nesporazumov mod centralnim delavskim svetom in obratnimi. Delavski sveti so premalo skrbeli, da bi člani pravočasno dobili material, zato na seiah niso mogli sodelovati. Na posvetovanju so govorili o fondih. Fondi za samostojno razpolaganje so v podjetjih prenizki. Na podjetja, ki imajo zelo iztrošen strojni park, zelo slabo voliva blokiranje dela amortizacijskega sklada. Zato so predlagali naj bi omenjenim podjetjem pustili več sredstev za amortizacijski sklad, pa tudi blokirani del amortizacijskega sklada naj bi deblokirali. Med podjetji in občino so zelo slabe ekonomske vezi. Z novimi nega načrta, ga bodo dali v razpravo belnem ln Bukovici ter 18. februarja manjšim presežkom, kljub zelo ekonomskimi inštrumenti se bodo te vezi slabi letini, saj SO pridelali le znatno povečale in bo zato tudi večii 45 odstotkov pridelka normalne Teljr Ob^nt in"» a letine. M. šjih organov toplo pozdravljajo. (-er) ' V spomin šolniku in pisatelju Janku Lebanu V ponedeljek dopoldne Je novo- i mestu umrl. SvojSas Je bil znan »nS-meško Pedagbško društvo dostojno rodni* učitelj, kt se Je izkazal kot počastilo spomin Solnika, pedagoga, pesnik in sestavljalec mladinskih pu-pesnlka, pisatelja ln skladatelja Jan- bltkactj, kot prevajalec in strokovni ka Lebana, ki se Je rodil leta 1855 v Kanalu na Primorskem, služboval v domačih krajih, v Begunjah, na Tre- bil lani najbolj pozitiven ln realno prvotno niso bila zajeta v vodovodno dosežen sklad za zidanje stanovanj- j omrežje, se Je dnevna potrošnja vode skih hiš. V ta sklad se Je od predpisa- znatno povečala. Sedanja črpalka, ki nth 10*/, za stanovanjsko Izgradnjo ni bllg predvidena za tolikšno potroš-nabralo 50 milijonov dinarjev. ObLO n.°, le s težavo zmore zadostiti dnev-Je namenil lz tega fonda 13 milijonov »J?1® 80 pfv Y* za gradnjo občinske stanovanjske hiše Pagu «*« ObLO šo črpalko. To Je potrebno tudi zaradi tega, ker Je računati na eventualno še članstvu SZDL, ker menijo, da Je samo v množični razpravi o letošnjih gospodarskih nalogah zanesljivo poroštvo za njihovo dosledno uresničevanje. 1(132 po dolgoletni bolezni v Novem za gradnjo stanovanjskega bloka v Lovrencu 7 milijonov, stanovanjski skupnosti pa 2,700.000 din. Razen tega so lz tega sklada dodelili tudi reševalni postaji RK v Rušah v višini pol milijona dinarjev, razna podjetja so dobila 4 milijone dinarjev, privatni prosilci pa so prejeli več kot 6 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bo v sklad za zidanje stanovanjskih hiš v tem letu priteklo še več sredstev, s čimer bo dana prosilcem še večja možnost za razne gradnje stanovanj. 19 GRADBENIH DOVOLJENJ V letu 1956 Je pri ObLO v Rušah bilo izdano 19 gradbenih dovoljenj. Od tega števila Je 9 gradbenih dovoljenj bilo Izdanih za razna gradbena dela v državnem sektorju, za KZ 2, za privatnike pa 8. OBČINSKI PRORAČUN Po predlogu proračuna ObLO Ruše ki Je že nedavno tega bil izdelan v višini 260,537.000 dinarjev, Je za kulturo ln prosveto predvideno 36 milijonov, za predvojaško vzgojo poldrug milijon, za državno upravo 39.970.000 dinarjev, za socialno skrbstvo 29,800.000, za Investicije pa IM milijonov din. Glede na to, ker Je letos predvideno kar največje varčevanje, bržkone OLO okvaro ln Je zamenjava zato potrebna. V prepiru mu je odgriznil nos Prejšnji teden so se prepirali ln popivali cigani v Prečni pri Novem mestu. Med besedovanjem Je zrasel pogum Valentinu Hudorovcu ln Janku Brajdiču, da sta se spoprijela ln začela mikastiti. Pretep se Je slabo končal za Hudorovca, kateremu Je Brajdič odgriznil nos. Obgrlzenec se zdravi v novomeški bolnišnici. Bralci nam pišejo: Zakaj se je poslabšala ljo P°P°ldne «a mladino in okoliško hrana v hotelu »Sabotin« pru6bl;aU,T“;v Da6'*“ ‘m>j° ,e J* , ... , , ,, ... vin dramskih prireditev, ki Jih bodo V zadnjih dneh. odkar je odSel v i , , . . . , . . uiic morali hitro naštudirati, da jih ne bo šolo stari upravnik, se je v hotelu >Sa- 1 , , _ ., ... . . botln« v Novi Gorici občutno poslabšala | Prehltel« P°“lad. To bi bilo škoda, ,aj hrana za abonente, tirana ni vedno sveža, je nezadostna in premalo raznolika. Poslabšanje je med abonenti vzbudilo nezadovoljstvo. 2elimo, da nam novo vodstvo pojasni, kje so vzroki tega poslabšanja. Abonent Nižja vstopnina — večji obisk Igralci Svobode Slovenska Bistrica so se v soboto zvečer predstavili občinstvu v Domu kulture z opereto »študentje smo«, ki so jo ponovili v node- si občinstvo želi kulturno-umetniških prireditev. Pri vstopnini pa bi morali upoštevati,, da bi v dvorano radi prišli tudi ljudje z manjšimi dohodki. He« je, da bi bili pri niiji vstopnini dohodki od ene predstave znatno manjši, kot so sedaj, če je dvorana polna — • toda občinstvo bi gotovo napolnilo dvorano večkrat. Stroški ponovitve pa so mnogo manjši od stroškov za pripravo kulis, kostumov in vsega drugega, kar je potrebno za en nastop prav tako kot za več. 2. E. RUDNIK IN 2ELEZARNA VAREŠ sprejme izvajalca za barvarska zaščitna dela pred korozijo na ceveh za zraienje v dolžini 4190 metrov in armaturi v teži 7540 kg Čiščenje rje je predvideno s peskanjem Za vsa pojasnila se obrnite na Kapitalno izgradnjo tega podjetja. 650 pisatelj, napisal Je pa tudi takrat pomembno literarno zgodovino za pouk na ljudskih šolah. Leban Je tudi komponiral. S sodelovanjem okrajnega odbora združenja učiteljev ln profesorjev v NOvem mestu se je Pedagoško društvo že lani odločilo, da bo postavilo Lebanu nagrobni spomenik. V ponedeljek dopoldne Je bila v avli Studijske knjižnice v Novem mestu počastitev Lebanovega spomina, na kateri so govorili Jože ZamlJen, Bogo iKomelj (za kolektiv knjižnice, ki Je pripravila razstavo Lebanovih del) pisatelj France Bevk, učlteljlščnlk Bregar, prof. Janez Tomšič v imenu Zveze pedagoških društev iz Ljubljane in prof. Janez Andoljšek. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki OLO in ObLO Novo mesto, delegacija prosvetnih delavcev Iz Kanala, Lebanovega rojstnega kraja, in številni prosvetni delavci Iz raznih dolenjskih krajev. Po ogledu razstave so se gostje udeležili še slavja na šmihelskem pokopališču. M. Črnomeljska Zveza borcev je dobila prapor GO ZB NOV Slovenije V nedeljo dopoldne Je Črnomelj slovesno proslavil 4. praznovanje občinskega praznika. Po jutranji budnici ln dopoldanskem koncertu domače godbe na pihala na trgu Je bilo slavnostno zborovanje v Prosvetnem domu, kjer sta govorila predsednik ObLO Janez Zunlčln zvezni ljudski poslanec Tone Fajfar. Nato je zvezni ljudski poslanec Janez Hribar razvil črnomaljski organizaciji ZB nov prapor, darilo In priznanje Glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije. Prevzel ga je v Imenu vseh borcev ln aktivistov občine France Košir-Pavle in obljubil, da ga bodo nekdanji borci zvesto čuvali ln ohranili čast in Ime organizacije ter njenih članov. S predvajanjem partizanskega filma Barba 2vane je bila dopoldanska prireditev zaključena. — Lutkovni Igrici, ki Ju je za črnomaljsko mUdino uprizorilo učiteljišče Iz Novrga mesta, sl Je ogledalo v nedeljo dopoldne čez 500 otrok ln dijakov, Partizan pa je popoldn« premagal v nogometu Karlovčana. IPOBT IN TBLBSNA VZGOJI »Ahasver« Ahasver, večni popotnik je postal pojem za ljudi, ki nikjer ne najdejo obstanka in miru. Imamo fa tudi moderne Ahasoer je, ki jih el ja po denarju iene iz kraja o kraj, d športu pa — iz kluba d klub. Mislil sem, da imajo večne popotnike le v tujini, kjer z delom svojih nog ali rok (nogometaši, teniški in namiznoteniški igralci ter številni drugi) služijo kruh. Kasneje sem se lahko prepričal, da imamo take ljudi tudi v jugoslovanskem športu. Najbolj pa me je presenetilo, da imamo prav pred nosom, v Ljubljani, tak primer, ki nam ga je pomagal odkriti šele eden naših bralcev. Nogometaš B. Zajko je bil prvotno registriran za Krim. Dne JO. marca se je začelo njegovo popotovanje, ki še sedaj ni končano. Prva postaja je bila ljubljanska Ilirija. Tu ni dolgo zdržal, te 27. aprila 1956 ga je registrirala ljubljanska Svoboda. Kmalu je Zajko to prijavo preklical in se spet vrnil v rodno gnezdo — Krim, za katerega je tudi nastopal. Če bi se tu ustavil, bi mu nekako še opravičili. Nemirna kri pa ga je gnala spet na pot, tokrat že izven meja Ljubljane — v Tržič. Tržiški nogometni klub ga je prijavil z datumom 16. november 1956. Baje so mu zagotovili službo, govorilo se je (točnih podatkov nismo mogli zvedeti), da Se dobil celo *nekaj na roko< in irano. Pa pustimo te govorice. Dejstvo je, da je bil to v slabih osmih mesecih že njegov peti klub. Potem je bilo nekaj narobe. Zajko je vzel izpisnico, pot pod noge in že se je spet pojavil v Ljubljani. Tokrat se ni vrnil nazaj li Krimu, ampak je vrgel oko na Poštarja, hkrati pa tudi na Slovana. Za kateri klub se je odločil. oziroma kateri klub se je odločil zanj. še ni določeno. B. Zajko je sicer kot pravijo >mala ribat. Ni dobival sto in sto tisočev dinarjev, kot so jih preje male za razne prestope razne tzvezde* naših ligaških moštev. Kaže pa, da je le iskal koristi. Ker je bil pa po navadi razočaran, saj mu mali klubi niso mogli nuditi bogvekaj, je potoval naprej in naprej. Njegov primer je eden izmed tistih, ki v našem športu, žal, niso redki. Prin^er. knko skuša človek, ki ga je nek klub vzgojil — če to lahko imenujemo vzgojo — izkoristiti določene prednosti ki jih nimajo drugi. Nekaterim to uspe, drugi pa ostanejo Ahasverji večni popotniki. V. S. RAZGOVOR Z ZVEZNIM TRENERJEM SKAKALCEM FRANCEM PRIBOSKOM Občutek manjvrednosti ali nazadovanje? Mnogi slabši skakalci so že premagali naše Ljubitelje smučarskega športa v zadnjem času precej vznemirjajo neuspehi nailh vrhunskih skakalcev. Letos so doživeli že več porazov. Vzrok temu pa menda m v trenutni formi tekmovalcev, temveč je posledica napačnega dela z njimi že od olimpijskih iger dalje. Tako meni tudi rjihov trener tov. priboSek, ki smo ga po zadnjem neuspehu jugoslovanskih reprezentantov v Zeli am See povabili na kratek razgovor. Poglejmo, kaj pravi: MNENJA SO NAPAČNA »Glede neuspeha naših skakalcev | »strokovnjaki« menijo, da rutiniranemu tekmovalcu ni potrebna daljša so tu in jih ni moč prikriti. Vse pa bomo lahko popravili le s treznimi ukrepi, ker smelo trdim, da imamo trenutno boljši material kot marsikatera tuja dežela. Toda lotiti se moramo načrtnega dela.« ZA PLANICO — PSIHIČNA PRIPRAVA Na vprašanje, kaj meni o pripra- Je dejal tov. Pribošek, »iščejo vsi' priprava za dosego uspehov. Takšno vah za Planico. Je tov. Pribošek dejal, ^ vrrnlfc tja m kler Uh Hplanskn ni V 7[»ri*5pnn mnpnlp s** nam 1e že nešte- Kr* trphn tekmovalce naiorei DO- 4 vzroke tam, kjer Jih dejansko ni. V ; zgrešeno mnenje se nam je že nešte-zadnjih letih so se naši tekmovalci . tokrat maščevalo, zlasti pa v zadnjem pojavili skoraj na vsakem tekmova- času. Nasprotno; vsakomur Je potreb-nju v slabi formi, čemur pa niso sami | no, da vadi skozi vse leto ln morda krivi. Težave so pač tam, da nekateri I ne le nekaj kratkih dni.« Najboljši avstrijski smučarji in verjetno tudi na sveto, trikratni olimpijski zmagovalec Toni Sailer, Anderl Moiterer, Josl Rieder in Putzi Frandl so odpotovali v ZDA. Avstrijski smučarji se bodo udeležili velikih tekem v najbolj poznanih ameriških smučarskih središčih in sicer v Aspenu, kjer le bilo 1950. leta sve-:ovno smučarsko prvenstvo, v Sun Waleyu, kjer bodo prihodnje zimske olimpijske igre in v kraju Stowey. Naša slika prikazuje (od leve proti desni) Soileria, Moltererja. Krandlovo in Riederja tik pred poletom prek Oceana, s seboj je ta mala skupina vzela 25 parov smuči. Neko podjetje je izkoristilo pozornoat fotoreporterjev. Popularnim smučarjem je stisnilo pod pazduho dariloj seveda z napisi, ki povedo, kdo jih je podaril. da bo treba tekmovalce najprej potegniti iz trenutne krize. Vrniti jim bo treba samozavest, nato pa jih v tem, sicer kratkem obdobju, temeljito psihično in fizično pripraviti. To velja zlasti za glavne kandidate Zidarja. Roglja, Krznariča, Saksido in morebiti Langusa, ki nas bodo po vsej verjetnosti zastopali na planiški prireditvi. »To pa bomo lahko storili z načrtnim treningom, pri čemer pa nujno potrebujemo pomoč vseh tistih, ki jim je pri srcu uspeh naših reprezentantov 10. marca na planiški velikanki,« Je zaključil svoje pripovedovanje. | Vojna pošta 7345 — Split razpisuje natečaj 2 • f za potrebe v svojih ustanovah na Jadranu, in sicer za sprejem | in to: večiega števila strokovno-tehmenega kadra gradbenih inženirjev in tehnikov, inženirjev arhitekture in tehnikov, ladjedelniških inženirjev, strojnih in-i ' ženirjev ln tehnikov, vojaško strojnih Inženirjev, inže- nirjev metalurgov, inženirjev tehnologov in tehnikov, elektrolnženirjev — šibki tok, elektroinženirjev — jaki tok. Inženirjev — ekonomistov, geodetskih tehnikov Temeljne plač? za vse strokovnjake so po uredbi o plačah državnih uslužbencev. Razen osnovne plače pripada inženirjem in tehnikom dopolnilna plača predpisane višine v določenem znesku. Razen osnovne plače in dopolnilne pripada vsakemu inženirju in tehniku dodatek na službovanje v JLA ki se določa po službenih letih. Za inženirje — izredne strokovnjake — je lahko dopolnilna plača tudi višja. Stanovanja bodo zagotovljena za sprejete uslužbence v novih stanovanjskih poslopjih, ki bodo dograjena v letu 1957 in 1958. Prošnje z življenjepisom, spisanim s pisalnim strojem pošljite na V. P. 7345-12, Split, najkasneje do 1. aprila 1957. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje iz člena 50 Zakona o državnih uslužbencih. Vsa potrebna pojasnila, v zvezi s tem natečajem lahko dobite pri vojni pošti 7345-12. Split. Vojna pošta 7345, Split 1 Brzojavke- £ SAN JOSE, 19. febr. (Reuter). — V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo vodi Kostarika proti Gvatemali s 3:1, Tekma ni bila končana, ker igralci Gvatemale niso hoteli priznati tretji nasprotnikov gol v 15. mi-miti drugega polčasa. Zantevali so od ! sodnika, da gol razveljavi. Ker pa le-ta i ni preklical svoje odločitve, gvatemalski NOGOMET Jutri »Ljubljana« : Rudar Jutri, v četrtek, ob 15.?« bo na sta- ZA »ZLATO PUŠČICO« v Ljubljani, Kranju in Ptuju Po rezultatih , ki »o dosegli naši najboljši strel Od kdaj opažate npadanje kvalitete? »Na lanski olimpiadi v Cortinl so dosegli naši skakalci zelo zadovoljiv uspeh. Pustili so za seboj vse Cehe, Poljake, Italijane, Francoze in še mnogo drugih. Ta uspeh pa Je marsi- . - koga zavedel, kajti dosegi! so ga v dionn »Ljubljane« v SiSki prijateljska kratkotrajnem, komaj dvanajstdnev- nogometna tekma med trboveljskim Ko- nem treningu! Štirinajst dni kasneje darjem iri dontaro »Ljubljano«. V prvi smo bili razočarani na tekmovanju tekmi ki je bila minuli »eden v Trbov- za »Pokal Kongsberg«, nato pa Se na Jjah j, zmagal Rudar s 4:5. naslednjih nastopih. Naši tekmovalci u-j __ •notni »ni — 80 biI1 poraženi od mnogih manj zna- Vstopnice bodo po enotn. cen, ^ ^ prlprava Je blla torej pre. 50 dinarjev. kratkotrajna in preslaba. Vrh tega pa V nedeljo dopoldne ob M.45 pa bo ^ je pojavn prj naših skakalcih ob- na stadionu ▼ Šiški prijateljska mladin- čutek manjvrednosti tudi glede na tiste nasprotnike, ki so Jih nekdaj sami z lahkoto premagali. Odtlej se vrstijo neuspehi leto za letom.« TUDI LETOS PODOBNE NAPAKE Alt so se omenjene napake pojavile tudi letos? »Vsekakor. Kljub dobrim snežnim razmeram smo začeli z rednim treningom šele ob koncu decembra, tekmovanja pa so bila na sporedu že v začetku Januarja. Zlasti velja to za avstrijsko-nemško turnejo, na kateri i igralci niso hoteli nadaljevati igre. Sod-| nik je zato 15 minut pred koncem zaključil tekmo. 0 LE HAVRE, 19. febr. (Reuter). — Namiznoteniška reprezentanca Avstralije je premagala Francijo s 4:1. m WELINGTON (Nova Zelandija), 19. febr. (Reuter). — Nova Zelandija ne bo sodelovala v letošnjem tekmovanju ra Davisov pokal, ker je najboljši igralec Jeffrobson odpovedal svoje sodelovanje. Nova Zelandija bi morala igrati v prvem kolu evropske cone i Libanonom. # NEW YORK, 19. febr. (Reuter) — Sinoči je madžarski boksar Stefan Redi »remagal po točkah bivšega svetovnega »oksarskega prvaka ▼ poftežki kategoriji, Amerikanca Demarca. Dvoboj je trajal 10 rund. # DENVER (Colorado— ZDA), lt. febr. (Reuter). — Svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji Amerikanec G*- — ney Fulmer je premagal svojega rojaka Duranda po točkah v desetih rundah. # MOSKVA, 19. febr. (TASS). —Moskovski Spartak je premagal poljsko hokejsko reprezentanco s 4:0. # MOSKVA. 19. febr. (AP). — Torpedo iz Gorkega je premagal japonsko hokejsko reprezentanco s *:1. To je že četrti poraz Japoncev v SZ. MOSKVA, 19. febr. .(Radio Mo- ška tekma med državnim prvakom grebškim Dinamom in »Ljubljano«. JAVNA LICITACIJA Uprava carin FLRJ bo nabavila približno 1000 parov letnih službenih oblek za carinske uslužbence Nakup bo izveden z javno licitacijo prek pismenih ponudb, ki jih je treba predati v zapečatenih kuvertah naravnost, ali po pošti komisiji, ki vodi javno licitacijo. Proračunska vrednost nakupa je 8,000.000 dinarjev Javna licitacija bo 14. marca 1957 ob 10. uri v zgradbi UPRAVE CARIN FLRJ, Beograd, Terazije 27/VI, soba št. 7. Pogoji javne licitacije so na ogled vsak dan do začetka javne licitacije. Udeleženci te licitacije so lahko vse gospodarske organizacije v okviru svoje dejavnosti. Udeleženci morajo pri Narodni banki FLRJ položiti v gotovini ali garantnem pismu na račun kavcije 2 % od proračunske vrednosti nakupa. Iz Uprave carin FLRJ Stev. 2191 z dne 14. februarja 1957 636 ms skva). — Rezultati XIX. ruskega šahovskega prvenstva: Bronstein — Gurge- nidze 0:1 (!), Talj — Tarasov remi, Nežinetdinov — Klaman 0:1, Mikena« — Petrosjan remi, Antošin — Stoljar Oti, Tol uš — Tajmanov 1:0. Ostale partije so bile prekinjene. Na lestvici vodi Talj z 12 5 točke, # SPLIT, 19. febr. —. Nogometaši večkratnega poljskega državnega prvaka CWKS so zaključili v Splitu petnajstdnevni trening. Njihov vodja, polkovnik Prszyplak, je izjavil, da je trening poljskim nogometašem zelo koristil. Jutri bo CWKS igral prijateljsko tekmo s Hajdukom, v nedeljo pa bodo Poljaki igrali 8 Partizanom. Po beograjski tekmi Bodo jih doslej renjskih tekmovanjih je nastopilo čez nasi tekmovalci vedno sodelujejo. Zi- gostovali še v Grčiji, nato pa »e bodo •lei v ne- 2000 strelcev, največje presenečenje pa dar in Langus sta na tej turneji do- vrnili domov. Poljske nogometaše je da- katnrih okraiih v tekmovanju za je drugo mesto povsem neznanega Ko- živela neuspeh, pa spet ne po lastni ne« sprejel predsednik OLO Split, Uu- .Zlato Dušici I.hko sklenamo da iiha. Rezultati: Cern« (Puškar) MJ, Ko- krivdi. Krivi so tisti, ki so ju poslali mamč , . _ , t . P . .P^ ..' i /Ki m nir int W7 Hinn navntnik) 2?5. na efart Aonra« c n vlHpli niunn nre- 0 DEOGRAD, 19, febr. — Sekreta- riat zveze Jugoslavije je sklenil, da bo na mednarodnem turnirju v Bratislavi od 20. marca do 4. aprila igral mojster Ma- hodo na finalu v Izoli 1* In inh (NNaklo) 277, Otrin (Javornik) 275, na start, čeprav so videli njuno pre-17 marca zbrali tisti tekmovalci ki 1 Sekne (Jesenice) 275, Luznar (Radov- majhno pripravljenost, česar sta se * —* zavedala tudi skakalca sama. Po tre- bodo dosegli več kot 270 krogov. Ljubljana: od 463 strelcev Lz 49 družin je prvo mesto osvojil lanski državni prvak v streljanju s precizno pištolo Karel Umek ki je dosegel 2 kroga več od nosilca »Zlate puščice«, Planinca. Rezultati: Umek (H. Ivanu* 281, Planine (Diopter) 279, Mikolič (Diopter) 279, Kastelic (Olimpija) 277, Maren (T. Tomšič) 277. Kranj: najboljši rezultat v Sloveniji je dosegel član strelske družine »Puškar* iz Kranja, Černe — 283. Na Go- • SKOPLJE, 19. febr. - Na posvetovanju predstavnikov vseh športnih in družbenih organizacij v Makedoniji so sklenili, da bodo letos organizirali množične športne igre delavske, srednješolske in vaške mladine Makedonije. rezultati ptujskih stTelceT so n1ngu v Planici je bilo stanje Se do-»labi in je skoraj gotovo, da ta okraj ne kaj zadovoljivo. Sledila pa je naporna bo imel na republiškem prvenstvu niti švicarska turneja. Uspeh naših ska-enega strelca: Rezultati: Ratajc (Tur- palcev nas je tudi tokrat zadovoljil, niiče) 258, Laura (Železničar) 258. Kor- Toda zatem bi morali počivati. Tako par (Kidričevo) 2*4, Skok (Turniiče) 2J5. je bilo f.c lani dogovorjeno, vendar se tega letos niso driall. In posledica? Velik neuspeh Zidarja in Roglja v Garmisch-Partenktrehenu Vsi vemo, da so st tekmovalci želeli počitka. K vsemu temu so se pridružile še stalne nevšečnosti, ki se pojavljajo zaradi potnih dokumentov pred potovanjem, slabo razpoloženje v času nastopov in še bolj slab odnos spremljevalcev nastopajočih so dodali svoje. Neuspehi Šahovsko prvenstvo MARIBORA . Ostre borbe Maribor, 19. febr. — V nadaljeva-nju šahovskega prvenstva Maribora so bile na sporedu borbe IV. kola, ki so bile zelo ostre ln zanimive. Končane so bile le tri, in sicer Njegovan — Babič 1:0, Hočevar — Majerič 1:0, Kos — Ačko 1:0, medtem ko so bile ostale prekinjene. Po IV. kolu vodi Njegovan s 3,5 točke pred Kosom 3 (1), Hočevarjem 2,5 (1), Babičem 2,5, Drobnikom 2. Ilgom 1,5 Itd. • ZAGREB, 19. febr. — Državno teniško prvenstvo v pokritih prostorih bo na zagrebškem velesejmu 25. februarja. To bo v zgodovini našega tenisa prvo državno prvenstvo v dvorani. rio Bertok. šZJ pa ni »prejela vabila ar- ? en tinske šahov.ske federacije, naj poš-ie svoje predstavnike na turnir v Mar diel Plato, ker ne more plačati potnih stroškov za igralce. • BEOGRAD, 19. febr. — Na zadnjem sestanku izvršnega odbora Teniške zveze Jugoslavije so določili datum dvo-boia z Mehiko v okviru Davisovega pokala. Dvoboj bo na Tašmajdanskem stadionu 26., 27. in 28. aprila. 0 BEOGRAD, 19. febr. — Na plenumu Brodarske zveze Jugoslavije so sklenili, da bo letošnje državno prvenstvo ▼ kajaku na mirnih vodah avgusta v Mariboru. na divjih vodah pa konec maja in v začetku junija na Ibru. Naši kaja-kaši se fcodo razen nekaterih mednarodnih tekmovanj doma udeležili tudi svetovnega prvenstiva v kajakslalomu, ki bo v zahodnonemškem mestu Augsburgu. UPRAVNI ODBOR Tovarne trikotaže »U1BHIT GORJA\« NOVI GRAD — ISTRA razpisuje natečaj za: ^ N 1. komercialnega vodjo z ekonomsko fakulteto iin triletno prakso na vodilnih dolžnostih ali s srednjo strokovno izobrazbo in osemletno prakso Sprejme v službo: 2. tekstilnega inženirja ali ekonomista za analitika proizvodnje 3. dve strojepiski za delo v sekretariatu in komercialnem oddelku 4. mojstra trikotažnih tkanin za poslovodjo pletilnice z daljšo prakso na vodilnem mestu — visokokvalificiran 5. mojstra krojača za poslovodjo trikotažne konfekcije z daljšo prakso na vodilnem mestu — visokokvalificiran 6. visokokvalificiranega mehanika precizne mehanike, ki je delal pri finih pletilnih strojih 7. dva modelarja za volnano trikotažo s prakso 8. 15 kvalificiranih trikotažnih pletilcev ali polkvalificiranih z daljšo prakso Plača po tarifnem pravilniku. Družinska stanovanja zagotovljena pod 1., 2., 4., in 5. Za ostale pa samska stanovanja. Hrana zagotovljena 'v lastni restavraciji. Pismene ponudbe pošljite sekretariatu podjetja. 506 iiiitiiiiiniiiitiniiiiiiiiuituiiuimniimiiiiniiiiuiiHuiiiuuiHHiiiiiDUHiniuui^umiiiiimnmHiKnininnuuHuuiuinuiuHinnMuUHUiBiuinimHiiii PATRICK Q O 1 N T I N SAMEGA SEBE 63 ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE Mumey se je bila domala onesvestila. Sam sem na moč zaželel, da bi bila čimprej od tod. Popadel me je obup, ker mi je strašni pogled vzel vso moč, da se še premakniti nisem mogel. Trajalo je nekaj minut, da si je dekle opomogla. Z roko se je uprla name in tako sva skupaj počasi odšla iz hiše, da bi zajela vsaj prgišče svežega nočnega zraka. Bergla mi je ožulila kožo pod pazduho, da me je bolelo. Naslonil sem se ob zid kraj vrati da bi se oddahnil. — Mi daš cigareto? — sem vprašal dekle. To, da je morala nekaj storiti, jo je zdramilo iz njene otrplosti. Skrbno je potipala po žepih, potegnila iz levega cigaretnico, jo odprla, prižgala cigareto in mi jo vtaknila med ustni. Tobačni vonj mi je bil kakor zdravilo po vsem tistem strašnem smradu. Bil sem vznemirjen kakor Mumey, a ne zaradi tega, ker sem videl mrtvaka, temveč ker mi je to odkritje zapletlo vse štrene in nisem mogel nobene več razvozlati. Mumey Je bila prstena v obraz in mesečina mu je dajala mrtvaško podobo. — Kako ti je, mala? — Dohro, — je lagala sama sebi. — Zal mi je, da sem te zavlekel sem. — Ne govori neumnosti! Ti nisi ničesar kriv. Odsekano je umolknila, in tedaj sem še toliko huje občutil mrtvaško tihoto, ki naju je obdajala. — Napačno sva sklepala, — je potem rekla s čudnim glasom. — Vse najine sumnje so bile zgrešene. — Mar hočeš reči, da nisva prav premislila? — Kam meriš? — Me ne razumeš? O Selenini zahrbtnosti ni moglo biti nobenega dvoma več, vsaj zame ne. Vendar je to novo odkritje izzvalo v meni globoko, čeprav nemara nesmiselno otožnost, občutek praznine, pobitosti, kakor da sem Seleno ljubil, preden sem odkril njeno peklensko početje. — Me nisi razumela? — sem ponovil. — Skraja sva mislila, da je Gordy zastrupil svojega očeta in da ga je Selena zasačila pri tem. Potem se nama je zazdela verjetnejša misel, da sta ga dogovorno ubila. Zdi se mi, da je bila v tem napaka. Dejansko je Selena zavdala tvojemu očetu in jo je Gordy zasačil pri zločinu. Ravno narobe, kakor sva spočetka ugibala. Selena je vedela, da ne bo imela mirnega življenja, dokler bo vedel za njeno skrivnost pijanec, ki bi jo utegnil vsak hip izdati. Varneje je bilo zanjo, da ga je speljala sem gor in ga tu spravila s poti. Ko si je naprtila že prvi zločin, ji je bil drugi toliko lažji. Da niti ne govorim • tretjem, ki ga je zasnovala proti meni. — Selena? — je Mumey glas hripavo zahreščal. — Zakaj je ona morala ubiti mojega očeta? Oče se je namenil spremeniti oporoko nekomu v škodo, toda nikakor ne v njeno. — Kaj se ne spominjaš? Tvoj oče je tisto jutro odslovil Yun3 očitno zaradi tega, ker ga je videl v družbi z njo, kakor si mi sama pravila. Morda ji je Yun potem celo pomagal. Se ne spomnil kako je s svinčnikom prekrižal pot, ki si mu jo narisala na papir* prav tu, kjer je ta hiša in kamor naj bi me spravil. Sama si r^Kl0’ da je Yun sposoben skriti človeka in nekaj minut pozneje pozabiti nanj. Morda Seleni ni pomagal pri umoru, a skoraj gotovo ie odtrgal pod in mrtveca stlačil podenj. In potem še avto splavil v garažo. — Toda po oporoki Selena ne more podedovati niti dolarja' če Je Gordy mrtev. — Potemtakem tedaj ni poznala oporoke. Saj je ni poan®1 nihče izmed vas. Ko je odvetnik dan po pogrebu oporoko prebral« so bile vse Selenine sanje o bogastvu pokopane pod tistimi ploščam*-Preživeti je morala tedaj hudo neprijetne trenutke. Potem pa s® je pojavil Knut in položaj se je zanjo razčistil, ko ste mene zapAe v igro. — Ti torej misliš, da ne mama ne Knut nič ne vesta, kaj vse se je zgodilo. — Ne, ne vesta. Vsaj za gotovo ne. Knuta je preveč strah, bi se zapletel v tak umor, čeprav je zaljubljen v Seleno. Tvoi^ maiti pa, mislim, da ne bi nikoli privolila v to, da bi Gordyja ub > že zaradi dediščine ne. — Ne, — me je odločno popravila Murney, — niti za sto mil* janov dolarjev nel DNEVNE NOVICE ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Zdravstveni dom Moste, Krekova ulica 5: dr. Helena Trobec, tel. 31-358, Jf odsotnosti zdravnika kličite telefon «. 30-300. Dekanat Prirofloslovno-matematlč-Jio-filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sporoča, da so v smislu 27. člena Splošnega zakona o univerzah na fakultetni objavni deski objavljena imena kandidatov, ki so se prijavili za razpisana mesta asistentov jn lektorjev, objavljena v Uradnem listu št. 48 od 31. decembra 195« in št. 2 24. Januarja 1957. Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavija — Franclja prireja vsako J- in 3. sredo v mesecu ob 20.30 Jour '!xe v Klubu kulturnih ln znanstvenih delavcev, Wolfova l-III. Nocoj bo brala svoje francoske prevode iz slovenske in Jugoslovanske poezije prof. Sldonija Jeras. Vabljeni člani društva ‘U kluba. Vstop prost. Upravni odbor Društva gradbenih inženirjev In tehnikov LRS sporoča vsem svojim članom, da bo v soboto, 23. februarja 1957 redni letni občni *bor društva z naslednjim dnevnim redom: dopoldne ob 9 otvoritev, volitve predsedstva in komisij ter referati — »Perspektivni razvoj gradbeništva« (referent tov. ing. Marjan Brilly), •Gradbeni problemi pri razširjanju Koprske luke« (referent tov. Ing. Roman Čelik), »Nekaj problematike o Sradnjl Nove Gorice« (referent tov. 'ng. Maks Stepančič), diskusija o referatih; popoldne ob 16. url poročila odborov z razpravami o njih. poročilo nadzornega odbora z razrešnico dosedanjih odborov, predlog proračuna *h volitve novih odborov občni zbor “o v stekleni dvorani hotela Union. Ibe-Zbe ntZINnciBA IN D F / O D OR 1C K I /TOALETNO Mito' FLEX slovi za čiščenje mastnih niadežev ln ga lahko kupite v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Pazite »a znamko FLEXI TEINT BELL kozmetična maska napravi tvoj obraz mladosten ln svež. Žrtvuj nekaj minut za masko, preden ?rat v družbo ln ne bo tl žal. Novosti »Puder« krema »Eveline« V treh niansah pokrije vse pomanjkljivosti kože. daje privlačen ln svež ten. Dobite Jo v vseh drogerijah in Na-Ma v Ljubljani, Mariboru Kranju. ln PUTNIK SLOVENIJA obvešča: Škofja loka — pozori PUTNIK SLOVENIJA prireja v sredo, 20. februarja s pričetkom ob 20. uri Predavanje IZLET V ITALIJO. Predavanje bo v dvorani kulturno-umet-niikega društva na Spodnjem trgu. LJUBLJANČANI! - , PUTNIK SLOVENIJA prireja v če- 21. februarja s pričetkom ob 20 Predavanje IZLET V ITALIJO. Pre-?avanje bo v stekleni dvorani hotela union (vhod skozi restavracijo). Zaradi velikega zanimanja je to že TRETJA PONOVITEV predavanja v Ljubljani. MARIBOR — POZORI PUTNIK SLOVENIJA prireja v petek, 22. februarja s pričetkom ob 20 Predavanje IZLET V ITALIJO. Predavanje bo v dvorani Ljudske univerze v ZADRUŽNEM DOMU na PARTIZANSKI CESTI 6. Nadvse zanimivo pripovedovanje o Šestdnevnem potovanju po ITALIJI (RIM—NEAPELJ—FIRENCE—BENETKE) spremlja nad 200 barvnih diapozitivov. Na predavanju boste lahko dobili tudi programe letošnjih Izletov. Pester in zanimiv program nudi dovolj Izbire za vsakogar. K številni udeležbi na predavanj« vljudno vabi — PUTNIK SLOVENIJA. PREDAVANJA . Gospodinje! V četrtek, dne 21. februarja bo drugo predavanje lz ciklu* !* »Dom ln gospodinjstvo« Ing. Ivana •jlemenčlča: »Ogrevanje stanovanja«, predavanje bo ob 20 v dvorani Prlro-ooslovno-matematlčne fakultete, vhod a Gosposke ulic«. _ Geografsko. društvo Slovenije vabi P* predavanje asistenta Milana Slfrer-•* * naslovom: »Nekaj o perlglaclalu na Slovenskem s posebnim poudarkom , a Kamniški Bistrici«. Predavanje bo v sredo, 20. februarja ob 20 v balkon-■K1 predavalnici na Univerzi. KONCERTI , v petek, dne 22. februarja, koncert zeleni abonma. Dirigent Slavko ČJatifi iz Zagreba. Solisti: Vanda Gerbičeva, Božena Glavakova, Janez Lipušček ln Danilo Merlak, pianisti: S^arljan Lipovšek, Pavel Slvle, Jeni j>rebot - Komarjeva. Lukec Zdenka varJeva. Spored: Slavenskl »Pečal- °aru ln Stravinski »Svatba« — Izvaja "JeSanl pevski zbor Slovenske filhar-jjonlje ■ spremljavo lnstrumenta- 2 BLEDA KINO 6 »BLED«: Francoski zabavni film: in 13102 Poste*3e‘- Predstavi ob 17 °IZ NOVEGA MESTA KINO ,, »KRKA«: Ameriški film: »Dar jrtB Vtvici«. VESTI IZ TRBOVELJ KINO t„ »DELAVSKI dom«' Amer, barvni J*ni: »Zadnjikrat sem videl Pariz«. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega nipo-"Onega VOJKA BRATINA * Predmeje se iskreno zahvaljujemo SJern množičnim organizacijam iz rredmeje, G V Predmeja, GG Nova rprlca, revirnemu vodstvu, Združenju Rezervnih oficirjev, organizaciji ZB ln Pevskemu zboru LIP lz Ajdovščine, £.°vski ln Strelski družini, organizacij ZB go in rudniku iz Idrije za Podarjene vence ln udeležbo pri pogrebu. Garniziji JLA Ajdovščina ln 'xipava za Izkazane poslednje vojaške '•asti pokojniku. Žalujoča žena Ivanka s sinovoma Bojanom ln Ivanom, hčerko Na-_ talijo ter oče, brat ln sestre. . GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 20. febr. ob IS: Shakespeare: »Henrik IV.« (II. del). Zaključena predstava za I, gimnazijo, Kranj. Četrtek, 21. febr.: Zaprto. Petek, 22. februarja ob 15.30: Miller: »Spomin na dva ponedeljka« in »Pogled z mostu«. Abonma Petek I. popoldanski. Sobota, 23. febr. ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (II. del). Izven ln za podeželje. Nedelja, 24. februarja ob 15: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Izven in za podeželje. Ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. Obveščamo občinstvo, da smo po okrevanju Igralcev J. Cesarja ln S. Severja ponovno uvrstili v repertoar Axelrodovo komedijo: »Sedem let skomin«. Prva predstava bo v nedeljo, 24. februarja zvečer. Rezervacij«: pismeno na Glavno tajništvo SNG, Cankarjeva 11 ali telefon 22-528. OPERA Sreda, 20. febr. ob 19.S0: Donlzettl: »Ljubezenski napoj«. Abonma red E. Četrtek, 21. febr. ob 19.30:: Baletni večer; HSndel: »Ljubezen In pravda«; Pia Mlakar: »Plesalec v sponah«; Vilko Ukmar:'»Lepa Vida«. Abonma red F. Petek, 22. febr.: Zaprto. Sobota, 22. februarja ob 19.30: Verdi: »Othello«. Gostovanje tenorista J. Gostlča. Abonma red U. Nedelja, 24. febr. ob 15: Smetana: »Prodana nevesta«. Gostovanje dirigenta Cirila Cvetka. Popoldanska predstava. Izven ln za podeželje. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE sreda, 20. februarja ob 20: Platon-Sovrd: »Poslednji dnevi Sokrata«. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža sreda, 20. februarja ob 20; M. Gorki: »Malomeščanl« Abonma LMS II. Četrtek, 21. febr. ob 20.30: A. Camus: »Pravični ljudje«. Abonma GSS. — Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 22. febr. ob 20: Cankar-Smerdu »Martin Kačur«. Zaključena predstava«. Sobota, 23. februarja ob 20: Cankar-Smerdu: »Martin Kačur«, izven. Nedelja, 24. febr. ob 15: Anat. France »Cralnquebllle«. Izven, popoldanska nrpri?tfivn Ob 20; »Večer v čitalnici« — 'Vilharjeve šalolgre. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom SreBa, 20. februarja ob 20.30: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, veseloigra. Red D. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 23. febr. ob 20: Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra. A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. Izven. Nedelja, 24. februarja ob 16: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, veseloigra. Popoldanska predstava. Izven. Ob 20: Ogrinc: »Kje Jo meja«, veseloigra. A. T. Linhart: »Zupanova Večoma pred- MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg 1 Četrtek, 21. februarja ob 17: J. Malik: »Žogica Marogica«. Sobota, 23. februarja ob 17: Pengov-Slmončič: »Zlata ribica«. Uprizorjena prvič v sezoni Ob 20.30; Fr. PoccI: »Čarobne gosli«. Samo za odrasle. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 24. febr. ob 17: Slmončlč-Pengov: »Medveda lovimo«. Proaaja vstopnic'za vse predstave od srede dalje (razen nedelje) od 10 do 12 na upravi: Resljeva cesta 28, telefon 32-020, in pol ure pred vsako predstavo (tudi ob nedeljah) pri gledališki blagajni. MflRmORSKF VESTI DEŽURNA LEKARNA Sreda, dne 20. februarja: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. Četrtek, dne 21. februarja: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 20. februarja ob 19.30: Betti: »Zločin v sodni palači«. Red Sreda. Nekaj sedežev ln stojlSč v prodaji. Četrtek, 21. februarja ob 19.30: Mas-senet: »Manon«. Red LMS-1. KINO PARTIZAN: Ital. barvni film: »Atila«. UDARNIK: Ameriški film: »Ne kot tujec«. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek. 21. februarja ob 16: B. Nušič: •Narodni poslanec« Red LMS II. RADIO LJUBLJANA Spored za sredo, 20» februarja 195? Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 22.55. 5.00 do 7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20 do 7.25 Naš jedilnik — 8.00 Zakliuček od daie — 11.00 Slovenske narodne pe Miloša Kosca — 11.35 Radijska šola MicKa*. komeflij*. stava, izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje na telefon 32- KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Francoski film KINO »MESTNI KINO«: »Pesmi lz Kumbare«. Jugosl. film: višjo stopnjo (ponovitev) Milenko Šober: Z Rogom po svetu — 12.05 Opoldanski operni spored — 12.30 Kmetijski nasveti — Adolf Šauperl: Obrezovanje breskev 13.40 Igrajo solisti plesnega orkestra i Radia Ljubljana Tn kvartet Jureta Robežnika — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo (ponovitev) prir. Rosanda Sajko: čarobni kompas — 14.35 Naši poslušalci čestitajo-in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature — VVilliam Sansom: Claeysova smrt — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Kultturni pregled — 18.15 Skladbe Matije Tomca m Janka Ravnika 18.30 Zunanje-politlčni feljton: Nemški problem — 18.45 I2 svetovne zakladnice samospevov — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Richard Strauss: Saloma — glasbena drama v 1 dejanju — 21.40 Lahka gl. — 22.15 Jazz-cocktail — 22.15 do 23.00 UKV program: Nočni koncert — 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). II. program (na valu 202 m) 8.00 Poročila — 8.05 Slavni solisti vam pojo in igrajo — 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) — 9.15 Iz zabavnih filmov in glasbenih revij — 10.00 Napoved časa in porodila — 10.10 do 11.00 Dopoldanski simfonični koncert —12.30 Znane orkestralne skladbe 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 13.10 Zaigrajmo in zapojmo — 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila — 14.35 Operni odlomki — 15.00 do 15.15 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved — 22.15 do 23.00 Nočni koncert. »Očka, mamica, služkinja in jaz« Tednik; Filmska novosti. Predstave ob IS, 17 1» ln 21 V glavni vlogi Robert Lamoureux (2 MURSKE SOBOTE »PARK«: Danski film: »Se ni prepozno«. Predstavi ob 17.80 ln 20. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 23. februarja ob 20: Gostovanje Mariborskega gledalliča: »Zločin v sodni palafl«. Ugo Bettl. Nedelja, 24. februarja ob 15.30: Patrick: »Vroča kri«. — Gostovanje Drame SNG lx Maribora; ob 20: Bratko Kreft: »Kreature«. Gostovanje Drame 'SNG lz Maribora. KINO »METROPOL«: Ital. film: »Suknja«. »UNION«: Jugosl. film: »Veliki ln mali«. IZ 2 AL CA KINO »SLOGA- AmerlSkl film »Trobente opoldne« Tednik: Filmske novosti. Predstav« ob IS, 17, 1S ln 21. Ob 10 matineja Istega filma. — V glavni vlogi Ray Mllland. KINO »TRIGLAV Italijanski film Kruh, ijuttezen in ljubosumnost Tednik. V glavni vlogi Vittorio de Sica ln Gina Lollobrigida. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od IS dalje. AmeriSkl mo«. KINO film: »Vlaki vozijo ml- VEST1 IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Petek, 22. februarja ob 20: Alojzij Remec: »Magda«. Premiera. Sobota, 23. februarja ob 20: Alojzij Remec: »Magda«. Izven. Nedelja, 24. februarja ob 16: Alojzij Remec: »Magda«. Izven in za podež. KINO »ST0R2IC«: Ameriški film: »Maščevalci«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Zadnjikrat. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško deiurno sluibo na Je* senlcah Ima dr. Mirko VrSnar, Prešernova cesta. KINO »RADIO«: Premiera amer. zabavnega filma: »Darilo na vrvici«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAVŽ«: Zaprto. »ŽIROVNICA«: Avstrijski zabavni film: »Dokler boS pri meni«. Predstava ob 18.30. DBOBN1 OGLAS) ŠOFERJE C ln D KATEGORIJE sprejmemo. Zglasite se v upravi ECZ, Ljubljana, remiza. RAZPIS. Okrajna obrtna zbornica Novo mesto razpisuje tečaj za pripravo kandidatov za mojstrske Izpite. Interesenti naj se prijavijo pismeno ali osebno v pisarni zbornice do vključno 1. marca. Tečaj-nina, v katero so vračunani tudi stroSkl za zvezke ln papir, znaSa ca. 3000 din za osebo. Vse informacije dobite v zbornični pisarni v uradnih urah. 507-1 KINO »UNION«: Premiera ameriškega filma: »Zene orkestra«. Tednik. — Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. — V glavni vlogi George Montgomery ln Ann Rutherford. KINO »VIC«: AmerlSkl barvni film; »Bitka v soteski«. Filmske novosti. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. — V glavni vlogi Jeff Chandler. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Zellm te«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Jugoslov, film: »Potniki s Splendlda«. Filmske novosti St. 5. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja slovenski film: »Trenutki odločitve«, predstavi vsak dan ob 10 ln 15. SGP »PRIMORJE« — AJDOVŠČINA razpisuj« javno licitacijo slikarskih in pleskarskih del za: Stanovanjska hiša v Ilirski Bistrici: razpisana vsota . . . . . Slikarska dela 83.000 Pleskarska dela 249.000 din Stanovanja MLO Ajdovščina: razpisana vsota 158.000 178.000 din Peterček v Anhovem: razpisana vsota 66.000 250.000 din DOZ upravno poslopje Nova Gorica: razpisana vsota 126.000 353.000 din Licitacija bo 4. marca 1957 ob 12. uri na direkciji SGP »Primorje« v Ajdovščini. Ponudbe oddajte do navedenega dne v Ajdovščini. Popise in razpisne pogoje lahko vsak dan osebno ali po pošti dvignete na direkcij L 504 UPRAVNI ODBOR LEKARNE V SLOVENSKI BISTRICI . razpisuje mesti za diplomiranega larmacevta ln larmacevtskega pomočnika s strokovnim Izpitom Plača po uredbi, dopolnilna po pravilniku 500 KINO »S I S K Ai AmerlSkl barvni film V koloradskih kanjonih V glavni vlogi: Richard Basehart ln Phyllis Kirk predstave ob 18, 18 tn 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. STROKOVNO ZDRUŽENJE PODJETIJ GRADBENE STROKE IN INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA LR SLOVENIJE LJUBLJANA, Titova cesta 25 sprejme v zaposlitev gradbenega inženirja ali tehnika s pooblastilom za izvajanje gradbenih del, ki bo vršil nadzorstvo gradnje Vajenske šole za gradbeno stroko z delavnicami in Internatom v Ljubljani Plača po dogovoru Pismene ponudbe z opisom dosedanje gradbene prakse je treba poslati razpisovalcu do 26. februarja 1957 511 JUGOSLOVANSKO REČNO BRODARSTVO — BEOGRAD, BIRCANINOVA 1 potrebuje: mostovna dvigala elektriCna, motorna ali parna, premična ali stabilna transporterje različnih vrst elevatorje različnih vrst pnevmatike za pretovarjanje mehanične lopate (Handskrepere) za pretovarjanje žitaric ln drugega refuznega blaga Zgoraj našteta sredstva vzame v najem ali prevzame kot prenos osnovnih sredstev Ponudbe z vsemi tehničnimi podatki pošljite dr vgor^ji naslov 590 Komisija za nakup uniform za gozdarsko osebje pri gozdnih gospodarstvih Ljudske republike Bosne in Hercegovine .liftomos lob r* razpisuje za: LICITACIJO 1. približno 1700 letnih unilorm s čepicami sivozelene barve 2. približno 1700 parov čevljev tipa gojzaric z usnjenim in gumijastim podplatom 3 približno 1700 dežnih nepremočljivih plaščev 4. približno 200 kratkih bund, podloženih z ovčjim krznom, sivozelene barve 5. približno 200 zimskih uniform s čepicami sivozelene barve Vse našteto bo kupljeno po konfekcijskih številkah, s kvalitetnim prevzemom pri proizvajalcu, količinskim pa pri koristniku, to je gozdnih gospodarstvih s sedeži v Sarajevu, Foči, Travniku, Jajcu, Mostaru, Livnu, Zavidovičih, Doboju, Tuzli, Zvor-niku, Banja Luki, Blhaču in Prijedoru. DOBAVNI ROK ZA UNIFORME POD 1. JE 20. MAJ 1957, ZA VSE DRUGE PA DO 1. JULIJA 1957. Licitacija je pismena In bo v prostorih GOZDNEGA GOSPODARSTVA, SARAJEVO, JNA 25, dne 7. marca 1957 ob 11. url. Pismene ponudbe z vzorci pošljite na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO, SARAJEVO, JNA 25. do zaključno 7. marca 1957 do 10. ure. ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE SE OBRNITE NA GOZDNO GOSPODARSTVO SARAJEVO (TELEFON 41-39). 73-B t-lst izdata in tisk« hsuuim.c taložnl#kc podjel)* 'Ljudska pravica. Ljubljana Kopitarjeva ulic* «. telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska ruorlka lomSiCevs o/lil telelon 20-501 Kulturna rubrika Nazorjeva ulice 10/11 telefon 21 887 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino 81-030 tn oglase 31-358 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naroft-J ntna 250 djn. u tullno 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-Z-1893 -Poštni predal 42 - Poštnina ola^nna v eotovlnl - Rokopisov ne vračamo MODSKA pravic* ^jijijij, VSEGA PO M A L E M ZA VSE | i S sreda, 20. februarja V Londonu Je bila vrste. MavateoAija RAKU ALI SE RAZVUE RAK ZARADI POMANJKANJA VITAMINSKE SKUPINE R? Shaw<_ te dni razstava sodobnega pohištva, ki so na njej pokazali vrsto novih zamisli, med drugim tudi takšnole zložljivo mizico s stolom Pred kratkim je bil v londonskem »Timesu« oglas, ki je ponujal v nakup bicikelj Bernarda Shawa. Prevozno sredstvo je baje v dobrem stanju, prodali pa bi ga najvišjemu ponudniku. Prebivalci naselja Ayot St. Lavvren-ce, kjer je znameniti pisatelj živel, se še spominjajo, kako so Shawa še okoli leta 1950 videvali voziti po cestah na zelo starinskem kolesu, ki je moral na njem sedeti navpično kakor preklja. i | Sam Bernard Shaw je ob neki priložnosti opisal, kako bi bil na neki nagli vožnji po hribu navzdol v Surreyju skoraj do smrti povozil znamenitega angleškega filozofa Bertranda Russela. »Posledice za angleško filozofijo in dramatiko bi bile v resnici usodne, če mi ne bi bilo uspelo v zadnjem trenutku obrniti krmila na drugo stran,« je napisal sam o tem dogodku. Znanstveniki skušajo odgovoriti na vprašanje, ali je rak posledica pomanjkanja določenih snovi v človeški prehrani, se pravi, ali nastopi rak v človeku takrat, kadar primanjkuje v njegovi prehrani določenih vitaminov ali tistih kovin, ki so, čeprav v neznatnih količinah, nujno potrebne človeškemu organizmu. Nedavno je ugotovil švedski list »Dagens Nyheter«, da se je število ljudi z rakom v ustih in požiralniku — ta oblika rakastih bolezni je na Švedskem najpogostejša — začelo nižati, ko so v vsej državi uvedli neznatne količine železa in vitaminov iz skupine B kot obvezni dodatek h krušni moki. Po tem sklepajo, da nastane ob pomanjkanju teh snovi v človeškem organizmu ugoden teren za razvoj raka. Kot vse kaže, potrjujejo te ugotovitve teorijo, ki jo je razložil junija 1 1956 predsednik »havajskega ; združenja za raka« dr. Quisen-! berry in ki v njej pravi, da na-! stane želodčni rak zaradi pomanj-] kanja vitaminov. Svojo teorijo opira na nekatere ugotovitve, na primer na to, da je želodčni rak pri Japoncih trikrat pogostejši kot pri vseh drugih narodih. Japonci se hranijo v glavnem z ri-1 žem, ki vsebuje zelo malo vita- mina BI, in z ribami, ki je v I njih posebna snov, razen tega pa | uživajo vročo hrano, ki močno draži želodčno sluznico. Raziskovalci raka delajo v kaj različnih smereh. Ena posebnih J poti pri proučevanju raka je | tista, ki jo je ubral Sloan-Kette-ringov inštitut za rakaste bolezni. I Znanstveniki tega inštituta so! ugotovili s poskusi na prostovolj-1 parat »Be-3 tienilalanin« ali kratko TA. Poskusi so pokazali, da vbrizgavanje tega preparata zadržuje rast rakastih čirov pri živalih. Na ljudeh ga doslej še niso uporabili. Holandski zdravnik dr. Ever-dingen iz Utrechta dela poskuse s cepivom, ki vsebuje izvlečke iz s tečaja Kdor trdi, da Eskimi niso sladkosnedni, bo brž spremenil mnenje, če si bo prebral nekaj podatkov iz njihovih prvih avtentičnih kuharskih bukev, ki so jih sestavile in izdale slušateljice gospodinjske šole v Shimarotu na Aljaski. Bedna rastlinska odeja [n sorazmerno enostranski živalski svet dovoljuje arktičnemu jedilniku kaj malo sprememb, saj tešijo eskimske želodce predvsem ribe. Zelenjave in sadja v pokrajinah ob tečaju pač ni dobiti, zato ne pride na eskimsko mizo nič takega, razen morda neke Drobne ZANIMIVOSTI DELAVNICA USTNIKOV Nenavadno delavnico ima Ivan Milosavljevič iz svetozarevskega okraja. Vsa njegova družina izdeluje ustnike. Strojne naprave ženejo Štirje motorčki, na ^eh se vrtijo koščki lesa, »družinska« dnevna proizvodnja pa znaša 2000 različnih ustnikov. POMOČ O PRAVEM CASU žena Smaje Maliča iz Olova je kuhala v glinastem loncu strupeno travo in je s Čajem namazala otrokom glave, da bi imeli — tako ji je svetovala vaška pa-darica —• bujne lase. Kmalu potem je v ietem loncu kuhala večerjo. V zgodnjih večernih urah je nastal v hiši tak hrušč in trušč, da se ie zbrala vsa vas Nekdo je tekel po padarico, dve kmetici po hodža, samo enemu je prišlo na misel, da so poklicali zdravnika, ki je pomagal zastrupljenim. TUDI REKORD Suljo Lojič i* Mionice ie prehodil v 33 letih po 10 km dnevno, tako ima doslej za seboj 120.000 kilometrov dolgo pot. Zanimivo je, da je tudi njegov oče hodil vse življenje 5 km daleč na delo in je prehodil okoli 150.000 km. Sulju je zdaj 50 leti Pravi da bo gotovo izboljšali očetov rekord. NI BILO ZNAKA Po svetu se zgodi marsikaj, na primer tudi tole: v ameriškem mestecu Manietee je prometni stražnik ustavil osebni avto, ker se mu je iz motorja kadilo in so že sikali plameni. Šofer je takole odgovoril na stražnikovo vprašanje. zakaj ni ustavil: »Saj sem že ves čas hotel ustaviti, pa nisem nikjer ugledal plošče * na- fjisom, da je parkiranje dovo-jeno.« SREDSTVO PROTI SMRČANJU Neko ameriško podjetje je začelo prodajati zelo preprosto napravo. ki preprečuje smrčanje. Ce se zaradi smrčanja zakonskega druga prebudi »boljša« ali »slabša« polovica, pritisne na gumb, takoj nato pa se izpod zglavnika oglasi naprava: »Obrni se, že spet žagaš.« REKORDER BO JOGI Parry 0*Brien. olimpijski zmagovalec v suvanju krogle, najraje trenira ponoči, ko ga nihče ne moti, ker se pogovaria sam s seboj. Povedal je, da želi postati fakir. sorte divja špinača, posebne vrste čebula in pa bomo zelenje kri-venčastih vrb, ki ga pripravijo kot solato. Tem večja pa je izbira mesa in rib. Eskimi lovijo slanike, postrvi, mrože, severne medvede, arktične zajce in severne jelene. Presenetljivo mnogo zna eskimska gospodinja pričarati iz teh »surovin« z nekaj skromnimi dodatki. Zrezek iz stegna severnega jelena je prastara eskimska specialiteta, ki jo že dolgo poznajo tudi drugi prebivalci dežel v bližini severnega tečaja, toda kisla mroževa jetra, juha iz kitovega črevesja ali tace severnega medveda v solati iz jagod in vrbo- vega listja so doslej le malokomu j znane specialitete prebivalcev na severnem koncu sveta. Pravilno pripravljena kisla mroževa jetra so baje sprejem-I ljiva celo za evropejski želodec, i Sveža jetra hranijo štirinajst dni | v loncu nekje na toplem, da & skisajo, nato pa jih rahlo posolijo in prinesejo na mizo. Kar dobra i je baje tudi juha iz kitovih čre-ves, ki jih skuhajo ter zabelijo z mrožjo mastjo in dodajo ščepec soli. Prav posebna specialiteta pa so medvedje tace v solati vrbovega listja in korenin. Preden pridejo na mizo, jih hranijo dvanajst dni v svežem mroževem ali kitovem salu. Prvo angleško tur-boreaktlvno potniško letalo Je pred dnevi uvedlo reden potniški promet med britanskim otočjem in Južno Afriko. To letalo velja v svetovnem merilu za največje, najbolj ekonomično in tudi najmanj hrupno svoje Na straži ali na preži? Ne eno ne drugo, saj le potrpežljivo čakajo — posnetek je z angleške kmetije — da bo domače dekle tudi zanje prineslo iz hleva golido svežega mleka. Kdo ve, zakaj imajo pod vratom kraguljčke! Mar zato, da bi jih miši slišale že od daleč? cih, da imajo nekateri ljudje v organizmu tako imenovana protitelesa, številni drugi pa ne. Znanstveni direktor tega inštituta dr. Rhoads sklepa, da je tvorba teh protiteles odvisna od številnih nukleinskih kislin v živih celicah. Kemiki bi morali ugotoviti obrambne nukleinske kisline, jih analizirati in potem pripraviti kemično zdravilo proti raku, neke vrste »antikancerozni antibiotik«. Zadnje čase so znanstveniki precej izpopolnili tudi metodo za pridobivanje rakastih celic izven človeškega organizma. Rakaste celice vcepijo zametku piščanca, v katerem še ni protiteles. V tem nastajajočem organizmu se te celice naglo razvijajo. Kemiki delajo z vso vnemo, vendar bo minilo še precej let, preden bodo poskusi praktično potrdili njihove domneve. Tako na primer preizkušajo v raziskovalnih laboratorijih črttaške univerze že leto dni sintetični pre- Rakete in glivice Večkrat se je že primerilo, da so ameriškim strokovnjakom v poskusnem središču White Sands med poletom kar na lepem pobegnile na daljavo usmerjevane rakete. Tako se je ena nedavno izmuznila njihovi kontroli in je odletela nekum v brazilski pragozd. Pa so takole razložili vzroke: tropske glivice, kakršne se razvijajo tudi v kruhu, se naberejo na telemetrih v raketah, ki zato kar na lepem odpovedo poslušnost in jo uberejo svojo pot. jeter in organske fermente. V minulih 15 mesecih je dal to cepivo 62 bolnikom, ki so bili »na zadnji stopnji te bolezni«. V šti rih petinah primerov se je bolni? kom izboljšalo stanje; dobili so tek in so se čez čas zredili. Bolezenski znaki so popustili samo pri devetih pacientih. Dr. Ever-dingen ne napoveduje »čudodelnega zdravila«, marveč smatra svoje delo za. eno izmed številnih stopenj pri iskanju zares učinkovitega leka proti raku. Nekaj podobnega bi lahko rekli o vseh drugih načinih in poskusih pri zdravljenju te nevarne bolezni, pa naj gre za kirurške, kemoterapevtske, seroterapevtske ali druge metode. Znanost še ni našla učinkovitega zdravila proti raku, vendar nenehno napreduje na tej naporni poti. Hkrati pa je treba povedati tudi to, da je pravočasno odkrite zasnove rakastih tvorb že mogoče ozdraviti s ki-ruškim posegom ali pa z žarld gama. Pristanišče cesarja Trajana Med pripravljalnimi deli za gradnjo velikega mednarodnega letališča'na obali f’iumicino v bližini Rima so naleteli na presenetljivo odkritje- Buldožer, ki je ravnal obalno področje, je zadel ob razvaline starega rimskega zidu. Tehniki, ki so vodili dela, so pospešili odkopavanje; že v kratkem je bila zunaj vsa »zgradba«, ki je bila nedvomno del velikega rimskega pristanišča iz časov cesarja Trajana. Na odkopanih ruševinah so ugotovili čelni del pomola in stene velikega umetnega prekopa, ki je povezoval pristanišče in strugo Tibere. Zvočni valovi pere j o V Veliki Britaniji so začeli izdelovati nov pralni stroj, ki uporablja zvočne valove za »po-tresanje« umazanije s perila. Podjetje bo ponudilo svoj izdelek na vseh svetovnih tržiščih. Zračne valove v tem stroju povzroča proprost elektromagnet, stresanje pa se prenaša na teko-| čino, ki je v njej raztopljeno milo in druga pralna sredstva. Tresljaji imajo razmeroma visoko frekvenco in so povsod enaki. Stroj pere in izpira tkanine s tresljaji in tako omogoča maksimalni učinek mila ali pralnih sredstev. Najnovejši pralni stroj je podoben veliki vrtavki in ga je lahko uporabljati. Perilo je treba namočiti v topli milnici, denimo v škafu, in šele zatem stroj tako potopijo, da so kosi perila lepo razporejeni. Ko je to storjeno, je treba vključiti le še električni tok. V 25 minutah je pranje končano, med tem časom pa sploh ni treba nadzorovati delovnega postopka. Novi pralni stroj pere vse tkanine od nylona do volne brez nevarnosti, da bi se blago med pranjem raztrgalo ali raztegnilo. Stroški so nizki, saj ta stroj porabi manj električnega toka kakor navadna žarnica. Stroj ima jakost 30 W in deluje na naslednjih voltažah: 200, 230, in 230— 250. Aparat je primerno zaščiten, ima poseben zemljovod in lahko deluje samo na trifazni tok. NEUKROČENO MESTO RADO KRAGELJ MII.AIM MAVER 292 »Kaj pa delajo oni tam gori?« je tujec vprašal prestrašenega Iva. Ta je molčal. »Korajžni pa ste, fantje,« je prijazneje dodal in vprašal: »Si videl kakšno patruljo?« Ivo Je odkimal: »Ne, nikogar ni bilo. Ampak više, tam pri železniškem prelazu, gotovo stoji straža.« »Hvala,« je dejal tujec, »pa srečno!« Zavil je s ceste na ozko pot in Izginil med hišami. Ivo je zažvižgal v znak, da je nevarnost mimo. 293 Marko, Janez in Tine so se naglo spustili po lestvi na spodnjo ploščad. »Nekaj bo treba storiti, da ne bodo mogli zastave takoj sneti,« je dejal Tine. »Odstranimo lestev!« je predlagal Janez. »Postavili jo bomo nazaj,« je ugovarjal Marko. »Pa jo vrzimo dol, da se razbije!« Je rekel Tine. »Seveda, da se od trušča zbudi pol mesta! Se preden bi prišel s stolpa, bi že bila tu policija!« je mrmral Marko. 294 »No, kaj pa potem?« Je vprašal Tine. »Sneli jo bomo in jo tu razbili,« je dejal Marko. »Fant, to je dela za dve uri!« je glasno vzkliknil Tine. »Tiho! — Pa če ga je za tri ure, nič drugega nam ne ostane. Primi!« je ukazal Marko. Spodnesli so dolgo lestev in začeli izbijati iz nje klin za klinom. Ko so odstranili prve kline, je šlo hitreje in kmalu sta od lestve ostala le še dolga drogova. V »čeških Zidlochovicah so prir*' dili velik zimski lov na drobn*. divjad. Lovci so ustrelili D*” fazanov in 856 zajcev. Posnetek kaže del bogatega lovskega plen* Štetje na Nizozemskem in v Turčiji Pred kratkim so objavili re-zultate popisa prebivalstva na Nizozemskem. Po tem popisi šteje zdaj Nizozemska 10,887,641 prebivalcev kar pomeni, da znaš* gostota prebivalstva v tej ravninski deželi 335 na kvadratni kilometer. Skoraj v istem času so bil* objavljeni tudi dokončni rezultati ljudskega štetja v Turčiji, ki Je bilo oktobra leta 1955. Po teh P°' datkih šteje Turčija 24,112.000 ljudi. Sest turških mest ima nad 100.000 prebivalcev. Vrstni red: Carigrad 1.215 000, Ankara 453 000, Smirna 286.000. Adana 1?° 000. Bruta 131.000 in Eskicshohir 123.000 prebivalcev.