LETO XIX., STEV. 204 LJUEUANA, SOBOTA, 30. AVGUSTA .1958 hbm jo jm $Mčevaifec SLOVENSKI izdaja in tisKa Časopisno poajeijc niuvcnsKi porocevaiec — uireAlo« Kadi janhaba. Glavni in odgovorni □ rednik 'Sergej Voinltk. — Uredništvo: Ljubljana, TomSičeva ulica It. 1 ln I, telefon 13-521 do 13-526 — Oprava: LJabUana. TomSičeva ulica *l 1-11, telefon tJU do 23-536. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta t. telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832. — PoStnl oredaJ « 2». — Žiro račun pri Komunalni banki LJnbUana ste* 600-704 n -3S7 — Mesečna naročnina 230 din Spregem pri predsediikn Titu Predsednik republike je včeraj opoldne sprejel danskega premiera Hansena in mu priredil kosilo — Dopoldne je visoki gost s spremstvom obiskal v Pulju ladjedelnico »Uljanik« BRIONI, 29. avgusta (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz-Tito je danes ob 12,30 sprejel predsednika vlade in zunanjega ministra Danske Hansa Christiana Hansena, ki ga je spremljal danski veleposlanik v Jugoslaviji Karl Eskelund. Pri sprejema so bili navzoči podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, jugoslovanski veleposlanik na Danskem Ljubo Ilič in generalni sekretar predsednika republike dr. Joža Vilfan. Predsednik republike in njegova soproga sta nato priredila kosilo premieru Hansenu in njegovi soprogi, pri katerem sta bila navzoča tudi danski veleposlanik s soprogo, dalje šef riskovnega urada ministrstva za zunanje zadeve Singvald Chri-stens&n s soprogo, šef kabineta predsednika vlade Krog Meyr s soprogo in drugi člani spremstva danskega premiera. Z jugoslovanske strani so bili pri kosilu navzoči podpredsednik zveznega izvršnega sveta Sdvard Kardelj s soprogo, predsednik izvršnega sveta Hrvatske Jakov Blaževič, član zveznega vršnega sveta Moma Markovič = soprogo, državni podsekretar a zunanje zadeve Srdja Priča, _eneralni sekretar predsednika republike dr. Joža Vilfan s so--rogo, veleposlanik Leo Mates. državni podsekretar v zveznem izvršnem svetu Anton Vratuša, ■ ugoslovanski veleposlanik na banskem Ljubo Ilič, šef protokola predsednika republike Slaven Smodlaka, zastopnik ljudske oblasti iz Pulja in drugi. Med kosilom, ki je potekalo v prijetnem razpoloženju, sta si predsednik Tito in premeir Han-sen izmenjala zdravici. Preimer Hansen s soprogo in člani spremstva se je davi odpeljal z jahto »Podgorka« z Brionov v Pulj, kjer si je ogledal ladjedelnico »Uljanik« in puljsko areno. Spremljali so ga predsednik izvršnega sveta Hrvatske Jakov Blaževič, jugoslovanski veleposlanik v Kji>-benhagnu Ljubo Ilič in drugi. Pri vhodu v puljsko ladjedelnico so danske goste pozdravili predsednik okrajnega ljudskega odbora Pulj Vanja Vranjican, direktor ladjedelnice Josip Ko-pilič, predsednik delavskega sveta Ivan Cukon in predsednik upravnega odbora Mario But-kovič. Predsednik danske vlade, ki ga med petdnevnim uradnim obiskom v Jugoslaviji spremlja tudi direktf velike danske ladjedelnice »Burmeis-ter & Wain« g. Niels Munch, si je v puljski ladjedelnici ogledal mehanično dvorano za izdelavo ladijskih motorjev in nekaj velik'h ladij, ki jih zdaj gradijo. Ladjedelnica »Uljanik« je leta 1954 kupila od danske firme »Burmeister & Wain« licenco za izdelavo ladijskih diesel motorjev. Zdaj izdeluje ta ladjedelnica motorje po tej licenci za velike in manjše ladje. Ladjedelnica »Uljanik« uporablja tu it tehnično pomoč, ki jo danska ladjedelnica »Burmeister & Wain« nudi »Uljaniku« pri graditvi velikih ladij. Na koncu obiska v ladjedelnici se je direktor podjetja Kopinič zahvalil uglednim gostom za obisk ln izročil predsedniku Hansenu album s fotografijami. Ko se je zahvaljeval za darilo in omenil plodno sodelovanje med ladjedelnicama »Uljanik« in dansko firma »Burmeisetr & Wain«, je predsednik danske vlade poudaril: »Mislim, da je mnogo stičnih točk, ob katerih je mogoče uresničiti sodelovanje med narodi.« Želel je, da bi se sodelovanje med obema podjetjema še naprej ugodno - izvijalo. Nato je predsednik delavskega sveta Cukon pozdravil goste In izročil direktorju firme »Burmeister & Wain« g. Nielsu Munchu album s fotografijami. Po obisku v ladjedelnici so se visoki gostje iz Danske odpeljali z avtomobili do puljske arene, kjer so si nekaj časa ogledovali to zgodovinsko znamenitost Pulja. N'' i so se vrnili na Brione. Predsednik Tiio v pulfski areni Pulj, 29. avg. (Tanjug) Predsednik republike Tito je s soprogo prisostvoval sinoči izvedbi opernega oratorija Nikole Hercigonje »Gorski vijenac«. Inogoštevilni gledalci so pri-Tčno pozdravili predsednika Tita, ko je prišel v areno v spremstvu upravnika Narodnega gledališča v Beogradu Ivana Bogdanoviča, direktorja Opere Oskarja Danona, predsednika : Krajnega ljudskega odbora Vranje Vraničana in sekretarja okrajnega komiteja ZK Vje-koslava Ivančiča. Ko je Milan Bogdanovič pozdravil predsednika Tita v menu Opere in baleta Narodnega gledališča ter se mu zahvalil za obisk, so člani ansambla beograjske Opere 'izvedli oratorij »Gorski vijenac« pod vodstvom Oskarja Danona. To je bila zadnja predstava beograjske Opere in baleta na petdnevnem gostovanju v Pu-,;u. Sinočnji predstavi je prisostvovalo okoli 4000 ljudi. Diplomatska kronika Praga. Predsednik češkoslovaške ljudske skupščine in član politbiroja CK KP CSR Fierlinger je danes sprejel na poslovilni obisk veleposlanika FLRJ v Pragi Marka Nikeziča, ki bo kmalu odšel na novo dolžnost. firemburu upokojen Buenos Aires, 29. avgusta (AP). Bivšega začasnega predsednika argentinske republike generala Pedra Aramburuja so upokojili. Skupno z lijiin so upokojili tudi generala Artu-ra Osaria Aramo, bivšega vojnega ministra, in pomorskega kapitana Francisca Manricjue-ja, šefa vojaške hiše bivšega predsednika Aramburuja. Eonou segregacije v Virginiji Norfolk, 29. avgusta (AP). Prosvetni odbor v Norfolku v državi Virginiji je sporočil, da bo 8. septembra črnskim učencem dovoljen vpis v šest šol v tem kraju. Ta sklep je bil sprejet kljub zakonu države Virginije, ki zahteva, da je treba vsako šolo, v kateri poteka integracija, takoj zapreti. Prosvetni odbor je obvestil zveznega sodnika Walterja Hoffmana, da se bo ravnal po sklepu vrhovnega sodišča o integraciji v šolah. Konec razgovorov BRIONI, 29. avgusta. (Tanjug). Danes so se na Brionih končali dansko-jugoslovanski pogovori, ki so se začeli v torek v Beogradu. Zaključni del pogovorov je bil danes popoldne na otoku Vanga. Poleg predsednika republike Josipa Broza Tita so se pogovorov z jugoslovanske strani udeležili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, član zveznega izvršnega sveta Moma Markovič, predsednik izvršnega sveta Hrvatske Jakov Blaževič, državni podsekretar za zunanje zadeve Srdja Priča, generalni sekretar predsednika republike dr. Joža Vilfan ln jugoslovanski veleposlanik v Kjobenhavnu Ljubo Ilič. Z danske strani so se razgovorov udeležili: predsednik vlade in zunanji minister Hans Christian Hansen, danski veleposlanik v Beogradu Karl Eske-lung, šef tiskovnega urada pri ministrstvu za zunanje zadeve Slgvald Christensen in šef kabineta predsednika vlade Krog Mayer. Med zaključnim delom pogovorov so se dotaknili najvažnejših vprašanj v mednarodnem položaju. Pogovor} po potekali v vzdušju prisrčnosti, medsebojnega zaupanja ih razumevanja. " • Po končanih pogovorih sta predsednik FLRJ Josip Broz Tito in predsednik danske vlade Hans Christian Hansen sprejela skupino danskih in jugoslovanskih novinarjev. S02ALNE BRZOJAVKE Beograd, 29. avgusta. (Tanjug.) Centralni svet Zveze sindikatov. Jugoslavije je poslal Centralnemu svetu Zveze sindikatov Poljske brzojavko, v kateri izraža sožalje ob tragični nesreči, ki se je zgodila v rudniku Makasov v Szlionski pokrajini. Svet je s to brzojavko izrazil sožalje tudi družinam ponesrečenih rudarjev. Centralni odbor sindikata rudarskih in* metalurških delavcev Jugoslavije je poslal Centralnemu odboru sindikata rudarskih delavcev Poljske brzojavko tele vsebine: »Pretreseni zaradi tragične nesreče, do katere je prišlo v rudniku Makasov v pokrajini Szli-onsk, izražamo skupaj z vsemi rudarji Jugoslavije vam in družinam ponesrečenih ■ rudarjev iskreno sožalje v veliki bolečini, ki vas je prizadejala.« . V rudniku Makasov je prišlo do katastrofalnega požara, ki jc nastal v glavnem dovodu svežega zraka. Takoj po izbruhu požara je bilo storjeno vse, da bi rešili rudarje v podzemlju. Toda kljub vsem naporom je bilo ubitih 56 oseb. Strupeni plini so ogrozili kakih 52 rudarjev, ki sp jih takoj prepeljali v bolnišnico. Nihče izmed teh rudarjev ni v ži-'jenjski nevarnosti. Varšavski radio, ki je poročal o tej novici, je tudi objavil, da so bili neposredni povzročitelji požara aretirani. Oblastva nadaljujejo s preiskavo. i L - U i ii mmmm mmi teiSii sssssss Z otvoritve IV. mednarodnega vinskega sejma Vinski sejem odprt Ljubljana, 29. avg. Danes ob 11. uri dopoldne so slovesno otvorili IV. mednarodni vinski sejem. Otvoritvi so prisostvo-' vali član Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, podpredsednik izvršnega sveta ljudske skupščine LR Slovenije Viktor Avbelj, državni -sekretar za notranje zadeve LRS ZAHODNOEVROPSKO GOSPODARSTVO Premogovniki v krizi Zahodnoevropska skupnost za premog ima 21 milijonov ton neprodanega premoga — Belgija je v največjih težavah PARIZ, 29. avgusta (Tanjug) Belgijska vlada je danes zahtevala od visoke oblasti zahodnoevropske skupnosti za premog in jeklo (CECA) nujno pomoč pri reševanju krize premoga, ki je povzročila veliko povečanje sedanjih zalog premoga. PO RAZGOVORIH V AMANU čet OZN Generalni sekretar OZN Hammarskjold je po prvem del*a razgovorov v Jordaniji odpotoval v Bejrut Aman, 29. avgusta (Reuter) — Generalni sekretar OZN Hammarskjold je končal pogovore z jordanskimi državniki ln odpotoval v Bejrut. V skupnem sporočilu, ki so ga objavili po pogovorih, je rečeno, da je bil dosežen sporazum, po katerem pošiljanje sil Združenih narodov ali opazovalnih skupin v Jordanijo, ne bi koristilo pri uresničevanju ciljev, ki jih postavlja resolucija Generalne skupščine OZN. Pogovori med Hammarskjoldom in jordanskimi državniki so pokazali, da obstaja široko soglasje glede praktičnih ukrepov, ki bi jih lahko izvajali in ki jih omenja sprejeta resolucija — je rečeno v uradnem sporočilu. Dalje je v sporočilu rečeno, da se bodo posvetovanja med Hammarskjoldom in jordanskimi zastopniki nadaljevala pozneje. Datum novih pogovorov bodo še določili. Hammarskjold je danes prispel v Beirut. Med bivanjem v glavnem libanonskem mestu se bo razgovarjal z državniki o položaju v tej državi ia o korakih, ki jih Je treba storiti v skladu z resolucijo desetih arabskih držav. Skupne zaloge premoga po rudnikih te nadnacionalne skupnosti, ki obsega Francijo, Nemčijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Lujtemburg so zdaj dosegle 21 milijonov ton, medtem ko so te zaloge lani znašale manj kot 6 milijonov ton. Samo v Belgiji je zdaj na zalogi 6 milijonov ton premoga. Kljub delnemu zaprtju nekaterih nerentabilnih rudnikov in skrčenju delovnega časa v več drugih rudnikih, se zaloge premoga v Belgiji večajo zdaj povprečno za 70.000 ton tedensko. Belgijski minister za gospodarstvo Raymond Schey-wen je izjavil, da bodo morali do konca leta vsi belgijski rudniki prenehati z delom, če ne bo mogoče najti zadovoljive rešitve za sedanjo krizo. Proizvodnja premoga v zahodni Evropi, od katere je ne- posredno odvisnih skoraj milijon rudarjev, je trenutno naj. važnejši predmet razprav tukajšnjih gospodarstvenikov. Kar zadeva Francijo, opozarjajo, da ima še najmanj neprodanih presežkov premoga (kakih 7 milijonov ton v primerjavi s petimi milijoni ton lani) predvsem zaradi visokega ritma industrijske proizvodnje. Poleg Belgije, ki mora kljub presežku v proizvodnji in izrednim nerentabilnim zalogam uvažati ameriški in nemški premog, se podobne težave zelo ostro 'pojavljajo tudi v Zahodni Nemčiji. V zadnjem letu so se zaloge premoga v Nemčiji povečale za 6 milijonov ton, splošen položaj letos poleti pa se je še poslabšal zaradi špekulativnih nakupov novih presežkov v tujini, kljub temu. da so v tretjini nemških rudnikov delno ustavili delo. Belgijski minister predlaga, da bi recesijo v, rudarstvu najbolj pozdravili, če bi bi sklenili sporazum o mednarodnem finansiranju stroškov za skladiščenje premoga. Mitja Ribičič, sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Janez Vipotnik, podpredsednik OLO Ljubljana inž. Ivo Klemenčič, predsednik Zveze kmetijski in gozdarskih zbornic' FLRJ Cira'' Bakovič in drugi predstavniki oblasti in gospodarskih »organizacij Od tujih gostov so otvoritvi sejma prisostvovali konzul Zahodne Nemčije Ericb Kampf, generalni konzul Belgije dr. Milan Dular, generalni konzul Avstrije dr. Edmund Krahl, svetnik sovjetske ambasade Malešev, trgovinski ataše sovjetske ambasade Krasjug, celovški župan Aus-senwinkler, župan mesta Graz dr. Speek, predsednik koroške trgovinske zbornice dr. Pfrim-mer s petčlansko delegacijo in drugi. IV. mednarodni vinski sejem v Ljubljani je otvoril predsednik prireditvenega odbora in sekretar Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic PRED VSTOPOM V ZADNJO TRETJINO V PORTOROŽU Gneča je zmeraj hujša Stanje 29. avg.. Frc-ntalne motnje se zadržujejo zahodno od Alp in se počasi pomikaj-o proti vzhodu. Nad naše kraje doteka v višinah topel zrak in povzroča rahlo obla one st. Napoved za soboto: Pretežno sončno vreme z delno do zmerno oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Nočne temperature med 8 in 12, na Primorskem 19. naj višje dnevne okrog s^oolnj C. m V Amanu so se nadaljevali pogovori med gen eralnim sekretarjem OZN Dagom Hammarskjoldom in jordanskim premierom. Danes se je pogovorov baje udeležil tudi jordanski kralj Husein. Pričakujejo, da bodo na koncu pogovorov izdali uradno sporočilo. V dobro obveščenih krogih se je izvedelo, da je jordanski ministrski predsednik sporočil Hammarskjdldu, naj »ne zahteva umika britanskih čet, dokler ne bo vladala v državi spet varnost«. Pred odhodom iz New Yorka j« libijski zunanji minister Almuri izjavil, da je velik optimist glede vplivov, ki delujejo na obnovitev miru na Srednjem Vzhodu. Omenil je resolucijo z izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN. Američani pa so pred kratkim umaknili del svoje mornariške pehote iz Libanona. Na sliki ja vkrcavanje a meriških čet na obali blizu Bejruta. Portorož, 29. avg. Ob 19.30 uri. (Od našega posebnega dopisnika). Ko to pišemo, tri prekinjene partije iz zadnjih dveh kol še niso bile končane, in sicer med Pannom in Larse-nom ter Shervinom in Benko-jem iz XIII. .ter Fisherjem in Shervinom iz XIV. kola. Slednja se sploh še ni začela, ker je Shervin zaseden kot partner Benko j a. Ostale prekinjene partije so se končale takole: XIII. kolo: Olafsson-Aver-bach 1:0, Petrosjam-Fisher remi, De Greif-Rosetto remi in Szabo-Fuster 1:0. XIV. kolo: Bronstein-Petros-jan remi brez nadaljevanja. Stanje točk po XIV. kolu (brez treh izidov): Petrosjan 10 (+), Talj 9.5 (+), Olafsson 9 (+), Averbach, Matanovič in Pachman 8, Gligorič 8 (+), Uspel znanstveni poskus Moskva, 29. avgusta (TASS) Dva psa sta se srečno spustila na zeljo z višine 450 km. Oba psa so izstrelili do te višine z enostopenjsko raketo, ki so jo izstrelih v Sovjetski zvezi 27. avgusta v okviru mednarodnega geofizikalnega leta. Ko ie raketa dosegla določeno višino, se je spustila na točno določeno mesto. V raketi so bild instrumenti za proučevanje zgornjih slojev atmosfere. Oba psa sta bila v posebni kabini, ki je bila nepredušno zaprta. Kabina z obema živa-Iima, znanstveno aparaturo in drugi pribor v raketi tehtajo 1690 kg. Benko 7.5 (1), Pasno 7.5 (1+), Bronstein in Szabo 7.5, Fisher 6.5 (1), dr. Filip 6Ji, Najkirh 6 (+), Larsen 5.5 (1), Sanguinetti 5.5, Shervin 5 (Z), Cardosso 4, Rosetto 3.5, De Greif 2 in Fu-ster 2 (+) točki. Jutri bodo igrali XV. kolo. F. B. FLRJ inž. Vojin Popovič. V pozdravnih besedah je poudaril pomen te mednarodne prireditve in dejstvo, da zavzema Jugoslavija kot vinogradniška država po svoji proizvodnji vina deseto mesto na svetu. Po zaslugi naporov, H srno jih vložili v zadnjih letih v obnovo vinogradov in zaradi znatnega povečanja zmogljivosti vinskih kleti smo po vojni povečali izvoz vina od predvojnih 1000 vagonov na 6700 vagonov. Predsednik prireditvenega odbora je nadalje poudaril, da so to naši prvi večji uspehi, vendar pa je glavno še pred nami. Prav zaradi tega so naši tradicionalni mednarodni vinski sejmi v Ljubljani izredno pomembni. Omogočajo nam uspešno uveljavitev jugoslovanskih kvalitetnih vin na tujem trgu. Hkrati omogočajo mednarodni vinski sejmi uspešno izmenjavo izkušenj ter zdravo tekmovanje. Po pozdravu gostov tujih in domačih razstavljalcev je inž. Vojin Popovič odprl IV. mednarodni vinski sejem. . Gostje so si ogledali uradni del sejma, kjer so razstavljeni vzorci vin vseh razstavljalcev. Razen tega pa razstavlja 48 razstavljalcev iz osmih držav razne stroje in kemične pripomočke za modernizacijo vinogradništva in vinarstva. Novost letošnjega sejma je, da bodo ocenjevali domača vma tudi obiskovalci. 5. septembra bo na IV. mednarodnem vinskem sejmu konzularni dan. TELEGRAMI ATENE — Grška vlada je danes zavrnila predlog poveljnika NATO generala Norstada, da bi poslala osebje svoje misije nazaj na sedež NATO v turško mesto Izbil. Grška vlada je odpoklicala to misijo iz Izbila meseca junija, ko se je še posebej zaostril spor med obema državama zaradi Cipra. REJKJAVTK Islandska oblastva so zaplenila britansko ribiško ladjo »Lord Plender«, ki ima 398 ton. Ladja je bila v pasu, ki je bližji kot štiri milje od islandske obale Island je razširil svoje teritorialne vode s štiri na 12 morskih milj. TOKIO — Japonska Je sklenila priznati jurisdikcijo mednarodnega sodišča v Haaga. MOSKVA — Na povabilo Akademije znanosti ZSSR biva v SZ ameriški znanstvenik Thompson. Profesor Thompson je obiskal sovjetski institut za atomsko energijo in se seznanil z delbm več ustanov tega inštituta. London — Avstralski zunanji minister Richard Casey je odpotoval danes z letalom v Haag, kjer bo imel pogovore z nizozemskim zunanjim ministrom Josefom Lunsom. CAPE CANAVERAL — S poskusnega središča ameriškega letalstva na Cape Canaveralu so uspešno izstrelili medcelinsko raketo »Atlas«. Ta tip rakete s termonuklear-nim nabojem ima prvič enotni radijski in usmerjevalni mehanizem. KAIRO -—- Minister Sandije Ahmed Sukairi je izrazil mnenje,, da bo alžirska zadeva med prvimi mednarodnimi vprašanji, ki jih bo obravnavala Generalna skupščina OZN na prihodnjem zasedanju. TOKIO — Japonska vlada Je danes sklenila poslati posebne trgovske misije v Severno Ameriko. Evropo in Avstralije. Pripombe k stanovanjskim zakonom Zakon o stanovanjskih skupnostih naj bi podrobneje določil položaj njihovih servisov — Glavna naloga stanovanjskih zadrug naj bi bila varčevanje sredstev zadružnikov za gradnjo stanovanj Beograd, 29. avg. (Tanjug) V Stalni konferenci mest je bila včeraj razširjena seja od bora za stanovanjske zadeve, na katerih so proučevali načrte stanovanjskih zakonov, ki bodo v kratkem predloženi zvezn emu izvršnemu svetu in nato zvezni ljudski skupščini. Seji s o poleg članov odbora prisostvovali tudi zastopniki Titogra da, Novega Sada, Niša in Reke, sekretariata za socialno politik o in komunalne zadeve pri zveznem izvršnem svetu ter Z veznega zaveda za urbanizem, komunalne in stanovanjske zad eve. Odbor je poudaril mnenje, naj ustanova mirovnega sveta (poravnalnega sodišča) ne bo obvezna za vse državljane, ki so v sporih zaradi stanovanjskih zadev, temveč naj bo ta ustanova fakultativna in naj bi njene usluge iskale samo tiste stanovanjskega zadružništva. zakona o stanovanjskih zadrugah, je odbor bil mnenja, da ureja ta načrt pretežno 'pravne zadeve in da je potrebno zelo vestno delo za ugotovitev določenih ekonomskih načel, ki naj bi omogočili tudi stimuliranje Včeraj so proučevali . načrte zakonov o stanovanjskih skupnostih in stanovanjskih zadrugah. V daljši razpravi so zastopniki mest poudarili, da bi morali z zakonom o stanovanjskih skupnostih jasneje določiti fizionomijo raznih vrst servisov in podrobneje določiti njihov status. Predlagali so, da bi stanovanjske skupnosti lahko ustanavljala podjetja in delavnice, ki bi poslovale po načelih, ve- ljavnih za vse gospodarske organizacije. Prav tako so predlagali, naj bi vse servise, ki nudijo pomoč gospodinjstvom, obravnavali kot komunalne ustanove, ki bi jih lahko ljudski odbori v okviru svojih pooblastil oprostili nekaterih obveznosti do družbene skupnosti. Končno so predlagali, da bi stanovanjske skupnosti lahko ustanavljale tudi servise, ki ne bodo imeli nobenih obvez-. nosti za dajatve družbeni skupnosti. NALOGE LMS PRI VOLITVAH V ZADRUŽNE SVETE Ljubljana, 29. avg. V Klubu ljudskih poslancev je bila danes razširjena seja predsedstva Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije, ki so se je udeležili tudi predsedniki okrajnih komitejev LMS. Uvodoma je predsednik CK LMS Tone Kropušek nakazal osnovne naloge mladine pri volitvah v zadružne svete, ki pomenijo v našem družbenem sistemu nov način upravljanja v kmetijski proizvodnji. Vodstva in organizacije Ljudske mladine na vasi imajo zato pomembne naloge v pripravah za izvedbo teh volitev. Predvsem je treba kmečko mladino temeljito seznaniti z bistvom novega načina upravljanja kmetijskih zadrug ter z nalogami, ki jih narekuje perspektivni plan razvoja v kmetijstvu. Predsedstvo CK LMS je sprejelo vrsto sklepov, da bi se aktivi LMS in aktivi mladih zadružnikov temeljito seznanili s pomenom volitev in s pristojnostmi zadružnih svetov, predvsem pa s programom razvoja z možnostmi in potrebami v njihovih kmetijskih zadrugah. V adaljevanju seje je sekretar CK LMS Stane Kranjc poročal o aktualnih političnoorga-nizacijs-kih nalogah in ;Tsebini dela aktivov LMS ob pripravah na letne konference in volitve novih vodstev, ki bodo potekale v času od 15. septembra do 15. oktobra, kakor tudi' o razširitvi Organizacii LMS z novimi člani. Predsedstvo je v zve- zi s tem sprejelo sklep, naj bi v osmih razredih osnovnih šol ustvarili mladinske aktive, v katere bi sprejeli tiste učence, ki so izpolnili 14 leto. B. L. stranke, ki žele, da bi njihove spore urejali pred mirovnim svetom. Ta pripomba je po ■ mnenju udeležencev utemeljena s prakso, kajti mirovni sveti doslej skoro niso pokazali nobenih pozitivnih rezultatov. Zelo dolga in živahna je bila razprava o potrebi ustanovitve posebnega sveta v okviru občinskih ljudskih odborov, ki bi skrbel za stanovanjske skupnosti. Pojavila so se mnenja, da bi bilo potrebno razvoj stanovanjske skupnosti, kakor tudi druge zadeve v zvezi s poslovanjem teh družb, organizmov poveriti kakemu svetu, n. pr. svetu za soc. ali stanovanjske zadeve. Prevladalo pa je mnenje, da so stanovanjske skupnosti zapleteni organizmi, ki se ba-vijo s celo vrsto raznih zadev iz vsakdanjega življenja državljanov in da bi bilo neprimerno povezati jih samo z določenim svetom. Ko so razpravljali o načrtih Ugotovili so, da zakon ne b smel dovoljevati stanovanjskim zadrugam graditi stanovanj pod ugodnejšimi pogoji kakor gradbena podjetja Pravzaprav jih ne bi smelo oprostiti določenih družbenih obveznosti, kakršne imajo gospodarske organizacije, ki se bavijo z gradnjo stanovanj. Ko je poudaril potrebo po pritegnitvi stanovanjskih zadrug k varčevanju denarnih sredstev zadružnikov, je odbor predlagal, naj se organiziranje varčevanja (zaradi gradnje stanovanj zadružnikov) uvrsti med najpomembnejše naloge stanovanjskih zadrug. To načrt zakona sicer predvideva, ni pa posebej poudarjeno. Danes je odbor razpravljal o načrtih preostalih zakonov — o upravljanju stanovanjskih poslopij, o lastnini posebnih delov poslopij ter o upravljanju in najemu poslovnih prostorov. Vinogradniški stroji na mednarodni vinski razstavi Priznanje za slovenska vina LJUBLJANA, 29. avg. Danes popoldne ob 17. uri je mednarodna ocenjevalna komisija pri IV. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani objavila izide degustacije. V mednarodni ocenjevalni komisiji so bili: univ. prof. dr ing. Dragoslav Milisavljevič kot predsednik, dr. Richard Tel- Važna politična in ekonomska akcifa V mariborskem okraju bodo z intenzivnimi vrstami plenice zasejali 1800 ha pšenice, z do- mačimi izbranimi sortami pa 1150 ha MARIBOR, 29. avg. Danes je bilo v Mariboru posvetovanje predsednikov občinskih odborov, predsednikov svetov za kmetijstvo, predstavnikov okrajnega ljudskega odbora in zadružne zveze, ki so obravnavali aktualna vprašanja kmetijske problematike v okraju, predvsem jesenske akcije, trgovino s kmetij-skimi pridelki ter volitve v zadružne svete. Posvetovanju je prisostvovala tudi podpredsednica Glavnega odbora SZDL tovarišica Vida Tomšičeva. Uvodoma je obširno govoril o teh problemih predsednik OZZ Maribor Jože Giobačnik. Jesenske akcije v kmetijskem zadružništvu, predvsem setev intenzivnih sort pšenice, so prva- konkretna naloga v zvezi s sprejetimi sklepi na okrajni letni konferenci ZKS in konferenci SZDL. To akcijo je obravnavati ne le s stališča proizvodnje ali stare prakse pospeševanja kmetijstva, maryeč predvsem s stališča krepitve zadružnih organizacij. V občinah, kjer so začeli to akcijo s podporo celotnega političnega aktiva, potekajo priprave za setev in sklepr.nje pogodb zadovoljivo, marsikje pa prepuščajo odgovornost zgolj kmetijskim zadrugam in maloštevilnim stro-kovnj akom. V okraju bodo v celoti po planu zasejali z intenzivno vrsto pšenice 180Q ha površin, z domačimi izbranimi sortami pa 1150 ha. Od zastavljenega plana so zadruge doslej sklenile pogodbe za 63% predvidenih površin pod intenzivnimi sortami in za. 15% površin pod domačo pšgnico. Med posameznimi občinami pa so velike razlike v izpolnjevanju plana. Tako so izpolnili svojo zadolžitev za 92% v Račah in Šentilju, medtem ko so na področju občine Ormož, kjer so za gojitev te vrste pšenice najugodnejši pogoji, izpolnili le 51% plana, v občini Tez- PBED OBČNIM ZBOROM ZVEZE KMET1JSK0G0ZDARSK1H ZBORNIC Pregled'kmettjsk uspehov Z moderniziranjem proizvodnje naraščaje kmetijski pridelki in živinoreja BEOGRAD, 29, avg. (Tanjug). Glavni predmet, o katerem bodo razpravljali na letošnjem občnem zboru Zveze kmetij-ske-gozdarskih zbornic Jugoslavije 4. septembra, bo moderniziranje kmetijske proizvodnje. Dosedanji uspehi v moderniziranju kmetijske proizvodnje dajejo ugodne perspektive za razvoj kmetijstva v naši državi. Čeprav uporaba agrotehnič- mleka pri kravi (pri visoko nih in zootehniških ukrepov produktivnih rasah), pri doma-še ni zadostna, so vendar v čem rdeče-pisanem govedu pa zadnjih letih po njihovi zaslugi so lani dosegli tudi do 4200 kg, dosegli visoke pridelke skoro medtem ko so leto dni prej do-vseh kmetijskih kultur. Tako bili povprečno po 2500 kg. je bil n. pr. desetletni povojni Kmetijske organizacije so pridelek pšenice v naši državi dosegle tud: do 500 kg žive teže 11.3 stota na hektar, v žitorod- pri mladem govedu do 1 leta nih pokrajinah pa med 15 in starosti. Podobne uspehe so do-20 stoti. V letu 1957 so z upo- segli tudi pn prašičereji, rabo sodobnih sredstev in set- Prvi rezultati sodobno orga-vijo visokodonosnih vrst PŠe- niziranih in negovanih sadov-nice pridelale mnoge kmetij- njakov so znatno boljši, kakor sj^e organizacije 45 do 60 stotov so Pjij dosedanji. Tako so ne-na heKtai, in sicer na velikih katere kmetijske organizacije po tišinah. Na površinah od 5 pridele 2 do 3 vagone jabolk, QO 10 ha 80 pridelali tudi 60 hrušk in brestev na hektar, 60 do 71 stotov. Prav tako so indi- črešenj, višenj in jagodičja so dale visoke pridelke. Z nadaljnjim moderniziranjem proiz-vondje bi lahko te pridelke še povečali. Dosedanji rezultati v moderniziranju proizvodnje so pokazali poleg drugega, da se lahko vrednost proizvodnje podvoji obenem z zmanjšanjem delovnih stroškov. V letu 1961 bodo posejali z visokodonosnimi vrstami pšenice okoli milijon hektarjev, kjer naj bi pridelali 350.000 vagonov pšenice. Okoli 800.000 hektarjev bodo posejali z domačimi vrstami pšenice in bodo pridelali okoli 80.000 vagonov pšenice. V načrtu je tudi povečanje pridelkov drugih kmetijskih kultur, pa bo zaradi tega potrebno organizirati prevoz, promet z žitom in po- no in Središče pa samo 32%. Očitno so najboljši uspehi doseženi povsod tam, kjer so organizacije SZDL opravile svojo dolžnost in le te vplivajo na vodstva KZ. Med pojavi, ki skušajo zavirati to akcijo, je zlasti izgovor mnogih zadrug in posameznih kmetovalcev, da že sedaj dosegajo nadpovprečne' hektarske donose. Vendar je samo kombajn, last zadružne zveze, ki je požel 180 ha njiv, zabeležil najvišji povprečni donos 17 stotov na hektar in je v resnici mogoče na prste prešteti tiste proizvajalce, ki pridelajo nad 3000 kg pšenice na ha. Resno pa* utegne 'zavirati pravilno agrotehniko, ki je pogoj za uspeh pri gojitvi novih vrst pšenice, pomanjkljiva mehanizacija. V okraju primanjkuje 51 traktorjev s priključki, doslej pa je naročenih le 22 novih. Zadruge in občinski ljudski odbori bodo morali poskrbeti za večjo lastno udeležbo in nabaviti manjkajoče stroje, za kar pogoji so. Prav tako je važno zagotoviti potrebne strokovnjake, ki bi nadzirali izvedbo setve in drugih del. Pritegnili naj bi tudi vse absolvente nižjih kmetijskih šol in tudi napredne kmetovalce. Končno bo treba doseči, da bodo občinski ljudski odbori zavzeli do proizvodnje in planov kmetijskih zadrug enak odnos kot do ostalih proizvodnih podjetij, na svojem področju. Zbori proizvajalcev naj bi spremljali izpolnjevanje proizvodnih načrtov v zadrugah in pomagali pri poslovanju, pri urejevanju kadrovskih vprašanj, zlasti pa obravnavali njihove zaključne račune. Vse premalo se občine poslužujejo tudi možnosti, ki jim jih daje zakon o racionalnem izkoriščanju obdelo- valne površine. Nujno potrebno je tudi, da občinska politična vodstva in ljudski odbori vzpostavijo najožje stike z vodstvi KZ in njihovimi upravnimi odbori, da jih vključijo v politične aktive občin in skupno rešujejo vsa vprašanja. Obširno so nato udeleženci govorili še o volitvah v zadružne svete, o izbiri kandidatov in o združitvi nekaterih kmetijskih zadrug. Predlog okrajne zadružne zveze je, da se združi 19 zadružnih organizacijski bi s tem dobile solidnejše pogoje za napredek. Hkrati z volitvami bo treba .rešiti vprašanje vodstev zadrug, saj manjkajo upravnik; v 39 zadrugah. Najživahnejša je bila razprava o setvi italijanske pšenice. Nekaj tehtnih misli je prispevala k temu delu razprat^e Vida Tomšičeva, ki je poudarila, da gre za splošno jugoslovansko akcijo, da se osamosvojimo v pridelovanju pšenice. V to akcijo bomo vložili mnogo sredstev, ki jih ustvarjajo predvsem delavci Pri tem bo imel tudi kmet koristi, če bo hotel sodelovati. Seveda ne sme trpeti zadružna akumulacija. Kmet ne sme pozabiti, da so zadružni fondi pogoj za njegovo boljšo bodočnost. Po mnenju tov. Tomšičeve b; bilo dobro, če bi se zbori proizvajalcev seznanili s tem, kaj hočemo doseči v tej akciji; ki ni le politična, marveč ekonomska. Mi hočemo, da bo zemlja dajala več kot doslej. Pogodbe, ki jih sklepamo, ne smejo biti deficit-ne za zadruge. Za to naj poskrbe organizacije socialistične zveze in občinski ijudski odbori. Kmetu je treba jasno povedati, da hočejo zadruge imeti pri tem svoj delež in da je le tako zagotovljen tudi njegov delež. J. P. tscher iz Anglije kot podpredsednik, po en predstavnik iz Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze, Romunije, Avstrije in trije predstavniki iz Jugoslavije kot člani komisije. Med seboj neodvisno so člani komisije v času od 22. avgusta do 28 avgusta ocenili 533' vzorcev vin Skupno so podelili 511 kolajn in diplom za najboljša vina. Avstrija je dobila 6 zlatih in 6 srebrnih kolajn. Avstralija ? srebrn; (kolikor -je poslala vzorcev), Ciper 5 zlatih in 8 srebrnih (kolikor je poslal vzorcev) Francija 6 srebrnih, [talija 6 zlatih. 9 srebrnih in 3 bronaste Izeael 2 srebrni (kolikor je poslal vzorcev), Madžarska 5 zlatih in 10 srebrnih (kolikor je poslala vzorcev), Mehika 5 srebrnih, Portugalska 2 zlati (kolikor je poslala vzorcev), Romunija je dobila 21 zlatih in 17 srebrnih (kolikor je poslal« vzorcev), Španija 1 srebrno (kolikor je poslala vzorcev), Turčija 1 zlato in 5 srebrnih, Zah. Nemčija 4 zlate in 10 srebrnih, (kolikor je poslala vzorcev), ZDA 2 zlati in 5 srebrnih (kolikor je poslala vzorcev), Sovjetska zveza 40 zlatih in 24 srebrnih (eno manj kot skupno število poslanih vzorcev vin) in Jugoslavija 68 zlatih 216 srebrnih in 22 bronastih medalj. Slovenska vina so dobila 26 'latih in 43 srebrnih kolajn Včeraj Delegacija naših radarjev potuje v Moskvo Beograd, 29. avg. (Tanjug; Na povabilo sovjetskih sindikatov rudarjev in metalurgov bo odpotovala jutri v Moskve delegacija centralnega o-dboria sindikata rudarjev in metalurgov Jugoslavije, ki jo vodi podpredsednik ' centralnega odbora Dušan Tmičič. V Sovjetski zvezi bo ostala 15 dni. Ta obisk bo vrnila 15. septembra skupina šestih zastopnikov sovjetskega sindikata s predsednikom centralnega odbora rudarjev Pavlom Plihi-njom n.a čelu, ki bo med petnajstdnevnim bivanjem pri n-j; obiskala nekatera rudarsko-me talurška podjetja, da bi se se zn.anila z. življenjem in delom jugoslovanskih delavcev. Seminar sn prosvetne delavce v Tolminu Tolmin, 29 avg. Dopoldne .--ie v Dijaškem domu začel ksraj ši seminar za prosvetne delavce, član.e ZK iz goriškega okra ja. Pripravil ga je OK ZK Novi Gorici, da bi se šolnik' seznanil; z ideološkimi in drugimi aktualnimi problema našega družbenega razvoja pred začetkom novega šolskega leta. Seminar obiskuje okoli 150 učiteljev, profesorjev in vzgojiteljev iz vsega okraja. Živahen letalski promet Jugoslovanski aerotranspor t po svoji ustanovitvi še ni imel tako napornega dela kakor v letošnjih toplih, poietnih dneh. Sedaj prevaža več potn kov kokor v prvi polovici lan skega rekordnega leta. Prodaj alnice vozovnic in za- ., , , . , . , ,. manjše število organizacij pa Vidualnj kmetovalci dosegli v (udi g vagonov na hektar kooperaciji z zadrugami visoke Tudi plantaže siiv mareiiCl pridelek kljub neugodnim klimatskim pogojem. Z moderniziranjem proizvodnje koruze so dosegli lani velik pridelek. V kmetijskem kombinatu »Beograd« so pridelali na površini nad 70 ha povprečno 118.08 stota, na kmetijskem posestvu »Vukovar« pa na dvakrat večjj površini 110 stotov na hektar. Desetletno jugoslovansko povprečnje pridelka koruze je bilo 14.2 stota na ha. Na 80 hektarjih je kmetijsko posestvo »Kneževo« na Belju pridelalo sladkorne pese 568.12 stota na hektar. Tudi cela vrsta drugih socialističnih gospodarstev je pridelala približno po 500 stotov na hektar, medtem ko je bil desetletni povprečni povojni pridelek siad- Gunarja Kuga. ki je bil v družb kome pese 169 stotov na hek-tar. Podobne uspehe so dosegli tudi v pridelavi krompirja in krme. Vsi ti rezultatj v poljedelski proizvodnji so omogočili tudi modernizacijo živinoreje. Mnoga socialistična gospodarstva so dosegla proizvodnjo 4300 kg večanje zmogljivosti mlinske stopstva JAT v glavnih mestih industrije, da bi lahko kmetij skt pridelke pravočasno pre vzeli. MORILEC ŠVEDSKE DRŽAVLJANKE PRED SODIŠČEM REKA, 29. avg. (Tanjug). Fred velikim senatom okrožnega sodi-jča na Keki se je danes začela sodna razprava proti Slobodanu Vcginoviču, ki je 28. julija okoli 2. ure ponoči ustrelil z revolverjem v Opatiji švedsko državljanko Birgit Rydin. Sodnemu senatu predseduje predsednik okrožnega sodišča dr. Miho Monic. Ko so prebrali obtožnico, se je začel dokazni postopek z zasliševanjem prič. Okrožni javni tožilec Mate za ninovič je zahteval, naj se Voji-noviCevo dejanje kvalificira kot kaznivo dejanje težkega razboj-ništva. To je utemeljil s tem. da je obtoženi Vojinovič prisilil z odklop'jer.im revolverjem najprej Iz izpovedi prič, kakor tudi iz flokuaientev, ki so j ib prebrali med razpravo pa se dobi povsem drugačna slika. Vojinovič je doslej zakrivil že celo vrsto tatvin in drugih kaznivih dejanj ter je bil že trikrat obsojen. V zaporih je preživel nekoliko manj kot pet , let. Iz rekonstrukcije celotnega dogodka, ki se je pripetil 28. julija v Opatiji je razvidno, da je Vojinovič potem, ko je vzel denar Gunarju Kugu, napadel Bir-git-o Rvdin, ker mu ni hotela izročiti denarja, v tem ruvanju se je poslužil revolverja in jo ustrelili. Sodna razprava se bo jutri nadaljevala. DANES SVEŽE MORSKE RIB! V RIBA5''"~r tj? na TRGU V SlSKI umorjene, da mu da denar, na-kar je preiskal tudi njegove žepe. zatem pa je obtoženec fizično napadel Birgito Rydin in oddal vanjo med r^anjem strel, ki je bil smirten. Danes so zaslišali pet prič in prebral osecn izjav. Vojinovič se zagovarja, da je Irinč1ro«M flclm r:i _ _ . . nih v današnjem pekinškem tisku, je konferenca proučila delo in izkušnje kitajskega sodstva v zadnjih osmih letih, »razčistila nekatera napačna in reakcionarna gledanja nekaterih sodniških kadrov na pomen in naloge ljudskih sodišč in na partijsko vodstvo ljudskih sodišč« ter določila glavne naloge sodstva za prihodnje. V poročilih je poudarjeno, da je kitajsko sodstvo pod vodstvom partije v zadnjih osmih letih izpolnilo glavno nalogo boja proti kontrarevolucionar-jem in preganjanja drugih nezaželenih elementov. Poudarja se prav tako, da so sodni organi dosegli »zelo pomembne« rezultate v znani kampanji'- proti »desničarjem« v letu 1957. To je bila »ostra in brezkompromisna Priprave na volitve OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA TRST, 29. avg. (Po telefonu). V nedeljo, 12. oktobra bodo v, tržaški občini, komaj po 2 letih, ponovne volitve v tržaški občinski svet, ki je bil razpuščen pred enim letom. Vsa vodstva strank so že pred objavo datuma začela s pripravami in sedaj že nabirajo podpise za svoje kandidatne liste. Vsaka lista mora imeti najmanj 5000 podpisov volivcev, vseh volivcev pa je nekaj manj kot 210.000. Oktobrske volitve so že druge letošnje volitve, ker ro Tržačani v maju prvič volili svoje 4 poslance v poslansko zbornico. Prav zato se prebivalstvo zelo malo zanima in se upravičeno predvideva, da bo volilna kampanja, ki se bo začela čez 2 tedna, precej mrtva. Hkrati pa je odpadlo upanje, da bo Trst volil oktobra tudi 3 senatorje, ki bi jih moral voliti s poslanci že v maju, toda zadevni zakonski predlog ni mogel biti pravočasno odobren. Zato se predpostavlja, da bodo volitve v senat v najugodnejšem primeru šele prihodnjo pomlad. Ce pa bo parlament odobril še zakon o ustavni avtonomiji dežele Furlanija-Ju-lijska krajina, potem bodo prihodnjo jesen ali pa spomladi leta 1960 volitve v deželni svet. Tako vse kaže, da Tržačani ne bodo zlepa izven volilnih kampanj. ker bo naslednje leto po- tekel mandat predlansko izvoljenim občinskim svetom. Čeprav še ni znano, koliko strank bo nastopilo na oktobrskih volitvah, je že sedaj gotovo, da bo njih število večje kot maja, ko manjše stranke niso nastopile samostojno. Ker pa je v nekaterih strankah prišlo do razkola, trdijo, da bo oktobra nastopilo nič manj kot 18 strank. Prvi so objavili seznam kandidatov krščanski demokrati, ki pa letos niso vključili že znamenitega, dolgoletnega župana Barto-lija. Nekateri govore, da ga bo stranka kandidirala za senatorja, drugi pa so mnenja, — in to je morda bolj verjetno — da ga je sedanje tajništvo, ki pripada Fanfanijevi struji, namenoma izključilo, ker je med Tržačani že preveč nepriljubljen. Iz liste je izključen tudi bivši pokrajinski tajnik krščanske demokracije prof. Romano, ki se je seda- iceriijo rta zahodni afri. skozi N: ški obali, bo postala v dogled nem času neodvisna. Obe. Somalija in Nigerija, nestrpne pričakujeta letvico 1960. ko bosta postali neodvisni. To si- j cer ne bo neodvisnost gospo- ; darsko razrite in močne drža- ; ve, bo pa prvi korak v tej ' smeri. Na vzhrd.u bo s tem I sproženo gibanje za združite:- • vseh treh S cm ali j. na zahod' ■ p-a se bo nadaljeval proces ; emancipociie obrobnih pokra- ! j in. In ta Tuno-rc dobri-a peča,- 1 Si obl'k a k' r~č. ki VCtlVo br1’ , prodira-'o v notranjost afrišk- celine z vzhoda in zahoda. rr-sicer ni planirana vojaška o---radia, "mnnk zgodovin*' proces. 7,r '~ tudi ve ho SP' letel iv zato ie rit bi s po-rere-' njo t""1 — - *-» -aa-tgoče n 0'*»- večat' -------'■-■'■''-n Pen DELEGACIJE IM OBISKI Beograd. — V Beograd bo 2. septembra prispel zastopnik japonskega parlamenta ter član zunanjepolitičnega in proračunskega odbora g. Naokiči Kitaza-va. V Jugoslaviji bo bival pet dni. G. Naokiči Kitazava je že več let opravljal odgovorne iur.kcije v japonski diplomatski m’ energijo . r ~r/*"'*■>. (Tl — ’®r.) V Zene’7i no sporočili, da se bo pet tisoč delegatov iz 66 držav in devet agencij Združenih narodov ude!ož5'o druge konference za miro””bno unn-abo atomske enert\>. k* se zač->e prvega septembra v Zer.evi. Ta konferenca bo največje zborovanje atomskih m p v »'■!kov doslej. Razgovori med Indijo in Pakistanom New Delhi, 29. avgusta. (Tanjug.) — Jutri se bodo začeli v Karačiju pogovori med Indijo in Pakistanom. Sestali se bodo ministri, ki bodo pripravili vse za sestanek med Nehrujem in Hunom 9. septembra v New Delhiju. Današnji »Statesman« piše, da bo med razgovori v Karačiju, kjer bo Indijo zastopal sekretar za zunanje zadeve Desai, Indija skušala organizirati pogovore med dvema premieroma na širšem temelju kot doslej. Toda pakistanski premier je pred kratkim izjavil, da se misli z Nehrujem pogovarjati izključno r obmejnih zadevah. Obsodbe v Ulmu IHm, 29. avgusta. (AP.) Po štiri ečr.em procesu je sodišče v “■odnonemškem mestu Ulmu odilo kakih deset nacističnih oinih zločincev na kazni od tri o petnajst let zapora za umor 209 litovskih Zidov leta 1941. Na 15 let zapora sta bila obsojena bivša oficirja SS Hans Joachim Bohme, ki je bil šef gesta pa v Tilzitu v vzhodni Prusiji ter Werner Hersmann, ki je bil med vojno šef varnostne policije na istem področju. Bivši šef policije v litovskem mestu Molmu Bern-hard Fischer Schweder je bil obsojen na deset let. medtem ko je bilo drugih sedem obtožencev obsojenih na zaporne kazni od treh do petih let. službi, bil je posebni svetnik ministrstva za zunanje zadeve, ter namestnik sekretarja kabineta Kišijeve vlade. Na zadnjih volitvah 1958 je bil g. Kitazava že drugič izvoljen za poslanca libe-ralno-demokratske stranke v parlamentu. Diplomatska kronika Tunis. — Jugoslovanski poslanik v Tunisu Ilija Topalovski ; -danes obiskal zunanjega ministra dr. Mokadema. Pogovarjala sta se o zadevah, ki zanimajo obe državi. njemu vodstvu zameril, ker je lani pred občinskim svetom iznesel neka kočljiva '"vprašanja krščansko demokratske občinske uprave Ln je bil za eno leto izključen iz strankine aktivnosti, čeprav se je proti kazni pritožil pri rimskem strankinem vodstvu. Vse kaže, da bodo nastopili z dvema ločenima listama tudi fašisti, ki so se — za razliko od vse ostale Italije — na majskih volitvah leto« tako okrepili, da so dosegli posredno izvolitev svojega poslanca v rimsko zbornico. Toda tržaški tajnik MSI Morelli — kot smo svoj čas že poročali — se je aprl z rimskim vodstvom in ustanovil avtonomno fašistično stranko za tržaško pokrajino in jo nazval »MSRI«, to je italijansko republikansko socialno gibanje (Movimepto sociale republicano italiano), kar bi kazalo, da se njen program oslanja na onega zadnje republikanske Mussolinijeve vlade po kapitulaciji Italije pred 15 leti. Tudi indipendentisti bodo nastopili z 2 listama kot v maju: fronta za neodvisnost, na čelu z Borghesejem in Gianpiccolijem, ter Tržaška unija s Tol!yjem. Ločeno bodo šli na volitve najbrž tudi monarhisti. Na levem krilu bo oktobra ponovno nastopila samostojna neodvisna socialistična zveza s sko-ro enako kandidatno listo, ki ji bosta načeljevala dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio. Morda bodo na socialistični listi PSI nastopila tudi voditelji manjše skupine, ki je imela za glavno točko programa ' prosto cono (MEN). Na čelu liste KPI pa bosta tudi letos poslanec Vidalli in njegova namestnica Marija Ber-netičeva, kakor tudi novi pokrajinski svetnik partije prof. Paolo Sema, ker po partijskem statutu Vidallijeva funkcija poslanca izključuje funkcijo pokrajinskega sekretarja. P. L. borba«, poudarjajo dalje, »borba, v kateri so »na fronti sodstva«, to je med organi kitajskega sodstva »razkrili in ostro kritizirali razna protiproletarska in protisocialistična pojmovanja« in »prečistili vrste sodniških kadrov«. 1 Med to kampanjo so odkrili in kaznovali celo vrsto »desničarjev* — kakor je svoječasno poudarjal kitajski tisk, tudi med najvidnejšimi predstavniki in voditelji kitajskega sodstva in tožilstva. Poleg mnogih drugih je bil kot »desničar« razkrinkan in kaznovan tudi namestnik kitajskega ministra državnega nadzorstva Bang Han hkrati s skupino petih vidnih voditeljev sodstva in tožilstva, katerih partijski staž je znašal od 15 do 30 let. Predsednik kriminalnega sektorja kitajskega vrhovnega sodišča Cia Cien in pomočnik vrhovnega javnega tožilca za vprašuj a transportne službe Liu Hui Cu, sta bila prav tako predčasno razkrinkana in kaznovana kot »desničarja«. Take »desničarske in protipartijske elemente« so našli in razkrinkali tudi "med pokrajinskimi voditelji sodne službe dn tožilstva. V to kategorijo prištevajo guvernerja in pomočnika guvernerja province Cenkjang. oba odgovorna za sodstvo v provinci, dalje namestnika guvernerja in javnega tožilca province Anhvej, voditelja Biroja za sodstvo v provinci Fukien, pomočnika voditelja Biroja za sodstvo v provinci Sečuan itd. Kot »desničarja« so kaznovali tudi predsednika osrednjega sodišča v Pekingu Ho Čab Cuna. kakor tudi vodi- v organih kitajskega sodstva* in tožilstva pa je bila, kakor navaja tisk, v tem, da so se upirali diktaturi proletariata in v njihovem pojmovanju, da je treba v prehodnem obdobju ost te diktature usmerjati bolj proti kriminalnim in drugim nesocialnim dejavnostim v deželi, kakor pa proti razrednemu sovražniku, dalje v tem, da so nasprotovali vodilni vlogi partije v sodnih zadevah in odklanjali izvajanje direktiv partijskih komitejev, da so odklanjali partijsko vodštyo z izgovorom, da tovariši, ki jih pošilja partijski komite na delo v sodstvo ne poznajo prava, itd. Ko je četrta konferenca predstavnikov kitajskega sodstva proučila vse te probleme, slabosti in izkušnje iz preteklosti, je sprejela stališče, da je za nadaljnje delo sodnih organov najvažnejše to, da služijo razredni borbi in da pomagajo izvajanju centralnih partijskih in državnih ' nalog pri izgradnji države. Sodišča se morajo absolutno pokoravati vodstvu partije in '.o delati brez najmanjših omahovanj — je rečeno v sklepih konference. Poudarjeno pa je tudi, da se morajo kitajska sodišča pokoravati ne samo vodilni vlogi centralnega komiteja KP Kitajske, temveč tudi partijskim komitejem na vseh drugih ustreznih ravneh. Samo na N. način — je poudarjeno v sklepih, — bodo sodišča »lahko uspešno izpolnjevala svete naloge, ki sta jim jih postavili država in narod«. Spet Little Rock Ameriško Vrhovno sodišče bo razsodilo do 11. septembra WASHINGTON, 29. avgusta. (Reuter). — Ameriško vrhovno sodišče je proučevalo danes vprašanje segregacije v mestu Little Rocku, ter sklenilo, da bo o zadevi sprejelo končni sklep do 11. septembra. Sodišče bo proučilo obrazložitve, zaradi katerih so dve leti in pol zavlačevali z izvajanjem sklepa Federalnega sodišča glede šolanja črnskih otrok. Na današnji’ seji so 'proučili stališča vlade in nacionalnega združenja za napredek temnopoltih narodov, ki je zahtevalo uveljavljenje sklepa, na osnovi katerega je bilo lanskega septembra črnim otrokom v Little Rocku prvič dovoljeno obiskovanje rednih šol. Vlada je podprla to stališče Nacionalnega združenja in zahtevala od sodišča, da brez zavlačevanja odobri črnskim otrokom obisk šol. Predsednik šolskega odbora Buttler je med razpravo izjavil,/da bodo ponovno poklicali vojake za vzdrževanje reda v Little Rocku, opozoril pa je tudi na težave, ki bodo nastale zaradi nasprotnih stališč guvernerja države Ar-kansas Faubusa Guverner Fau-bus stoji na stališču, da samo kongres lahko odloči, kateri zakoni so polnoveljavni, tisti, ki jih sprejemajo’* lokalne oblasti, ali centralne. V svoji izjavi je Buttler tudi poudaril, da sedanjega položaja v Little Rocku n; povzročilo črnsko prebivalstvo, temveč majhna skupina 'judi, ki nasprotuje vključitvi črnskih otrok v šole. J IJfDUSKE GOSPODARSKE TEZA VE Pomanjkanje hrane Nojhujqe so prizadet države Utor Pradeš, Madja Pradeš, Bihar in Zahodna Bengalija — Sporazum o finančnem posojilu NEW DELHI, 29. avgusta. (Tanjug). — Kongresna parlamentarna skupina, ki je sinoči razpravljala o prehrambenem položaju, bo nadaljevala to razpravo v ponedeljek. Čeprav je bil sinoči sestanek zaprtega značaja, vendar delhijski listi danes ugotavljajo, da so na sestanku ugotovili, da današnji težavni prehrambeni položaj ni samo posledica pomanjkanja osnovnih žitaric, temveč tudi velikih napak pri razdeljevanju. Na sestanku je bil prisoten tudi premier Nehru. Tik pred tem sestankom je imel minister za prehrano in kmetijstvo Džain sestanke s parlamentarnimi predstavniki držav Utar Pradeš, Bihar, Zahodna Bengalija in Madja Pradeš, kjer je položaj prehrane najbolj kritičen. Po tem sestanku je bilo uradno sporočeno, da bodo po- na sprehoda« Romunski administrativni ukrepi proti birokraciji — »Scantea« o »sprehajanju papirjev« v direkciji kmetijskih posestev in trustov BUKAREŠTA, 29. avgusta. (Tanjug). — Romunska vlada je odstranila generalnega direktorja Generalne direkcije industrije konzerv Gheorga Popescua, tar še nekaj njegovih najbližjih sodelavcev zargdi napak pri delu direkcije in njenih podjetij. Osrednji romunski tisk je te dni pisal tudi o odstranitvi določenega števila uslužbencev in -državnih funkcionarjev zaradi napak pri delu, birokracije in gospodarskega kriminala. Dnevniki vsak dan objavljajo kritične pripombe k delu posameznih generalnih direkcij, podjetij in gospodarskih posestev, ker ne izpolnjujejo proizvodnih načrtov, zaradi velikih tatvin in poneverb, kakor tudi zaradi birokratske organizacije dela. Značilen primer je kritika zakoreninjenega birokratskega sistema dela v Generalni direkciji državnih kmetijskih posestev in kmetijskih trustov, ki vodijo državna posestva v določenem predelu. Partijski organ Scantea piše, da kmetijski trusti posluje Ju birokratsko la opourj* n* neskončno »sprehajanje papirja gor-dol« ter ugotavlja, da metode dela Generalne direkcije in kmetijskih trustov »potiskajo kmetijska posestva v razsiipni-štvo in nepotrebne stroške«. Dnevnik dalje poudarja, da so proizvodni načrti državnih posestev »birokratska formalnost«. Mnoga državna posestva še sedaj izdelujejo letošnje gospodar- . posamezne tovarne konzerv na- gube. Dnevnik zaradi tega zahteva, naj bi osnovnim socialističnim gospodarskim enotam dali več svobode in iniciative za odpravljanje birokratičnih napak. Ostro je bilo kritizirano tudi eno največjih romunskih podjetij pa proizvodnjo petrolejskih naprav »Prvi maj«, ki je zaradi »resnih napak pri planiranju in organizaciji dela« izpolnilo svoje proizvodne načrte samo 89 odstotno. To pa ni osamljen primer. Zaradi birokratičnega sistema dela kritizirajo tudi številna podjetja Generalne direkcije industrije konzerv. Tako so ske načrte, ki bodo prihodnji mesec predloženi v odobritev, čeprav le-tfi — kakor piše »Scantea® — nimajo več nobenega pomena. Zato so državna posestva letos utrpela velik« denarna i»- kupile dva do trikrat več zelenjave, kakor jo letno lahko predelajo. Zaradi tega so morali velike količine povrtnine enostavno posušiti in uporabiti kot ii-viubt temo. večali kontingente prehrane za te države iz centralnega fonda. Hkrati sb prepovedali izvoz kakršnekoli hrane iz teh držav. »Hindustan Standard« piše, da so razne politične skupine skušale pomanjkanje živil izkoristiti za svoje politične, cilje. »Indian Exprass« pa poroča, da je bilo v državi Madja Pradeš aretiranih nad 150 ljudi,'ki so organizirali nerede in tako imenovane pohode 'lačnih. V vasi Singraval je pri takem pohodu sodelovalo trinajst tisoč ljudi. Vlada države Utar Pradeš pa obdolžuje dr. Lohijo, da njegova socialistična strankai stoji za temi neredi. Tudi v spodnjem domu indijskega parlamenta so razpravljali o teh vprašanjih in so vsi poslanci napadli ministrstvo za prehrano in kmetijstvo zaradi neučinkovite politike. Predlagali so celo, naj bi premier. Nehru osebno prevzel to ministrstvo, in razširile so se govorice, da bo minister za prehrano odstopil. Nehru pa se je odločno uprl tem kritikam rekoč: »Vsi smo krivi za tak položaj.« Odklonil je tudi predloge nekaterih poslancev, da bi v najbolj kritičnih področjih uvedli nakaznice za hrano in z raznimi upravnima ukrepi preprečili naraščanje cen prehrambenih predmetov. Ponekod so se te cene dvignile za nad »to odstotkov. V Londonu so danes sporočili, da se bodo v ponedeljek, 1. septembra, začela britansko-indij-ska finančna pogajanja. Indijski fbia^čsd rnšniatar Morardjt De- sai, ki je sinoči prispel na obisk v Veliko Britanijo, se bo pogajal z britanskim finančnim ministrom Amoryjem in d'rugimi visokimi funkcionarji britanske vlade. Indijski minister se bo razgovarjal tudi s predsednikom britanske vlade MacmiHanom. Med temi razgovori bodo obravnavali vprašanje posojila Indiji. Iz Velike Britanije b minister Desai odpotoval na večdnevni obisk v ZDA, kjer V a imel podobne razgovore z visokimi funkcionarji ame' !5kega finančnega ministrstva. Kakor piše Ney York Times, je pet držav, članic Mednarodne banke, zedinilo, da odobre Indiji posojilo 350 milijonov dolarjev za izvedbo njenega gospodarskega načrta. Posojilo bodo dale ZDA, Veli' Britanija, Zahodna Nemčija, Japonska in Kanada. List poroča, da bo Velika Britanija sodelovala pri tem posojilu s 108 milijoni dolarjev za kritje tuje valute do konca marca, medtem ko bodo ZDA hkrati dale okrog 100 milijonov dolarjev. ZDA bodo prodale Indiji tudi viške kmetijskih pridelkov za 200 milijonov dolarjev. Zahodna Nemčija bo dala 40 milijonov dolr ' v posojila, Japonska pa 17 milijonov, pričakujejo, da bo enako vsoto dala tudi Kanada. Atomska centrala v Evropi Washington, 29. avg. (AP) Predsednik Eisenhower je podpisal sklep, s katerim odobrava ameriško pomoč za zgraditev atomske električne centrale v Evropi. Ta cenrala bi imela zmogljivost en milijon kilovatov, njena izgradnja pa bo predvidoma stala 328 milijonov dolarjev. Kredite bodo dali Evroatomu, organizacija, v kateri so včlanjene Francija, Zahodna Nemčija, Italija, ja, ,Nizozemska in Luxembuffc Vtisi iz beograjskega sejma Navaden obiskovalec beograjskega sejma je presenečen, ker na njem ni našel niti pohištva, nitj tekstila, niti obutve. Nekoliko je razočaran, ker na sejmu ni marsičesa, od igle do lokomotive. Prav to pa priča, da je beograjski sejem zares postal v pravem smislu poseben sejem tehnike in tehničnih dognanj. V treh prostranih dvoranah, ki bo okusno in nevsiljivo urejene. brez nepotrebne natrpano-sti, lahko človek vidi, kaj je naša industrija doslej dosegla, kakšne so njene možnosti in koliko zaostaja ali pa gre vzporedno s sodobnim] tehničnimi iznajdbami. In kadar pregledaš stojnice ter primerjaš izdelke, bi se lahko reklo drugo in ne prvo. Domača industrija je uspešno obvladala zapletene proizvodne operacije in se pojavlja kot resen tekmec tujih izdelkov. Potrebo in koristnost takega obojestranskega presojanja je poudaril že tov. Edvard Kardelj, ki je po ogledu sejma izjavil: »Zelo koristno je primerjanje naše in inozemske industrije, kj je prišlo do izraza na tem sejmu. Verujem, da bo ta razstava pripomogla, da bodo naši proizvajalci še bolj zboljšali svojo proizvodnjo.« Ljubljanski trg je bil v tem tednu s gadjem in zelenjavo dobro založen. Kritiko zasluži kvaliteta .jabolk, ki je bila ponekod izredno slaba. Iz -Maribora poročajo, da so cene povrtnine v glavnem ostale iste, razen pri paradižniku, ki se je pocenil. Podražila pa se je čebula, rano sadje, ker ga že primanjkuje in jajca. V mariborskih mesnicah prodajajo po odloku okrajnega ljudskega odbora, ki ie maksimiral cene govedini na 250 in 280 din za kg, od ponedeljka daije goveje meso za 10 din ceneje. Ponudba živine na tem področju je slaba, zlasti ni na prodaj dovolj telet. Trg v Zasavju je dobro založen s kmetijskimi pridelki, primanjkuje le fižola v stročju. Težko je dobiti tudi breskve. Pričakovati pa je. da se bo stanje izboljšalo, ker bodo kmalu dozorele breskve kalanke. V mesnicah nekaj dni sploh ni bilo telečjega mesa, in sicer zaradi napačnih informacij, ki jih je glede telet dobilo mesarsko podjetje. Sele, ko so zvedeli, da je odkup telet podaljšan do 30. avgusta, se je spet pojavilo v prodaji tudi telečje meso, vendar z njim mesnice še daleč niso mogle zadovoljiti povpraševanja. Količina odkupljene goveje živine za silo zadoščajo za potrebe revirjev. Mesarska podjetja se pri nakupu ravnajo po predpisih o naivišlih dogovorjenih odkupnih cenah. Na Dolen,iskem«v zadnjem času ni nobenih bistvenih sprememb v cestah kmetijskih pridelkov. Ponudba sadja se stopnjuje, vendar je kakovostnega sadja v ponudbi zelo malo. Čedalje več je na trgu grozdja, ki je letos zrelo prej kot druga leta. Okraj: KFOMPIR: Cena Cena Cena pri na na KZ drobno debelo Ljubljana 14 12 Maribor 9 14 11 Trbovlje 11 16 13 Novo mesto 12 18 ZELJF.: Ljubljana 30 24 Maribor 20 24 22 Novo mesto (odkupna c.) 30 40 FIŽOL V STROČJU: Ljubljana 60 46 Maribor Trbovl ie Novo mesto (odkupna c. Čebula: Ljubljana Maribor Trbovlje Novo mesto (odkupna c.) SALATA: Ljubljana Maribor Trbovlje PARADIZN1 Ljubljana Maribor Trbovlje Novo mesto (odkupna c. PAPRIKA: Ljubljana Maribor Trbovlje JABOLKA: Ljubi iana Maribor Trbovl ie Novo mesto (Odkupna c. HRUŠKE: Ljubljana Maribor 15—20 Trbovlje M GROZDJE: Ljubljana Maribor 80 Trbovlje 70 Novo mesto GOVEDO SREDNJE KVALITETE: JMB&ibor 80—142 260—280 Trbovl j e do 135 270 NOVO mesto 95 270—390 TELETA: Maribor 180—200 303 350 Trbovlje do 200 320 Novo mesto 195 340 “RASlCi: 200—220 340—380 215—220 360—380 195 380 20 25—30 27 35 50 45 55 57 50 60 64 61 35 50 t 44 55 50 38 20 30—10 26 35 50 38 30 20 20 20 25 35 24 40 — 40 30 30 30- -40 35 30 40 32 24 lft—20 20- -30 ■Zb 14 25 A 18 30 45 32 -35 20—30 30 100 72 80—10O 85 90 100 14 Aribor rbovlje 6vo mesto JAJCA: aribor ovo mesto MLEKO: aribor rbovPe (mlekarna) ovo mesto (Odkupna c.) 21 Kaj razstavljajo tuji proizvajalci Tudi letos srečujemo na sejmu stare lanske znance, kakor so tovarna 'ladijskih motorjev »Gildemeister«, tovarna strojev »Matrawerke«, slovite svetovne tovarne Siemens, AEG, Ignis .. Tu je tudi IBM, industrija elektromagnetskih in električnih strojev in naprav, »Per-. kins« in več deset tujih tvrdk, ki sh razstavljale tudi lani. Poleg znancev pa srečujemo tudi mnoge nove razstavljalce, ki so v beograjskem sejmu videli pomembno zbirališče poslovnih ljudi in možnosti za sklepanje pomembnih kupčij. Vrsta tujih razstavljalcev je razstavila mnogoštevilne delovne in proizvodne stroje, za katere se zelo zanimajo jugoslovanski proizvajalci. Niso redki izdelki, na katerih je napisano: »Izdelano za Industrijo motorjev v Rakovici«. »Izdelano za industrijo...« »S tem st/ojem izdelujejo znane niške cigarete«/ še pogosteje pa •■ -'•mo napise »Prodano«. Tvrdka »Ind”' riewerke Karlsruhe« je na letošnjem beograjskem sejmu razstavila posebno kopirno stružnico, medtem ko je znana italijanska tvrdka FIMSAI iz Milana razstavila posebno stiskalnico za izdelavo predmetov iz plastičnih mas. »Erlikon« jz Švice je zastopana s posebnimi . svedri in stroji za izdelavo zobčastih konusov posebne konstrukcije. Znano inozemsko podjetje »Han und Holb« iz Stuttgarta je razstavilo serijo strojev za avtomatično obdelavo motorjev in delov za motorje. Med podjetji elektroindustrije se tudi letos odlikuje Siemens. Ta tvrdka je razstavila posebne naprave za psihomedi-cino, kakor tudi rentgenske naprave za diagnostiko in terapijo. Danska tvrdka »Brili« je razstavila elektronske in me- rilne instrumente za nuklearno energijo, medtem ko je podjetje »Chiachie« iz Pariza razstavilo posebne viseče elektro-odporne aparate za točkasto varjenje z elektronskim usmerjanjem za izdelavo avtomobilskih karoserij. Zanimivi so tudi izdelki italijanske tvrdke »Olivetti«, ki je poleg drugega razstavila elektronske računske stroje. Poleg njih je vrsta tujih razstavljalcev razstavila najmodernejše delovne stroje, Dieselove motorje, pnevmatične izdelke in komplicirane orodne stroje. Električne naprave za gospodinjstvo Medtem ko stroji, naprave in opreme zbujajo pozornost poslovnih ljudi, privabljajo navadne obiskovalce največ električne naprave, namenjene za gospodinjstvo. Od jutra pa do večera se množica stiska okoli električnih štedilnikov, hladilnikov in pralnih strojev domače in tuje proizvodnje. Veliko zanimanje zbujajo tudj mnoge druge manjše električne naprave, ki naj b.i olajševale delo gospodinjam. Zato je tudi druga galerija največje sejmske dvorane najbolj obiskovani del sejma. Televizijski in radijski sprejemniki domače proizvodnje so predmet posebne pozornosti obiskovalcev. Tudi tukaj se stiska velika reka ljudi, ki si z zanimanjem ogledujejo zelo okusne in kakovostne domače radijske aparate, ki jih izdelujejo »Telekomunikacije«, »Ea-dioindustrija« v Zagrebu, »Nikola Tesla« in »Pupin« v Beogradu ter »EH zavodi« v Nišu. Uspešni poslovni stiki Čeprav je minila šele polovica sejmskih dni, so poslovni stiki med prodajalci in kupci zelo živahni. V Klubu poslovnih ljudi se razvijajo veliki poslovni stiki, ki so že omogočili kupčije v vrednosti nad 70 milijard dinarjev. V Klubu poslovnih ljudi se srečujejo tudi razstavljale! s tujimi gospodarstveniki, kakor tudi zastopnik; domačih podjetij in tujih tvrdk. Vrsta , podjetij za promet z električnimi izdelki za široko potrošnjo je na pobudo' Združenja elektroindustrije proučevala način porabe deviznih sredstev za nabavo električnega blaga za široko potrošnjo. Na pobudo madžarskega podjetja »Mašinointex« so imeli razgovore o uvozu blaga iz madžarskih reparacij, kakor tudi o uvozu blaga za široko potrošnjo , ter strojev za tobačno in živilsko industrijo. V Klubu poslovnih ljudi so se sestali tudi zastopniki jugoslovanskih premogovnikov, ki so ob tej priliki proučevali možnosti za nabavo opreme za premogovnike. S posredovanjem Kluba poslovnih ljudi so organizirali sestanek zastopnikov tobačne industrije z zastopniki tujih izdelovalcev posebnih strojen za izdelavo cigaret. Med temi razgovori so razpravljali tudi o možnosti za nabavo strojev, ki bi jih kompenzirali s cigaretami. Na beograjskem sejmu so mogoči tujim razstavljalcem tudi lažji stiki s tujimi gospodarstveniki. Češkoslovaška delegacija je n. pr. proučevala možnosti za uvedbo stikov z zahodnimi gospodarskimi krogi, enak primer pa je tudi z vrsto drugih razstavljalcev. Vse to kaže, da bodo tudi letos kakor lani sklenjene velike kupčije in da bo beograjski sejem potrdil svoj sloves posebnega sejma tehnike. I. S. Pred kratkim so začeli graditi na opornikih bivšega nemškega železniškega mostu čez Savo pri Lazah 7 m širok cestni most, ki bo povezal Dolsko in Laze. S tem ostvarjena /ažna prometna zveza za dokaj obširno področje, saj doslej vse od St. Jakoba pa do Litije ni bilo čez Savo nobenega mostu. Zato so promet na tem področju vzdrževali splavi, ki pa ob veliki vodi ne morejo obratovati. Del s redstev za gradnjo mostu, in to več milijonov, so zbrali sami zainteresirani prebivalci orne njenega področja. Priprave za zgraditev avtomobilske Beograjski urbanisti in arhitekti proučujejo, kako bi avtomobilsko cesto Ljubljana—Beograd izpeljali skozi Beograd, ds bi bil promet na njej neoviran, obenem pa bi se razvijal mestni promet brez motenj. Računajo, da bi avtomobilska ceste (peljala skozi Zemun in Novi Beograd tako v Beograd, da bi poleg sedanjega železniškega mosta zgradili še en most. Po prehodu čez Savo bi jo usmerili poleg Mosrja po sedanji ulici Francheta d' Espe-reya, nato po Bulevarju JLA, odkoder bi jo vključili v Vzhodno magistralo, jo pove- ceste skozi Beograd zali z Avalsko cesto, odtod pa bi vodila po trasi skozi Moravsko dolino. Avtomobilska cesta skozi Beograd bi se nikjer ne križala z mestnim prometom. Zgradili bi namreč potrebne viadukte in podvoze, po katerih bi vodila skozi Beograd. Ker bo Beograd s časom na-rastel na milijon prebivalcev in se bo v njem razvil živahen promet,, bi imela avtomobilska cesta skozi Beograd dva traka. VELEBLAGOVNICA — LJUDSKI MAGACIN CELJE SPREJME VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV IC MfiŠE NOVE REDNE POŠTNE ZNAMKE Generalna direkcija PTT v Beogradu je sklenila dati 25. septembra t. 1. v promet nove redne frankovne znamke, ki naj bi nadomestile znamke sedanje druge in tretje gospodarske serije. Novih znamk 14 v skupni nominalni vrednosti 1099 din. Nove znamke simbolično prikazujejo s svojimi slikami (vinjetami) pridobitve in uspehe v našem gospodarskem razvoju. Na slikali prvih osmih vrednosti so motivi iz naše temeljne industrije in pomembne gradnje, nadaljnjih šest znamk pa ima slike iz naših šestih republiških glavnih mest. Znamka za 2 din ima splošni motiv: vrtalne stolpe za nafto; za S din — splošni motiv: ladjedelništvo; za 10 din - Železarno v Sisku; za 15 din — jez liidro-centrale v Jahlanici; .za 17 din — splošni snotiv: lesno industrijo; za 25 din — avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb) nadvoz pri Ivančni gorici); za 30 din — Litostroj v Ljubljani; za 35 din — koksarno v Lukavcu; za 40 din Titograd (hotel) in Cetinje (letno gledališče); za 59 din — Skoplje (središče mesta z mostom preko Vardarja in nadgrobui spomenik v starem mestnem delu); za 70 din — Sarajevo (železniško postajo ter obelisk iz starega dela mesta); za 100 din — Ljubij- n , (Trnmostov-je in grad); zn 200 din — Zagreb (gledališče z Vest-nvičevim spomenikom in s kipom na zgradbi železniške postaje) in za 500 din — Beograd (Zvezno ljudsko skupščino). Idejne osnutke za te znamke je pripravil akademski slikar Riko Debenjak, profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Znamke so za 2 mm večje od sedanjih, natiskali pa so jih v Zavodu za izdelavo bankovcev v globokem črtnem tisku po gravurah Tanasija Krnjajiča, Božidarja Kocmuta in Stanimira Babiča v polah po lilo znamk. -st- Uspehi Aerokluba v Novi Gorici Aeroklub Nova Gorica ima svoj sedež in letališče v Ajdovščini. Število njegovih članov narašča in jih je sedaj že nad 520, med njimi tudi precej deklet. Te dni se je končal dvomesečni jadralni tečaj prve skupine. Med tečajniki je bila tud: edina ženska, mladinka Milena Zuljan iz Nove Gorice, ki je uspešno opravila B in C izpit. Čeprav je Aeroklub imel med letom več težav, ki so ga ovirale pri uspešnejšem delu, je letos vendarle dosegel boljše uspehe kot vsa leta doslej. Za prihodnje leto upajo, da bodo dobili še športno letalo, kar bo nedvomno vzbudilo še večje zanimanje in veselje za to športno panogo. Jp V okolici Krvavca bo treba urediti poseben alpski vrt Vzpenjača na Krvavec privablja že izredne množice izletnikov na predgorje Kamniških planin. Ta množični obisk postavlja tudi nove naloge vsem, ki morajo skrbeti za varstvo prirode. Zlasti zavod za spomeniško varstvo, ki z zaščitnimi uredbami skrbi tudi za varstvo prirodnih krajinskim zname. nitosti in redke planinske flore, prav tako naše planinske in turistične organizacije in seveda tudi podjetje SAP, ki je speljalo vzpenjačo, že mislijo na to, kako bi učinkovito zavarovali doslej bogato floro v planinskem svetu okrog Kr. ' OPOZARJAMO VSE NAROČNIKB ki žele za časa dopusta prejemati časopis na počitniški naslov, da nam ob spremembi naslova sporoče poleg novega tudi sv oj stalni naslov •SLOVENSKI POROČEVALEC« v ovca. Ko se iz kompleksa raznoterih vprašanj konkretizirajo naloge za kulturno ureditev Krvavca, pa ne smemo pozabiti na čimprejšnjo ure. ditev posebnega alpskega vrta, ki mora na prav izbranem kraju, z docela prirodnimi motivi, a v bplj koncentrirani obliki prikazovati značaj in samosvojost tamkajšnje flore ter opozarjati na znamenitost in izredne odlike cvetlic, ki uspevajo po naših gorah. Ta alpski vrt, ki bi obsegal morda približno 1 hektar, mora biti urejen tako, da bo posebna privlačnost za vse obiskovalce Krvavca, a obenem naj. uspešnejši mentor in spodbud-nik za varstvo planinske flore, šola prirodoljubnega spoštovanja z' nazornimi vzgledi. Naloge takšnega alpskega vrta in zamisel, kako ga bo treba urediti, bomo še o prvi priliki natančneje obrazložili. Zadeva alpskega vrta na Krvavcu se bo kmalu začela konkretno proučevati in zaželeno bo sodelovanje široke javnosti, da o pravem času preprečimo škodo, ki jo ljudje prizadevajo planinski flori često le iz nevednosti in nepoučenosti. Ing. C. Jeglič Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov — komisiji za nastavitve. Izšlo je iz tiskal Izšlo je iz tiska! NAJNOVEJSA IZDAJA »INFORMATOROVA PRIRUCNIKA ZA KADROVE* PR0PISI 0 RADNIM ODNOSI N# S NAPOMENAm Za tisk so priredili: dr. M. IVClC, dr. A. LALIC in M. MAGERL Izdaja vsebuje poleg Zakona o delovnih odnosih tud: v ostale do sedaj objavljene predpise za njihovo izvajan kakor tudi objavljena pojasnila pristojnih organov o pr; blemih, ki so nastali pri izvajanju zakona. Ta priročni! je izšel kot dvojna številka 5. in 6. ciklusa »IPK« v leti 1958 in ga bomo poslali vsem naročnikom »IPK« O Izjemoma bomo zaradi važnosti te izdaje poslali priročni! tudi tistim, ki niso naročniki »IPK« za leto 1958 • Ker je priročnik tiskan v omejenem številu, prosimo v.-* zainteresirane, da takoj pošljejo svoja naročila na naslov »INFORMATOR«, ZAGREB, Iliča 24 Cena priročnika je 1300 dinarjev in ga pošiljamo po po vzetju, naročnikom »IPK« pa ga pošljemo tudi v več primerkih ako to žele. 16—J 7 14—15 18—2 J 17—26 35—40 37 36 (regres) V Radovljici letos največ letoviščarjev po vojni dvor«, ki je za svoje goste organizirala celodnevni izlet z avtobusi na Jelovico (Talež). Očarani ob slikovitem razgledu na Blejsko jezero, Triglav, Karavanke in radovljiško planoto, so bili gostje nadvse zadovoljni. Mnogo obiskovalcev je privabilo državno prvenstvo v skokih na športnem kopališču, Avto- V letošnji sezoni ima Radov- sko pisarno, ki posreduje gostom društvo organiziralo izlete z moto društvo je organiziralo ljica največ gostov po vojni, zlasti sobe, daje vsakovrstne in- avtobusom zlasti v Vintgar, Bo- ocenjevalno vožnjo po Gorenjski Dnevno število gostov je preko- formacije, vodi evidence ter pri- hinj, Kropo, Vrbo in Drago. Vsa- za prvenstvo LRS, te dni pa je račilo mejo 550, kar je bilo po- reja izlete. Društvo je že poskr- ko skupino izletnikov spremlja državno mladinsko prvenstvo na vprečno merilo za zadnja pred- belo za razvedrilo gostov. Plesr. zastopnik TD, ki ponazoruje go-vojna leta. Letos je obiskalo do godba je zabavala goste izmeno- stom znamenitosti in zanimivosti šahovskih deskah. 32 konca julija Radovljico že 1771 turistov s 15.578 nočninami, lani pa je bilo do tega časa 1287 gostov s 9027 nočninami. Izmed važnejših turističnih krajev v Sloveniji je po statističnih podatkih ob koncu julija Radovljica po porastu domačega turizma v primeri z lanskim na tretjem mestu. Prednjačita le še Bohinj in Bovec-Trenta. Z lepo lego, zunanjo ureditvijo, športnim kopališčem ter privlačno okolico privablja Radovljica iz leta v leto več gostov. Zmogljivosti hotela »Grajski dvor«, doma oddiha »Slavko Šlander« ter privatnih ležišč, ki jih je že okrog 400 (lani 300), že skoraj, niso mogle zadostiti povpraševanju. Največ turistov prihaja iz Srbije in Vojvodine, med večjimi mesti pa prednjačita Zagreb in Beograd. Cene so letos enaks kot lani in so se zdele gostom večinoma sprejemljive. Penzion v hotelu se je gibal med 700 in 800 din. cene zasebnih sob pa od 180 do 230 dinarjev. Hrane so se mnog gostje radi posluževali tudi v domačih gostilnah. Prav gotovo ima Turističr dcuŠtvo glede na naraščajo pfejŠfie* tudi odgovorne nalog: MčgN&tono vzdržuje informacij- ma v obratih. Tudi' izletniški turizen si rad posameznih gostinskih krajev. Hvale vredna je tudi po- izbere Radovljico Večkrat tedensko je buda uprave hotela »Grajski Na odcepu ■< ?; % i : -i;i: /v:-«-;:-!'' ' i:: ; " .... * ',$$}&■ : '• - . ~ *.• •. ....... -2;v & 'Z Vlč$ ** .' .j,1 ^" M '-r" ~ •' ■ '.%&■ 'Vv »■. v. M,:,/ y#-i- .......................... /f /Ni«: «! Radovljica — v ozadju Karavanke lika propagandna deska TD, ki opozarja zlasti avtomobiliste, naj se odločijo za kratek ovinek čez Radovljico, kjer se bodo osvežili v plavalnem bazenu in okrepčali pri naših gostincih, katere »e vedno radi pohvalijo zaradi originalnih vin in dobrih prigrizkov. Cesta čez Radovljico proti Bledu je namreč prav tako gladka kot magistrala. Kopalci imajo v Radoj/ljici kar tri možnosti za svoj šport. Najbolj priljubljeno je športno kopališče zaradi lepe lege. Prijetno spremembo za kopanje nudijo idilični bregovi Save Bohinjke ob sotočju obeh Sav. Letos pa turisti že radi zahajajo c malemu jezeru na Savskih erasah, kjer se pomudijo nekateri ves dan, zakaj temkajšnji bife jih za silo že okrepča. Pa tudi sicer je ob tem jezercu zelo živahno. V bližini taborijo mladinci iz južnih krajev, mnogo živahnosti pa prinašajo številni inozemski atomobilisti, ki se tu ustavljajo in taborijo: Francozi, Italijani, Nemci, Avstrijci, Belgijci, Norvežani, Danci, Poljaki itd. Kakor je pestro število narodnosti, tako je pestra tudi slika njih šotorov med visokimi borovci. V spominu nam bo ostala 12-letna Belgijka, ki je taborila tu s starši. Všeč ji je bilo rastlinstvo ob jezeru. Nekdo ji je rekel, naj si kaj utrga. Rekla je dob^ dno: »Kaj bi s tem, pri meni bo uvenelo v kratkem času, naravo bo pa še dolgo poživljalo in razveseljevalo tudi druge.« Lep zgled za rekatere mše »planince«! Se pomanjkljivosti Naraščajoči ' -istični ’ promet >a' se je že srečal s pomanjkljivostmi. Ena poglavitnih je k. pališče, ki je staro 25 let in še ni doživelo temeljite obnove in n dernizacije. Ureditev kopal ške restavracije bi mnogo koi stila gostom. Drugo je avtobu na postaja z dovoznimi cestan Če pomislimo, da se avtobu ustavljajo v .Radovljici dnevi najmanj 30-krat, največ pa 5 krat, bo pač potrebno poskrbe za primerno postajališče. Hot še vedno nima celotne stavb Restavracija Triglav ne izrabi dobro za turizem lepega položa s prikupnim vrtom. Odp eda je letos trgovska mrež-., zlas delikatesna in špecerijska. Gn ča ; ■ trgovinah, pomanjkan blagu, zaprti lokali ob soboti popoldne narekujejo potrebo 1 novih modernih, obratih in s ti rističnemu kraju primerno ur jeno službo, vsaj v sezoni, Tu gostinci niso bili pripravljeni r tolikšen promet; postrežba šepala. Privatnih sob je v Rj dovljici sfcoro 200 s 400 pr- ‘elj: mi. Ker je število mahoma n; raslo, se ni 1 gla pravočasr izvesti kategorizacija, vsled č sar je prišlo do upravičenih m godovanj gostov. In še važen problem, o kat rem razpravljajo obče in ki zi deva vse turistične kraje, to zgodnja in kasna sezona. More je -o čas, da bi se dalo za pr hodnje kaj ukreniti in prispi vati s šolsko počitniško politik Starši z otroci so navezani r letovanj- : v juliju in avgust ko je največji naval :r> vse na dražje, t. j. za celo družino m dosegljivo. Ali se ne »i 1 a 1 e pi čitnice na račun ostalih prost: dni in semestralnih počitnic uri diti tako, da bi družine s šolar lahko letovte 'unija ali septen bra? Cene so v tem času nižje ; zmogljivosti so bolj sproščen obenem pa bi naši kraji na ms podaljšali sezono. Tudi iz drugi vzrokov bi bilo vredno razmi: ljati o tem. v. B. St. 204 - 30 AVGUSTA 195* / SLOVhftSKi /uau24rV£i.£l Priprave za volitve v zadružne svete Obsežna akcija v novomeškem okraju Nad 17.000 zadružnikov novomeškega okraja bo v jeseni volilo zadružne svete pri devet inpetdesetih kmetijskih zadrugah. Sveti bodo šteli od 30 do 60 članov. Pet zadrug v okraju ima manj kot sto članov. Ker po zakonu v takih zadrugah ne bi imeli volitev zadružnih svetov, s: v teh zadrugah sedaj prizadevajo, da bi do volitev povečali število članov. To težnjo podpira tudi upravni od- bor OZZ ker meni, da ne bo težko povečati števila članstva, saj je zanimanje za zadruge čedalje večje! Posebno tam ne bo težko, kjer so zadruge postale pobudnik in organizator večja kmetijske proizvodnje. V teku so politične in tehnične priprave za volitve zadružnih svetov. Te so se pričele z posvetom vseh upravnikov zadrug. Prav tako so bila posvetovanja na področnih poslovnih zvezah, na katerih so razpravljali o volitvah zadružnih svetov in o jesenski setvi. V prihodnjih dneh bo seja upravnega odbora okrajne zadružne zveze, na kateri bodo proučili ih potrdili ključ za volitve in število članov svetov za posamezne zadruge, kar je pripravila komisija za izvedbo volitev. Na okrajni zadružni zvezi posebno poudarjajo velik politični pomen teh volitev, zato polagajo političnim pripravam Na Gorenjskem združili več bodo zadrug Gorenjske kn.i.ijske zadiruge in ostaie z-aiuzne organizacije tc. že de-j časa pripravljajo n3 jesenske polletne občne zbore in na volitve novih zadružnih svetov. S tem v zvezi urejajo tudi nekatera organizacijska in dru ga vprašanja. Na prvem mestu je vprašanje 7,d: užit/ve nekaterih šibkejših zadrug. Menijo, da bi združili za-uiugo Vohlo in Trboje, dalje Podnart, Ljubno in Dobrava Tudi v tržiškj občini imajo več zadrug, ki nimajo posebnih pogojev za uspešen razvoj. V blejski občini so štiri zadruge; tr imajo gospodarsko osnovo za nap. a Jek, zadruga v Bohinjski Beli pa je šibka in bi bilo naj- bolje, če bi se združila s KZ Bled. Zadružniki iz Bele pa ne kažejo posebnega zanimanja ta tako združitev, čeprav je jasno, da bodo imeli prav oni največ koristi od zadružne, gospodarsko močne zadruge. Največ uspeha pri združevanju šibkejših zadrug so doslej dosegli v radovljiški občini, kjer je pri akciji reorganiziranja zadrug veliko pomagala tudi SZDL. Nasprotem primer od opisanih pa je KZ Kranj. Ta zadruga je po teritoriju res izredno velika in bi oilo verjetno najbolj umestno ustanoviti dve zadrugi: eno na levem, drugo na desnem oregu Save. M GORIŠKEM UVAJAJO NOVEJŠE liALUANSKE SORTE PŠENICF Setev ozimnih žit naj bi se na Goriškem pričela v nižinskih ptedei.h v drugi polovici oktobra, končala pa bi se najkasneje v prvih dneh novembra. Prav je zato, da že zdaj resno razpravljajo o vseh problemih okrog setve, saj se je potrebno nanjo aobro pripraviti. Letošnja ml.ačev je pokazala, da so pridelali povprečno 35 do 46 stotov pšenice na hektar. Na Goriškem pa v glavnem še zdaj goje stare sorte italijanske 'pšenice, kot so »tevere«, »tiradrit-•o« in »mentanac. Te sorte pa dajejo slabši pridelek kot novejše sorte. Na Goriškem naj bi lete'---.jo jesen po zamisli go-riške poslovne zveze in njenih Zrelo sadie - v v isce emace od Letošnja sadna letina je v mnogih zasavskih predelih tako rekordna, da taikšne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Nekater: jo primerjajo s sadno letino pred 50. leti, ki je bila menda tako bogata, kot bo letošnja. Dobro -etino so napovedale že češnje Teh je bilo toliko, da jih ni bilo mogoče sproti prodati. Ljudje jih niti obrat: r-.lso utegnili, sajf jih je od tega odvračalo drugo poljsko delo. Zdaj pa dozorevajo tudi že zgodnja jabolka. Včeraj me je na litijskem Valvazorjevem trgu ustavil znan, napredni sadjar Franc Kovač iz Bžišč iz sadjarskega okoliša med L.tijo, Vačami, .Konjem in Po-norvičem. Segel je v torbo in. pokazal odlična jabolka sorte »Aleksander«. To so že na pogled vabljiva jabolka, lepe barve in plemenitega okusa. Pa mi je potožil ta kmet: »Hodim od trgovine do trgovine, okrog kmetijskih zadrug in ponujam to odlično sadje. Le zakaj silijo kmeta, naj poveča število svojega sadnega drevja? Ko pride dobra letina, ne moreš prodati niti takšnegale najboljšega sadja. Kaže, da z menoj vred tudi ostali ne bodo dobili kupcev — tudi na kmetijski poslovni zvezi ne. Tega najboljšega namiznega sadja pa bi bil. gotovo veseli rpnogi delavski m mestni otroci, pa tudi letoviščarji. 2al ni nikogar, ki bi organiziral odkup — sadje bi dobili po ugodni ceni«. Nato je sadjar še dodal: »Toliko napadamo alkoholizem, pa m« boli srce ob misli, da bom moral tudi najboljše sadje vreči v kad in ga pretlačiti za sadje-rec, ali pa prekuhati za žganje.> Te kmetove besede sporočamc javnosti x željo, da bi se trgov-mreža le zbudila in odšla na IrntiU pc lopo in ceneno sadje Mwt>»; potrošniki bodo teg-gotovo veseli. 1. 2- » OGtAS 9 * »SIOVENSKE.V • POROČEVALCU • GOTOV • USPEHI strokovnjakov posejala od skup no 2000 na, namenjenih za pšenico, dobro tretjino ali 700 ha s sortama »generoso« in »s-anp-asto-re«. Omenjeno površino bi zasejali v pogodbenem sodelovanju kmetov z zadrugami na območju 24 kmetijskih zadrug v nižinskih predelih. Za tukajšnje terenske in klimatske pogoje sta omenjeni dve sorti pšenice aj-bolj priporočljivi. V okolici Šempetra in Mirna bi zasejali 100 ha š •Sfertfen.difi "" »generoso«, ostalih' t 600 ha pa drugod _ s semenom »sanpastore«, ki bi ga dobili h ljubljanske semenarne. Obe novi sorti dasta ob pravilni neg: pridelek 45 do 50 stotov na hekt ar, boljšo moko, dozorita pa mesec dn.i pred domačimi sortam: in tako je tudi’nevarnost da bi ju uničila toča, manjša. Jp Posvetovanje o delu ljutomerske poslovne zveze Zadružna poslovna zveza v Ljutomeru, je pred kratkim imela posvetovanje predsednikov it. knjigovodij kmetijskih zadrug na svojem območju. Razpravljali so o n o-vib predpisih, o finančnem poslovanju poslovnih zvez in o trgovanju z kmetijskimi pridelki, razen tega pa še o kreditiranju. V razpravi so ugotovili, da prodajo kmetijskih pridelkov po poslovnih zvezah najbolj otežuje to, da, nimajo pregleda nad tem, koliko in kakšne pridelke lahko pričakujejo od posameznih zadrug. Razen tega pa zadruge to prepozno in netočno sporočajo, ko so nekateri pridelki že na robu po-kv-arljivosti. —J. S. Na Gorenjskem je bilo doslej 69 kmetijskih zadrug, v prihodnje pa bi jih ostalo kakih 54. V pripravah za volitve zadružniki dosti govore tudi o oddaji nekmetijskih dejavnosti. Kaže, da tu ne bo posebnih problemov; trgovine bodo začasno ostale samo prj tistih zadrugah, kjer za zdaj ni mogoče drugače ukreniti. Zadružne organizacije tudi precej razmišljajo o sestavu novih zadružnih svetov. Zavedajo se, da bo razvoj zadrug odvisen prav od aktivnosti in sposobnosti svetov. Eden izmed poglavitnih problemov gorenjskega zadružništva — ki pa ga KZ kaj slabo rešujejo — je pomanjkanje strokovnega kadra. Kmetijskih strokovnjakov, zlasti srednjega strokovnega kadra, po gorenjskih zadrugah skorajda ni. Tega so največ krive same zadruge, saj ne kažejo posebnega zanimanja za štipendiranje svoje mladine, čeprav pri tem Okrajna zadružna zveza nudi polovično udeležbo s svoje strani. Na volitve zadružnih svetov ge pa aktivno pripravljajo tudi mladi zadružniki. Prav o teh stvareh bodo zato v nedeljo razpravljali v Kranju predstavniki mladih zadružnikov in nekateri mladinska funkcionarji. A. C. in izbiri kadrov posebno paž-njo. Skupno z okrajnim komitejem ZKS pripravlja OZZ konferenco sekretarjev občinskih komitejev in tajnikov občinskih ljudskih odborov, na kateri bodo obravnavali gospodarsko vlogo zadrug v posameznih občinah in izbiro kadra za ’ te zadruge. Tako pri okrajnem kot pri občinskih komitejih ZK bodo osnovane politične komisije, ki bodo pomagale pri izvedbj volitev zadružnih svetov in gospodarskih planov zadrug. Na sejah občinskih komitejev bodo skupno s predstavniki zadrug podrobno proučili gospodarske naloge vsake zadruge. Ker imajo volilno pravico za volitve zadružnih svetov le člani zadrug s plačanim deležem in člani z nepopolnimi deleži (družinski deleži) je sedaj res dobro prilika za povečanje števila članov. Posebno je potrebno, kot poudarjajo na OZZ, vključiti čimveč mladine in žena, saj žele, da bi bilo teh čimveč tudi v zadružnih organih. Upravni odbor OZZ si bo prizadeval, da bo sorazmerje mladih zadružnikov in zadruž-nic v teh organih pravilno. Prav tako bo skrbel za pravilno razmerje delavcev in uslužbencev v zadružnih organih. To je hkrati važna naloga tudi političnih organizacij in ljudskih odborov. V vseh zadrugah se sedaj pripravljajo na polletne občne zbore, ki bodo v septembru. Na njih bodo vodstva zadrug polagala obračun polletnega dela. hkrati pa bodo razpravljali o gospodarskem načrtu za prihodnje leto. Na polletnih občnih zborih bodo zbrali tudi predloge za kandidature za zadružne svete. Dobra izbira kandidatov sodi med poglavitne naloge vseh, saj je od kadra v veliki meri odvisna dejavnost zadruge. Vse priprave za volitve zadružnih svetov bodo v novomeškem okraju končane do srede oktobra, volitve pa bodo v drugi polovici oktobra, odnosno v novembru. Pred volitvami bodo seveda povsod predvolilna zborovanj a. (r) SJHgS £55385 Pri puljenju lanu v okolici Mirne na Dolenjskem Pogoj za koo v živinoreji ' V mariborskem okraju se dobro zavedajo, da bodo proizvodnjo v živinoreji lahko povečali le v kooperaciji med proizvajalci in kmetijskimi zadrugami. Vsaka kooperacija pa mora izvirati iz izboljšanja krmne osnove, ker s slabo kr- mo nj mogoče bistveno povečati proizvodnje. Nekatere kmetijske zadruge na področju okraja so že ustanovile melioracijske skupnosti, ki imajo nalogo izboljšati zanemarjene iti zamočvirjene travniške površine. Doslej so ustanovili melioracijske skupnosti v KZ Dolič, Oplotnica, Dovže-Sentilj, Stari trg, Šentjanž, Tolsti vrh in Prevalje-Holmec. V teh melio- racijskih skupnostih je vključenih okrog 120 članov, ki bodo izboljšali okrog 416 ha zamočvirjenih travniških površin. V Doliču so melioracijska dela že v teku. V Oplotnici so izdelali že vse načrte in je kmetijska zadruga zaprosila za kredit. Vse ostale zadruge pa so naročile načrte, na podlagi katerih bodo začele delati. Izkušnje kažejo, da lahko na meliorira-nih površinah v' kratkem času izboljšajo pridelek od 2 tisoč kilogramov na 7 tisoč kilogramov sena in več po hektarju. Kalkulacija za skupnost v Doliču kaže, da se bo vrednost proizvodnje povečala za več kot štirikratno in da bo Čisti dohodek po hektarju po odbitku vseh stroškov znašal 18.800 dinarjev. Pri vseh melioracijah pa je treba upoštevati, da večja proizvodnja krme m sama ke, strojno obdelavo zemlje itd. Za izboljšanje krmske baze v kooperaciji s kmetijsko zadrugo imajo na področju mariborskega okraja vrsto možnosti, ker so povsod površine, ki jih lahko osušijo z manjšimi melioracijami. K. M. Nekoristni traktor Kar nekako bolj veselo je bilo lelos spo-mladi tistega sebi namen, temveč da služi za dne, ko je šofer Niko pripeljal izboljšanje proizvodnje v živinoreji. Zato je treba v vseh pogodbah in pravilnikih predvideti ukrepe, kako izkoriščati meliioriirane površine in kako preusmeriti živinorejsko proizvodnjo. V Doliču so člani kmetijske zadruge sklenili, da bodo meliorirana zemljišča izkoriščali tako, kot bodo predlagali kmetijski strokovnjaki. Na me-lioriiranih površinah bodo uvajali moderni način proizvodnje kot na primer čredinske pašni- Viden napredek vinogradniškega gospodarstva Radgona Vinogradniško gospodarstvo v Gornji Radgoni je v zadnjem času dpseglo viden napredek na najrazličnejših področjih svojega udejstvovanja. Gospodarstvo je znano po vsej državi in izven meja naše domovine zaradi proizvodnje kvalitetnega šampanjca, katerega proizvodnjo stalno povečujejo. Tako se trenutno dogovarjajo z nekaterimi italijanskimi tvrdkami za nabavo novih strojev za povečanje proizvodnje šampanjca. Bivši lastnik je v stari Jugoslaviji napolnil letno od 10.000 do 12.000 steklenic šampanjca. Lani so to število povečali na 20.000 steklenic, medtem ko so letos napolnili kar 40.000 steklenic. V prihodnjem letu bodo z novimi napravami napolnili 100.000 steklenic šampanjca. Prav tako je nameravana tudi razširitev polnilnice in odprem-nice šampanjca. Polovico proizvodnje prodajo na domačem Povečanje proizvodnje šampanjca — Komasacija 550 ha površin — Obnovili bodo 60 ha plantažnih nasadov — Nagrajevanje po enoti trgu, medtem ko drugo polovico izvozijo v Združene države Amerike, Anglijo, Zahodno Nemčijo, Etiopijo, Belgijo in nekatere druge evropske in izvenevropske države. Z novimi napravami bodo znižali za 20 do 30 odst. proizvodne stroške, s čimer bodo ustvarili možnosti za pocenitev šampanjca na domačem trgu. Šampanjec proizvajajo iz raznih sort burgundca, ki so stare najmanj eno leto ter primerno čiščene in negovane. Takšna vina napolnijo z glivico in dozo sladkorja v steklenice. Do končne proizvodnje je vino izpostavljeno še raznim drugim postopkom, saj traja proces • > si m proizvodnje šampanjca od vina do prodaje poiarugo leto. Druga pomembna naloga vinogradniškega gospodarstva je komasacija razdrobljenih poljedelskih površin na področju videmske občine. Pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je ekipa za urejevanje zemljišč družbenega sektorja, ki bo uredila 550 ha površin, ki so sedaj razdrobljene na par sto parcel. Po komasaciji bodo te površine združene v komplekse Od 50 do 60 ha. Obrat v Vidmu je lani izkazal sedem milijonov dinarjev pasive, ki so jo morali kriti iz dobička vinogradniške dejavnosti. Z opravljeno komasacijo, z nabavo nekaterih novih strojev in z ureditvijo 'hlevov bo tudi ta obrat postal rentabilen. Sedaj izdelujejo načrte za obnovo sto hektarjev vinogradov v Črešnjevcih, ki jih bodo obnovili v prihodnjih petih letih. Rigolajo pa kompleks — 20 ha vinogradov — s traktorji, ki hkrati izdelujejo terase. Na terasah bodo lahko maksimalno izkoriščali vso mehanizacijo. Ročno delovno silo bodo tako lahko znižali na 110 delovnih dni na hektar, medtem ko so doslej potrebovali povprečno 260 do 280 delovnih dni. Proizvodni stroški se bodo občutno znižali ter bo polna lastna cena vina znašala okrog 60—65 din pri litru. Letos pozimi bodo obnovili 60 ha srednje- in nlz-kodebelnih plantažnih nasadov; še letos pa nabavili tudi več traktorjev s priključki in goseničarjev, s katerimi bodo lahko obdelovali vinograde in sadovnjake. Dobro se je obneslo tudi plačevanje delavcev po enoti proizvoda, s čimer je omogočeno nagrajevanje po prizadevnosti in učinku. Preko leta dobijo delavci akontacije, na koncu leta pa dokončna izplačila na podiagi preseženega načrta dohodkov. M. K. PREPROST RAČUN > v' -;g.ed iz zraka — s cerkvenega stolpa na prostrano površino 21 ha, ki so jo letošnjo pomlad v Slovenski Bistrici zasadili z nizkodebelnimi drevsci hrušk. Desno spodaj: upravnik KZ ogleduje mlada drevesca. — Petnajst hektarjev plantažnega nasada je uredilo kmetijsko gospodarstvo Kovača vas, ostalih 6 ha pa kmetijska zadruga Slovenska Bistrica v kooperaciji z zadružniki. Na vsak hektar so v 3 m oddaljene vrste in 2 m vsaksebi posadili 1600 drevesc. KZ je za svoje zadružnike v kooperaciji oskrbela rigolanje, nabavila sadike, umetni gnoj in oskrbela strokovno nego; zadružniki pa so prispevali hlevski gnoj, kompost, koije in opravljaj« vsa ročna dela. Pravijo, da se jim obeta potem, ko bo drevje začelo roditi, lep dohodek. Prvovrstne viljamovke in pastorijevke dajejo tudi po tri četrt kilograma težke plodove. Ze v četrtem letu bo dalo vsako drevesce kakih 5 kg pridelka, v polni rodnosti od 8. leta dalje pa po 20kg. Ce računamo kilogram po 30 din, potem bo dajal v polhi rodnosti Vsak-hektar na leto za 960.00G din pridelka. S takim dohodkom pa bo lahko zadovoljen vsak zadružnik in seveda tudi zadruga. Omenimo naj še, da bodo tudi v vasi Falovec. uredili hruškov nizkodebelni nasad na površini 6 ha, da bodo v kooperaciji zasejali 30 ha oljne repice ter '64 ha pšenice, od tega na 32 ha italijanske sorte. f Na območju kmetijske zadruge Vinica v Beli krajini prodajo trgovine vsako leto okoli 12 vagonov moke. Recimo, da nekaj od te količine prodajo tudi čez Kolpo, pretežni del pa vendarle na tej strani Kolpe. To je pravo kmetijsko področje. Podjetja tu ni nobenega, obrti pa tudi malo. Res je nekaj hribovitih krajev s slabšo zemljo, večinoma pa je tod zemlja dobra, zlasti ob Kolpi. Kot drugod po Beli krajini, tudi tod .okoli 170 hektarov vsako leto zasejejo s pšenico. Pridelek pa je sila skromen. Stari način obdelave in slabo rodne sorte'sta vzrok, da stane pridelovanje pšenice do 80 din za - kilogram. Navzlic temu pa je še treba v te kraje vsako leto uvoziti 12 vagonov moke za prehrano prebivalstva. Preprost račun kaže, kako bi oilo lahko problem rešiti kratkem času s povečanjem, pridelka pšenice. Na mesto i.30Q kg bi lahko pridelali vsaj 2.500 kg na hektar, če ne več. Tisoč dve sto kilogramov več pri sedanjih površinah pomeni do-orih 20 vagonov več žita. To pomeni 43.000 din več bruto dohodka na vsakem hektaru. Kaže, da mnogi kmetovalci v viniškem sektorju ne poznajo tega izračuna, ali pa so zanj gluhi. Za setev visoko donosnih' sort italijanske pšenice ob upoštevanju navodil strokovne službe je tod zeio malo zanimanja. V načrtu je bilo, da bodo na tem sektorju zasejali to jesen 21 hektarov z italijansko sorto pšenice na osnov-i sodelovanja zadružnikov in zadruge. Do 15. avgusta pa so podpisali pogodbe le za 6.5 hektarov. Niti vsi člani upravnega odbora* KZ se niso še odločili za to, da bi povečali pridelek. In kot pravijo v kmetijski zadrugi, je več zanimanja za pogodbeno sodelovanje v poljedelstvu v hribovitih vaseh, kot na ravnini. Nad 50 ha novih njiv Kmetijska zadruga- Črnomelj ima pripravljen elaborat za preoranje stelnikov na površini okoli 52 hektarov. Ti stelni-ki leže ob cesti Črnomelj— Krupa. Kmetovalci sami priznavajo, da so obrobne njive, ki meje na te stelnike, med najbolj donosnimi, zato bodo z preoramjem pridobili tu lep kos donosne zemlje. Stelnike bodo preoral] kot pravijo še to jesen. v naše podjetje od »Agrotehnike« iz Ljubljane čisto nov traktor — Zadrugar. Žal pa nesreča 7iikoli ne počiva in kmalu je imel šofer smolo, prevrnil je traktor ter zlomil nosilce iz litega železa prednjo os, ki jih izdeujejo pri Industriji traktorjev v Rakovici. Pravijo, da ves traktor tam narede! Ko smo potrti »tuhtalist, kaj naj ukrenemo, se je oglasil Niko: »Saj, če je vse doma narejeno, potem tudi takle kos konstrukcije iz lite-ga železa ne bo težko dobiti iz tovarne«. 12. maja je bil Niko sedel na motor in se odpeljal k »Agrotehniki« po nove nosilce. Zvečer se je vrnil iz Ljubljane mrkega obraza m šele, * ko smo ga vprašujoče obstopili, je komaj slišno dejal: »Nič ni!« Ko smo silili vanj z vprašanji, je končno 'le povedal, da so pri »Agrotehniki« rekli, da teh delov nimajo na zalogi, da pa jih bodo naročili v Rakovici, čeprav ne morejo jamčiti, kdaj jih bodo dobili, saj mnogo traktorjev s takimi in podobnimi okvarami stoji že po več mesecev širom Slovenije, da tovarna slabo ali pa sploh ne reagira na njihova naročila itd. Tako torej! Doma izdelanih delov, čisto navadnih kosov iz litega železa z nekaj luknjami za vijake im os, ni mogoče dobiti. Pričeli smo s ’ pogostimi osebnimi in pismenimi posredovanji pri »Agrotehniki«, kjer so nas tolažili ter nam brezobvezno dajali upe. Tako nekako začetkom julija pa nam je tov. O. od »Agrotehnike« povedal, da pridejo naročeni deli čez nekaj dni. Težko smo čakali in sklenili, da bomo potem, kolikor bo le mogoče, dohiteli zamujeno delo. Minilo pa je mnogo dni in pošiljke še ni bilo. Spet je bilo treba iti v Ljubljano. »Da, bil sem osebno v tovarni v Rakovici,« nam je prijazno pojasnil tov. O., »pa sio mi povedali, da so te dele že drugim prodali; s temi ljudmi je težko delati!« Zamahnil je z roko in odšel po svojih opravkih. Spet smo' čakali, pisali in telefonirali, dokler nam »Agrotehnika« s svojim dopisom od 29. julija 1958 ni sporočila, da je navsezadnje od Industrije motorjev Rakovica dobila obvestilo, da ne razpolagajo z delom za prednjo os in da ga nam ne morejo dobaviti. Vsi upi so šli po vodi in žal nam je proč vrženih, milijonov, saj novo vozilo ne obratuje im. naš delovni načrt bo zato le težko izpolnjen. Koliko traktorjev zaradi podobnih okvar po vsej naši državi ne obratuje? Ta številka bi bila dokaj zanimiva. Zakaj tovarna ne izdeluje najprimi-tivnejših rezervnih delov? Kaj naj ukrenemo? Pa smo sklenili: napisali smo te vrstice v nadi, da jih bo javnost pravilno presodila in da bp vsak lahko preprosto izračunal, kako velika, gospodarska škoda se dela podjetjem im skupnosti s tako malomarnim od/nosom do oskrbe traktorjev zre. zervnimi deli, ki jih izdelujejo v naši državi. , W. 3» f IB str. ( SLOVENSKI POBOCEVILčC I St. 304 — 80. AVGUSTA 190« m r¥rrr^Tsr^~‘^wTr~M ZAČENJAMO NASLEDNJO NOGOMETNO PRVENSTVENO SEZONO — 1938-59 Zdaj pa spet za žogo Odred sprejema za uvod goste osiješkega Proieierja Malokatero leto se zgodi tako, da pri nas na jesen začnemo nogometno prvenstveno sezono tako na široko, kakor je to naneslo letos, in to vzlic temu, da bo letošnje prvenstvo nekoliko spremenjeno in bo potegnilo v hujše vrtince — ali bolje, v novo ustanovljeno zvezno konkurenco II. razreda — še precej več nogometnih kolektivov kakor lani in prejšnja leta. Vsi ti bodo jutri začeli novo prvenstveno sezono 1958-1959, obenem z njimi pa bodo šli na igrišča tudi številni drugi po nižjih tekmovanjih, pri nas, predvsem v na novo sestavljeni enotni slovenski ligi. Topli dnevi še vedno privabljajo trume kopalcev na kopališče Mariborski otok. Prav tako so živahna tudi obrežja Drave. — Na fotografiji vidimo otroški in srednji bazen na kopališču Mariborski otok. l V Lendavi so začeli preurejati okrajno cesto, ki povezuje Lendavo z naseljem »Nafte«. Ta cesta je bila v izredno slabem stanju. Občinski ljudski cdbor razpolaga le z nekaj nad dva milijona dinarjev sredstev v cestnem skladu, kar zadošča le za plačilo minimalnih količin gramoza in za izdelavo betonskih propustov. Krajevni odbori Polana, Nedelica, Gomilica, Brezovica in nekateri drugi letos samostojno sodelujejo pri vzdrževanju občinskih cest. Ostala komunalna dela potekajo v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Na Ledavi v Nede-lici popravljajo železo-betonski most. medtem ko so dogradili na Kobiljskem potoku v Dolgi vasi leseni most. Potrebe in zahteve po vodi so vsak dan večje, saj je sedanja zmogljivost vodovoda premajhna. Vodovod je bil namreč zgrajen le za potrebe »Nafte« in ga je to podjetje izročilo mestni komunalni ustanovi. Zaradi tega bo treba poiskati novo zajetje in zgraditi . nov rezervoar. Črpalka dela v letnem času neprekinjeno, vendar je vode kljub temu vedno premalo. Poseben problem je tudi ureditev poti, kanalizacije in drugih komunalnih naprav do novozgrajenih stavb. Tako bo treba za naselja pri zdravstvenem domu urediti cesto in kanalizacijo. Letos gradijo v Lendavi šeststanovanjski blok z' upravnimi prostori za lekarno, higiensko postajo, socialno zavarovanje in reševalno postajo. Podjetje »Nafta« se pripravlja na gradnjo 12-stano-vanjskega bloka v središču Lendave. Trgovsko podjetje »Izbira« namerava zgraditi trgovski lokal z upravnimi prostori. Za gradnjo stanovanj se zanimajo tudi delavci in uslužbenci. Za gradnjo se ne morejo odločiti, ker nimajo zagotovila za dolgoročni kredit. Razpoložljive gradbene parcele so v glavnem zazidane. Parcele, ki so po urbanističnem načrtu predvidene za gradnjo stanovanjskih hiš, niso zaradi pomanjkanja cest, kanalizacije in drugih komunalnih naprav dostopne. Sedaj se pripravljajo na gradnjo paviljonske učilnice za osemletko v Turnišču. Novo šolo bodo gradili po etapah. V Dobrovniku nameravajo zgraditi štirinadstropno stavbo, v kateri bodo dodelili stanovanja zdravniku, zobozdravniku, medicinski sestri in veterinarju. Na pobudo občine Lendava so se vse občine v Pomurju sporazumele, da bodo razpisale natečaj za izdelavo gradbenih projektov, kj b-; jih občine odkupile. V lendavski občini bi potrebovali obrtno gradbeno podjetje, ki bj delalo na stanovanj- skih stavbah in gospodarskih poslopjih zasebnikov. Podjetje »Gradbenik« ne zmore vseh del. Na področju občine imajo samo enega zasebnega zidarskega mojstra. V prvem polletju so začeli zasebniki graditi 43 stanovanjskih hiš in 40 gospodarskih poslopij. Elektrifikacija, regulacija .. Pred dnevi so dokončali gradnjo nizkonapetostnega omrežja v vasi Pince. Električna luč je zasvetila v okrog 80 gospodinjstvih. Dela je izvajal soboški obrat podjetja Elektro Maribor-okolica. Prav tako bodo še letos začeli graditi podaljšek nizkonapetostnega voda od transformatorske postaje Pince vas do Pince Marofa in Benice. Tako bodo v glavnem zaključili elektrifikacijo občine z izjemo nekaterih zaselkov v hribovitih predelih kot na primer Dolina, Čentiba, Lendavske in Dolgovaške gorice. M. K. Za slovenski del nogometnega tabora je v tej obilici nogometnih prireditev, ki nas odslej čakajo vsako nedeljo — razen nekaj redkih terminov, ki so pridržani za mednarodne nastope najboljših 11 igralcev iz države — bo največ zanimanja za novo ustoličeno zahodno skupino II. zvezne lige, v kateri edini zastopa slovenski nogomet ljubljanski Odred. Res je, da je vprašanje drugega udeleženca, in sicer mariborskega Branika, ki naj bi vskočil namesto po vseh pravilih kvalificiranega Elektrcstroja. ki pa Košarkarji Crv. zvezde v Ljubljani Drevi ob 20. uri bo na igrišču pod Cekinovim gradom prvenstvena tekma XIV. kola zvezne košarkarske lige med Crv. zvezdo in Olympijo. Imeni obeh nasprotnikov jamčita za eno najbolj napetih srečanj v vsaki sezgni. V predtekmi ob 19. uri bosta igrali prvo moštvo Odreda in mladinsko moštvo OIympije. Vstopnice so še vnaprej naprodaj danes od 18. ure dalje pri blagajni na igrišču 01ympi-je. nima travnatega igrišča in zato ne izpolnjuje vseh pogojev za sodelovanje, še odprto, toda po vsej priliki bo konec koncev ostalo slovensko zastopstvo omejeno samo na to ljubljansko moštvo iz Bežigrada. Ta edini predstavnik našega nogometa bo imel že tako. lua urez tega - saj ga dobro poznamo — v tako močni konkurenci precej težko delo Za Jutrišnjo otvoritveno nedeljo je v tej konkurenci spored do-. ločen takole; Zagreb—Rudar (Kakanj), Odreti —Proleter (Osijek). Sloboda—(Tuzla) — Trešnjevka, Elektrcstroj — Borac (Banja Luka), Šibenik — Split In Borovo—Lokomotiva. Pristaviti je treba, da tekmi s ka-kanjskim Rudarjem. zagrebškim Elektrostrojem in dalmatinski derby v Šibeniku ne bodo odigrani jutri, ampak teden dni pozneje. Obenem z II. zvezno ligo bodo startali jutri tudi udeleženci enotne slovenske lige po naslednjem razporedu: Kladivar—Sobo-ta, Grafičajr—Slovan, Triglav—MaribOT, Branik — Jesenice. Krim—Ljubljana in Izola —Rudar. Mariborska tekma bo v zvezi z negotovostjo, ali bo Branik ostal v tej ligi. prav tako odložena. Prav tako jutri pa bodo šli v boj za najpomembnejše prvenstvene točke tudi člani najboljših 12 nogometnih klubov v državi, in sicer zvezni ligaši takole: Crv. zvezda—Vardar, Hajduk— Velež, Zeljezničar - Budučnost. Dinamo—Sarajevo, Radnički—Rije. ka in Vojvodina—Partizan 9 © © URNIK ZA LJUBLJANSKE TEKME Danes- ob 16.30 url: Ljubljana—Krim na Rakovniku; Jutri: ob 10.30 uri: Grafičar —Slovan na igrišču Grafičairja; ob 16.30 uri: Proleter (Osijek) — Odred na stadionu Ljubljane. Plavalni zbor v Budimpešti Jutri se začne v Budimpešti IX. evropski šampionat v plavanju, skokih v vodo in waterpolu. na katerem bo startalo skoraj 600 tekmovalcev iz 24 evropskih držav. Jugoslovanska ekipa, ki šteje 30 članov, je včeraj zjutraj prispela v madžarsko glavno mesto. Waterpolska moštva so bila za to tekmovanje izžrebana v štiri skupine, in sicer takole: a): SZ. Avstrija, Španija, Anglija, b): Madžarska. Francija. Zah. Nemčija, Bolgarija, c): Jugoslavija, Nizozemska, Belgija,'Vzhod. Nemčija, d): Italija, Poljska in Romunija. Po dve najbolje plasirani ekipi iz vsake skupine bosta nadaljevali ožje tekmovanje. Ker je plavalni šport v zadnjih štirih letih (zadnje evropsko prvenstvo je bilo leta 1954 v Torinu) močno napredoval, menijo strokovnjaki, da bodo imeli dosedanji najmočnejši zastopniki te Po XIV. kolu v Portorožu športne zvrsti, ln sicer Madžari, Nemci, Švedi in Francozi, težko delo, če bodo hoteli obdržati dosedanje položaje. ZA VSTOP V II. WATERFOLSKO LIG-O Ljubljana tesno poražena V nadaljevanju kvalifikacijskega turnirja za vstop v n. zvezno wa-terpolsko liga sta bili v četrtek zvečer v Koleziji odigrani še dve nadaljnji tekmi. V prvi je po zelo trdi in zanimivi borbi Jedinstvo iz Zadra premagalo Ljubljano 6:5 (3-3). — Vseh pet golov za Ljubljano je dal Volkar. V drugi tekmi pa sta se Spar-t-ak in Vela luka po enakovrednem boju razšla z neodločenim izidom 3:3 (2:2), Na tekmah je bilo okoli 1000 gledalcev. Med najboljšimi veslači lz Evrope V Poznanju, kjer nastopa okrog 239 veslačev v 78 čolnih za 48 evropsko prvenstvo v veslanju, so se včeraj začele izločilne tekme. Značilno je, da naši veslači pri žrebanju piso imeli srečne roke fn so tako zašli v prehudo konkurenco, tako da se bodo morali Stopnjevana bojevitost tzfdi XIV. kola medcon skegn šahovskega turnirja so bili takile: Najkirh — Matanoyič. remi, Averbach — Talj remi, Gligorič — Filip remi, Fiiste- — Pachmann 0:1, Ko-setto — Szabo 0:1> Benko — De Greiff 1:0, Larsen — Olaf-sson 0:1, Sanguinetti ’— Panno 0:1. Partiji Fisher — Sherwin in Bronstein — Petrosjan sta bili predsinočnjim prekinjeni. Portorož, 29. avg. .(Od našega posebnega dopisnika). Kdor ko- N.a Jesenicah je premalo predavateljev na osemletkah in na gimnaziji. Vsi razredi so polno zasedeni, pouk imajo v dveh, treh ali celo štirih izmenah. V občini občutno primanjkujejo učnj prostor; in učne moči, vzgojniki, učitelji-in predavatelji. Vajenska šola s 112 učenci mora gostovati v gimnaziji, prav tako tudi Glasbena šola, ki ima nad 260 gojencev. Prostori za ostale strokovne šole so mnogo pretesni, brez primernih delavnic, laboratorijev in kabi- netov, kajti v Metalurški industrijski šoli se morata stiskat.: delavski oddelek ljubljanske Srednje tehnične šole, k-i ima nad 80 dijakov, in delovodska mojstrska šola s 160 gojenci. Za letošnji občinski praznik pa so slovesno odprli eno najmodernejših osemletk 'v Sloveniji, ■ n sicer v Zabreznici, kamor bodo hodili šolarji iz Žirovnice in okoliških vasi. V novi osemletk-: je 6 učilnic s pitno vodo, ozvočenjem in centralno kuirjavo; nova šola ima tudi laboratorij, ki- Izpopolniti živilsko industrijo Povečanje življenjske ravni prebivalstva in povečanje kmetijske proizvodnje terja tudi nove napore od podjetij živilske industrije, ki so večinoma zastarela in neekonomična. Tudi v mariborskem okraju je predvidena rekonstrukcija nekaterih podjetij živilske industrije. Za gradnjo novega obrata in za zamenjavo zastarele opreme bo podjetje »Tališ« v Mariboru vloži- Spei na začun tramvaja Naš stalni naročnik, upokojeni železničar Jože Šuster iz Ljubljane, je- prišel te dni v naše uredništvo in nam potožil naslednje: »V ponedeljek, 25. t. m-, sem se ob 1G.20 vozil na trarnvaju št. 22 v smeri Moste—Pošta. Pred železniškim prelazom pri vojaški bolnišnici je tramvaj na postaji ustavil, toda takoj odpeljal dalje, ne da bi čakal potnike, ki so hoteli vstopiti. Ker jih tramvaj ni hotel čakati, so skakali med vožnjo v vozilo. Opozoril sem sprevoa-nico, zakaj ne pogleda na postajo, in zakaj je dala vozniku znak, naj odpelje, ko je pa na postaji čakalo še precej potnikov■ Sprevodnica pa je odrezavo odgovorila: »Povejte to drugim, ne meni!« Odgovor sprevodnice, še bolj pa to, da je napol prazen tramvaj odpeljal s postaje prej, preden so potniki utegnili vstopiti, me je posebno zadel, saj bi prav lahko pri-.šlo zaradi malomarne spre-vodnice do hude nesreče.« Omenjeni tovariš je ime1 nedvomno prav, saj smo lahko večkrat priče prizorom, ko rje tramvaj ali trolejbus preden vstopijo psi pot- io v prihodnjih petih letih okrog 600 milijonov din. Tako bo podjetje razen izboljšave kakovosti izdelkov (predvsem piva) doseglo tudi povečanje proizvodnje piva, kisa, sadnih sokov s sladkorjem, sadne pul-pe itd. Začeli bodo izdelovati še jabolčni sok, jabolčni koncentrat in nekatere druge izdelke. Tovarna mesnih izdelkov Maribor-Košaki bo zgra« dila nov objekt, ki bo imel boljšo lokacijo kot dosedanji ter bo z moderno opremo ustrezal sanitarnim predpisom, hkrati pa izkoriščal povečano in modernizirano hladilnico Mestne klavnice. V gradnjo nove mariborske mlekarne bo- do vložili 185 milijonov din. S tem se bo predelava pasteriziranega mleka povečala od 3 milijonov v letu 1956 na 5,8 milijona litrov v letu 1961. Mlinsko podjetje Maribor bo tudi preuredilo svoj zastareli obrat v Melju. Tovarna olja v Slovenski Bistrici bo nadaljevala z rekonstrukcijo zaradi preusmeritve proizvodnje na rafinirano jedilno olje in na izdelavo tehničnega olja. V podjetju "Petovia« v Ptuju so predvidena rekonstrukcijska dela: podjetje bo lahko izdelovalo tudi špirit. Povečali bodo tudi predelavo povrtnin in proizvodnjo nekaterih drugih izdelkov. K. nodvorano, delavnico za prakt: če n pouk, žal pa so pozabili n. telovadnico in telovadišče. Šolstvu , so začeli v jesemšk občin,; posvečati več skrbi te, bodo, kot predvideva petletn perspektivni načrt, investirali u, adaptacijo ter uireditev starih in gradnjo novih šol nad 400 milijonov din. Iz teh sredstev bod' zgradili na Jesenicah novo moderno šolo, v kateri bo dovou prostora za dve osemletki. Solo že gradijo. Povečali bodo tudi osemletki v Kranjski gori in n« Koroški Beli. Za to bodo porabil; nad 70 milijonov din. Ni pa še rešen problem učiteljev, predavateljev in profesorjev, ki jih na vseh šolah občutno primanjkuje. Do 1961. leta bi potrebovali v jeseniški občini nad 40 učnih moči. Poleg tega morajo merodajni faktorji v jeseniški občin; poskrbeti še za rešite.’ stanovanjskega problema učite ljev, saj v občini trenutno primanjkuje 9 družinskih in i? samskih stanovanj. Podjetja in gospodarske organizacije pa bi morale hitreje re ševati tudi problem strokovnega šolstva. Dosedanje poslopje Metalurške industrijske šole ie mnogo pretesno za vse strokovne šole. Na Jesenicah pa bi z dotokom vajencev potrebovali tudi internat za učence v gospodarstvu. Zaradi občutnega pomanjkanja prostorov za vajene-tudi iz leta v leto pada vpis v tc šolo. - U. 2. li je spremljal partije XIV kola, je lahko ugotovil, da je bojevitost zajela domala vse mojstre, zlasti tiste, ki kandidirajo za najboljša mesta. Samb dvakrat v partiji Najkirh-Matanovič in Averbach-Talj so oili igralci razpoloženi izrazito miroljubno, sicer pa so povsod zaigrali v slogu starorimskega »panem et circenses« ali po portoroško »točko in zmago«, fo je popolnoma razumljivo, saj kronika Beleži že konec druge tretjine in daje s tem alarm za zadnji in odločilni juriš. Jugoslovane kajpada najbolj zanimata Gligorič in Matano-vič. V zadnjem kolu sta oba remizirala — vsak po svoje. Medtem ko je Matanovič hitro vrgel puško v koruzo in se kot se končale takole: Med številnimi kandidati za najboljša mesta so bolj ali manj uspešno igrali in povečali zalogo točk Olafsson, Pachman, Panno in Szabo. Verjetno bo v nadaljevanju enako storil še mali Boby. Olafsson se je z drugo zmago v nazivu velemojstra potisnil že na visoko tretje mesto in si skoraj zagotovil mesto med prvo šestorico. Sicer pa postaja gneča vedno večja in malone lahko računamo, da bo morala biti komu sreča popolnoma naklonjena, da ne bo prišlo do izvršilnih dvobojev. V primeru delitve kritičnega mesta bo namreč odločalo določeno število medsebojnih partij, ne pa doslej veljavni predpis o boljših izidih proti zmagovalcu in medsebojnih izidih ab Sonnenbornov sistem. F. B. ZAKLJUČEK V IZOLI V petek so odigrali na ženskem šampionatu Jugoslavije še tri prekinjene partije, ki so za uveljavljanje v ožja tekmovanja boriti z velikimi težavami. To velja posebno za skiffista Viašiča, ki bo že pri prvem startu zadel na Avstralca Mac Kenzija. prvega favorita za dokončnega zmagovalca. V navzočnosti 21 edelegatov lz Evrope. ZDA in Avstralije je bila v Poznanju komemorativna seia. posvečena pokojnemu predsedniku FISE Gastonu Miilleggu. ki se je ubil 3. avgusta pri 'letalski nesreči v Švici. V počastitev njegovega spomina so ustanovili poka! Gastona Miilleega. razen tega pa sklenili sklicati v novembru izredni kongres federacije, na kateri bodo izvolili novega prerised. nika in določili bodoči sedež organizacije. Kakor je bilo treba skoraj računati. je nesrečni žreb hudo udaril meri jugoslovanske čolne v izbirnih nastopih. Tako je vja-šič v prvi skupini skiffov zasede' šele tretje mesto za zmagovan-cem M c Kenziem. m- ifem ko >tn bila naša četvei—n s k zmeri mn in brez njega v svojih skunmah zadnja: prvi za Nemčijo, poi-sko In Švedsko, rlrugi pa izza Nemčije Romunije, Velike Britanije in Belgije. Žalec je dokaj prijazen kotiček v Savinjski dolini, ki so ea v zadnjem času mo-m polepšali. Središče 2alca Je urejeno, lep* je pa tudi cesta, po kateri pelje vsak dan nešteto avtomobilov. • - •« črni proti bolgarskemu prvaku Najkirhu še po 12 potezah zadovoljil z remijem, se je Gligorič v srečanju s Filipom zelo zagrizel Sicer je ves čas stal za spoznanje bolje, toda trdna Filipova obramba je bila takšna, da ni dopuščala popolnega slavja. Oba sta sicer formalno prekinila, toda po zaprti kuverti sta se sporazumela «a remi. Pozicija je bila tedaj tudi že popolnoma izenačena in čemu bi si potem kvarila prost dan. Oba ruska remija sta bila zelo zanimiva. Averbach in Talj sta sicer po 19 potezah odnehala, vendar je bil konec zelo svojevrsten. Remi je ponudil Talj, Averbach pa se je šeie po 20-minutnem razmišljanju odločil za pristanek. Po poznejših analih sta vsak zase zatrjevala, da stoji nasprotnik bolje. Kako različno ocenjujejo včasih velemojstri partijo? Zato pa sta Bronstein in Petrosjan, edina neporažena igralca na turnirju, partijo začudo prekinila. Nadaljevanja bržkone sploh ne bo, kajti pozicija je taka, da Bronstein, ki je vmes že odklonil remi, n« more več zaigrati na zmago. Res pa je, da mu je ves čas kazalo bolje in je v tej igri pokazal izredno bogastvo idej. Temu nasproti pa se je Petrosjan ponovno odlikoval z virtuozno obrambo, s katero je kar na tre’ sovjetskih prvenstvih ostal brez poraza in tako dosegel enkraten uspeh. Vincelja : Lazarevič 1:0, Ki-tonič : Piberl 1:0, Ročič : Jovanovič remi. Končno stanje na tabeli: Ne-deljkovič 13; Lazarevič 11.5 .Timotejeva 8.5, Radenikovič 8, Jocič 7.5, Vinceljak, Jovanovič in Pihajlič 7. Piberl 6.5, Čiro-vič in Kitonič 6, Katalinič 5 Velimirovič 4.5, inž. Ročič-De-lak 4 in Štruc 3.5 točke. da je avstralski atlet Llliott ■ teku na 1500 m postavil nov svetovni rekord s časom * to ;je drugi velik* uspeh tegn avstralskega tekača, ki je nedavno porušil tudi svetovni rekord na ene miljo; da ie na plavalnem mumgu v Los Angelesu ameriški plavalec Larson postavil nov svetovni rekord na 100 m z metuljčkom s časom 59:6; ,da je na svetovnem prvenstvu v sabljanju v ekipnem tekmovanju z mečem zmagala Madžarska n red SZ in Poljsko. da je na svetovnem prvenstvu v sabljanju prvo mesto v ženskem floretu osvojila Kisel jeva (SZ), medtem ko ie z mečem po stal novi svetovni prvak Hoskvns ZDA). da je sekretar mednarodnega olimpijskega odbora Mayer potrdil, da se je olimpijski komite demokratične Kitajske umakni lz te mednarodne org a i zaoi-e. kar se je zgodilo prvič v zgodovini olimpijske organizacije da bi kakšen olimpijski odbor izstopil iz članstva; ’ da je v prvi tekmi letošnjega tekmovanja za poka; evropskih prvakov Boldklub iz Kdbenhave-na doma premagal prvaka Zah. Nemčije Schalkeja 04 3:0 (2:0). ZVEZNO FINALNO TEKMOVANJE LETALSKIH M ODEJ \RIEV HRVATSKA VODI Na ljubljanskem letališču je bilo včeraj že drugi dan finalno tekmovanje najboljših modelarjev iz vse države. Tekmovali so v kategoriji penjačev do 2.5 ccm. ki so po mnenju nekaterih najzahtevnejši od vseh modelov. Tudi včeraj je bil hud boj za prva mesta. Zelo lep uspeh je dosegel tudi prvak te kategorije, ki je enako kakor predvčerajšnjim, dosegel najvišje možno število točk — 900. Novi državni prvak v kategoriji penjačev je postal Babič iz Siska, ki je bil lani svetovni prvak na tekmovanju v CSR v kategoriji A-2. Slovencem je šlo v tej kategoriji razmeroma slabo, vendar se spričo dobrih rezultatov prvega dne, v skupnem plasmaju ekip še vedno drugi. Po drugem dnevu tekmovanja ie Livška kmečka mladina se čedalje bolj ogreva za igre z žogo. Zato so letos začeli ondi graditi igrišče za odbojko, in sicer na zemljišču, ki ga je dal na voljo Invalid Jaka Bazina. Zdaj mladina redno zahaja na to igrišče — kljub napornemu sezonskemu delu. Seveda pa mladi odbojkarji zdaj tudi tekmujejo; odigrali so že več prijateljskih tekem z obme j- nimi enotami JLA. -jp V KAJ VRSTAH NaSI jadralci so spričo ugodnih podnebnih razmer v Vršcu dosegli nekaj odličnih izidov. Milan Dolinar je med ostalimi postavil nov jugoslovanski rekord v disciplini cilj — povratek (brez izleta), v kateri je preletel 375 km, medtem ko je adralka Klančnikova poskuša-r izboljšati svetovni rekord v itrostnem preletu v trikotni-u 390 ,km. vendar je morala ’'n-no pristati. Na državnem teniškem prvenstvi! v Beograda so bili doseženi v nadaljnjem poteku še , tile izidi: iz osminke finala — moški Keretič — Filič 6:1, 6:1; iz četrtfinalov Jovanovič — Fa-najotovič 11:9, 3:6. 6:4 (!), Nikolič — Škulj 6:2, 6:4, Plečevič — Pihler 6:3, 6:1, Keretič — Ka-sap 6:4, 6:2; iz četrtfinala za ženske: Martinec — Winterhal-t«r 0:4, 8:1. krepko prešla v vodstvo modelarko. ekipa Hrvatske. k: -o bo bržčas težko ujeti, sai ivna blizu 600 točk prednosti pred drugimi. Modelarji se bodo danes oome-rili v kategoriji gumenjakov tipa W akefield. Plasma posameznih tekmovalcev: l. Babič (Hrvatska) 300_ točk. 2. Vujič (Srbija) G3i točk, 3. Sčepanovač (Srbija) S0'J točk itd. Najboljši od Slovencev je bil Vili Drehar. ki ie dosegel 762 točk in se uvrsti! na 6. mesto. Ekipni plasma co drugem dnevu tekmovanja: 1. Hrvatska +992 točk, 2. Slovenija 44M točk. 3. Srbija 4217 točk. 4. BiH 414) točk. 5. Makedonija 3506 točk. KOr.JE UBILO ATLETA Na atletskem mitingu v Stockholmu se ie v četrtek zgodila nesreča, zaradi katere je umrl Švedski atlet Bo Larson. Skoraj v mraku se je atlet ogreval na stezi za nastop v polfinalu štafet. Na drugem koncu igrišča so začeli metati kopje: Larson .je preslišal opozorilo in tekel dalje. Tedai pa je iz nasprotne smeri priletelo orodje in zadelo nesrečnega tekača v prsi. Zabodlo se se je v srčno stran in prizadelo glavno žilo. Larsona so naglo prepeljali v bolnišnico, vendar .ie še med potjo izdihnil. Tekmovanje so takoj prekinili. OBVESTILO Železničarski težkoatletski klub Ljubljana obvešča vse svoje člane, da se s 1. septembrom t. 1. pričnejo zopet redni treningi za vse sekcije in sicer; dviganje u-teži; vsak ponedeljek, sredo in petek od 17 do 21 ure. Trening za to Akcijo jo razdeljen v dve skupini. Boks: vsak torek, sredo m petek od 17 do 18.30 ure. Judo: vsak torek, sredo in petek od 18.30 do 20 ure Rokoborba: vsak torek in netek od 20 do 22 ure. Vsi treningi bodo v stekleni dvorani direkcije železnic. Vabimo tudi nove člane — mladince stare nad 15 let. naj se vključilo v naše vrste. K/ tMAnamem KOLEDAR Sobota, 30. avgusta: Roza. Na današnji dan leta 1535 je mnri francoski pisatelj Henry. Barbusse. Njegov najpomembnejši in najbolj znani roman je voj*-4 ni roman iz prve svetovne vojne »Ogenj«, pisan v obliki vojakovega dnevnika na fronti. Ing. arhitekture Francu Knavsu za uspešno diplomo iskreno čestita sostanovalec Porenta, noC.na zdravniška dežurna SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO :. URE ZJUTRAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr Sipiller Božidar, Lavri-čeva 5--a. tel. 31-286. — V odsotnosti zdravnika kličite tel. 30-800. Zdravstveni dom SlSKA: dr. Ponikvar Rafko. Celovška 25, tel. 20-748. Zdravstveni dom CENTER; dr. Kaj zel j Mirko. Miklošičeva 24. tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka. Zdravstveni dem VIC: dr. Stok Miloš. Cankarjeva 10, te*. 21-319. Nedeljska dežurna smžba v ambulanti Mirje, Trg mladinskih delovnih brigad 3, od 3. do 14. ure, tel. 21-797. Zdravstveni dom MOSTE: ZD Moste, Krekova 5, — tel. 51-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. L M 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Levsiek-Velikonja Judita, — Dolenjska c. 37, tel. 22-034. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 20-500. Pri bolezni jeter (zlatenice, ret je) deluje zelo uspešno romski »DONAT« vrelec. Vprašajte z r avnika. »DONAT« zahtevajte v go vinah v Ljubljani pri »Mercatorju« in »Prehrani«. SKUD TINE ROŽANC obvešča r-e pevce in pevke odseka, da .•ne z rednimi vajami dne 2. eptembra ob 20. uri v pevski so-. Pražakova ulica. Obenem vabi nove pevce in pevke, ker bo z. or nadaljeval študij večidel z im programom. — Odbor Praznik Rožne doline. V ponede-k. l. septembra ob 19.30, bo v -stilni »xjri Katrci* slavnostni tanek Olepševalnega turistična društva Rožna dolina. — a bi i eni Rožnodolci in turistični •: lavci ljudska univerza v Ljubljani sporoča vsem interesentom, da bo isovarije v tečaje tujin jezikov 1. do 10. septembra vsak dan 8. do 12. ure in od 17. do 19. ure v prostorih Ljudske univerze, nkarjeva 5-III. soba štev. 136. Za slušatelje izven Ljubljane rganizera Ljudska univerza dopi--ne tečaje angleškega in nemškega jezika. Ti tečaji se prično konec oktobra 1958. Prijave spremljamo do konca oktobra 1953. — 'se informacije dobite v Upravi Ljudske univerze. TURISTIČNO DRUŠTVO Ljubljana prireja v oktobru 7-dnevno avtobusno potovanje v PARIZ (Verona—Milano—Laussnne) in 7 -dnevno avtobusno potovanje v NEAPELJ in RIM (Florenca—Pisa — Pompeji). Programi izletov so članom društva na razpolago v rušami TURISTIČNEGA f)RI3-• "Va LJUBLJANA, Cankarjeva l-U., kjer se lahko tudi pri-i i o za potovanja. LOVRENC NA POHORJU« va-na izlet in oddih! V penzionu OHORJE« celodnevna oskrba no 400 din od 1. septembra da- "rr-sj Zaradi nujnih del na pre-nosnih napravah bedo v ned. 31. 8. 1958 ob ugodnefn vremenu brez električne energije odjemalci, ki se napajajo iz trafo postaj: Janče. Javor. Trebeljevo, Lipoglav in Pleše od 6. ure predvidoma do 18. ure; g Škofljica, Kremenca in Želimlje pa od 9. ure- pred-vidoma do 11. ure. Elektro-Ljubljana okolica Avto-anoito Jkrc-žek Trnovo, Coj-zova št. 1, priredi v* mesecu septembru šoferski tečaj za žene in dekleta. Prijave od 1. 9. do 5. 9. 1958. Število je omejeno. BREZ OPEKLIN boste lepo zagoreli pri uporabi specialnega UL-TRAGIN MLEKA za sončenje. Dobite ga v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. V vseh lekarnah in drogerijah dobite »NOGIS«, ki Vas ščiti pred srbenjem med prsti na nogah, katero povzroča gljivičen Lišaj.' ZA SLAD OKUS CE-TURISTE! Gostišče »Na klancu« Jernej pri Portorožu vam nudi domači pršut, istrsko vino. refoško in malvazijo. Ob sobotah in nedeljah ples. — Pridite, ne boste razočarani » UPORABLJAJTE TUDI VI KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! ri A 2 F j a 1 RAZPIS Po čl. 58 Uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. 1. FLRJ št 18-53) razpisujemo mesta UPRAVNIKOV m sicer z« Kmetijsko zadrugo Zgornja Pol9kava. Spodnja Polskava, ‘Zgornja Bistrica. Ponudniki na razpisana mesta morajo izpolnjevati naslednje pogoje: srednja. višja ali visoka strokovna izobrazba in najmanj dve leti prakse v gospodairstvu. V poštev pridejo tudi osebe z manjšo strokovno izobrazbo, ki imajo večletno prakso v zadružništvu. Plača .po tarifnem pravilniku zadruge. Prošnje pošljite občinskemu ljudskemu odboru Slov. Ristrica v 15 dneh po objavi v časopisju. Vlogo kolkujte z državno takso 180 din in občinsko takso 95 din. K vlogi priložite overjen prepis strokom e kvalifikacije in življenjepis. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Slov Bistrica. R listka Darinka' Cilenšek-Potočni-kova, 13.16 Zabavna glasba, vmes obvestila, 13.30 Violinist Igor Ozim in pianist Marjan Lipovšek izvajata priljubljene skladbe za violino in klavir, 13.48 .Lahka glasba, 14.30 Naši- poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame, 15.40 Kaj bo prihodnji teden na sporedu, 16.00 Ura ZAMENJAVA STANOVANJA za . Maribor in Ljubljano. Zamenjam senčno enosobno stanovanje velikost 4x4 m s kuhinjo 4x5 m in dvema kabinetoma, en kabinet je s posebnim vhodom. Dohod v mesto je ugoden z avtobusom ali vlakom. Ogled stanovanja je mogoč ob vsakem času MaTibor — Tezno, Bolgarska 3-1. R 2481.9 ritmov in popevk, 17.10 Pisan ŠTUDENTA višjega letnika'nujno spored orkestralne in nntrphi 1 icaKa — spored orkestralne in solistične glasbe. 18.00 Radijski, leksikon. 18.15 Pesmi jugoslovanskih narodov: 18.45 Okno v svet: Aljaska: IS.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame: is.30 Radijski dnevnik: 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Glasba za ples in razvedrilo, 22.15 oddaja za naše izseljence. potrebujeta sobo, najraje v Šiški. Inštruirata, plačata .odlično za eno leto naprej. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gorenjca«. 19323-9 KOPER ZA LJUBLJANO — Reko Maribor — Celje _ Zagreb. Zamenjam 2-sobno komfortno stanovanje s kabinetom v novi stavbi zaradi bolezni. Ponudbe pod »Nujno« v 'ogl. odd. 16.00 Sobotni popoldanski kon- ZA DOPOLDANSKO POMOČ v II. PROGRAM GLEDALIŠČA DRAMA Sobota, 30. avgusta, ob 20: Brecht »Svejk v drugi svetovni vojni«. Gostovanje ljubljanske Drame v Sežani. Nedelja, 31. avgusta, ob 20: Brecht »Svejk v drugi svetovni' vojni«. Gostovanje ljubljanske Drame v. Izoli. Ponedeljek, 1 septembra, .ob 20: Brecht »Svejk v drugi svetovni vojni«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kopru. Torek, 2. septembra, ob 20: Brecht »Svejk v drugi svetovni vojni«. Gostovanje ljubljanske Drame v Piranu. Z današnjim dnem začenja Drama SNG letošnjo predsezono v kateri je predvidena vrsta gostovanj po Sloveniji in nekaj ponovitev najbolj -uspelih lanskih predstav v Ljubljani izven abonmaja. Prva gostovanja bodo v okviru Primorskih prireditev z Brechtovo komedijo »Svejk v drugi svetovni vojni« in sicer v soboto. 30. avgusta v Sežani, v nedeljo, 31. avg. v Izoli, v ponedeljek. 1. septembra v Kopru in v torelk, 2. septembra v Piranu, vse te predstave bodo na prostem. Začetek vseh predstav ob 20. uri. ŠOLSTVO Vpisovanje v šolo za harmoniko in kitaro pri Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana, bo od 1. do 10. septembra med 10. in 12. ter 16. in 18. uro na Cankarjevi cesti 5-III, soba 143. Ravnateljstvo 5. osnovne šole Ljubljana, Šubičeva ulica 1. (to je sedež bivše VI. gimnazije in osnovne šole Center) bo naknadno vpisovalo učence vseh razredov od I do Vin. v ponedeljek 1. in v torek 2. septembra 1958 v avl: prvega nadstropja od 9- do 12. ure. Začetek pouka bo 5 rx. 1958 Učenci I. do vključno IV. razreda naj pridejo v šolo ob 14. uri, — učenci v. do VIII. razreda pa ob 8 url. Učenci I., n. oziroma V., VL razreda se zbero v avli prvega nadstropja, učenci HI., IV. oziroma VII., Vin...razreda pa v av: . li drugega nadstropja.'"" Nižja glasbena šola Ljubljana-Moste. Obveščamo starše in učence, da bo vpisovanje dosedanjih učencev z opravljenim prestopnim izpitom dne l. septembra od 9.—12 in 15.—17. ure v prostorih Glasbene šole. Prav tam bodo tudi sprejemni izpiti in vpisovanje novih učenev in zamudnikov od 2. in 3. sept. od 9. do 12. in 15. do 17 u.re Redni pouk se bo pričel 5. sep-tembra. Pod okriljem Nižje glasbene' šole Ljubljana.Moste bo letos tudi tečaj za ritmiko in balet za predšolske otroke. Prijave bomo sprejemali v pisarni od l. do 5. septembra od 10.—12. ure, kjer dobite tudi ostala pojasnila. g RAZPIS Dopisna šola v Ljubljani razpisuje več mest honorarnih profesorjev in predmetnih učiteljev — cert; 17.00 Ljubljanska kronika in obvestila: 17.15—18.00 Zabavna glasba. ZAHVALE ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame MARIJE ČEPLAKOVE r_________________ „ » _ se iskreno zahvaljujemo vsem. ki korektorjev za nemške ^n ualijan- so tak0 b°Bato zasuli s cvet-ske naloge jem in spremili na njeni zadnji Lastnoročno pisane ponudbe z P°ti- Posebno se zahvaljujemo dr. navedbo službenega mesta pošllite Matku, požrtvovalnim sosedom in do 15. septembra na naslov: nesebičnim prijateljem za njihovo . GOSPOnmTSKO pomočnico Dopisna šola Llubliana T ikn pomoč v hudih urah ter Zel. god- GOSPODINJSKO POMOČNICO — o n Zidani most za ganljive žalo- sprejmemo takoj. Vujoševič, stinke Ilirska l-III 19578-1 Zaiujoče hčerke Pavla, Anica, UPOKOJENKO potrebujemo k Mimi, sestra Ana in ostalo so- triletni deklici v dopoldanskem rodsitvo. Radeče pri Zidanem mostu. gospodinjstvu nudim stanovanje. Ostalo po dogovon-u. Kokol j Zdenka, Bežigrad, HranEniška 7. 19399-9 PRAZNO SOBO takoj vseljivo iščem eventualno tudi kupim. Dam nagrado in plačam ža l leto vnaprej. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Se druge ugodnosti«. 19381-9 PRAZNO SOBO v centru mesta ali bližini trolejbusa potrebujem. Za uslugo prepleskam vse kar1 je potrebno za stžnovanje. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Sporazum«, ali se oglasite na naslov, ki je v ogl. odd. zarjeva 3. V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je nenadoma zapustil naš zlati sinko in bratec Igor Radič Zadnjikrat ga bomo spremili v nedeljo, 31. avgusta ob 15.30 iz Jakobove mrliške vežice na pokopališče Zale. Žalujoči: mamica Katica, očka Marko, bratec Davorček in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Trogir, Trst, 29. avgusta 1958. SAP MIST Bfflfl Vas vabi s seboj . e na SVETOVNO RAZSTAVO V BRUSLJU. Naš naslednji Izlet bo 25. sept. z vlakom in avtobusom čez Avstrijo in Nemčijo. Poleg svetovne razstave in mesta Bruslja si boste ogledali tudi MOn-chen. Frankfurt in Koln © na ENOTEDENSKO LETOVA-VANJE V VRSARJU.. . Prikupno istrsko mestece ob zahodni istrski obali južno od Poreča je nadvse idiličen kraj, kjer lahko v miru .in udobno preživite letni dopust. Udobna nastanitev, dobra domača hrana in prijetni izleti v okolico Odhod na letovanje je vsak torek z avtobusom. Izkoristite lahko tudi sindikalno objavo. Vse Informacije dajeta tn prijave sprejemata poslovalnici Sap-Turistbiroja v Ljubljani na Miklošičevi c. 17 (tel. 30-645) in na Titovi c. 38 (tel. 32-772). MOIB0B Sobota, 30. avgusta. Dežurna lekarna: »Melje«, Meljska C 2. RADIO 5.00 — 8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—8.4o Slovenske pesmi izvajajo Dravski flosarji in Planinski oktet; 8.40—14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.30—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17 00 Prenos, sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10 do 17.30 Zabavna glasba; 17.30— 17.40 Redijska reportaža; 17.40— 18.00 Skladbe J. Proshaske igra Mariborski instrumentalni ansam-,bel, solist pianjstka Breda Rajh; 18.09—23;60 Prenos' sporeda Radia Ljubljana. B A D I 0 SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.65. 6.00, 7.00,- 8.00. 10.00 13.00, 15.00, 17.00. 19.30, 22.00', 22.55 5.00 — 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30— 6.40 Reklame in obvestila, 6.40— 6.45 Naš jedilnik, 8.05 »Mladina poje« — Predstavljamo mladinski pevski zbor iz Trbovelj, 8.30 ' Slavki) Korošec: Za našo vasjo (venček slovenskih narodnih), 8.4o Homoreska tega tedna — Karint-hy Frides: Kdo bo koga prvi tikal, 9.00 Iz opernega sveta (ponovitev oddaje z dne .9. VIII. — II. program), l-o.io Iz knjige preludijev C! Debussija (igra pianist Hans Henkemans). 10.35' Zabavne melodije, 11.00 Dela Jakova Gotovca. U.30 Pionirski tednik. 11.45 Zborovske skladbe iz čitalniške dobe. 12.00 Hammond orgle v ritmu, 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v septembru. 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. Sodelujejo: Drav- ski flosarji. trio Malovrh in so- času. Naslov: Weber, Miklošičeva 13-111. 19554-2 VAJENCE sprejmemo za mizar-. sko obrt. Pohištvo. Ljubliana. Predjamska ul. 32 19534-3 Ob tragični izgubi nenadomest- ZADRUŽNO PODJETJE »Agroob- nova« Ljubljana. Crtomirova ul. 4. proda naslednja osnovna sredstva: Osebni avto »Lancia- ljivega moža FRANCA HUDOVERNIKA se najiskreneje zahvaljujemo način počastili lepo zahvaljujem. Posebno zahvalo, zdravnikom, sindikatu, društvu bolničarjev, ZB in vsem, ki so darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoča žena Hudovernik Fani, Ambrožev trg 7. ZAHVALA Ob Izgubi našega ljubega očeta JOŽETA VRHOVCA •-e najiskreneje - zahvaljujemo zdravnikom: dr. Vidmarju Duša. ________________ _ ______ ____________ nu, dir Malu Miranu in dr. var- / niz-acije in ustanove. Trgovina jtu 1\/T i.lin.nn -7 0 r-i i 1 Vi ott- », r.v, „ j*. ~ '_____ Aprilia«, motorno kolo »Fuch« 350 ccm. Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja do 15. septembra. Ogled ponujenih osnovnih sredstev vsak delovnik od 8. do 12. ure. 19566-4 NSU »PRIMO«. 150 ccm prodam. Babnik, Fužine pri Ljubliani št. 5. 19536-4 156 KOM. POROBIT OPEKE 8 cm prodam. Staretova 18. 19532-4 RADIJSKI SPREJEMNIK znamke »Minerva«, 6x4, prodam Ga-Ijevica 126. 39530-4 TOMOS prodamo. Prednost nakupa imajo gospodarske orga- šku Milanu za njihovo nesebično pomoč, strežnemu osebju, zlasti pa sestram za požrtvovalnost, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vence, šopke in spremstvo na zadnji poti, pevskemu zboru, kakor' tudi vsem, ■ ki so na ta ali oni način Izrazili svoje sočustvovanje. Družina Vrhovec 0 M B L I »Center« Črnuče. 19521-4 NISEM PLAČNIK dolgov, ki jih bo naredil kdorkoli na moj račun. Ivo Javornik, Ljubliana. Roška 11. 19525-11 KLAVIRSKO HARMONIKO 80 basov — register poceni prodam. Podmilščakova 11. 19460-4 AVTO OPEL OLVMPTA kdmbl-nosilnost 500 kg. odličen, prodam Naslov v ogl. od. 19136-4 LESENA BARAKA .prioravna tudi za \veekend je naprodai po ugodni ceni. Ljubljana, Goce-Delčeva 12. 19465-4 PSE — VOLČJAKE — stare do štiri mesece kupimo Pismene ponudbe pošljite na naslov. »Ključar«, Mestni trg 10 Ljubljana. R 2479-5 DOBRO OHRANJENO OTROŠKO POSTELJICO prodam. Naslov V Ogl. Odd. 19583-4 ZA STANOVANJE pazim otroka. Sporočamo inanfem. da 9* og^ odd^lMM-f SOBO ODDAM s 1. septembrom: Ponudbe pod »September« v ogl. odd. 19605-9 VSELJIVO DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE s ka- Zapustil me je moj ljubi mož FRANJO MALNIČ odvetnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 30. avgusta, ob 16. url iz hiše žalosti na pokopališče v Domžalah. Žalujoča žena Bosiljka. minil IK IVAN GAJŠEK železniški upokojenec iz Semipetra v Savinjski dolini Pogreb bo 31. avgusta 1058, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoča družina. MiSLi OGLASI PARCELO ZAZIDLJIVO z odločbo enostanovanjske hiše ob Titovi cesti, prodam. — Gradišče 11/1, stanovanje 9 19670-7 SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HOLYNSKI. Cankarjeva 8. FOTO HOLVNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod, kjer koli želite. Telefon 21-689. 12180-2 ZA SOBO v Ljubljani pomagata dve dekleti v gospodinjstvu dopoldne. Ponudbe pod »Dvojčki« v ogl odd. 19504-9 GARAŽO vzamem v najem v Ljubljani. Ponudbe pošljite v ogl. odd pod »Garaža«. 19431-8 Po mučni bolezni je dotrpela in nas zapustila strte naša ljubljena žena, draga mama, stara mama in sestra Marija Podboj roj. LEŠNJAK Pogreb zlate pokojnice bo v nedeljo, 31. avgusta 1958. jo 16. uri iz. Nikolajeve mrliške vežice na 2alah. Žalujoči: mož Ivan, železniški inšpektor v pokoju; hčere Sabina, Vera, Tatjana; zeta prof. dr. ing. Karel Slokan in kapetan fregate Stane Kink; vnuki Ljerka, Aljoša, Stašo. Ljubljana, Smlednik, Beograd, Rakek, 30. avgusta 1958 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri !Ov1E!T.'"KO - GOZDARSKEM POSESTVU — lESfiA INDUSTRIJA KOČEVJE razpisuje delovna mesta 1. 2 električarja pogoj: ustrezna Izobrazba. Zaželena je praksa kot obratni električar; 2. 2 kurjača parnih kotlov pogoj: opravljen strokovni Izpit; 3. 5 mizarskih pomočnikov OZIROMA PRIUČENIH DELAVCEV V MIZARSKI STROKI l. 20 nekvalificiranih delavcev (moški) Plača p-o tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe (pod 1. in 2. opis. dosedanjega dela) na gornji naslov. Rok natečaja je 15 dni po objavi 6282-R binetom in pritiklinami v centru mesta ‘prodam za 2,400.000 dinarjev. Ponudbe pod »Vseljivo oktober 1958« v ogl. oddelek. 19591-7 zenski rdeC čevelj, izgubljen 7. avgusta vrnite proti nagradi na naslov v ogl. oddelku. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ŠKOFLJICA pri- Ljubljani sprejme v službo 2 skladiščna delavca—težaka. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po normi in ceniku dela. Samsko stanovanje (v skupni delavski sobi) je preskrbljeno in hrana. R 2486-1 STROJNEGA INŽENIRJA KON-STRUKTERJA potrebujemo honorarno ža izdelavo načrtov enostavnih pletilnih strojev (klepel strojev). Tarifna postavka je po dogovoru. — Pismene prijave pošljite v oglasni oddelek pod »Honorarno«. R 2480-1 PRIDNO IN POŠTENO DEKLE — išče sobo. Pomaga v gospodinjstvu ali kakršnem koli delu. — Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 19503-1 KMETIJSKO GOSPODARSTVO — ROGAŠKA SLATINA sprejme v službo knjigovodjo za materialna in osnovna sredstva. Samsko ali družinsko stanovanje je za-, gotovljeno. ' Nastop službe takoj. R 2470-1 ŠOFERJA za osebni avto sprejmemo v službo. Zaželena je C kategorija. Nastop službe takoj oziroma po dogovoru.' Prijave z opisom dosedanjega dela pošljite upravi Tovarne kovinske galanterije. Ljubljana, Mariborska ulica 4. R 2471-1 ŠOFERJE D—E in C—E KATEGORIJE ter visokokvalificirane in kvalificirane avtomehanike sprejmemo. .Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v upravi podjetja Električna cestna železnica, Ljubljana, Celovška cesta 164. r-i GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, sprejmem takoj k 4-članski družini. Plača dobra. Naslov ogl. odd. 19394-1 PLETILJO IN VAJENKO v Ljubljani sprejmem. Pismene ponudbe pod »Žabice« v ogl. odd. 19139-1 AVTO DKW, 4-sedežni, registriran, dobro ohranjen, prodam. — Kurnik, mizar, Sevnica. R 2473-4 KOMPLETNI OKNI S STEKLOM, trodelnl in dvodelni. dobro ohranjeni, poceni prodam. — Kurnik, mizar, Sevnica. R 2474-4 MOTORNO KOLO »BENELLI«. — 350 ccm, prav dobro, z rezervnimi deli za menjalnik in kompletno motorno obleko, poceni prodam. Zglasite se v nedeljo, »3H. avgusta v Ljubljani, Študentovska ulica 9. 19384-4 V TRSTU V VELETRGOVINAH »FELICE«, VIA CARDUCCI 41, (nasproti pokrite tržnice) ln »ALLA STAZIONE«, VIA CEL-LINI 2, (pri kolodvoru), so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči), dežni plašči za mo-- ške in ženske, hlače jz žameta vseh vrst ter že Izdelane cele obleke in posamezni jopiči. Vse to po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Torej, pomnite, v veletrgovini »Felice« in v veletrgovini »Alla Stazione« • v Trstu, dobite bunde po 2.909 lir. R-4 AUTOTKG LJUBLJANA DjakO-vičeva ul. 4, tel. - 21-813 int. 349, predstavništvo AUTOTEHNE Zagreb proda na javni ustni LICITACIJI naslednja motorna vozila z navedenimi izklicnimi cenami: OSEBNI AVTOMOBILI Alla Romeo 1,100.000 din. Fiat 1400 440.000 din. Fiat 1400 770.000 din. Vauxhall Velox 330.000 din. Vauxhall Velox 550.000 din, Vauxhall Velox 275.000 din, Ford Eifel 121.000 din. TOVORNI AVTOMOBILI Chevrolet USA 275.000 din, Ford Canada 132.000 din, TAM Pionir 220.000 din, TAM Pionir 220.000 din, Opel Blitz (furgon) 165.000 din. AVTOBUS TAM Pionir, 25. sedežev 3,240.000 din. MOTORNA KOLESA BMW 250 ccm 61.000 din DKW 350 ccm 77.000 din. Harley Davjdson 1948, 1200 ccm 66.000 din, Harley Davidson 1948, 1200 ccm 1,10.000 din, Norton 350 ccm 55.000 din Victoria 350 ccm 55.000 din Ziindapp 200 ccm 55.000 din. Ogled gornjih vozil je 1. in 2. IX. 1958 od 8.—12. ure v Ljubljani, Povšetova ul. 5 (dvorišče). Prvi dan se lahko udeležijo licitacije t. j. 3. IX. ob 8. uri izključno podjetja za javni prevoz potnikov. Drugi dan se lahko udeležijo licitacije (t. j. 4. IX. 58 ob 8! uri) vse državne ustanove, gospodarske zadružne in družbene organizacije ter privatniki. Kupci socialističnega sektorja so dolžni predložiti licitacijski komisiji pismeno pooblastilo za nakup ln prevzem vozila ter potrdilo banke o razpoložljivih sredstvih ter bianco barirani ček v kritje Plačilo se izvrši z virmanom Kupci privatnega, sektorja predložijo licitacijski komisiji potrdilo o vplačani 10% (deset %) kavcije katero vplačajo ob ogledu. Plačilo morajo izvršit! 15 minut po končani licitaciji vsakega predmeta. Licitacijska pravila bodo interesentom na razpolago ob ogledu vozil. Vse informacije lahko dobite od 1. 9. 1958. dalje pri Autotrgu ali pa na kraju ogleda. R 2469-4 TRGOVSKI POMOČNIK manu-fakturne stroke, mlajši, išče odgovarjajoče mesto v komercialnem oddelku ali trgovini. Ponudbe pod »Vojaščine prost« v ogl. odd. 19617-1 RABLJEN KLAVIR primeren za učenje zelo ugodno prodam ali ga dam v najem. Naslov v ogl odd. 19618-4 MOTORNO KOLO Saks prodam ali zamenjam za moško kolo Ogled popoldne. Kladnik. Komenskega 23-1. 16935-4 KROJAŠKO MIZO in otroško posteljo prodam. Kamnoseška 11. Stepanja vas. 19652-1 SOBO s posebnim vhodom potrebujem. Plačam eno leto vnaprej ali . pomagam učencem - nižjih razredov pri učenju. Pismene ponudbe pod »Nujno« v ogl odd. 19581-3 AVTOMOBILISTI POZOR! Prevleke za avto sedeže dobite narejene _ ali- pemnaročilu Sar.-- . navski Vanda, Ljubljana, Friš-kovec 5 (poleg Maistrove ul.). 19651-11 GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini potrebujemo. Plača dobra, nastop takoi. Šiška. Tugomirjeva 78. R 2497-1 NEMŠKI OVČAR, star 17 mesecev. z rodovnikom poceni naprodaj. Ogled pri zakupniku restavracije kopališča Ježica. ZDRAVSTVENI DOM § ZAGORJE ■ razpisuje honorarno mesto p SPLOŠNEGA 1 ZDRAVNIKA | za 2-meseeni substitut in §g to 4 ure dnevno dopoldne U alj popoldne g Plača po pogodbi. jj Nastop službe 1.. septem- H bra 1958 oziroma prve dni ( meseca septembra. E 5275-R I mmwmm&rssisn*rmn uenuMliiltllMrai VELETRGOVINA | »POTROŠNIK«, Celje f sprejme: | S BLAGOVNE X KNJIGOVODJE, X FAKTURISTA, f 2 KVALIFICIRANA J KOMISIONARJA in l POMOČNIKA" | SKLADIŠČNIKA l Nastop službe takoj ali po j dogovoru. Plača po tarif-,.S nem pravilniku. J 5272-R ? SPORED ZA SOBOTO kino »UNION«: francoski barvni revijski film — »FOLIES BERuEftE«. Režija Henri De-eoin. igrata Zizi Jeanmaire tn Eddie Constantine. Predstave ob 17. 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. KikO »koMUNA«; francoski barv. tilm »HELENA IN MOŽJE« Režija Jean Renoir Igrajo Ingrid Bergman Jean Marais ln Mel Ferrer. Tednik F. N. 35. Predstave ob 17, 19 in 21. . KINO »SLOGA«: madžarski film »NEDELJSKA ROMANCA«. — Predstave ob 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! KINO »Vit«, rranc vojn) cine. mascope iiim *G RE.VKA ZMAGA« Režija Nicholas Ray. — Igrajo Richard Burton. Curd Jurgens in Ruth Roman Predstave ob 17. 19 in 21. KINO »SISKA«; zaprto zaradi popravili LETNI KINO »BEŽIGRAD: amer. film »TARZAN V FUSCAVT«. — Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Danes zadnjikrat! ' Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.—la in od 15. dalje. mladinski KINO »LM« Kotnikova 8,- amer. film »NANUK JZ SEVERA«. Predstavi sta vsak dan ob 10 m 15. • TRIGLAV«: amer. barvni film »KROGLA ČAKA« Tednik. V glavni vlogi: Jean Simmans, Rory Calhoun. Predstavi ob 18 in 20 Prodaja vstopnic od 17 dalje. -LITOSTROJ«: — jugosl film »V SOBOTO ZVEČER«, tednik 34. Ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. GUNCLJE: amer. film »Z VRAGOM SO TRIJE«, ob 20. ZADOBROVA: amer. film »PO- ROČIL sem Čarovnico«, ob 20. VEVČE: angl. film »JENKI NA DVORCU KRALJA ARTUKA«. ob 20. CRNUCE: amer barv. film »PO-SLENDJIC SEM VIDEL PARIZ«, ob 20. DOMŽALE amer. barv. film »NISMO MI ANGELI«, ob 18 in 20. KAMNIK »DOM«; angl. barv. film »JUNAKI ŠERVUDSKEGA GOZDA«. DUPLICA: amer barvni film — »DRŽITE LOPOVA«, ob 20. BLED: meh film — »UMIRAM SREČNA«, ob 18 ln 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: franc, film »OČKA, MAMICA. MOJA ZENA IN JAZ«. KRANJ »STORZlC«: češlfl barvni film »POKORNO JAVLJAM«, ob 16. 18 in 20. Ob 22 premiera jugosl. filma »POISCl VANDO KOS«. KRANJ »PARTIZAN«: amer. barv vistavis. film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«, ob 20. KRANJ »TRIGLAV«: amer barv. film »PESTRI«, ob 20. KRANJ »SVOBODA«, franc, film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«, Ob 20. NAKLO: premiera jugosl. filma »POIŠČI VANDO KOS«, ob 20. RADOVLJICA: amer. Darv. cine-mase. film »PREKINJENA MELODIJA«. ob 20. MURSKA SOBOTA: ob 20.30 amer. barvni film »DALJNI HORIZONTI«. PTUJ: jugoslov film »NASA PO-' TA SE RAZHAJAJO«. MOŠKO KOLO, rabljeno, prodam. — Hočevar, Kladeznova 1. 19599-4 30 AZ PANJEV s čebelami prodam. Cena po dogovoru. Kancler Franc, Haidina 12, Hajdina. 19667-4 ZAZIDLJIV štedilnik z bakrenim kotlom, dobro ohranjen (levi), ugodno prodam. Tomažič (Primskovo 22), Štimova 7. Kranj. 19666-4 POLOVICO hiše, takoj vseljivo. prodam. Maribor — Studenci, Padežnikova 7. Ogled v nedeljo od 8. ure dalje. 19668-7 RESTAVRACIJA — Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, Vam nudi dnevno odojka na ražnju, pečene race, čevaDčiče, in ražnjiče. Vsak večer ples. R -11 Tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK « Ljubljana, Celovška 135 razpisuje delovna mesta 1) KURJAČA — STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za delovno mesto v Ljubljani in Mengšu 2) STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za delovno mesto v Mengšu. 3) KVALIFICIRANEGA PLESKARJA. Delovno mesto v Mengšu 4) ELEKTRIČARJA. Delovno mesto v Mengšu Ponudbe z življenjepisi pošljite upravi podjetja najkasneje do 10. septembra 1958. 5312-R mm Po dolgem in hudem trpljenju je dbtirpela v 49. letu naša skrbna žena, zJata mama, sestra, teta, svakinja TONČKA BUKOVEC roj. ERJAVEC iz VAS Pogreb bo iz hiše žalosti v soboto 30. avgusta ob 17. uri na pokopališče v Presko. 2aIujoči: mož Alojz, sin Franci, hčerki Anica in Albinca, sestri Francka in Rezka, svaki, nečak in nečakinja ter ostalo sorodstvo. Vaše, Ljubljana, 30. avgusta 1958. .■& '£r- ■ .v*-« • Vrfv*- " • - ; /> IV. MEDNARODNI VINSKI SEJEM V LJUBLJANI OD 29. AVGUSTA DO 2. SEPTEMBRA 1958 Vzorci najboljših vin iz 16 diSav ^eH:^oiitiiientov — Ocenjevanje in odlikovanje vin po mednarodni komisiji Tradicionalna pokušnja vin ž;vsega sveta o. Bazstava najmodernejših vinogradniških in kletarskih strojev ter drugih pripomočkov. Izkoristite 25% popust na železnici! 8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / «*• 204 so. avotbta iw ute. ali mrtvi kralji z ukradeno krono Naš fotoreporter je cb obisku grobnice Bourboncev v samostanu na Kostanjevici pri Novi Gorici posnel skupino šolskih otrok ob sarkofagu Karla X. Fogle'7, s Pristave pri Novj Gorici na kostanjeviski samostan je tak, kakršnega vidite na sliki. Bosti lepši pogled pa se nudi obiskovalcu s hribčka, na katerem stoji samostan, po dolini reke Soče ... * Nedaleč od Nove Gorice se visoko nad. postajo na hribčku, košati starodavna mogočna zgradba frančiškanskega samostana, ki ima v 'podzemlju zgodovinsko znamenitost. Tu so .namreč posmrtni ostanki zadnjih Bourbonov — francoskih kraljev. Tlačeno francosko ljudstvo, oziroma narava sama se je tako kruto poigrala s francoskimi mogotci: niso pokopani v Parizu, njihov zadnji dom je na tujem. Strmo po stopnicah navzdol pridemo v ozko vežo pred vhodom v grobnico. Tu je še vse polno najrazličnejših ostankov vencev, grbov, simbolov in slik, ki pričajo o nekdanji slavi in moči Bourboncev. Spominska knjiga, v katero se vpisujejo obiskovalci, da le nenatančno podobo resničnega obiska, saj se ne vpišejo vsi, ki si dan za dnem ogledujejo to zgodovinsko zanimivost. Deset tisoči obiščejo vsako leto grobnico Bourbonov. Med obiskovalci je največ turistov, seveda večidel Francozov. Prva vpisna knjiga, ki jo še hranijo v samostanu, je iz leta 1836, ko so položili v grobnico pregnanega kralja Karla X. Iz veže vodi nekaj stopnic do vhoda v grobnico. Po dolgem, ozkem in temačnem hodniku prispemo do »večnega kraljestva« Bourboncev. Druga ob drugi stoje na levi in desni po im magnatom rešuje denar tri velike krste na masivnih podstavkih. V njih je francoska prst, ki so jo prav nalašč pripeljali iz Pariza. Po ozkem prostoru razlivata medlo svetlobo dve plamenici z električno razsvetljavo. Tu leže v orehovih krstah balzamirana trupla kraljevske rodbine. Včasih je bilo videti obraze pokojnih skozi steklene pokrove. Kasneje pa so krste položili v težke, masivne in veličastne marmornate sarkofage, ki'jih ja izdelal Slovenec Anton Ušaj iz Gorice. Le eden izmed šestih sarkofagov je bakren. Ob vhodu v grobnico na desni strani hodnika pa ležijo posmrtni ostanki ministra in neločljivega- prijatelja in spremljevalca Karla X. — vojvode Blakaške-ga, ki je na Dunaju umrl tri leta za svojim kraljem. Hotel mu je ostati zvest še po smrti, zato je želel, da ga pokopljejo ob njem. Zgodovinski anali pišejo, da je Karel X. moral za pariške revolucije leta 1830 bežati iz izgubljenega kraljestva. Avgusta ga srečamo na Angleškem, od koder se je preselil v Prago. Tudi Praga mu ni nudila dolgo zavetja. Od tu se je 1836 z vso družino in s spremstvom preselil v Gorico. Takrat je v Trstu, Vidmu in goriški okolici neusmiljeno morila zavratna kolera, ki je sicer prizanesla prebivalcem Goniče, pobrala pa je francoskega kralja brez prestola- Sedaj počiva v grobnici na Kostanjevici. Na spominskem kamnu piše v francoskem jeziku: »Previsoki, premogočni in prevzvišeni knez Karol X. tega imena po milosti božji kralj Francije in Novare umrl v Gorici 6. novembra 1833, star 79 let in 28 dni.« Ob njem so našli zadnje mesto tudi drugi bour-bonski kralj7 brez kraljestva: sin Ludvika XIX., Henkrik V., Henrikova žena Marija Terezija in sestra Luiza M. T., vojvodinja Parmska in žena Ludvika XIX. Marija Terezija Charlotta. Vendar poslednji Bourbonci tudi po smrti še niso našli pravega pokoja. Leta 1917 se je Gorici približala fronta in takrat so mrtvi morali »bežati na Dunaj«. Tjakaj so jih prepeljale »na varno« avstrijske oblasti. Po letih pa so jih spet položili v staro grobnico na Kostanjevici. Nad sarkofagon Henrika V. še stoji steklen, poveznjen zvon. Pod njim je bila včasih pozlačena krona. Med prvo svetovno voino je izginila. Ukradli so jo misleč, da je zlata. Latinski napis, ki je bil vrezan v krono, bi v slovenskem prevodu'glasil: »Henriku V., kralju. Na tvojo krsto naj položim okraljevo krono, ki je nisi nosil, niti izgubil, temveč ohranil.« Krona je izginila in o njej govori samo še zgodovina. OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU« Odkar grozi televizija filmski industriji, posvečajo hollywood-ski producenti precej pozornosti preiskovanju javnega mnenja. Po zaslugi tega boja med dvema sodobnima načinoma izražanja umetnosti in ne-umet-nosti je-postal Albert Singlin-ger mož, h kateremu hodijo ameriški filmski strokovnjaki po nasvete kot Grki v delfsko preročišče. Singlinger ima 239 ljudi, ki lahko v enem tednu anketirajo osem tisoč filmskih gledalcev. 87 funkcionarjev nato pregleda anketo. To hitro anketiranje omogo- ča producentom, da takoj po predvajanju novega filma zvedo za mnenje gledalcev. Za to pa mora Hollywood plačati Singlingerju okoli sto tisoč dolarjev. Toda ta jim v zameno 1 2 * . 5 r ! G | 7 m 5 j (9 ' j 10 11 | 1 12 i M 63 I | ! Sputnik L padel v Mongoliji? Znano je, da so sovjetski znanstveniki tedaj, ko je padel sputnik številka ena na zemeljsko površino, izjavili, da je pristal nekam na ozemlje ZDA. Zdaj so se v Moskvi sestali znanstveniki iz vseh dežel, ki so sodelovale pri progrramih v okviru Mednarodnega geofizičnega leta. Američan dr. Robert Jastrow iz Raziskovalnega centra ameriške mornarice je na tem sestanku izjavil, da je ohišje sputnika I, v katerem so bili opazovalni n p ar ati, padlo na zemljo nekje v Mongoliji. Američan je — kajpak — obtožil Ruse, da »s skrivanjem resničnih dejstev kršijo načelo mednarodnega sodelovanja«, ki naj bi veljalo y Mednarodnem geofizrčnem letu. reši vsaj deset milijonov dolarjev na leto. Letos je. Singlinger ugotovil, da sestavlja večino filmskega občinstva mladina v starosti od 12. do 24. leta. Od milijarde dolarjev, ki jih plačujejo Američani za filmske vstopnice, odpade 800 milijonov dolarjev na mladino. Oves varuje zobe V Ameriki so ugotovili, da se je v nekaterih krajih, kjer so pričeli Uvajati v prehrano eks-trake iz svojih luskin, število zobnih obolenj zmanjšalo na polovico. Znano je da ljudem, ki uživajo preveč predelane hrane, laže. pričnejo gniti zobje kot tistim, ki jedo tudi precej surovih živil. \ .---j : AV m O: l. iiCi.P-ki pesnik (Ra ner IVIaria). 6. sucdn.ii prostor v gledališču. 7. pretresljiva pesnitev Ivana Gorana — Kovačiča, 8. kratica za »pod vodstvom«, S. pogorje o zali c fini Indiji, 11. ime črke, 12. hebrejsko- tako bodi! 13. veleitok v Sibiriji, 15. raztrga-nec. NAVPIČNO: 1. del telesa. 2. glavna reka v Burmi, 3. začetnici prvega imetia in priimka velikega ruskega pisatelja. 4. nemški astro-nc-m in matematik (Johannes). 5. ime pisatelja Sinka. 6. velika reka v Južni Ameriki. 7. sodobni slovenski slikar (Božidar), 10. arao- niakeva spc.ima. 14. kratica za »avtonomno pokrajino«. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. vrstica. 8. re-laiiv, 9. tlaka, -t. 10. nivo, 11. jo, 12. Aka. 13. rum, 14. rt. 15. šodo, -i, 16. nagib. 17. cviliti, 19. arzenal. Drobiž Zastrupljene konserve so dobili delavci neke veUke tovarne mesnih izdelkov v Argentini, ko so slavUi obletnico svojega podjetja. V bolnišnico so prepeljali nad 1-000 delavcev. Psihiatra neke francoske umobolnice so odpeljali s silo v norišnico, ker so se bolničarji zmotili v hišni številki. Psihiater je namreč bil podpisal nalog, da je treba odpeljati njegovega soseda v zavod. Nemška policija ni mogla najti zlikovca, kateri je bil napgdel železničarja in ga oropal. Železničar je namreč trdil, da je lopov vozil zeleno kolo, kasneje so pa ugotovili, da je žrtev slepa za barve. Dvakrat Nobelovo nagrado sta dobila samo Marija Curie in Mednarodni Rdeči križ. DANAŠNJEGA »PAVLIHE« veste, na ladji so me šest ur ob stopnice tiščali. »Čajka« se imenuje novi sovjetski luksuzni avtomobil, ki doseže s svojimi osmimi valji hitrost 160 kilometrov na uro. Zlobneži pravijo, da njegova karoserija nenavadno spominja na enega prejšnjih tipov ameriškega Cadillaca ... PO POVESTI SAMUELA SCOVILLA Rl«E Ml«! MUSTER. dhj*, V7 Jj, \ 76. Peter je rade volje prestal zbadanje in si ogledoval postrv, ki je imela na hrbtu štiri globoke luknje — sledove sovinih trdih, ostrih krempljev. »Zares si mojster!« je vzkliknil. .Tir.i je med tem v gozdu nekaj iskal. Ustavil se je ob rdeči cedri, ki je rasla sredi grmovja. Potrkal je s členki ob deblo in 115 primernem mestu odluščil kos lubja. 77. Stekel je nazaj k potoku, poiskal v produ oster kremen In se vrnil k cedri. Dvakrat je zarezal globoko v deblo in potegnil iz njega nekaj meter dolgih plasti ličja, ki je raslo pod skorjo. Sedel je in z nohti skrbno razdelil ličje v dolge, tenke pramene. V nekaj minutah je iz njih spletel mehko, a precej močno vrvico. mem n 78. Spet je odšel k potoku, zabredel vanj in iskal toliko časa. dokler ni našel večjega' kremena z ostrim robom. Poiskal je še dva velika, trda kamna in sedel na breg. Stisnil je kremen med kolena in s kamnoma obdeloval njegov debelejši konec toliko časa, da je izoblikoval preprost ročaj. Tako si je izdela! preprosto, a uporabno dleto. mm Meni še ni prišlo na misel, da bi primerjal to dvoje, Laura pa je nezmotljivo zadela. Nedvomno je bilo to vzrok, skrito ozadje mojih razrvanih živcev, podzavestni vzrok, da me je naša skorajšnja nesreča tako hudo prizadela in tako dolgo vznemirjala. A zdaj, ko je bilo vse jasno, sem imel občutek, da se mi razvezuje nekakšen vozel na dnu možgan, napetost v senceh, ki je bila skoraj že glavobol, pa je pričela popuščati. Prvič sem začutil, da se spet počutim bolje. Večerja je potekla v veselju. Ze več let mi ni bilo tako prijetno že samo to, da sem bil v družbi z dekletom. Popolnost, ki jo lahko prinese v življenje pravo dekle, sem že skoraj pozabil. Laurine oči, ki so bile zdaj vesele, zdaj zamišljene, zdaj trezne, so obljubljale dovolj, da bi se rad potopil vanje. Premišljeval sem, ali bom imel po večerji priložnost zaplesati z njo, ko je hrup v predsobi napovedal prihod godbenikov. Jim je bil v hipu na nogah. Bila sta prvi plešoči par. Čakal sem precej dolgo, potem pa sem jo šel prevzet. Odkrita preprostost Laurine osebnosti je bila ena izmed lastnosti, ki so naredile name največji vtis. Takoj sem se zavedel, da je bilo zanjo značilno to, da je prišla iz Jimovih rok v moje brez samozavesti in obotavljanja. Pa tudi neobčutljiva ni bila in cenil sem ta poklon. Vsi moji čuti so odgovarjali njenim. Gibala se je, ko sem se gibal jaz, se ustavila, ko sem se'ustavil jaz in nekaj trenutkov pozneje je ena stran njenega čela počivala na mojem licu in čutil sem dotik njenih premikajočih se trepalnic. Ne morem reči, ali sva plesala ali plula v oblakih in divje sem želel, da hi godba igrala še in še in še — a čez nekaj časa je prenehala in tamkaj je stal Jim z ra-zširjenimi rokami, da bi jo pozdravil. Razen tega se ne spominjam ničesar posebnega s tega sobotnega večera. Še enkrat sem plesal z Lauro in potem obema zaželel lahko ndč. Ko sem se vrnil na S-16, sem se notopil v trden, hvaležen, spanec, ki so ga zaznamovale ponavljajoče se sanje o tem, da je Laura na dolgih, belih, gladkih marmornatih stopnicah za zmerom in samo moja. Naslednje jutro me je prežemal občutek zdravja. Prvič po dolgih mesecih, vse odkar sem zapustil Octopus, sem se počutil popolnoma spočitega. To je bilo Laurino delo. Potem pa se mi je oglasil razumni del možgan. Videl sem jo samo enkrat. Srečal sem jo v trenutku, ko sta bili duševna in fizična napetost visoki in ko sta se morali šele sprostiti. Sprostila ju je, res, a iz tega mi ni bilo treba sklepati kdo ve kaj. Kar zadeva mene, pripada Jimu. Strogo sem se osredotočil na to očitno in nepreklicno dejstvo. V naslednjih mesecih sem vse pogosteje videval Lauro. Prihajala je v New London skoraj ob vsakem weekendu, ko sta mogla biti skupaj z Jimom. Neprijetno šolanje in dejstvo, da je imela ladja 16 samo tri nadzorujoče častnike, jima ni puščalo veliko časa. Moram priznati, da sem bil vesel vsake priložnosti, ko sem jo videl ali plesal z njo. Čeprav name ni nikoli več tako močno vplivala kot prvič, sem jo občutil prav tako močno, ona pa mi je odgovarjala s plemenitostjo in resnično dobro voljo in odločil sem se, da bom izrabil priložnost, če se bo Jim kdaj sestajal s kakim drugim dekletom. Pa se ni nikdar. Jim in Laura sta bila lep par in ko so minevali meseci, se je po malem utrjevalo prepričanje, da sta se nekako sporazumela. Prepričal sem se o tem sedmega decembra, ko je bila v New Londonu deževna, mrzla nedelja. Šel sem kosit v klub, našel tam Lauro in Jima in sprejel njuno vabilo, naj se jima pridružim. Po kosilu smo se vgnezdili v debelo oblazinjene kavče v dnevni sobi. Bilo je okrog dveh popoldne, v kaminu je prasketal ogenj in pri točilni mizici je nekdo vključil radio. Slišali smo glasbo, ki jo je kdaj pa kdaj prekinil napovedovalčev glas z reklamo za ta ali oni izdelek. In tedaj smo začutili električno spremembo v programu. Nov glas je. govoril v radiu; razburjenje, ki ga je prenašal na nas, je bilo resnično, popolnoma različno od prejšnjega naveličanega reklamiranja. V Laurinem pogledu, ki je naglo skočil z Jima na mene, je bila nenadna napetost, njena roka pa je s. ponarejeno naključnostjo iskala Jimpvo. Vstal sem in rekel: »Zdi se mi, da bi bilo bolje, ko bi stopil venkaj in pogledal, kdo je komu izpraznil žepe.« Odkorakal sem v sosednjo sobo in se počutil malo junaško in malo neumno. Nikoli ne bom pozabil potez Laurinega obraza in okroglo grozo v njenih očeh, ko sem se vrnil. Rekel sem: »Moral bom iti naravnost na ladjo. Jim, nihč% izmed nas ne more narediti veliko, a saj veš, kaj terjajo pravila. Bolje bo, če vzameš Lauro nazaj v hotel in ji pomagaš, da bo ujela prvi vlak.« Jim je brez besed prikimal, a Laura se je naglo vmešala tako, d^ ga je z gibom, ki je razkrival, kaj je čutila, prijela za roko. »Lepo bi bilo, če bi mi pomagali najti kak avtobus v bližini podmorniškega oporišča, vlak v mestu pa bom že sama ujela. Zdaj je Jimov prostor prav pri vas, Rich, na S-16, in kolikor prej bo tam, toliko bolje. Glejte, mogoče vam bodo ukazali, da morate nemudoma izpluti — in — morda se ne boste nikoli več vrnili!« Kljub vsem pogumnim besedam je ob koncu Laurina brada že drhtela in zadnje besede je izgovorila z vzdihljajem Skrila je obraz na Jimovem ramenu. Nerodno jo je potrepljal, jo objel in ko se ga je oklenila, so se njena ramena stresla v globokem, nezadržanem ihtenju. »Nikar, Laury,« je nežno zašepetal Jim. »To je hud prelom za marsikoga. Mnogo ljudi je bilo najbrž ubitih danes zjutraj. Proti temu ni mogoče storiti ničesar.« Iz žepa je potegnil žepni robček in ji ga ponudil. Laura se je odrinila od Jima, še vzravnala na sedežu in se skušala.obvladati. »Je že dobro. Oprosti, Jim — to je — to je tako strašno. Vse je tako strašno zmedeno — nikoli ne bo več tako, kot je prav.« Popolnoma sta pozabila, da sedim poleg njiju in zdelo se mi je, kakor da sem nepoklican vsiljivec. Zamrmral sem: »Oprostita za trenutek. Gez kako minuto se bom vrnil.« Pri -točilni mizi je stari Homer govoril v telefon. »Da, sir. Takoj, sir!« je govoril, ko sem prišel k njemu. Potem j* vzdignil mikrofon, ki je stal zraven.