Ameriška Domovina
^3^6/7 tiriQ ts . 2-13 654 \\y i*alan Ne\y Yni 161 St »»CAH IN SMRfV VK York, N Y W IANGUAO€ OHif
»■ «/i' em emmi—ho/vic
1003;
NO. 45
Nation^] and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 6, 1967

STEV. LXV — VOL. LXV
Hanoi sporo«! Tasršu pogoje ia razgovore
Ko je bil glavni tajnik ZN U Tant pretekli teden na “počitnicah” v Burmi, ga je obiskala delegacija iz Hanoia.
RANGOON, Burma. — Sredi preteklega tedna je obiskala glavnega tajnika Združenih narodov U Tanta, ki je bil doma na kratkem oddihu, delegacija Hanoia in mu sporočila pogoje za pričetek razgovorov o končanju vojne v Vietnamu in nemara tudi svoje zahteve pri takih razgovorih. Za pripravo tega sestanka, o katerem se je v naprej šepetalo, imata največ zaslug baje tukajšnji sovjetski poslanik Aleksej Rodionski in tukajšnji francoski poslanik Millet.
Hanoinsko delegacijo so sestavljali hanoiski poslanik v Burmi gen. Le Tung Sun in posebna odposlanca iz Hanoia polk. Ha Van Lau, glavni zastopnik Sev. Vietnama pri Mednarodni nadzorni komisiji, in Nguyen Tu Huyen, uradnik zunanjega ministrstva.	v
Hanoiski zastopnik v Burmi gen. Le Tung Sun je časnikarjem priznal, da je bila hanoiska delegacija pri Tantu, ni pa jim hotel nič povedati, kaj je vse z njim govorila. Brez dvoma je o tem razgovoru Tant razpravljal včeraj z britanskim zunanjim ministrom G. Brownom. ko se je tam za kratek čas ustavil na poti iz Burme domov v New York.
Med pogoji, ki naj bi bili glavni in v katerih Hanoi ne misli popuščati, sta: 1. takojšnja ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam, 2. zmanjševanje ameriškega vojaškega napora v Vietnamu. Nič ni povedanega o tem, kaj bi za take ameriške ukrepe storil Hanoi. Johnson je uamreč povedal jasno, da hoče imeti pred vsako novo ustavitvijo letalskih napadov nek odgovarjajoč korak Hanoia. Tega doslej ni bilo, kot je trdil še v pe tek državni tajnik Rusk.
Stroški za zdravje rastejo prehitro
WASHINGTON, D.C. — Do takega zaključka je prišel federalni tajnik Gardner, ko je dobil poročilo posebne komisije o stroških za zdravljenje v preteklem letu. Poročilo trdi, da so stroški za zdravnike narasli lani i 6.8f/f , za bolnice pa kar za 16.5%. Ko je administracija vpeljala lani znano Medicare zavarovanje, ni računala s takim naraščanjem, zato je sedaj prisiljena, da misli na omejitev števila zavarovancev zoper bolezen. Administracija namreč misli, da je med tistimi, ki so stari nad 65 let, tudi dosti takih, ki lahko sami plačujejo stroške za zdravnika in bolnice. Kako pa zajeti take, da ne bi bila narejena škoda tistim, ki so tega zavarovanja res potrebni, to je pa drugo vprašanje.
Razgovor o tem vprašanju je bil je tudi v Millsovem odboru za starostno zavarovanje. Tam je Gardner zagovarjal zvišanje pokojnin za 15%, dočim konservativni kongresniki, posebno med republikanci, ponujajo le 8%. V Predstavniškem domu menijo, da kompromis ne bo tako hitro dosežen, ako bo namreč v debato še vmešano Medicare zavarovanje.
Okličiva mesta ne ko jjps! zaspala
CLEVELAND, O. — Kot je znano, ni federalni tajnik za raz-Voj mest in stanovanj Weaver zadovoljen z našo mestno upravo in njeno zaspanostjo pri ob-hovi zanemarjenih mestnih predelov. Je radi tega odbil prošnjo naše mestne uprave za podpore. Župan se je razjezil in frdil, da Weaver “ni pravilno po-hčen’ in da radi tega sodi napak.
Weaverjeva kritika je vkljub temu nekaj zalegla. Mestna u-Prava je namreč ravno sedaj začela znova misliti na dva obno-vitvena načrta, ki bosta oba skupaj zahtevala investicije v zne-shu $400 milijonov. Mestni svet Se bo z načrtoma začel pečati že ■^a nocojšnji seji. Ko bo pa postopek mestne uprave končan, Prideta oba projekta pred federalno tajništvo, ki bo stavilo svo-le pripombe. Ako jih bo mesto sprejelo, bo pa postopek za podpore zopet spuščen v tek.
Senatni republikanci
iščem denar — na večerji!
WASHINGTON, D.C. — Senatni republikanci so vsaj dobri gospodarji, če že nimajo srečne roke v politiki. Zato so začeli že sedaj 'misliti, kako bodo dobili denar za kritje stroškov za pred sedniške volitve v 1. 1968. Prišli so na staro idejo: .prirediti poseben banket in tja zvabiti petične '■epublikance, da bodo dali po ^500 za večerjo. Naračunali so, da takih gostov lahko dobijo do 2.000 - 2,500 in da bi čisti dobiček utegnil narasti na dober milijon dolarjev. Svojo idejo so uresničili ta teden. Gostom so pa ooleg dobre večerje postregli še z govori vseh republikancev, ki bi utegnili kandidirati za predsednika, zato so bili tam Nixon, Romney, Reagan itd.
Demokratje so pa skromnejši. Zaenkrat je začel volivno kam-oanjo samo “tretji” kandidat Wallace z govorom v Atlanti. Pravi, da bo postavil svojo kandidaturo zunaj uradne demokratske stranke.
Razgovori o znižanju carin le napredujejo
Takozvana K 'e n n e dyjeva runda razgovorov o splošnem znižanju carin v Ženevi med 53 državami u-spešno napreduje.
ŽENEVA, šv. — Pred petimi leti je tedanji predsednik J. F. Kennedy dobil od Kongresa polnomočje, da v dogovoru z vodilnimi državami sveta zniža povprečno vse carine za uvoz v Združene države do 50 odstotkov. Razgovori se niso nikamor ganili in vse je kazalo, da cilja, ki ga je Združenim državam na polju mednarodne trgovine postavil pokojni predsednik, ne bo mogoče doseči. Zakon namreč preneha veljati z letošnjim junijem.
Ko je postal čas za sklenitev dogovora že pičel, so se zastopniki posameznih držav, pri razgovorih je zastopanih 53, le zganili. Tako tehnični del naglo napreduje in vse kaže, da bodo pogodbe za nove carinske predpise pripravljene, predno bo ameriškemu predsedniku potekel rok za njihov podpis.
Ko je predsednik J. F. Kennedy pripravljal tla za te razgovore, je skušal z njim ohraniti odprta vrata za ameriške izdelke in pridelke v Evropo in drugam s tem, da ohrani odprta vrata drugim državam za njihovo blago na trg ZDA. Pri tem je upal koristiti tudi naporom za tesnejšo politično povezavo držav na obeh straneh Atlantika.
Pripravljajoča se pogodba ne pojde tako daleč, kot je upal pokojni predsednik, vendar pa bo carine znižala za 25 do 35%,, kar je vsekakor še vedno velik korak k sprostitvi mednarodne trgovine.
Letalska nesreča v Ohiu: vseh 30 mrtvih
KENTON, O. — Sinoči se je ponesrečilo dvomotorno potniško letalo turboprop Convair družbe Lake Central Airlines na področju med Kentonom in Upper Sandusky kmalu potem, ko je s polurno zamudo odletelo ob 7.52 z letališča v Columbusu. Slišali so tri eksplozije, toda videti ni bilo nobega plamena. Letalo je treščilo na tla v skrajno slabem vremenu. Vsi potniki in posadka letala so mrtvi, skupno 38 oseb.
Letalo je bilo na poti iz Chicaga preko Lafayette. Ind., Cincinnati v Columbus, od tam pa preko Toleda v Detroit.
To je bila prva letalska nesreča omenjene letals-ce družbe v 17 letih njenega obstoja. Posebna komisija je začela raziskavati vzrok nesreče, ko čakajo trupla ponesrečencev v višji šoli v Mar-seiliesu, kjer je bila improvizirana zasilna mrtvašnica, na pogreb.
Hudi nemiri v Adenu
ADEN. — V tej britanski posesti na jugozahodnem robu A-rabije je bilo pretekli teden skrajno nemirno. Peklenski stroj je končal življenje ženi britanskega visokega komisarja Mrs. Stuart in ženi načelnika obveščevalne službe Mrs. Wilkes. Policija in vojaštvo sta komaj razganjali demonstrante in razgrajajoče množice domačinov, ki so jih proti Angležem nahujskali Naserjevi agenti.
DEGAULLOVCI SE DOBRO ODREZALI PRI VOLITVAH
Pri parlamentarnih volitvah včeraj je stranka De Gaulla dobila 37% glasov in ostala daleko najmočnejša. Komunisti, druga najmočnejša stranka, so dobili 22%, nekomunistična levica 20% in demokratična sredina 12%. Prihodnjo nedeljo bo drugi del volitev, ki bo odločil zmago med dvema glavnima kandidatoma v v olivnih okrajih, kjer včeraj ni nihče dobil absolutne večine.
PARIZ, Fr. — Vse kaže, da bo De Gaulle lahko nehoteno vladal Francijo še naslednjih pet let, če^ bo seveda ostal zdrav. Včerajšnje volitve v narodno skupščino so pokazale, da je njegova stranka v glavnem ohranila med volivci svojo dosedanjo moč. Včerajšnjih volitev se je udeležilo okoli 80% vseh volivnih upravičencev, po poročilu notranjega ministrstva so dobili: degaullovci 37%, komunisti 22%, nekomunistična levica 20%, demokratična sredi-
Iz Clevelanda j in okolice
Seja—
Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St.
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, zvečer ob 7.30 sejo v običajnih prostorih.
Skupne podružnice SŽZ imajo v sredo, 8. marca, ob enih popoldne sejo v St. Clair Recreation Centru.
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v SDD na Rechcr Ave.
Tisoč dolarjev nagrade za odkritje morilca—
Oblasti so razpisale $1,000 nagrade tistemu, ki bo pomagal najti morilca avtobusnega voznika W. J. Jacksona, ki so ga
]2%’ ostanek pa razne manjše skupine in neodvisni]našli mrtvega v soboto zjutraj
Predpretekli teden hude izgube na vietnamskih frontah
SAIGON, J. Viet. — Predpretekli teden je bil na vietnamskih frontah povezan z izredno velikimi izgubami. Komunisti so imeli 2,332 mrtvih. Tako katastrofalnega tedna ie niso imeli od srede novembra 1965, ko so v
enem tednu zgubil; 2,264 mož. x ^ ________________
Predpretekli teden rje tudi 1,108 vsakem volivnem okraju le po komunistov prebe:% :> na na- dva kandidata, edfcn DeGauPov
kandidati. Absolutno večino je dobilo v svojih volivnih o-krajih le 73 kandidatov, od tega 11 ministrov. Med njimi pa
ni zunanjega ministra Couve de Murvilla.________
stranka, ki jo
Ohio obšla strožje prometne predpise
Državna glavna skupščina obravnava zakonski predlog o novih predpisih za varnejši promet na naših cestah.
DeGaullova stranka, ki jo vodi ministrski predsednik G. Pompidou, je prepričana, da bo prihodnjo nedeljo dobila tolikšno število poslancev, da bo 'mela v skupščini absolutno večino. V dosedanji skupščini je imela večino v koaliciji z skupino radikalov. Komunistična stranka je dobila pri včerajšnjih volitvah le 8 poslancev proti 62 DeGaullovim, demokratska sredina 2 in nekomunistična levica 1. Prihodnjo nedeljo bosta
ob 2.20 na končni postaji na E. 105 St. in Dupont Ave. v temnem avtobusu, s katerim se je pripeljal tja. Morilec je pognal vanj od zadaj pet krogel, nato pa je mrtvega voznika oropal. Odnesel je $75. Umorjeni Jackson je bil star 39 let, poročen in oče 4 otrok.
COLUMBUS, O. skupščina pripravlja
Državna r guver-
Kitajska bo mirnejša
šele v par letih
WASHINGTON, D.C. — Bivši naš poslanik na Japonskem Reischauer spada med najbolj razgledane in trezne poznavalce
sprotno stran, kar smatrajo za izredno visoko število. Zgube so pa bile tudi velike v protikomunističnih vrstah. Ameriške čete so zgubile 119 mrtvih, dočim je bilo 919 ranjenih, vietnamske čete so imele 386 mrtvih.
Vse te številke pričajo, da se komunisti še zmeraj zapletajo v večje spopade, ki jim nalagajo velike žrtve. Napovedi, da se bodo omejili na partizansko vojskovanje, se zaenkrat še niso u-resničile.
Hudo so pa bili pretekli teden prizadeti prebivalci neke vasi v severnem delu Južnega Vietnama. Pomotoma sta vas napadli dve ameriški ali saigonski letali. Našteli so 95 mrtvih in okoli 200 ranjenih, ki so jih pa naši vojaki hitro prepeljali v naše bolnice. Vzrok nesreče še preiskujejo.
in eden opozicionalen. Vprašanje je, kako in v koliko bo nasprotnikom DeGaullove stranke uspelo povezati vse svoje sile in jih zbrati za skupnim kandidatom. Odločitev bo v velikih volivnih okrajih pri demokratični sredini. Če se bo ta pridružila DeGaullovim kandidatom, bodo ti zmagali v prenekaterih okrajih.
Verjetnejše je, da bo sredina podprla DeGaullovo stranko kot pa združeno levico, če tudi v posameznih slučajih, kjer bo kandidat sredini sprejemljiv, ni izključen skupen nastop demokratične sredine z levičarskimi skupinami.
nerjevi odsotnosti nove, strož-: vzhodne Azije. Zato na njegovo je predpise v prid prometni var-! besedo dajo dosti ne samo v ad-nosti. Najbolj bodo prizadeli šo-■ ihinistraciji. arrpak tudi na Ka-ferje in vozove! šoferjem ne bo ( pitolu. Te dni ga je na primer
Če se niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Tragičen nesporazum v aferi kongresnika Rowel la
smm
V rernensk prerok pravi
Sneg in dež, malo hladnejše, Naj višja temperatura 34.
' WASHINGTON, D.C. _ V ' aferi kongresnika Powella je predstavniški dom padel iz ene skrajnosti v drugo: dolga leta je trpel vse, kar je kongresnik Powell zagrešil; šele potem, ko se je kongresnikom zdelo, da je mera Powellove-ga počenjanja polna, se je odločil, da začne postopek proti njemu. Cellerjev odbor je stvar preiskal in jo presojal bolj s političnega kot z moralnega stališča. Zato ni predlagal za Powella največjo kazen, ki jo predstavniški dom lahko izreče. Plenum predstavniškega doma je predlog Cellerjevega odbora proti vsemu pričakovanju odbil in posadil Powella na hladno. To je bilo pretekli teden za politiko n a j v ečje presenečenje, večje od govora senatorja Kennedyja. Sklep predstavniškega doma pa ni bil le presenečenje, je bil tudi posledica tragičnega nesporazuma v boju za civilne pravice.
Kakor hitro je Cellerjev odbor po Novem letu začel obravnavati Powellov slučaj, so
se takoj oglasile črnske organizacije in očitale ne morda Powell ovim političnim nasprotnikom, ampak vsem belim Amerikancem, da hočejo Powella kaznovati zato, ker pripada črnski rasi in ne morda zato, ker je res velik grešnik. Da so črnske organizacije zagrabile za to bilko, se ne smemo čuditi. Črnci so videli cele rodove v belih samo so-
vo Powellovih umazanih poslov.
To je pa belo večino strašno zbodlo. Razburila se je, ker je videla v črnski taktiki očitek, da beli postopajo hinavsko, da ne napadajo Powella radi obtoženih dejanj, ampak radi njegove črne polti. Začeli so deževati protesti na predstavniški dom in kongresnike.
cele rodove v belih samo so- Ko niki s0 priznali, da so vražnika, ki jih sovraži le radi dobili na stotine _ nekateri
celo na tisoče! — protestnih pisem in brzojavk. Kongresniki so prišli Pod vpliv teh protestov in glasovali drugače, kot je predlagal Cellerjev odbor.
Če ves postopek proti Po-wellu utesnimo v meje stvarnosti, moramo reči: črnci so v svoji sodbi o mnenju belih o Powellu daleč prekoračili ra-
črne polti in jih povsod pritiska k tlom. Ko se je začel sedanji boj za civilne pravice, ki gre v glavnem le črncem v prid, se je pa zopet pokazalo, da je marsikateri zakon, sklenjen črncem v dobro, gladko stalno izigravan. To jih je samo potrdilo v veri, da so jim beli načelno nasprotni in da je zakonodaja njim v prid pravzaprav le pesek v oči javnosti in črnim idealistom.	^ p
Prišli so tako do zaključka, da sposobnost, da owe ov slu-morejo od belih kaj iztisniti čaj lahko presojajo z moral-$amo z nasiljem. Zato so tudi nega in ne s p° 1 mnega vidi-ves postopek proti Powellu ka. Beli so pa zapet napravili smatrali za' akt političnega napako, da so v1 e i samo Po-preganjanja in ne kot preiska- wellove napake, iso pa ob-
enem podčrtavali, da je na Kapitolu še dosti drugih podobnih — morda ne tako velikih grešnikov, ki jih je treba tudi kaznovati ne glede na to, kakšne polti so. Ako bi bila bela večina v predstavniškem domu to vpoštevala, bi se bila morda nagnila na stališče Cellerjevega odbora in afera bi bila verjetno končana.
Tako pa ni. Lahko se zgodi, da bo še bolj razburkala javnost, kot jo je. Naj Powell izbere katerokoli pot v svojo o-brambo, možnost, da potom nove zmage v svojem volivnem okraju v Harlemu pride zopet v Kongres, mu je odprta. Kaj naj pa takrat Kongres naredi z njim? Ali naj ga ponovno obsodi?
Pa ne samo to. Črnske orga-
zaslišal domov odbor za zunanjo politiko.
Reischauer je pri tem zasliševanju rekel, da misli, da se bo sedanja kitajska notranja zmeda umirila šele v par letih. Takrat bo Kitajska skušala najti novo obliko sožitja, najpreje z Rusijo, potem pa z Japonsko. Šele potem pridejo na vrsto druge države. Dokler kitajska ne uredi na novo svojih zvez z Moskvo, ni mogoče pričakovati, da bo spremenila svojo politiko do Vietnama.
Reischauer je prepričan, da je že dosedanja kulturna revolucija pustila za seboj globoke sledi v kitajskem javnem in zasebnem življenju, pa jih bo še več. Zato je naravnost predrzno vsako prerokovanje, kaj vse se bo še utegnilo zgoditi v tej ogromni deželi.
na kontrolo na vozovih brez vsakih znakov. Triletne legitimaci- V Gani je začelo cveteli je bodo pa veljale $3.75.	versko življenje
Zakonski načrt so podpisali AKRA. Gana. — Bivši dikta-člani legislature obeh strank. ^or Nkrumah je navdušen mar-Zadeva ni torej strankarsko po-1 ksjst in zaveroVan v brezbož-barvana, pa bo vkljub temu
sicer treba polagati znova izpitov, ampak vse ostale sposobnosti, kot na primer vid, bodo pa postavljene pod državno kontrolo.
Vsako motorno vozilo-bo dalje vsako leto najmanj enkrat strokovno pregledano, za kar bo treba plačati poseben prispevek, menda $5 za vsak voz. Vsak kandidat za šoferski izpit, star pod 18 let, bo pa poslan v obvezne šoferske tečaje na srednjih šolah. Izpiti, čelade in očala bodo obvezno vpeljali za tiste, ki se vozijo na motociklih. Sodniki bodo dobili pravico, da v nekaterih slučajih za vedno odvzamejo obsojencem šoferske legitimacije. Predvidene bodo tudi zaporne kazni do treh let. Posebno strog bo pa postopek proti pijanim šoferjem. Policija bo pa dobila pravico, da se vozi;
sprožila hude debate in dvignila dosti prahu.
Q
Z
da
rški delavci se vračajo iz Nemčije domov
ATENE, Gr. — 'Grška vlada je začudenjem morala ugotoviti, se je od 264,000 njenih de-
nost. Pa vendar bi bil rad posnemal Kristusa. Zato se je dal proglasiti za “zveličarja” svojega naroda. Ker mu je pa pravi Zveličar iz Palestine bodil narobe, je Nkrumah zmeraj bolj preganjal vse krščanske verske skupnosti, ki so se počasi morale u-mikati iz javnosti. Po njegovem
lavcev, kar jih je sedaj v Zahod- padcu je pa vera zopet dobila
svojo svobodo in versko življenje je zopet začelo cveteti.
To se je opazilo posebno lepo ob obletnici padca režima bivše-
________ __	jr_ _____ _ i ga diktatorja, ki so jo praznovali
Grčijo hude gospodarske posle-j 27. februarja. Kot nalašč so bile
ni Nemčiji, vrnilo že 70,000, ker v Nemčiji niso več mogli najti zaposlitve. Vladni krogi se bojijo, da se vračanje ne bo zaustavilo. To bo pa imelo za
zumno mejo in odrekli belim nizacije nameravajo letos prirejati manifestacije in demonstracije. So jih že napovedale. Ali jim ne bo vsaka sprememba v Powellovi aferi dala nov povod in novo gorivo za nemire in izgrede?
dice, kajti tudi tam vlada brez-I poselnost, ki jo povratniki le še povečujejo.
Problem je tudi politično nevaren. Brezposelni povratniki so se namreč navadili v Nemčiji na boljše življenje, kot ga imajo doma, in naravno niso zadovolj-Pri vsem tem pa stoji Grčija pred parlamentarnimi volitvami.
m.
še
ta dan cerkve vseh krščanskih skupnosti polne vernikov, ki so pri tej priliki zvedeli, da je Nkrumah hotel zadaviti njihove verske skupnosti, kakor hitro bi se vrnil domov iz Kitajske. Se je vrnil, toda ne domov, ampak k sosedu, gvinejskemu predsedniku Secou Toure, od koder sedaj rovari proti sedanji ganski vladi.
itfU AMERIŠKA
mmum
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
to Združen*? države:
$18.00 na leto; $8.00 za pol leta, $5.00 za Z mesec* Kanado ta dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
■lilted States-
$18.30 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months snada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 45 Monday, March 6, 1967
Indijske volitve
Ko so Angleži dali bivši indijski koloniji neodvisnost, so Kitajci rekli, da se ne bojijo nobene tekme z novo republiko, kajti Indija je zanje še zmeraj le zemljepisni pojem, ki so iz njega v Londonu napravili kolonijo, neodvisnost pa še ni ustvarila zavesti o indijski narodni skupnosti. Kitajsko stališče je naletelo na hudo kritiko, ki se je zdela upravičena. Nova indijska republika se je takoj uveljavila kot dežela, ki se zna vladati po načelih svobodne demokracije, indijsko prebivalstvo je torej pravi narod. Zagovorniki indijske demokracije so pa spregledali dve dejstvi. Kar je bilo takrat indijske narodne zavesti, jo je rodil skupen odpor proti angleški kolonijalni upravi. Na drugi strani je Indija imela srečo, da je vodstvo njene politike prevzel pokojni Gandhi, ki so mu vsi Indijci brez vsakih zahrbtnih misli verovali. Isto zaupanje je užival tudi njegov naslednik Nehru, deloma pa tudi tretji predsednik Ša-stri. Indija je torej imela nad dve desetletji pravo politično vodstvo, ki je varovalo narodno in politično edinstvo dežele.
Zadnje volitve so pa pokazale, da to še ni zadosti in da je v indijskem narodu šibek ravno glavni steber politične svobode: stalno ravnovesje domačih političnih sil. Takega ravnovesja ni bilo nikoli, to se je pa pokazalo šele pri sedanjih volitvah.
Dolga desetletja je v Indiji vladala kongresna stranka. Svojo politično moč je črpala iz svoje zgodovine. Vodila je namreč boj za indijsko neodvisnost pod spretnim in potrpežljivim načelstvom pokojnega Gandhija in njegovih sodelavcev. Ko je dežela dobila neodvisnost, je bila kongresna stranka kar po naravi poklicana, da prevzame javno upravo. Resda se je že v začetku pojavila opozicija, toda bila je razbita na lokalne stranke in ni pomenila za kongresno stranko nobene politične nevarnosti. Ker je bila kongresna stranka v rokatfsocijalistieno usmerjenih politikov, ki so hodili v šolo pri angleški delavski stranki, se je opozicija usmerila v glavnem v konservativne in nacijonal-ne struje, le nekaj opozicije se.je nabralo okoli komunistov in njihovih simpatizerjev.	_
Na drugi strani pa tudi konservativna stranka ni bila Bog ve kako močno konsolidirana. Indija je bila od samega začetka federalna republika, ki sedaj obstoja že iz 17 držav, pa se jim še ne vidi konec. Zmeraj novi deli indijskega prebivalstva se oglašajo in zahtevajo svojo državnost. Pri tem se sklicujejo na svojo narodnost, politično tradicijo, vero, sistem kast, gospodarske razmere itd. Zato kongresna stranka obstoji iz državnih strank, Njena konstrukcija je torej v marsičem podobna ameriškima strankama. Tudi pri nas imamo 50 republikanskih in 50 demokratskih strank, v vsaki državi po eno, ki imajo sicer skupen glavni odbor, toda v glavnem se srečajo le vsako četrto leto na predsedniško konvencijo. V Indiji takega vezila manjka in to se zmeraj bolj čuti. Resda ima stranka centralno upravo, toda sredobežne politične sile se vedno bolj uveljavljajo. V centru stranke manjka pač močnih političnih osebnosti, ki bi imele naroden vpliv. Dočim takih osebnosti v centralnem vodstvu ni, se pa tam množijo prepiri in trenja med posameznimi uglednejšimi kongresnimi voditelji. Vsak med njimi se pa opira na politično moč svoje države. Da je pri takih razmerah strankino delo pešalo, je razumljivo. Stranka ni znala ne zbojšati javne uprave ne postaviti socijalen program, kot ga narod želi, volivci so začeli na tihem zgubljati simpatije do nje.
Na drugi strani so lokalne politične struje dobivale zmeraj več veljave. To se je videlo že pri volivnem postopku. Znani desničarski konservativci so se že pojavili kot kandidatje. Preje takega poguma niso imeli, ker so. se bali kongresnih tekmecev. Močno so narasle tudi liste kandidatov. Vse to ni pomenio nič dobrega za kongresno stranko. Zmeraj več je bilo pesimistov, ki stranki niso prorpkovali lepe bodočnosti. Imeli so prav.
Vlada je kot napovedano objavila 25. februarja prve volivne rezutate. Niso dokončni, pa vendar jasno napovedujejo hud poraz kongresni stranki. V prejšnjem parlamentu je imela 364 mandatov od 520, sedaj jih bo imela okoli 280, Preje je imela kvalificirano dvetretjinsko večino, danes bo spravila skupaj komaj navadno. Seveda bo še zmeraj morala sestaviti vlado, ker druge stranke sploh ni, da bi mogla storiti kaj takega.
In ravno v tem je slabost sedanjega indijskega političnega stanja. Kongresna stranka nima močne opozicijske stranke, ki bi lahko prevzela vlado in razpisala nove volitve z upanjem, da naj njih zmaga, kot je to lani storila angleška delavska stranka. Indiji manjka torej ravnovesje političnih sil. Če pade vlada kongresne stranke, ni nikogar, ki bi v parlamentu mogel sestaviti solidno koalicijsko vlado.
Tako stanje je voda na mlin tistim strankam in stru-, vi in Muri. Lanska jesen bo osta-! jam, ki hočejo krepiti politično veljavo posameznih držav la doma v Sloveniji dolgo v spo-. na škodo federacije. Takih sredobežnih sil je pa v Indiji minu. September in oktober sta več, kot si predstavljamo. Ravno zato je indijska politična bodočnost tako temna.
Je pa to škoda za ves svobodni svet. Indija je političen reprezentant svobodnega sveta v Aziji in kot taka pomeni v Aziji ravnovesje med politično svobodo in komunistično diktaturo.
Je pa tudi v Aziji poskrbljeno, da drevesa ne rastejo v nebesa. Opešala je tudi kitajska komunistična diktatura.' ga smo bili vajeni prejšnja leta, Tudi tam se lahko zgodi, da bo posledica sedanje “kulturne letos ni bilo toliko, čeprav so revolucije” parcelacija kitajske javne uprave na posamez- bile vse trgovine bogato založene dele, kjer bodo vladali lokalni mandarini, morda rdeči, ne z raznimi predmeti, ki so hi-morda drugače pobarvani, morda pa tudi brez barve.
Političen položaj ni torej v Aziji rožnat. Od tega ima pa škodo ves svet. Azija razbita na dele, je zmeraj pome-' sam Božič pa se je uredilo in nila nevarnost za mir, tako pravi zgodovina. Zato bi bili škotska se je odela v lepo snež-dvakrat srečni, ako bi dočakali čas, da se vsaj Indija zopet politično konsolidira.
bila izredno topla, tako, da so oktobra v nekaterih predelih cvetela sadna drevesa.
Božič 1965 je bil lep in miren, cerkve polne vernikov, ki so pristopali k angeljski mizi. Tistega šumečega hrupa reklam, katere-
tro pošli. Vreme pred prazniki je bilo megleno in deževno, na
I
BESEDA IZ NARODA
Rojak h Velika Britanije piše
ABERNANT, Vel. Brit. — Leto 1966 je že davno za nami. Bilo je polno veselih in žalostnih dogodkov, ki mi bodo vedno ostali v spominu.
Kdo ne ve o strašni nesreči, katera se je dogodila 21. oktobra 1966, kmalu po deveti uri dopoldne v vasi Aberfan v Južnem Walesu, ko je plaz nasipine rudnikov zasul ljudsko šolo in je pri tem našlo smrt 150 otrok, starih od 6 do 11 let, devet odraslih od teh pet članov učiteljskega zbora? O tej nesreči je Ameriška Domovina že poročala in jaz bi dodal le še nekaj podrobnosti.
Naselje Aberfan leži v ozki dolini med Mertheryem, katera se razširi šele v smeri proti Cardiffu. Obdana je z visokimi naravnimi hribi in z visokimi kupi odpadkov okoliških premogovnikov, iz katerih črpajo premog že nad 60 let. Kraj, odkoder poročam, je le kakih 10 km oddaljen od kraja nesreče. Bil sem na delu v rudniku, ko smo bili o-krog desetih dopoldne alarmirani za pomoč pri reševanju. Ko smo bili že v avtobusih, kateri bi nas popeljali na kraj nesreče, je prišlo telefonsko sporočilo: “Iskrena hvala za pripravljenost in ljubeznivost. Pri reševanju je že nad 3000 oseb in bi Vaša navzočnost samo povečala gnečo.” Tako smo se vrnili na delo v rudnik. Naslednji dan, v soboto, sva z rojakom skušala priti na kraj nesreče, pa je policija preprečila vsak dostop, razen rešilnemu osobju, ambulancam, zdravstveni službi, tamkajšnjim prebivalcem in svojcem ponesrečencev. In prav je bilo tako. Že itak ozke ulice naselja so bile oolne obupanega ljudstva in bi radovedneži povzročili samo ne-ootrebno nadlego.
Od naših rojakov živi v tistem kraju g. Ferdo Pristave, rodom iz Borovnice. Je poročen z neko domačinko in ima dva šoloobvezna sinova, katera sta pred šestimi tedni zapustija tisto šolo in odšla v drugo, višjo, ter bila tako rešena smrti.
Žalostna vest o nesreči se je hitro razširjala po vsej deželi in vse je sočustovalo s svojci pone-rečencev. Vsa reševalna akcija, rudarji, gasilci, am b ulanca, zdravniško osobje, policija in vojaštvo je delalo naporno nad en teden ter z največjimi napori skušalo rešiti, kar je bilo mogoče. Šola je stala ravno pod hribom . plaza, katerega 2-milijon-ska teža raznega materijala odpadkov se je z vso silo in brzi-no spustila na njo. V šoli je bil ravno pouk. Nad 200 otrok je bilo v šoli. Tridesetim je uspelo pravočasno pobegniti, dvajset so jih reševalci potegnili že na pol mrtvih izpod plaza. Pri reševanju so bili ves čas navzoči meto-dijski, anglikanski in katoliški duhovnik, saj je bilo med mrtvimi tudi deset katoliških otrok irskega in italijanskega porekla. Pogreb vseh žrtev je bil v četrtek, 27. oktobra 1966, ob veliki navzočnosti ljudstva. Cerkvene pogrebne obrede so opravili trije škofje iz Cardiffa. Pogreba so
se zelo častno udeležili vsi predstavniki vojaške in civilne oblasti. Katoliški nadškof je za nedeljo, 23. oktobra, zvečer odredil Requiem za ponesrečence po vseh cerkvah ogromne nadškofije. Molitve za vse žrtve so opravile tudi vse druge veroizpovedi. Organizirala se je takoj akcija za pomoč prizadetim v materij a-lu in gotovini. Do srede letošnjega januarja se je zbralo v gotovini 1,500,000 funtov in darovi še prihajajo. Kanada je poslala lepo denarno darilo v znesku 30,000 funtov, globoko je segel v žep tudi stric Sam. Dva dni po pogrebu je obiskala tamkajšnje prebivalce v spremstvu soproga kraljica Elizabeta in se na pokopališču nad množico grobov nedolžne mladine zjokala.
Vzrok nesreče je težko ugotoviti. Razne komisije se trudijo, da ugotove resnico. Vzrok bo verjetno dolgo, suho jesensko vreme, vsled katerega so se v ogromnem kupu naredile razpoke. Tri dni pred nerečo je močno deževalo, voda je zalila raz-pokiine in omehčala peščevje, gramoz in ilovico, nakar se je vse to začelo polagoma pomikati proti dnu. Ko je vsa ta ogromna teža izgubila ravnotežje, se je z vso silo spustila v dolino in ravno šola je bila njena strašna žrtev.
Hujšo katastrofo je deset dni kasneje doživela Italija, ko je ciklon divjal celih pet dni nad 7"
^	J-	TiSll
polovico njenega ozemlja in hotel uničiti vsa njena plodna polja in cvetoča mesta. Florence in okolica sta mi dobro poznana, saj je bilo tam blizu koncentracijsko taborišče Rennicci, kjer smo v letih 1942-43 pošteno stradali, toda ne po zaslugi dobrega tamkajšnjega ljudstva. Leta 1962 sem si površno ogledal to lepo mesto, biser svetovne umetnosti. Danes je precej razdejano po strašni poplavi. Polagoma se obnavlja, kar je mogoče, a vzelo bo več let, da bodo Florence zopet dobile prvoten kras. Nad tisoč let ne pomnijo tam sličnega neurja. Tudi Koroška je ob tej priliki mnogo trpela. Vzrok besnenja viharjev, zlasti v goratih predelih, navajajo nesmiselno izsekavanje gozdov in tako se narava sama maščuje nad neumnostjo človeštva. Isto občutijo danes tudi drugod, tu pri nas, v deželi strica Sama, v Jugoslaviji in drugje. Posebno skrbno pa čuvajo gozd Nemci in so res strokovnjaki v tem oziru. Judje skušajo svoj Izrael spremeniti v gaj cipres, cedrov in oljk in imajo menda že lepe uspehe v tem. V Jugoslaviji so že pred desetimi leti zaščitili gozd in začeli zasajati vsa gola gorska o-zemlja z gozdnim drevjem. O lepoti naših gozdov je zapel pesnik že pred 70 leti:
“Gozdi šumeči klanjajo glave, silni viharji divje besne . .
Tudi Slovenija je v začetku decembra občutila strahoto poplav. Posebno prizadeti sta bili
no obleko. V radost Božiča pa je zopet kanila solza žalostnih, ker je bilo ob praznikih 136 smrtnih prometnih nesreč in nad 300 težko ranjenih. Ogromen promet, megla, drznost in alkohol so največ krivi nesreč. Policija je takoj ukrenila najstrožje ukrepe in za Novo leto je bilo samo pet smrtnih slučajev.
Mi Slovenci smo Božič prav lepo preživeli. Ves advent so nas in Hrvate duhovno pripravljali po naselbinah ob sobotah in nedeljah naši čč. duhovniki, msgr. Kunstelj, p. g. Kokalj in prof. Grgič. Tudi sv. Miklavž nas je obiskal in na večih krajih obdaril našo mladino in tudi starejše. Nas mora ta božji svetnik imeti že rad, da nas nikoli ne pozabi. Polnočnice so bile v Rochdalah, v Bedfordu in v Našem domu v Londonu. Povsod je bilo mnogo ljudstva in povsod se je slišala naša pesem.
V	Helms hore-Lancashire so rojaki iz . Rochdale pod vodstvom g. prof. Iliča v cerkveni dvorani zapeli več naših božičnih pesmi in bili nagrajeni z o-bilnim aplavzom.
V	Bedfordu so naši rojaki zelo marljivi. V St. Martin’s Hall so 3. decembra 1966 naši otroci zelo lepo podali igrico .“Sirota Jerica”. Igra zahteva ogromno dela in dobre volje. Na igri je bilo mnogo gostov, Srbov, Angležev, med temi tudi predstavniki katoliške, pravoslavne in anglikanske cerkve, in tudi princ Andrej z družino. Igrica je bila 11. decembra ponovljena v Londonu v cerkveni dvorani sv. Ane, pod katero faro spada Naš dom. V nedeljo, 18. decembra, pa so bed-fordski otroci tam postavili pod božičnim drevescem žive jaslice.
Drugod, po manjših naselbi-so naši rojaki prav lepo preživeli praznike v smislu naših lepih starih običajev. Skoro vsaka družina si je postavila lepe jaslice, nekatere so bile naravnost umetniške. Prav domače razpoloženje so poleg domačih jedi in dobre kapljice povzročile slovenske božične plošče, izdelane v U.S.A. in lani prvič v Ljubljani.
Novo leto so rojaki skoro povsod pričakali zbrani pri sosedu. Ni manjkalo ničesar za želodec in grlo in v veselem razpoloženju so potekale ure leta 1966. Ko je odbila ura polnoči, smo si veselo drug drugemu voščili “Srečno in veselo novo leto!” Ob misli na morebitno brezposelnost, na vojno nevarnost in drugo, kar o-groža trenutno ves svet, je vsakdo vzkliknil:	“Kakor je božja
volja, pa naj se zgodi!” Kmalu smo se razšli na svoje domove in ko je napočil dan, odšli v cerkev in se priporočili Bogu za varstvo in pomoč v letu 1967.
(Konec na 3. strani)
Vink® iraiem
Iz Rima poročajo žalostno novico. Dne 3. februarja 1.1. je umrl Don Vinko Brajevič. Dne 6. februarja je bila zanj v cerkvi sv. Hieronima pogrebna sv. maša, nato pa pogreb na rimsko pokopališče.
Rajni Don Vinko Brajevič je bil katoliški duhovnik. Dolgo vrsto let je bil časnikar ter je v Splitu izdajal dnevnik Nova Doba. S Slovenci je imel zelo dobre
Obsežni varnosini ukrepi ob Titovem obisku v Avstriji pretekli mesec dosegli svoj cilj
Avstrijske oblasti so prijele pred hotelom Imperial, kjer je Tito tekom svojega obiska prebival, nekega Hrvata in našle pri njem revolver z 18 naboji. Dejal je, da je “Tito morilec in bandit” in da je prišel na Dunaj on zato, da “nekaj napravi”.
Prejšnji mesec je bil predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito pet dni na uradnem obisku v Avstriji. Brez dvoma je užil mnogo časti, videl marsikaj lepega, bil v ospredju zanimanja in predmet splošne pozornosti. Vse to lepo razpoloženje pa je pokvarila vest, da je v četrtek, 16. t. m., avstrijska policija pred hotelom Imperial, — kjer je Tito na Dunaju s svojim spremstvom stanoval — aretirala 26-letnega Jugoslovana hrvaške narodnosti Mirka Gabrovca, ki že nekaj let živi v zahodno-nem-škem mestu Karlsruhe. Pri Gabrovcu so našli revolver z 18 naboji. Seveda ga je policija takoj priprla in začela z zasliševanjem. Gabrovec je dejal, da je Tito “morilec in bandit” in da je prišel z namenom, da “nekaj napravi”. Gabrovca je nato policija predala sodišču, da ga sodi zaradi nedovoljene nošnje orožja in nezakonitega vstopa v državo.
Policija je aretirala tudi štiri državljane avstrijske narodnosti, ki so se označili za komuniste kitajske usmerjenosti. Prišli so pred hotel “Imperial”, da tam razvijejo napis s pro ti titovskimi gesli, toda bili so odstranjeni, predno so mogli namero izvesti. Po kratkem zaslišanju so bili spuščeni na svobodo.
Titov obisk je dal avstrijski policiji sploh mnogo dela. Že pred nekaj meseci je pregledala seznam vseh sumljivih oseb, zlasti jugoslovanskih emigrantov in jih postavila pod nadzorstvo. Prav tako so prerešetali ideološko pripadnost vseh, ki stanujejo nasproti hotel “Imperial”. O-kna vseh stanovanj, ki gledajo na ceste, kjer se je vozil Tito, so morala biti zaprta.
Tudi povratek z osebnim vlakom predsednika Tita je imel pečat splošne mobilizacije avstrijskih varnostnih sil. Pri tem je sodelovalo okoli dva tisoč policijskih agentov, nad vlakom so letali helikopterji, ob progi po cesti so drvele policijske izvidnice. Ko se je Tito m nekaj ur ustavil v Gradcu, se je prizor ponovil. Policija je pregledala vhode k vsem podzemeljskim kanalom, ki so okrog glavne postaje in pod cestami, koder se je vozil Tito. Ko je “modri vlak” zapustil pri Špilju avstrijsko ozemlje, so se gotovo avstrijske oblasti 'globoko oddahnile, verjetno
javne delavce, z dr. Korošcem ie pa stalno vzdrževal osebne in pismene zveze. Zato je dobro poznal njegovo politiko in ozadje mnogih dogodkov in zato dobro vedel, da ni bila naperjena proti Hrvatom. To je odkrito povedal v nekrologu, ki ga je ob Koroščevi smrti osebno napisal za svoj list in je bil to eden najbolj
pa tudi sam Tito in njegovo spremstvo. Ni namreč prijetno biti odgovoren za varnost človeka, o katerem je sam vodilni hrvaški komunist dr. Bakarič dejal, da “ne manjka v tujini Hrvatov, ki bi radi Tita likvidirali.” Brez dvoma bo imel avstrijski državni poglavar Jonas, ko bo vrnil Titu obisk, mirnejše potovanje. Njemu ne bo nihče stregel po življenju. In zakaj ne? Ker je prišel na oblast na demokratičen način, Tito pa potom krvave revolucije.
Nas Slovence pa zanima v zvezi s Titovim obiskom še nekaj drugega: ali je njegov obisk kaj utrdil položaj slovenske manjšine na Koroškem. Iz vsega pisanja listov kakor tudi iz izjav, ki so jih podali Tito in avstrijski državniki, bi mogli sklepati, da je v tem oziru vse v redu.
Tako se je avstrijski zunanji minister Tončič-Sorinj znebil izjave, da je bil v zadnjih letih razvoj na področju odnosov države do slovenske in hrvaške manjšine tako ugoden, da to vprašanje pri pogovorih ni imelo večjega pomena. Zdi se, da je jugoslovansko odposlanstvo to mnenje v polni meri delilo, saj skupno poročilo o obisku in razgovorih, potem ko da velik poudarek volji po razširitvi in u-trditvi gospodarskih stikov med obema državama, probleme z u-gotovitvijo, da je opazen napredek v uresničevanju pravic o-beh manjšin, ki kot to dokazujejo zadnja leta, v vedno večji meri delujeta v smeri povezovanja dveh sosednih držav. Avstrijska stran pa ponovno poudarja, v svoji je preizkušeni taktiki batin in obljub, da se bodo kulturni in gospodarski interesi manjšin stalno boljšali ob soglasju samih majšin. Fraze, ki lahko pomirijo Tita in beograjske kroge, ne morejo pa uliti zaupanja članom prizadetih manjšin, ki iz dneva v dan doživljajo izigravanje dunajskih oblasti.
Zato slovenski manjšini na Koroškem prav malo koristi Titova izjava, ki jo je izrekel ob priliki sprejema v palači Palla-vicini na Dunaju odposlanstvu koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, da ima manjšina pomembno funkcijo povezovanja med narodi in državami ter da je prepričan, da bo sedanje izredno ugodno vzdušje v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo pospeševalno delovalo tudi na reševanje manjšinskih problemov.
Za Tita je po njegovih lastnih besedah, ki jih je povedal zbranim časnikarjem ob svojem povratku v Beograd, glavno to, da se med obema državama, med katerima da ni večjih nerešenih vprašanj, okrepijo medsebojni osebni, gospodarski in kulturni toplo pisanih člankov o Korošcu, stiki ter turizem. Zato bo jugo-Po vojni je rajni Vinko Braje- slovanska uradna politika kot do vic kot katoliški duhovnik živel sedaj skrbno pazila, da se ne bo
v zavodu sv. Hieronima v Rimu.
Don Vinko je bil eden redkih brvatskih izobražencev, ki so slovensko narodno-politično stališče in njegovo razvojno črto od leta 1917 dalje dobro razumeli, jo cenili in jo spretno in uspešno branili. Ker je bil znan in odločen krščanski demokrat, se je moral umikati pred fašisti, ustaši in komunisti in zato dočakal konec življenja v izgnanstvu. Bil je izredno blag mož in je na vsakogar napravil vtis plemenite dobrotljivosti.
Bog mu daj večni mir!
M. K.
ribniška in mirnska dolina. Opu- zveze. Poznal je osebno vse vid-stošeni so bili tudi kraji ob Dra- nejše slovenske časnikarje in
Dolge jezerske obale HASVILLE, Ten. — Umetna jezera za jezovi v porečju Tennessee imajo skupno preko 10,000 dolge obale.
vtikala v raznarodovalni proces, ki ga izvaja avstrijska vlada nad svojima slovanskima manjšinama, kajti ne kaže, da bi se z iz' postavljanjem za koristi manj' šin pokvarilo ugodno vzdušj6 meddržavnega sodelovanja.
❖
Po pisanju avstrijskega čašo' pisja je stalo Avstrijo čuvanj6 Tita, Jovanke in njunega dr^' štva vsak dan milijon šilingev’ precej več, kot je nekdaj stal° Avstro-ogrsko vzdrževanje čuvanje vsega dvora s cesarje#1 in kakimi tremi ducati nadvoj' vod.
Listi so ob tej priložnosti r32 lagali položaj Jugoslavije in P0, ložaj v njej, pri tem je z#ar) “Montag” pripomnil:	“Jugosl°
vanska država mora v kratk6^1 propasti v sporih med narodi-'
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L ERMITE
“Naj bo, da bosta “gospoda” imela svoje veselje!..
In Rolanda zapoje ... toda to ni več isto dekle... ne več isti glas ... ne več ista pesem ... Med “sedaj” in “pravkar” leži razdalja, ki loči veliko od malega... svobodo od ubogljivosti: Notri je, in: Klanjam se! za izvoljenko ozira se.
On do Vas me je poslal, da ga ne pozabite.
Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva...
Ko je odpela kitico, se je postavil Roger Maude tako-le:
“Prav dobro razumem občutek gospodične Rolande. In vkljub neprecenljivemu užitku, ki mi ga nudi njen krasni glasek, se rad odpovem koncu romance, če ji ima petje pokvariti izlet.
Teti Ceciliji ni bila ta priprošnja nič kaj všeč:
“To ni prav, gospod Roger!”
“Pa vendar ...”
“Nič vendar. Rolanda je pesem začela in spodobi se, da jo konča!...”
Rolanda je hvaležno pogledala mladeniča, ki ji je viteško ponudil svojo pomoč. Toda predobro je poznala svojo teto, ki je bila nedvomno zelo dobra, toda... tako občutljiva v nekaterih ozirih ... Radi tega se je bila naučila, kakor prijatelj Pen-tapon, da je radi posledic bolje, če se ne upira.
Zato je nadaljevala, spet nekoliko bolj “za se”:
On do Vas me je poslal, da ga ne pozabite.
Mnogo sem jih po'zabila, tudi njega zapustila.
Vijolica naj ga ima— en, dva; en, dva ...
In z glasom, ki je postal spet Zveneč, je Rolanda zapela, da se je razlegalo po hosti:
Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila...
Na poti, ki je bila posuta z drobnim kamenjem in ki je prehajala v peščeno pot, je bilo slišati tedaj počasno peketanje konja, čigar umazanorumeno barvo je bilo več slutiti nego videti skozi listje.
Na konju je jahal mladenič, ki so mu visele noge ob trupu, a je bil zravnan ter je nosil čelo po konci... morda okoliški kmet, ki se je vračal domov.
Ne teta Cecilija, ne Parižana, nista zapazila jezdeca, ki je šel ndmo ... Saj je takih videti nešteto na otoku! ...	.
Edino Rolanda je prepoznala barvo Eilbertu naj ljubšega konja, na katerem je vedno jahal, kadar je šel na oddaljena zemljišča, ki so jih imeli njegovi starši v vieilški okolici.
Edina?... Ne. Stari silen hentapon, ki ga je zmerom mučila nenasitna lakomnost po sočnih pašnikih, je bil privlekel že ‘— kakor polž svojo hišico —■ Voziček na pot, kjer je jezdec baš šel mimo.
Tudi on je poznal umazano-rumeno barvo konja... o, še Predobro jo je poznal.
Iztegnil je proti njemu svojo Podolgovato rjavosivo glavo in s svojimi nespodobno zelenimi Ustnicami mu je nekaj pošepnil, bar je konjiček takoj razumel In kar bi se v človeškem jeziku reklo tako-le:
“Če smem kaj svetovati tvo-lemu gospodarju, dovoli, da mu svetujem, naj gre svojo pot dalje. Danes ni primeren dan ...
je sploh kateri dan primerni ... Oh, te ženske! ...”
Jezdec odjezdi, izravnan na svojem konju, ne da bi se ozrl.
Toda v hipu, ko je Rolanda zamenjala poslednjo kitico:
Mnogo sem jih pozabila, ludi njega zapustila...
se je oglasil slovesno topel, zveneč moški glas, a vendarle nekoliko se tresoč, v veliki gozdni tišini:
O	Magali, ma tant amado.
Mete la testo au fenestroun!
Gospod voditelj in Roger Maude sta prisluhnila, a nista ničesar umela.
Rolanda je obmolknila ... Teta Cecilija je privzdignila glavo. In obe ženski sta umeli.
Poslednje kitice deklica ni dokončala.
Jezdec, tam doli, je svojo končal.
“Kaj pa, če bi se zdaj podali v Herbaudiere? ...” je nenadoma vzkliknila teta Cecilija, da bi končala zadrego, ki je vse uklonila na mestu, kjer so stali.
“Naprej, v Herbaudiere!...” je ponovil gospod voditelj.
Zajeli so Pentapona, ki se je bil že lotil vinskih trt, in vsak je zavzel svoje mesto na vozičku.
Toda na ostanku poti je zapadla družba v neizrekljivo nerodnost, ki jo povzročajo stvari, o katerih ni vredno, a vendarle žalostno, skoro neprijetno govoriti ...
XVIII. poglavje.
Tistega večera sta dva mlada človeka storila istočasno nekaj podobnega in različnega.
Desno ob cesti, ki pelje v Pler-baudiere, stoji staro znamenje, križ iz sivega kamena, ki je ves obraščen z zlatim mahom.
To znamenje je bilo postavljeno pred mnogimi stoletji v obrambo pred prikaznimi črnih volov in fantomov; zato so mu dali nenavadno obliko.
Ob vznožju tega znamenja se je vršil eden najstrašnejših bojev, kar jih je videl otok ob času revolucije; tako so ga imeli domačini v visoki časti, zlasti kadar ni bilo letoviščarjev in so otočani spet zlezli v svoje stare navade. ■
Pred tem znamenjem se je torej tistega večera ustavil mlad jezdec, ki je jahal na konju uma-zanorumene barve, ki je barva najboljših konj na otoku.
Jezdec se je spustil iz sedla in povedel konja za povodec na travo, ki je rastla okrog znamenja.
Tam se je ustavil.
Odkril se je, pokrižal in v večnem mraku začel takole svojo molitev
“Ti, ki si dejal: ‘Ni dobro človeku samemu biti...’ ”
... Ti, ki si Bog našega plemena, ki Ti je ostalo v Franciji med vsemi naj zvestejše, kajti ta otok je bil od nekdaj zavetje vseh tistih, ki so se borili za prestol in za oltar.
... Ti, ki si videl na tem mestu borbo in pogin naših.
... Naših!
... Po teh poljanah najdeš povsodi takih Filbertov, ki so na tem mestu pali... kakor dve moji stari teti, ki so jih ‘modri umorili’ in ki spijo svoje poslednje spanje pod visokimi topoli v la clairški zemljici.
... Ti, ki si videl pariške lopove in grozodejstva, ki so jih počeli na tem otoku, ki je naš, ne njihov.
... Ti, ki si videl kako so ustrelili najpogumnejšega med pogumnimi, gospoda d’Tlbee, viteza brez bojazni in prikora... in osemnajst sto naših, ki so bili kot jetniki zaprti v noirmoutier-ški cerkvi...
... Tebe, ki so Te tako tajili in preganjali... in ki Te še dandanašnji tajijo in preganjajo, kličem na pomoč, v težki uri svojega življenja, kakor sta mi oče in mati od nekdaj polagala na srce.
(Dalje prihodnjič)
Rojak iz Velike Brllaetife piše
(Nadaljevanje z 2. strani)
V	Bedfordu je bil na Novega leta dan v cerkvi sv. Jožefa koncert božičnih pesmi. Peli so Angleži, Ukrajinci in Slovenci. Naši so zapeli pesem: Glej zvezdice božje. Nad jaslicami so bila napisana voščila v petih jezikih. V slovenščini v sredini: “Blagoslovljen Božič”.
V	novem letu nas kljub iskrenim željam za vse dobro še vedno spremlja neljuba brezposelnost. Stanje se je precej izboljšalo, vendar je še vedno resno. Precej so krivi razni nepotrebni štrajki, ko zastane ves obrat in so v škodo celotnemu gospodarstvu. Prav je, da so štrajki, kadar gre za korist delavca in skupnosti, toda večni, nepotrebni štrajki pa vse oslabijo. Hvala Bogu so se ljudje streznili, gredo mirno na delo, a obenem čuvajo svoje interese. Vlada se na vse načine trudi in prizadeva, da omili in odstrani krizo. Včasih uspe, večkrat tudi ne. Brezposelnost se širi tudi po vsej za-padni Evropi in vse išče skupne rešitve in upajmo, da trud ne bo zaman. Kljub vsemu temu pa cene artiklom naraščajo z dneva v dan. Po moji sodbi podpira brezposelnost moderna tehnika, ko sama, brez človeške roke o-pravlja vsa dela naglo in množično. Človeku odvzema zaslužek, cene izdelkom pa niso nič nižje. Kar bi zaslužil človek, pospravi stroj! Stroj naj bi bil človeku v pomoč in olajšavo težkega napornega dela, ne pa tiran. Upajmo, da so bodo vse težkoče sodobnosti pametno in pravično rešile.
Naše rojake tukajšnja brezposelnost ni dosti prizadela. Tisti pa, ki so brez dela, dobivajo toliko pomoči, da se primerno preživijo. Na spomlad se bo delo zopet bolj na široko odprlo in ljudje bodo prišli do boljšega kruha.
Naš dušni pastir monsignor Ignacij Kunstelj je na predlog škofov v Sloveniji imenovan za glavnega direktorja vseh slovenskih duhovnikov in vernikov v zamejstvu. Častna služba, toda polna odgovornosti in dela in ni čuda, da dobri g. Nace ni preveč zadovoljen z njo. Ostal je kljub visokemu odlikovanju preprost in ponižen in govori po sv. Pavlu: “Po milosti božji sem, kar sem.” Na pepelnično sredo,
3.	februarja 1967, je bil monsignor Kunstelj sprejet pri sv. Očetu v Rimu. Pripovedoval nam je takole: “Sv. Očetu so razmere našega naroda doma in v zamejstvu dobro poznane. Zelo se je zanimal za vso našo e-migracijo. Jo zelo spoštuje. Ob koncu je sv. Oče rekel: Pozdravite mi vse Slovence v emigraciji. Ostanejo naj zvesti veri svojih očetov. Veliko molim za nje in vsem podeljujem svoj a-postolski blagoslov.”
Bog naj spremlja č. g. Naceta na vseh njegovih dušnopastir-skih potih med rojaki po vsej
zemeljski obli in rosi naj nanj svoj obilni blagoslov.
Tragična smrt č. g. dr. Andreja Farkaša letošnjega januarja je globoko odjeknila tudi tu, kjer živi njegov nečak g. Roman Farkaš, kateremu izrekajo rojaki prav iskreno sožalje. Pogreba č. g. Farkaša v Bridgepor-tu se je udeležil tudi naš župnik, msgr. Kunstelj. Povedal nam je, kako veličasten pogreb je pokojnik imel, dokaz globoke žive vere in ljubezni vflih faranov Sv. Križa do svojega dušnega pastirja. Pokojnik se je pridružil ostalim našim vrlim duhovnikom, kateri počivajo na istem pokopališču, župnik Golob, dr. Jura-nič, dr. Kuhar. Naj v miru božjem počivajo na tujih tleh ter pri Bogu uživajo večno plačilo. Novi gospod župnik pri Sv. Križu v Bridgeportu, dolenjski rojak, g. prof. Lojze Hribšek, bo gotovo nadaljeval delo svojega prednika v čast in slavo božjo in v korist slovenskega naroda. Da, precejšnje število naših dobrih duhovnikov je v zadnjih desetih letih našlo smrt na trdem cestnem asfaltu na ameriških tleh. Leta 1952 se je v Kanadi ponesrečil č. g. Anton Pajk, kmalu nato v Minnesoti glasbenik dr. Anton Dolinar, ne dolgo za njim glasbenik prof. Franc Missia, nato č. g. Jože Luskar, Maks Kladnik, pred dvema letoma č. g. Jože Kapus in letos dr. Farkaš. Molimo za nje.
Po devetmesečnem bivanju tu je odšel v afriške misijone med črne brate č. g. Jože Kokalj, je-zuit-misijonar. Stanoval je ves čas pri gostoljubnih Rehberger-jevih v Bedfordu, tam pridno študiral angleščino in jo tudi odlično dokončal. Lanskega septembra je v tukajšnji katoliški fari, v katero spadam tudi jaz, tri tedne nadomeščal g. župnika. Ko sem ga neke sobote zvečer pred njegovo prvo angleško pridigo obiskal, mi je'ves zaskrbljen potožil, da ga skrbi, kako bo naslednje jutro prvič pridigal v angleščini. Tiste nedelje je pridigal trikrat v nabito polni cerkvi, odlično je govoril, kar je tu med duhovniki redkost. Zelo u-spešno je deloval tudi med našimi rojaki in imel vsako nedeljo ob devetih dopoldne v ukrajinski cerkvi v Bedfordu slovensko
mere niso bile v fari takrat. Fara je bila že dva meseca brez kaplana. Pred njim je šest mesecev deloval č. g. Leo Kristanc v veliko zadovoljstvo faranov, a bil nenadno prestavljen v Ribnico. Ob nedeljah so pomagali dobri patri frančiškani iz Novega mesta, čez teden pa je bilo vse prepuščeno zelo delavnemu, toda slepemu župniku, duhovnemu svetniku Francu Vovku. Ravno takrat je bila na podeželju najhujša ekonomska kriza in ni čuda, da je mož začel izgubljati živce. Z nastopom mladega, prijaznega kaplana č. g. Starca se je kmalu vse izboljšalo. Oživelo je farno in prosvetno življenje, v društvenem domu je bilo vprizorjenih več iger, akademij, pevskih nastopov, v veliko zadovoljstvo faranov in župnika. V zimskem času se je ob sredah zvečer vedno zbralo nad 40 fantov iz vseh predelov fare, kjer smo pod vodstvom č. g. Starca obravnavali razna življenjska vprašanja, pa tudi dobre volje ni manjkalo. Šolska mladina je bila vsa nora za njim, prav tako tudi preprosti ljudje, grčavi, trdi, a po srcu blagi. Posebno lepo je bilo ob žegnanjih farnih podružnic, ko smo se po maši pevci zbrali pri ključarjih, kjer so nam postregli z dobro kapljico in obilnim kosilom.. Ni čuda, da smo potem tako lepo in veselo prepevali naše lepe dolenjske zdravice.
Na pustno nedeljo leta 1939 smo še veselo prepevali v nabito polni dvorani v opereti “Kovačev študent”. Nihče od nas ni slutil, da je to kaplanova zadnja nedelja v fari. Naslednji dan je dobil dekret — k Sv. Petru v Ljubljano. Završalo je po fari vse je obžalovalo kaplanov odhod. Na pepelnično sredo se je zbralo ob odhodnici v društvenem domu nad 70 fantov. V spremstvu novega in tudi agilne kaplana g. dr. Franceta Gnidovca je č. g. Starc prišel po slovo. Tople so bile besede, ki nam jih je spregovori^ mi pa smo mu zapeli več lepih narodnih pesmi in vsi smo bili solzni. Na g. Tineta imam res lepe spomine in mu želim še mnogo zdravih, srečnih in veselih let, po smrti pa snidenje z ostalimi znanci pri Njemu, kjer bomo prepevali nebeške zdravice in občudovali krasoto raja!
Revna je naša Bela Krajina, a po velikih možeh, ki nam jih je
sveto mašo. Bog blagoslovi delo mladega slovenskega misijonar-1 dala, tako nepopisno bogata. Da-ja med črnimi brati v daljni a- la nam je pesnika Otona Župan
friški Zambiji,
Gospod Maks Simončič v A-meriški Domovini in v Ave Mariji prav lepo poroča o vrlem Belokranjcu č. g. dr. Martinu Starcu, kateri je letos 18. januarja srečal Arona 6 ... let. O, ti, poštanec, kako leta naglo tečejo! Gospod Starc je bil šest let ka-
čiča, Emila Gangela, pisatelja Lojzeta Golobiča, Matijo Malešiča, skladatelja Marka Bajuka, Matija Tomca in druge. V Ameriki so prav Belokranjci orali prve brazde ameriškega blagostanja, prižigali luč in sejali seme božje besede. To so bili veliki možje, škofa Vertin, Stariha.
plan v moji rojstni fari v št. Pe- j msgr. Režek, Ogulin, Plut itd. tru pri Novem'mestu, od maja . Pa tudi “Tone in Jure s hriba” 1933 do marca 1939. Na Vnebo-1 pridno ' nadaljujeta delo svojih hod leta 1933 je imel prvo mašo prednikov. Joj me! To si Jure in pridigo. Nič kaj prijetne raz- lahko s ponosom brke viha, ka-
POSLUŠEN DELFIN____________Delfini se hitro nauče najrazličnejših stvari, zelo neradi pa
pridejo iz vode. Lee Wiggins v morskem- akr atiju v Miami,1 Ha., se je posrečilo deifina ‘’Squirt”..naučiti,-da pride po .svgj priboljšek % vode na gumijasto blazino na bregu.
______ns
ZNAČAJNIH LJUDI POTREBUJEMO
Ljudje so različni in z nekaterimi ne moreš v skupnosti kaj velikega narediti. Naš narod potrebuje predvsem ljudi, ki so značajni.
Značajnost je v tem, da človek v svojem življenju in delovanju dosledno in vztrajno dela po jasno spoznanih načelih. To se pravi, da ni “šviga švaga”. Če enkrat veš, da je ta človek narodnjak in katoličan iz prepričanja, potem veš, da bo vsepovsod kot tak tudi nastopal in ne bo obračal plašča po vetru, ali pa se potegnil nekam v ozadje, ko br bilo treba pokazati, kakšnega prepričanja je.
Kako pridemo do jasnosti v načelih? Jasnost v načelih si pridobiš, ohraniš in utrjuješ s tem, da pogosto razmišljaš o osnovnih smernicah našega delovanja, in se po teh smernicah pri svojem delovanju tudi ravnaš. Pridobil si boš jasnost v načelih tu-
dar se s Tonetom v spodnjem štuku pri dobri kapljici pogovarjata o svojih rojakih.
Ob koncu želim vsem rojakom in bralcem Ameriške Domovine: Veselo Veliko noč in obilo lepih pirhov!
Veseli Vuzem!
In prav lepe pozdrave vsem! Bog Vas živi!
Peter Selak
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
_____________________(x)
Iščemo gospodinjo
Lep dom na deželi, svojo sobo, 3 otroci, najmlajši 8 let. Priporočila. Kličite 729-7791.
(48)
Molki dobijo delo
MACHINISTS
THE GLEVELMO PtiEmriG Tssl Ca.
S784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
mmmm
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HY0R0TEL
Contouring and profiling Machines
HORiZORTM. OORIliO MILLS
TURRET
LATHES
Clip TURRET LATHES
EHGIKE mm
mimm mmmm
RADIAL DRILLS
HUMERI0AL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
od 8.15 dop, do 5. pop
«Ii kličite
341-1706
za čas sestanka
.An Equal Opportvnitv Emnlovm
(48)
di s tem, da boš pri delu z narod in za krščansko misel z drugimi skupaj v društvih ali organizacijah delal.
Kaj je podlaga značajnosti? Podlaga značajnosti sta odločnost in trdna volja. Ti dve sta pri delu za slovenske katoliške cilje potrebni zato, ker nastopajo proti uresničenju teh ciljev nasprotniki, ki naših načel ne marajo. Sta pa potrebni že tudi zato, ker nasprotuje krepostnemu življenju naša k slabemu nagnjena narava in njeni slabi nagoni.
MALI OGLASI
Soba se odda
poštenemu starejšemu moškemu s hrano ali brez. Lepo, čisto in mirno stanovanje. Nič otrok, dober dom. Kličite v torek zvečer, v sredo zjutraj ali druge dneve celi dan, 531-6129.
________	(48)
Fr!ja!@i3s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Av<\ *. ORth St.: EN 1-4212
V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
John Stekiasa
ki nas je za vedno zapustil 6. marca 1958.
Devet let je že minilo, odkar Ti srce več ne bije, črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije.
Skupaj mnogo let živela, slabe in dobre čase imela,
Bog pa hotel je tako, . da Tebe prvo vzel je v nebo.
Prosi tam za nas Boga, da še nas k Tebi pripel j a, ko zemljo bomo zapustili, za vedno bomo se združili.
žalujoči ostali:
JENNIE, Soproga;
JEAN, AGNES, JOSEPHINE, hčerke;
TONY, EDWARD, JAMES, zetje; vnuk in vnukinje.
Cleveland, O. 6. marca 1967
V BLAG SPOMIN
03 PETI OBLETNICI SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA
Frank Zagorc
ki je umrl 6. marca 1962
V tihem grobu že počivaš • celih petih let,
Tvoj spomin pa v mojem srcu vedno bolj živi!
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi mi, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
Tvoja žalujoča:
soproga JENNIE Cleveland, O., 6. marca 1967.
[<Z^0<Z^0<Z><)0<ZZ>00^^
MLADA BREDA
IVAN PREGELJ
!<^^o<r^()<r^o<i^o<zr>oo<z>'
Zdaj, ali nočeš, ali ne moreš?” Anica je čutila droben košček papirja na svojem sevu in gledala nepremično v m*oževo mrtvo lice: “Jurij, kar kjoli si hotel povedati, naj bo! Naj te ne skrbi, počivaj v miru, moj ljubi, moj dragi mož!” Dvignila se je in stopila k odru ter se vzpela na prste in mu skušala približati glavo, kakor tedaj v poročni noči v žalosti in temi na dvorišču. Pa jo je spredetel strah.
“Zaprite mu oči!1” je viknila, “saj gleda!” Začela se je tresti; žene so jo odvedle. V nekaki omotici je prebila noč. Ni ne spala ne bedela. Ni čutila ne bolesti ne strahu. Zdelo se ji je samo, da se je nekaj pripetilo, nekaj nenavadnega. Ali kaj? Pač, mož ji je umrl, Jurij. Kje je zdaj? V večnosti. Kje je večnost, kaj je večnost? Ali je svetla ali temna? Dvignila je oko k trikotnemu očesu in ga gledala dolgo. In čim dlje je gledala, s tem večjim strahom se ji je polnila duša.
“O, silna je večnost. O Jurij, ti si zdaj tam, sjam si. Ali te je strah? Kako ti. je?” Solze usmiljenja nad njim, ki je sam in ni pri njem nje, njegove žene, so ji zalile lice; pustila je, da so tekle nezadrževane. V solzah je zadremala. Ko se je prebudila, je bil dan. Planila je kvišku. Rahel mraz jo je spreletel; sto-prav sedaj je začutila rano, ki jo je usekala včeraj moževa smrt. Hujša je bila današnja bolest. Temna in neponehujoča, brez nade, da odleže. Tudi solza ni bilo, dasi je srce prekipevalo od njih. Ležale so v srcu in jo dušile.
Tretjo noč po večeru, ko so bili Jurija pokopali, se je zavedela in ji je odleglo: “Zdaj si v grobu, Jurij! Sinoči si odšel. Nič več te ni! Jurij, ali ti je hladno? Jurij, saj ne čutiš nič.” Začela je moliti in je mislila z grozo in velikim usmiljenjem nanj, ki ji je bil tako blizu in ki jo vežejo nanj neločljive, nerazdru-žljive vezi. Plakala je sama vase in vzklikala: “Nočem, nočem!” Ni hotela, da bi jokala, in je morala. Ni hotela, ker se je bala, da dela s tem nekaj napačnega. Venomer so ji namreč prihajale v spomin resne Marjaničine besede:
“Glejte no, saj ste žena in ne otrok! Ali je to kako žalovanje? Otrok bo sirota, Bog pomagaj! Premagajte se malo, ljuba moja Anica. Malo vina sem zavrela; prav res! Ali ga bom sama pila? Seve! Da bom opletala po kuhinji, ko da Neža ne pobije dovolj posode, ki se ji nič ne smili. Prav res! Bog pomagaj, dobra beseda je zlata vredna. Anica, imejte pamet. Kaj ne veste, ljubi otrok, da ste mati? I seveda, kar pijte, vam bo dalo moč, in Jurij, Bog mu daj nebesa, vas bo vesel!”
V
Še dalje bi bila tolažila Mar-janica, da se ni zjokala sama. Nato pa je začela božati Anici bledo lice in posrečilo se ji je: Anica se je nasmehnila, popila vino in povprašala po Anžetu in Jerici; potem se je oklenila Mar-janice in zašepetala:
“Kmalu bo čas!”
“Bo!” je pripomnila Marja-nica, “vse bo dobro. Eh, Bog pomagaj, samo obupati ne smemo.”
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
SERVICE STATION COME TO FLORIDA. Operate your own modern ranch type Shell service station in the Sunshine State. Enjoy the freedom of being in an outdoor business for yourself in a state where the growth is fantastic. Shell Oil Company has choice interstate and conventional service stations available for lease in Central and North Central Florida. Write Shell Oil Company, P. O. Box 8103, Jacksonville, Florida 32211, attention R. D. Jewett for all particulars.
(45)
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
MAID
To live in, own room, bath & TV. Pleasant air-conditioned home. References required. Good salary. LA 8-5566
(46)
CHILD -CARE—Girl or Woman to help in house with children, in upper N.Y. Own rm., delightful surroundings. $50 per week, two weeks vacation every 3 mos. Trans, paid.	DE 2-1594
(45)
FEMALE HELP
REGISTERED NURSES
Are you interested in becoming a part of a progressive, patient centered nursing staff in all new, modern, air-conditioned hospital, expanding from 136 beds to 275 beds by April 1967? Two weeks in-service education. available to all persons in nursing service. If you have had experience in the following nursing areas or are interested in accepting the challenge of learning in a new area — WE NEED YOU:
•	Obstetrics—staff and head nurse positions
•	Operating room—staff positions
•	Recovery room—head nurse position
•	Emergency room—staff positions
•	General medical and surgical units—staff and head nurse positions
•	Intensive and cardiac care—staff nurse positions
•	Nursing supervision—experienced preferred, hut we will train
Salary scale
Staff Nurse, days—$6,000 to 6,600 annually
p.m.—nights $6,600 to $7,200 annually
Head Nurse, supervisory positions—commensurate with experience All applicants considered individually Rate review first 6 months and annually.
Liberal benefit program 2 weeks paid vacation—first year 7 paid holidays per year sick leave—accumulative 12 days per year paid Blue Cross—Blue Shield disability—one-half monthly income to age 65
life insurance—$5,000 very liberal pension plan plus others
For a personal interview at your convenience write or call Director of Nursing Service, Riverside Hospital, 350 N. Wall St., Kankakee, 111. 815—933-1671, extension 622 or 623.
“Samo obupati ne!” se je domislila Anica sedaj Marjanice in zopet so jo za hip obdale misli na bodočnost. V žalosti, bridkosti, boli in hrepenenju se je ozrla na vsevidno oko in zaprosila: “Sin naj bo!”
17. Testament in še kaj
Vidni so bili znaki, ki jih je bilo zapisalo trpljenje zadnjih časov Anici na lice. Marjanica, ki je imela slaba ušesa, toda dobre oči, je opazila v njenih laseh nekaj sivih. S solzami v očeh jih je izruvala in pokazala Anici. “Staram se,” je pripomnila bolno Anica, Marjanico pa so še huje polile solze; šla je in dolgo govorila sama s seboj:
“Če ji ne povem jaz, ji pove kdo drugi. Ti, moj ljubi Bog, kako naj le začnem, če pa misli na vse, samo na to ne. Saj me še razumela ne bo. In če me bo, moj ljubi Bog, že zdaj je dobila sive lase. Lepo pa ni ne od njega, Bog mu daj nebesa. Sirota ni zaslužila. Ali se je že slišalo kaj takega? Ali naj pojde beračit? Bog pomagaj, saj ni bil pri pameti! Pa kaj, saj niti res ne bo. Da bi ji ne bil nič zapustil, nobenih pravic? Kakor da jih že nima vsaka nevesta, ki pride k hiši. Saj pravim, ljudje ne vedo nič.”
Tako je Marjanica odlašala in dvomila, da li je res, kar govore o testamentu, in ali hoče in sme govoriti z Anico. Končno se je vendar toliko osmelila, da je vprašala Anico:
“Kaj pa s testamentom? Brez njega menda ni umrl!”
“Ne vem,” je odvrnila Anica, “meni ni spomnil nikoli nič.” Marjanici je upadlo srce. “Nič ne ve, še sanja se ji ne, siroti, da so jo ociganili,” je mislila in s pomilovanjem po-gledavala Anico. Ponoči pa, ko ni mogla spati in je venomer mislila le o tem, je vendar sklenila, da ji prihodnje jutro vse pove. Res je hotela drugo jutro izvesti svoj sklep in iskala pripravne besede. Postajalo ji je vroče, Anica je opazila njeno zmedo:
“Kaj ti je Marjanica?” je vprašala.
Tedaj je Marjanica zbrala vse moči:
“Testament! Napravil ga je!” “Vem!” je dejala popolnoma mirno Anica.
Aha!” se je oddahnila Marjanica. Toda že je postala ne-zaupna, da jo je morda tudi desno uho varalo; nevede, kako si pomagati, je gledala začudena Anici v mirni, žalostni obraz.
“Vem,” je ponovila Anica, “pa ne govoriva o tem! Ni treba!” Ni treba!” je ponovila zmedeno Marjanica in odšla nezadovoljna sama s seboj, kakor da je napravila veliko neumnost. Šele po dolgem je prišla k zavesti in se domislila, da je ali Anica ni umela, ali pa ona ne Anice. Da bi Anica mogla vedeti o vsebini moževe oporoke in ohraniti tako mirno lice, Marjanica ni mogla misliti. Sicer kje naj bi bila Anica to zvedela.
Zgodilo se je bilo to večer prej. Okoli desetih zvečer je moralo biti, ko je začutila Anica v prednji sobi tihe korake. Ker še ni bila legla, je mislila, da bo to ali Marjanica ali Jerica; odprla je vrata. Tedaj jo je nekdo prijel za roko, jo potisnil nazaj v sobo in, preden se je mogla Anica zavedati od presenečenja, je stala za zaprtimi vrati v svoji sobi nasproti — možu, ki se ga je najmanj nadejala, možu, čigar bližina jo je navdajala s strahom. Še vedno jo držeč za roko, da bi mu ne pobegnila, je stal hlapec Tomaž, resen in bled.
“Prišel sem, ker vam moram nekaj povedati,” je dejal skoraj šepetaje, “ne bojte se me!”
Še vedno je gledala preplašena nanj, roko mu je izkušala izviti. On jo je držal krepko in hitel govoriti:
“Mislite,da vas sovražim. Ra vas ne. Pretvarjati se moram zaradi Katre. Pa sem tega zdaj sit, zdaj veste.”
Anica je zardela in velela:
“Pojdite!”
Zmajal je z glavo in dejal:
“Vaš prijatelj sem, zato sem prišel, da vam povem nekaj.”
“Nič nočem slišati!” je govorila ona. Tomaž jo je krepkeje stisnil za roko. Obličje mu je bilo ledeno resno.
“Izpustite me, ali za zakričim!” je dejala Anica, ki se je vsa tresla od jeze in strahu. On jo je izpustil, stopil k vratom in dejal v tej oddaljenosti.
“Ali me hočete sedaj poslušati? Poslušati me morate, prej ne grem!”
Dvignila je roko in kazala na vrata. O se ni premaknil.
“Z vami je težko,” je dejal. “Naj bo, napravim na kratko. Jutri zjutraj vstanite zgodaj in se peljite v trg k odvetniku! Če vam ta.ne bo pomagal, potem ne Vem, kako bo. Peljite, ga k sodniji, pa naj vam prebero oporoko vašega moža. Potem boste
dati.”
To vse je govoril Tomaž s toliko resnostjo, da Anica sama sebi ni verjela, ko je vprašala: “Ali vas ni poslala Katra? Ali se hoče še norčevati iz mene?” “Zakaj mi ne verjame?” je vprašal Tomaž. “Prisežem vam lahko, da je res. Vaš mož je napravil oporoko, toda tako, da bi bilo za vas bolje, da ne bi zvedeli nikoli. Pa pojdite na sodnijo in boste verjeli.”
“In če je tudi res,” je odvrnila ona, “sodnija bo že razglasila. Vam pa ni prav nič mar ne moj mož ne njegova oporoka! Pojdite!”
“Ne grem še!” je odvrnil trdovratno. Zopet se je polastil Anice strah pred njim. On pa je, stopii k njej in slišala ga je govoriti, dasi se je, od zaničevanja prevzeta, umaknila.
“Imejte pamet! Ali mislite, da Katra spi? Delala bo na vse
vedeli, kaj sem vam hotel poVe-j kriplje, da vas požene s Peči.
MAREC
i v:: h j L
■V
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
11.	— Klob slov. upokojencev na
Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-letnice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.	— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo od 8. zjutraj do 2. popoldne postreglo v farni dvorani z omleti in klobasicami.
12. — Clevelandska federacija
slovenskih narodnih domov bo imela banket “mož leta” v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
19. — Cerkveni pevski zbor Ilirija priredi Velikonočno kantato v cerkvi Marije Vne-bovzete ob 4. pop.
APRIL
1.	— Altademsko društvo SAVA priredi družabni večer “Zlati časi” z večerjo in programom v dvorani sv. Vida. Igral bo Tivoli Quintet.
2.	— Kioski pevski zbor Slovan
poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
8. — Društvo SPB Cleveland
priredi zabavni večer s plesom v Baragovem domu.
15.	— Pevski zbor Korotan
priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave.
16.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani.
t2.— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave.
23. — Glasbena Matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert.
30.—Pevski zbor Planina priredi
pomladanski koncert v SND na Maple Heights, 5050 Stanley Ave. Začetek ob 4. pop.
30. — Mladi harmonikarji podajo
koncert v farni dvorani pri Sv. vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
MAJ
6., 7.— 30. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdina Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue.
7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
14. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
28. — Slovenski spominski dan. — Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road.
JUNIJ!
4,	— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
10. in 11. — DSPB Tabor-Cleve*
land priredi letno spominsko
proslavo vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi.
11. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18. — Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
1	— Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni’ piknik na farmi
S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
2	in 4. — Piknik Slovenske pristave.
23.	— Slovenski športni klub priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
SEPTEMBER
3. in 4. — Piknik Slovenske pristave.
24.	— Oltarno društvo fare sv. Vida praznuje 50-letnico svo-
jega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
I.	— Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7. — DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Siov. domu na Holmes Ave.
14. —■ “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
29. — Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
5. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
II.	— Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-Ietnici obstoja kluba, v SND na E. 80’ St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
19. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1988 27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
M. L TRAVEL SERVICE - MIRKO MILOŠA
6516 St. Clair Ave., Cleveland, Oihio 44103 HE 1-3500
Mala skupinska potovanja z lelali so:
Ha map, §as fi., ila? 2i,, 28; pnija,
10., I1U 27. jiillp, 2u m ia avgusta.
POTOVANJA POSAMEZNIKOV VSAK DAN ' Z LETALOM ALI LADJO <
ROMANJA’V SVETO' DEŽELO - FATIMO - LURD
IN RIM
POTOVANJA OKROG SVETA
HOMES AVL MARKET
15638 Holmes Ave.	LI 1-8139
Cleveland, Ohio, 44110 priporoča
da ž'e sedaj naročite ali nabavite vse, kar boste za VELIKO NOČ potrebovali: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, vsakovrstno kvalitetno sveže meso, okusne riževe in krvave klobase itd.
•	Poleg tega imamo tudi vse vrste grocerije,
•	zelenjavo, sadje in vse, kar je potrebno za
•	potice in velikonočne posebnosti-SPREJEMAMO OSEBNA, TELEFONIČNA IN PISMENA NAROČILA! — Razpošiljamo tudi izven ntesta!
LEDENI MOST — Voda Niagare drvi preko roba v mogočnem slapu v globino, kjer so se ledeni kosti zaradi mraza sprijeli v most, ki sega od brega do brega.