Leto VIIL, šlev. 19, Celte, četrtek 18. lebruarja 1926. Poštnina plačana v gotovini. Naročnina Zg Jugoslavijo : mesefno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna fitevitka I Din. Izbaja v torek, fccirteR in soboto. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ullca 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-C.zavoda 10,666. Oglasl po stalnem oeniku. Radikalsko-radicevski sporazum. Predsedn ik radikalskega kluba g. Živkovic je izrocil v torek žurnalistom prepks sporazuma, skkmjenega med radikali in radJcevci due 10. julija J925. IJodajeino vsebino sporazuma, ki se glasii: Delegati Narodne radiikatne stran- ke in Hrvatske seljačke stranke so na svoji.h sestankib, začensi z 2. julitjem t. I., siahio dclali. Tin to. da ugolove, da se obe stranki nahajato na popolnoma istein stališču glede podlage naše kra- Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in da je izjava vodstva HSS v Narodni skupsc-iini due 27. julija t. 1. rezultat evolucije v politiki HSS, ki je prizna- i'a enotnost države, dinaistijo Karadjor- djcvicev, toliko zaslužeiio za osvobodi- tev in ujediinjenje Srbov, Jlrvatov in Slovencev in obstoj eni narekovale dobljenc izkusnje, se more reči, da se dva dola dejanski ones ftV. naroda, ki sta živcla mnogo stpletiij vsak pod drugo vladavino in ločeno, sedaj ne nahajata saino dejanski pod eno streho, arnpak tudi po prepriicanju hi tuten ju tor se boceta sedaj zaradi skupncga blagra skupno braniti pred sovrazniki. HRS in PISS ste se znašli' drug a poleg druge, in to je v današnjih pril'ikab najvarnejša pot narodnega in drzavnoga edinstva. Ugotovili ste, da sx! ves narod čuti enega hi da se da kot tak voditi k napredku in blagostanju, navezan drug na drugega v skupnem delu in čim več trajnem skupnem delu, ker uživate obe stranki zaupanje pre- vladajočega števila prebivalstva in predstavljate veliko večino naroda. Ti dve stranki donašate s sTedečim aktotn svojo odločitev, da je njuna ŽV Ija, da se sestavii skupna vlada pod pred.sodstvom g. Nikole Pa&ica. Ta vl'ida naj bi vzela liase obveznost za iiiti'gialno uporabo ustave v državi in j njeno izvedbo z uporabo novih zako- | nov, kakor to predvideva ustava. Ta | uporaba ustave naj se izvede na vsem \ o/iemlju kraljeviine SHS brez izjeine, i kakor določa ustava za našo eno in ncdeijeno kraljevirio. Razun tega si obe stvaiiki stavljate za nalogo, da boste iz- vodli volike in važne priliranke v kra- jjevini, da boste živaiino delovali na pocnoicnjii zakonov in da boste skrbeli za spovsto\anje državljanskili in poli- tičnih pravic, ki ostanejo zajamcenc! vsem pošteniiin drzavl'janom v kralje- vini. in da botlo predstavniki oblastev človeško in pravično postopali z držav- Ijnni. Napravili boste vse, kar je po- trobno, da se u.stvari resna "kontrola nad delovaiijem drža.vniih nameščen- cev. l'o.^li, ki se imajo iizvršiti v Narodni skupšcini, so: Sprejeti se iinajo že pri'dlozeiti zakonski nacrti o t'usku, o dvamajßtinah, o u«troj«tvu. soctisč, o soduikib, o iinvalidih in o i'judskosol- skcin pouku. Za jesensko zasodanjc Narodne skupščine se imajo pripraviti in po možnosti donesti v Narodni. skup- šcini tudi sledeci zakonski predlogi: o občimih, ki je prod vsem potreJxm za- radi izenacenja zakonov o občinaJi, ve- Ijavnih v poodiinih k raj ill države; v JJosni se imajo ustvariti občine, kjer še ne ohstojajo; spremembe v zakonu o uradnikib, s katerimi se iinajo iz- vesti redukcije državnih nameščencev, zvišati prejemki on im, ki ostanejo y sluzbi in zvišati število let, ki se sedaj zabteva za dosego pravice do pokojni- ne, ker je dosedanja mera 10 let za pokojiiino preinajlma; nadalje zakon- ski naOrt o izenacenju davkov, o agrar- ni rt'.formi, o ureditvi rek, osusevanju mocvirij in namakanjiu polja, kakor tudi zakona o vodnib zadrugah; potem zakonski načrt o obrtuiškili kreditili. Vsi zakqni, ki .so že ])red pari'amentom, naj se izglasujejo v jesenskem zaseda- nju Narodne skupščine. Razen tega ima bodoča vlada skrbeti za podpira- nje in pospesevanje brodarstva tn ri- barstva. Ko bo končan ta program, bo- sta koalkani vladi sestavili nadaljni program za notranje delov^anje. Kar se tiče zunanje politike, naj ostane v dosedanjem duhu z našinii zavezniki, velikiimi in malimi, ki so, bod is i nepasredno all posredno. dali možnost za iistanovitev naše države. Nova vlada bo skrbela za to, da ta po- ütika ostane in se se nadalje razvije, brez ozira na žrtve, ki jib bo treba do- prinesti za resnične potrebščine in za vojaško moč države. Dokler je na svclu krepka vojaška sila, je to jainstvo za vainest od zunaj. Tekorn pregbvorov delcgatov obeli strank, ki so dovedli do tega sporaz- uma, je prihajalo stalno na razgovor gotovo vprašanje kot resna ovira, da se pride do definitivnega sporazuma. Docim so namrec predstavniki NRS živabno zahtevai'i, da se tudi Sarno- stojna deinokratska stranka udeleži našega delovanja v svrho sporazuma, so zastopniki HSS izjavljali, da bi bil sporazum o skupnem delovanju med njiiui in radikali nemogoc, ako osta- nejo radikali pri svoji zahtevi. Ne od- nehajoe od svojega stališča, so spravili prodslavniki HSS delegate NRS v po- ložaj, da so morali ali skleniti sporaz- uni s Hrvati brez Samostojnib de-mo- kralov, ali pa skloh nt». Ker stoje in- terest države. nad vsemi drugimi inte- rosi, in naj si' bodo tudi. še tako resni, so se morali delegati NRS ukloniti pri- tisku. razmer, ki je bil mocnejši kot sta- ll see Narodne radiikalne stranke. Ta sporaziun ni rezultat stran- karskega poga.janja in kupčevanja, ampak, ako se dobro pomLsli, plod pra- vilnega razumevanja narodnega in dr- žavnega edinstva in onega medseboj- noga zaupanja, ki je med tema dvema strankama polagoma narastlo v skup- nib pregovorili in je postalo tako cvr- sto, da se je ustvarila možnost, da bo niogla ostati v bodočnosti v skupnem delu v vfadi, v paiiamentu, pred kro- no in v narodu. Dovolj je biJo pogrešk, dovolj se je doživelo zablod, da je biJo mogoče priti do tega obojestranskega zaupa- nja, ki je glavni pogoj za uspoli tega riasega sporazuma iai za bodoce delo- vaiije koalicije dveli največjib strank v državi. Ta dokument mini prica, kako sra- motno so bili radicevci svojeas kapitu- lirali. Vidi se pa tudi, da radikalom ni bilo lahko pustiti sodelovanje s samo- stojnimi demokrati. AH ate že fioravnali fm naročnino f La Movo Dobo * Politika. p Izpremembe v diplomatskl služ- bl. Te dni je zimanji minister predložil kralju v podpis velik ukaz o preme- stitvi naših poslanikov na najvažnsjSih diplomatski mestih. Na podlagi tega ukaza so imenovani: Dosedanji posla- nik v Berlinu Živojin Balugdžič za poslanika v Rimu. Na njegovo mesto pri.de dosedanji poslanik pri Vatikanu dr. Josip Smodlaka. Za poslnika pri Vatikanu je določen dosedanji na§ poslanik v Varšavi Jevrern Simič, do- sedanji poslanik -v Rimu Voja Antoni- jevič je premeščen v Madrid in dose- danji madridski posl. Dragomir Jankovič prevzame funkcije ministra dvora. Za VarŠavo je imenovan dosedanji posla- nik v Budimpešti Tiča Popovič. Qene- ralni konzul v Diisseldorfu Radovan Šumenkov-ič je irnenovan za legacijske- ga svetnika v VarSavi, na njegovo mesto pride generalni konzul Aleksander Body. Za konzula v Zadru je imeno- van Miodrag Petrovič in za konzula v Montrealu Ante Šeferovič. p Izredno zasedanje Društva na- rodov. Glavni tajnik DruStva narodov sir Erik Drumond je obvestil naše zu- nanje ministrstvo, da se bo vrSilo izredno zasedanje Društva narodov 8. marca 1926 v Ženevi, obenem pa po- ziva našo vlado, da imer.uje svoje delegate. Zunanji minister dr. Ninčič se je odločil, da sam osebno prisostvuje seji in bo v kratkem imenoval še os- tale člana jugoslovenske delegacije. Dnevni red izrednega zasedanja Drustya narudov je določen sledeče: 1. Sprejem Nemčije v DruStvo narodov. 2. Sklep za- sedanja o eventuelnih predlogih, ki se nanašajo na IV. člen štatutov Društva narodov (volitev novih članov sveta Diuštva narodov). 3. Proračunsko vpra- šanje Društva narodov. 4. Zgradba nove palace DruStva narodov. P Italija mora spoštovati manj- šhiske pravice! Povodom krepkega odgovora, ki ga je dal nemški zunanji minister Stresemann italijanskemu dik- tatorju Mussoliniju piše znani angležki list »Daily Evpress«, da mora tudi Ita- lija kot član Društva narodov spošto- vati manjšinske pravice, s čemur pa se ne ujema njeno postopanie z Nemci v Južnem Tirolu. — Angleške besede so Iepe, a manjka jim dejanj; doslej so velesile zahtevale spoštovanje manj- šinskih pravic le od malih narodov, BRANISLAV NUŠIČ : Pokojni Sörafim Popovic. Včeraj smo pokopaü pokojnega Serafinia Popoviča. Bli smo na pogrtbu jaz, gospod Andrej Kn/,riaČej, kapetan Jakov, inženjer Ješa in mnogi drugi. Po pogrebu smo se vrnili v gostilno in se mnogo, mnogo pogovarjali o po- kojnem gospodu Serafimu. Vsakdo je vedel o njem nekaj povedati in inženjer Ješa je pripovedoval take stvari, ki jim nismo mogli verjeti. .Ali tega si nismo vzeli niti k sreu, ker smo že navajeni, da Ješa male pretirava. Sicer pa bi se to, kar je resnica in sicer prava resnica o pokojnem Se- rafimu, moglo povedati z nekaterirni besedami. On je bit šestinšlirideset let uradnik. Kaj je bil pred tern in kako je postal uradnik, na to se menda on sam ni več spominjal. Bil je dvaintri- deset let arhivar v načelstvu ; bil je protokolist in registrator. Nekoč je za- stopal blagajnika, dvakrat so ga hoteli postaviti za kondpista, ali so videli, da nima daru za to. To je bil uradnik od glave do pete. Vsaka dlačina na njegovi glavi je bila uradnik. Ako je hodil, se je potrudil, da nodi po urad- nlško; in ko je mislil. se je potrudil, da misli kot uradnik in vsako misel, pa tudi če je bil sam v sobi, ki bi ne prisiojala uradniku, je odločno odgr.al od sebe. Nad njegovirn grobom bi se moglo z rnirno vestjo napisati : »Uradnik od petö do glave«. Siromak ni znal niti govoriti dru- gače z ljudmi, nego kakor da čita kakšne akte. Pozabil je vse fraze vsak- danjega razgovora in se je tako okužil s pisarnižkim jezikom, da so se mu zaradi tega večkrat posmehovali. Srečal si ga na ulici in vprašal : »Kako, gospod Serafim, kako?« Dvignil je obrvi, pomaknil očala na čelo in rekel: »V odgovoru na vaše vprašanje, hvala Bogu, zdrav sem.« Nato, kakor da se je nekaj spom- nil, je nadaljeval . »Z ozirom na prejSnji moj odgovor, vam morem na vaše vprašanje reči, da me nekoliko nadleguje nahod.« Dal je na primer slugi, da nese domu, kar je kupit na trgu in rekel: »Priporočam ti, da dostaviš te stvari moji ženi, s tern, da me ona o njih prejemii dostojno obvesti.« Tako vsaj pripoveduie inženjer Ješa, pa tudi če malo zaokroža, vendar je tako, ker sem se tudi sam o tern prepričal. Prihajal sem tudi v pokojnikovo hišo. On je že davno izgubil ženo in živi s sinom, ki je zdaj praktikant v srezki pisarni. Zivi mirno, tiho, pen- zijonarsko. Ko so ga upokojili, kakor je sam zahteva!, je bil močno užaljen. NiČ mu ni bilo tako težko ko slovo od pisarne. On je v resnici poljubil delovodni za- pisnik in je prosil g. načelnika, da mu je — za spomin — poklonil črtalo, ki ga je on rab;l v pisarni ravno šest- najst let. Prve dni svojega penzijonarskega življenja je bil kakor pobt; vstajal je rano kakor prej, oblači! se in nestrpno gledal na uro, da ne zakasni, ko pa je pri5el na ulico in se je spomnil, da nima itt in kaj delati, se je vrnil solznih oči domu, stopil je k oknu in gledal — gledal kako hodijo uradniki v pi- sarno in sam pri sebi je mislil: Blagor njim ! Nazadnje, ko ga je začelo hrepe- nenje po pisarni naravnost moriti, se je spomnil na lek — uvedel je pisarno v svoji nisi in začel upravljati hišo povsem uradniško. Njegova spalna soba je imela razen postelje, omare, obešala in ptice v kletki, med okni tudi podolgovato klop, na kateri so ležali trije odprti protokoli. Na veliki mizi sredi sobe so ležali celi dan akti, pisalna priprava, peresa in črtala — tudi ono Sestnajst- letno črtalo. Videl sem ga sedečega za rnizo, suhljatega z zelenkastimi očmi, ki so se svetile skozi steklo naočnikov, vedno čedno obritega in s čistim, belim oprsnikom. Kar je vsakomur najprvo udarilo v oči v te j čudni pisarni, je bila velika pola papiria na zidu, na kateri je bilo z velikimi črkami napisano: »Hišni red.« Evo nekoliko odredb iz tega reda: Cl. 1. V nisi mora biti vedno snaga in red. ČI. 2. Prepovedano je v kateremkoli delu hiše pljuvati na tla. Čl. 3. Mlajši se ne smejo prepirati v nisi in mi ne smejo ugovarjati, ako jih ozmerjam. Čl. 4. Glavna vrata se imajo zapirati vsak večer ob 8. in odpirati zjü- traj, kadar jaz odredim. ČI. 5. Moj sin ima prihajati domu naj- kasneje do 9. zvečer. ČI. 6. Služkinja Katra mi ima polagati račun o nakupovanju na trgu vsak dan ob 9. dopoldne. Cl. 7. Vsako soboto dopoldne se ima hiša prezračiti !n počistiti. Pri tej priliki je počistiti tudi dvorišče. (Dalje prib.) iz vseh rudnihow dobaulja in dostav- Ija na dom FR. JOÜT, CELJE, Aleksandrova ul. 4 rai Stran 2 • NOVA DOBA« Stev 19 velikim pa so pustile prosto pot. Če bi kaj veljala jugoslov. propagandna služba v inozemstvu, bi lahko izrabila sedanji trenutek, da bi pokazala, da ne obstoji samo nemSki Južni Tirol, ampak tudi jugoslov. Istra in Ooriška! Ampak za nas je vse dobro. p KomunlstiČna propaganda. Na izredni konferenci komunistične stranke v Moskvi so bili v predsedništvu le zastopniki večine strankinega kongresa. Na konferenci so bili Buharin, Molotov in Džerdžinskij. Po Buharina poročilu o izidu in sklepih kongresa se je vnela živahna debata, v katero je posegel le en sam opozicijonalcec. Džerdžinskij je podal poročilo o položaju industrije, nakar je bil izvoljen nov gubernijski odbor. Tudi komunistična propaganda je dobila novo vodstvo. Osrednji odbor komunistične stranke je sklenil pove- čati obseg celic, ki imajo neposredno zveze s celicami komunističnih strank v inozemstvu. Uvede naj se redna ko- respondenca med njimi, zlasti o vpra- šanju organizacije. Najboljše uspehe je doslej pokazala korespondenca med ruskimi in nemškimi komunističnimi celicami. p Naš dolg Ameriki. Kakor se doznava, je vlada poslala finančnemu ministru dr. Stojadinoviču brzojavno pooblastilo, da lahko podpiäe spora- zum za ureditev plačila naših dolgov Ameriki, in to pod pogoji, ki jih je stavila ameriška komisija in o katerih je dr. Stojadinovic obvestil ministrski svet. Kakor znano, znaSajo naSi vojni dolgovi Ameriki nad 60 milijonov do- larjev, ki se imajo vrniti v 62 letih s 3%-nimi obrestmi. Ameriška vlada je dovolila naši kraljevini sedemletni moratorij. p NemČIja In Društvo narodov. j Nemška vlada je po svojih poslanikih v Parizu in Londonu ukrenila dernaršo pri dotičnih vladah glede vstopa Nem- čije v Društvo narodov in glede pri- znanja sedeža v svetu Društva naro dov. Nemška vbda je po svojih poslanikih Franciji in Veliki Britaniji narnignila, da je odločena preklicati svojo proSnjo za vstop v Društvo na- rodov za slučaj, če ne prenehajo intrige in zakulisne borbe radi sedeža v svetu Društva narodov. Nemčija zahteva, da se edino njej dovoli glas v svetu Druš- štva narodov, nikakor pa ne drugim državam, kakor to Francija želi, v prvi vrsti ne Poljski. Celjska kronika. c REDNI SESTANKI ČLAN0V SDS V GELJU se vrše vsako sredo v klubovi sobi Geljskega doma. Začetek razgovorov in razprav je ob osmih zvecer. c Sestanek Članov krajevne or- ganizacije SDS za Celje okolico se vrši v četrtek, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni Čeček v Gaberju. c Iz stranke SDS. V Celju se vrši 20., 21. in 22. t. m. politična sola sa- mostojne demokratske stranke. One krajevne organizacije celjskega okrožja, ki 5e niso priglasile gojencev, naj to nemudotna storijo. — Gojenci se morajo oglasiti v soboto, dne 20. t. m. točno ob pol osmi uri v klubovi sobi Celj- skega doma. Okrožno tajništvo SDS. c Za I. porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču je imeno- van predsednikom porotnega sodišča dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Josip Kotnik, namestnikom pa višja dež. sodna svttnika dr. Fri- derik Bračič in dr. Premschak ter dež. sodni svetnik Valentin Levičnik. — Porotniki so že izžrebani in smo njih imena že javili. Zasedanje se prične 1. marca. c Celjsko eiektdčno omrežje je že od minole sobote priključeno na tok iz Fale. S tern so menda torej izpol- njene želje Celjanov. Upajmo, da nas nade ne bodo često varale! c Stjepan Radič v Celju. Na pustno nedeljo se je sestal v Ljubljani na po- svetovanje glavni odbor takozvane Zveze kmetskega ljudstva. Med drugimi zadevami je bilo sklenjeno, da pride Stjepan Radic po veliki noči v Celje, kjer namerava imeti velik zbor. c Za rezervne oficirje se bo vr- šilo običajno predavanje v četrtek dne 18. t. m. ob osmih zvečer v Oficirskem domu. c Iz poslovnega sveta. Trgovino s papirjem in knjigarno v Prešernovi ulici, dosedaj last tvrdke Fritz Rasch, ki se nahaja v konkurzu, je prevzela, kakor smo že sporočili, ga. Flora Lager-Neckermann. Trgovina s papirjem je že začela poslovati, knjigarna pa bo odprta čim bo prišla koncesija. Ga. Flora Lager-Neckermann obdrži 5e na- prej svojo trgovino na Kralja Petra cesti kot podružnico. c Postavljanje radiopostaj. Za- druga elektrotehnikov za Slovenijo sporoča: Z ozirom na dejstvo, da so se postavljale radio-postaje nepravilno po nestrokovnjakih in ker so se pri- petile radi tega razne nesreče (vsled udara strele v antene in dr.) je izjavila Gradbena Direkcija v Ljubljani s svo- jim dopisom št. 776 z dne 29. januarja t. I.r da spada postavljanje zunanjih (visokih) anten, nadalje v?a dela pri postavitvi, kakor tudi križanja javnih cest in trgov, križanja in približevanja obstoječim nizko- in visokonapetostnim napravam ter vodom telefona in tele- grafa, ozemljevanje, materijal za an- tene, obesne točke, zveze med anteno in odvodom, izolarija, varovalke, za- varovanja pred prenapetostjo in strelo v elektrotehnično obrt in da smejo ta dela izvrševati po obstoj^čih predpisih ministrstva javni del samo koncesijo- nirani elektrotehniki. Zakaj se prod a Bat'a čevBjev največ? Zato, kei* so roajbolj&t, lahki in najcenejši pn*i A. Drof enik, Glavni trg. c Plesna prireditev olepševal- nega društva je na pustni torek iz- redno lepo uspela. Obisk je bil prav dober; vsi prostori Celjskega doma so bili polni. Plesa se je udeležilo mnogo lepih mask; nekatere so vzbujale trajno zanimanje in občudovanje. V zbrani družbi je bilo ves čas veselo in pri- jetno razpoloženje, dasi je bilo v pro- storih res tesno in so si veseličarji de- lali včasi celo napotje. Čujemo, da je olepševalno in tujsko prometuo druStvo dobiio s to prireditvijo precej sredstev. Z zadoščenjem pa ugotavljarno, da v prvih jutranjih urah Še ni bilo videti kljub pustnemu torku ogabno pijanih ljudij. To je dokaz, da se morejo ljudje zabavati tudi, če so zmerni in dostojni. c Dljaška kuhinja v Celju je sprejela od 1. do 31. januarja 1926 razun že objavljenih daril še sledec'o prispevke: po 1000 Din: okrajni za- stop v Rogatcu: po 250 Din: g. dr. Jos. Zdolšek, odvetnik v Brežicah iz ka- zenske poravnave; po 200 Din: g. Karol Perc, gostilničar v Narodnem domu v Celju od čistega dobička pustne pri- reditve; po 100 Din: g. dr. Alojz Ra- kun, odvetnik v Celju, iz kazenske poravnave, g. Fran Pikl, trgovec v Št. Pavlu pri Preboldu in g. Levičnik Vinko, prof, v Celju (izgubljena stava); po 50 Din: g. Josip Poplatnik, župnik na PolenSaku in g. Igo Zupan, nad- učitelj v p. v Brežicah; po 32 Din: učiteljstvo mestne dekliške osnovne Sole v Celju (prispevek za januar); po 27 Din:učiteljstvo mestne deške osnovne sole v Celju (prispevek za januar); po 25 Din: g. Josip Kardinar, profesor v Celju in g. Josip Lončarič, župnik pri Sv. Jedrti nad Laškim; po 20 Din: g. Franc Stuhec, župnik v Št. Jurju ob Ščavnici in pisarna g. dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju iz kazenske poravnave; po 15 Din: g. dr. Juro Hrašovec, župan v Celju, (prispevek za januar). c Nova zgradba V Gaberju pri Čečkovi gostilni nameravata zgraditi enonadstropno hišo gosp. Kokošinek, umetni vrtnar in g. Tkalčič, čevljarski mojster, V hiši bi bili dve stanovanje in dva poslovna prostora. To bi bil torej začetek letošnje gradbene sezone. c Or-Ju-Na. Člani mestnega in okoliškega odbora kakor tudi prijatelji Or-Ju-Na se vabijo na sestanek, ki se bo vršil v četrtek dne 18. t. m. ob osmi uri zvečer v rdeči sobi v Na- rodnem domu. Na dnevnem redu so diskusije o propagandi za nadaljni po- kret Or-Ju-Na, o zabavnem programu in o ustanovitvi lastnega tamburaSkega zbora. Udeležba je za člane dolžnost c Pojavi stekline. Od Sv Trojice v Hafozah so pripeljali v Celje v Pa- steurjev zavod posestnika Jjngerja iz Gorce, ker ga je ugriznil stekel pes. Pred enim letom je bil ugriznil maček 13letnega šolarja iz Dolene, ali še le sedaj so se pokazali pojavi stekline. c Kino Gaberje. Četrtek 18., petek 19., soboto 20. in nedeljo 21. februarja vidimo prekrasno monumentalno film- sko delo »Ujetnik dvorca Zende« v 10. dej. Izredno uspela režija. Bogata oprema. lzvrstna igra. Za mladino do- voljeno. Predstave ob delavnikih ob 8., ob nedeljah in praznikih ob pol 4., pol 6. in 8. uri zvečer. Sokolsivo. s Iz sokolskega društva v Celju. Da se čimpreje zamore pričeti s telo- vadbo vseh oddelkov zunaj na prostem zraku se v kratkem uredi letno telo- vadišče na dvorišču pred telovadnico. Pomnoži se število električnih luči in postavi se potrebno telovadno orodje. Letošnje leto bo treba mnogo telova- diti na letiiem telovadišču, ter pride za vsesokolski zlet v Pragi več panog telovadbe v poštev, v katerih se je mogoče vežbati le izven telovadnice. — Za vsako zabavno prireditev dru- štva se sestavi vsakokrat poseben pri- reditveni odsek, ki vodi vse priprave in izvršitev sokolskih zabav. — Dru- štvena knjižnfca se je pod vodstvom br. Pogačnika vzorno uredilo. Knjigje skupno 200, po vsebini večinoma stro- kovnega- značaja. Nahaja se v njej vsa važnejša strokovna sokolska Iiteratura in sokolska beletristika. Knjižnica do- biva tudi več sokolskih glasil in nekaj revij. Obisk knjižnice je prav povoljen, predvsem od strani telovadečega član- stva. s KnjižniČar sokolske knjlžnice V Celju posluje kakor drugi društveni funkcijonarji vsak petek od pol 20. lire do 20. ure v sejni sobi telovadnice. Bratje in sestre pohajajte pridno v knjižnico, ki Vam nudi priliko, da se do dobrega poučite o Sokolstvu.1 s Občni zbor društva »Sokolskl dom« v Celju se je vršil 8. febr. t. 1. Po običajnem dnevnem redu se je iz- volil nov odbor: predsednik dr. Milko Hrašovec, odborniki br. dr. Božič, Sak- sida Franjo, Dolžan Franjo, Sirec Drago, Janko Božič, dr. Jurij Stempihar. Rač. pregledovalca: dr. Ernest Kalan in Mirko Gruden. s Društveni prosvetni odbor »Celjskega üokola« ima svojo sejo v Cetrtek, 18. febr. t I. ob 20. uri v sejni sobi telovadnice. Izdela se načrt sokol. prosvet. dela za tekočo poslovno dobo, zato je prisotnost vseh odbor- nikov nujno potrebno. s Sokolska župa v Celju ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, 21. febr. t. 1. ob 8. uri v telovadnici »Celjskega Sokola«. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi. točka o sprejetju novih pravil. Na ta občni zbor pošlJGjo sokolska društva svoje delegate. s Sokolska maškarada v Celj- skem domu je potekla v najlepSem razpoloženju. Sijajen obisk, krasne skupine mask in vzoren aranžma pri- reditve je vplival kar najboljše na so- kolsko občinstvo, ki je prvič obhajalo pust v Celjskem domu. Od ust do ust 5-1 gre govorica, kar tudi prava je resnica, da manufakturno blago po ceni dobim edino le pri Valentin Hlfldin CELJE, zraven nemške cerkve. Gospodarstvo. g Produkclja opekarske industri- je v Sloveniji. Letno produkcijo večjih opekaren v Sloveniji cenijo na približno 60 milijonov komadov, ki se vsi ne morejo plasirati doma niti v najbolj cvetoči stavbni seziji. Produkcija se deli : 24 milijonov streänikov, 368 milijona komadov zidakov, poleg še specialna opeka. g Izgledi za izvoz opeke v GrČljo. Naše opekarne imajo na zalogah na tisoče ton opeke. Zato se od več strani čuje, da naj poizkusijo z izvczom v Grčijo. Plasirati bi mogle tarn zarezano opeko po Din 1"50 za komad, kar je pri cenah 900—1000 Din za 1000 ko- madov franko vagon nakladalna pos- taja rentabilen posel. g Rlbarstvo na Jadranu. Leta 1910 je bilo na našem Jadranu 14.770 ribarjev z 2792 ladjicami. Nalovili so 12.500 ton rib. Leta 1924 pa je bilo 4966 ribarskih ladjic v vrednosti 22 milijonov dinarjev, vrednost ribarskega orodia je cenjena na 26 miljonov di- narjev. Ulovili so 4154 ton rib v skupni vrednosti 38'4 milijona dinarjev. g Valorizacija. Agencija »Beogra- dio« poroča, da se izdeluje v ministr- stvu trdovine načrt o valorizaciji, ki naj omogoči delniškim družbam, da izvrše oceno svojih investicij in v bi- lanci lahko izkažejo 4—16 kratno vred- nost (do pokrajinah) dosedanjih po- stavk. Ta valorizacija bi veljala za vse investicije do leta 1916. g Izkaz o stanju hranllnih vlog v Sloveniji. Finančna delegacija ob- javlja, da izide izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtletje 1925, v eni prihodnjih številk »Uradnega lista«. Prirastek v tern kvartalu znaäa okroglo 358 mi- lijonov dinarjev. g Državni kemično-tehnlčnl Ia- boratorij. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da je Državni zavod za pospeševanie industrije in obrti v Beo- gradu ustanovil kemično-tehnični labo- ratorij. Ta laboratorij vrši analizo ter izdaja izpričevala, mnenja in nasvete. Za izvšena dela se plačuje primarna taksa po tarifi, ki je objavljena v »Služ- benih Novinah« z dne 5. decembra 1925, Stev. 201. Ljudska p^osweta. 1 Slovenske gledallške gojenke v tujini. Bivša ljubljanska baletna ple- salka Rut Vavpotičeva obiskuje Že drugo leto šolo slavne Gončarove v Parizu. Ruska umetnica Gončarova je poslala upravi Narod. gleddlišča Ljub- ljani izredno ugodno spričevalo o uspešnem napredovanju gdč. Vavpoti- čeve. Mlada naSa rojakinja, ki je že doma kazala bodisi na Iastnih prired- bah. bodisi pri opernih predstavah velik talent, je imela tudi v Parizu že veČ- krät priliko naslopiti na koncertnih in propagandnih slovanskih prireditvah kot solistka pred najbolj kritično publiko. Gdč. Vavpotičeva se sola dalje v pa- riškem gledaližču Chatelet, znanem po baletnih monstre prireditvah. — Na dunajski dratnatski akademiji pa sta gdč. Nada Obereignerjeva in gdč. Maša Slavčeva. Prva je na oddelku dr. Schul- bauerja, druga pa dr. Beera, obe v 1. razredu. Poročila o njunem napredo- vanju so jako ugodna. I Meje življenja. Na zemlji sami ni prav nobenega prostorčka, o kate- rem bi mogli trditi, da je brez živih bitij, razen Mrtvega morja. To morje je izvzeto, ker vsebuje strupene pline, ki onemogoČLijeio življenje. Tudi Črno morje je strupeno. Vendar segajo v Črnem morju ribe še do 200 m globoko, ker je tu dotok sladkih voda precej velik. V poštev pride torej samo vpra- Sanje, kako visoko v zraku in kako globoko v morju nahajajo Se živa bitja. Navadne ptice pridejo najvišje 3000 metrov visoko. To so dokazali razni zrakoplovci, ker se je preje trdilo, da lete ptice mnogo višje. V višjih zračnih plasteh se nahajajo samo še bakterije, ki jih zanesejo zračne struje včasih do neverjetnih višin. Da ptice ne mo- rejo tako visoko, je glavni vzrok po- manjkanje kisika, ki ga mnogo preje pogreSajo nego človek, ker porabljajo pri letenju veliko energije. — Življenje v morju pa seže mnogo globlje.Glavno življenje se odtgrava do globine 400 metrov. Globlje so živa bitja Že bolj redka, a se nahajajo nepretrgoma do 6000 metrov globoko. Člani ekspedicije Challenger pa so potegnili celo izglo- bočine 7500 metrov še črva, iz Cesar bi se dalo sklepati, da je morje tudi v največjih globočinah naseljeno. Sirom domovine. S Fran Presečnlk f. V torek v jutro je preminul na Vranskem po dol- gem bolehanju tamkajšnji župan, notar g. Fran Presečnik. Njegova smrt je nje- gove prijatelje in znance zelo užalo- stila. Pokojnik je bil izredno ljubez- nivega in odkritega značaja. Na Vran- skem je bil duša naprednega in na- rodnega življenja ter voditelj demo- Sttv. 19 »NOVA DOBÄ« Stran 3 medico, Čajza dame mi/a, coetna, ne nazbu/yci/oca, taboimenovana Raska čajna mešanicfz posebno prlmema zq pript-avoo . samovxxrju., kef tudi pri da/jšemu. v/ečen/u neposiaue grenka. kratske stranke. Užival je v okraju velik ugled. Zapušča soprogo in tri otroke. Njegovo truplo bo v četrtek ob 11, dopoldne blagoslovljeno in prepe- Ijano v rojstni kraj Gornji grad, kjer bo položeno dne 19. t. m. ob 11. dop. k večnernu počitku. OJličnemu možu blag spomin, Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje ! š Smrtna kosa. V četrtek 11. t. m. je umrl po večrnesečni bolezni v 76. letu svoje starosti v Petrovčah posestnik in iupan g. Anton Koren. Načeloval je petrovški občini 30 let. Za njegovega županovanja so bili večkrat ostri vo- lilni boji, v katerih pa je bil imenovani, sicer pristaš SLS, skozi vso dobo vsa- kikrat izvoljen županom. Tako se je obistinilo prorokovanje njegovega pri- jatelja, rfekdanjega, sedaj že pokojnega žalskega kaplana, poznejšega odvetnika v Gradcu, dr. Osenjaka, da bo do smrti župan. Ker je bil proti vsakomur uslužen, mnogokrat tako. da je pustil celo delo na polju ter ustregel stran- kam v nujnih uradnih zadevah, si je pridobi! špoštovanje pri pristašlh -vseh strank. Tekom njegovega županovanja se je kraj Petrovče znatno olepšal. Za zasluge, ki si jih ]e pridobil v dolgi dobi županovanja, ga je občinski odbor I. 1920 izvoli! častnim občanom. Nje- govo ime bo vedno zavzemalo v zgo- dovini petrovške občine častno mesto. Pogreb se je vršil v soboto dopoldne na pokopališču Sv. Kancijana ob veliki udeležbi občanov in zastopnikov ura- dov domače in bližnjih občin ter Sulske mladine z učiteljstvom in arnovske po- žarne brambe. Časten mu spomin! š BrezplaČne vozne karte ža ve- like župane. Prometni minister je za velike župane odobril brozplačne vozne karte, ki jih bo izdajalo ministrstvo samo. š Gradnja elektrlčne centrale pr) Krškem. Kakor znano, je zagrebška mestna občina zaprosila za koncesijo za gradnjo velike električne cent»ale pri Krškem, ki naj bi preskrbovai« Za- greb s potrebnim električnim tokom. Gradbeni stroSki projektirane centrale so proračunjeni na približno dvesto mi- lijonov dinarjev. V svrho pokritja grad- benih stroškov se bo najelo posojilo. Tozadevni odbor zagrebškega mest- nega zastopstva je te dni razpravljal o ponudbi švicarskega društva »Motor Columbus«, ki je pripravljeno sodelo- vati pri gradnji elektriČne centrale tako v tehničnem kakor v finančnem oziru. Glasom načrta naj bi se osnovala del- niSka dmžba za gradnjo pri Krškem. DelniSka glavnica naj bi znaSala 200 milijonov dinarjev. Družba bo določala cene po najnižjih merah, pri tem pa upoštevala, da se delniška glavnica obrestuje po 10 odstotkov. »Motor Columbus« izdela načrte, vodi gradnjo in postane podjetnik. Odbor je sprejel ponudbo švicarskega društva pod po- gojem, da veže zagrebško občino šest mesecev. Predpogodba je bila podpi- sana. Izgradnja centrale pri Krškem je :S to pogodbo zajamčenn. š Velik prirodnl park pri Ohrldu. Ministrstvo poljedelstva je sklenilo za- četi s prihodnjirn mesecem z deli za ureditev velikega modernega parka v Lužovu pri Ohridu. Park se bo nahajal tik ob cesti, ki vodi okolu jezera. š Gradnja novih velikih mostov. V Nemčiji je naša vlada na račun re- .paracij naročila 18.000 ton mostovnih konstrukcij. Doslej je na5a država pre- jela 3000 ton, ostanek prevzamemo do konca leta 1928. Stem materijalom se zgradi tudi most Čez Krko v Sloveniji. š Maškara na plesu umorjena. V Sekirevcih pri Osijeku je hotel gostil- ničar Vid Žličar nekoliko poveseljačiti. Kot »maškara« je šel na pies v bližnjo gostilno, kjer je zaradi neke brhke ple- salke prišlo do prepira, pri katerem so trije vaški fantje zadali gostilničarju z noži več težkih ran v prsa ; z nožem so mu bila prerezana tudi pljuča. Ne- srečni Žličar je obležal mrtev. S KupČija z dekleti. Naše varnostne oblasti so dobile v zadnjem času več ovadb, da so se vtihotapili v vse večje kraje naše države zločinski elementi, ki se bavijo s trgovino z dekleti. Naj- bolj zalezujejo lepa, mlada, ponajveč še nedoletna in neizkušena dekleta, katere izvabljajo z najrazličnejšimi zvi- jačami potom ženitovanjskih in službenih ponudb v javne hiše. Posebno v zadnjem času se naštevajo mnogi slučaji, da so bile odpeljane mladoletne deklice, ki izginejo brez vsake sledi. Za katero se zapro vrata umazanih hiš, ta je za življenje za vedno izgtibljena, ker se ji Ie težko nudi prilika, da se povrne v pošteno življenje in jo muči sram, v bedi in grehu pa hitro propade, tako da se navadno nikoli več ne dvigne. Varnostne oblasti se trudijo na vse načine, da zaslede te nesramneže. š Defravdacija v občinski bla- gajni v Nlkšiču. V Nikšiču v Črni gori se je dosedanji predsednik občine Kon- dič nedavno odpovedal županstvu. Ob priliki izročitve blagajne se je pokazal primanjkljaj v znesku 230.000 Din. Kondič je izjavil, da je sam odgovoren za primanjkljaj 120.000 Din, dočim je ostali znesek 110.000 Din poneveril prejšnji občinski blagajnik. Mučna za- deva je povzročila veliko senzacijo ne samo v Nikšiču, nego tudi v oslali Črni gori. § Smrt radi predolgega spanja V Skoplju je ctori! straSno smrt Že- lezniški čuvaj proge Skoplje—Hanrijevo. Predolgo je spa! in je zamudil prihod vlaka, ki prihaja iz Kosovske Mitrovice, Brž je pohitel preko železniškega mosta in se ni oziral na opozarjanje stražnika, ki je bil pod mostom, da se vlak že giblje. Sredi tira ga je na mostu loko- motiva dosegla in vrgla preko mosta v Vardar, Trupla niso našli, pač pa je bilo na mostu in na lokomotivi vpč krvavih ostankov njegovega telesa, iz Cesar se da sklepati, da je Iokomotiva ubogega čuvaja straSno zrnrcvarila. S Italijanskl ženfn. V Kobarid je prišel nekoč 36letni italijanski trgovec Sigura iz Mantove in se zaljubil v neko 13!etno slovensko mladenko, Marto po imenu. Dekletu je ugajalo laskanje Italijana in neki dan sta izginila. Starši so iskali svojo hčer in jo končno našli v hiši Sigiire nekje na BeneSkem. Sigura je moral pred sodišče v Gorici. Tarn je zatrjeval, da ima deklico rad in da jo je odpeljal iz Kobarida samo zato, da jo poroči. Vedel pa je, da bi njeni starši tega ne dovolili. Sodniki so ga poslušali, končno pa obsodili na 10 mesecev zapora. 5 Tat, ki krade madjarske krone, a pušča zlatnike. V Jordanovcu y Voj- vodini je neznan zlikovec vlomil v stanovanje tamkajSnjega mesarja Wol- kensdorferja, odprl z v'etrihom pisaluo mizo ter iz nje odnesel 7500 Din in več svežnjev madjarskih kronskih ban- kovcev, dočim se ni dotaknil večje množine zlatega in srebrnega denarja. Išče se zemlja za nasipaoonje z dovozom. Miklo5ičeva 10. š Najboljša pijača pri izletih in na potovanjih. Alkohol sam po sebi ni prikladen za pijačo pri izletih in na potovanjih, kajti mesto da okrepča, še bolj utrudi. Najboljša pijača za to je gorek ali mrzel čaj. Tako n. pr. ohrani nalivek čaja znamke »Čajna ročka«, poslajen ali neposlajen, vedno aroma- tiČen, poživljajoč okus; poleg tega je zelo poceni ter bi se ga naj vsled tega ne zavživalo samo kot priložnostno, ampak kot dnevno pijačo v družini. Š Nove Osram»2arulje. Osram do- naša na tržište novu električnu sijalicu, koja odgovara zahtjevima za normali- ziranje. Ova sijalica dobavlja ne samo u jednom i to vrlo ukusnom obliku kruške, koja če u kratkom vremenu do sada upotrebljeni oblik kruške i kuglje istisnuti. Najvažnije ali u novoj Osram - žarulji pak je nova paten- tima za^tičena špiralna žica stalnog oblika, kojom se postizava znatno veče izlučivanje svjetlosti, nego li je bilo moguče kod dosadašnjis žarulja sa špi- ralnom žicom. h toga razloga morala bi se nova žarulja samo matirana upo- trebljavati. Kod razdiobe svjetla nova Osram-žarulja prednjači žaruljama sa kovnom niti. Nove Osram-žarulje iz- radjivati če se predbježno u tipama 15, 25 i 40 Watta. Daljnje dvije tipe, najme 60 i 100 Watta, staviti če se nakon nekog vremena u promet. Do sada su se žarulje označivale u 11 ef- nerovim svječama, kod novih Osram- žarulja označuje se potrošak struje u Wattima. Za potrošača znači ta pred- nost li toliko, da se tačno zna visina potroška struje, što kod dosadašnjih žarulja za potrošaČe nije bilo razvidno. Kiobuke v vseh moder- nih barvah iz volne Din 68'—, modcrna oblika 76'—, fini 108-. posebno fini 125*—, iz zajčje dlake 200'—, specijaliteta,lta' 240"—, iz slamc navadni 24'—, ,Girardi* 29"—, boljši 48--, fini 80-—, Manila 120*—, Panama 240'— pro da j a veletrgovina R. Sterrnecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primer- no povrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izlo2be. Razgled po svetu« r Prase z osmirni nogami in dvetna repoma. Na južnem Tirolskem je kmetu Jožetu Dejako vrgla svinja prase z osmimi nogami in dvema re- poma. Štiri noge so se nahajale na hrbtu. Izredno zmrcvarjeno prase je imelo spredaj dva normalna uhlja, poleg repov na zadnjem koncu pa Se dva. Prase kot pravo živalsko čudo je vzbu- dilo v vsi okolici velikansko zanimanje. Podjetni kmet je pobirai posebno vstop- nino in s tem v nekaj dneh »labral par lepih tisočakov. Končno je prispela iz mesta živinozdravniška komisija, ki je prase preštudirala. Komisija je selja- ku prase odkupila in mu odnesla tudi svinjo, k! je povrgla zmrcvarjeno mr- cino. V Bocnu so nestvor, kakor tudi svinjo na živinozdravniSki kliniki na- tančno pregledali in ker je prase med tem poginilo, tudi secirali, nakar so ga zopet sestavili in nagatili za muzej. r Smrt na vešalih radi klobuka. AngleSki listi poročajo iz Turčije, da imajo turske sodnije vsak dan opravka z ljudmi, ki nočejo nositi klobukov namesto fcsa. Ko so se nedavno zbrali Ucenca in ucenko sprejme trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Hrana in stanovanje prosto, drugo po dogovoru. Dopise je poslati na Adam Kind & drug, trgovina, SV. JURIJ ob južni železnici. 3-2 Soba lepo opremljena, s kopalnico, posebnim vhodom, električnorazsvetljavo,naprijaznem prostoru se odda s 1. marcem. Kje, pove 2 uprava lista. 2 PRODA SE dobro ohranjeno dlrkalno kolo znamke >BIANCH1«. Istotam se pro da skoraj novo »INDIAN« motorno kolo. Vptaša se pri A. Veble, Savinjsko nabrežje (carinarnica) Celje. Zastoptiika iščemo v vsakem kraju, Pripravno za vsa- kogar. Potreben kapital Din 100s—. Lep za- služek. Ponudba pod »Postranski zaslužek« na »Propaganda, reklamna dr. z o. z., Ljub- 5 Ijana, Selenburgova 7/11.« 1 v neki angorski džamiji starokopitni muslimani, da protestirajo zoperodpra- vo fesa, je dala vlada mnogo teh ljudi zapreti in so jih sodišča obsodila vrlo strogo. Sedem najhujših nasprotnikov klobuka med njimi neki hodža in mu- jezin, je bilo obsojenih na smrt; 5est so jih takoj drugo jutro obesili, le ene- mu se je posrečilo, da je ušel. Ostali so dobili težke zaporne kazni in sicer vsi več ko tri leta. r Vere na svetu. Po neki statistiki je sedaj na svetu 273,500.000 rimskih katolikov, 170,900.000 evangeličanov (protestantov) 121,801,000 pravoslavnih židov 15,286.000, 301,155.000 konfuci- jevcev, mohamedancev 219,030.000, 210,400.000 brahmincev, 136,325.000 anamitov 135,161.000 budistov, 20 mili- jonov in pol šintoistov in 16 milijonov 300.000 drugih. 65 odst. človeStva ne pripada nobeni krščanski veroizpovedi. r Po sedmih letih. Kakor poroča »Morning Post«, je veleposlaniškakon- ferenca izročila tajniStvu DruStva naro- dov končni zemljevid novih državnih mej, kakor so se dolocüe po mirovnih pogodbah. Veleposlaniška konferenca je prevzela to delo od tnirovne kon- ference in ga je zaključila pra/ ttk pred vstopom Nemčije v Društvo naro- dov — vstopom, ki znači, da so do- sedan ji sovražni odnosi končno pre- nehali. Na omenjenem zemljevidu manjkajo mejna dolodila le še na treh neznstnih točkah. r Bolnik ustrelil tri zdravnike. Na kliniki v Moskvi je ustelil duševno bolni Losgočev tri tamošnje zdravnike, ki ga niso rnogli ozdraviti, nato pa Se je sebi pognal kroglo v glavo Zna- čiino je, da je mož, ki so ga težko bolnega privedli v bolnico, nosil pri sebi tri samokrese in britev in ni bilo nikogar, ki bi mu bil odvzel nevarno orožj-e. r Velika železnlška nesreča na GrSkem. Na progi Atene — Larisa se je dogodila težka železniSka nesreča. Vlak je pri ostrom ovinku skočil stira. V salonskem vozu se je vozil tudi ge- neralni direktor grških železnic, ki je bil hudo ranjen. Tudi več drugih pot- nikov ie dobilo nevarne poškodbe. r Kollko slovanskih manjšin biva na Poljskem. Neka najnovejša statisti- ka navaja, da ima Poljska izmed 30 milijonov prebivalcev 10 milijonov na- rodnih manjšin, med temi pa je 7 mi- lijonov Slovanov in sicer 4,500.000 Ukrajincev, 1,700.000 Belorusov, ostalo pa so Velikorusi. || Sveiloba je sredsivo, s kaicrim se povečava prodaja. || V dobro ra2svetljenih prostorih se odjemalec počuti dobro. Izbira se vrši mnogo hitreje. Akö fora} želite, da se Vam prodaja obilno poveča potem dobro in brez bliščobe razsvetljuife Vase frgovine. OSRAM Stran 4 »NOVA DOBA« Štev. 19. Pupilarnovaren in jawnokoristen denai*ni zavod ceijskega mesta Mestna hranilnica celjska 1 &rt*novl/enm seta 1864. - Auf I trufofm dršavuim n&dMorttvom. V laatni palaoi pi»i kolodvopu. VslliranUiiienlposlleelsvrftntejo nalkalantnele, hfiiro In loc- ate. Ojgottao etoresiovanje. PolamUa In nasveti bresplatno. Vrednost rezerva/h takladov md «iron 29,000.000*-. 1st hranitae vtogs jwfi ante CeJje s eelim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. 7al/'lfl Je bil DunaJski velesej'm L.dl\aj 1925takobogatnauspehih? l/ot* na ^unaJu' središču srednje IxtJI Evrope, nudi 7000 izložnikov svoje izdelke v najbogatejši izbiri in po najnižjih cenah ! Zatorej obiSčlte 10. dunajski mednarodnl veleselm od 7. do 13. marca 1926. Posebne priredifve. Mednarodna razstava avtomobilov in motornili koles; » » : Elektrika v kmetijstvu; Mednarodna lovska razstava. Razstava za liranila in poslastila. Nikak potniški vizum! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod N N L .Ü .C JJ « — ©._Ol~0UQJ;>>OO'>( > > O O üM>^hhwo^ y ;°^H 'W o x i*j Dečman Ferdinand------2----------2--------------157 ^, — — -Esih Matija ....------l|------'2 1------— — - — — — Friedrich Ivan ...----------\- 1 - 1 ------------50 -- -. :------- Gorenjak Josip . .----------1 1 — 1 1 —-----------— — -^— — Hohnjec Viktor . .------l'----------5-------1— 45 - — - — Janžek Marija . . .---------------------1_ —-------_ _ _ _ _ Junger Ludvik . .----------2-------------------------— — — — — Kroflič Alojz . . . .------2----------1 ----- 184 — - — -Lapornik lvan ...------1------43 — — — — — — — — — Leskošek Ivan ...----------1------1 —------— 34 — — _ — Potekal Ludvik . .-----------------1-------— ~------------- - -Rebeuschegg Franc — 1 6 2 - 19 — - - - 275 373 285 - _ _ 16 telet izvoz Reicher Anton ..----------2-------------— — — — 45 — _ — Senica Karl ....-------------1— 1— — _— 34 — — _ — Urbančič Adolf . .------1----------1 —-----------212 74 - _ -Voisk Rozalija ...-------------21- —-----------_____ Zany Viktor . . . .----------1------------- —--------145— — -Zavodnik Alojzija------1-- 32 — -_ 92 42 - _ - — Pllih Ivan ... 1 -Bernardi Drago . .----------—----------— —-------45 63 — — — Kus Miha.....----------_------2 — —-------— — _ _ — PlešivČnlk Ana . .----------------------------------------151 - - - -Robek Anton . . .----------------------------------------— 58 — — — Skoberne Fric ...------1- —1—1--------------___ __ Žumer Josip . . .------------------------------------58 56 — _ — — Tržkan Alojzija . .------—--------------------¦- — — 31 — — — Slanine Kroflič Marija . . .-----------------.— 1----------------------------------- -Poderžaj ,....,--------------------1j---------------------------------------- Reberšak Anton . .---------------------1------—.— — — — — — Skupno . . . jj- 1|15 9 5131127-1-1-14251383,701------------ | Umrl js danes zjutraj ob 7'30 moj Ijubljeni so- prog, otrokom Marijanu, Bojanu in Bredi najskrbnejši oče, svoji materi dobri sin, gospod Franc Presečnik notap na V^ansk^m Truplo dragega pokojnika bo dne 18. februarja 6b 11. dopoldne blagoslovljeno in nato prepeljano v rojstni kraj Gornji grad, kjer bo pogreb dne 19. febru- arja ob 11. uri dopoldne. VRANSKO, dne 16. februarja 1926. Žalujoča soproga Vera Presednik. Kleparsivo, vodovodne inšta- ladje in maprava strelovodov Franlo Dolžan GEUE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprcjsmavsadelazgoraj omcnjcaih stroKKaHortudipopraVila Fostrežba točna {m zmm. Jolidna izVrjlilcv. 25—12 Komnoseslia indusfr ijsba družba Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastnl kamnolomi. ac*——¦——a——¦——^»y—¦—a»————^i^— Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzldne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spornenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblikc Za- htevajte načrte in proračune. Delaj, nabiraj in hranil o 51 5 > 1 ^ I a v- O ¦»-• tx 1 L o a •—-. o « II Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavczo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbi zneska po m nin se dobi II nabiralnik na dom. • Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. | Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. 1 S 1-1 < I Čas je denar! Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pavel Zabukoöek j za tiskarno Milan Öetina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju.