S te v. 345 TH5i. v soboto II decembra 1909, Tečaj XXXIV IZHAJA T7S*_7?I BAN teći ob nedeljah in praznikih cb 5.. rh ponfćeljk h c5. zju'r:'}-Posamične SleT. ?e i»rcda;ajo po 3 nvc. stov) v »obakarnah ▼ Trsm in okolici. Gorici. Kr-.nju. Št. IM.ru. Postojni, Selnni, Nabrežini. Sv. L.uciji, Tolminu. Ajdovščini, Dorabergu itd. Zu*tnre!e i>teT. po u nvč. (10 stot.). oglasi se računajo na MILIMETRE v Siroliosti 1 kolone. CilNE : Trgovinske in obrtiu« oglas- po C st. t;4i,i. r smrtnice, zahvale, poslanice, ogiase denarnih zavodov po iO st. mm. Za ogiase v tekstu usta do 5 vr^t 20 K, v.-alc:t, *.adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, n^j-sr-anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ocxv; NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I za rse leto K, pni leta 12 K, 3 mesece o K ; na dj-ro^be brez doposlan0 narr.čnitie, se uprava ne ozira, čnlr.n. na nodeTjsiiio izdanje „KDI3IOSTI" strmo : o«Jo-1 i. m. 1 •-t.no K i'20, pol lo a. 2 6O Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana : -sina se ns sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Narofriioo. oglase in reklamacije je pošUj;*ti na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorc:o Galatti »8 (Narodni dem) Izdajatelj iu odgovorni urednik ŠTEFAN (»0DI>"A. Lastnik k<,morcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Ciorgio Galatti št. 18. Po?kno-hr^ntlnični račun 5t. 841 652. TELEFON Št 11-57. JtHiSAriA £t83mmmA i inženir Rubine, poljedelstvo t>o«1. prof. Lu^ptti po i eno afuSiuo cainosi v - ^ ** -r 9^^^ - j Nore ministre za priseže kralj jutri popoludne. sklicuje javni shod jutri, v nedeljo dne 12. dec. 90 11. mri predpolsdne v gledaliSCno dvorano „Narodn. doma'. DNEVNI RED: Naše zahteve na polju ljudskega in srednjega šolstva. SLOVENCI Trsta in okolice ! Udeležite se tega velevažnega shoda v čim večem števil*. ODBOR POLITIĆ. DRUŠTVA EDINOST. BRZOJAVNE VESTI. Čtki deželni zbor. BUNAJ 10. „Ziit* je zvedela. da bo le&*i deželni »bor sklican $20. ali 21. t, m. na kratko zasedanje, aa katerem bi se razpravljalo o šestmesečnem proračunskem provizoriju. Naravni pogo', da b'_ Nemci prenehali z obitrmcljo bi bii, da Cehi pristanejo, da se takoj razpravlja o načrtih lezikovnih zakonov. V parlamentarnih krog h sodije, da ta pegoj Nemcev ne naleti na težkoČe. Odrska kri »a. BUDIMPEŠTA 10. Ob 11*30 predooiu-dne je prijeta v fioančcem ministerstvu m ni strrsba koifsreacs, ki je fra:ali do 1*45 po* peludne. Na konferenci je dr. Wekerle porotni o g;o i avdiienci pri cesarin. Htto so ministri razpravljali o sedanjem političnem položaju. Minis-.er Zicby 83 daaos popoludne poda na Danai. Reforma srbske vojske. BILIGRAD 9. Vo;ni minister je napravil s*črt 7akr-r.a glede prsosnove vojske ia sanutja tr«-h rovib divizij, ki bi se im6ie namestiti ? P^raćtcn, Ćtčku in Vranji. Nova ministarska kriza v Srbiji. BELIGRAD 10. V finančnem odboru je pr šio do nesporazumi ienja. Vojni mniiter ,:*ht?va rriun 44 mlijoocv m r?dao pokritje še 33 mil. zi uredne itroške, isto tako sa bteva i?ini»t*r za ja»He grada,?, d& se po*iia njegov preračun. Odbor je te zahtere odbil, a raiai-tra podaata cstsrko. ia mogle bi priti do cd;toph vsega m»ni'£tarst*f. Kovo italijansko ministarstvo. BIM 10. „Ag. Stofaai" je pricb?i a i-lc-de3o listo no?eg4 kabinet«, odobreno od kralja: Predaedstfo in notranje atferi po*l. S:noioo, »nanj6 stfari pos:. Gaicciardim. tirhvoicd e senfctor pref. Scitiicic, zaklad posl. prof. 8al&i dre, fioarca pesi. Ar otts. voii«a senator Spingardi, mornerica admirf l Bettdo, tik posl, od»etn k Djneo, javna dela posl. PODLISTEK. IGRALEC. ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Kuski »pisal F. M. Doatojevskij. Poslovenil R E. kiaši so stanovali v tretjem nadstropja : nisem nas naznanil niti potrkal, ampak odprl duri lepo na stežaj, in babico so nesli notri s triumfom. Vsi so bili kakor salašč zbrani v generalovem kabinetu, lira je bila dvanajst in nameravali so napraviti skupen izlet, nekateri v vozovih, sirugi na konjih; povabljeni so bili tudi imanci. Razun generala, Pavline z otrokoma, njune pestuiye so se nahajali še v kabinetu, des Grieux, m—lle Blanche zopet v amaconski obleki, njena mati m—me veuve de Cominges, mali knez in še neki Nemec, učen popotnik, ki sem ga videl pri njih šele prvič. Naslonjač z babico so spustili na tla baš sredi kabineta za tri korake od generala. Bože, nikdar ne ps»bim tega prizora in utiša! Pred Državni zbor. Dr. doateriiS v imenu .Slovanske enote" za izvenp&rlamentaren kabinet. DUNAJ 10. Med do&limi vlrgami «e na-keja prediog posl. Ellenbogena, tičeč se uredbe električnega obrata na progah Lan degg-Bregecc, Trst-OpčinainSteinseb-Attnang in na postrnoskih pr>gah državnih železnic, ki so z istimi organično zvezane. Zbcraica je nadalievala razoravo prora čnnskega provizorija. Posl. dr. ŠusterSič je izdavil: Slovanska enota ne zahteva ničesar. Brez pogoja opuftča obctrukcijo. Ne dela nič druzegs, nego kar je svobodno vsaki stranki, vsakemu poslanca, namreč da se bori proti vladi, ki jo »matra kakor zteiejbo povsem ?gri šen g* zhteme. Slovarska enota ni stala nikdar na maleakostaem, testiosrčnem staMču, da bi postajala v ospredje malenkostna, eiebna vpr&šanja. Slov. enota se odpove vsaki rekoustrvkciji. Gc-spcda naj ostanejo skupaj! A mi storimo, kar vemo. da je v interesu naScga naroda najbe. Grvornik je za-rnii trditev, čeS, kakor d^ bi bi'.a »nek sija posledioa krize in je nsgialal, da je bila pretežna večina „Slov. enote" za aneksijo z vetrni njenimi posledicami vred. Gnvrrcik je spominjal na glasovanje o zadnjem rekrutne£i kontigentu, ko je Avstrija tfcals. na predvečeru vo.ine, pri čemer je Slov. enota vkljub najhu-jemu cpozicijcnelnemu ttal:&ču rotirala re-ktatni kontingent, da pokaže na zunaj, da *mo vsi jedini, ko se gra zv. to, da branimo meje domovine. (Žirakno odobravao je.) Ko si je ugt&dilo pot prepričanje, da ni nobene zanesljive večine za re&itev državnih potrebičin, se je vpraS&lo Slovan, enoto, boče li opustiti Rvoje negativno, opoziaijcneioo »tal sče ;n preiti na pozitivno sodelovanje, da se reSi delavni program. Slov. enota ae is izj&viia k t"MU pripravao in je rxg'ašala, da oviro zato treri sedanja vlada. Govornik je izjavil: Tudi mi hočemo parlament. Mi smo proti absolutnemu vladah u, Mi smo pripraiijeni za pegajabja o kompromisu, pri čemer ne ime nobena stranka zmagati ali biti premagana. Le d ža-a in parlament naj zmagete. 9 d^nji politični položaj je pa prekrhsk, da bi se moglo Da njem zgr-.diti trden parbmentaričea dstem« Z?ac smo sprožili misel, čeprav srn o pdttaii parla* meotaričnega zisteaa, da so *esfca»i »zveopar-iatneatsrn: k&bmet, ki pa bi moral po gotovi nsrodoi oaritetiini sestavi nositi znak nepristranosti cssproti rti m narodnostim. Le t-j-fc-mu kabinetu, ki bi mu nekoliko z&upaii, bi ai*«oiili vse držarne io ljndak3 potrebič'ne. Ako hoče biti kompromis trajeo, se ga mora sklenit: od b oka da bloka in n* med posa-mičiicai strankami. Iivoaparlaaient^rn: režim bi tvoril ng-.dcn mili «. ds &e pride do takega koaiprrmssa, ki bi se ga utegnilo doseči ob obojestranski dobri volji. Govornik je zaključil s ponovno iz avo, ds SI. enota pripravljena za reaiea kompromis, ki bi ščitil enakopravnost narodac^t:, (ia pa nikdtr ne upcgrartrm in zrtorej eeddn]i vladi ne dovoli ntčoscr. — (Živčbna, dolgotrajna pchta.a.) Pod. P a c h e r je isiavil: čeiki Nemei ne bodo dovolili premembe ziatema brez reii- tve narodnega in jezikovnega vprašsn a n& podlagi narodnega zaokroženja. Dr. A d 1 e r je govoril proti vladi. Zavzema 89 pa za delovanje državnega zbora za mir med naredi in obranite v parlamenta. Gessman ?e izrazil nado, da pride do narodnega premirja. Njegova stranka da bo vedno podpirala vlado* govor dri. poslanca dra. O. Rjbirs kakor generalnega govornika pro za predlog poslanea Choca in tovar, glede vršenja policije na Čeikem. (Dalje.) Nekoliko o razpravah v zbornici. Ctospoda moia 1 Treba gotove mere —-rekel bi — korajže za to, da ne v tej visoki zbornici gorori o predmeta, ki — kakor je pokazal obisk te zbornice — ni vzbudil zanimaš; a na nobeni strani. (Mej-klici). Sai utegne biti res tako : prediog sam, oziroma predmet, ki se ga tiče ta predlog, ne nahaja in nima morda splcSnega interesa, ali, ako hočemo biti odkritosrčni, gospoda moja: ? tej zbornici se toliko govori, kar ne spada k predmetu, oziroma so izkorišča vaaki predlog, da se govori o vseh možnih predmetih, da ni zameriti tudi p.am, ako izkoristimo priliko, ki •ie nam nudi, da sploh prihajamo do besede. Ia jaz eem uverjen, da se mnogokrat — in to ne le od strani čefikib radikatcev —-Bta*ljajo čutni predlogi le zato, da dotični predlagatelji prihajajo do Lecede. In bodimo le radalje odkritosrčni: v nekoliko dneh ali §o danes — sai »e tako govori — se otvori debata o proračunskem provizoriju, in, go-gospoda moja, videli boste, da »e bo od vieh teh mDOgib govornikov — in govori «e, da jib celo tridojet a!i 5e več prfda do besede — le ma!o njih bavilo z fioončao-tehnično stranjo proračunskega provizorija, marveč bodo govorili o vseb možnih stvareh, in sicer to ne le cd nsie stran?', ampak tudi — in moida Se več — od one druge strani, da Be bodo prednaSale vse možne naredae želje, pritožbe, lamentacije itd., kakor se to dogaja ves čas v te n&ii zbornici: Seveda nam pravi?o : čas sili 1 Ali na tem nismo krivi m:, da je priftlo do tega, da v zadnjem meiecu ne razpravljamo o prcr&iunn samem, ampek da bomo mor&U razpravljati o proračunskem provizoriju. Čemu pa se n&* je pustilo doma cele tri tedne, čamu se ni ft'*ozi tri tedae ni do Tr hlo parlamentu, Ja bi imel sejePl (Mej-»lic;). Hotelo se je jednostavno pcslarea ukrotiti, hotelo se jih je — povejmo to iskreno — izstradati. Glede nekaterih je morda umeti to cels do besedno, Jaz se nočem tu nikogar dotakniti, sli gotovo se je hotelo onim poslancem, ki se nočejo poki r ti v*em željam v-ade, pokazati, da so ima moči tudi za to, da se jih puiča doma sedeti in jim jasli više obeia. Seveda je bila v ozadju grožnja s § 14, s stanjem ez lez itd. Vlada in parlament. Nu, gospoda moja, da ta dopuščamo, to je gotovo karakteristično za na& parlamentarizem ; dejutvo, ca se ne protestuje proti tema od 7seh strani, je dokazom, da se v Avtcriji parlamentarizma niti ne smatra resnim, da trpe parlamentarizem le ie zato, ser morejo potom parlamenta nekateri gospodje sedeti na ministarskih sedežih, kajti brez parlamenta ne bi zvali parlamentarcev v ministerstro, ampnk portfelji bi se oddajali ti adnikom ali d-ugim ljubljencem. Ako fri se hotelo torej, gospoda moja, o našim prihodom je general nekaj pripovedoval, a des Grieui mu je popravljal. Moram omeniti, da sta se m—lle Blanche in des Grieui dva-tri dni, ne vem, zakaj, pridno sukala okoli. malega kneza — a la barbe du pauere general;l) družba je bila dasi najbrže umetno, v zelo veselem in nekako domače-prijaznem razpoloženju. Ko je general zagledal babico, je kar okame-nel, odprl usta in obstal sredi besede. Gledal jo je z izbuljenimi očmi, kakor začaran po pogledu baziliska. Tudi babica ga je molče, nepremično gledala — toda kako zmagoslaven, izzivajoč in porogljiv pogled je bil to! Motrila sta se tako celih deset sekund med globokim molkom vseh navzočih. Des Grieux je sprva osupnil, toda kmalu mu je silen nemir zasenčil obraz. M—lle Blanche je dvignila obrvi, odprla usta in divje-zvedavo motrila babico. Knez in učeni popotnik sta v globo kem nedoumevanju opazovala ta prizor. Pavlinin pogled je izražal silno začudenje in nedoumevanje; hipoma pa je postala bleda ko prt, takoj nato pa ji je vsa kri šinila v glavo in zalila lica. Da, to je bila katastrofa za vse! Jaz pa sem obračal oči od babice na navzoče in obratao. M. *) pred nosom bednega generala. Astlej je stal na strani, miren in spoštljiv kakor navadno. „Evo me tu! Vedi, namesto brzojavke !" je babica naposled pretrgala molk. „Kaj ne, niste me pričakovaii ?u „Antonida Vasiljevna . . . Tetka . .. Ali na kakšen način..je mrmral nesrečni general. Da je babica molčala še par minut, bi ga bila gotovo zadela kap. „Kako, na kakšen način P Sela sem in se odpeljala. Čemu pa je potem železnica ? Vi ste si pa že vsi mislili, da sem noge stegnila in vsem zapustila premoženje ? Vedi, da mi je znano, kako si od tu pošiljal brzojavke. Precej denarja si zanje potrošil, menim! Od tu mora biti pač drago. A jaz noge na ramo in haj d semkaj ! Je to-le oni Francoz ? Des Grieui, k£y ne „Oui, madame," je podskočil des Grieui, „et croyez, je suis si enehante ... votre sante... c' est un miracle... vous voir ici... une surprise charmante.. .uf) „Kaj charmante; saj te poznam, komedijant presneti, in niti toliko ti ne *) Da, gospa... jaz sem tako vahičen, ve-rujfce mi .. . raie zdravje ... to ie Sadež ... toJkaj vas videti... ftarmantno iznenađenje. ksm ali cjIo meni kaj citati, ker sem porn-bil priliko, da predložim nekatere pritožbe, to bi bilo — menim — z ozirom na refeoo neopravičeno, in sedaj prihajam k stvari sami. Politika na gospodarskem polj«. Pojasi, ki sta govorila o njih g. predlagatelj in drugi predgovo;nik glede razmer v nemških mestih, kolikor so tičejo tržoega prometa, me živo spominjajo razmer, ki vIk* dajo na naSem jugu. Tadi pri nas ae, žal, narodni boj često prenaftn na gospodarsko polje. Oni, ki je gospodarski mofineji — to so pri nas Italijani, oziroma Nemci — ekuia svojo gospodarsko moč izkoriščati na ikodo drugorodcev; s ten ne akuia le, da bi ojačil svoje gospodarsko stališče, marveč da bi tadi oškodoval drugo narodnoit. (Poslanec dr. Korofit*: Tudi č-a so s tem živila podražujejc). Dokazati hočera, da je ta meč dvorezen, kakor se je že večkrat nsglašalo, ter da se često obr&ža proti njemu, ki ga je rabil. Pred vsem bi želel navesti nekoliko slučajev. Zdelo se bo morda to nekolika malenkostno, teds danes, ko niinso več zastopniki privilegiranih razredov in stanov, ampak zaatopniki širokih mas ljudstva, smo poklicani in naravnost doižri, da se zavzemljemo tudi za interese msl h in tudi najmanjih ljndi ter da njihove pritožba predlagamo tu, oziroma, kar se nas tiče, pred ijram, kjer se nas vsaj čaje, dočim se nas doma obdarja k večerna z zasramovalnim posmehom. (Pride še.) Friedjungov proces. Epilog k „veleizdaji" na Hrvatskem. Da* s j, 10. dee. 1909. Najprej mi je popraviti malo pomoto, ki se mi je vrinila v nzglicr, s katere sam sestavljal včerajšnje poročilo* Za članke v „Reicbpost" ni težen dr. Funder, ki je glavni urednik lista, ampak odgovorni urednik Helnrich Ambro«. Dr. Faodar bo zaslišan le kakor priča. Današnja razprava se je začela ob 9 ia pol uri predpoludae. Prvi je prosil za bssede branitelj tožiteljev dr. H a p n e r — dregt zastopnik obtožbe je dr. S",t r a t i m i r o v i s — ki je apoatrofiral obtoženca dra. Vried-jung*, Češ: Vi zagotavljate, da ste pisali oiii članek po dolžnosti podanika in sta naglašali veliko rarbucjenje, ko so bili naši sinovi ia bratje pozvani pod orožje povodom kor ftl ta s Srbijo. Ali pa vam ni znano, kako so Br-vatje in Srbi — izlasti oni ob mejah — ob vsaki priliki prelivali svojo kri skozi stoletja na strani Avstrijcev? Ali vam ni znano, da jih je tudi med tožitelji, ki so jim bili eior.vi in br&tje pozvani pod orožje ? Obtoženi dr. Friedjuog se je izvil rekši, da bo odgovarjal še-le potem, ko njegov branitelj postavi svoje dokazilne predloge. Na to se je začelo zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan — glavni uredu.k „Reicbsposte* dr. Funder, ki je govoiil z neko srditostjo, ali ravno to njegovo razburjenje je napravljalo uti*, kako čuti, da brani veliko nehonetnost, ki jo je zagrešil njegov list. In da opraviči te nehonetnost, ze je neprestano bahatil z — avstrijstvom in je sknSM napraviti utis kakor da je „Reicho-post" z onimi članki rešila monarhijo iz velike nevarnosti. Izlasti se je opiral priča na pretvezne zveze poslanca Supila s srbsko vlado in sosebno s srbtkim oddelnim predtt)jnikom verjamem!" in pokazala mu je svoj mezinec. „Kdo pa je to ?u se je okrenila ia pokazala m—lle Blanche. Efektna Francozinja v amaconki in z bičem v roki j s naredila nanjo etis. „Ali tukajšnja?" „To je m—lle Blanche de Cominges, a ono njena mamica m—me de Cominges. Stanujeta v našem hotelu," sem razložil. „Omožena ?u je nadaljevala brez ceremonij. „M—lle de Cominges je še dekle," sem odgovoril kolikor možno spoštljivo ia nalašč poluglasno. „Je vesela?" Nisem umel vprašanja. „Ni dolgočasna ? Razume ruski 'ž Ivo, des Grieui se je naučil pri nas v Moskvi vsaj za silo po naše." Pojasnil sem ji, da m—lle de Cominges še ni bila na Ruskem. Babica se je naglo obrnila k njej in rekla: „Bonjourl"3) „Bonjour, madame," se je poklonila m—lle Blanche ceremonijelno in elegantno, hiteča pod videzem skrajne skromnosti n uljudnosti pokazati z izrazom obraza in figure silno začudenje radi toli Čudnega vprašanja in vedenga. (Pride še.) •) Dober dan 1 Stran II. ^EDINOSTc št. 34fr V Trstu 11. decembra 1909 S p-aUu kori čem, ObdolSeval je posl. Sapita, S>et, Pribiče7ič* in Lukicfca radi piim*. iti da to ga — kakor smo Že včeraj omenili — pisali generalnemu srbskemu konzula v Budim uj št? radi denarne podpore brvatsko-srbski koaliciji t politične »vrhe. Pri tem se ie dr. Fu! dar tako razgrel, da je začel tožitelja poslanca Pribićetića nesramno žaliti, češ, da je bar&ntal se stojo domovino kakor pastir z voloo ovac. Po vsej pravici je zastopnik tožiteljev dr, Harpner ogorčeno protestiral proti takim osebnim žaljenjem rekši: Ko podate nepobitne dokaze za to, kar trdite, porečen tud', jaz, da je g. Pribičević ničvrednež. Dotlej pa, dokler taki dokazi niso podani, prosim g. predsednika, naj ne dovoljuje tacih Siljenj. Predsednik, deželnoiodni svetnik dr. W r a c h, je tudi res ojttro posvaril pričo dra. Fui-derja, V slojem oadaljnem govoru je priča zatrjeval tajne stike med ogrskimi K c-s u t o v c i in hrvatskimi in srbskimi agitatorji. Kakor to že členki v „Reicbsposti" bili naperjeni poeebno v to, da kompromitirajo Košata in njegovo stranke, tako gre tudi dr. J'a&der očitno za tc-m, da bi obdežil Kcšu-topce kakor sokrivce na tej „veleizdaji". Ali ravno to izzove gotova srdit odpor na ogrski straoi in bi moglo po? tati usodno nti le za obtožence, ampak tudi za one više gori, ki stoje za njihovimi hrbti. * * * Senzacijo je vzbudilo dejstvo, da se je med poslušalci motal tudi znani in prosluii državni pravdnik iz zagrebškega „veieiznaj-niškega" procesa A c c u r t i. Po kaj je pri5el ? Kdo ga je po&lal? Je H morda prišel, da bi te na Duoajn naučil, kako se vodijo moderni kazenski politični procesi ? To ni ra?oo verjetno oh znanih kvalitetah tega človeka. Pač pa ni izključeno, da si hrvatski ob!78'neži v svoji borniranosti in nevednosti domišljajo, da bi m:gel tudi kakov Accurti se (trojo navzočnostjo kako vplivati na razvoj dun&iskega procesa v smislu tendencije, ki jo je imel zagrebški proces!! No, mi menimo: Kakor je zagrebški proces razkril žalostno sliko ezijatskih juatčnih razmer v Srvauki, take pokaže dunajski proces — mi se trdno nadejamo temu — daje še sc d* nikov v monarhiji. Accurti se je skrbno obračal od vsakogar, o katerem je sumil, da ga pozna. Čudo: mož ^e vendar nekoliko — ženira. Že ta prva dva dueva razprave sta prinesla družbi Aehrenthal Rauch-Accurti-Frank prilično veliko razočaranja. Pričakovali so gotovo, d:; bo vse kar kupelo proti „veleizdaji-camu in da bo spletalo lovor-vence ob glave velikih rešiteljev domovine v uredništvih „Neue Freie Predse" in „Reichsposte" in — čifuta FriedjuDga! Nič od vsega tega. Zažeijeni efekt je iz?:-tal. Dunajska javnost je povsem hladna in rezervirana. Tudi dunajske novine — ia-vzemši seveda „Neue Freie Presse" in internirane „krščanskou-socijaiae liste — se prav nič ne razvnemajo za te rešitelje domovine in več njih kar naravnost ne odobravajo tendence Friedjungove akcije. Posebno „Arbeiter Zeitung" brezobzirno obsoja vse tiste patrijetične tirade. In tako je tudi: tu ne gre za to, ali je bila monarhija res v nevernosti ali ne, ali je aneksija bila potrebna in opravičena ali ne, amoak gre za tc, da dr. Friedjung stori s čemer se je toliko babal. Gre za to, ali so po Friedjungu tako težko obdolženi in užaljeni poslanci dobivali denarja iz Srbije ali ne!!! Za to in edino za to gre. Zasebni tožitelji — in žnjimi vsa poštena javnost — zahtevajo le : ven z »oporečnimi dokumenti! zagrebškem procesu in da je tudi dobil 7000 kakor predplačilo. Pfibič3*ic in celo iz Tirola. Naša jutršnja man;fastačna j to ska bedi vojska — Tržačanov !! In velika Na vprašanje dra, H&rpnerja je odgovoril priča, da originalnega dokumenta ni videl, ampak samo prevod, pač pa da je dobil dokumente od take strani, da ni dvoma na n i h pristnosti. Na vodilnih mestih Avstrije niso tako nerodci, da bi se dali prevariti po falzificiranih aktih. Nas'ednji akt, ki se ima predložiti, ]Q neki vladna instrukcija srbskemu odposlancu na Danaju Sirnica, v kateri je znamenito sporočilo da je erbika vlada izbri* sala sledi svoje dosedanje veliko srbske propagande. DUNAJ 10. Me i Čitan em je vprašal tožitelj Lukinić, če so priloženi spisom originali. Branitelj Kienback je izjavil, da predloži samo prečitaoi teki t. Tožitelj dr. P o p o v i 6 prosi predsednika, naprositi nasprotno stranko, naj vendar že pride enkrat z dokumenti na dan. Javnost je pod utisom razprave in pr-sebno na Hrvatskem so naSi intareii v igri. Sedimo že dosti dolgo tu, da sinemo konečno reči, da hočemo že enkrat videti dokumente, Apelujemo na predsednika in porotnike, naj se ozirajo na to, da se vodi na Hrvatskem na podlagi dosedanje razprave živahna agitacija. Dobil je poročilo iz Hrvatske, da se razširjajo po celi deželi letaki, v katerih je rečeno, da so členi hrvatsko-srbike koalicije razkrinkani kakor izdajalci. Predsednik je odvrnil, da on ne more drugače, kakor da nueti prečitati ono, kar navajajo tožitelji. Dckazni materijal pride na vrsto še-le v pledoirju. Ko bi on hotel to preprečiti, bi bilo to posezanje v pravice obrambe. Dr. Benedikt je izjavil, da bo to storil, a ni ie prišel do tega, ker je cdrejeno, da se predloži sodniji najprvo spise priče dr. Fundsrja. Dr. Kienbeck ie izjavil, da vstraia pri prepričanju, da so fakta, ki jih navaja „Keichspost" resnična in spisi kijih predloži, pristni dokumenti. Obravnava je bila zaključena ob 3. zvečer. Nadaljevanje jutri ob 9, predpoludne Kake dokumente imata Friedjung in „Relchspost" ? Friedjung in uredn'k „Reichsposte" pravita, da imata v rokah dokumente, s katerimi dokažeta, da je bilo štiri ali pet poslaacev hrvatsko-srbske koalici e plačanih od srbske vlade. Pri tem se sklicuje Friedjung v glavnem na neko tajno poročilo sekcijskega načelnika v srbskem ministarstvu zunanjih stvari Spalajkoviča, na ministra Pašića. Nastaja pa vprašanje, kako je prišel Vried uag, kako ie prišla „Rrichspost" do omenjenega in do drugih tajnih dokunentov. U mej o ae, da je bilo to možno le potom ministarstva zunanjih del, ki je omenjene dokumente dobilo po svojih i p i j o n i h. Ali, ako bi vse to bilo tudi res, ako bi ti dokumeati res bili pristni, bi prizadeti poslanci gotovo ne tožili. Verjetno je torej, da ima ministerstvo ^ _____ __________________ zunanjih stari res v rokah take dokumente,« ^ £ ^ rabulistiko socijaliitov 'prava ma mora biti, imoozantna t* vojska! Kajti junaška borba naša zadniih dni je obrnila na nas pozornost prijateljev in sovražnikor in gotovo bo ?sa slovenska javnost širom domovine pričakovala z napetostjo vesti z naše jutršnje manifestacije. Dolžnost nas vseh je zatorej, da pripomoremo, da se iutriaji shod povspne na višino velikega čina v oaii narodni in kulturni borbi 1 Z«to, mili nam tržaški bratje: jutri vsi na bojišče za našo šolo!! 0 narodnem vpraianju v „samoitalijan-skem* Trstu. V našem mestnem svetu zastopa slavofobsko politiko Mrak, slavofobsko prosveto (Lega Nazionale) Bratoš, a veže ju z rudečo nitjo krasnih teorij, ki jim je v podlago in glavni smoter zopet slavcfobstvo — Gernivec, Trifolium! Ko je trolistek premajhen, pa prineiaio svoje cvetke gospoda Đudinići, Raškovići, Kozulići, Vidakovići e t u 11 i q u a n t i. Ves šopek se imenuje : 1 a questione nazionale (narodno vprašanje). Porečejo, da smo „malenkostni". Ia vendar vidimo mi v imenih najhujših nasprotnikov nam Slovencem v mestnem svetu naj-g oanejo sliko sroje minolosti, ali tudi jasno izklesani opomin, ki nam kaže, kod vodi cesta našega bodočega dela, da ne bo naš narod imel vedao kakor najnevarnejše nasprotnike — • v o ] e odpadnike. Zato hečemo narodnih šoi! Ker, Če bi bili razni Kraki na hrvatski sreji, ali Rsško-vici v Dalmaciji, ali Vidakoviei in KozuMći v Lošinju in ti ostali v Trstu svojedobno imeli šol v materinem jeziku, danes bi tudi mi ne imeti v svojih bratih — izdaj&lce- „aiimili-rane" Slovane, ki se borijo proti svojemu narodu iz nasprotniškega tabora. * „Sodrug" Puecher je prototip „Ne-znanovića". Ko je govoril z socijalističke tribine na Velikem trgu, takrat je znal vae, česar potrebuje tržaški proletarijat. V mestnem svetu ga pa zapušča spemin. Ko sedi v raznio odborih, o ničemer ni dovolj informiran ; ko govori v plenumu, zopet šepa na informacijah. Česa potrebujejo slovenski delavei, ki so poslali Puecherja v mestni svet ? — »Pravzaprav — pravi Pueeber — te slovanake delavce komaj poznam po imenu. So-li to prebivalci severnega tečaja?" Predvčaraišnjimje „sodra*" Pnechar rekel, „che gli fa detfco", da so mu povedali, „che la Lega mantiene scuole in localitfe slave", da Lega vzdržuje šol v slovanskih krajih. Grozno so nafarbali „vedroga" o pcebivalc-h — ■evern?ga tečaja. Mi obžalujemo, da si je nekdo dovolil Šalo s socialističnim učenjakom, ki pozna kulturne razmere v Patagoniji in Avitraliji, ali o severnem tečaju ni Se prav dobro informiran. Torej „sodrugu" Puecherju moramo reči, da Legine šole večinoma niso v slovanskh krajah, ali so za — slovanske otroke, Mal rebus DUNAJ 10. Priča dr. Fucder se je dalje bivil z reško resolucijo, da bi dokasal zvezo med politiko Sspila in to resolucijo, ki da je bila od dalje pripravljena. Govoril je o navdušenju za z*ezo med Madjari in Srbi, opisoval vlogo, ki jo je na reški resoluciji igral Supilo, govoril o nekem spisu izza hrvatskih volitev I. 1906, o neki instrukciji srbskega ministra P&aića beligrajskemu knjižničnemu uradniku Tomića glede vesti, da se členi hrvatske koalicije pogajajo z dunajskimi krščanskimi ccciialci: Tomić naj bi, načinom, da ne bi p&dalo v oči, sondiral posamične politike. Naslednji akt je blagajniško nakazilo srbskega ministerstva za vnanje stvari, glaseče se na 6000 frankov, za posl. Supilo kakor izdatki za tiskovine. Zastopnik dr. Harpner je vprašal pričo: od kodi ve to, na kar je dr. Funder odgovoril, da tega ne more povedati ozirom na uredniško tajno, pač pa ]e potrdil, da ]e sam videl ta dokument. Na vprašanje pa, je-li bil to original, je priča odgovoril, da — ne! OMike ae trne izdati, ker je s tem vse rečeno, česar pa ne sme povedati. Na to je zastopnik tožiteljev dr. Harpner zahteval sklep senata, da-li ni priča dolžan odgovoriti na vprašanje gleda izvora in vr«ti dokumenta ? Senat je pripoznal priči dobroto § 153, ker more kakor glavni urednik sam presoditi, kaj bi mu Ikodilo na ugleda kakor žurnali s tu. Potem je govoril priča o neki tiskovini „društva zarotnikov" „Slov. jug" na ministra Milovanovićs, s pritožbo, ker je dala srbska viada nevspodbudnih pojasnil odposlancu srb-afch malkontentov v Bosni; Dušanu Vasilje-vteu. Iz tega spisa da je razvidno, da je dobi p o si« Lukinić 7000 dinarjev is Belega-grada za razdelitev med hrvatske advokate v Na tem je sploh težko dvomiti. Dvomit: pa treba, če so omenjeni dokumenti tudi pristni! 1 In zato gre. N^ki uradnik avstrijskega odposlaniitva v Belemgradu se je n. pr. javno bahai, da e ore vsaki tajni spis iz srbskega ministerstva zunanjih stvari dobiti za S dinarjev. To je tudi verojetoo. Ljudi, ki radi za služijo po pet dinarov za kratek spis je najti povsodi. Tako je prav verojetno, da je bil v Belemgradu kak zavod, ki je avstrijskemu ministerstvu zunanjih stvari kar na debelo dobavljal falsificirane tajne dokumente. Pri avstrijskem odposlaništvu v Belemgradu pa gotovo niso bogvekaki veščaki v grafologiji, da bi razliko rali pristne dokumente od ponarejenih, P/. Funder je sicer rekel, da na vodil nem mestu v Avstriji niso tako nerodni, da bi se puščali varati s ponarejenimi spisi. Nam se pa zdi., da dr. Fander vendar le preveč zavpa modrosti in bistroumnosti avstrijskih diplomatov, ker le prepoznano je, da večkrat nimajo bogve koliko soli v glavi. Istrski deželni zbor bo sklican še ta mesec na kratko zasedanje, ki bo trajalo baje le par dni. Želeti bi bilo seveda v interasu te izmučene dežele, da bi deželni zbor porabil tudi ta kratki čas za koristno dele. Vse je pa odvisno od tega, kako se razvijajo pogajanja v komisiji za spora zumljenje. Kajti o tem ne more biti govora, lenkost! Vendar „sodrug" Puecher ve nekaj. On zna, kakor da je kak šohki nadzornik, da se v šolah družbe sv, Cirila in Metoda učijo otrcci mrziti, sovražiti Italijane ! Č.tatelj vpraiuje: kako je to, da „sodrug" Puscher ne ve, k i e so italijanske šole. pač pa ve, k a j se dela v slovenskih šolah ? ! ! Odsovor je kratek: Trebalo ie glasovati K 5000 za Legine iole in — figo za slovenske! V tem slučaju treba ne znati marsikaj, kar je kričečega, in si izmisliti marsikaj, kar je nesramna lai - * flMp, Bratoša priporočamo uredniku rimskega „II Principe", gesooda Brasabossku, Prostor nam ne dovoljuje, da bi tudi mi fotografirali delo Leginih šol, zato pa hočemo v krat em odgovoriti na stokrat opetovano in stokrat pobijano laž italijanskih govornikov in italijanskega novinstva o pripovedki, kako -vlada vzdržuie Družbino iolo v sv. Jakobu", in kftko Je najvišje sodišče odbilo kakor protizakonito našo zahtevo po ljudskih šolah v Trstu ! Resnica je ta-le in apeliramo na nepopravljivo židovsko „liberalnost^ „Piccolovih" gospodarjev, naj jo vzamejo na znanje: C.ril Metodova daška šola pri sv. Jakobu je bila otvorjena 15. cktobra 1888., dekliška šola pa 30. septembra 1895, D^e 16. septem. 1909 pa je bila odprta v ul. Acqiedotto tri-razredna dekliška ljudska šola. V vseh razredih Ciril-Metodove šole poučuje 92 učiteljskih moči, od katerih le petorico učite ljer plačuje država in to še-le prvo da bi se mogli naši udati kar tako in brez vsake garancije, da bo ustreženo vsaj glavnim postulatom Hrvatov in Slovencev, Veliki pro- ,, _ . r----. ces med nami in Italijani je prišel že v štadij, leto. V šolskem letu 1908-1909 ie za našo ko morajo Italijani z dejanji dokazati, da šolo v Tr«tu Družba (In ne država) izdala K žele mirnega dela ▼ deželnem zboru. 122*511:14 ta same piače učiteljem iu učita --iljicam. Šjla sploh pa je stala Družbo kron '99.728:4«. Za leto 1910. — vkljub temu, da država baje plačuje našo šolo — potroši družba sv. Cirila in Metoda za deško ljudsko šolo v Trstu K 93.600 za dekliško pa kron 10,800; skupaj K 34:300. Bruzih E 8.700 je proračunano za otrotke vrtce v Bojanu, pri sv. Ivanu, v Rocolu, na Vrdeli in v Skednja. Te številke je treba povedati vsem trži-ikim Italijanom, ki verujejo lažem svojih voditeljev, Češ, da država plačuje kar v resnici prinaša naš ubogi narod sa bodočnost svoje mladine. * Naše polit društvo „Bdinost* poskrbi žs za to, da ae Italijanom temeljito zavrne v grlo preveč opetovana laž, češ, da je s a m Dnevne vesti. Tržaški Slovenci — vsi na nedeljski shod. — Da bi zmanjšale vrednost naše manifestacije minole nedelje, so italijanske sovine posebno kričale, da smo mi pozvali ljudi iz daljnih krajev. S tem so hotele vzbujati mnenje, da v Trstu niti ni toliko Slovencev, kolikor jih sodelovalo na naši manifs-■taci ji. To je bila eioer drzna laž, ker naši ma* nifeetanti minole nedelje so MU izključno tržaški in po ogromni večini mestni Slovenci. Jutri pa jim moramo še temeljiteje dokazati, da nam nikakor ne treba, da bi vabili rojake is daljnih krajev, kakor jih Italijani vabijo Na kompetentnim meatu bo dokazano, da je upravno sodišče rešilo pritožbo Slovencev glede šolskega vprašan a ravno nasprotno, nego pripovedujejo Italijani. Ali o tem jutri kaj več. Nastopanje naših svetovalcev v mestnem svetu in slovansko novinstvo. Vie slovensko in slovansko connstvo sploh, se peča z jaua* škim nastopanjem alovenikih svetovalcev v mestnem svetu. Hrvatski listi prinašajo občima poročila, istotaka tudi „Slovenski narod*. „Slovenec" pa piše : „V iržaSkem obči&tkem svetu so slovenski poslanci energ čno nastopili za pravice sloven š5iue v Šolah. Radikalni narodni duh s a na Tržaškem vedao bolj učvrščuje, kar mora vsakega 3!o?enca, naj bo tega ali onega stran-kar»k:jgrt prepričanja, Ia veseliti. Le na ta način si moremo Slovenci nasigurati bodeč-nost, če pravice svojega jezika, svoje kulture stojih tradicij odločno varujemu na vseh po> Ijih brez izjeme in proti vsakomur," To priznanje glaaila S. L. S. nam je v temvečje zadoščenje, ker je ravno ta list že večkrat napadal tržaške Slovence. Nova izzivanja zavarovalnice proti nezgodam. — Oitatelji ae gotovo že spominjalo, kako smo ced'.vno tema po zaslugi prijeli tisto staro grešn co, ki čuje na ime „Zavo-rovaloica proti nezgodam" za slovanske dežele : Primorsko, Kranjsko in Dalm&ciio. Ko je bilo namreč izpolniti dve me^ti uradnikom, ki bosta — kakor čujemo — imela izključao pOBla z dalmatinskimi delodajalci in delavci, se jej ni zdeln vredno, da bi dotični razpis — razna v „Piccoiu", „Lsvoratoru" iu uradnih nemških iu ualij&nskih listih — priobčila tmdi r kakem slovanikem časniku ter zahtevala od kompefcentov pojsnsvanje deželnih jezikov. Vendar nam je znano, da sd je na na$ poziv oglasilo veče število hrvatskih in slo* »enakih kompetento?, ki so imeli za oni službi najboljše kvalifikacije. Ali zgodilo s9 je venda", čsaar oi;i mi, ki poznamo duh, ki viada v tem zavodu, niimo pričakovali: i m e-novina sta namreč prosilca gg. CoeninMecoszi, ki nimata niti pojma o deželnih jezikih — seveda razuu italijanščine. Vspričo taki provokaciji rea cimano besedo, s katero bi mogli primerno izraziti svoje ogorčenje. Za/arojalnica se naravnost roga slovanski večinin njenih zavarovancev v P.imorju, v Dalmaciji in na Kranjskem ! Jl\i priznajmo tudi, da mogotci v zavarovalaici niso jedini krivci. Teh ]e tudi na vladi in — med nami! Ta zavod je pod nadzorstvom vlade, ali dejstva govore, da ae je vlada popolnoma umaknila od pravica do nadzorstva, — Kajti ona ima toliko moči v rokab, da bi lahko vsaki hip pritisnila ua mogotce v zavaro7alnici, naj spoštujejo prebivalstvo teh dežel in iaterase neitalijanskih zavarovancev v pjih. Ali, kakor rečeno: bi meglo bili, ali — ni! Pa tudi sami smo krivci, da se nam more tako gcd;ti. Ako bi hrvatski in slovenski interesiranci pri t9m zavodu že po* vodom volitnv pokazali več smisla za svoje pravice v tem zavoda, njegovo vodstvo ne bi bilo v tako drznih, siavofobskih rokab. Ooo-zarjamo zato vnovič hrvatsko in iljvenako javnost aa žalostne razmere v rečeni zavarovalnici, kajti čas bi ža bil, da se pripravimo na poštene volitve, ki naj dado večini hrvat-sko-ilovemkih volilcev — primernega upliva in moči na vodstvu zavoia. Eektrična železnica Opčine Sežana, V ponedeljek in torek dne 6. in 7. dec. t. 1. ae je vršila na c. kr, namestništvu komisija o roviziji trace za podaljšanje male želeaniea Trst Opčine do Sežane. Tej komisiji, ki jo je rodil namestništveni iTetoik Pippitz, so prisoitvorali razni činitelji in interesentje. Zastopana je bila vojaSka oblast, ministerstvo za železnice, namestništveni svetnik, okrajno glavarstvo v Sežani, cestni erar, deželna odbora iz Trsta ia Gorice, trgovski in obrtni zbornici iz Trsta in Gorice, mestni magistrat iz Trsta, južna železnica, občina Sežana io predsedstvo upravnega sveta akcijske družbe malih železni« v Trsta. Obširni zapisnik o tej komisiji ;.bo v podlago nadaljnim razmotrivanjem in konečnim sklepom. Vsa razna in različna naziraoja iu izjave posamičoih činiteljav so bile povoljne za projekt in so govorile za 'njega izvr-Sitev. Temeljita in prepričevalna so bila obširna izvajanja od strani zastopnikov c, kr. okrajnega glavarstva v Sežani, deželnega odbora v Gorici, trgovske in obrtne zbornice goriške in od strani zastopnikov občine sežanske. '^Te izjave so tudi popolnoma opravičene, kajti sleherni poznavalec razmer mora priznati, da v veliko mesto Trst ne teži pe državni dunajski cesti le občina Sežana in nje okolica gornjega Krasa, ampak tudi Vi-pavska stran in velik d il sosedne Notranjske. Koliko so pa dandanašnii vredna dobra in cena prometna s-edttva — ve psč vsakdo. Vsem merodainim kregom, ki so se in se zanimajo za vreiničenje podaljšanja te proge, kličemo: na delo — ce rok križem držati, ampak delati in kovati žčlezo, dokler na svoje manifestacije z ftoriškega, is litre zakon proti slov enski iol v Trstu.je gorko —e. V Trstu, dne 11. decembra 1909 EDINOST" št. 345 Stran III. Mestni svet tiaoči ni imel seje. S .-.j?, bo drevi cb 7 uri Predavanje prof. dra. Ilešića o predmetu „TržaSki S.oveaci * letu 1848" prihodnjo nedeljo pred Tolikim ahodsm se p-ične — ne kakor »mo tCerai poredali — cb 10 uri, air pak ob 9,30. Ta pa zato, da bo mogel predavatelj pravočasno zaključiti pred 11. uro, ko se ima pričeti sbod, Predavanja pri Sv. Ivanu ae je udeležilo veliko število aveto;vaaekih domačinov, tako da je bila prostorna dvorana „Narodnega doma" polna ukaželjn:ga ljuditrs. dokaz, kako pofcrebaa so taka predavanja. G. predavatelj Ferdo P»em 6, ki je že obravnaval o istem predmetu v mestu, v Sokolo*i dvorani, je svoje predavanje „Slike iz razvoja človeške kulture.'* znatno ekr^šai in zaokrožil, tnko da so ga poslušalci pazno poslušali in na koncu izrazili 8?o:o zadovoljstvo z burnim ploskanjem. Y živih besedah je g. predavatelj cčrtal cajkarak^eridtičnpje dogodke v razvoju človeške kulture, ki je ni povspešev&la potreba kakor se to večkrat trdi, ampak skrb in radovednost, ki je mati vsakega napredka. Ugajale so tudi sktoptične eiike, ki so takrat res dobro izpadle. Želeli bi s; še več takih predavani, ki ljudstvu razširilo obzorje in ga nauče marsikaj lepega. Svetcivacčan. Vsem podružnicam Ciril-Metodove družbe se razpošiljajo ta dni kratka navodila za uzorno poeiov&nje. Vodstvo prosi vsa podružnična predsedstva, naj okrožnice ne zatnže, temuč rkličelo čim preje odborovo seje, da se na odila prečitajo ter razdeli delo med odbornike. Treba nam ie podvojenega dela. sko hoče družba izp lno?ati vedno naraščajoče naloge. Nemci zbirajo z naglico že drugi mi-l:jon za Hosegg^rjev bojni sklad, n^skokujeio od vseh strani, a drkaj naših podružnic še vedno spi, veltd č?-ar družba — paaivne. Tiste, ki Imajo v oskrbi Cirll-Metodove nabiralnike, opozarja vodstvo, da so dobile vse podružnice navodilo, naj v t*> dokčeai odborniki podiažnice v v«em svojem ckrož:U prevzamejo ekrb za nabiralnike, hranijo kijače ter nabiralnike relno iznra2cu;ejo, denar pa pošiljajo g avni družbi. To pa nikakor ni nezaupanje do dosedan ih oskrbovalcev, temuč ie potreb 30 zaradi rednega poslovanja in da se oskrbovalci razbremenijo odgovornosti ia dela. Toliko v blagohotno uvažavanje. Skrb vseh podružnic pa naj bo, da vsaka količka; boljša narodna goatilaa dobi nabiralnik. Z Lloydovim parnikom „Palackj" ?o predvčeraj ob 2.45 pop. dospele iz Carigrada oziroma iz Brindita med drugimi tudi soproga ruskega velikega vojvode Cirila ia gi'šk^ pria-cesiaja Hrient a tremi otroci ia spremstvom. — Princesinji sta ee s iirrim popoludan^kim viakom južne železnice odoeljali na D a naj. Obrambenomu skladu družbs sv. C. in M. so pri?fcnniliJ„Š3ntfl riianeki fa'heji" s sede-žiem v gostilni pri „Francu" via Ireoeo daila Croce v Trttu s prispevanjem lastnika ome* irene gostilne ter p!a5ali pr*i obrok 50 Eron. Nova razprodaja „Edinosti" se je odprla □a trgu Caserma, postajališče opecskega tramvaja. C. in kr. vojna mornarica. Vojna iadija „Cesarica Elizabeta" je 7. t. m. priplula v Bangkok, kjer ostane osem dni. Na ladiji vse zdrave. Nedeljska šoia trgovskega Izobraževal-naga društva v Trstu. Kikor žo objavljeno, sa na »rSi pouk odslej popoludoe cd 4—6, ampak zj utr a j od 9—11 v prostorih Cril-M:todove šole u u'. Acquadcto it. 22, — Šoi-uko vodstvo. Ženski trgovski tečaj v Trgovskem izobraževalnem društvu. — Vse one goipica in gosoe, katere to se vpisa'.e, so vabijene, da piidejo jutri v nedeljo tečno ob 9. uri v društvene prostore. V dveh vagonih so pripeljati iz Šrica uove stro e za Prvo kranjsko tovarno testenin na posta'o Trucvc-Bistrica. — Stroji so tako onaski, da ]e treba mnogo truda, predao se posamični dali nalože Da vozove. I:delala jih je snecijain* tvrdks, ki je edica v izdelo* »in j u ta-to orjaških stroiev na kontinentu. Opremljeni so z vsemi modernimi tehničnimi prip »očki. Z novimi stroji izdelovala bo tovarna v Ilirski Bistrici ne le trikratno množino n*g) tedaj, tem reč se bo vršilo vse delo bolj avtomatično. Gospodinje, serajte tedaj bolj pridno po izboraih Pekatetah, da boste tudi te«s strojem dajale dovolj dela. Tržaška maia kronika. Peekus samomora, Včeraj zjutraj si je 34-letoi krojač Ivan Ra'^er iz Mmckava v Švici u ljudskem prenoč.šču v ul. Pondares »ežeč na postelji sprožil krcgljo i i revolverja v desno sence. — Zdravniška postaja ga ■e spravila v bolnišnico. Težko da bo okreval. Vzroki so neznani. Nenadna smrt. Včeraj zjutraj ob 4. uri e mesar Anton Loogo, star 70 let, nagloma umrl. Poskusen sanoaor 14-letaega detka. —- Prcsl anočuem maio pred 8. uro se je neki d ček blizu zelenega mosta vrgel v morje. Iz vode ga je a pomočio še nekih drugih oseb izvlekel policijski agent Josip BitiŠnik ia ga najprej odvedel na zdravniško postajo potem pa v mestao boluišaMo. Baček se imenuje Frenc;sco Casutti, je star 14 let in doma iz Lacorctondo, (v barski pokrajini v Italiji), a stanoje v zagati dei Porto št. 2. Deček je iz avil, da je hotel umreti, ker ga oče večkrat pretena. Veteran iz krinlnala. Včeraj zvečer je bil v ul. S. Giusto aretiran cnnjar Josip Prenrou, star 35 let iz Trsta, radi prestopka preti izgonu in ker je v pijanosti dražil pa saote. Radi raznih naslovov je bil Premrou obsojen že 73-krat in je izgnan iz Trsta že cd 1. 1889. Ukradeno vino. Andrej Požar, kmet iz Eoštabone blizu Kopra je ovadil na policiji, da mu je nekio, ko se je predsinečnem nahajal v ulici Poiiterosso, ukradel z vozička sodček, v katerem je bilo 26 litrov vina. Izginila. Marina Gradrosieh, stara 24 let, stanujoča v ulioi Bslvedere št. 37 je predvčeraj prpoludne i?giiila iz hiša ia se ni dosedai še povrnila. Rodbina je to prijavita na policiji. Koledar Ia vreme. Danes : Damaz pap. Jutri: III. adv. ne d. Temoer&tura vCeraj: ob 2. uri popoiudne ■+• 7° Cel«. — Vreme včeraj : oblačno. Vremenska n a n o v e d za Pri morsko: Semtartje oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura hladna. Naše gledališče. Jutri v nedeljo priredi slovensko gledališče dve predstavi: popoludne kakor ljudsko predstavo ob znižanih cenah krasno bajko s petjem in godbo ..JANKO in METKA". Na to predstavo opozarjamo zlasti stariie, ki naj preskrbijo svejim otročičem plemenito iu vzgojeno zabavo. Cene za otroke so posebno znižane. Za večerno predstavo je določen svetovni umotvor, krecoen-delo norveškega velikana H. Ihsen-a, drama „NORA" Najslavnejši dramatik ccoderne doba, ki je imel dalekosežen vpli? na razvoj sedanje literatur? in današnjega ljudskega naziranja sploh, — Henrik Ibsen ci 5a počastil naših še skromnih, & pogumno razcretaiočih se desk. Di sedai d.) tega pride, je razveseljiv simptom za razvoj cašs Talije. Kajti Ibsenove drame zahtevajo ne le na eni strani jako inteligentnih igralcev, ki znajo prodirati v psihološki labirint človeške duše, marveč ca drugi stran; tudi poslušalstva, ki zna razumno gutiroti neko višjo umetnost. Kd} je Ibsen, to zaa pač vsak poluiz-obraženec in preskromen nam je tu prostor, d i bi kai povedali o njegovem pomenu. Osae-Diti hočemo tu le, da spada „Nora" v drugo IbsenoTo pisateljsko dobo, s katero začenja njegov erohaJni pouisn kat naturalistiškega pesnika. „Nora" ie — kakor „Opore družbe", „Strahori", „Sovražnik ljudstva". »Divja raca", „Bosmsrsholm" itd. — izmed družabnih dram, v katerih Ibieu uspravlja takorekoč diagnozo bolečio sedanje družbe. V „Nori" posebej, ki jo pisatelj tudi imenuje „Hiša pup", razlaga nam isti napačnost razmerja med možem in ženo v zakonu zlasti radi moževega egoisma, S to dramo, tabor z vsemi drugimi je I ose a razkril nagoto današnje družbe, ki jo neusmiljeno biča in katere uaoiepolne posledice kaže s piih^lc-gično resničnostjo. Jutri poremo kaj več o drami sami. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. — Dauevšaja plesna v a; a odpade, ker se vrši v telovadnici „Miklavžav večer", katerega prirede bratje Čehi in na katerega je vabljeno tudi naša društvo. Prihodnja redna plesna vaja bo v soboto 18. t. m, — Vadišeljska šola se ne bo vršila jutri v nedciijo, ker se bo istečasno zborovalo v veliki dvorani za slov. šolo ia je dolžnost vsa* ceg« Sokola, da se udeleži te narodne manifestacije. Na zdar! O Jaške plesne vaje jutri ▼ nedeljo odpadejo, ker ni možno dobiti dvorane. — Prihodnje vaje se bodo vršile v nedeljo 19. t. mes. v navadnih prostorih — Plesni odsek. Glasbeno druitvo „Trst" vabi vse gt. pevce in pevke kakor tudi tamburale ssa glavno skuinio, ki se bo vršila danes ob 8 30 uri zvečer. — Danes nastopi abor aa prireditvi bratskega kolesarsbega društra „Balkan". Zbirališče ob 8, uri zv. v prostorih „Trg. izob. društva", ul. S. Francesco št. 2 I. Tržaško koleaarsko društvo „Balkan" vabi danes v sobote, vse Člene in prijatelje društra na „družinski večer" ki bo v prostorih „Trgovskega iaobraževalnega društva", ul. sv. Frančiška š\ 2. Začetek oh 9 uri zvečer. To društvo je siC6r športno društvo, vendar je že ztudilo pozornost tu pa tam pri dru-gorodoh, kar kaže, da deluje na naredni podlagi, ter je ohranilo svojemu narodu marsikoga, da ga ni pogoltnilo tuje žrelo. Radi tega zaslužuje simpatije tudi onih, ki sicer niso vneti za ta sport. Mar. delav. organizacija Sestanek odbornikov skspin sv. Msrka in tefaHlikega zavada m bo vršil r društvenih prostorih okra?ne skupine sv. Jakobike danes ob 8 uri zvečer. Odlikovana pekarna in slaščičarna z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londonn 1909 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 trikrat na dan svd krah. Frodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fiaa desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo nviko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem Vinko Skerk. Uelikl Kinematograf BBLVEDEIK TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od sobote 11. do torka 14. decembra: 2) PARISINA. zgodovinska drama, odlikovana v Milanu oktobra meseca. 2) Zakaj sem menjal mesarja ? komično. Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. - Otroci in rojaki 10 stot. Cement - Portland ■ ,,S JiliONA ' ■ Družbe „SPALATO" Anonimno deln. druStvo cementa Portland SALONA. Letni prolzpodl: 10,000 mm. IZKLJUČNI ZASTOPNIK v- fJ :: Pisarna :: I Zaloga Cementa ul. Carradori 16 Riva Grumula 2 Telefon 605. Telefon 23-30 Kari Babnder Prodajaliiica manlfakturnega blaga - TRST - ulica Viucenco Belliul štev. 11 (vogal S. Cateriua) Velika izbera potrebščin :..: za zimsko sezono. Fuštanj, Lawa-Tennis, i>eriio. pletenine, srajce, ovratniki, ovratnice, nogovice in ro-kovice. kakor tad i drobnih predmetov in moderni okraski. " Nova klobučarna " O. Doplieher Klobuki iz klobuče^ine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. E m por i j kap za potovanje i u za šport. ■M Kil IV. ..EDINOST" št. 345 V Trstu, dr* 11, draembra Gospodarstvo. Gališka induatrljalna banka. tiHascm porečji tako cem6k;h k'nkcr polj .kih časopise* e i&tnokar dorrSen dogovor glede matsao vitre omenjene banke. Namen *ej je: podp-rati gal. industrijo ter vrfciti tudi o»t«le posl?, ki »padaj-j v bacčao kompeteoco, Ustanovni kapital te banke ima ruažfcti E 10 milijonom, ki sa pc pravilih lahko poviša na E 25 mili* ionov. — Gre tu za ustanovitev poljskega z?TocEa, ki bo imel kapital. ■ katerim bo že ou je zasačila roka pravio*. Pipa prepeljali v sredo v tuk, zapera. x Nepošteni sejnarji. V torek je redarstva zaplenilo nekaterim prcdaj&lcem, ki sc se ratta&ili v bartksh ca Tratniku o priliki semaja sv. Ardreja, pet metertkih mer, ker so Mle — prt kratke 1 Temu se prav nič ni ouditi, ker je znano, da na semnju dobivaš de*io vsega, samo ne poštenja. Prodajalci so veCinoEsa tujci, ki jim je nameD, da knpca koiiJor m:žco opeharijo z blagom najzadnje vrs?e. NaBim iiudem svetujem?, naj se potrudijo raje v znane slcveuJo trgovine, kjer bjdo solidno postrežem. z V Tržifcs sta zapazila dv*. delavea v kaaaiu plava.jče možk> truplo. V utopljencu so cpr.znali nekega delavca iz Tramrala, ki je bil z*poa!ea v tržiški ladjedelnic'. Zločfp je izključen, kor se je dognalo, da jo bil omenjeni delavec veSer poprej vinjen, in v temi ie najbrže ponesrečil v kanalu. Iz DutovelJ. Sprevodnik, ki je v noči med 7. in 8. t. m. ponesrečil med Dutovliami in 8k petu >e imenuje Lovrenc Sulek. krniti iz istsre. •biinske volitve v Poli te bodo vršile 2ačftkom prihodnjega mp«eca in sicer 6. 7. 12. 13. 14. 18. 19. in 20. jan. in sicer na podlagi stare volilne liste. Strela vdarlla v oerkev. V sredo dopo-ludae je bils v Rovinju kratka neviht*. Med ce.ihto je oko!u 10*30 vdarila strela v t&mc-lajo kelfgijttno in žnpnc cerkev, ravno kc se ie vršila glsvaa služba božja. Strela je iz prezbiterija švignila v postransko ladij o, kjer se nahajajo vrsta v zvonik in cd tamkaj je i: a na piano. Čeprav je bila cerkev polna vermkov, ni bil na srečo nihče pcikodovan, pač pa je strela napravila vsč materijalne ikode. Tekom ieta in pol je strela sedaj že v tretjič vdarila v omenjeno cerkev. Ta fenomen spravljajo v zvezo z dejstvom, da so pred letom in pol napravili v zvonika te-feflon. b Dolino nam psiejo: V noči med 7. ia M. t. as. so vlomili tatovi v pcodajalmoo ta- kajta ega trg:vca Kovala (najemri^a župana ia deželnega poslanca g. P/tngorca), in odnesli denar, koiikor ga je bilo v predalu v prodaialnier, par prstanov, eno veriftico, eno škatljo cigare!: „memi*u, en daljnogled in nekai salamo*. Vso škodo ceni g. Eovtč na 300 E. O tatovih ni ce dahs md tluba. Na vsaki način pa je merai, oziroma so mcraJi biti tatovi :lo ljudje, ki dobro poznajo lekale. Prišli so (preko dvorišča, odprli s nonsrejenim ključem s vrata, ki vodijo na dvorifiče in istotako s po-[narejenim ključem vrata, ki vodijo iz veže v : prodajaln co. Da vidimo, da-li orožniki raz-t krijejo tatove. Sai so, ko gre za kako poli-tiško zadevo, kar v cgnju, da razkrivajo whu-dodelee". Tem veče gorečnosti smemo zahtevati tu, ko gre za razkritje res nev&rcih subjektov! _ Zadnje brzojavne vesti. ! Hamburg bo moral itediti s plinom. HAMBURG 9. Vsled katetre U v pl*- Insrsi bo moral Hsmburg skozi € Doesteef šte-oiti s plinom. Zi stdaj so še no ve, kaao se ?sdovolji rotreti rsz-ivetijare. Sneg. MONAKOVO 10. Ker neprenebomfi silno «neži, ]e povsod o*iran premet. Tud; v mestu premet zelo oviran. Tramvaj vt činoma ne more ožiti. 9 Restavracija Izubijani, se lzveibane- dq gostilničarju odda v najem — Prijazne ponudba proal na Poltnl predal 3 Ljub-jjana. 2086 Podpisana priporoia svojo dobrornano gostilno „Pri stari breskvi" LhS dere Itev. 17, kjer toči najboljši KRAŠKI TERAN, istrsko faro in Tipavsko belo vino. Domača kuhinja Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča ndana Jos^pisa Fiier gostilničarka. --Bff---- plemenske kokoši nalboljše zimske nosilke (barve na izb ero 20 kom. 5 mesecev starih, prosto na vsa!«o postajo Kron 30*— ; 6 komadov K 9 50. L. Altneu, Werschetz, Ogrsko. Nezaslišno 600 komadov In žepnu ura samo S 5*50. Krasna 36 ur idoča srebrna žepna ura Anker-Remont. s sekundnim kazalcem in pozi verižico, pism. garancija za 3 leta, krasna kravat, igla s imili-brffaatom, 1 moški ali ženeki pozi. praian. lgti-niSara gumbov 3*. zlato-doube, 6 žep. robcev, 1 đeg. nikelirano pero, 1 ogledalce, 72 peres, 1 krasen albam z najlepšimi slikami sveta in Se 400 kom. ki ao doma neobhodno potrebni. Vse skupaj in ara, ki je 2-krat toliko vredna, stane samo K 5 50 - H SPIHGARH, Kraiovo 184 Meilevilo zahvalnih pisem na razpolago. — V slulaju, da biago ae ugaja, se vrne denar. |nejn C+rtlfo mizarski mojatar, Trat, ulica JUOip 01011 d Bčlvedere Sier. 8, iz vriuje vsakovrstna mizarska deta Mana71 n prostoren in primeren za vsako trgo-Ivlaud2lll -vino se odda takoj v Dajem v ulici Molili a ven to 5t. &. Obrniti se je na vratarja iste hiše. -165 pMfkflo qq Pfč na plin, srednje velikosti malo - rUUd o K rabljena, nizka ceDa. Obrniti se ul. Molin a vento štev. 5, prodajalnica je&tvin, J. T o -m a ž i č. 2164 Gostilna „Al Gisinasio" ""„S™"? ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č. 1237 Slovenci i rsta in izven Trsta! O-vorll sem prvo dalmatinsko žganjarno in zalog»o t Trstu, ulica Ghega št 10 s slov. napisom, ki vsacega Slovana razveseli. T' <"im najfineji dalmatinski tropinovec po Kron 1*..0. (Za trgovce cene primerno znižane). Toćim tudi druge likerje. — Priporočam se plavnemu občinstvu za obilen obisk v naai, da velja beseda Svoji k svojim! Lastnik Gajo Bonefačič Založništ. iq. pI. Kleinmafr & F. Bamberg - Ljubljana Pravkar je izšlo v najinem založništvu: Kapitan Marryat: Morski razbojnik. Iz angleščine p-evel J. M. M*rryat je najznamenitejši anglelki opisovatelj mornarske^* Ovljenja in to prevod, nijboljiega Marrjatovega roman*. 344 strani. Broširan K 2*50, vezan K 3 70. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah. Ni treba več užigalic ! j—— En sam pritisk provzroča ogerj ! —. Imperator Zepai niigalec ln od ene« elegantna, najfinejše nU klotana, je, kakor tudi raiglaie, posnetke, *o»ra-njost lokalot , porcalanast« plo-4« aa rsakOTrstne spomenik« iia. iH. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobrotti P. N. naro4nik«r sprejema naročb« in jih UTrSujo na domu, eventuelno tudi mnaj uvala. i KS! ŽCC -rji m m koč;; rcna Jutri v nedeljo, dne 12. decembra 1909 se odprejo Rimske kopelji (Bagno Romano) giBiaiBiB Trst, ulica Apollinare Ssussus Noyb mudeme iojelii, d^e wn\\ odi od GoldaaijeTeaa trp. Tremv. postaj- ulica Madoniiine- Parne kopeli, v banji in tu5. Popolen k^nsfort in največja snaga. Po ™ Čivalne sob«. Brivec. Telefon na razpolago gg. obiskovalcem. Lastna pralnica in dizinfekcija perila. 40 kabin (za slačenje) s zapiralom. Pu-Kic« za shrambo vredn. predmetov. Parna kopelj je odprta ob delavnikih za gospode od 6. zjat do 2. ptp., za gospe od 2, ptp. do 6 zv. Ob nedeljah in praznikih za gospođe od 6. zj. do 4. pop. Posamezne ■--» kopeli v banji sa gospe kakor tudi za gospode vsaki dan v tednu in ob vsaki uri. Otroci v sprem-————— stvu starišev plačajo, ako rabijo isto kabino samo 20 stotink za perilo. —'—~~ POZOR! — Ob nedeljah in praanikih para* kopalj »a goapoda itmo Kron i 50^ p«no . I »arna kapelj za go vOUC . jpode k 2 ; za gospa K l'50. - I kopelj banja (ukljućno parilo ln milo K 150. NAROČNINA: 6 parn:h kopeli za gospede K tO. 12 parnih kopeli za gaspoda K 18. Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa pristiže guales - 2rst ulioa San Servolo štev. 2 Telefon 2l-42jj v Kovinaste ure X 3 —napr. srebrne w „ 6— w zlate „ w 19— „ Budilke . n 2*— • S enike „ „ 5— „ RegoiatorJiznlh.„ 18*— » Zlati uhani od K 3 — napr. . z dem. „ Zlati prstani w 4 — „ „ z dem. „ 6*— „ Zlate Broche w 6*— „ Zlate zapestn. B 20'-- „ istrsko, najboljše vrste, naročiti je le pri tvrdkf Vaclav 0. Vateš Pazin (Istra). - Zmerne cene * Vzorci zastonj. ;Trgovci z vinom na veliko dobijo popusta. izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri brusar, via Belvedere št 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, škari), nožev vseh velikosti. Vajenec, li hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. izborno in