I
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 34	Ljubljana, petek 18, oktobra 1985	Cena 150 dinarjev	Leto XLII
1431.
Na podlagi 73. člena sprememb in dopolnitev poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 25/85) je Zakonodajo-prav-na. komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne
11.	septembra 1985 določila prečiščeno besedilo poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Prečiščeno besedilo poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije obsega:	poslovnik
Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 38/81), ki je začel veljati 1. januarja t»82 in spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 25/85), ki so začele veljati 1. septembra 1985.
St. 0201-3/85
Ljubljana, dne 11. septembra 1985.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Zakonodaj no-pravne komisije
dr. Miha Ribarič L r.
POSLOVNIK
Skupščine Socialistične republike Slovenije (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo tn organizacijo Skupščine SR Slovenije vV nadaljnjem besedilu:	skupščina) urejajo poslovnik
skupščine in poslovniki zborov.
Vsak zbor sa . predpiše svoj poslovnik, ki določa v skladu z določbami tega poslovnika pravila za delo in organizacijo zbora in njegovih delovnih teles.
Komisije in druga delovna telesa skupščine delajo po določbah tega poslovnika, lahko pa si predpišejo v skladu s tem poslovnikom svoj poslovnik.
Delovna telesa zborov delajo po tem poslovniku in poslovniku zbora, ki je delovno telo ustanovil, lahko pa si v skladu s tem poslovnikom in poslovnikom zbora predpišejo svoj poslovnik.
2.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike enakopravno odločajo s pristojnimi zbori o vprašanjih iz pristojnosti skupščine v skladu z ustavo SR Slovenije, z zakoni, s tena poslovnikom in s svojimi poslovniki, ki morajo biti v skladu s tem poslovnikom.
3.	čkst
Pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med izvršnim svetom in skupščino se uresničujejo na način. ki ga določajo ustava SR Slovenije, zakon in ta poslovnik.
4.	člen
Skupščina sodeluje s Predsedstvom republike glede temeljnih političnih vprašanj iz njene pristojnosti.
5.	člen
Skupščina in jijena telesa sodelujejo z občinskimi skupščinami, skupnostmi občin in skupnimi organi občinskih skupščin ter skupščinami skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov in v drugih zadevah iz svoje pristojnosti, izmenjujejo z njimi mnenja, predloge in stališča in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja v zadevah, membnih za republiko in občine.
6.	člen
Skupščina in njena telesa se vključujejo v delo Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ (v nadaljnjem besedilu: Zbor republik in pokrajin) in njegovih teles v postopku dajanja soglasij k zakonom oziroma drugim splošnim aktom, za katere je po ustavi SFRJ določeno, da jih sprejema ta zbor na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin.
Skupščina in njena telesa sodelujejo z Zveznim zborom Skupščine SFRJ (v nadaljnjem besedi •: Zvezni zbor) in njegovimi telesi v zadevah iz njegove pristojnosti.
Skupščina in njena telesa sodelujejo v drugih zadevah, ki so pomembne za federacijo in republiko, tudi s Skupščino SFRJ in njenimi telesi.
7.	člen
Skupščina sodeluje s Predsedstvom SFRJ v zadevah, ki so v okviru pravic in dolžnosti obeh organov skupnega, pomena.
V zadevah iz prvega odstavka tega člena sodeluje skupščina tudi s člahom Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije ter ga obvešča o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so pomembna za opravljanje njegove funkcije.
8.	člen
Skupščina in njena telesa sodelujejo pri uresničevanju svojih nalog tudi s skupščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin.
9.	člen
Skupščina m njena telesa dete jo teko, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in delu skupščine.
10.	člen
Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij r republiki obravnava zadeve, ti * spločneen parna
na za republiko.
Pobudo za obravnavanje zadev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko da Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in druge družbenopolitične organizacije v republiki. Predsedstvo republike, zbor skupščine, predsednik skupščine in član Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije.
11.	člen
Zaradi usklajevanja posebnih in skupnih interesov in reševanja drugih zadev skupnega pome ir sodelujejo skupščina in njena telesa pri izvajanju svojih nalog s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike.
12.	člen
Skupščina pri uresničevanju svojih nalog omogoča Gospodarski zbornici Slovenije; raziskovalnim organizacijam in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, diužbenim organizacijam in društvom ter znanstvenim in strokovnim delavcem vključevanje v delo zborov in delovnih teles.
13.	člen
Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v jezikih drugih jugoslovanskih narodov in italijanske in madžarske narodnosti se prc v edejo
14.	člen
Delo skupščine je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči zaradi splošnih koristi skupščina, zbor ali njuno delovno telo.
15.	člen
Skupščino predstavlja njen predsednik.
16.	člen
Skupščina dela stalno.
Letni odmor skupščine se določi z letnim programom dela oziroma s sklepi zborov.
Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov; predsednik zbora, komisije skupščine, odbora zbora oziroma drugega delovnega telesa skupščine in zbora pa sejo zbora oziroma delovnega telesa.
17.	člen
Skupščina ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini grb SR Slovenije, okrog grba pa napis »Skupščina Socialistične republike Slovenije«.
Skupščinski pečat hrani generalni sekretar skupščine.
II.	DELEGACIJE IN DELEGATI
18.	člen
Za uresničevanje ustavnih pravic delovnih ljudi in občanov- in za njihovo organizirane delo in odločanje v skupščini ureja ta poslovnik pogoje za delo ter pravice in dolžnosti njihovih delegacij in delegatov.
1.	Pogoji za delo
19.	člen
Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča:
— da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s sporazumevanjem in dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine;
—	da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in n- druge načine pri oblikovanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za delo delegatov v skupščini;
—	da konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, v kateri so združene družbenopolitične organizacije, lahko opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru in oblikuje temeljna stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov;
—	da zbori ter komisije skupščine, odbori zborov in druga delovna telesa skupščine in zborov (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah;
—	da lahko družbenopolitične organizacije, združene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije kot fronti vseh organiziranih socialističnih sil. zagotavljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje njihovih temeljnih stališč, usmerjanje razprave delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo obveščenost delovnih ljudi in občanov, zavzemajo politična stališča in s tem prispevajo, da delegacije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo.
20.	člen
Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine seznanjeni s stališči, ki so se izoblikovala v delegacijah in konferencah delegacij o zadevah, o katerih odločajo ter o razlogih za predlagane rešitve.
21.	člen
Delo skupščine mora biti organizirano tako, da o delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem delu ter o odločitvah in stališčih. V ta namen skupščina izdaja posebno glasilo — »Poročevalec Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFRJ za delegacije in delegate« (v nadaljnjem besedilu: »Poročevalec«) O tem seznanja skupščina delovne ljudi in občane tudi prek sredstev javnega obveščanja in informacijsko-doku-mentacijsklh služb v republiki in občinah.
22.	člen
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij morajo biti seznanjene zlasti: z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori ozčroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kada enakopravno odločajo s oristojnimi zbori; s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti skupščine; z izvajanjem politike, začrtane v družbenih planih in drugih aktih skupščine in z izvrševanjem
zakonov in drugih aktov skupščine; s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema zakon ali drug akt skupščine; s temeljnimi razmerji, ki naj j’h urejajo ti akti, skupaj z možnimi alternativnimi rešitvami, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi na posameznih področjih združenega dela oziroma na interese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter na skupne in splošne družbene interese in potrebe; z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo delegatov v skupščini; z delom izvršnega sveta ter republiških upravnih organov in organizacij.
O zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena obvešča skupščina delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij.
23.	člen
Besedilo aktov in drugih gradiv in povzetki aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih, morajp biti pripravljeni tako, da omogočajo delovnim ljudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delegacijam določanje smernic in zavzemanje temeljnih stališč za delo delegatov v skupščini.
Besedila aktov in drugih gradiv, ki se' nanašajo na položaj in posebne pravice italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov, se prevedejo v jezike teh narodnosti Drugi akti in gradiva se prevedejo v italijanski in madžarski jezik na predlog komisije skupščine za narodnosti; o tem odločijo pristojni zbori.
Besedilo aktov in drugih' gradiv in povzetke pripravlja predlagatelj.
Besedila aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih, se objavljajo v »Poročevalcu« v celotnem besedilu in v povzetku besedila. »Poročevalec« se pošilja delegacijam, delegatom in drugim prejemnikom iz petega odstavka tega člena.
Celotno besedilo aktov in drugih gradiv, ki so v obravnavi v zborih in ki so potrebna za pripravo stališč in za delo, sporazumevanje in odločanje delegatov v zborih, se pošilja: občinskim skupščinam oziroma zborom združenega dela občinskih skupščin in skupinam delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine (v nadaljnjem besedilu: skupina delegatov); delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine; skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine; članom pristojnih delovnih teles, članom delegacije skupščine v Zboru republik in pokrajin in delegatom iz SR Slovenije v Zveznem zboru, družbenopolitičnim organizacijam v republiki in Gospodarski zbornici Slovenije.
Celotno besedilo aktov in drugih gradiv se lahko pošilja tudi drugim zainteresiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
Kadar gradiva, ki se obravnavajo v zborih, niso objavljena na način iz četrtega odstavka tega člena, so člani delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti obveščeni s povzetkom besedila aktov in drugih gradiv, ki se praviloma objavi v »Poročevalcu«.
V sredstvih javnega obveščanja se praviloma objavljajo programi dolgoročnega razvoja in družbeni plan SR Slovenije, mora pa se objaviti celotno besedilo aktov in drugih gradiv oziroma njihovi povzetki
o zadevah, ki se dajejo v javno obravnavo ali na referendum.
V sredstvih javnega obveščanja se objav Ijajo tudi celotna besedila aktov in drugih gradiv, ki se nanašajo na politiko družbenoekonomskega razvoja in na temeljna sistemska vprašanja in druga gradiva, če tako odloči zbor.
24.	člen
Da se lahko člani delegacij, delegati, družbenopolitične organizacije ter delovni ljudje in občani bolj seznanijo z informativnim in dokumentacijskim gradivom, ki ga pripravljajo in zbirajo telesa in službe skupščine ter izvršni svet, republiški upravni organi in organizacije ter samoupravne interesne skupnosti v zvezi z zadevami, ki jih obravnava skupščina, zagotavlja skupščina to gradivo informa-cijsko-dokumentacijskim službam prt občinskih skupščinah in drugim ustreznim informacijsko-do-kumentacijskim službam. V ta namer, sodeluje dokumentacijska služba skupščine z infdrmacijsko-do-kumentaoijskimi službami pri občinskih skupščinah in z drugimi ustreznimi informacijsko-dokumentacij-skimi službami.
Delegati	v	zboru	in	člani delovnih teles	imajo
pravico vpogleda v informativno-dokumentacijsko gradivo, ki ga pripravljajo in zbirajo delovna -»lesa skupščine in zborov in službe skupščine.
Delegati	v	zboru	in	člani delovnih teles	imajo
pravico zahtevati od služb skupščine dopolnilna obvestila in strokovno pomoč v zvezi s posameznimi zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora in delavnega telesa, v katerega o poslani oziroma izvolj. n. Službe skupščine v ta namen sodelujejo s strokovnimi službami občinskih skupščin, samoupravnih inte-tesnih skupnosti in s strokovnimi službami drugih organizacij in skupnosti in se medsebojn' obveščajo.
25.	člen
Za izmenjavo mnenj in spodbujanje aktivnosti lahko delegati razvijajo različne oblike medsebojnega	sodelovanja	in se	dogovarjajo o pogojih	za iz-
polnjevanje svojih delegatskih pravic in dolžnosti.
Za medsebojno sodelovanje delegatov zagotavlja skupščina prostdre in druge pogoje za delo.
26.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo	delegaciji	v	skladu s svojimi splošnimi
samoupravnimi akti materialne, strokovno-admini-strativne in druge pogoje za delo.
2.	Pravice in dolžnosti
o) Splošne določbe o pravicah in dolžnostih
27.	člen
Delegacija spremlja in ugotavlja pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in v zvezi s tem sodeluje : organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti.
Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki jih ti oblikujejo v organih upravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah, na svojih zborih in z dragimi oblikami osebnega izjavljanja, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij jn skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev. Pri tem so de-
Stran 1740
URADNI UST SRS
St. 34 — 18. X. 1985
legaciji v oporo tudi mnenja • in stališča družbenopolitičnih in družbenih organizacij, strokoyna in znanstvena spoznanja ter ustvarjalno delo na vseh drugih družbenih področjih. Na tej podlagi daje delegacija prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih pomembnih družbenih vprašanj, za dogovarjanje in sprejemanje ukrepov v skupščini in za izdajo zakonov in drugih splošnih aktov v skupščini.
Ko obravnava delegacija vprašanja, to so na dnevnem redu sej zborov, izhaja iz interesov in smernic, ki so jih izrazili in oblikovali delovni ljudje in občani v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, pri čemer upošteva tudi interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe in zavzema temeljna stališča o teh vprašanjih.
28.	člen
Delegacije oziroma občinske skupščine imajo: pravico predlagati posamezne zadeve, ki naj se uvrstijo v delovne programe skupščine oziroma njenih zborov; pravico in dolžnost razpravljati o predlogih delovnih programov in pravico predlagati prednostne naloge v delovnih programih.
29.	člen
Delegacije oziroma občinske skupščine imajo pravico predlagati zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda seje zbora in razpravljati o predlaganem dnevnem redu seje zbora, pri čemer se lahko izjasnijo o tem, ali so posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine dovolj proučene, da bi se lahko uvrstile na dnevni red seje zbora; opredeljujejo pa se lahko tudi o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo na dnevni red seje zbora v skladu z delovnim programom skupščine.
30.	člen
Pristojni zbori občinske skupščine dajejo na podlagi razprav in predlogov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih pobude in predloge za obravnavo posameznih zadev ali za izdajo zakonov in drugih splošnih aktov v skupščini.
31.	člen
Delegat, ki je poslan za delegata v zbor združenega dela in zbor občin glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje zbora, se mora seznaniti s smernicami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, in s temeljnimi stališči delegacij, konferenc delegacij, pristojnih zborov občinskih skupščin in stališči Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
32.	člen
Delegat, ki je poslan oziroma izvoljen v skupščino (v nadaljnjem besedilu: delegat v zboru), ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakon, ta poslovnik in poslovnik zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen.	'	'
Delegat v skupščini samoupravne interesne skupnosti za območje republike, kadar ta enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine, ima pravice in dolžnosti delegata v zboru.
33.	člen
Delegat v zboru združenega dela in zboru občin
se izkaže s pooblastilom, katerega izda oseba, ki jo določi občinska skupščina oziroma sporazumno več
občinskih skupščin.
V pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali le za posamezne točke dnevnega reda seje zbora združenega dela oziroma zbora občin.
Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere se predlaga oziroma sprejme razširitev dnevnega reda, če mu to omogočajo smernice samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljna stališča delegacij.
34.	člen
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost udeleževati se seje zbora in skupne seje vseh zborov ter sej delovnih teles, v katere je poslan oziroma izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegat v zboru ima pravico, da se glede vprašanj za katera je bil poslan v skupščino, udeležuje sej komisij skupščine in sej delovnih teles, ki jih je ustanovil zbor, v katerega je bil poslan in ima pravico sodelovati pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati.
Delegat v zboru se lahko glede vprašanj, za katera je bil poslan v skupščino, udeležuje sej drugega zbora in sej njegovih delovnih teles; z dovoljenjem tega zbora oziroma njegovih delovnih teles lahko sodeluje tudi pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati.
35.	člen
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v zboru in o svojem delu mora delegat obveščati pristojni zbor občinske skupščine, skupino delegatov, oziroma organizacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti.
36.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil za sejo zbora in predsednika zbora.
Ce na sejo zbora brez opravičila ni delegata, zbor o tem obvesti občinsko skupščino oziroma Republiško konferenco Socialistične zveze dfelovnega ljudstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Republiška konferenca SZDL Slovenije).
Delegat, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega telesa.
Ce delegat ne sodeluje pri delu delovnega telesa, katerega član je, obvesti predsednik tega telesa o tem pristojni zbor.
37.	člen
Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, delegat v zboru in član delovnega telesa ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor oziroma delovno telo.
38.	člen
Delegat v zboru ima pfavico in dolžnost:
—	predlagati zakon ali drug splošni akt z delovnega področja zbora in amandmaje k zakonskemu predlogu ali k predlogu drugega splošnega akta in
obvezno razlago zakona;
—	predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zvezi z delom skupščine;
—	predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov ali na dek) republiških upravnih organov in organizacij, če imajo -»men za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	predlagati, naj zbor, v katerega je poslan ali izvoljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo zakona ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja pristojnega zbora;
—	predlagati zboru, v katerega je poslan ah izvoljen, da obravnava zakon ali drug akt ali 'irugo zadevo z delovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o takem zakonu oziroma zadevi ali amandma k zakonskemu predlogu, če ima zakon oziroma zadeva pomen tudi za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	predlagati ankete o zadevah z delovnega področja zbora;
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora;
—	postavljati vprašanja delegatov;
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine oziroma zborov;
—	vložiti ob podpori najmanj devet delegatov v zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna P'1' tična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta;
— predlagati ob podpori najmanj devet delegatov v zboru, da se da predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek ali zakonski predlog na končno glasovanje;
—	predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji;
'— predlagati izvolitev, imenovanje in razrešitev članov delovnih teles.
Delegat v zboru lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji -bora ali pismeno.
3§. člen
Delegat je dolžan varovati podatke zaupne narave.
Predlagatelj je dolžan v primerih, ko pošilja skupščini določena gradiva, tako gradivo označili kot zaupno, kolikor to izhaja iz tega gradiva kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva.
Ko se gradivo, oblikovano v skupščini, pošlje delegatom, določijo predsednik skupščine, predsedniki zborov in delovnih teles, katera gradiva veljajo za zaupna kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva.
Za zaupne veljajo tudi podatki, za katere izve delegat na seji delovnega telesa skupščine ali zbora oziroma v zvezi z vprašanjem, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti.
Način ravnanja z gradivi, ki veljajo za zaupna, ureja poseben pravilnik, ki ga sprejmejo zbori skupščine.
b)	Pobude, predlogi in opozorila delegatov
40.	člen
Delegat v zboru ima pravico dati pobudo oziroma predlog za obravnave oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov na posameznih družbenih področjih oziroma opozoriti na probleme, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike in aktov skupščine, njenega izvršnega sveta in republiških upravnih organov.
Pobudo oziroma predlog ali opozorilo lahko da delegat bodisi ustno na seji zbora bodisi pisno. Ce je
pobuda dana pisno, predsednik zbora z njo takoj seznani delegate v zboru.
Pobude, predlogi oziroma opozorila se pošljejo pristojnim delovnim telesom, izvršnemu svetu oziroma organom in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajo oziroma so zanje pristojni, da o njih sprejmejo stališča in o tem obvestijo zbor. Predsednik zbora s temi stališči takoj seznani delegate.
Ce delegat na podlagi stališč iz prejšnjega odstavka tega člena meni, da .je potrebno njegovo pobudo oziroma predlog ali opozorilo obravnavati na seji zbora, obvesti o tem zbor. Zbor pobudo obravnava čimprej, najpozneje pa v treh mesecih in če z njo soglaša, določi način in roke nadaljnje obravnave.
Pobude, predlogi oziroma opozorila ter stališča pristojnih organov do njih se objavijo v »Poročevalcu«.
c)	Vprašanja delegatov
41.	člen
Delegat v zboru ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali republiškim upravnim organom vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Vprašanja delegatov in odgovori nanje morajo biti kratki.
Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov in predviden čas za postavljanje vprašanj delegatov ter za dajanje odgovorov nanje. V ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
Vprašanja delegatov in odgovori nanje se objavijo v »Poročevalcu«.
42.	člen
Delegat v zboru postavi vprašanje pismeno, lahko pa tudi ustno na seji zbora.
Pri oblikovanju besedila vprašanj pomagajo delegatom službe skupščine. t
Predsednik zbora pošlje vprašanje delegata v zboru izvršnemu svetu, vprašanje, ki je postavljeno republiškemu upravnemu organu pa tudi temu organu.
43.	člen
Na pismeno vprašanje dobi delegat odgovor na prvi naslednji seji zbora, če je vprašanje poslal najmanj osem dni pred sejo.
Na ustno vprašanje da odgovor član izvršnega sveta oziroma funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, še na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Ce ne da odgovora takoj, ga je dolžan dati na naslednji seji zbora.
Ce odgovor ni dan na naslednji seji zbora in zbor ni podaljšal roka za odgovor, lahko zbor na predlog delegata obravnava razloge za zamudo.
44.	člen
Delegat v zboru lahko zahteva pismeni odgovor na svoje vprašanje.
Pismeni odgovor mora biti dan v osmih dneh od dneva, ko je delegat postavil vprašanje; pošlje se predsedniku zbora.
Predsednik zbora pošlje odgovor delegatu, ki je postavil vprašanje in delegatom v zboru.
45.	člen
Na predlog izvršnega sveta oziroma funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, lahko zbor podaljša rok, ki je določen v 43. in 44. členu tega poslovnika.
46.	člen
Na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, da odgovor praviloma član izvršnega sveta; na vprašanje, postavljeno republiškemu upravnemu organu pa da odgovor praviloma funkcionar tega organa ali tisti, ki ga nadomešča.
Izvršni svet lahko glede na naravo postavljenega vprašanja odloči, da na vprašanje, ki mu je postavljeno oziroma ki je bilo postavljeno republiškemu upravnemu organu, odgovori funkcionar, ki vodi republiški upravni organ oziroma član republiškega komiteja, kakor tudi, da na vprašanje, ki je bilo postavljeno funkcionarju, ki vodi republiški upravni organ, odgovori izvršni svet. Za dajanje odgovorov na vprašanja lahko izvršni svet določi tudi pooblaščence izmed funkcionarjev in strokovnih delavcev v zvrš-nem svetu ali v republiških upravnih organih in organizacijah.
Če je vprašanje zaupne narave, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, naj se da odgovor na nejavni seji. O takem predlogu odloči zbor brez obravnave.
47.	člen
Ko je dan odgovor na vprašanje delegata, lahko vsak delegat na seji zbora postavi dopolnilno vprašanje.
Če je na vprašanje, postavljeno izvršnemu -"etu, odgovoril funkcionar, ki vodi republiški upravni organ oziroma član republiškega komiteja, lahko delegat zahteva, da na njegovo vprašanje odgovori izvršni svet.
Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem opravi razprava.
Zbor lahko o vprašanju in odgovoru razpravlja takoj, ali pa odloči, da bo o tem razpravljal na eni izmed naslednjih sej zbora. V. tem primeru določi, kakšno gradivo je treba pripraviti za obravnavo, kdo ga pripravi in v kakšnem času.
48.	člen
Delegat v zboru lahko predlaga delegaciji skupščine v Zboru republik in pokrajin, da postavi delegatsko vprašanje Zveznemu izvršnemu svetu in funkcionarjem, id vodijo zvezne upravne organe. Na predlog delegacije o tem predhodno razpravlja zbor.
č) Pravica zahtevanja obvestil in pojasnil
49.	člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora in delovnega telesa, ali ki so v pripravi za sejo zbora, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, Id so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti republiškega upravnega organa.
Pojasnilo zahteva delegat pismeno ali ustno in ga naslovi neposredno na funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, v katerega področje spada zadeva, o kateri zahteva pojasnilo.
50.	člen
Funkcionar, ki vodi republiški upravni organ oziroma tisti, ki ga nadomešča, mora dati pojasnilo pismeno ali ustno, kakor to zahteva delegat, praviloma v osmih dneh. Če v osmih dneh ne more dati zahtevanega pojasnila, mora o tem v tem času obvestiti delegata.
51.	člen
Da bi lanko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat v zboru pravico zahtevati od državnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samou-pravih organizacij in skupnosti z območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini; .
52.	člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Določba prejšnjega odstavka tega člena se nanaša tudi na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kadar odločajo enakopravno, s pristojnimi zbori skupščine.
Pri postopku za zahtevanje obvestil in pojasnil iz prejšnjega odstavka tega člena se primerno uporabljajo določbe 41. do 47. člena tega poslovnika.
53.	člen
Delegat v zboru ima pravico predlagati, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
d)	Imunitetna pravica
54.	čien
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
-	55. člen
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost,- ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru in delovnem telesu, v - katerega je poslan oziroma izvoljen, in v skupščini.
To pravico uživajo tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike, kadar ta skupščina odloča enakopravno s pristojnimi zbori.
56.	člen
Delegat ne more biti,priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega člena ima delegat v zboru združenega dela in v zboru občin od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v delovnem telesu, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha; delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen za opravljanje funkcije v skupščini pa od dneva izvolitve, do dneva, ko mu preneha mandat oziroma ko je razrešen funkcije. Delegatu v zboru združenega dela in v zboru občin preneha dolžnost, ko je določen za delegata v zboru združenega dela in v zboru občin drug delegat.
Delegat v zboru oziroma v delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen za opravljanje funkcij; v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže s pooblastilom, s katerim ie določen za delegata na seji žbora s potrdilom, da je član delovnega telesa zbora ali skupščine, oziroma družbenopolitičnega zbora, ki
mu ga izda komisija skupščine za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, oziroma komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora.
57.	člen
Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobili najprej dovoljenje zboru, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, tudi, kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ko se ni skliceval na imuniteto.
58.	člen
Brez dovoljenja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostost’ v veljavi.
59.	člen
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
60.	člen
Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zope' njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazen-ski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja; ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na prvi naslednji seji zbora.
61.	člen
O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati.
Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor sklene, naj se kazenski postopek zoper delegata ustavi, se kazenski postopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost.
Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi.
62.	člen
Ce zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašaja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek: prav tako lahko odloči, ali naj se kazenski postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati, ali pa
vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji. Po sporočilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja odloči zbor, ali njeno odločitev potrdi ali razveljavi.
Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora občin v sestavi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov komisije. '
63.	člen
Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje.
e)	Prenehanje mandata
64.	člen
Delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha mandat v primeru, ki jih določa zakon. Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor.
Članu delovnega telesa in drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
65.	člen
Ce delegat, član delovnega telesa in drug funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku pristojnega zbora oziroma predsednikom pristojnih zborov.
f)	Pravice do povračil in nadomestil
66.	člen
Funkcija delegata je častna družbena funkcija.
Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini oziroma do nadomestila osebnega dohodka se zagotavljajo v skladu z zakonom in družbenim
dogovorom.
III.	ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
I.	Splošne določbe
67.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor občin enakopravno in zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Določene zadeve opravljata zbor združenega dela in zbor občin tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov skupščine z zborom združenega dela in zborom občin tudi tako, da sprejema stališča v zadevah, določenih z ustavo SR Slovenije in s tem poslovnikom.
O zadevah iz pristojnosti skupščine, o katerih enakopravno odločajo na podlagi ustave SR Slovenije in tega poslovnika skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, odločajo pristojni
Stran 1744
URADNI UST SRS
St. 34 — 18. X. 1985
zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
68.	člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Podrobnejše določbe o delu zbora predpisuje v skladu z določbami tega poslovnika njegov poslovnik.
2.	Delovno področje zborov
69.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora;
—	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih
delegatov v zboru;
—	voli izmed delegatov v zboru .predsednika in podpredsednika zbora m ju razreši;
—	ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, jim določa področja dela in odloča o sestavi teh teles;
—	sprejema program svojega dela;
—	sprejema svoj poslovnik.
Vsak zbor imenuje in razrešuje sekretarja zbora. Sekretar zbora se imenuje za štiri leta in je lahko imenovan za. to funkcijo dvakrat zaporedoma, izjemoma pa je lahko imenovan še tretjič.
70.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja: sprejema zakone in druge splošne akte in daje obvezne razlage zakonov; obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij; zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine; obravnava in določa politiko izvrševanja republiških zakonov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; daje soglasje k zakonom oziroma drugim splošnim aktom, za katere je po ustavi SFRJ določeno, da jih sprejemata Zbor republik in pokrajin oziroma Zvezni zbor na podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin; daje soglasje k zveznim zakonom in drugim splošnim aktom, ki se nanašajo na ratificiranje mednarodnih pogodb; spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju; razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih; obravnava obvestila, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti; obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti in obvestila sodišč in javnih tožilstev o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela sodišč, javnih tožilstev, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilstva v republiki; opravlja družbeno nadzorstvo; opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, republiških upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov; zahteva poročila od izvršnega sveta in mu postavlja vpraša-
nja, zahteva poročila in pojasnila od republiških sekretarjev in drugih funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe; obravnava poročila republiških organov ter samoupravnih organizacij, za katere tako določa zakon; obravnava samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih .potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje; obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih; obravnava druge zadeve, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakoni, ta poslovnik in poslovnik zbora.
71.	člen
I.	Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno:
1.	odločajo:
—	o spremembi ustave SR Slovenije;
—	o spremembi meja SR Slovenije;
—	o podaljšanju mandata članom delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in delegatom v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti;
—	e himni SR Slovenije.
2.	dajejo soglasje:
—	k spremembam ustave SFRJ
3.	sprejemajo poslovnik skupščine.
II.	Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	volijo in razrešujejo predsednika skupščine, podpredsednika skupščine, imenujejo ter razrešujejo generalnega sekretarja skupščine in namestnika generalnega sekretarja skupščine;
—	volijo in razrešujejo člane Sveta republike;
—	volijo in razrešujejo predsednika, enega ali več podpredsednikov in člgne izvršnega sveta; imenujejo in razrešujejo republiške sekretarje ter z zakonom določene druge republiške funkcionarje, ki vodijo republiške upravne organe;
—	volijo in razrešujejo predsednike, podpredsednike in člane komisij skupščine in drugih delovnih teles skupščine;
—	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike Ustavnega sodišča SR Slovenije;
—	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon;
—	imenujejo in razrešujejo javnega tožilca SR Slovenije ter druge javne tožilce v republiki, ki jih določa zakon,
—	imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije;
_ — imenujejo in razrešujejo republiškega javnega pravobranilca;
. — volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge republiške funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine;
—	dajejo soglasja k imenovanju drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon;
—	imenujejo in razrešujejo člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skffcnosti, za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom skupščine.
72.	člen
L Zbor združenega dela in zbor občin enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejemata zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomski razvoj SR Slovenije, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan SR
Slovenije ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki;
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in'v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka;
—	sistem družbenega planiranja;
—	temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti;
—	organizacijo rednih sodišč, javnih tožilstev in javnega pravobranilstva;
—	načela za organizacijo samoupravnih sodišč;
—	organizacijo družbenih pravobranilstev samoupravljanja;
—	ustanavljanje in organizacijo republiških organov in njihovih služb in temeljna načela za organizacijo občinskih upravnih služb;
—	zaposlovanje in socialno varnost;
—	načela postopka za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje;
—	družbeno kontrolo cen proizvodov m storitev;
*r sistem financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti;
—	davčni sistem;
—	republiški proračun in zaključni račun;
—	republiške blagovne rezerve;
—	javna posojila;	4
—	temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in občini;
—	obveznost ustanavljanja oziroma ustanovitev, načela za organizacijo, medsebojna razmerja delavcev ter obveznost plačevanja prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim;
—	potrditev samoupravnih sporazumov o ustano-. .tvi in statutov samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike in soglasje k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih za območje republike, če je z zakonom tako določeno;
—	soglasja oziroma potrditev samoupravnih in drugih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti, če je z zakonom tako določeno;
—	odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih sama ne odloči;
—	začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drug samoupravne organizacije;
—	temeljna vprašanja sistema in politike razvoja na vseh področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu;
—	ustanavljanje organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj skupščina;
—	določanje pogojev, pod katerimi delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetni-5ko ah poklicno dejavnost hi njihove delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti; določanje pogojev, pod katerimi lahko Pri #pewvtj#n)e teli dejaveesti »porabljajo dru*bwis-Sredstva fn JFh gpravtjpjot
—	določanje pogojev, pod katerimi lahko družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene družbene organizacije organizirajo gospodarsko in drugo dejavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo, ter pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi;
—	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov;
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina
občanov;	1
—	temelje stanovanjske politike in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva ter lastninsko in razpolagalno pravico občanov na stanovanjskih in poslovnih zgradbah ter na posameznih stanovanjskih in poslovnih prostorih;
—	varnost prometa, varstvo pred požari in naravnimi nesrečami, prevoz vnetljivih tekočin, plinov, razstreliva in drugih nevarnih snovi, proizvodnjo in hrambo plinov, zdravil, strupov in drugih nevarnih snovi, orožje in strelivo;
—	varsto živali in rastlin pred kužnimi boleznimi;
—	gospodarjenje s prostorom, prostorsko in urbanistično planiranje, ukrepe za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike republike, sistem izmere zemljišč in zemljiškega katastra;
—	varstvo narave, človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti ;
—	temeljna načela za prostorsko urejanje naselij;
—	temeljna načela za urejanje in uporabo stavbnih zemljišč in temeljna načela za urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—	projektiranje, investiranje in graditev objektov;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	določanje kaznivih dejanj in kazni zanje, varnostne in vzgojne ukrepe, posebne sodne postopke, postopek o prekrških ter izvrševanje kazenskih sankcij;
—	amnestijo in pomilostitev;
—	odvetništvo in drugo pravno pomoč;
—	pristojnosti in sestavo samoupravnih sodišč, postopek pred temi sodišči in ustanavljanje samoupravnih sodišč za določene vrste sporov;
—	družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja;
—	družinska razmerja in zakonsko zvezo;
—	dedovanje;
—	lastninska, zemljiška in druga stvarnopravna razmerja, razlastitev, promet z nepremičninami, evidenco družbenega premoženja, pogodbena in druga obligacijska razmerja:
—	premoženjska in druga materialnopravna razmerja na področju prometa:
—	republiški referendum in temeljna načela za referendum v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela;
—	republiške praznike;
—	republiška priznanja in odlikovanja;
—	sistem zbiranja, obdelave in objavljanja evidenčnih, statističnih in drugih podatkov, ki imajo pomen za republiko;
— Igranje n* sreče;
—	druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu, v krajevnih skupnostih m v občinah.
II.	Zbor združenega dela in zbor občin enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo:
1.	dajeta soglasje k zveznim zakonom, ob rejca Im razlagam zveznih zakonov in k drugim splošnim aktom, Id jih sprejema Zbor republik ra	aa
podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin v zadevah, ki se nanašajo na:
—	družbeni plan Jugoslavije;.
—	kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih .republik in avtonomnih pokrajin;
—	sistem financiranja federacije;
—	družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev, določanje dohodkov, ki jih imajo družbenopolitične skupnosti od obdavčevanja proizvodov in storitev v prometu in vire sredstev za financiranje federacije;
—	določanje sjcupnega obsega sredstev zveznega proračuna za vsako leto;
—	odločanje o ustanovitvi skladov in prevzemanju obveznosti federacije, razen kadar so po ustavi SFRJ zvezni organi pooblaščeni, da sami ustanavljajo sklade in sami prevzemajo obveznosti federacije.
2.	dajeta soglasje k poslovniku Zbora republik in pokrajin,
73.	člen
Družbenopolitični zbor enakopravno sprejema zakone in druge splošne akte s pristojnim zborom oziroma pristojnima zboroma, ki se nanašajo na uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema, zlasti pa na:
—	uresničevanje ustavnega položaja in enakopravnosti narodov in narodnosti;
—	uresničevanje temeljnih skupnih interesov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin;
—	mednarodne odnose, ljudsko obrambo v republiki, državno varnost in sistem družbene samozaščite;
—	temeljna vprašanja s področja kadrovske politike.
74.	člen
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom občin tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na:
—	temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije, ki so vsebovana v programih dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih;
—	uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana;
—	družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.
75.	člen
I. Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na: .
—	razpolaganje, uporabo in upravljanje z družbenimi sredstvi, druge družbenoekonomske odnose v združenem delu in samoupravljanje v organizacijah združenega dela;
—	medsebojna razmerja v združenem dela;
—	varstvo pri delu;
—	nadomestila organizacijam združenega dela, ki jim republiški ukrepi za izvajanje določene ekonomske politike trajneje in v večjem obsegu onemogočajo normalno reprodukcijo;
— Narodno banko Slovenije, bančništvo, kreditno-monetamo tn bančno dejavnost;
-r— službo družbenega knjigovodstva v republiki;
—	zavarovalstvo in obvezno zavarovanje oseb in premoženja;
—. stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij;
—	varstvo kakovosti proizvodov in storitev.
II. Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo daje soglasje k zveznim zakonom in drugim splošnim aktom, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin in ki se nanašajo na:
—	monetarni sistem in emisijo denarja, devizni-sistem, zunanjetrgovinski promet, kreditne in druge ekonomske odnose s tujino, oblikovanje denarnih in deviznih rezerv in razpolaganje z njimi, kadar je to v interesu za vso državo; carinsko in necarinsko zaščito;
—	določanje ukrepov omejitve trga in prostega prometa, blaga in storitev ter ukrepov, ki so podlaga za kompenzacijo, ter način in oblike kompenzacije;
—	združevanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za celotno območje SFRJ;
—	obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti.
76.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
77.	člen
Zbori v skladu s svojimi pristojnostmi po določbah tega poslovnika dajejo soglasje k zveznim zakonom i i drugim splošnim aktom, ki se nanašajo na ratificiranje mednarodnih pogodb, ki terjajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin.
78.	člen
Zbor občin samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	temeljna načela za organizacijo samoupravljanja v občini in v krajevni skupnosti;
—	ustanavljanje oziroma odpravljanje občin in spreminjanje njihovih območij;
—	državljanstvo in državljanska stanja;
—	združevanje občanov, javne shode in prireditve;
—	pravni položaj verskih skupnosti;
—	žige, pečate in overitve podpisov;
—	temeljna vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest ter mestnih ulic in urejanje prometa na
njih.
3.	Enakopravno odločanje skupščin
samoupravnih interesnih skupnosti' za območje republike s pristojnimi zbori skupščine
79.	člen
Enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike s pristojnimi zbori skupščine se izvaja v skladu s programom dela skupščine. V njem se določijo zakoni in drugi splošni akti. ki jih skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti sprejemajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine.
80.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne sodelujejo v postopkih pc 20., 21. in 22. alinei pr -ga razdelka 72. člena tega poslovnika.
IV.	MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV IN NJIHOVO SODELOVANJE
1. Medsebojno sodelovanje zborov
81.	člen
Zbori skupščine sodelujejo med seboj.
Zaradi usklajevanja dela zborov obveščajo predsedniki zborov predsednika skupščine in generalnega sekretarja skupščine o sklicu seje zbora in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo.
Predsedniki zborov se sporazumevajo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore.
82.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju zakona ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo zakon oziroma drug akt obravnavali ah pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju.
Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali ekspozeje, poročila ali skupaj obravnavali druga vprašanja, ki so skupnega pomena.
83.	člen
Zbore skličejo na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali sklepu zborov njihovi predsedniki.
Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov.
84.	člen
Ce zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V zapisnik vsakega zbora, ki sodeluje pri skupnem zasedanju, se zapiše potek skupnega zasedanja.
85.	člen
Določbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah zborov se smiselno uporabljajo tudi za skupno zasedanje zborov.
2.	Obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora
86.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
87.	člen
Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje.
Zbor, ki je bil vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru.
88.	člen
Zbor na seji najprej odloči, ali se da na dnevni red seje zbora predloženi akt, za katerega sprejem ni pristojen, kolikor o tem ni odločil ob sprejemu periodičnega delovnega načrta.
Zbor lahko po obravnavi predloženega akta, za katerega sprejem ni pristojen, pošlje pristojnim zborom svoja stališča in predloge.
Pristojni zbor oziroma pristojni zbori lahko odločajo o aktu šele, ko so zainteresirani zbori, ki niso pristojni za sprejem akta, o njem razpravljali.
89.	člen
Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališča ali predloge k predloženemu antu z njegovega delovnega področja, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil stališča in predloge zbora.
90.	člen
Stališča in predloge za spremembe in dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih zavzame stališče.
91.	člen
Ce pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne soglašajo s stališči ali predlogi zainteresiranega zbora,' obvestijo ta zbor o tem in o razlogih, zakaj z njimi ne soglašajo.
Zainteresirani zbor o tem ponovno razpravlja. Pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne morejo odločiti o zadevi prej, dokler ne prejmejo poročila zainteresiranega zbora.
3.	Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike
92.	člen
Določbe tega poglavja o medsebojnem sodelovanju zborov se uporabljajo tudi za skupščine sarrtouprav-nih interesnih skupnosti za območje republike, ki enakovredno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
V.	SEJE ZBOROV
1. Prve seje zborov
93.	člen
Zbori se konstituirajo v skladu s poslovniki zborov.
Zbori volijo na ločenih sejah ali na skupnem zasedanju predsednika skupščine, podpredsednika skupščine, imenujejo generalnega sekretarja skupščine, namestnika generalnega sekretarja skupščine, izvolijo izvršni svet skupščine in delovna telesa skupščine.
2.	Sklicanje seje
94.	člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora na podlagi periodičnega delovnega načrta. Predsednik zbora skliče sejo zbora tudi na podlagi sklopa zbora, na pobudo delegacij, delegatov v zboru ali na lastno pobudo.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet, driovno telo zbora, ena petina skupin delegatov za zbor združenega dela, ena petina občinskih skupščin oziroma vodstvo posamezne družbenopolitične organizacije oziroma delegati te družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem zboru.
Ce predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina dvajsetih delegatov v zboru ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
URADNI UST SRS
Stran 1748
St. 34 — 18. X. 1985
95.	člen
Ce predsednik zbora ne skliče seje zbora, določene s periodičnim delovnim načrtom zbora, ali če je sploh ne skliče, mora o tem obvestiti delegacije, delegate v zboru, občinske skupščine in organe in organizacije, ki naj bi po period dnem delovnem načrtu zbora sodelovale v obravnavi v zboru. V obvestilu navede razloge, ki so narekovali tako spremembo.
3.	Dnevni red seje
96.	člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov', lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, izvršni svet in republiški upravni organi in organizacije, družbenopolitične organizacije v republiki, Gospodarska zbornica Slovenije in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom.
Predlog dnevnega reda zbora obsega praviloma sorodne in medsebojno vsebinsko povezane zadeve. Obseg predlaganega dnevnega reda mora omogočiti, da vse zadeve delegati lahko celovito obravnavajo in sporazumno oblikujejo skupne rešitve.
Dnevni red za sejo predlaga zboru njegov predsednik.
97.	člen
Gradiva o vprašanjih, določenih s periodičnim delovnim načrtom zbora, morajo biti poslana najmanj 45 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, vsem prejemnikom iz petega odstavka 23. člena tega poslovnika.
Gradiva, ki so posebnega pomena za samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije oziroma, ki se nanašajo na bistvena sistemska in razvojna vprašanja in ki bistveno vplivajo na pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov in so kot taka opredeljena v letnem delovnem programu zbora, morajo biti poslana najmanj 60 dni pred dnem. določenim za sejo zbora vsem prejemnikom iz prejšnjega odstavka. V letnem delovnem programu zbora se določi, v katerih fazah postopka se za pošiljanje gradiv uporabljajo določbe tega odstavka o najmanj 60-dnevnem roku.
Pri pošiljanju gradiv, ki se nanašajo na programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan SR Slovenije ter na akte o tekoči družbenoekonomski politiki, se upoštevajo roki, ki jih za pripravo teh aktov določa zakon.
Način in roki obravnave gradiv iz prejšnjih odstavkov v delovnih telesih se določijo v periodičnih delovnih načrtih zborov. V izjemnih primerih ali kadar gre za ukrepe tekoče ekonomske politike lahko zbor odloči, da se ti roki skrajšajo, vendar ne morejo biti krajši od 15 dni.
Kolikor se gradiva na predlog predlagatelja predložilo delegatom na Seji, mora predstavnik predlagatelja obrazložiti, zakaj posamezno gradivo ni , moglo biti posredovano pravočasno. Delegati posebej razpravljajo o utemeljenosti razlogov za to in z glasovanjem odločijo, ali bodo obravnavali predloženo gradivo, ali pa ga bodo uvrstili v dnevni red naslednje seje zbora. Določbe tega odstavka ne veljajo za gradiva, ki se rta naša jo na aktualna vprašanja z delovnega področja skupščine in o katerih izvršni svet tudi ustno poroča na seji zbora.
98.	člen
Seja zbora se skliče najmanj 30 dni pred dnem, določenim za sejo zbora.
Sklicu seje zbora s predlogom dnevnega reda morajo biti priložena osnovna gradiva za vse točke dnevnega reda ter poročila delovnih teles h gradivom iz drugega odstavka prejšnjega člena, kolikor še niso bila predložena. Sklicu seje zbora se priložijo tudi stališča družbenopolitičnih organizacij, republiških družbenih svetov in organov in organizacij v republiki, ki sodelujejo v obravnavi v zboru, kolikor so že predložena.
, Sklic seje s predlogom dnevnega reda se da v ržupravo tako, da se hkrati objavi v sredstvih javnega obveščanja. Sklic seje s predlogom dnevnega reda se pošlje zborom združenega dela občinskih skupščin in občinskim skupščinam, skupinam delegatov, delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine in družbenopolitičnim organizacijam v republiki. S sklicem seje pošlje predsednik zbora tudi zapisnik s prejšnje seje, če ni bil poslan že prej.
99.	člen
Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku kot je določen v prvem odstavku prejšnjega člena, če je to potrebno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, varstva ustavne ureditve, večje naravne nesreče, zaradi postopka usklajevanja aktov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ in zaradi drugih izrednih potreb republike.
Zbor oceni, ali je bilo mogoče v času od sklica seje do dneva seje obravavati gradiva in oblikovati stališča za delegate v zboru. V primeru, če je bila seja s'klicana v krajšem roku in če delegacije niso mogle določiti delegata, se seje zbora udeležijo delegati, ki so imeli pooblastila za prejšnjo sejo zbora.
100.	člen
Dnevni red že sklicane seje zbora se lahko razširi te izjemoma, kadar je to nujno zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena. Razširitev dnevnega reda seje zbora je treba posebej utemeljiti. O tem, ali se v dnevni red seje zbora uvrstijo zadeve, ki so bile predlagane zboru v obravnavo, odločijo delegati v zboru i seji zbora ob določitvi dnevnega reda. O vsaki predlagani razširitvi dnevnega reda seje zbora glasujejo delegati v zboru posebej.
Predlog za razširitev dnevnega reda že sklicane seje zbora se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
101.	člen
Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, katerim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom.
102.	člen
Roki po 97. in 98. členu ne veljajo za tiste seje zborov, ki so sklicane iz posebnih razlogov ali v času izrednih razmer.
103.	člen
V nujnih primerih lahko predsednik zbora, komisija skupščine, delovno telo zbora. Predsedstvo republike in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga.
Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga.
104.	člen
Dnevni red seje določi zbor na začetku seje, pri čemer upošteva zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in sporazume-
vanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zboru.
105.	člen
Ob določanju dnevnega reda odloča zbor o predlogih za obravnavo zakona po hitrem postopku, -a združitev faz postopka za izdajo zakona in za skrajšani postopek za izdajo zakona.
Ce med zbori ni soglasja o postopkih iz prejšnjega odstavka tega člena, zbori imenujejo skupno komisijo, ki pripravi spo.azumni predlog in ga predloži v sprejem zborom. Ce zbori ludi na predlog komisije niso dosegli soglasja, predlogi za postopke iz prvega odstavka tega člena niso sprejeti.
4.	Predsedovanje in udeležba »a seji
106.	člen
Seji zbora predseduje predsednik zbora.
Ce je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora podpredsednik zbora.
Če je tudi podpredsednik zbora zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da bo vodil sejo. V tem primeru začne sejo delegat, ki je v zboru najstarejši po letih, in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo predsedoval seji.
107.	člen
Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zvo-
HL
O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca.
Predsednik zbora ugotovi, če je zbor sklepčen.
108.	člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, prede. ne dobi besede od predsednika zbora.
Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
109.	člen
Predsednik daje besedo delegatom, ki želijo govoriti o istem vprašanju, po vrsti kot so se prijavili.
Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave.
Ce zahteva delegat v zboru besedo, da bi opozoril na napako oziroma popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora delegat omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
110.	člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Ce se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
Ce se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame be-
sedo. Zoper odvzem besede delegat lahke ugovarja.
O ugovoru odloči zbor brez obravnave.
111.	člen
Razprave delegatov v zboru in dragih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če ni v tem
poslovniku drugače določeno.
Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo
delegata v zboru odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora.
5.	Vzdrževanje reda
112.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s
seje.
113.	člen
Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora.
114.	člen
Odstranitev s seje st izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščine ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru.
Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut.
Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave.
Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji.
115.	člen
Predsednik zbora obvesti občinsko skupščino oziroma Republiško konferenco SZDL Slovenije o delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen.
116.	člen
Ce predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, prekine sejo.
117.	člen
Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja, in iz poslopja skupščine vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji zbora.
Ce je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
118.	člen
Vsi, ki so v poslopju skupščine, morajo upoštevati predpise o notranjem redu v skupščini.
6.	Potek seje
119.	člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da po-
jaeaila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora občin pregledata pooblastila delegatov na seji zbora; komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora pa obravnava poročilo republiške volilne komisije in da zboru ustrezen predlog.
Komisija za verifikacijo pooblastil hi imunitetna vprašanja sestavi poročilo za zbor.
O spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
Predsednik obvesti zbor o tem, kateri delegati se
ne morejo udeležiti seje in kdo vse je povabljen na sejo zbora.
120.	člen
Posamezne zadeve se obravnavajo pe vestnem
redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
121.	člen
Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi.
Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več govornikov, zaključi obravnavo.
122.	člen
Predsednik zbora lahko med sejo prekine dek>
zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsednik prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja in če je treba dobiti mnenja ter v drugih primerih, če to predlagajo delegati v zboru.
Če je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo zaključi.
123.	člen
Če zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta ali če zbor o zadevi ne želi odločiti, zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil
obravnave ali če ne želi odločati na isti seji, »e obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo.
7.	Odločanje
124.	člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora z uporabo tehničnih naprav ali s poimenskim klicanjem delegatov.
Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno, da niso navzoči.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja rekre-
tar zbora.
125.	člen
Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas
pred glasovanjem.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut.
126.	člen
Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje.
Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu, lahko pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom roke, z uporabo tehničnih naprav ali s posamičnim izjavljanjem.
127.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo
je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
V	primerih, ko zbor odloča z večino glasov navzočih delegatov, je pred glasovanjem potrebno ugotoviti, koliko delegatov je prisotnih na seji.
Zbor lahko, takoj po opravljenem glasovanju, ugotovi na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru, da glasovanje ni veljavno, če je izid glasovanja zaradi tehnične ali droge napake nejasen.
Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako odloči zbor na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru, če je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja.
Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa se vzdrži glasovanja.
Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja
ponovno pokličejo delegati v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Klicanje delegatov v zboru opravlja sekretar zbora.
128.	člen
Zbor veljavno sprejme zakon, splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se z ustave SR Slovenije ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen.
8.	Zapisnik
129.	člen
O delu na seji zbora se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani, in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti.
V	zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
130.	člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe oziroma zapisnik, v katerem so bile po prejetih pripombah vpisane spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in sekretar zbora.
Za hrambo izvirnih zapisnikov s sej zbora skrbi sekretar zbora.
131.	člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapiski.
Vsak delegat v zboru lahko pred objavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja.
V dvomljivih primerih odloči o popravku zapiskov predsednik zbora.
Dobesedni zapiski se priložijo k izvirnim zapisnikom.
9.	Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike
132.	člen
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za obrpočje republike, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
VI.	SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV
133.	člen
Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	razglasijo spremembo ustave SR Slovenije;
—	razglasijo izvolitev Predsedstva republik?, objavijo njegovo sestavo in odločajo o prenehanju mandata predsednika, člana ali Predsedstva republike v celoti;
—	volijo in razrešujejo s tajnim glasovanjem člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije;
—	volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem delegate za Zbor republik in pokrajin.
Zbori obravnavajo na predlog Predsedstva republike na skupni seji zakon o začasnih ukrepih, če ta v pristojnih zborih ni bil sprejet v enakem besedilu.
Zbori obravnavajo na skupni seji tudi predlog skupne komisije za uskladitev spornih vprašanj, če se skupna komisija ne sporazume o spremembi ustave SR Slovenije ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga za spremembo ustave.
134.	člen
Skupno sejo skliče predsednik skupščine in ji predseduje.
Predsednika, ki je zadržan ali odsoten, nadome-stuje eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik ali predsedstvo skupščine.
135.	člen
Kadar zbori odločajt na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov \-a-kega zbora.
Predsednik skupščine ugotovi sklepčnost skupne seje z uporabo *ehničnih naprav ali s poimenskim klicanjem delegatov vsakega zbora.
Poimensko klicanje na skupni seji opravlja generalni sekretar skupščine.
136.	člen
Določbe tega poslovnika o sejah zborov in o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.
VII.	PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV IN GENERALNI SEKRETAR SKUPŠČINE
137.	člen
Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela.
Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika, dodeljuje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo zakone in druge splošne akte skupščine, skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem not-^ve funkcije v skupščini, razpisuje volitve za delegate v skupščini ter izpolnjuje druge pravice in-dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, ta poslovnik in posebni predpisi.
Predsednik podpisuje zakone in druge akte, določene s tem poslovnikom.
Predsednik izdaja pravila o notranjem redu v skupščini in druge akte, za katere je pooblaščen s posebnimi predpisi skupščine ali s tem poslovnikom.
Predsednik lahko imenuje delegata, ki mu je potekel mandat, za funkcionarja skupščine oziroma za svetovalca in mu poveri opravljanje določenih nalog za skupščino.
138.	člen
Pred^^nik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
139.	člen
Podpredsednik skupščine se izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu. opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja in ga nadomešča, kadar je zadržan.
140.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki in podpredsedniki njenih zborov se volijo za dve leti in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Predsednik in podpredsednik skupščine se izvolita na zadnji seji zborov pred potekom prve dveletne mandatne dobe in začneta opravljati svojo funkcijo z dnem, ko poteče mandatna doba dotedanjemu predsedniku in podpredsedniku.
Predsedniku in podpredsedniku skupščine ter predsednikom in podpredsednikom zborov preneha funkcija, če jim pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, preneha mandat člana delegacije oziroma delegata v družbenopolitičnem zboru.
141.	flen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine, predsedniki borov in predsedniki komisij skupščine
kot predsedstvo skupščine skrbijo za učinkovito ure-
smcevanje skupnih nalog zborov, za usklajevanje dela med njimi in za opravljanje z ustave in s tem poslovnikom določenih nalog. Delo predsedstva skupščine vodi predsednik skupščine.
Predsedstvo skupščine skrbi za usklajeno delo skupščine in zborov in pri tem zlasti:
—	skrbi za uresničevanje programa dela zborov in delovnih teles skupščine;
—	obravnava vprašanja usklajevanja dela zborov in delovnih teles ter njihovo sodelovanje s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbi za sodelovanje skupščine s Skupščino SFRJ in skupščinami socialističnih republik in skupščinami avtonomnih pokrajin;
—	skrbi za sodelovanje skupščine z občinskimi skupščinami, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi za izvajanje tega poslovnika;
—	skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo v zborih in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov;
—	razlaga določbe tega poslovnika in poslovnikov zborov glede pristojnosti zborov in delovnih teles;
—	sprejema stališča o drugih, s tem poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov;
—	skrbi za natisk zakonov in drugih aktov, ki se objavljajo v sredstvih javnega obveščanja;
—	usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore;
—	predlaga zborom, katerim od predlogov in zadev, ki jih je treba hitro rešiti, naj dajo prednost;
—	spremlja delo delovnih teles in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles;
—	razpravlja o sredstvih, ki naj bodo v predlogu republiškega proračuna zagotovljena za delo skupščine in njenih služb in predlaga njihovo višino; o tem odloči predsednik skupščine;
—	obravnava akte o organizaciji služb skupščine;
—	odloča o spornih vprašanjih med delovno skupnostjo služb skupščine in generalnim sekretarjem skupščine v primerih, določenih z zakonom;
—	obravnava druge zadeve, določene s predpisi in s tem poslovnikom, ki se nanašajo na delovno skupnost služb skupščine;
—	spremlja, obravnava in usmerja obrambne in varnostne priprave skupščine ter obravnava in sprejema obrambni in varnostni načrt skupščine; imenuje in razrešuje vodjo obrambnih in varnostnih priprav in njegovega namestnika ter upravitelja obrambnega in varnostnega načrta;
—	s posebnim aktom določi organizacijo, način dela in sistemizacijo del in nalog služb skupščine v neposredni vojni nevarnosti ali v vojnem stanju;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.	t
142.	člen
Pri uresničevanju nalog iz prejšnjega člena sodelujejo predsednik izvršnega sveta, predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kadar gre za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, generalni sekretar skupščine in drugi funkcionarji v skupščini, ki jih določi predsednik skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v republiki in Gospodarske zbornice Siovenije.
143.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov imajo pravico predlagati delovnim telesom skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve z njihovega delovnega področja, ti lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles.
Če posamezen akt oziroma gradivo, ki je predloženo skupščini, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsednik skupšh e skupaj s predsedniki zborov tako gradivo zadrži m zahteva od predlagatelja, naj ga dopolni. Na ponovno zahtevo pooblaščenega predlagatelja predsednik skupščine dodeli gradivo v obravnavo pristojnim zborom.
144.	člen
Generalni sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje delo služb skupščine pri opravljanju nalog ia zadev za potrebe delegatov, zborov, delovnih teles in predsedstva skupščine ter skrbi za usklajeno delovanje teh služb.
Pri izvajanju svojih nalog sodeluje generalni sekretar skupščine s sekretarji zborov.
Generalni sekretar skupščine skrbi za objavljanje zakonov in drugih aktov skupščine in njenih teles in opravlja druge zadeve, določene s predpisi in tem poslovnikom.
Generalni sekretar skupščine pripravi predlog predračuna sredstev za delo skupščine in njenih služb.
Za svoje Jelo je generalni sekretar skupščine odgovoren skupščini.
Generalni sekretar skupščine se imenuje za štiri leta in je lahko imenovan za ta funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
VIII.	DELOVNA TELESA 1. Splošne določbe
145.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga delovna telesa.
Komisije skupščine se ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine. Ustanovijo se s tem poslovnikom, lahko pa se ustanovijo tudi s posebnim odlokom skupščine.
Odbori zborov se lahko ustanovijo za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev.
Odbor zbora za proučevanje sistemskih vprašanj oziroma vprašanj trajnejšega pomena iz pristojnosti zbora se ustanovi s poslovnikom ali odlokom zbora. Odbor zbora za proučitev posameznih vprašanj ali pripravo akta se ustanovi s sklepom zbora.
Dva ali vsi trije zbori lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Z odlokom oziroma s sklepom o ustanovitvi delovnih teles se določijo njihove naloge, pooblastila in sestava.
Ko delovno telo, ki se ustanovi s sklepom zbora, opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha delati.
l4o. člen
Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da: ugotavljajo m obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konterenc delegacij giede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo zakonov, zakonske osnutke in zakonske pr^u-ioge ter druge splošne akte skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, Iti so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih, oziroma predvidenih rešitvah; spremljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina; ugotavljajo stanje aa posameznih področjih družbenega življenja ter spremljajo izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov skupščine; dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in republiškim upravnim organom in organizacijam; proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov.
147.	člen
Delovna telesa so dolžna na ustrezen način obvestiti vse delegate in delegacije o kraju in času svojih sej, da se jih delegati v skladu s 34. členom tega poslovnika lahko udeležijo, če to želijo.
148.	člen
Da bi bile dosežene strokovno najustreznejše rešitve, delovna telesa skrbijo, da so v obravnavo in pripravo posameznih gradiv vključene tudi znanstvene in strokovne organizacije oziroma znanstveni in strokovni delavci.
149.	člen
Delovna telesa lahko predlagajo zboru, da ^e r'a določeno vprašanje m dnevni red seje zbora oziroma naj zbor določenega vprašanja ne obravnava na seji, ker še ni dovolj proučeno.
,	150. člen	x
Zaradi seznanjanja s posameznimi problemi, z razlogi za določene rešitve, z razlikami ali da ugotovijo ustreznost in pravilnost posameznih rešitev, se delovna telesa povezujejo s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in njihovimi delegacijami oziromn drugimi, ki so obravnavali določene zadeve In v zvezi s tem dajejo pobude za organiziranje posvetov. Delovna telesa lahko povabijo delegate iz temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, predlagatelje, družbenopolitične organizacije, Gospodarsko zbornico Slovenije in izvršni svet, kolikor ni sam predlagatelj, da skupaj z njimi razpravljajo o teh zadevah.
Delovna telesa praviloma predlagatelje izraženih interesov, smernic in stališč povabijo tudi na svoje seje, da skupaj z njimi in predlagateljem akta obravnavajo izražena stališča, zlasti pa razlike med njimi.
15 L. člen
VpcaSsnJa J* dragega adafawfai *T. člena tega
poslovnika obravnavajo delovna telesa dvakrat, in sicer takrat, kadar je to določeno v delovnem programu zborov skupščine. V prvi obravnavi delovno telo a gotovi, katera so bistvena sistemska hi razvojna
vprašanja, dileme ter odprta vprašanja, ki jih je treba razčistiti.
V nadaljnjih obravnavah delovna telesa ugotovijo in obravnavajo stališča In pobude delegacij, konferenc delegacij in občinskih skupščin glede posameznih zadev in ugotavljajo stopnjo doseženega soglasja.
152.	člen
Da bi delovna telesa lahko poročala zborom o t~ , kako so usklajena različna stališča glede zadeve, ki je nu dnevnem redu seje zborov, morajo biti razprave v delegacijah, konievencah delegacij in skupinah delegatov, o zadevah, ki bodo obravnavane na sejah zborov, praviloma končane tako, da lahko le-te najkasneje 12 dni pred sejami zborov pošljejp zborom svoja mnenja, stališča in predloge o obravnavanih vpra" njih.
Službe skupščine zberejo in strokovno obdelajo vsa mnenja, stališča in predloge delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov, družbenopolitičnih organizacij, organov in organizacij v republiki in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter pripravijo gradiva za seje delovnih teles.
153.	člen
Ce delovna telesa ugotovijo, da glede zadeve, ki ' je na dnevnem redu sej zborov, v delegacijah, konferencah delegacij in 'skupinah delegatov niso usidaje-na stališča glede bistvenih vprašanj, lahko predlagajo zborom, da zadeve ne obrat navajo. Če zbori tak predlog delovnih teles sprejmejo, določijo nadaljnji način obravnavanja teh zadev.
154.	člen
Delovno telo ugotavlja, kako so na podlagi vseh razprav usklajena različna stališča glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje zbora; predlaga stališča, mnenja, pripombe in daje predloge, glede katerih je v delovnem telesu doseženo soglasje oziroma so dobili večinsko podporo; predlaga možne alternativne rešitve k tej zadevi ter ugotavlja stališča, mnenja, pripombe in predloge, ki na njegovi seji niso dobili širše oziroma večinske podpore. O tem delovno telo poroča zboru.
155.	člen
V zvezi ,z zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora oziroma sej zborov in glede katerih so delovna telesa dala svoja poročila, se za poročanje na sejah zborov določi poročevalec izmed članov delovnega 'sa, ki na seji zbora oziroma zborov pojasni stališča, mnenja, predloge in pripombe delovnega telesa oziroma amandmaje delegatov; kolikor je bila opravljena javna obravnava, pa tudi mnenje delovnega telesa o stališčih, ki so se izoblikovala v javni obravnavi.
Poročevalec se na seji zbora izreče v imenu delovnega telesa o stališčih, mnenjih, predlogih in pripombah v poročilu; brez pooblastila delovnega telesa pa ne more spremeniti ali umaknit naročila. Poročevalec lahko po potrebi ustno obrazloži pismeno poročilo delovnega telesa, ki je predloženo na seji zbora.
156.	člen
Ce se med obravnavo pojavi vprašanje, katerega ni obravnavalo delovno telo, lahko zbor obravnavo o tem vprašanju odloži, da ga bo obravnavalo delovno
teto, lahko pa v takem primem ustanovi detovno irito-ptno lemed delegatov v zboru. V tej skupini sodeluje
predlagatelj in predstavnik izvršnega sveta, če izvršni svet ni sam predlagatelj.
157.	Hee
Delovna telesa, ki spremljajo stanje na posameznih področjih, v okviru svoje pristojnosti sodelujejo z izvršnim svetom in njegovimi telesi ter republiškimi upravnimi organi hi organizacijami pri obravnavanju zadev in pripravljanju rešitev v zvezi s pobudami in predlogi delegacij 6e pred eMflcovaBjecn
takih zadev in rešitev na sejali izvršnega sveta in njegovih teles oziroma v republiških upravnih organih in organizacijah oziroma še pred njihovo predložitvijo skupščini. V ta namen je treba zagotoviti medsebojno izmenjavo mnenj in druge oblike medsebojnega obveščanja.
158.	člen
Delovna telesa pri spremljanju izvajanja politike in aktov skupščine na lastno pobudo obravnavajo aktualna vprašanja, na katera opozarjajo samoupravne organizacije in skupnosti, delegacije in delegati v zborih, na sejah delovnih teles in v delegatskih vprašanjih, občinske skupščine, družbenopolitične organizacije, izvršni svet in republiški upravni organi oziroma organizacije.
Kolikor so za spremljanje izvajanja politike in aktov skupščine potrebne celovitejše analize ali raziskave, lahko delovna telesa predlagajo zborom, da naložijo izvršnemu svetu oziroma ustreznemu republiškemu upravnemu organu oziroma organizaciji, da pripravijo in predložijo delovnim telesom take analize ali raziskave.
159.	člen
Pri spremljanju izvajanja politike in aktov skupščine obravnavajo delovna telesa poročila, ki jih na zahtevo skupščine, na lastno pobudo ali na podlagi predpisa pošiljajo skupščini organi in organizacije v republiki.
Delovnd telesa obveščajo zbore o svojih ugotovitvah v zvezi z obravnavo teh poročil, lahko pa tudi predlagajo, da zbori obravnavajo ta poročila, zlasti takrat, kadar bi bilo po mnenju delovnih teles potrebno sprejeti predloge in ukrepe, ali kadar take ukrepe predlaga predlagatelj poročila.
Glede obravnavanja poročil in sprejemanja stališč ter določanja obveznosti, kolikor poročila ali informacije predložijo drugi organi in organizacije v republiki in ne izvršni svet skupščine, se smiselno uporabljajo določbe 222. do 224. člena tega poslovnika.
160.	člen
Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov.
Predsednik delovnega telesa se voli za štiri ’eta in
ne more biti za to funkcijo izvoljen dvakrat zaporedoma.
Podpredsednik in člani delovnega telesa se volijo za štiri leta in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
V skupno delovno telo zborov oziroma skupščine se volijo delegati iz zborov tako, da je v njem enako število delegatov iz vsakega zbora. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se lahko izjemoma določi, da je v njem število delegatov iz posameznih zborov različno, pri čemer pa mora biti najmanj en delegat iz vsakega zbora.
161.	člen
Predsednik delovnega telesa organizira in rodi delo takega telesa, daje pobudo za obravnavanje zadev, za katere je pristojno delovno telo; skrbi za obveščanje članov delovnega telesa o zadevah, za katere je pristojno delovno telo; sodeluje s predsedniki zborov in s predsedniki drugih delovnih teles, s funkcionarji, kd vodijo republiške upravne organe in organizacije, ter s predstavniki drugih ustreznih organov in organizacij pri pripravljanju vprašanj, ki jih bo delovno telo obravnavalo; pripravlja In sklicuje seje, predlaga dnevni red in jim predseduje; Usmerja delo službe delovnega telesa; skrbi za Izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa In
opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik, poslovnik zbora ali odlok o ustanovitvi delovnega telesa.
162.	člen
Delovno telo dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik na pobudo delegacij, na lastno pobudo, na pobudo članov delovnega telesa oziroma delegatov v zboru. Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo predsednik skupščine, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlagajo zbor oziroma delegati v zboru.
V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje delovnega telesa.
Ce predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ko je dolžan sklicati, jo skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora.
Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina njegovih članov.	t
163.	člen
Delovno telo obravnava zadeve, za katere je pristojno, na lastno pobudo, mora pa obravnavati vsako zadevo, za katero je pristojno, če to zahtevajo predsednik skupščine, predsednik zbora, če lo predlaga zbor oziroma delegati v zboru ali če to predlaga tretjina članov delovnega telesa.
164.	člen
Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta ali republiškega upravnega organa oziroma organizacije, da njegovi predstavniki obrazložijo stališča, kadar je na dnevnem redu njegove seje predlog izvršnega sveta oziroma kadar razpravljajo o zadevah z delovnega področja republiškega upravnega organa oziroma organizacije.
Predstavnik izvršnega sveta ima na seji delovnega telesa pravico razpravljati in se opredeljevati v okviru 'svojih pooblastil. To pravico ima tudi, če izvršni svet ni predlagatelj akta.
Predstavnik republiškega upravnega organa oziroma organizacije ima na seji delovnega telesa pravico razpravljati o zadevi z delovnega področja tega organa oziroma organizacije.
Pravico do udeležbe in razpravljanja na seji d -lovnega telesa imajo tudi pooblaščenci predlagatelja predloga.
165.	člen
Pravico do udeležbe, razpravljanja in opredeljevanja imajo na seji. delovnega telesa tudi predstavniki drugih predlagateljev predlogov.
166.	člen
Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta obvestila o vprašanjih, ki so na. dnevnem redu seie delovnega telesa, če se nanašajo na delovno področje izvršnega sveta.
Delovno telo Ima pravico zahtevati od republišk'’' upravnih organov oziroma organizacij obvestila in po jasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za delo.
Delovno telo ima pravico zahtevati taka obvestila in podatke tudi od samoupravnih organizacij ir skupnosti, ki na podlagi zakona izvršujejo javna pooblastila v zadevah, pomembnih za republiko, če se nanašajo na njihovo dejavnost pri Izvrševanju javnih pooblastil.
167.	člen
Delovno telo lahko povabi na svoje seje člane delegacij, delegate skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, člane delegacije "
Zboru republik in pokrajin in delegate iz SR Slovenije v Zveznem zboru predstavnike družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij, orga-1 nizacij združenega dela in samoupravnih organizacij in skupnosti, društev, znanstvenih in strokovnih organizacij ter tudi znanstvene, strokovne in javne delavce, da bi dali svoje mnenje o zadevah, ki se obravnavajo na seji.
2. Komisije skupščine
168.	člen
Predsednik, podpredsednik in člani komisije se volijo iz vrst delegatov iz zborov, tako da je v vsaki komisiji enako število delegatov iz vsalcega zbora.
V odloku o ustanovitvi komisije se lahko izjemoma določi, da je v komisiji število delegatov iz posameznih zborov različno, pri čemer pa mora biti najmanj en delegat iz vsakega zbora.
Člani posameznih komisij se lahko na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve imenujejo tudi izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh članov ne more biti večje od števila članov delegatov iz zborov.
169.	člen
Predhodnika, podpredsednika in člane vseh komisij ali , arnezne komisije volijo zbori enakopravno.
170.	člen
Predsednik, podpredsednik in vsi ali posamezni člani komisije so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
Vsak zbor lahko razreši še pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, člana komisije, ki je bil izvoljen izmed delegatov v zboru; vsi trije zbori enakopravno pa tudi posameznega člana komisije, ki je bil imenovan v komisijo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
Vsak z.or lahko izvoli namesto člana komisije, ki je bil izvoljen izmed delegatov v tem zboru in mu je prenehala funkcija, novega člana; vsi trii e zbori enakopravno pa lahko imenujejo namesto člana komisije, ki je bil imenovan v komisijo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev in mu je prenehala funkcija, novega člana.
O novih članih komisije, ki jih izvoli zbor, obvesti predsednik zbora predsednika skupščine in predsednika ustrezne komisije.
171.	člen
Člani delovnih skupin in drugih delovnih teles, ki jih ustanovijo komisije skupščine, se imenujejo izmed članov teh komisij in delegatov ter znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
172.	člen
Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko opravlja komisija ankete in poizvedbe ter v ta namen zahteva od državnih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge listine ter stališča in mnenja.
Komisije ne morejo imeti preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij.
173.	člen
Komisija sodeluje z drugimi komisijami skupščine ter z delovnimi telesi zborov v zadevah skupnega pomena in ima lahko s temi telesi skupne seje.
174.	Člen
Skupščina ima naslednje komisije:
—	komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve,
—	komisijo za mednarodne odnose;
—	zakpnodajno-pravno komisijo;
—	komisijo za narodnosti;
—	komisijo za pravosodje;
—	komisijo za vprašanja borcev NOV;
—	komisijo za družbeno nadzorstvo;
—	komisijo za vloge in pritožbe;
—	komisijo za informiranje;
—	komisijo za varstvo človekovega okolja.
a)	Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve
175.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami.
Pri izpolnjevanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj in administrativnih zadev, predloge in mnenja in jih daje pristojnim zborom.
176.	člen
V	mejah nalog s področja temeljnih vprašanj kadrovske politike skrbi komisija, da se izvajajo ustavna načela in družbene norme, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, predlaga ukrepe za njihov napredek ter spodbuja dejavnost organov in organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj o stanju kadrov in o potrebah po njih.
177.	člen.
V	mejah svojih nalog s področja volitev, imenovanj, razrešitev in administrativnih zadev, ki so v pristojnosti skupščine, komisija zlasti:
—	pripravlja in daje zborom predloge za izvolitev oziroma imenovanje in razrešitev funkcionarjev skupščine, kolikor ni s tem poslovnikom in poslovniki zborov drugače določeno, in predloge za sestavo delovnih teles skupščine; lahko pa pripravi predloge in tudi predlaga sestavo delovnih teles zborov;
—	daje pristojnim zborom mnenja k predlogom za izvolitev in razrešitev podpredsednikov in članov izvršnega sveta; mnenje k predlogom za imenovanje in razrešitev republiških sekretarjev in njihovih namestnikov ter predsednikov republiških komitejev in njihovih namestnikov;
—	daje zborom predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev predsednika, sodnikov in sodnikov porotnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije; predsednika in sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije in predsednikov, sodnikov in sodnikov porotnikov drugih sodišč v.republiki, ki jih določa zakon; ter predlogo za izvolitev, imenovanje in razrešitev javnega tožilca SR Slovenije, republiškega javnega pravobranilca in drugih republiških funkcionarjev in Članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih določa ustava SR Slovenije, zakon ali drug akt skupščine;
—	daje pristojnim zborom mnenja k predlogom za imenovanje in razrešitev namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije, namestnikov javnega tožilca SR Slovenije in drugih javnih tožilcev in njihovih namestnikov v republiki,- ki jih določa zakon;
—	daje zborom predloge za soglasne k imenovanju drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon;
—	sodeluje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri Republiški konferenci SZDL Slovenije;
—	obravnava in pripravi predloge ustreznih aktov za zbore za izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev, glede katerih ni sama predlagatelj;
—	sodeluje z ustrezno komisijo Skupščine SFRJ glede izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve funkcionarjev Skupščine SFRJ in njenih teles ter zveznih upravnih organov in organizacij ter pri pripravljanju in obravnavanju predlogov glede teh funkcionarjev;
—	sodeluje pri pripravi in spremljanju izvajanja družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev v organih družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij;
—	sprejme pravilnik o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev v skupščini in njenem izvršnem svetu ter v republiških upravnih organih;
—	predlaga izjemno priznanje ali odmero pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določajo splošni akti in ta poslovnik.
Splošni akti, ki jih sprejema komisija s področja administrativnih zadev, se ustrezno objavijo.
178.	člen
V okviru svoje pristojnosti obravnava komisija predloge, ki jih dobi skupščina za izvolitev oziroma imenovanje funkcionarjev iz njene pristojnosti, s stališča, ali so izpolnjeni pogoji za posamezno funkcijo in ali je bil upoštevan postopek, po katerem se pripravijo predlogi za njihovo izvolitev, imenovanje oziroma razrešitev, in daje pristojnim zborom mnenje o takih predlogih.
179.	člen
Komisija ima dvanajst članov. Po štirje člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
b)	Komisija za mednarodne odnose
180.	čim
Komisija za mednarodne odnose:
—	spremlja, proučuje in obravnava vprašanja s področja političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih odnosov SFRJ in SR Slovenije s tujino ter vprašanja, ki zadevajo položaj in razvoj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini;
—	daje pristojnim zborom in delovnim telesom predloge za urejanje vprašanj s področja mednarodnih odnosov ter poročila in mnenja v zvezi z akti, soglasji in drugimi vprašanji s tega področja;
—	skrbi za obveščanje delegatov v zborih o mednarodnih odnosih;
—	spremlja delo republiških upravnih organov, zlasti izvajanje v skupščini sprejete politike in izvrševanje predpisov in drugih aktov s področja mednarodnih odnosov ter obravnava vprašanja v zvezi s sodelovanjem občin, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v SR Sloveniji z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnhBd enotami tujih držav;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslov-
aik.
m.	Ben
Komisija ima sedemnajst članov. Po štirje člani komisije se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru,
pet Banov kneaMje pa ee tmeenttje fcmaed nemtiiiiniti.
strokovnih in javnih delavcev s področja zunanje politike in mednarodnih odnosov.
c)	Zakonodajno-pravna komisija
182.	člen
Zakonodajno-pravna komisija obravnava zaradi skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zaradi pravne obdelave:
—	zakone in druge akte, ki jih sprejema skupščina in njeni zbori in daje pristojnim zborom o tem poročila s svojimi mnenji in predlogi;
—	amandmaje k predlogu zakona ali druge, i splošnega akta skupščine;
—	zvezne zakone in druge zvezne akte, ki se sprejemajo na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin;
—	splošne akte samoupravnih organizacij, ki jih potrjuje ali h katerim daje svoje soglasje skupščina, in daje mnenja, pripombe in predloge pristojnim zborom;
—	predloge in zahteve za obvezno razlago zakonov in drugih aktov skupščine in daje mnenja o tem oziroma predlaga pristojnim zborom obvezno razlago;
—	skupaj s pristojnimi delovnimi telesi odgovore na predloge in obvestila, ki jih zahteva Ustavno sodišče SR Slovenije ali Ustavno sodišče Jugoslavije od skupščine.
Zakonodajno-pravna komisija:
—	spremlja graditev pravnega sistema in daje mnenja in predloge o načelnih vprašanjih te vrste;
—	opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi zakonov in drugih splošnih aktov;
—	daje mnenja in predloge pristojnim zborom skupščine o besedilu družbenega dogovora, kadar skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora in pri prevzemanju ustreznih obveznosti;
—	predlaga pristojnim zborom, naj začnejo postopek za presojo ustavnosti zveznega zakona pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije;
—	daje predsedstvu skupščine na njegovo zahtevo mnenja v zvezi s pristojnostmi zborov skupxčine in mnenja v zvezi z razlago poslovnika skupščine;
—	sodeluje pri pripravljanju programov zakonodajne dejavnosti skupščine;
—	določa prečiščena besedila zakonov in drugih aktov skupščine, če je z zakonom ali drugim aktom za to pooblaščena, in skrbi za njihovo objavo;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
183.	člen
Komisija ima trinajst članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine, štirje člani komisije pa se imenujejo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev s področja pravnih znanosti.
V komisiji sodelujejo kot člani tudi po trije delegati ustrezne skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike, kadar ta odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine.
č) Komisija za narodnosti
184.	člen
Komisija za narodnosti:
—	obravnava vprašanja, ki zadevajo narodnostni
značaj, položaj, pravice in razvojne možnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti, zlasti pa obravnava vprašanja v zvezi z razvojem vzgoje in izobraževanja, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in
razvojem drugih oblik kultumo-prosvetne dejavnosti
italijanske oziroma madžarske narodnosti in usposabljanjem kadrov, ki so pomembni za uresničevanje položaja in pravic narodnosti, ter vprašanja v zvezi z zagotavljanjem v ta namen potrebne pomoči;
—	obravpava vprašanja razvoja stikov med italijansko in madžarsko narodnostjo in njunima matičnima narodoma zaradi pospeševanja kulturnega in jezi kovnega razvoja narodnosti;
—	predlaga ukrepe za uresničevanje pravic iz prve in druge alinee tega člena;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
185.	člen
Komisija ima dvanajst članov, izvoljenih izmed delegatov v zborih. Med njimi je enako število pripadnikov slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti.
Komisija ima predsednika in dva podpredsednika, ki se izvolijo izmed pripadnikov slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti.
Komisija lahko dela, če je na seji navzoča najmanj polovica članov pripadnikov slovenskega naroda, najmanj polovica članov pripadnikov italijanske narodnosti in najmanj polovica članov pripadnikov madžarske narodnosti.
d)	Komisija za pravosodje
186.	člen
Komisija za pravosodje:
—	spremlja in proučuje vprašanja pravosodnega sistema;
—	spremlja in proučuje družbenopolitično problematiko na področju pravosodja glede utrjevanja ustavnosti, zakonitosti in varovanja svoboščin in pravic človeka in občana in pravic delovnih ljudi in občanov v samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	spremlja in proučuje sistem varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v zvezi s samoupravnim sodstvom;
—	daje zborom poročila in mnenja o vprašanjih s področja pravosodja;
—	daje zborom predloge za zakonske in druge rešitve vprašanj s področja pravosodja;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
187.	člen
—	obravnava predloge zakonov in drugih aktov
s tega področja;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
189.	člen
Komisija ima devet članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
f) Komisija za družbeno nadzorstvo
190.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo:
—	obravnava splošna vprašanja v zvezi z izva-
janjem politike, izvrševanjem zakonov in drugih splošnih aktov skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;	•
—	sodeluje s samoupravnimi organi in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter z drugimi organi družbene skupnosti;
—	obvešča zbore o svojih ugotovitvah in predlaga določene ukrepe oziroma sprejem aktov, ki se nanašajo na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi in jim predlaga ukrepe za izvrševanje funkcije družbenega nadzorstva;
—	predlaga zborom obravnavanje posameznih vprašanj in sprejem ukrepov za preprečevanje pojavov v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo lahko škodljive posledice za splošne družbene interese;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
191.	člen
Delovna telesa, ki spremljajo izvajanje politike in izvrševanje aktov skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, opozarjajo komisijo na pojave, ki bi jih bilo treba obravnavati pri opravljanju nadzorstva.
Komisija opravlja zadeve iz svoje pristojnosti tudi na podlagi opozoril občanov in samoupravnih * organov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Komisija ima trinajst članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru, štirje Č' ni komisije pa se 'imenujejo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
e)	Komisija za vprašanja borcev NOV
188.	člen
Komisija za vprašanja borcev NOV:
—	spremlja in proučuje problematiko borcev NOV, vojaških invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala;
—• predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema c" už-bene skrbi za te osebe;
—	spremlja, proučuje ■ in obravnava položaj in probleme borcev NOV, vojaških invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala in daje predloge za njihovo reševanje;
192.	člen
Komisija ima devet članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
g)	Komisija za vloge in pritožbe
193.	člen
Komisija za vloge in pritožbe:
—	obravnava posamične vloge in predloge občanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju zakonov in drugih splošnih aktov skupščine;
—	obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča .o tem vlagatelje oziroma pritožnike;
—	proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije skupščini ali njenim telesom, in ugotavlja vzroke zanje;
—	obvešča pristojna telesa skupščine o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov, in jim predlaga ustrezne ukrepe;
N
— opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
194.	člen
Komisija daje pristojnemu zboru oziroma zborom poročila o svojih ugotovitvah s predlogi, kaj bi bilo treba ukreniti.
Ce ugotovi komisija pri obravnavanju vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, obvesti o ugotovitvah pristojni zbor oziroma zbore ter izvršni svet.
195.	člen
Komisija ima dvanajst članov. Po štirje člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
196.	člen
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja služba za vloge in pritožbe skupščine, vodja službe je sekretar komisije.
197.	člen
Služba za vloge in pritožbe opravlja tudi strokovne zadeve v zvezi s preizkušanjem vlog, prošenj in pritožb, ki jih skupščini pošiljajo ali odstopajo Predsedstvo SFRJ, Skupščina SFRJ, Predsedstvo republike, izvršni svet in družbenopolitične organizacije ter druga telesa, pristojna za reševanje vlog, prošenj in pritožb.
h)	Komisija za informiranje
198.	člen
Komisija za informiranje:
—	skrbi za sprotno spremljanje celovitega 'n usklajenega razvoja ha področju družbenega sistema informiranja kot sestavnega dela družbenopolitičnega sistema socialističnega samoupravljanja in pogoja za odločanje ter za uresničevanje samoupravnih pravic in obveznosti;
—	spremlja stanje in razvoj na področju javnega obveščanja ter družbenopolitični in družbenoekonomski položaj sredstev javnega obveščanja;
—	spremlja uresničevanje kadrovske politike in pri tem vzpodbuja ustrezne oblike izobraževanja in usposabljanja delavcev na posameznih področjih družbenega sistema informiranja in sistema javnega obveščanja;
—	spremlja, obravnava in daje predloge za ureditev materialnih in organizacijskih vprašanj v delovanju družbenega sistema informiranja in javnega obveščanja ter spodbuja usklajevanje interesov in potreb, poslovno in dohodkovno povezovanje, planiranje razvoja, delitev dela in sodelovanje v izvajanju programov in raziskovalnih nalog na teh dveh področjih;
—	proučuje in spremlja problematiko, ki se nanaša na obveščanje v delegatskem sistemu, na obveščanje javnosti o delu skupščine in njenih delovnih teles in na informativno-dokumentacijsko dejavnost.
199.	člen
Komisija daje pristojnim zborom poročila o svojem delu in predlaga ukrepe za nadaljnji razvoj družbenega sistema informiranja ter spremlja njihovo izvajanje.
200.	člen
Komisija sodeluje z ustreznimi telesi Skupščine SFRJ, skupščin 'socialističnih republik, socialističnih avtonomnih pokrajin in občin.
Pri graditvi in izboljšanju družbenega sistema informiranja sodeluje komisija z republiškimi organi in organizacijami, s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami in posamezniki.
201.	člen
Komisija ima dvanajst članov. Po štirje člani se
izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
202.	člen
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat za informacije skupščine.
i)	Komisija za varstvo človekovega okolja
293.	člen
Komisija za varstvo človekovega okolja:
—	ugotavlja stanje na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja, obravnava predloge zakonov in drugih splošnih aktov s tega področja ter spremlja in proučuje njihovo izvajanje;
—	obravnava planske akte v postopka družbenega planiranja v republiki, ki urejajo odnose pri varstvu in izboljševanju človekovega okolja, in spremlja njihovo izvajanje;
—	daje pristojnim zborom poročila le mnenja o
vprašanjih varstva in izboljševanja človekovega okolja in predlaga obravnavanje posameznih vprašanj in delegatskih pobud ter sprejemanje ukrepov za preprečevanje pojavov žarišč onesnaževanja okolja;
—	obravnava pobude in predloge za sklepanje družbenih dogovorov in dogovorov s tega področja na zvezni oziroma na medrepubliški ravni ter spremlja njihovo izvajanje;
—	spodbuja sodelovanje z občinskimi skupščinami, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter ustreznimi telesi federacije tn drugih republik bi avtooeennih pokrajin;
—	obravnava vprašanja varstva in izbolj"ševanja človekovega okolja v zvezi z mednarodnim sodelovanjem in daje pobude za tako sodelovanje;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
204.	člen
Komisija Ime petnajst članov.
Za člane komisije se izvoli šest delegatov iz zbora združenega dela, šest delegatov iz zbora občin in trije delegati iz družbenopolitičnega zbora skupščine.
IX.	DELEGACIJA SKUPŠČINE V ZBORU REPUBLIK IN POKRAJIN IN DELEGATI IZ SR SLOVENIJE V ZVEZNEM ZBORU
1.	Delegacija skupščine v Zboru republik in pokrajin
205.	člen
Delegacijo skupščine v Zboru republik in pokrajin (v nadaljnjem besedilu: delegacija)- sestavljajo delegati, ki jih izvolijo vsi zbori skupščine.
Prek delegacije skupščina uresničuje svoje z ustavo določene pravice in dolžnosti v Skupščini SFRJ.
Zaradi medsebojnega seznanjanja z mnenji, pripombami in predlogi oziroma stališči, sporazumnega iskanja rešitev o vprašanjih, glede katerih dajejo skupščine avtonomnih pokrajin soglasje, in tudi zaradi seznanjanja z drugimi vprašanji skupnega pomena sodeluje delegacija v Zboru republik in rokra-jin in njegovih delovnih teles z delegacijami skupščin drugih republik in skupščin avtonomnih pokrajin.
Delegacija se sestaja in obravnava zadeve, ki so pomembne za njeno delo v Zboru republik in pokrajin in v skupščini, zavzema in posreduje stališča k zadevam, ki jih obravnava in o njih odloča Zbor republik in pokrajin, in se dogovarja o načinu svojega
vključevanja v razprave o zadevah, ki jih obravnava Zbor republik in pokrajin.
Ko opravlja delegacija naloge iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko povabi na svoje sestanke funkcionarje skupščine, funkcionarje izvršnega sveta in republiških upravnih organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij, Gospodarske zbornice Slovenije in predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
206.	člen
Delegacija in njeni člani imajo pravico in dolžnost, da so pravočasno obveščeni o vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihovo delo, zlasti pa o vprašanjih, o katerih se razpravlja in odloča v skupščini; da sodelujejo na sejah zborov in delovnih teles, kadar razpravljajo o aktih iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin; da sodelujčjo pri sprejemanju stališč in zaradi oblikovanja skupnih rešitev seznanjajo zbore in delovna telesa o stališčih delegacij skupščin drugih republik in skupščin avtonomnih pokrajin.
Delegacija in njeni člani lahko predlagajo, da zbori sprejemajo stališča o posameznih vprašanjih ali o amandmajih, o katerih se bo odločalo v Zboru republik in pokrajin. Pred obravnavo v zborih se mora o tem izjasniti tudi izvršni svet.
207.	člen
Delegacija obvešča skupščino o delu Zbora republik in pokrajin, o svojem delu in o delu svojih članov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava Zbor republik in pokrajin, in o stališčih delegacij skupščin drugih republik in skupščin avtonomnih pokrajin o teh zadevah ter seznanja skupščino o splošnih vprašanjih in problemih, s katerimi se seznani pri svojem delu v Skupščini SFRJ.
208.	člen
Delegacija seznanja s svojim delom tudi Predsedstvo republike. Pri svojem delu upošteva delegacija stališča Predsedstva republike.
209.	člen
Delegacija ima vodjo delegacije, ki ga na predlog Republiške konference SZDL Slovenije imenujejo izmed sebe njeni člani.
Predsednik skupščine obvesti predsednika Zbora republik in pokrajin, predsednike zborov skupščine in predsednika izvršnega sveta o imenovanju vodje delegacije.
Vodja delegacije predstavlja delegacijo in sklicuje njene sestanke ter v njenem imenu vabi druge udeležence sestankov.
Sestanke delegacije lahko sklicuje tudi predsednik skupščine.
Vodja delegacije sodeluje na sejah predsedstva skupščine, kadar predsedstvo obravnava zadeve, ki so pomembne za delo delegacije.
Delegacija ima sekretarja.
210.	člen
Skupščina zagotavlja delegaciji in njenim članom pogoje za opravljanje njihovega dela v skupščini in v Zboru republik in pokrajin.
Delegacija lahko zahte\'a od izvršnega sveta in republiških upravnih organov in organizacij potrebna gradiva in podatke, od služb skupščine pa strokovno pomoč.
2.	Delegati iz SR Slovenije v Zveznem zborni
211.	člen
Kadar Zvezni zbor obravnava zakon ali drug splošni akt posebnega interesa za delovne ljudi in ob-
čane, se tak akt obravnava v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in v skladu z njenim statutom oziroma v konferencah delegacij ustreznih samoupravnih organizacij m skupnosti v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Tak akt se lahko obravnava tudi v skupščini, njenih zborih in delovnih telesih skupščine in zborov na predlog Republiške konference SZDL ali samot pravnih organizacij in skupnosti v republiki. Pobudo, da se obravnava takih aktov vključi v skupščinski program, lahko dajejo tudi delegati v Zveznem zboru.
212.	člen
Predsednik skupščine, predsedniki zborov in predsedniki delovnih teles skupščine in njen:': zborov sodelujejo z delegati in s koordinatorjem delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru zaradi obravnavanja aktov iz 211. člena tega poslovnika in drugih zadev v skupščini, njenih zborih ter delovnih telesih skupščine zborov.
213.	člen
Določbe prvega odstavka 206., 207. in drugega odstavka 210. člena tega poslovnika o delegaciji skupščine v Zboru republik in pokrajin se smiselno uporabljajo tudi za delegate iz SR Slovenije v Zveznem zboru.
214.	člen
Skupščina lahko da pobudo delegatom iz SR Slovenije v Zveznem zboru, da zahtevajo, da se v primeru, kadar je na dnevnem redu seje Zveznega zbora predlog zakona, drug predpis ali splošni akt oziroma drugo vprašanje splošnega pomena za republiko in za enakopravnost narodov in narodnosti, izvede v skladu z ustavo SFRJ poseben postopek za obravnavo in odločanje o takem zakonu ali drugem splošnem aktu oziroma vprašanju.
Če je dala pobudo iz prvega odstavka tega člena, v skladu s poslovnikom Zveznega zbora skupščina, leta sodeluje tudi pri posvetovanju o vprašanju, na katero se nanaša zahteva, s predlagateljem akta, matičnim delovnim telesom Zveznega zbora oziroma posebnim delovnim telesom Zveznega zbora, ki je bilo ustanovljeno za obravnavo zahteve za poseben postopek.
X.	IZVRŠNI SVET. REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1. Izvršni svet
a)	Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine
215.	člen
Pri izvrševanju svojih, z ustavo SR Slovenije in zakonom določenih funkcij, izvršni svet'
—	predlaga skupščini določanje politike ter izdajo zakonov in drugih splošnih aktov;
—	daje skupščini mnenja o predlogih zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih pošljejo skupščini pooblaščeni predlagatelji, in lahko predlaga amandmaje k predlogom teh aktov;
—	predlaga pristojnim zborom obravnavanje stanja, pojavov in problemov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila skupščina, in izvrševanjem za-kr-nov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine in lahko predlaga pristojnim zborom, da sprejmejo stališče o teh vprašanjih;
—	daje skupščini mnenja k zakonom oziroma dragim splošnim aktom, za katere je po ustavi SFRJ določeno, da jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih
pokrajin; na zahtevo skupščine pa tudi mnenja k drugim zveznim zakonom in splošnim aktom, ki so poslani skupščini v obravnavo;
—	daje skupščini mnenja in predloge o samoupravnih in drugih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje oziroma daje k njim svoje soglasje skupščina;
—	lahko zahteva, da pristojni zbor prouči določana vprašanja in mu predlaga, da sprejme o teh vprašanjih stališča;
—	ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah delovnih teles in prek predstavnikov pojasnjevati svoja stališča o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem
redu teh sej;
—	daje odgovore na vprašanja delegatov in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori, delovna telesa in delegati v zborih;
—	lahko predlaga pristojnemu zboru, da se odloži obravnavanje predloga zakona ali drugega splošnega akta skupščine ali da se zaracR obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora, na kateri bi razložil svoja stališča.
216.	člen
Izvršni svet omogoča delovnim telesom sodelovanje pri pripravah zakonov in drugih splošnih aktov v izvršnem svetu in v republiških upravnih organih in organizacijah ter o poteku teh priprav obvešča skupščino in njene zbore.
217.	člen
• Izvršni svet seznanja skupščino z aktualnimi problemi izvajanja politike in izvrševanja zakonov in z drugimi vprašanji iz svoje pristojnosti.
213. člen
Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles, kadar ta obravnavajo predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek ali zakonski predlog ali drug akt skupščine, ki ga je sam predlagal oziroma ki ga je dal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh teles stališče izvršnega sveta.
219.	člen
Da se zagotovi sodelovanje skupščine in zborov ter delovnih teles z izvršnim svetom, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva.	|
b)	Predstavljanje izvrihte&a sveta v skupščini
220.	člen
Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini in njenih telesih ima predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo republiške upravne organe in organizacije ter njihove namestnike.
Za predstavnike na sejah delovnih teles lahko določi izvršni svet tudi druge funkcionarje in strokovne delavce v izvršnem svetu ali v republiških upravnih organih in organizacijah.
221.	člen
Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo zakona ali drugega akta skupščine -li z osnutkom oziroma predlogom takega akta, ki ga predloži skupščini, katere svoje predstavnike m pooblaščence je določil za posamezne pristojne zbore in delovna* telesa.
cj Poročanje izvršnega sveta skupščini
222.	člen
Izvršni svet poroča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov o svojem delu, o izvajanju politike skupščine, bodisi v celoti ali o posameznih vprašanjih; o stanju, razvoju in družbenih odnosih na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju zakonov m drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina; in o drugih zadevah, s katerimi se je ukvarjal ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
223.	člen
Izvršni svet poroča skupščini o svojem delu in o drugih vprašanjih po svojem predstavniku na seji tistega zbora, v katerega področje sodi vprašanje, ali pa s pismenim poročilom, ki ga pošlje predsedniku skupščine. Predsednik skupščine pošlje to poročilo predsednikom pristojnih zborov.
224.	člen
Poročilo izvršnega sveta skupščine obravnava na
seji zbor, v katerega področje sodijo vprašanja, o ka-terih Izvršni svet poroča.
Ko je obravnava končana, lahko zavzamejo pristojni zbori stališče o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali, ter določijo delovnim telesom in izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov ter nove naloge in smernice za nadaljnje delo.
č) Odgovornost izvršnega sveta
225.	člen
Vsak zbor lahko s svojega delovnega področja obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, zlasti na izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih aktov skupščine kot tudi na usmeritev in uskladitev dela republiških upravnih organov in organizacij, za kar je izvršni svet odgovoren.
Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in tudi
ob obravnavanju drugih zadev, o katerih --------- ovija
zbor.
226.	člen
Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti; sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta tn mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike in z izvrševanjem zakonov in drugih splošnih aktov skupščine; postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, določi s sklepi obveznosti izvršnega sveta za sprejem določenih ukrepov, za predložitev poročil ali predlogov aktov ali za pošiljanje informativnih in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo SR Slovenije ali z zakonom.
227.	člen
Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen.
Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice.
Če je v zboru sprejeta odločitev, da sc začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik
zbora : o tem predsednika drugih dveh zborov.
'* K • A.MUSO*	'.m' .
Predsednik zbora, v katerem je bila dana pobuda za vprašanje zaupnice, navede v obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
228.	člen
Po razpravi 'na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice.
Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti.
O izglasovanju nezaupnice izvršnemu svetu obvesti predsednik skupščine predsedstvo republike.
229.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševanja zakona ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja, se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani zakon ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta pred odločanjem o zakonu ali drugem splošnem aktu skupščine iz prvega odstavka tega člena v pristojnih zborih.
Ce je v smislu določbe prvega odstavka tega člena v nasprotju s stališčem izvršnega sveta v pristojnih zborih sprejet zakon ali drug splošni akt skupščine oziroma zakon ali drug splošni akt ni sprejet, je izvršni svet dolžan odstopiti.
Če je pri sprejemanju zakona ali drugega splošnega akta v smislu določbe prvega odstavka tega člena prišlo do usklajevalnega postopka, pa akt. ki ga je predlagal, izvršni svet ni bil sprejet, ker je bil v skladu z določbo drugega odstavka 308. člena poslovnika predlog odložen z dnevnega reda, je izvršni svet dolžan odstopiti.
230.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red sej zborov.
Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo vsi zbori.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
O odstopu predsednika ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik skupščine tudi predsedstvo republike.
231.	člen
Ce odstopi predsednik aH večina Banov izvršnega
sveta, razrešijo zbori dolžnosti vse člane izvršnega sveta.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila Izglasovana nezaupnica, opravlja Izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
d) Postopek obravnave interpelacije
232.	člen
Najmanj deset delegatov v kateremkoli zboru lahko vloži v svojem zboru interpelacijo, naj se obrav-
navajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati v zboru, ki so jo vložili.
Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora.
Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščine.
233.	člen
izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da -m dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda.
Ce izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se da interpelacija na dnevni red prve seje po preteku tega roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo.
234.	člen
Predstavnik delegatov, ki je vložil interpelacijo, ima pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo.
Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo.
235.	člen
Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje po >tike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo.
Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pripravo sidepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji.
236.	člen
Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave.
2. Republiški upravni organi in organizacije
237.	člen
Skupščina iri njeni zbori lahko v okviru svoje-pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od republiških upravnih organov in organizacij:
—	da proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in da o tem poročajo;
—	da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja;
—	da pripravijo zakone m druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina;
—	da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in njihovih delovnih teles;
—	da jim poročajo o izivajanju politike, ki jo je določila skupščina, o Izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine in o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja;
—	da jim posredujejo podatke, g katerimi razpolagajo ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati In evidentirati in spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo zborov in delovnih teles.
238.	člen
Delovna telesa lahko v okviru svoje pristojnosti zahtevajo od republiških upravnih organov in organizacij:
—	da jih obveščajo o stanju in pojavih z njihovega delovnega področja;
—	da jim predložijo obvestila in obrazložitve glede določenih vprašanj in problemov z njihovega delovnega področja;
—	da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati, in spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo delovnih teles.
239.	člen
Delovna telesa obveščajo republiške upravne organe in organizacije o sejah, na katerih bodo obravnavala vprašanja z njihovih delovnih področij, zaradi sodelovanja njihovih predstavnikov na teh sejah.
240.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov in organizacij, oziroma njihovi namestniki, imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora oziroma delovnega telesa, kadar, se razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja in razmerja z delovnega področja republiškega upravnega organa oziroma organizacije.
Funkcionarji iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sodelujejo na lastno pobudo ali na zahtevo zbora oziroma delovnega telesa na njihovih sejah, kadar se na seji obravnava predlog akta, s katerim se urejajo vprašanja z delovnega področja republiškega upravnega organa oziroma organizacije, ki jo vodijo, ali drugo vprašanje z njihovega delovnega področja.
Na seji zbora in delovnega telesa dajejo ti funkcionarji obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo so dolžni dati tako obvestilo in pojasnilo tudi pismeno.
Če se funkcionar, ki vodi delo republiškega upravnega organa in organizacije oziroma njegov namestnik ne more udeležiti seje zbora ali delovnega telesa, lahko določi, da se za dajanje obvestil in pojasnil glede določenih vprašanj z delovnega področja republiškega upravnega organa oziroma organizacije, ki se obravnavajo na seji, udeleži seje drug funkcionar ali strokovni delavec v tem upravnem organu oziroma organizaciji.
241.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov in organizacij, poročajo na zahtevo zborov ali na lastno pobudo skupščini o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju zakonov in splošnih aktov skupščine in o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja ter o delu republiških upravnih organov oziroma organizacij, ki jih vodijo.
Za poročanje o zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sodeluje na sejah zborov in na sejah delovnih teles kot predstavnik republiškega upravnega organa oziroma organizacije tudi drug funkcionar v tem organu oziroma organizaciji, če je za to posebej določen.
XI.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE
IN NJENIH TELES
1. Splešne določbe
242.	člen
Programiranje dela skupščine je trajna naloga zborov skupščine, pri katerem sodelujejo samouprav-
ne organizacije in skupnosti, njihove delegacije, občinske skupščine, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, Gospodarska zbornica Slovenije, izvršni svet in upravni organi. V programiranje skupščine se lahko vključujejo tudi drugi zainteresirani organi in organizacije.
243.	člen
Skupščina oziroma njeni zbori sprejmejo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program, ki izhaja iz ustave SR Slovenije, družbenih planov, drugih splošnih aktov in iz že določene politike skupščine ter iz politike in dokumentov druž-beoopoUtičnih organizacij.
Vsak zbor sprejme delovni program.
Delovni program skupščine. kot celote sestavljajo delovni programi zborov.
244.	člen
Delovne programe oziroma delovne načrte v okviru svojega delovnega področja sprejemajo tudi delovna telesa.
Zadeve iz programov zborov, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, so sestavni del programov teh skupščin.
245.	člen
Skupščina oziroma zbori sprejmejo delovne programe za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje.
Delovni program zbora mora biti sestavljen tako:
—	da omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja;
—	da so v njem razvidne prednostne naloge;
—	da omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanja politike in aktov, ki jih je sprejela skupščina.
246.	člen
Na podlagi delovnega programa določi vsak zbor tudi periodični delovni načrt svojega dela.
Periodični delovni načrt vsebuje: zasnovo dnevnih redov sej zborov v trimesečju, časovno opredelitev obravnave nalog, ki so predvidene v letnem delovnem programu, drugih aktualnih nalog, ki jih je potrebno reševati v posamičnem trimesečnem obdobju izven sprejetega letnega delovnega programa, način obravnave posameznih zadev in opredelitev nosilcev posameznih nalog.
Periodični delovni načrt pripravijo predsedniki zborov skupaj s predsedniki delovnih teles ter v sodelovanju z izvršnim svetom, z družbenopolitičnimi organizacijami. skupščinami samoupravnih Interesnih skupnosti za območje republike in z drugimi nosilci nalog in ga predložijo zborom v sprejem.
V periodičnem delovnem načrtu, v katerem jp treba predvideti obravnavo vsebinsko zaokroženih sklopov se določi zlasti:
—	datum sej zborov in njihovi dnevni redi, prt čemer je treba upoštevati, da bodo na eni seji obravnavani programsko predvideni vsebinsko zaokroženi in medsebojno povezani sklopi vprašanj;
—	kateri zbori so tudi pristojni za obravnavo posameznih vprašanj oziroma kateri zbori so zainteresirani zbori;
—	delovna telesa, ki bodo obravnavala posamezna vprašanja;
—	potreba po ustanovitvi začasnega delovnega telesa, njegove naloge in okvirna sestava:
—	kateri zainteresirani organi in organizacije v republiki bodo sodelovali pri obravnavi;
—	kdo. usklajuje delo v skupščini in z zainteresiranimi organi in organizacijami v republiki.
Periodičnega delovnega načrta ni mogoče spreminjati brez utemeljene obrazložitve predlagatelja oziroma nosilca naloge, s katero je treba seznaniti vse delegacije, delegate v zborih in občinske skupščine. O obrazložitvi predlagatelja oziroma nosilca naloge razpravljajo zbori na svojih prvih naslednjih sejah.
-	247. člen
Pri pripravah za oblikovanje delovnega programa sodelujejo zbori, delovna telesa in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike zaradi usklajevanja svojih programov in delovnih načrtov.
2. Postopek za določanje delovnega programa
248.	člen
Delovni program zbora vsebuje poleg tematskega dela tudi zakonodajni program.
Vsaka zadeva se v programu vsebinsko opredeli, določi njen predlagatelj ter okvirni roki obravnave v skupščini.
249.	člen
V osnutkih delovnih programov zborov skupščine se določijo tudi zadeve, ki se sprejemajo na podlagi soglasja skupščine in o katerih odloča Zbor republik in pokrajin, ter se tudi določi, kako sp bodo zbori skupščine vključili v obravnavo zadev, Iti so posebnega pomena za delovne ljudi in občane v republiki in o katerih odloča Zvezni zbor.
250.	člen
Vsi organi, samoupravne organizacije in skupnosti v republiki, ki se vključujejo Oziroma sodelujejo pri uresničevanju družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema in družbenega plana republike, so dolžni do 15. oktobra tekočega leta sporočiti skupščini svoje predloge za pripravo osnov delovnih programov skupščine in zborov za prihodnje leto.
Do konca roka iz prejšnjega odstavka se skupščina obme na družbeiiopolitičr.e organizacije v republiki, Gospodarsko zbornico Slovenije, samoupravne interesne skupnosti z območja republike s področja družbenih dejavnosti In materialne proizvodnje in zainteresirane organe in organizacije v republiki s pobudo, da dajo skupščini svoje predloge kot osnovo za pripravo delovnih programov skupščine in zborov.
Na podlagi zbranih predlogov pripravijo posebna delovna telesa zborov delovne osnutke programov dela skupščine in zborov.
251.	člen
Delovni osnutek programa dela zbora' se pošlje predsedniku skupščine zaradi usklajevanja z delovnimi osnutki programov dela drugih zborov in s programi dela skupščin samoupravnih interesnih" skupnosti za območje republike, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Po uskladitvi se osnutki delovnih programov skupščine oziroma zborov objavijo v »Poročevalcu* in pošljejo vsem organom in or-ganizaciiam. Ki so sodelovali pri nastajanju osnov delovnih programov skupščine in zHbrov.
Osnutke delovnih programov skupščine oziroma zborov obravnavajo zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, ki enakopravno odločajo s pristoin’mi zbori skupščine, do konca novembra tekočega leta. Na podlagi sprememb k osnutku delovnih programov pripravijo posebna delovna telesa predloge programov zborov, ki jih predlo-
žijo zborom in pošljejo organom in organizacijam, ki so sodelovali pri oblikovanju osnutka programa dela skupščine in zborov.
Zbori sprejmejo svoje delovne programe za prihodnje leto do konca decembra tekočega leta.
Podrobnejše določbe o sprejemanju programov zborov se določijo v poslovnikih zborov.
252.	člen
Predlagatelji zakonov ah drugih aktov ter nosilci drugih nalog, ki so določeni v delovnem programu skupščine, predložijo skupščini te akte oziroma gradiva v robih, določenih s programom.
Ce zaradi opravičenih razloggv predlagatelj ne predloži pravočasno teh aktov, obvesti o tem skupščino in navede razloge, zaradi katerih ni mogel izv =ti programirane naloge v predvidenem roku.
Predloge zakonov ali drugih aktov, ki so predloženi skupščini mimo sprejetih delovnih programov oziroma periodičnih delovnih načrtov skupšč.ne oziroma zborov in za katere predlagatelj predlaga, da se obravnavajo V posameznem obdobju, obravnavajo delovna telesa zborov, ki ocenijo utemeljenost takšnih predlogov in dajo o tem svoje mnenje pristojnim zborom.
Zbori odločijo, ali bodo take predloge uvrstili v dnevne rede sej' zborov in kdaj jih bodo uvrstili.
XII.	AKTI SKUPŠČINE
1. Splošne določbe o aktih
253.	člen
Skupščina sprejema zakone, družbeni plan SR Slovenije, republiški proračun in republiški zaključni račun o izvršitvi republiškega proračuna, deklaracije, resolucije, stališča, priporočila, odloke in daje obvezne razlage zakonov (akti skupščine).
Zbori lahko sprejem, jo sklepe, stališča, resolucije, deklaracijo in poročila.
Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov.
.254. člen
Zakone in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zb r enakopravno; zbor združenega dela' in zbor občin enakopravno; zbor združenega dela in zbor občin pa tudi samostojno. Družbenopolitični' zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju zakonov in drugih splošnih aktov s pristojnim zboron tudi tako, da sprejema stališča.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo zakone in druge splošne akte skupščine, ki jih na podlagi ustave SR Slovenije in zakona določa ta poslovnik.
Obvezne razlage zakonov dajejo zbori, ki so sprejeli zakon.
255.	člen
Z deklaracijo izraža skupščina splošno stališ le, ki so ga zavzeli pristojni zbori do splošnih ali posameznih vprašanj, ki imajo splošen pomen za republiko kot celoto.
256.	člen
Z resolucijo opozarja skupščina na stanje, probleme in potrebe na področju družbenega življenja, ki so skupnega pomena, za republiko, določa politiko, ki jo je treba izvajati na teh področjih, in ukrepe, ki so za to potrebni.
257.	člen
S priporočilom opozarja sVtmščinn na pomen določenih vprašanj, ki se nanašajo na izvrševanje
zakonov, dragih predpisov in splošnih aktov Edi na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na posameznem področju.
S priporočilom se izraža stališče skupščine glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih orgEmizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina tudi spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo namenjeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katere se priporočilo nanaša.
258.	člen
Sklepe, stališča, resolucije, deklaracije in priporočila sprejemajo v okviru svojih pristojnosti zbori enakopravno oziroma samostojno.
259.	člen
Odloke sprejema skupščina kot izvršilne predpise; kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice; ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini.
Odlok kot izvršilni predpis je akt, ki ga sprejme skupščina za izvršitev in konkretizacijo posameznega zakona, če je tako določeno v samem zakonu; sprejmejo ga zbori oziroma zbor, v katerega delovno področje spada tak predpis.
Z odlokom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom, o soglasju k predlogom zakonov oziroma drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokratin. ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina po ustavi SR Slovenije, po zakonu in tem poslovniku.
Odloke oziroma poslovnike, s katerimi urejajo svojo notranjo orgarrizacijo in odnose v skupščini, sprejemajo zbori in delovna telesa.
260.	člen
Zbori lahko v mejah svojega delovnega področja s sklepi ugotavljajo stanje in zavzemajo stališča v zvezi z vprašanji, ki so jih obravnavali, nalagajo obveznosti .izvršnemu svetu in republiškim upravnim organom in organizacijam glede prinrave oziroma spremembe zakonov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja in dajejo soglasje k predlogom za izdajo in osnutkom zakonov oziroma drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin. Ti sklepi se predložijo organom, na katere se nanašajo in se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije, razen sklepov o soglasju k predlogom za, izdajo in osnutkom zakonov oziroma drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi soglasja skunščm republik in skup-
ščin avtonomnih pokrajin, ki se objavijo v »Poročevalcu«;.
Zbori skupščine in delovna telesa lahko sprejemajo sklepe o svojem delu. Ti sklepi se objavijo ▼ »Poročevalcu«.
381.	člen
S stališči zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in
izvrševanj* zakonov in drugih splošnih aktov skupščine.
262.	člen
Zakone in druge akte, ki jih sprejema skupščina, razen sklepov, stališč, resolucij, deklaracij, priporočil in odlokov, ki jih sprejema posamezni zbor, podpisuje
predsednik skupščine.
Sklepe, stališča, resolucije, deklaracije, priporočila in odloke, ki jih sprejema posamezen zbor, podpisuje predsednik zbora.
Sklepe delovnih teles, ki jih sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles.
263.	člen
Na izvirnike zakonov in drugih aktov skupščine ter na obvezne razlage zakonov se pritisne pečat skupščine.
Z izvirnikom zakona oziroma drugega akta skupščine ali obvezne razlage zakona je mišljeno besedilo zakona oziroma akta ali obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov.
Izvirnike zakonov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag zakonov hrani skupščina.
• Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi generalni sekretar skupščine.
Za redakcijsko obdelavo aktov skupščine je pristojna služba skupščine, ki jo določi predsedstvo skupščine.
264.	člen
Zakoni in drugi akti skupščine ter obvezne raz-lage zakonov se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije.
Predsednik skupščine pošlje po sprejemu podpisano besedilo zakona predsedstvu republike v razglasitev.
Zakoni se lahko objavljajo potem, ko je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka tega člena.
Zakone in druge akte skupščine ter obvezne razlage zakonov pošilja v objavo generalni sekretar skupščine.
Generalni sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega zakona ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage zakona popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu zakona, drugega akta oziroma obvezne razlage zakona/
Akti skupščine s področja ljudske obrambe, za katere je določeno, da so tajni, se objavljajo na način, ki je določen v teh aktih.
2. Postopek za izdajo zakona
a)	Splošne določbe
265.	člen
Zakon se sprejema praviloma v treh fazah, in sicer kot predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek in zakonski predlog.
Na predlog predlagatelja zakona, delegata v zboru, delovnega telesa in skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike se lahko prva in druga faza združita, tako da se hkrati obravnava in sprejema predlog za izdajo zakona in zakonski osnu-tefc.
Kadar zbor obravnara predlog za izdajo zatooaa in
zakonski osnutek hkrati, lahko sklene po končani razpravi na predlog predlagateljev iz prejšnjega odstavka tega člena, da se zakon ponovno obravnava kot zakonski osnutek oziroma da ga predlagatelj izdela
kot zakonski predlog.
Kadar se predlog za izdajo zakona obravnava skupaj z zakonskim osnutkom, ki je predložen v obliki pravnih določb, lahko zbor sklene, koliko časa mora najmanj biti predlog za izdajo zakona skupaj z zakonskim osnutkom v razpravi v delegacijah.
266.	člen
Zakon lahko predlaga; vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, občinska skupščina oziroma skupščina skupnosti občin kot posebne družbenopolitične skupnosti, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje republike, 'komisija skupščine, delovno telo dveh ali več zborov in odbor zbora s svojega delovnega področja; republiški sekretarji in drugi funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov s svojega delovnega področja (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
Vsak zbor lahko predlaga izdajo zakona tudi o zadevah, ki §padajo v delovno področje drugega zbora.
267.	člen
Predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog se pošlje predsedniku skupščine.
Predsednik skupščine pošlje predlog za izdajo zakona, zakonski osnutelc oziroma zakonski predlog predsednikom zborov, v katerih delovno področje spada zakon.
Predlog za izdajo zakona, zakonsk1 osnutek o žaroma zakonski predlog prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine in izvršnega sveta, da se predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog uvrsti na dnevni red sej teh zborov, če še predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog nanaša ‘udi na vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov.
Ce predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga ni predlagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog istočasno tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni sve. da mnenje o predlogu za izdajo zakona, zakonskem osnutku oziroma zakonskemu predlogu pred obravnavo, v zboru.
268.	člen
Predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog obravnavajo delegacije in delovna telesa, ki so pristojna za zadeve, ki jih ureja zakon.
Ko delovna telesa ugotovijo na podlagi.vseh razprav, kako so usklajena različna stališča gled" predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga, ki je na dnevnem redu seje zbora, poročajo o tem zborom s poročilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe, predloge oziroma amandnr^je k predlogu za izdajo zakona, za-kon^-envi osnutku oziroma zakonskemu predlogu.
Če vsebuje oredlog za izdajo zakona, zakonski osnutek" oziroma zakonski oredlog določbe, ki zahtevajo finančna sredstva.' obravnava tak zakon tudi delovno telo. ki je pristojno za vprašanja sredstev in razpolaganje s sredstvi, da prouči vpliv teh določb na
razpoložljiva sredstva in moirv« vire za finanrinunir
predlagane rešitve.
Predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog obravnava v okviru svoje pristojnosti tudi zakonodaj no-pravna komisija.
Poročila delovnih teles se pošljejo predsednikom zborov, zakonodajno-pravni komisiji in predlagatelju za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga ter vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z dolpčbo petega odstavka 23. člena tega poslovnika, najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, na kateri bo obravnavan predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog. Predsedniki delovnih teles poskrbijo, da se poročila delovnih teles sestavijo najkasneje v treh dneh po končanih sejah delovnih teles.
269.	člen
Predlagatelj predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga je povabljen na sejo zbora.
Predstavnik predlagatelja predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge.
Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravnavo predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga, tudi če izvršni svet ni predlagatelj zakona.
b)	Zahteva za izdajo zakona
270.	člen
Delegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, Vrhovno sodišče SR Slovenije, Sodišče združenega dela SR Slovenije, Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo zakona na skupščino ali na kateregakoli predlagatelja.
271.	člen
Zahteve za izdajo zakona, ki jih skupščini predložijo delegacije, Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega. ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenje, Vrhovno sodišče SR Slovenije, Sodišče združepega delh SR Slovenije, Družbeni, pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije ali Gospodarska zbornica Slovenije, se pošljejo neposredno pristojnim zborom.
Pristojnim zborom se pošljejo tudi predlogi, mnenja in pripombe teh organizacij in organov k predlogom za izdajo zakonov, k zakonskim osnutkom in zakonskim predlogom, ki so predloženi skupščini. Svoje predloge, mnenja in pripombe lahko te organizacije in organi dajo tudi na sejah delovnih teles.
Če zbor sprejme zahtevo za izdajo zakona, s sklepom določi način, kako naj se v smislu te zahteve izdela in da predlog za izdajo zakona. Sestavijalec predloga za izdajo zakona je v nadaljnjem postopku predlagatelj zakona.
Na sejo, na kateri se odloča o zahtevi za izdajo zakona, se povabi predstavnik predlagatelja zahteve, ki lahko na seji zahtevo obrazloži.
Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja zahteve oziroma predloga o stališču, ki ga je v zvezi z zahtevo oziroma predlogom zavzel.
272.	člen
Zahteva za izdajo zakona, ki je ne vložijo organi in organizacije iz prejšnjega člena tega poslovnika, se pošlje pristojnim zborom.
Predsednik zbora zahteva mnenje pristojnih delovnih teles in zakonodajno-pravne komisije in ga pošlje vlagatelju zahteve. Če pristojna delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija menijo, da je zahteva utemeljena, predlagajo zboru nadaljnji postopek.
V primeru odklonilnega mnenja pristojnih delovnih teles in zakonodajno-pravne komisije, odloči o zahtevi pristojni zbor, če predlagatelj vztraja pri zahtevi.
c)	Predlog za izdajo zakona
273.1 člen
Postopek ra Izdajo zakona »e začne s predlogom
za izdajo zakona.
274.	Člen
Predlog za izdajo zakona mora vsebovati: ustavno podlago za izdajo zakona; oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z zakonom; razloge, ki utemeljujejo potrebo po novih predpisih ali po spremembi predpisov, in probleme, Id jih bo zakon reševal; načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela In za občane na podlagi predlaganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo zakona, ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za republiko, občine, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane; nove naloge, ki jih bodo imeli republiški in občinski organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij In skupnosti in občani; oceno, ali bo izvajanje zakona, ki se predlaga, zahtevalo dodatne administrativno-strokov-ne in druge postopke in opravila m ali bo izvajanje teh postopkov in opravil zahtevalo nove delavce ter finančna in materialna sredstva; katera vprašanja bodo urejali izvršilni predpisi in katera vprašanja se bodo urejala s samoupravnimi splošnimi akti in kako bo zagotovljeno spremljanje izvajanja zakona; druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja zakon. «
Predlogu za Izdajo zakona se praviloma kot delovno gradivo priložijo teze, ki opredeljujejo poglavitne rešitve. Predlogu za izdajo zakona mora biti priložena tudi potrebna dokumentacija in povzetek vsebine predloga za izdajo zakona, praviloma pa morajo biti navedene tudi znanštvcno-strokovne institucije in strokovni delaVci, ki so neposredno sodelovali pri "pripravi gradiva.
275.	člen
Predlagatelj lahko umakne predlog za izdajo zakona do odločitve zbora o tem, ali je zakon potreben.
Če predlagatelj po sprejemu predloga za izdajo zakona predlaga umik, o tem odloči zbor. Če zbor t; k predlog sprejme, se postopek ustavi.
Ce zbor he sprejme predloga predlagatelja za umik predloga Za Izdajo zakona, določi s sklepom, kda b.o pripravil zakonski osnutek.
276.	člen
Na podlagi stališč, vki so se izoblikovala V delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah k predlogu za izdajo zakona, zavzemajo pristojni zbori skupščine stališče o tem, ali je zakon potreben.
Ce pristojni zbori spoznajo, da je predlagani zakon potreben, sprejmejo s sklepom predlog za izdajo zakona.
Ce pristojni zbori spoznajo, da predlagani zakon ni potreben, predlog za izdajo zakona s sklepom zavrnejo.
Kadar na podlagi predloženega gradiva ni mogoče ugotoviti potrebe za izdajo zakona ali če je po mnenju zborov zakon sicer potreben, vendar zberi ugotovijo, da izhodišča, na katerih naj bi temeljil zakon, ne ustrezajo stališčem, ki so se Izoblikovala v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah, pristojni zbori s sklepom vrnejo predlog za izdajo zakona predlagatelje v dopolnitev in tudi določijo rok za dopolnitev. S sklepom pristojni zbori odločijo tn-di o načinu nadaljnje obravnave predloga za Izdajo zakona.
Zbori obvestijo predlagatelja e svojem sklepa.
Ce med pristojnimi zbori ni soglasja o tem, ali je zakon potreben oziroma če so stališča zborov glede poglavitnih rešitev v predlogu za izdajo zakona različna, se opravi usklajevalni postopek, določen s tem poslovnikom.
277.	člen
S sklepom, s katerim sprejmejo predlog za Izdajo zakona, pristojni zbori določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj jih glede temeljnih rešitev predlagatelj upošteva pri pripravi zakonskega osnutka; lahko pa tudi določijo organe in organizacije, k! naj dajo mnenje pri pripravljanju zakonskega osnutka, posebna posvetovanja in druge oblike sodelovanja, ki lahko pripomorejo h kvalitetnejšemu osnutku.'
Na podlagi stališč delegacij in razprave delegatov v zborih zbori v sklepu določijo tudi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloženega zakona ustanoviti posebno delovno telo zbora ali pa naj naloge v zvezi s tem opravlja že ustanovljeno delovno telo zbora.
278.	člen
Na podlagi sklepa, s katerim pristojni zbori sprejmejo predlog za izdajo zakona, pripravi zakonski osnutek praviloma predlagatelj. Če se predlagatelj ne strinja s takim sklepom, ^določi pristojni zbor, kdo bo pripravil zakonski osnutek.
č) Zakonski osnutek
279.	člen
Zakonski osnutek vsebuje rešitve, M se predlagajo v obliki pravnih določb.
Zakonski osnutek mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo zakona ter vire in način zagotovitve teh sredstev; kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k predlogu za izdajo zakona; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od predloga za izdajo zakona; besedilo tistih določb zakona, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.
Zakonskemu osnutku mora biti priložena posebna dokumentacija in povzetek vsebine zakonskega osnutka, praviloma pa morajo biti navedene
tudi znanslveno-sti rk >vne institucije in strokovni de-Isvci, ki so neposredno sodelovali pri pripravi gradiva.
280.	člen
Predlagatelj lahko predlaga umik zakonskega osnutka. O takšnem predlogu zbor razpravlja ter odloči s sklepom. Ce zbor tak predlog sprejme, se postopek ustavi.
281.	člen
Na seji obravnavajo pristojni zbori zakonski osnutek najprej načelno, tako da izražajo delegati svoje mnenje o tem, ali so od pristojnih zborov določena načela, na katerih naj temelji za*on, v zakonskem osnutku pravimo in dogledno izvedena in kako so v zakonskem osnutku upoštevana stališča, mnenja in predlogi, ki so jih zbori določili, in druga načelna vprašanja.
282.	člen
Ce pristojni zbor v načelu sprejme zakonski osnutek, preide k obravnavi posameznih členov.
Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k zakonskemu osnutku in ga pošlje predlagatelju zakona, da pripravi zakonski predlog. Hkrati zbor v sklepu določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga zakona ustanoviti poseben odbor oziroma drugo delovno telo zbora.
Ce pristojni zbori v načelu ne sprejmejo zakonskega osnutka, ga vrnejo predlagatelju in določijo s sklepom, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati pa lahko določijo tudi rok, v katerem mora predlagatelj zakonskega osnutka poslati zborom spremenjeni oziroma dopolnjeni osnutek.
Po predložitvi zakonskega osnutka lahko predlagatelj predlaga odložitev njegove obravnave. O tem odloči zbor s sklepom, s katerim odloči tudi o načinu nadaljevanja obravnave zakonskega osnutka.
Ce med pristojnimi zbori ni 'soglasja o tem, ali se sprejme zakonski osnutek oziroma če so stališča zborov glede temeljnih rešitev različna, se opravi usklajevalni postopek, določen s tem poslovnikom.
Zbor lahko določi tudi rok za obravnavo zakonskega osnutka v delegacijah, ki ne sme biti krajši kot 30 dni.
d)	Zakonski predlog
283.	člen
Zakonski predlog ima obliko, v kateri se sprejemajo zakoni.
Zakonski predlog mora imeti obrazložitev, ki vsebuje naslednje: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in pi odlogi, ki so bili dani k zakonskemu osnutku; katerih stališč, mnenj, p-ipomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od zakonskega osnutka; besedilo tistih določb zakona, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo zakona ter vire in način zagotovitve teh sredstev.
Zakonskemu predlogu mora biti priložena potrebna dokumentacija, praviloma pa morajo biti navedene tudi znanstveno-strokovne institucije in strokovni delavci, ki so neposredno sodelovali pri pripravi gradiva.
e)	Obravnava zakonskega predloga v delovnih telesih in zakonodajno-pravni komisiji
284.	člen
Po obravnavi zakonskega predloga dajo delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija zboru svoja
poročila z mnenji o amandmajih in predlogih, ki so bili dani med obravnavanjem v delegacijah, in s svojimi predlogi k temu zakonskemu predlogu.
Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti zakonski predlog, dajo delovna telesa in zakonodajnopravna komisija v obliki amandmajev.
Delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija med seboj sodelujejo in se obveščajo ter lahko, obravnavajo tudi stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje drugih delovnih teles.
f)	Obravnava zakonskega predloge v zboru
285.	člen
Obravnava zakonskega predloga na seji pristojnega zbora obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Preden zbor preide na načelno obravnavo, obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje predstavnik predlagatelja zakona in poročevalci delovnih teles.
Med načelno obravnavo zakonskega predloga se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog.
Med obravnavo besedila se razpravlja o zakonskem predlogu po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih.
286.	člen
Zbor, ki ne odloča o zakonu, je pa obravnaval zakonski predlog in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na seji tega zbora obrazi trži svoje mnenje oziroma amandma.
287.	člen
Po končani obravnavi zbor odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko ponovno začne obravnava le o predloženih amandmajih.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o zakonskem predlogu v celoti.
288.	člen
Zbor lahko med obravnavo o zakonskem predlogu oziroma posameznih 'amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se nadaljnja obravnava in sklepanje o zakonskem predlogu odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi zakonskega predloga; zbor pa lahko tudi odloči, da se zakonski predlog ponovno obravnava kot zakonski osnutek.
Ce zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o zakonskem predlogu odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi z zakonskim predlogom opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo zakonskega predloga.
Ce zbor sklene, da se zakonski predlog ponovno ' obravnava kot zakonski osnutek, sprejme sklep o tem, kako naj se pripravi zakonski osnutek ter določi rok za ponovno obravnavo zakonskega osnutka.
289.	člen
Predlagatelj lahko predlaga umik zakonskega predloga. O takšnem predlogu zbor razpravlja ter odloči s sklepom. Ce zbor tak predlog sprejme, se postopek dokončno ustavi.
g)	Amandmaji
290.	člen
Predlog za dopclnnev ali spremembo zakonskega predloga (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 266. členu tega poslovnika pravico predlagat; zakon.
291.	člen
Amandma k zakonskemu predlogu je treba poslati predsedniku zbora najmanj deset dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval zakonski predlog.
Delovna telesa lahko pošljejo amandmaje tudi v krajšem roku, vendar najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval zakonski predlog.
Zakonodajno-pravna komisija lahko daje amandmaje do konca obravnave zakonskega predloga.
Amandmaje k zakonskemu predlogu pošljejo predsedniki pristojnih zborov predsednikom pristojnih delovnih teles, predlagatelju zakonskega predloga, izvršnemu svetu in zakonodajno-pravni komisiji ter vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z določbo petega odstavka 23. člena tega poslovnika.
292.	člen
Delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija poslani amandma čimprej proučijo in predložijo zborom poročilo.
O seji delovnega telesa in zakonodajno-pravne komisije se obvesti predlagatelj amandmaja, ki je lahko navzoč na seji.
293.	člen
Če vsebuje amandma k zakonskemu predlogu rešitve, s katerimi se spreminjajo načela, na katerih naj temelji zakon, ki jih je določil zbor med obravnavo predloga za izdajo zakona oziroma zakonskega osnutka, ali če bi sprejetje amandmaja zahtevalo bistveno spremembo besedila predlaganega zakona oziroma dodatna finančna sredstva, lahko zbor sklene, naj pred odločitvijo prouči amandma pristojno delovno telo in zakonodajno-pravna komisija. V tem primeru se mora do amandmaja opredeliti tudi izvršni svet.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko zbor sklene, da se obravnava prekine in sklepanje o zakonskem predlogu odloži. V takšnih primerih se glede nadaljevanja postopka uporablja določba drugega odstavka 288. člena tega poslovnika.
294.	člen
Amandma k zakonskemu predlogu se sme izjemoma predlagati tudi po roku iz prvega in drugega odstavka 291. člena tega poslovnika vse do konca obravnave na seji zbora. Tudi tak amandma mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen z navedbo posebno utemeljenih razlogov. Zbor posebej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali bo obravnaval predloženi amandma.
Če se amandma predlaga šele med obravnavo na seji zbora, ga lahko delegat ali drug predlagatelj poda najprej ustno med obravnavo in šele nato v pismeni obliki. Če se zbor strinja, lahko da predsednik zbora tak amandma v obravnavo že takoj po njegovi ustni predstavitvi.
Predlagatelj zakonskega predloga lahko daje amandmaje vse dokler ni končana obravnava predloga. Predlagatelj zakonskega predloga, delegat v
zboru, ki je predlagal amandma oziroma delegat predlagatelja amandmaja, lahko med obravnavo tudi spremenijo,. dopolnijo oziroma umaknejo svoj amandma. Spremembo, dopolnitev oziroma umik amandmaja je treba obrazložiti.
Če pomeni sprememba ali dopolnitev amandmaja vsebinsko novo rešitev, je potrebno v takem primeru opraviti postopek, določen v prvem odstavku tega člena.
Če predlagatelj zakonskega predloga vloži amandma deset dni pred dnem, določenim za sejo zbora, in je amandma poslan vsem prejemnikom, k, se jim pošilja gradivo v skladu z določbo petega odstavka 23. člena tega poslovnika, se šteje amandma na predlog predlagatelja za sestavni del zakonskega predloga.
Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi- k zakonskemu predlogu, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravmava predloga.
295.	člen
■t'■' pride v zvezi z amandmajem, vloženim po roku, določenem v prvem in drugem odstavku 291. člena tega poslovnika ali na seji zbora, do različnih stališč, lahko zbor imenuje skupino za proučitev tega amandmaja.
Skupino sestavljajo določeno število delegatov v zboru, ki poznajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlagatelja amandmaja, predstavnik predlagatelja zakona, predstavnik zakonodajnopravne komisije in poročevalec pristojnega delovnega telesa. V skupini sodeluje predstavnik izvršnega sveta, če izvršni svet ni predlagatelj zakonskega predloga.
Če skupina ugotovi, da amandma iz prvega odstavka tega člena spada v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, se odloži obravnava zakonskega predloga v zborih, dokler ne da k amandmaju stališče družbenopolitični zbor.
296.	člen
Predlagatelj zakona lahko pove svoje mnenje o amandmaju k zakonskemu predlogu.
Izvršni svet lahko pove svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj zakona.
297.	člen
O vsakem amandmaju k zakonskemu predlogu se glasuje praviloma posebej.
Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev skupaj, mora predsednik zbora pred takim glasovanjem vprašati delegate, ali kdo zahteva ločeno glasovanje o kašnem izmed teh amandmajev.
Če je k členu zakonskega predloga predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane v zakonskem predlogu, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaja.
h)	Odločanje pri sprejemanju, zakona
298.	člen
Vsak zbor odloča o predlogu za izdajo zakona, zakonskem osnutku in zakonskem predlogu na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov v zboru.
O tem, kdaj se da predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek in zakonski predlog na končo glasovanje, odloči predsednik zbora.
Da se da predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek ali zakonski predlog na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa, izvršni svet ali naj-
manj deset delegatov v zboru. Ce se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave.
299.	člen
Da bi za odločitev o predlogu za izdajo zakona, zakonskem osnutku m zakonskem predlogu dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji.
Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k zakonskemu predlogu.
O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje. Takšen predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati.
300.	člen
Zbor sprejema zakone v vseh fazah, amandmaje k zakonskemu predlogu, druge splošne akte ter druge končne odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se z ustavo SR Slovenije ne zahteva višja stopnja soglasja.
Odločitve zbora, ki se nanašajo na postopek sprejemanja aktov, se sprejemajo z večino glasov navzočih delegatov.
i)	Sprejemanje zakona
301.	člen
Zakon, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori oziroma h kateremu je po ustavi SR Slovenije in po 74. členu tega poslovnika družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če so ga zbori sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
302.	člen
Potem ko je zbor sprejel zakonski predlog, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sorejemaniu zakona.
Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil zakon izglasovan v zborih v enakem besedilu.
303.	člen
Kadar družbenopolitični zbor sodeluje pri sprejemanju zakonov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom občin v zadevah iz 74. člena tega poslovnika, daje stališča tudi v obliki amandmajev.
304.	člen
Če predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, da je bil zakonski predlog izglasovan v pristojnih zborih v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je družbenopolitični zbor takšna stališča po ustavi SR Slovenije in tem poslovniku dolžan dati, obvestijo o tem zbor na isti aM na prvi prihodnji seji.
SDS. člen
Če predsedniki zborov ugotovijo, da besedilo, v
katerem je bil zakonski predlog izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru, ali če besedilo, v katerem je bil za-kanski predlog izglasovan, ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po ustavi SR Slovenije, in tem poslovniku dolžan dati, obvestijo o tem svoj zbor.
Da bi se uskladilo besedilo zakona med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori nadaljujejo obravnavo zakonskega predloga in znova gla-
sujejo o spornih vprašanjih, potem ko so dobili mnenje delovnih teles, v katerih pristojnost spada zakon, oziroma skupin delegatov, imenovanih na sejah zborov,- zakonudajno-pravne komisije in predlagatelja zakona.
306.	člen
Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu zakon-snega predloga, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbori določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov.
Usklajevalni postopek iz prejšnjega odstavka tega člena se začne tudi, če zakonsld predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
307.	člen
Predsedniki zborov obvestijo komisijo iz prejšnjega člena tega poslovnika o neusklajenih stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči in sporazumno določijo čas za njeno delo.
308.	člen
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom.
Ce se v skupni komisiji ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali izvršnega sveta.
309.	člen
Ko izvršni svet predlaga na predlog Predsedstva republike zakon o začasnih ukrepih po prej izvedenem postopku v smislu 362. člena ustave SR Slovenije, se takšen zakon obravnava v pristojnih zborih po določbah tega poslovnika, ki veljajo za izdajo zakona po hitrem postopku.
Zakon o začasnih ukrepih je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v pristojnih zbirih.
310.	člen
Če Predsedstvo republike zato, ker zakon o začasnih ukrepih ni bil sprejet v pristojnih zborih v enakem besedilu, predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov skupščine, se tak zakon obravnava po določbah tega poslovnika, ki veljajo za izdajo zakona po hitrem postopku.
Zbori skupščine na skupni seji veljavno sklepajo o zakonu o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Zakon o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet v zečino glasov navzočih delegatov.
j)	Skrajšanje rokov v posameznih fazah postopka za izdajo zakona
311.	člen
Na obrazložen predlog predlagatelja zakona aM delovnega telesa zbor lahko skrajša roke v posameznih fazah postopka za izdajo zakona. Ti roki ne smejo biti krajši od 15 dni.
k)	Skrajšani postopek za izdajo zakona
m. Sen
Pristojni zbor lahko na predlog predlagateDa zakona, s katerim soglaša pristojno delovno telo zbora in zakonodaj no-pravna komisija, odloči, da bo hkrati
obravnaval in sprejel predlog za izdajo zakona in zakonski predlog oziroma zakonski osnutek in zakonski predlog po postopku, ki velja po določbah tega poslovnika za obravnavanje in sprejemanje zakonskega predloga. Skrajšani postopek za izdajo zakona lahko predlaga tudi pristojno delovno telo.
Odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena zbor lahko sprejme, kadar gre za:
—	manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakonov;
—	prenehanje veljavnosti posameznih določb zakonov ali posameznih zakonov;
—	manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni;
—	sprejem manj zahtevnega zakona na podlagi medrepubliškega dogovora;
—	zmanjšanje posameznih materialnih obveznosti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter občanov;
—	intervencijske zakone, s katerimi se določijo 'obveznosti, določene s samoupravnimi sporazumi ali predpiše obvezno združevanje ifredstev, kadar ni bil sprejet samoupravni sporazum;
—	spremembe in dopolnitve zakonov na podlagi odločb Ustavnega sodišča SR Slovenije oziroma Ustavnega sodišča Jugoslavije.
313.	člen
Glede sprejemanja akta o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o sprejemanju zakonskega osnutka in zakonskega predloga.
1)	Hitri postopek za izdajo zakona
314.	člen
Zakon se lahko izjemoma izda po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika o predlogu za izdajo zakona in zakonskem osnutku in roki, ki so predlagani za posamezna dejanja v postopku o predlogu za izdajo zakona oziroma zakonskemu osnutku.
Po hitrem postopku se lahko izda zakon samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, varstva ustavne ureditve, naravne nesreče in druge izredne potrebe republike.
315.	člen
Predlog, naj se zakon izda po hitrem postopku, mora biti obrazložen.
V obrazložitvi predloga, naj se zakon izda po hitrem postopku, mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo zakona po hitrem postopku, in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če zakon ne bi bil izdan po tem postopku.
Skupaj s predlogom naj se zakon izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega zakona z obrazložitvijo.
Če predloga, da se zakon izda po hitrem postopku, ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem njegovo mnenje o tem predlogu.
316.	člen
če pristojni zbor sprejme predlog, naj bo zakon izdan po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati zakonski predlog; vendar pa lahko pred obravnavo ali med obravnavo zahteva od zakonodaj-no-pravne komisije, naj mu da svoje mnenje.
317.	člen
K zakonskemu predlogu, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave.
318.	člen
Če zbor ne sprejme predloga, naj se zakon izda po hitrem postoku, se uporabljajo, določbe tega poslovnika o postopku v zvezi s predlogom za izdajo zakona oziroma zakonskim osnutkom.
m)	Postopek za sprejem drugih aktov
319.	člen
Drugi akti skupščine, ki niso zakoni, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja zakona, tako, da se združita prva in druga faza postopka.
Odloki, sklepi in stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek obravnavanja in sprejemanja zakonskega predloga.
Obravnava drugih aktov skupščine, ki niso zakoni, je enotna, razen če pristojni zbor ne 'sklene, da bo imel posebej načelno obravnavo in da bo posebej obravnaval besedilo.
n)	Postopek za obvezno razlago zakona
320.	Čleh
Predlog za obvezno razlago zakona lahko dajo predlagatelji zakona, določeni v 266. členu tega poslovnika, Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Vrhovno sodišče SR Slovenije, Sodišče združenega dela SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
Zahtevo za obvezno razlago zakona lahko dajo skupščini samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.
321.	člen
Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago zakona obravnava zakonodajno-pravna kom:s;ja Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje u.itrez-nih delovnih teles in predlagatelja zakona.
Če zakonodajno-pravna komisija ugotovi, Sa je predlog oziroma zahteva zn obvezno razlago zakona utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem.
Če zakonodajno-pravna komisija ugotovi, da predlog za obvezno razlago zakona ni utemeljen, predlaga zboru, da predloga ne sprejme in o tem obvesti predlagatelja.
Če zakonodajno-pravna komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago zakona ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja zahteve.
322.	člen
Predlog za obvezno razlago zakona, ki ga dajo predlagatelji iz prvega odstavka 320. člena tega poslovnika. se predloži predsedniku skupščine, ta pa ga pošlje predsednikom pristojnih zborov.	~"
Pristojni zbori obravnavajo predlog za obvezno razlago zakona ali predlog zakonodajno-pravne komisije za obvezno razlago zakona, potem ko dobijo mnenje delovnega telesa, v katerega delovno področje spada zakon, in izvršnega sveta, če ni predlagatelj predloga za obvezno razlago zakona.
323.	člen
Predlog za obvezno razlago zakona obravnavajo in sprejemajo zbori po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje zakonskega predloga.
O obravnavi predloga za obvezno razlago v zborih se obvesti predlagatelj predloga za obvezno razlago zakona.
o)	Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom
324.	člen
Samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje, obravnavajo pristojni zbori.
325.	člen
Samoupravni in drug akt ter obrazloženo mnehje izvršnega sveta k tem aktom obravnavajo delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija, ki dajo pristojnim zborom svoje predloge ter mnenja oziroma predlog odloka o soglasju.
326.	člen
Prlstcqhi zbori najprej obravnavajo samoupravni ali dru| akt samoupravne organizacije in skupnosti in nato sklepajo o soglasju k temu aktu oziroma potrditvi tega akta, tako da sprejmejo Odlok o soglasju oziroma potrditvi.
O odločitvi zborov se obvesti samoupravna organizacija Oziroma skupnost.
Ce pristojni zbori niso dali soglasja oziroma niso potrdili samoupravnega ali drugega akta samoupravne organizacije oziroma skupnosti, V obrazložitvi navedejo razloge ih predlagajo, da ga predlagatelj uskladi ih ponovno predloži skupščini.
Ce zbori ne dajo soglasja k samoupravnemu ali drugemu aktu samoupravne organizacije oziroma skupnosti oziroma ga ne potrdijo, ta akt ne velja.
Zbori lahko določijo rok, v katerem je potrebno predložili usklajen samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti v soglasje oziroma potrditev skupščini.
Če dajo .-bori soglasje k samoupravnemu a t drugemu aktu oziroma ga potrdijo, lahko dajo k posameznim določbam pripombe, ki se nanašajo na izpolnitev ali izboljšavo teh določb. Predlagatelj je dolžan v smislu teh pripomb spremeniti besedile samoupravnega ali drugega akta in poslati spremembe na vpogled zborom.
p) Javna obravnava zakona
327.	člen
Pristojni zbor lahko sklene, da se da zakon v eni od faz postopka za izdajo zakona v javno obravnavo. Nosilec javne obravnave je Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije.
Če zbor odloči, da da zakon v javno obravnavo, določi s sklepom:
—	besedilo zakona, ki bo dano v javno obravnavo;
—	delovno telo zbora, ki bo sodelovalo s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije pri spremljanju javne obravnave in o tem poročalo zboru;
—	rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo.
328 člen
Ko prejme poročilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o poteku javne obravnave in poro-
čilo delovnega telesa zbora, zavzame zbor stališče o mnenjih in predlogih iz javne obravnave.
r) Referendum
329.	člen
Skupščina lahko sklene, da se predlog zakona ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti, preden ga sprejme ali o njem odloči ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila, predloži delovnim ljudem in občanom, da se na referendumu o njem izjavijo.
330.	člen
Skupščina razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Besedilo predloga zakona oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
V odloku o razpisu referenduma sd določi predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se razpisuje referendum.
331.	člen
Odločitev delovnih ljudi in občanov je za skupščino obvezna. Dve leti po referendumu skupščina ne more izdati zakona ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z ižidom referenduma.
Izid referenduma se objavi na enak način kot razpis referenduma.
s) Postopek v zvezi z dajanjem soglasij k aktom Zbora republik in pokrajin ,	in Zveznega zbora
332.	člen
Zakohe in druge Splošne akte, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, posije predsednik skupščine predsednikom pristojnih zborov.
333.	člen
Pristojni zbori obravnavajo zakone in druge splošne akte iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje aktov skupščine.
334.	člen
Izvršni svet in republiški upravni organi oziroma organizacije sproti obveščajo skupščino o poteku razprav v predhodnih postopkih in o svojih predlogih, ki so jih uveljavljali glede vprašanj, o katerih odloča Zbor republik in pokrajin.
335.	člen
Stališča k aktom Zbora republik in pokrajin se oblikujejo v skupščini ob sodelovanju vseh zainteresiranih organov in organizacij v republiki.
Pristojno delovno telo pripravi predlog stališč za zbore na podlagi obravnave v izvršnem svetu, upravnih organih, delovnih telesih skupščine in zborov ter v drugih zainteresiranih organih in organizacijah.
Delegacija skupščine v Zboru republik in pokrajin aktivno sodeluje v procesu oblikovanja stališč skupščine s tem, da v predhodnem postopka sodeluje z Izvršnim svetom, njegovimi delovnimi telesi, z družbenopolitičnimi organizacijami, z Gospodarsko zbornico Slovenije in z drugimi zainteresiranimi organi in organizacijami, zlasti pa v delu delovnih teles skupščine ih v delu zborov pri pripravi predloga stališč k zveznim aktom.
336.	člen
Po končani obravnavi o predlogu za izdajo zakona oziroma zakonskem osnutku pristojni zbori s sklepom določijo stališča, mnenja, pripombe in predloge, ki jih sporoči skupščina Zboru republik in pokrajin, dajo soglasje k predlogu za izdajo zakona oziroma zakonskemu osnutku ali pa ga zavrnejo, lahko pooblastijo delegacijo oziroma navedejo pogoje, na podlagi katerih pooblastijo delegacijo v Zboru republik in pokrajin, da v imenu skupščine da soglasje k predlogu zakona oziroma drugega splošnega akta v celoti
Ce delegacija ob pripravi predloga zakona ali drugega splošnega akta, za katerega je prejela pooblastilo skupščine, da v njenem imenu da svoje soglasje, ugotovi, da rešitve v predlogu, ki je predložen Zboru republik in pokrajin, bistveno odstopajo od osnutka zakona ali drugega splošnega akta, h kateremu je bilo dano pooblastilo, lahko sklene, da ne uporabi danega pooblastila in predlaga, da pristojni zbori po lovno razpravljajo o teh rešitvah in odločajo o soglasju k predlogu zakona ali drugega plošnega akta.
V postopku po prejšnjih odstavkih tega člena delegacija sproti obvešča' delovna telesa skupščine in zborov o poteku usklajevanja besedil posameznih aktov Zbora republik in pokrajin in usklajevanja stališč med delegacijami skupščin republik in avtonomnih pokrajin v Zboru republik in pokrajin.
337.	člen
K predlogu zakona ali drugega splošnega akta, ki ga pošlje Zbor republik in pokrajin v soglasje skupščini, dajejo zbori svoje soglasje s tem. da sprejmejo odlok o soglasju k predlogu zakona ali drugega splošnega akta v celoti.
Sklepe in odloke o soglasju predpisuje predsednik skupščine.
338.	člen
Določbe 332. do vključno 337. člena tega poslovnika se primerno uporabljajo tudi za dajanje soglasij k aktom, ki jih sprejema Zvezni zbor na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin.
3.	Postopek za sklepanje družbenega dogovora In samoupravnega sporazuma, dogovora republik
in avtonomnih pokrajin ter drugega dogovora
339.	člen
Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora, če je to z zakonom določeno ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovora.
340.	člen
Predlog, naj bo skupščina udeleženec pri sklepanju družbenega dogovora, lahko da delegat v zboru, delovno telo skupščine ali zbora, izvršni svet, skupščine družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, kot todi samoupravne organizacije in skupnosti.
341.	Sen
Predlog, naj bo skupščina ■udeleženec pri sklenitvi družbenega dogovora, mora vsebovati ustavno podlago za udeležbo skupščine pri sklepanju družbenega dogovora, zakonsko podlago, če je ta dana, oceno stanja hi cilje, ki ee ždijo doneči, naloge, zaradi katerih je dan predlog za sklenitev družbenega dogovora, temeljna načela, kot tudi možne udeležence pri sklenitvi družbenega dogovora.
Predlogu za sklenitev družbenega dogovora mora biti praviloma priložen tudi osnutek družbenega dogovora.
342.	člen
Pristojni zbori obravnavajo predlog za sklenitev družbenega dogovora in osnutek družbenega dogovora, kolikor je priložen, in o tem odločijo.
Ko pristojni zbori odločijo o sklenitvi družbenega dogovora, določijo delovno telo, ki bo skupaj z drugimi udeleženci pri sklenitvi družbenega dogovora sodelovalo v pripravah predloga družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: delovno telo). Za pripravo predloga družbenega dogovora lahko pristojni zbori pooblastijo tudi izvršni svet.
O sprejetju predloga, da bo skupščina udeleženec pri sklenitvi družbenega dogovorh, pristojni zbori obvestijo predlagatelja in druge udeležence družbenega dogovora.
343.	člen
Delovno telo sodeluje z ustreznimi telesi drugih udeležencev družbenega dogovora.
Pri usklajevanju predloga družbenega dogovora mora delovno telo upoštevati stališča in mnenja pristojnih zborov in delovnih teles skupščine in zborov ter izvršnega sveta.
344.	člen
Delovno telo lahko med usklajevanjem družbenega dogovora zahteva, da pristojni zbori obravnavajo sporna vprašanja, ki so pomembna za nadaljnjo dogovarjanje in o tem sprejmejo stališča.
345.	člen
Ko je družbeni dogovor usklajen z udeleženci družbenega dogovora, obravnavajo pristojni zbori predlog družbenega dogovora. •
Ob obravnavi predloga družbenega dogovora poroča delovno telo pristojnim zborom o doseženem soglasju z ustreznimi telesi udeležencev družbenega dogovora, o dogovorjenih rokih za sprejem družbenega dogovora, kot tudi o drugih okoliščinah, ki so pomembne za usklajevanje družbenega dogovora.
346.	člen
Ko pristojni zbori sprejemejo predlog družbenega dogovora, določijo funkcionarja skupščine oziroma predstavnika izvršnega sveta, ki bo v imenu skupščine podpisal sprejeti družbeni dogovor.
347.	člen
Pristojni zbori lahko pooblastijo svojega predstavnika, da predlaga, naj se v končnem besedilu družbenega dogovora opravijo spremembe in dopolnitve posameznih členov oziroma, da lahko sprejme predloge sprememb in dopolnitev posameznih členov, ki so jih dali drugi udeleženci družbenega dogovora, kolikor gre za spremembe in dopolnitve, ki bistveno ne spreminjajo vsebine družbenega dogovora.
348.	člen
Družbeni dogovor, ki so ga sprejeli pristojni zbori, se potem, ko so ga podpisali vsi predstavniki ude-ležencev družbenega dogovora, objavi v Uradnem listu SRS.
349.	člen
Pristojni zbori lahko sklenejo, da bo skupščina pristopila k že sklenjenemu družbenemu dogovoru.
K predlogu, da skupščina pristopi k že sklenjenemu družbenemu dogovoru, se priloži tudi besedilo
tega dogovora.
O odločitvi pristojnih zborov o pristopu skupščine k sklenitvi že sklenjenega družbenega dogovora, se
obvestijo vsi udeleženci družbenega dogovora.
Odločitev o pristopu in besedilo družbenega dogovora se oojavi v Uradnem listu SRS.
350.	člen
Za predlaganje in sprejem sprememb in dopolnitev družbenega dogovora, h kateremu je skupščina pristopila ter za odstop od družbenega dogovora, se smiselno uporabljajo določbe 339. do vključno 349. člena tega poslovnika.
351.	člen
Določbe 339. do 350. člena se smiselno uporabljajo za postopek za sklepanje samoupravnega sporazuma.
Določbe 339. do 350 člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek za sklepanje dogovora republik m avtonomnih pokrajin te- drugega dogovora, ki ga sklepa skupščina na podlagi ustave in zakona.
352.	člen
V postopku za sklepanje družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma, dogovora republik in avtonomnih pokrajin ter drugega dogovora, se glede vprašanj, ki v členih od 339 do 350 tega poslovnika niso posebej urejena, primerno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek za izdajo zakona.
Pri odločanju o predlogih za spremembe in do-po! 've predloga družbenega dogovora, samoupravnega sporazuma, dogovora republik in avtonomnih pokrajin ali drugega dogovora se pristojni zbor opredeli, ali sprejema predlog za spremembe in dopolnitve kot predlog, ki je pogoj za sklenitev dogovora oziroma sporazuma, ali kot predlog, ki naj ga pooblaščeni predstavnik za podpis dogovora oziroma sporazuma uveljavlja pri oblikovanju končnega besedila dogovora oziroma sporazuma v smislu 347. člena tega poslovnika.
XIII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH, RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU
1.	Splošne določbe o volitvah funkcionarjev skupščine, republiških funkcionarjev in drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine
353.	člen
Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru.
O izvolitvi predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov in podpredsednikov zborov ter predsednika izvršnega sveta se glasuje tajno, razen če posamezen zbor na predlog delegata v zboru sklene, da se glasuje javno. O izvolitvi drugih funkcionarjev, ki jih voli skupščina, se glasuje javno, razen če posamezen zbor na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru sklene, da se glasuje tajno.
Če so volitve tajne, se glasuje z. glasovnicami.
Volitve vodi predsednik posameznega zbora; pri delu mu pomaga sekretar zbora in po potrebi dva ali trije na seji izvoljeni delegati.
Delegat glasuje za kandidata na ta način, da obkroži številko pred njegovim imenom.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna.
354.	člen
Kandidat ie izvoljen, če je zanj glasovala večina delegatov v zboru.
Če je predlaganih več kandidatov za posamezno funkcijo, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o kandidatu, ki je pri prvem glasovanju dobil največ glasov.
Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se glasovanje. o teh kandidatih ponovi.
355.	člen
Če kandidat pri glasovanju ni dobil večine iz prejšnjega člena oziroma če noben kandidat tudi pri drugem glasovanju ni dobil potrebne večine v enem od zborov, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja v vseh zborih na podlagi novega predloga kandidature.
2.	Volitve, imenovanja in razrešitve v enakopravni pristojnosti zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora
a)	Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
356.	člen
Kandidata za predsednika skupščine predlaga Republiška konferenca SZDL Slovenije.
Predlog kandidature se izroči pismeno predsedniku skupščine najmanj pet dni pred pričetkom sej zborov, na katerih naj bo predsednik izvoljen.
Predstavnik Republiške konference SZDL Slovenije ima pravico na sejah zborov obrazložiti predlog kandidature.
357.	člen
Podpredsednik skupščine se voli po izvolitvi predsednika skupščine po istem postopku kot vefja za izvolitev predsednika skupščine.
Za predlagane kandidate za podpredsednika skupščine se primerno uporabljajo določbe prejšnjega čle-. na tega poslovnika.
b)	Imenovanje generalnega sekretarja skupščine in
njegovega namestnika
358.	člen
Generalni sekretar skupščine in njegov nemestnflt se imenujeta na sejah vseh zborov skupščine na pred-log komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
c)	Izvolitev skupnih delovnih teles sknpS&ne
359.	člen
Na sejah vseh zborov se volijo komisije skupščine v celoti. po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
Posamezni člani komisij skupščine se voffjo po posamičnih predlogih.
360.	člen
Kandidatno listo predlaga komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, predlaga pa jo lahko tudi najmanj deset delegatov iz vseh zborov.
Poročevalec komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina delegatov, imata pravico na seji obrazložiti predlog.
Predlog kandidatne liste se izroči predsednika skupščine, ki jo pošlje vsem zborom.
Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred začetkom sej zborov, na katerih naj bodo volitve.
Vsi predlogi morajo biti delegatom na voljo do začetka sej zborov.
361.	člen
Če so volitve tajne, se glasuje z eno glasovnico.
Na glasovnici morajo biti napisane vse predlagane kandidatne liste za volitev komisije v celoti oziroma imena vseh kandidatov za posamezne člane po vrsti kot so bili predlagani. Pred imenom kandidata za predsednika in podpredsednika, na vsaki kandidatni list pri volitvah komisije v celoti oziroma pred imenom vsakega kandidata pri volitvah posameznih članov komisije mora biti zaporedna številka.
362.	člen
Če nobena kandidatna lista oziroma noben kandidat pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi.
Pred novim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.	•
Pri novem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidatne liste oziroma kandidata, če predlog kandidature ni umaknjen, kot tudi za nove kandidatne liste oziroma nove kandidate, če so bili pozneje predlagani.
č) Volitve predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega sveta
363.	člen
Predsednik izvršnega sveta se izvoli na predlog Predsedstva republike, eden ali več podpredsednikov in člani izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta se imenujejo na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta republiški sekretarji, ki bodo vodili posamezne republiške sekretariate in drugi z zakonom določeni republiški funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe.
d)	Volitve članov Sveta republike, ter predsednika
in sodnikov Ustavnega sodišča SR Slovenije
364.	člen
Člani sveta republike, predsednik in sodniki Ustavnega sodišča SR Slovenije se volijo na predlog Predsedstva republike.
e) Volitve predsednika in sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon, imenovanje javnega tožilca SR Slovenije ter drugih javnih tožilcev v republiki, ki jih določa zakon, Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije, njegovega namestnika in republiškega javnega pravobranilca
365.	člen
Volitve predsednika i i sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon ter imenovanje javnega tožilca SR Slovenije se opravijo na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in pristojnega pravosodnega organa.
Imenovanja namestnikov javnega tožilca SR Slovenije in drugih javnih tožilcev in njihovih namestnikov v republiki, ki jih določa zakon, se opravijo na predlog javnega tožilca SR Slovenije.
Imenovanje Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije se opravi v skladu z zakonom na predlog Republiške konference SZDL Slovenije, imenovanje namestnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije pa na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije.
Imenovanje Javnega pravobranilca SR Slovenije in njegovih namestnikov se opravi na predlog izvršnega sveta.
f)	Volitve in imenovanja republiških funkcionarjev in dajanje soglasij k imenovaju drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali drug akt
skupščine
366.	člen
Republiški funkcionarji in drugi funkcionarji, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine in ki jih volijo, imenujejo oziroma dajejo soglasje k imenovanju v enakopravni pristojnosti vsi zbori skupščine, se volijo in imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, koliko ni z zakoni, drugimi predpisi ali tem poslovnikom drugače določeno, po predhodnem mnenju izvršnega sveta.
g) Imenovanje članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z ustavo SR Slovenije, zakonom ali drugim aktom skupščine
367.	člen
Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom skupščine, se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve po predhodnem mnenju izvršnega sveta skupščine.
Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih imenuje skupščina, so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini in ji poročajo o svojem delu.
3.	Postopek za razrešitev - 368. člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predloži skupščini predlog za razrešitev podpredsednikov izvršnega sveta posameznih članov izvršnega sveta in republiških sekretarjev ter njihovih namestnikov, predsednikov republiških komitejev in njihovih namestnikov ter z zakonojn določenih drugih republiških funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe, in izvolitev novih.
O razrešitvi predsednika izvršnega sveta obvesti predsednik skupščine Predsedstvo republike.
369. člen
Postopek za razrešitev drugih republiških funkcionarjev, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori, predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oziroma imenovanje ali komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Predlog za razrešitev republiških funkcionarjev, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujeio vsi zbori, ki ga ni dala komisija za volitve, imeno-
vanja in administrativne zadeve, obravnava v okviru svoje pristojnosti ta komisija in predloži zborom obrazloženo mnenje o takem predlogu.
370. čim
Pri odločanja e razrešitvi funkcionarjev republiških organov lahko zbori določijo osebo, ki bo nado-mestovala funkcionarja, ki se razrešuje, do izvolitve novega funkcionarja.
331.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi. v postopku za razrešitev.
4.	Slovesna izjava
332.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik In
podpredsednik skupščine in predsedniki in podpredsedniki njenih zborov, predsednik in član izvršnega sveta, predsednik in sodniki Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon, republiški sekretarji, predsedniki republiških komitejev in drugi republiški funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina, slovesno izjavo.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov > delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije«
373.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine dajo slovesno izjavo na skupnem zasedanju vseh zborov, predsedniki in podpredsedniki zborov pred zbori, ki jih volijo, predsednik in člani izvršnega sveta, predsednik ih Sodniki Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon, republiški sekretarji, predsedniki republiških komitejev in drugi republiški funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina, pa pred predsednikom skupščine.
5.	Volitve na skupni seji
a) Razglasitev izvolitve Predsedstva republike In objava njegove sestave
374.	člen
Ko prejme predsednik skupščine poročilo republiške volilne komisije o izidu r-lds^vanja za predsednika in člane Predsedstva republike, ga pošlje vsem zborom in skliče skupno sejo vseh zborov.
375.	Člen
Na skupno sejo se povabijo izvoljeni predsednik in člani Predsedstva republike, ki so jih izvolile ob-| činske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, ter predsednik organa Zveze komunistov Slovenije, določen s statutom Zveze kOrhimisMv Slovenile in predsednik organa Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, določen s slahvnm Socialistične zveže delovnega ljudstva Slovenije.
376.	člen
Na skupni seji vseh zborov se razglasi izid volitev predsednik in članov Predsedstva republike in objavi njegova sestava.
377.	člen
Po objavi sestave Predsedstva republike dajo predsednik in člani Predsedstva republike pred zbori
siovasBo izjavo r besedilu, ki je določeno z ustavo SR Slovenije.
378.	člen
Član Predsedstva republike, ki je zadržan in ne more prisostvovati skupni seji vseh zborov, na kateri se razglasi izvolitev Predsedstva republike in objavi njegova sestava, da slovesno izjavo pred predsednikom skupščine, ki e tem obvesti vse zbore.
379.	člen
Določbe tega poslovnika o razglasitvi izvolitve Predsedstva republike in objavi njegove sestave se uporabljajo tudi za razglasitev izvolitve novega člana Predsedstva republike namesto člana, kateremu je prenehal mandat pred potekom mandata Predsedstva republike.
b) Volitve člana Predsedstva SFRJ iz SR
Slovenije
380.	člen
Ko prejme predsednik skupščine obrazložen predlog kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za kandidaturo za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, ga pošlje vsem zborom in skliče skupno sejo vseh zborov.
381.	člen
Volitve člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije se lahko opravijo, če je na skupni seji navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.'
Pred začetkom volitev predstavnik kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije obrazloži na skupni seji predlog kandidature in navede razloge, ki so vplivali na izbiro kandidata.
382.	člen
Glasovanje na skupni seji vodi predsednik skupščine, pri čemer mu pomaga generalni sekretar skupščine in po potrebi dva ali trije na skupni seji izvoljeni delegati.
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Vsak delegat glasuje na skupni sej! za kandidata tako, da obkroži številko pred njegovim Imenom.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna.
383.	člen
Po opravljenem glasovanju objavi predsednik skupščine izid glasovanja.
Kandidat je izvoljen ža člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, če je zanj glasovala večina vseh delegatov vseh zborov.
Če po prejšnjem odstavku tega člena ne pride do izvolitve, se ponovi ves kandidacijski postopek In postopek glasovanja.
384.	člen
Predsednik skupščine sporoči po končani skupni seji predsedniku Skupščine SFRJ. kdo je bil izvoljen za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije.
e* Votiiec lUiroatco ta Zbor r*pubHk
is pokrajin
385.	člen
• Ko prejme predsednik skupščine obrazloženo listo kandidatov za delegate v Zboru republik in pokrajin kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, skupaj s pismenimi izjavami kandidatov, da sprejemajo kandidaturo, pošlje listo vsem zborom in skliče skupno sejo vseh zborov.
*	386. člen
Pred glasovanjem na skupni seji predstavnik
kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije obrazloži listo kandidatov.
387.	člen
Glasovanje na skupni seji vodi predsednik skupščine, pri čemer mu pomaga generalni sekretar skupščine in po potrebi dva ali trije na skupni seji izvoljeni delegati.
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Delegat glasuje na skupni seji tako, da obkroži številko pred imeni tistih kandidatov, za katere želi glasovati.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, za katere kandidate je delegat glasoval, je neveljavna.
388.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja ter razglasi izvolitev delegatov za Zbor republik in pokrajin.
Za delegate v Zboru republik in pokrajin so izvoljeni tisti kandidati, za katere je na skupni seji glasovala večina vseh delegatov vseh zborov.	-
Če po prejšnjem odstavku ega člena ne pride do izvolitve, se za tiste kandidate za delegate, ki niso dobili potrebne večine, ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja.
389.	člen
Predsednik skupščine sporoči po končani skupni seji predsedniku Skupščine SFRJ imena delegatov v Zboru republik in pokrajin, ki so bili izvoljeni.
č) Postopek odpoklica na skupni seji
390.	člen
Za odločanje o prenehanju mandata predsedniku, članu ali Predsedstvu republike v celoti, za razrešitev oziroma odpoklic člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije ter za odpoklic delegatov v Zboru republik in pokrajin se uporabljajo določbe ustave SR Slovenije in zakona ter smiselno določbe tega poslovnika.
XIV.	RAZMERJA MED SKUPŠČINO IN PREDSEDSTVOM REPUBLIKE
391.	člen
Razmerja med skupščino in Predsedstvom republike temeljijo na pravicah in obveznostih, določenih z ustavo SR Slovenije.
392.	člen
Kadar predsednik skupščine prejme od Predsedstva republike predlog za obravnavo in odločanje o vprašanju, ki je splošnega pomena za republiko, pošlje tak predlog pristojnim zborom v obravnavo in odločanje.
O stališču oziroma odločitvi pristojnih zborov o vprašanjih iz prejšnjega odstavka tega člena obvestijo
predsedniki zborov predsednika iknptčine, ki e tem
obvesti Predsedstvo republike.
333.	člen
Če zavzame Predsedstvo republike v okviru svojih pravic in dolžnosti stališča o vprašanjih izvajanja politike, ki jo je v svojih aktih določila skupščina in da predlog za njihovo reševanje, pošlje predsednik skupščine tak predlog predsedniku pristojnega zbora.
Predsednik skupščine obvesti Predsedstvo republike o seji, na kateri bo obravnavan predlog, ki ga je predložilo Predsedstvo republike.
Predsednik pristojnega zbora obvesti predsednika skupščine o stališčih, ki so bila sprejeta o tem predlogu na seji zbora. O tem obvesti predsednik skupščine Predsedstvo republike.
394.	Sen
Ce skupščina predloga za reševanje določenega vprašanja, ki ga je predložilo Predsedstvo republike, ne sprejme, določita skupščina in Predsedstvo republike sporazumno postopek za rešitev spornega vprašanja.
395.	člen
Skupščina lahko zahteva od Predsedstva republike, da da stališče o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki imajo pomen za delo skupščine.
Ko prejme predsednik skupščine stališče Predsedstva republike o vprašanjih iz prejšnjega odstavka tega člena, pošlje stališče pristojnim zborom.
396.	člen
Predsedstvo republike obvešča skupščino o svojem delu.
Poročilo o delu Predsedstva republike se pošlje predsedniku skupščine. Predsednik skupščine ga dodeli zborom, ki o njem razpravljajo na skupni seji.
Predsednik skupščine obvesti Predsedstvo republike o seji, na kateri bo obravnavano poročilo o delu Predsedstva republike.
Mnenja in stališča skupščin, sprejeta po obravnavi poročila, pošlje predsednik skupščine Predsedstvu republike.
397.	člen
Skupščina obvešča Predsedstvo 'republike o sejah zborov in skupnih sejah zborov in mu pošilja ustrezno informativno in dokumentacijsko gradivo.
XV.	RAZMERJA MED SKUPŠČINO IN SVETOM REPUBLIKE
398.	člen
Skupščina zagotavlja redno in pravočasno obveščanje članov Sveta republike o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki jih morajo člani sveta poznati, da bi mogli opravljati svojo funkcijo.
399.	člen
Skupščina lahko imenuje člane Sveta republike z njihovo privolitvijo v delovna telesa.
Člani Sveta republike lahko v dogovoru s predsednikom skupščine sodelujejo v delu delovnih tele^, tudi če niso člani teles, kadar opravljajo naloge in zadeve, ki jih članom sveta zaupajo Predsedstvo republike. skupščina ali izvršni svet.
400.	člen
Če skupščina zaupa članu Sveta republike z njegovo privolitvijo kakšno nalogo ali delo, mu je dolžna zagotoviti pogoje, ki so potrebni za delo in za izvršitev te naloge, ter potrebno informativno in dokumentacijsko gradivo.
XVI. Tt.Ay.MKR.IA MKD SKUPŠČINO IN REPUBLIŠKIMI DRUŽBENIMI SVETI
40L tiea
Rkupaoirta oa podlagi zakona in dogovoea sodeluje v delu republiškega družbenega sveta.
Pobude za obravnavo posameznih vprašanj v republiškem družbenem svetu lahko v, skupščini, njenih zborih in njihovih delovnih telesih dajo: vsak delegat v zboru, delovno telo skupščine ati zbora, posamezen zbor ali skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje republike, kadar enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine.
‘402. člen
Predsedstvo skupščine po dogovoru s članom koordinacijskega telesa republiškega družbenega sveta iz skupščine določi delegata oziroma delegate, ki bodo sodelovali v delu na sejah republiškega družbenega sveta glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta.
403.	člen
Delegati skupščine se pri delu v republiškem družbenem svetu ravnajo v skladu s smernicami, ki so "h zbori oziroma delovna telesa oblikovali za njihovo delo v republiškem družbenem svetu. Ce zbori oziroma delovna telesa niso oblikovali smernic za ^.elo delegata v republiškem družbenem svetu, se ravna delegat v. skladu z že sprejeto politiko skupščine.
404.	člen
O mnenjih, stališčih in predlogih republiškega družbenega sveta, določenih v poitopku v zvezi z obravnavanjem in pripravljanjem posameznih zakonov, drugih predpisov in- splošnih aktov skupščine ali v zvezi z obravnavanjem drugih vprašanj, pomembnih za delo skupščine in i jenih zborov, se obveščajo prejemniki, lei se jim pošilja gradivo po petem odstavku 23. člena tega poslovnika.
■ 405. člen
Ce skupščina ne soglaša z mnenji, stališči in predlogi republiškega družbenega sveta, ga o tem obvesti.
40G. člen
Skupščina na podlagi zakona in sporazuma sodeluje tudi ” delu Sveta SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve.
Glede postopka sodelovanja v delu sveta iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o razmerjih med skupščino in republiškimi družbenimi sveti.
XVII. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV SKUPŠČINE, KI JIH SKUPŠČINA DELEGIRA V ORGANE UPRAVLJANJA SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI, ALI JIH IMENUJE ZA ČLANE TEH ORGANOV
407. člen
Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih skupščina imenuje v te organe na podlagi ustave, zakona ali drugega akta skupščine, se pri delu v teh organih ravnajo v skladu s smernicami, ki so jih zbori oziroma delovna telesa oblikovali za njihovo delo v teh organih. Ce zbori oziroma delovna telesa niso oblikovali smernic za delo delegatov v teh organih -ziroma za delo članov teh organov, se ti delegati oziroma člani ravnajo v skladu z že sprejeto politiko skupščine
XVIH. RAZMERJA SKUjESCJNE DO USTAVNEGA SODlSCA SR SLOVENIJE
406. člen
Zbori obravnavajo obvestila Ustavnega sodišča SR Slovenije o stanja in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti ter obvestila, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije za izdajo, spremembo ali dopolnitev zakonov in za sprejeta; mje drugih aste-pov za zagotovitev ustavnosti in zakonitoeti in varstvo pravic samoupravljanja ter drugih pravic in svoboščin občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti.
Obvestila, mnenja in predloge, ki jih pošilja Ustavno sodišče SR Slovenije skupščini, posreduje predsednik skupščine predsedniku pristojnega zbora.
Obvestila, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije obravnavajo pred razpravo v pristojnem zboru pristojna delovna telesa ter zakonodajno-prav-na komisija in predložijo zboru poročilo o teh obvestilih, mnenjih In predlogih.
409.	člen
Ce Ustavno sodišče SR Slovenije obvesti skupščino, da pristojni organ ni sprejel predpisa za izvrševanje določb ustave SR Slovenije, zakona ali drugega predpisa, pa. je bil dolžan tak predpis izdati, odloča o nadaljnjem postopku v zvezi z obvestilom predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov.
410.	člen
Predstavnik Ustavnega/sodišča SR Slovenije mora biti povabljen na sejo zbora, kadar ta obravnava obvestila, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije.
Predstavnik Ustavnega sodišča SR Slovenije se lahko udeležuje sej zbora, kadar te obravnava obvestila, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije, vendar nima pravice glasovati.
Zbor je dolžan obvestiti Ustavno sodišče SR Slovenije, kaj je sklenil v zvezi z obravnavanjem njegovih obvestil, mnenj in predlogov.
411.	člen
Delovna telesa povabijo predstavnike Ustavnega sodišča SR Slovenije na seje, na katerih obravnavajo obvestila, mnenja in predloge tega sodišča, lahko pa jih povabijo tudi na seje, na katerih obravnavajo druga vprašanja, ki so pomembna za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
412.	člen
Zbor lahko sklene, naj se pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije oziroma pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti.
Preden sklepa zbor o začetku postopka pred ustavnim sodiščem morajo dati o tem svoja mnenja pristojna delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija.
Postopek za oceno ustavnosti alt zakonitosti predlaga- po sklepu zbora predsednik skupščine.
413.	člen
Predlog za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona oziroma ustavnosti in zakonitosti drugega splošnega akta skupščine, ki ga Ustavno sodlžče SR Slovenije pošlje skupščini kot udeleženki v postopku pred ustavnim sodiščem, se odstopi v obravnavo pristojnemu delovnemu telesu in za 1‘onodajrx>-pravni komi«.*.
414.	člen
Predlog za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona oziroma ustavnosti in zakonitosti drugega splošnega akta skupščine obravnava najprej pristojno delovno telo in da o tem poročilo.
Zakonodajno-pravna komisija obravnava predlog za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti skupaj s poročilom pristojnega delovnega telesa iz prejšnjega odstavka tega člena s stališča ustavnosti zakona oziroma, ustavnosti in zakonitosti drugega splošnega akta, skupščine, zaradi katerih je bil začet postopek za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti.
Ce zakonodajno-pravna komisija ugotovi ob obravnavi predloga iz prejšnjega odstavka, da ni razlogov za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega splošnega akta skupščine, na katerega se predlog nanaša, sestavi predlog za odgovor Ustavnemu sodišču SR Slovenije. V skladu s predlogom zakonodajnopravne komisije pošlje odgovor Ustavnemu sodišču SR Slovenije predsednik skupščine.
Ce zakonodajno-pravna komisija ugotovi ob obravnavi predloga, da so razlogi za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega splošnega akta skupščine, na katerega se predlog nanaša ali da je potrebno, da pristojni zbor zavzame najprej načelno stališče o vprašanju, na katero se predlog nanaša, pošlje svoj predlog predsedniku pristojnega zbora, da ga predloži zboru.
Zbor obravnava predlog Ustavnega sodišča SR Slovenije skupaj s poročilom pristojnega delovnega telesa in predlogom zakonodajno-pravne komisije. Ce zbor ugotovi, da je treba 'Spremeniti ali dopolniti zakon ali drug splošni akt, na katerega se predlog nanaša, določi organ ali delovno telo zbora, ki bo pripravilo predlog za spremembo ali dopolnitev,
Ce zbor ugotovi, da ni razlogov za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega" splošnega akta skupščine, na katerega se predlog nanaša, obvesti o tem Ustavno sodišče SR Slovenije predsednik skupščine.
Ce zbor sprejme predlog za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega splošnega akta skupščine, pošlje predsednik skupščine Ustavnemu sodišču SR Slovenije obvestilo o teni, da je začet postopek za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega splošnega akta skupščine.
413. člen
Predsednik skupščine določi, kdo predstavlja v posameznih primerih skupščino kot udeleženko v postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije.
416.	člen
Odločbo Ustavnega sodišča SR Slovenije, ki se na-' naša na republiški zakon, drug predpis ali splošni akt skupščine, pošlje Ustavno sodišče SR Slovenije predsedniku skupščine, ks jo posreduje predsedniku pristojnega zbora.
Predsednik pristojnega zbora seznani zbor z odločbo Ustavnega sodišča SR Slovenije, s katero ugotavlja, da zakon oziroma drug predpis ali splošni -t skupščine ni v skladu z ustavo SR Slovenije.
Zbor obravnava ukrepe, ki jih je treba izvesti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča SR Slovenije, ki se nanaša na republiški zakon oziroma drug predpis ali splošni akt skupščine.
417.	člen
V	zvezi z odločbo Ustavnega sodišča SR Slovenije. ki se nanaša na republiški zakon oziroma drug predpis ali splošni akt skupščine, predložijo pristojna delovna telesa In zakonodajno-pravna komisija zboru
poročilo s predlogi ukrepov za uskladitev zakoi i.
Skupščina mora v šestih mesecih od dneva prejema odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije zakon uskladiti z ustavo.
Skupščina lahko predlaga Ustavnemu sodišču SR Slovenije, da podaljša rok za uskladitev zakona še največ za šest mesecev.
418.	člen
Glede postopka z Ustavnim sodiščem Jugoslavije se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o Ustavnem sodišču SR Slovenije.
XIX.	RAZMERJA SKUPŠČINE DO VRHOVNEGA SODISCA SR SLOVENIJE, SODlSCA ZDRUŽENEGA DELA SR SLOVENIJE, JAVNEGA TOŽILSTVA SR SLOVENIJE, DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA SR SLOVENIJE IN REPUBLIŠKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
L Vrhovno sodišče SR Slovenije In Sodišče združenega dela SR Slovenije
419.	člen
Vrhovno sodišče SR Slovenije in Sodišče združenega dela SR Slovenije imata pravico in dolžnost obveščati skupščino o svojih mnenjih in predlogih za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale, o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov, o problematiki dela sodišč in o svojem delu.
Obvestila, mnenja in predlogi sodišč se pošljejo predsedniku skupščine, ki jih posreduje predsednikom pristojnih zborov.
420.	člen
Obvestila, mnenja in predloge obeh sodišč obravnavajo pristojni zbori.
Obvestila, mnenja in predloge iz prejšnjega odstavka tega člena lahko najprej obravnavajo tudi pristojna delovna telesa.
K obravnavi teh obvestil, mnenj in predlogov v pristojnih delovnih telesih je povabljen predstavnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije oziroma predstavnik Sodišča združenega dela SR Slovenije.
Po obravnavi poročila sodišč odločijo pristojni zbori, kaj je treba ukreniti. Zbori lahko dajo po obravnavi poročil tudi smernice za delo drugim organom.
2.	javno tožilstvo SR Slovenije
421.	člen
Javni tožilec SR Slovenije ima pravico in dolžnost obveščati skupščino o uporabi zakonov, o svojem delu in problemih, ki nastajajo pri delu javnega tožilstva ter o stanju kriminalitete in o drugih problemih in pojavih, ki jih je javno tožilstvo opazilo pri svojem delu.
422.	člen
Glede obvestil, mnenj in predlogov javnega tožilca SR Slovenije ter njihovega obravnavanja se smiselno uporabljajo določbe 419. in 420. člena tega poslovnika.
3.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije
423.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije začne nred skupščino oostopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih Hudi in družbene lastnine in postopek, da se razveljavijo ali odpravijo skle-
pl in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina, če je skupščina za to pristojna.
O postopkih iz prejšnjega odstavka tega člena odločajo pristojni zbori.
424.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljana SR Slovenije ima pravico in dolžnost obveščati skupščino na njeno zahtevo ali na lastno pobudo o splošnem stanju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine ter o svojem delu in ji dajati mnenja ter predloge v zvezi z izvajanjem svoje funkcije.
425.	člen
Glede obvestil, mnenj m predlogov Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije ter glede obravnavanja teh sc smiselno uporabljajo določbe 419. in 420. člena tega poslovnika.
4.	Republiško javno pravobranilstvo
426.	člen
Republiški javni pravobranilec obvešča skupščino o pojavih, ki imajo pomen za pravno \arstvo premo-, ženjskih pravic in koristi republike.
427.	člen
Glede obvestil, mnenj in predlogov republiškega javnega pravobranilca ter njihovega obravnavanja se smiselno uporabljajo določbe 419. in 420. člena tega poslovnika.
XX.	SODELOVANJE SKUPŠČINE S SKUPŠČINO SFRJ
428.	člen
Sodelovanje med skupščino in Skupščino SF^ J uresničujejo, v okviru svojega delovnega področja, zbori in delovna telesa, predsedrek skupščine, delegacija skupščine v Zboru republik in pokra lir in delegati samoupravnih orgnnG.rcij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Iz SR Slovenije v Zveznem zboru.
429.	člen
Skupščina, zbori in delovna telesa sodelujejo s Skupščino SFRJ in njenimi telesi pri obravnavanju vseh vprašanj, ki šo skupnega pomena za federacijo, z namenom, da bi bilo sodelovanje republike pri določanju politike federacije čimbolj uspešno in zaradi uresničevanja vloge, pravic in dolžnosti skupščine v delu Skupščine SFRJ in njenih teles.
Sodelovanje s1 Skupščino SFRJ se uresničuje zlasti: s predlaganjem aktov Skupščini SFRJ in z dajanjem soglasij k aktom Skupščine SFRJ, z medsebojno Izmenjavo gradiv In dokumentov, ki se obravnavajo v pristojnih telesih obeh skupščin; z izmenjavo informacijskega in dokumentacijskega gradiva- z izmenjavo .mnenj in stališč o vprašanjih iz pristojnosti posameznih teles skupščine; z dajanjem mnenj in predlogov k vprašanjem, o katerih odloča Skupščina SFRJ; z medsebojno izmenjavo mnenj o programih obeh skupščin in z usklajevanjem teh programov, ko gre za za-devej o katerih odločsjo skupščine republik tn skupščine avtonomnih pokrajin v Zboru republik in pokrajin. z organiziranjem skupnih posvetov, sestankov in drugih akcij - in z drugimi oblikanii medsebojnega sodelovanja.
XXI.	SODELOVANJE SKUPŠČINE S SKUPŠČINAMI DRUGIH REPUBLIK IN
SKUPŠČINAMI AVTONOMNIH POKRAJIN
430.	člen
Zaradi obravnave in urejanja vprašanj skupnega pomena ter izmenjave izkušenj sodeluje skupščina s skupščinami drugih socialističnih republik in skupščinami avtonomnih pokrajin.
Skupščina sodeluje s skupščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin v zadevah skupnega pomena za republike in avtonomni pokrajini: z izmenjavo izkušenj glede izboljševanja organizacije in metod dela skupščine in njenih teles; z medsebojno izmenjavo programov dela, gradiv, ki se pošiljajo delegatom, informativnih in drugih dokumentacijskih gradiv; z delovnimi stiki teles skupščine s posameznimi telesi teh skupščin in s predstavniki teh teles; z izmenjavo mnenj in izkušenj med predstavniki skbpščin in nji-novih teles in z organiziranjem skupnih sestankov in posvetovanj.
Ce se v okviru sodelovanja s skupščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin sprejemajo dogovori in drugi skupni akti ali ustanavljajo skupni organi, organizacije in druga telesa, organizirajo skupne akcije in združujejo sredstva, še sprejemajo dogovori, splošni akti in sklepi, ki se nanašajo na vprašanja in odnose iz pristojnosti skupščine, po določbah tega poslovnika o aktih skupščine.
431.	člen
O pobudah za sodelovanje skupščine s skupščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin, zlasti '"dar gre za skupne sestanke in izmenjavo mnenj delegacij. delegatov, funkcionarjev in strokovnih delavcev razpravlja predsedstvo skupščine, ki skrbi za uresničevanje sodelovanja.
432.	člen
Skupščina spodbuja in pospešuje sodelovanje skupščin občin ter republiških in občinskih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij 'n skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter strokovnih in drugih društev z ustreznimi organi, organizacijami in skupnostmi drugih republik in avtonomnih pokrajin.
XXII.	JAVNOST DELA SKUPŠČINE
433.	člen
Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
434.	člen
Predsedstvo skupščine določi način objavljanja aktov glede na to, ali se objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug ustrezen način.
Javnosti -iso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki so zaupne narave.
435.	člen
Delovni ljudje In občani so lahko v skladu s pred-oisi o notranjem redu v skupščini navzoči na »ejah .
zborov in delovnih teles.
Zbori in delovna telesa lahko sklenejo, da se bo določeno vprašanje obravnavajo brez navzočnosti javnosti.
436.	' člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na sejah delovnih teles ter obveščati javnost o njihovem delu.
Zbor oziroma delovno telo lahko sklene, da so predstavniki sredstev javnega obveščanja lahko navzoči na seji, na kateri se bo obravnavalo določeno vprašanje brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene zbor oziroma delovno telo. 2bor oziroma delovno telo lahko skleneta tudi, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega časa.
Zbor ali delovno telo lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljalo brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
437.	člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine in zborov, obvestila in poročila o delu skupščine in zborov in njihovih delovnih teles, »Poročevalec«, stenografski zapiski in druge publikacije, ki jih izdaja skupščina.
438.	člen
' Sekretariat skupščine za informacije skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo v skupščini v sodelovanju z generalnim sekretarjem skupščine.
Pravice, dolžnosti in pogoje za delo predstavnikov sredstev javnega obveščanja v skupščini določa 'poseben predpis, ki ga sprejme generalni sekretar skupščine na predlog sekretariata za informacije.
439.	člen
Skupščina imenuje uredniški odbor in odgovornega urednika »Poročevalca« ter določi njune naloge in sestavo uredniškega odbora.
»Poročevalec« in druge publikacije skupščine ter informativne biltene za d-legacije, delegate in sredstva javnega obveščanja ureja sekretariat za informacije.
440.	člen
V	»Poročevalcu« se objavljajo akti in druga gradiva, ki jih obravnavajo skupščina in zbori. Besedila aktov in gradiv se objavljajo v povzetkih ali v celotnem besedilu.
V	»Poročevalcu« se objavljajo tudi:
—	delovni programi skupščine oziroma zborov,
—	sklici sej zborov,
—	informacije o sejah zborov in delovnih teles,
—	sklepi, stališča in predlogi zborov ob sprejemanju aktov in gradiv,
—	sklepi in stališča skupščin samoupravnih interesnih skupnosti zn območje republike, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori "skupščine,
—	pobude in predlogi delegatov,
—	vprašanj« delegatov hi odgovori nanje,
—	sklepi o ustanovitvi delovnih teles,
—	poročila o delu delegacije v Zboru republik in
pokrajin in delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru,	"	’	•	" '
—	predlogi, stališča In mnenja republiških družbenih svetov in družbenopolitičnih organizacij,
—	poročila o deta izvršnega sveta, republiških upravnih organov in organizacij ter pravosodnih organov,
—	informacije Ustavnega sodišča SR Slovenije,
—	informacije o delu samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike s področja družbenih dejavnosti m materialne proizvodnje,
—	informacije o dodatnih informacijskih in dokumentacijskih virih v zvezi z obravnavanimi akti :n gradivi,
—	informacije o gradivih organov, organizacij in skupnosti v republiki.
Gradiva Skupščine SFRJ se objavljajo v »Poročevalcu« po posebnem dogovoru s Skupščino SFRJ.
441.	člen
Skupščina izdaja vidi stenografske zapiske s sej zborov, ki jih objavlja v publikaciji »Sejni zapiski skupščine SR Slovenije«.
V	sejnih zapiskih se objavlja ves potek sej zborov in razprave delegatov.
Razprave delegatov italijanske in madžarske narodnosti se vključijo v sejne zapiske v italijanskem oziroma madžarskem jeziku skupaj s prevodom v slovenski jezik.
442.	člen
Zbori in delovna telesa Jahko sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja.
Uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja se da zlasti o sejah zborov in o sejah delovnih teles, ki so bile brez navzočnosti javnosti oziroma brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja ter v drugih primerih, ko to sklene zbor ali delovno telo.
Če besedilo uradnega poročila ni bilo določeno na seji zbora in delovnega telesa, določi besedilo predsednik zbora oziroma predsednik delovnega telesa.
XXIII. POSEBNE DOLOČBE O DELU SKUPŠČINE V IZREDNIH RAZMERAH. V NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI, V VOJNI TER DRUGIH NEVARNOSTIH
443.	člen
Skupščina tudi v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter drugih nevarnostih nadaljuje z delom v skladu z določbami ustave SR Slovenije.
V	razmerah iz prejšnjega odstavka deluje skupščina po določbah tega poslovnika, kolikor ni v tem poglavju, drugem aktu skupščine ali občambnem in varnostnem načrtu določeno drugače.
444.	člen
V	primerih iz prejšnjega člena se sej zborov združenega dela in zbora občin udeležijo delegati, ki so jih za te primere vnaprej določili zbori združenega dela občinskih skupščin oziroma občinske skupščine.
445.	člen
Poleg pravic in dolžnosti iz 141. člena tega poslovnika predsedstvo skupščine v izrednih razmerah, v
neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter v drugih nevarnostih:
—	ugotavlja, da se zbori skupščine ne morejo sestati,
—	ugotavlja, da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se zbori skupščine niso mogli sestati,
—	obravnava neposredne naloge, ki jih je treba izvršiti v zvezi z delom skupščine v primerih iz prvega odstavka 443. člena tega poslovnika:
—	določa kraj in čas sej zborov, če je to mogoče v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni,
—	obravnava in sprejema stališča o načinu klicanja delegatov na seje delovnih teles in seje zborov, o pošiljanju gradiv za seje in o drugih vprašanjih, pomembnih za seje delovnih teles in zborov;
—	določa način evidentiranja, pošiljanja in hrambe dobesednih zapiskov in zapisnikov sej delovnih teles in sej zborov;
—	lahko določi, da se predlogi zakonov in drugih aktov, kot tudi druga gladiva, ki se obravnavajo v delovnih telesih in v zborih, ne objavljajo prek sredstev javnega obveščanja, če to terjajo interesi varnosti;
—	obravnava in sprejema stališča o načinu izvrševanja nalog služb skupščine.
446.	člen
Kadar sc v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni zbori ne morejo sestati, obvesti predsednik skupščine o tem Predsedstvo republike.
447.	člen
V neposredni vojni nevarnosti in v vojni obvešča predsednik skup&čme Predsedstvo republike, da so prenehale okoliščine, ki so onemogočale sklicevanje zborov, kot tudi o kraju iri času sej zborov.
448.	člen
Ce se delovna telesa ne morejo sestati, lahko predsedstvo skupščine predlaga zborom, da obravnavajo zakone in druge akte ali sprejemajo tudi druge odločitve brez poprejšnje obravnave v ustreznih delovnih telesih.
449.	člen
Ko je objavljena neposredna vojna nevarnost ali razglašeno vojno stanje, lahko predsedstvo skupščine odloči, da se ne bodo uporabljale določbe tega poslovnika in poslovnikov zborov skupščine oziroma odloki o ustanovitvi delovnih teles skupščine in delovnih teles zborov kot tudi določbe o delovnem področju in načinu dela teh delovnih teles, prav tako pa tudi ne odloki o izvolitvi predsednika in članov delovnih teles.
xxrv. sluZbe skupSCine
450.	Sen
Strokovna, administrativna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov, delovnih teles ter delegat v opravi j - K luSbe skupščine.
451.	člen
Službe skupščine opravljajo strokovne in druge naloge, ki se nanašajo na delo delegatov v skupščini oziroma na njihovo delo kot delegatov skupščine v drugih organih in telesih in na zagotavljanje strokovne pomoči v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove funkcije. Pri tem sodelujejo pri pravočasnem in ustreznem obveščanju delegacij in delegatov o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini na način, Id je določen s tem poslovnikom; sodelujejo in nudijo tehnično pomoč pri obveščanju javnosti o delu skupščine, zborov in delovnih teles; pripravljajo strokovne podlage za programe dela in periodične delovne načrte skupščine in delovnih teles in nudijo strokovno pomoč pri spremljanju njihovega izvrševanja; sodelujejo in opravljajo tehnično delo pri pripravljanju in organiziranju sej zborov skupščine in delovnih teles.
Službe skupščine zagotavljajo In pripravljajo dokumentacijska in druga gradiva in podatke, potrebne za delo delegatov v skupščini, zborih in delovnih telesih; dajejo strokovna mnenja v zvezi s sprejemanjem
aktov in z drugimi nalogami skupščine, zborov in delovnih teles; pripravljajo strokovpe obrazložitve predlogov aktov na zahtevo zborov, delovnih teles in delegatov ▼ zborih; opravljajo tehnične in strokovno delo pri spremljanju- izvrševanja sklepov zborov • in delovnih teles in opravljajo naloge, ki jih službam nalagajo ti sklepi; opravljajo protokolarne zadeve; opravljajo druge strokovne, pisarniške in tehnične naloge za potrebe skupščine, delovnih teles delegatov v zborih.
462. člen
Naloge, organizacija in delo služb skupščine, njihova medsebojna razmerja, način imenovanja oziroma postavitve in razrešitve funkcionarjev in strokovnih delavcev, ki samostojno opravljajo določene strokovne zadeve, ter način imenovanja oziroma postavitve in razrešitve vodij služb in drugih organizacijskih enot ter njihove odgovornosti se podrobneje določijo v akta o organizaciji in dela služb skupščine, ki ga sprejmejo zbori.
453.	člen
Delo služb skupščine vodi generalni sekretar skupščine.
Generalni sekretar izdaja navodila za dek> služb
skupščine.
Generalni sekretar ima glede medsebojnih razmerij in samoupravljanja delavcev v službah skupščine pravice in dolžnosti predstojnika v skladu s':o-nom.
454.	člen
Generalni sekretar skupščine ima namestnika in enega ali več pomočnikov.
Namestnik generalnega sekretarja skupščine opravlja zadeve, ki mu jih zaupa generalni sekretar, In nadomešča generalnega sekretarja v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti.
Namestnik generalnega sekretarja skupščine se imenuje za štiri leta in je lahko imenovan za'to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
XXV. KONČNA DOLOČBA
455.	člen
Z dnem uveljavitve poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 38/81), ki je začel veljati 1. januarja 1982, sta prenehala veljati poslovnik Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/75) in'odlok o ustanovitvi komisije Skupščine SR Slovenije za informiranje (Uradni list SRS, št. 7/79). Z dnem uveljavitve sprememb in dopolnitev poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 25/85), ki so začele veljati 1. septembra 1985, pa je prenehal veljati odlok o načinu izvolitve predsednika in podpredsednika Skupščine SR Slovenije po poteku prve dveletne mandatne dobe (Uradni list SRS, št. 17/83).
1432.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnje obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo
\.
Stran 1782
St. 34 — 1*. X. 1985
Butari Stanetu, rojenemu leta 1947 v Brežicah, se kazen dveh mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja;
Sahinoviču IVJustafi, rojenemu leta 1937 v Vareški Rijeki, občina Bosanska Krupa, se kazen dveh mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja;
Tekstorju Vladimirju, rojenemu leta 1954 v Novem mestu, se kazen enega leta zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/85
Ljubljana, dne 8. oktobra 1985.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik France Popit 1. r.
MS*.
Na osnovi 20. člena zakona o »porabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih in vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1085 (Uradni Ust SRS, št. 8/85, 10/85, 13/85, 14/85, 15/85, 16/85, 17/85, 18/85, 19/85, 21/85, 23/85, 24/85, 25/85, 26/85, 27/85, 29/85, 31/85, 32/85, 33/85)
I.	V tabeli I »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1. Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,33 nadomesti s stopnjo
3,54
—	v stolpcu 10 stopnja 0,64 nadomesti s stopnjo
1,68
—	v stolpcu 11 stopnja 5,98 nadomesti s stopnjo
4,80
—	v stolpcu 13 stopnja 0,38 nadomesti s stopnjo
0,39
—	v stolpcu 14 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo
0,11
—	v stolpcu 15 stopnja 1,24 nadomesti s stopnjo
0,70
—	v stolpcu 16 se stopnja 0,45 črta
—	v stolpcu 18 stopnja 11,90 nadomesti s stopnjo 12,27
—	v stolpcu 19 stopnja 14,73 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 20 stopnja 11,55 nadomesti s stopnjo
11.92
2.	Pri zaporedni številki 15 občina Kamnik:
—	v stolpcu 14 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo
0,38
—	v stolpcu 15 stopnja 0,67 nadomesti s stopnjo
0,35
—	v stolpcu 18 stopnja 10,73 nadomesti s stopnjo
10,49
—	v stolpcu 20 stopnja 10,38 nadomesti s stopnjo
16.14
3.	Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,76 nadomesti s stopnjo
1.53
—	v stolpcu 11 stopnja 6,05 nadomesti s stopnjo
6.53
—	v stolpcu 15 stopnja 1,08 nadomesti s stopnjo
0,83
4.	Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo
1.92
—	v stolpcu 10 stopnja 1,60 nadomesti s stopnjo
0,59
—	v stolpcu 18 stopnja 12,36 nadomesti s stopnjo
13,13
—	v stolpcu 19 stopnja 15,62 nadomesti s stopnjo 14,61
—	v stolpcu 20 stopnja 12,01 nadomesti s stopnjo 12,78
5.	Pri zaporedni številki 39 občina Postojna:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,79 nadomesti s stopnjo
1,83
—	v stolpcu 10 se stopnja 0,82 črta
—	v stolpcu 11 stopnja 5,00 nadomesti s stopnjo
4,56
—	v stolpcu 13 stopnja 0,66 nadomesti s stopnjo
0,54
—	v stolpcu 14 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo
0,30
—	v stolpcu 15 stopnja 1,25 nadomesti s stopnjo
0,87
—	v stolpcu 16 stopnja 0,34 nadomesti s stopnjo
0,21
—	v stolpcu 18 stopnja 11,90 nadomesti s stopnjo 10,90
—	v stolpcu 19 stopnja 14,80 nadomesti s stopnjo 13,85
—	v stolpcu 20 stopnja 11,55’ nadomesti s stopnjo 10,55
6.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,43 nadomesti s stopnjo
2,71
—	v stolpcu 10 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo
1,10
—	v stolpcu 11 stopnja 5,55 nadomesti s stopnjo
7,33
—	v stolpcu 13 stopnja 0,56 nadomesti s stopnjo
_ 0,23
—	v stolpcu 14 stopnja 0,46 nadomesti s stopnjo
0,22
—	v stolpcu 15 stopnja 1.52 nadomesti s stopnjo
1,26
—	v stolpcu 18 stopnja 11,92 nadomesti s stopnjo
14.15
—	v stolpcu 19 stopnja 14,76 nadomesti s stopnjo 14,96
—	v stolpcu 20 stopnja 11,57 nadomesti s stopnjo
7. Pri zaporedni številki 56 občina Tržič:
■— v	stolpcu	9 stopnja	1,67	nadomesti	S	stepejo
1,54 — v	stolpcu	11 stopnja	4,50	nadomesti	s	stopajo
5,37 — T	stolpcu	13 stopnja	0(52	rutdemesti	s	stepejo
0,60 — v	stolpcu	14 stopnja	0,49	nadomesti	s	stopnjo
M4 —• T	**><»	H stopnja	1,<«	Badocasett	s	•tepejo
6,45 8. Pri zaporedni številki			16 občina Kočevje:			
— V	stolpcu	9 stopnja	1,81	nadomesti	s	stepejo
— v	stolpcu	10 stopnja	1,26	nadomesti	s	stopnjo
M® — T	stolpcu	11 stopnja	4,90	BadoaBMtl	s	stopnje
4,98 — v	stolpcu	13 stopnja	0,40	nadomesti	s	stopnjo
Q£8 — ▼	stolpca	M stopnje	0,«9	nadomesti	s	stopnjo
> i 8	stolpcu	15 stopnja	0,76	nadomesti	s	stopnjo
M® — v	stolpcu	16 stopnja	1,36	nadomesti	s	stopnjo
1,24 — v	stolpcu	18 stopo ja	10,67	nadomesti	s	stopnjo
iMi — v	stolpce	19 stopnja	16,26	nadomesti	s	stopnjo
16,18 — v	stolpcu	39 stopnja	10,32	nadomesti	s	stopnjo
10,79 9. Pri zaporedni številki			19 občina Krško:			
— V	stolpcu	9 stopnja	1,69	nadomesti	s	stopnjo
2,01 — v	stolpcu	10 stopnja	1,43	nadomesti	s	stopnjo
1,76 — v	stolpcu	11 stopnja	6,48	nadomesti	s	stopnjo
M® — T	stolpcu	13 stopnja	0,56	nadomesti	s	stopnjo
0,46 — v	stolpcu	15 stopnja	1,50	nadomesti	s	stopnjo
69* — T	stolpce	18 stopnja	12,86	nadomesti	s	stopnjo
12,52 — v	stolpce	19 stopnja	16,57	nadomesti	s	stopnjo
15,90 — T	stolpcu	20 stopnja	12,51	nadomesti	s	stopnjo
12,17 n. v	tabeli	H. pod A :	a), b)	in c) »Prispevki iz		
dohodkov po osnovi osebnega dohodka* se: 1. Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica						.
— V	stolpcu	3 stopnja	12,52	nadomesti	s	stopnjo
10,51 — v	stolpcu	4 stopnja	0,35	nadomesti	s	stopnjo
0,27 — v	stolpcu	6 stopnja	15,57	nadomesti	s	stopnjo
13,48 2. Pr	i zaporedni številki		15 občina Kamnik:			
— V	stolpcu	4 stopnja	0,21	nadomesti	s	stopnjo
0,30
—	v stolpcu 6 stopnja 14,86 nadomesti s stopnjo 14,95
3.	Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota:
—	v stolpcu 3 stopnja 11 48 nadomesti s stopnjo 11,98
—	v stolpcu 6 stopnja 14,47 nadomesti s stopnjo
14^7
4.	Pri zaporedni številki 39 občina Postojna:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,80 nadomesti s stopnjo
VO	1
—	r stolpce 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo
0,25
—	v stolpcu 5 stopnja 14,78 nadomesti s stopnjo
6.	Pri saporedni številki 44 občina Ribnica:
—	v stolpca 3 stopnja 10,45 nadomesti s stopnjo
11,45
—	r stolpcu • stopnja 13,40 nadomesti s stopnjo
u/m.
6.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica:
—	v stolpca 3 stopnja 13,90 nadomesti s stopnjo
11,32
—	v stolpca 4 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo
0,26
—	▼ stolpcu 6 stopnja 16,33 nadomesti s stopnjo 14,28
7.	Pri zaporedni številki 16 občina Kočevje:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,46 nadomesti s stopnjo
«42
—	v stolpca 4 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo
0,25
—	v stolpcu 6 stopnja 14,36 nadomesti s stopnjo
15,47
8.	Prt zaporedni številki 19 občina Krško:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,93 nadomesti s stopnjo
10,06
—	v stolpcu 4 stopnja 6,29 nadomesti s stopnjo
0,17
—	v stolpcu 6 stopnja 12,92 nadomesti s stopnjo 12,93
III.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-13/84
Ljubljana, dne 11. oktobra 1985.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
1434.
Na podlagi 35. člena zakona o Službi družbenega
knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) in 17. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, M poslujejo z Izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82), izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
o ugotovitvi poprečnega obračunanega mesečnega osebnega dohodka na delavca po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—junij 1985
I
Na podlagi podatkov periodičnih obračunov za obdobje januar—junij 1985 znašajo poprečni obračunani mesečni osebni dohodki na delavca po podskupi-
Mth dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje jamar—junij 1985:
v din
		5
	S a	-p Mii Podskupina dejavnosti	2-g 3Z?
j Zap. M.	II 2"	ffS5
1	S	3	«
1.	010101	Proizvodnja hidroelektrične energije	75.616
2.	610102	Proizvodnje termoeiektrične energije	69:500
3.	010103	Proizvodnja jedrske električne energije	99.267
4.	010104	Prenos električne energije	68.212
5.	010105	Distribucija električne energije	64.880
6.	010202	Pridobivanje rjavega premoga	72.781
7.	010203	Pridobivanje in sušenje lignita	85.715
8.	010500	Proizvodnja naftnih derivatov	56.513
9.	010711	Proizvodnja surovega železa	58.382
10.	010712	Proizvodnja surovega jekla	68.297
11.	010713	Proizvodnja valjanega, vlečenega in kovanega jekla	63.007
12.	010720	Proizvodnja ferolegur	73.172
13.	010820	Proizvodnja rud in koncentratov svinca in cinka	68.965
14.	010920	Proizvodnja svinca	74.906
15.	010941	Proizvodnja glinice	67.988
16.	010942	Proizvodnja aluminija	67.940
17.	010992	Proizvodnja živega srebra	67.363
18.	011010	Predelava aluminija	59.825
19.	011091	Predelava bakra in bakrovih zlitin	64.568
20.	011093	Predelava cinka	60.096
21.	011113	Proizvodnja kremenovega peska	47.896
22.	011119	Proizvodnja drugih nekovinskih	
		rudnin	60.505
23.	011121	Proizvodnja morske soli	62.572
24.	011212	Proizvodnja embalažnega stekla	56.167
25.	011219	Proizvodnja drugega stekla	51.251
26.	011220	Proizvodnja nezgorljivega materiala	62.676
27.	011231	Proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo	56.125
28.	011232	Proizvodnja stavbne-tehifične keramike in porcelana	52.991
29.	011291	Proizvodnja azbestnih izdelkov	63.895
30.	011292	Proizvodnja ogijikografitnih izdelkov	70.563
31.	011299	Dmga predelava nekovinskih rudnin	60.696
32.	011311	Proizvodnja litih, kovanih in stiskanih izdelkov	58.604
33.	011312	Proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala	55.186
34.	011313	Proizvodnja orodja	60.775
35.	011314	Proizvodnja kovinske embalaže	58.692
36.	011315	Proizvodnja žičnlkov, kovic, vijakov in drugega žičnega blaga	55.329
37.	M1319 Proizvodnja drugega kovinskega
reprodukcijskega materiala	55.371
38.	88%386 Proizvodnja kovinskih stavbnih
in drugih konstrukcij	54.682
39.	641390 Proizvodnja blaga za široko po-
rabo in dragih kovinskih izdelkov	53.616
46. 04M11 Proizvodnja energetskih strojev ie naprav	SSUM
41.	*M83 Proizvodnja gradbenih in ru-
darskih strojev in naprav	59.877
42.	911413 Proizvodnja strojev za obdelavo
kovin in lesa	63.415
43.	61*419	Proizvodnja	drugih strojev in
naprav (brez električnih in kmetijskih)	63.287
44.	611426	Proizvodnja	kmetijskih strojev 55.585
45.	011430 Proizvodnja opreme v poklicne
in znanstvene namene, merilnih in kontrolnih instrumentov in naprav za avtomatizirano upravljanje (izvzemši tiste iz panoge
0117)	55.889
46.	611511	Proizvodnja timih vozil	51.386
47.	011512	Popravilo timih vozil	53.411
48.	011521	Proizvodnja motorjev	55.183
49.	011522	Proizvodnja tovornjakov in po-
sebnih vozil	56.348
50.	011523	Proizvodnja osebnih avtomobi-
lov	44.872
51.	011524	Proizvodnja traktorjev	51.750
52.	011525	Proizvodnja motornih koles in
mopedov	44.610
53.	011526	Proizvodnja koles	50.030
54.	011527	Proizvodnja delov in pribora za
motoma vozila	50.469
55.	011590	Proizvodnja drugih prometnih
sredstev	60.589
56.	011601	Pomorske ladjedelnice	62.238
57.	011710	Proizvodnja električnih strojev
'in naprav	56.748
58.	011721	Proizvodnja sestavnih delov
elektronskih aparatov in naprav 51.262
59.	011722 Proizvodnja radijskih in televi-
zijskih sprejemnikov ter elektro-akustičnih aparatov in naprav 48.120
60.	011723 Proizvodnja komunikacijskih
aparatov in naprav	61.177
61.	011724 Proizvodnja merilne in regula-
1 cijske opreme, sredstev za upravljanje in avtomatizacijo v industriji in prometu	59.105
62.	011729 Proizvodnja neomenjenih elek-
tronskih aparatov in naprav 81.201
63.	011730 Proizvodnja kablov in vodov 60.404
64.	011741 Proizvodnja termičnih aparatov 52.322
65.	011742	Proizvodnja hladilnih aparatov
in naprav	54.054
66.	011743 Proizvodnja aparatov in naprav
za pranje in sušenje	47.010
67.	011749 Proizvodnja drugih aparatov za
gospodinjstvo	47.573
68 . 011791 Proizvodnja elektroinstalacijske-
ga materiala	54.048
69.	011792	Proizvodnja žarnic in lumini-
scentnih cevi
50.579
1	2	3	4	1	2	3	4
70.	011793	Proizvodnja akumulatorjev in		114.	»12622	Proizvodnja oblačil	49.767
		galvanskih elementov	59.671	115.	012623	Proizvodnja gospodinjskega pe-	
71.	011399	Proizvodnja neomenjenih etek-				rila	55.756
		trotehničnih izdelkov	53538	116.	012024	Proizvodnja težke konfekcije	54.796
72.	011810	Proizvodnja kemikalij (razen za		117.	012699	Proizvodnja neomenjenih tekstil-	"
		kmetijstvo)	66566			nih izdelkov	52.881
73.	011820	Proizvodnja kemikalij za kme-		IM.	612701	Proizvodnja težkega usnja	06.364
		tijstvo	69.194	119.	012702	Proizvodnja svinjskega usnja	61.945
74.	011831	Proizvodnja umetnih in sintetič-		120.	012810	Proizvodnja usnjene obutve	49.811
		nih vlaken	61.453	121.	012820	Proizvodnja usnjene galanterije	49L522
75.	011832	Proizvodnja plastičnih mas	66.330	122.	012836	Proizvodnja usnjene in krznene	
76.	011910	Proizvodnja zdravil in farma-				konfekcije	49.906
		cevtskih kemikalij	58.900	123.	012901	Proizvodnja pnevmatik za vozila	67.206
77.	011920	Proizvodnja pralnih sredstev in		124.	012909	Drugi izdelki iz kavčuka	58.495
		kozmetičnih preparatov	54.751	125.	013010	Mletje in luščenje žita	53.708
78.	011930	Proizvodnja barv in lakov	70.866	126.	013021	Proizvodnja kruha in peciva	56.400
79.	011941	Proizvodnja embalaže in plastič-		127.	013022	Proizvodnja testenin	48.036
		nih mas	58.346	128.	013030	Predelava in konzerviranje sadja	
80.	011949	Druga predelava plastičnih mas	54.778			in zelenjave	54.592
81.	011990	Proizvodnja drugih kemičnih iz-		129.	013041	Klanje živine	48.731
		delkov	63.394	130.	013042	Predelava in konzerviranje mesa	49.050
82.	012001	Proizvodnja in obdelava kamna	56.564	131.	013043	Predelava in konzerviranje rib	51.110
83.	012002	Proizvodnja gramoza in peska	69.856	132.	013050	Predelava In konzerviranje mleka	54.416
84.	012111	Proizvodnja apna	57.761	133.	013060	Proizvodnja sladkorja	50.117
85.	012120	Proizvodnja cementa	61.930	134.	013072	Proizvodnja bonbonov k) slaščic	52.506
86.	012130	Proizvodnja opeke in strešnikov	47.520	135.	013080	Proizvodnja rastlinskih olj in	
87.	012141	Proizvodnja azbestno-cementnih				masti	56.675
		izdelkov	54.835	136.	013099	Proizvodnja začimb, kavovine in	
88.	012142	Proizvodnja predizdeianih grad-				drugih živilskih proizvodov	51.988
		benih elementov	49.037	137.	013111	Proizvodnja alkohola rastlinske-	
89.	012143	Proizvodnja bitumenskih mate-				ga izvora	42.900
		rialov za ceste in strehe	58.165	138.	013112	Proizvodnja piva	59.034
90.	012201	Proizvodnja žaganega lesa	51.164	139.	013113	Proizvodnja vina	53.438
91.	012202	Proizvodnja furnirja in plošč	54.564	140.	013119	Proizvodnja drugih alkoholnih	
92.	012203	Impregniranje lesa	58.854			pijač	45.230
93.	012310	Proizvodnja lesenega pohištva	49.727	141.	013121	Proizvodnja osvežujočih pijač	43.627
94.	012321	Proizvodnja lesene embalaže	48.816	142.	013122	Proizvodnja mineralne vode	52.721
95.	012322	Proizvodnja lesenih stavbnih ele-		143.	013200	Proizvodnja krmil	60.290
		mentov	51.602	144.	013320	Predelava tobaka	48.959
96.	012323	Proizvodnja galanterije iz lesa in		145.	013400	Grafična dejavnost	56.952
		plute	52.347	146.	013500	Dodelava, predelava in proizvod-	
97.	012410	Proizvodnja celuloze in papirja	64.919			nja surovin iz odpadkov (recir-	
98.	012421	Proizvodnja papirnate embalaže	64.531			kulacija surovin)	58.726
99.	012429	Druga predelava papirja	48.994	147.	013901	Proizvodnja uSil in telesnokul-	
100.	012512	Proizvodnja preje in sukanca				turnih rekvizitov	59.727
		bombažnega tipa	50.085	148.	013902	Proizvodnja gramofdnskih plošč	
101.	012513	Proizvodnja preje volnenega tipa	53.351			in glasbil	50.884
102.	012514	Proizvodnja preje in vrvi iz tr-		149.	013904	Proizvodnja nakita	72.204
		dih in likastih vlaken	45.938	150.	013909	Druga neomenjena industrija	49.071
103.	012516	Proizvodnja sintetične krep preje		151.	020110	Poljedelstvo	52.035
		in sukanca	52.979	152.	020121	Pridelovanje sadja	50.952
104.	012521	Proizvodnja bombažnih tkanin		153.	020131	Pridelovanje grozdja	49.893
		(bombažnega tipa)	53.753	154.	020140	Živinoreja	51.988
105.	012522	Proizvodnja volnenih tkanin (vol-		155.	020201	Kmetijske storitve za rastlinsko	
		nenega tipa)	46.052			proizvodnjo	51.678
106.	012523	Proizvodnja tkanin iz preje iz		156.	020202	Kmetijske storitve za živinorejo	61.286
		trdih in likastih vlaken	48.013	157.	020301	Ribištvo na morju	59.865
107.	012524	Proizvodnja svilenih tkanin (svi-		158.	020302	RibiStvo na rekah, jezerih hi	
		lenega tipe)	96.482			ribnikih	59.566
108.	012611	Proizvodnja trikotažnih tkanin	56.294	159.	030001	Gojitev gozdov	49.757
109.	012612	Proizvodnja trikotažnega perila	48.574	160.	030003	Izkoriščanje gozdov	63.076
110.	012613	Proizvodnja trikotažnih oblačil	46.950	161.	030004	Lov fen gojitev divjadi	66321
111.	012614	Proizvodnja nogavic	46.407	162.	040002	Varstvo pred Škodljivim delo-	
112.	012615	Proizvodnja pozamenterije	55.746			vanjem voda. Varstvo pred po-	
113.	012621	Proizvodnja perila (izvzemSI tri-			>	plavami in ledom. Varstvo pred	
		kotalno)	48.4 U			eroidjo b* oredliav kadssotačtev	su*

1	2	3	4
163.	050100	Visoka gradnja	46.859
164.	050201	Gradnja prometnih objektov	51.083
165.	050202	Gradnja hidrogradbenih objektov	52.337
166.	050203	Gradnja rudarskih objektov	78.141
167.	050209	Gradnja drugih objektov nizke gradnje	55.385
168.	050301	Napeljava in popravila gradbenih instalacij	56.612
169.	050302	Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu	53.767
170.	060101	Prevoz potnikov in blaga	55.150
m.	060102	Vleka vlakov	61.823
172.	060103	Vzdrževanje in snaženje vozov	54.828
173.	060104	Vzdrževanje prog	44.951
174.	060105	Vzdrževanje naprav	56.051
175.	060201	Prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu	66.561
176.	060401	Prevoz potnikov in blaga v zračnem prometu	89.968
177.	050402	Letališke storitve	57.349
178.	060501	Prevoz potnikov v cestnem prometu	59.833
179.	060502	Prevoz blaga v cestnem prometu	66.489
180.	060503	Storitve v cestnem prometu	74.694
181.	060601	Prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu	59.373
182.	060602	Prevoz potnikov s taksi avtomobili	43.641
183.	060609	Prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi	59.734
134.	060700	Cevovodni transport	81.776
185.	060801	Prekladalne storitve v lukah	66.484
183.	060803	Prekladalne storitve na železniških postajah in drugih mestih	56.012
187.	060900	PTT storitve	54.415
188.	070113	Trgovina na drobno z mesom, ribami in mesnimi izdelki	48.580
189.	070114	Trgovina na drobno z raznimi živili, alkoholnimi pijačami in proizvodi za hišne potrebe	48.706
190.	070121	Trgovina na drobno s tkaninami in konfekcijo	53.578
191.	070122	Trgovina na drobno z obutvijo,	
		usnjem, gumo in plastiko	56.704
192.	a o to OJ	Trgovina na drobno s kovinskim in elektrotehničnim blagom	54.967
193.	070124	Trgovina na drobno s kurivom in gradbenim materialom	59.305
194.	070125	Trgovina na drobno s pohištvom	58.850
195.	070127	Trgovina na drobno z barvami, laki in kemikalijami	62.745
196.	070128	Trgovina na drobno s knjigami in pisarniškim materialom	52.275
197.	070129	Trgovina na drobno s tobakom in drugimi neživilskimi izdelki	52.433
198.	070131	Blagovnice	48.493
199.	070132	Druga trgovina z mešanim blagom	45.125
200.	070140	Trgovina z vozili in deli na drobno	•	57.231
201.	070150	Trgovina z naftnimi derivati na drobno	64.653
202.	070211	Trgovina na debelo z žiti in mlev-s kuni izdelki	65.504
1	2	3	4
203.	070212	Trgovina na debelo z zelenjavo, sadjem in izdelki	52.702
204.	070213	Trgovina na debelo z alkoholnimi pijačami	49.417
205.	070214	Trgovina na debelo z živino in perutnino	52.349
206.	070219	Trgovina na debelo z raznimi živili in proizv. za hišne potrebe	54.112
207.	070221	Trgovina na debelo s tkaninami in konfekcijo	61.984
208.	070222	Trgovina na debelo s surovimi kožami, volno ipd.	65.831
209.	070223	Trgovina na debelo s kovinskim in elektrotehn. blagom	62.567
210.	070224	Trgovina na debelo z gradbenim, sanitarnim in instalac. materialom	63.079
211.	070225	Trgovina na debelo s kemičnimi izdelki, barvami in laki	68.931
212.	070226	Trgovina na debelo s papirjem, pisarniškim materialom in priborom	72.225
213.	070227	Trgovina na debelo z zdravili in sanitetnim materialom	71.656
214.	070229	Trgovina na debelo s tobakom in drugimi neživilskimi izdelki	60.077
215.	070230	Trgovina z vozili, deli in priborom na debelo	65.675
216.	070240	Trgovina z naftnimi derivati na debelo	75.520
217.	070250	Trgovina z mešanim blagom na debelo	58.810
218.	070260	Trgovina z industrijskimi odpadki na debelo	93.464
219.	070310	Zunanja trgovina z živilskimi proizvodi	68.566
220.	070320	Zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi	82.417
221.	080111	Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s sezonskim poslovanjem	55.828
222.	080112	Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s celoletnim poslovanjem	48.724
223.	080113	Delavski, otroški in mladinski počitniški domovi	60.040
224.	080119	Druge nastanitvene storitve	46.961
225.	080121	Restavracije s postrežbo	48.306
226.	080122	Restavracije s samopostrežbo	5?.847
227.	080123	Restavracije družbene prehrane	49.496
228.	080129	Druge storitve prehrane	46.955
229.	080190	Druge gostinske storitve	49 460
230.	080201	Turistične agencije	62.742
231.	080202	Turistični uradi	93.375
232.	090110	Izdelava predmetov iz nekovin	49.587
233.	090121	Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil	56.097
234.	090122	Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike	56.070
235.	090123	Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov	51.976
236.	090124	Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom	72.608
237.	090129	Druge storitve kovinskopredelovalne obiti	61.513
1	2	3	4
238.	090131	Popravilo in vzdrževanje gospo-	52.574
		dinjskih električnih aparatov	
239.	090132	Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in na-	
		prav	63.134
240.	090133	Izdelava raznovrstnih elektro-tehn. izdelkov	78.167
241.	090139	Popravilo in vzdrževanje elektr. strojev in drugih elektrotehničnih	
		aparatov in naprav	57.743
242.	090140	Izdelava ih popravilo lesenih predmetov	52.641
243.	090150	Izdelava in popravilo tekstilnih predmetov	45.500
244.	090160	Izdelava in popravil predmetov '	
		iz usnja ih gume	49.157
245.	090171	Izdelava kruha in peciva	56.844
246.	090172	Klanje živine in predelava mesa	49.649
247.	090179	Izdelava drugih živilskih proizvodov	44.278
248.	090181	Izdelava predmetov iz plastičnih mas	59.347
249.	090182	Izdelava Ih popravilo ortopedskih pripomočkov	69.207
250.	090183	Izdelava predmetov iz papirja	66.409
251.	090189	Izdelava in popravilo neomenjenih raznovrstnih proizvodov	51.510
252.	090201	Moške in ženske frizerske* kozmetične in podobne storitve	46.126
253.	090202	Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil	48.197
254.	090209	Druge osebrte storitve ih Storitve gospodinjstvom	50.822
255.	100101	Urejanje stavbnega zemljišča	65.033
256.	100102	Urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti	56.703
257.	100103	Urejanje in vzdrževanje parkov, zelenic in rekreacijskih površin	54.548
258.	100200	Stanovanjska dejavnost	50.113
259.	100310	Proizvodnja in distribucija vode	55.164
260.	100320	Prečiščevanje in odvajanje odplak	53.781
261.	100330	Proizvodnja, prenos in distribucija plina	69.756
262.	100340	Proizvodnja in distribucija toplote	71.263
263.	100351	Uiščenje javnih površin v naselju	60.415
264.	100352	Odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov	51.386
265.	100390	Druge komunalne dejavnosti	52.300
266.	110102	Interne banke	67.918
267.	110103	Temeljne banke	66.517
268.	110104	Združene banke	71.876
269.	110109	Druge finančne organizacije	51.339
270.	110201-	Zavarovanje	63.352
271.	110202	Loterije in stave	62.151
272.	110301	Javna skladišča in tržnice	56.462
273.	110302	Storitve reklame in ekonomske propagande	64.473
274.	110303	Komercialni posli pri uresničevanju funkcije prometa blaga In storitev	63.351
275.	110309	Neomenjene storitve na področju prometa	68.760
1	2	3	4
276.	110401	Prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje	72.325
277.	110402	Projektiranje gradbenih objektov	75.602
278.	110403	Drugo projektiranje	88.081
279.	110404	Inženiring	83.439
280.	110405	Izmera in kartiranje zemljišča	57.341
281.	110500	Geološka raziskovanja	55.963
282.	110611	Raziskovalno-razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih	70.987
283.	110612	Raziskovalno-razvojne storitve družbenih dejavnostih	84.226
284.	110620	Ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve	1	101.417
285.	110901	Storitve kontrole kakovosti in količine blaga	63.929
286.	110902	Prirejanje sejmov in razstav	84.889
287.	110903	Knjigovodske storitve	61.445
288.	110904	Odvetniške in druge storitve	74.089
289.	110905	Obdelava podatkov	75.021
290.	110909	Druge neomenjene storitve	66.973
291.	120111	Osnovno izobraževanje splošnega tipa	60.470
292.	120112	Osnovno specialno izobraževanje	69.223
293.	.120113	Osnovno posebno izobraževanje	62.276
294.	120122	Srednje usmerjeno izobraževanje	65.026
295.	120131	Višje ekonomske in upravne	
		šole	92.148
296.	120132	Tehniške šole	89.240
297.	120133	Medicinske šole	84.772
298.	120134	Kmetijske in gozdarske šole	95.391
209.	120135	Pedagoške šole	82.739
300.	120139	Driige višje šble	42.382
301.	120141	Naravoslovno-matehlatične fakultete	71.262
302.	120142	Tehnične fakultete	92.281
303.	120143	Medici riške fakultete	55.446
304.	120144	Kmetijske, veterinarske in gozdarske fakultete	77.933
305.	120145	Fakultete in visoke šole družbenih ved	'	82.422
306.	120146	Umetniške akademije in fakultete	84.754
307.	120147	Fakultete za telesno kulturo	73.258
308.	120149	Druge visoke šole in fakultete	77.401
309.	120190	Drugo izobraževanje	64.572
310.	120201	Naravoslovno matematične vede	96.259
311.	120202	Tehnične in tehnološke vede	78.054
312.	120203	Kmetijske, veterinarske In gozdarske vede	66.155
313.	120204	Medicinske vede	57.930
314.	120205	Družbene vede	»2.361
315.	120206	Humanistične vede	74.847
316.	120209	Pomožne znanstveno-razisko-valne dejavnosti	87.938
317..	120311	Založniška dejavnost	59.736
318.	120312	Časopisno-založniška dejavnost	74.878
319.	120321	Muzeji, galerije, zbirke klr.	63.293
320.	120322	Knjižnice	96.194
321.	120323	Arhivi	67.933
322.	120324	Varstvo kulturnih dobrin, naravnih in drugih znamenitosti	67.074
323.	120331	Kulturno-izobraževalne dejavnosti	51
1	2	3	4
324.	120332	Dejavnosti, sorodne kulturno-izo-braževalnim dejavnostim	54.103
325.	120341	Odrsko-glasbepe dejavnosti	62.658
326.	120350	Radio in televizija	65.150
327.	120361	Snemanje filmov	74.053
328.	120363	Izposojanje in distribucija filmov	63.369
329.	120364	Predvajanje filmov	52.621
330.	120410	Organizacije, društva in klubi	
		poklicnega športa	51.316
331.	120420	Organizacije, društva in klubi amaterskega športa	60.227
332.	130111	Zdravstveno-preventivno varstvo	63.459
333.	130112	Sanitarno varstvo	64.421
334.	130120	Ambul an tno-polikli ni čno in dispanzersko zdravstveno varstvo	64.072
335.	130131	Stacionarno zdravstveno varstvo (brez rehabilitacije)	56,173
336.	130132	Medicinska rehabilitacija	51.557
337.	130140	Stomatološko zdravstveno varstvo	66.676
338.	130)51	Transfuzija krvi	55.115
339.	130159	Druge oblike zdravstvenega varstva	57.727
340	130160	Lekarne	66.909
341.	130211	Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok	48.898
342.	130212	Dijaški in študentski domovi	51.097
343.	130221	Varstvo in oskrba socialno ogroženih otrok in mladine	49.374
344.	130222	Varstvo otrofk in mladine z motnjami v razvoju in vedenju	61.857
345.	130231	Socialno varstvo normalnih od-draslih oseb	49.452
346.	130232	Socialno varstvo telesno In duševno defektnih odraslih oseb	47.679
347.	130240	Socialno delo	69.702
Poprečni obračunani mesečni osebni dohodek na delavca po 1. točki tega sklepa so izračunani iz podatkov periodičnih obračunov organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti za obdobje januar—junij 1985, in sicer tako, da se iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu uspehu med letom — bilanca uspeha od 1. januarja do 31. junija 1985« znesek v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 1G4 deli s številom zaposlenih delavcev v stolpcu 5 oznake za mehanografsko obdelavo 210. Dobljeni znesek se deli t 8.
III
Ta sklep se etejeel v Oradaeaa Mete SHS.
St 42-1/85-II
DJafc**«**, dee M. »Mehru IMS.
Generalni direktor
Skdbe družbenega knjigoundsMa
v SR Sloveniji
nag. Frane Knafelc 1. r.
1435.
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na svoji 9. seji, dne 28 marca 1984 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STAT V 1 A
Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
1.	člen
V statutu Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/77 in 10/82) se črtajo členi od I do 5 oziroma .naslovi poglavja I. in II. ter se vstavijo naslednji členi oziroma poglavja:
-I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih skupnostih za zaposlovanje, se prek teh skupnosti združujejo v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza skupnosti) zaradi usklajevanja dela in programov na področju zaposlovanja in opravljanja naloge, ki so skupnega porhena za območje republike.
2.	člen
S tem statutom se določa:
—	status zveze skupnosti,
—	dejavnost'zveze skupnosti,
—	naloge in organizacija zveze skupnosti,
—	samoupravna delavska kontrola,
—	ljudska obramba in družbena samozaščita,
—	planiranje in spremljanje planov,
—	združevanje sredstev,
—	položaj delovne skupnosti strokovne službe,
—	razmerja po drugih SIS,
—	javnost dela ter
—	prehodne in končne določbe.
II. STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Ime zveze skupnosti je: »Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije«.
Sedež zveze skupnosti je v Ljubljani, Glipška 12.
4.	člen
Zveza skupnosti je pravna oseba. Zveza skupnosti ima vsa pooblastila v pravnem prometu in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
5.	člen
Zvezo skupnosti predstavlja in zastopa predsednik
atoipitine, v ajeflovi odsotnosti pa namestnik predse d-
5.	a člen
SMaa skupnosti lem pečat okrogle oblike z bc-•edtiom: Zveea skepaiesti za zaposlovanje SR Slovenije, Ljubljana.
5.	b člen
Zveza skupnosti je vpisana v sodni register pri
Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani pod
številko.
III.	DEJAVNOST
5. c člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice, interese in odgovornosti v zvezi skupnosti, ki opravlja predvsem naslednje nalege:
—	načrtuje skupne naloge na področju zaposlovanja, pomembnih za enotno izvrševanje nalog oziroma pomembnih za območje republike,
—	načrtuje in usklajuje skupno politiko zaposlovanja in ukrepe za izvajanje te politike,
—	spremlja stanje zaposlenosti in brezposelnosti ter sprejema ustrezne ijkrepe,
—	načrtuje in sprejema skupne in splošne ukrepe za organizirano vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, za njihovo varstvo in informiranje v tujini ter za zaposlovanje v tujini.
—	sodelovanje z interesnimi skupnostmi za zaposlovanje drugih republik in pokrajin na območju medrepubliškega zaposlovanja.
—	sklepa in zagotavlja izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja. kadrovske politike in zavarovanja za primer brezposelnosti.
—	spremlja in usmerja dejavnost poklicnega usmerjanja in kadrovske politike (er štipendijske politike.
—	spremlja in usmerja politike usposabljanja in zaposlovan.ia invalidnih oseb,
—	usklajuje in dogovarja združevanje sredstev za izvajanje programov in dejavnosti po načelih solidarnosti in vzajemnosti,
—	dogovarja sredstva, potrebna zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere zveze skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom,
—	skrbi za izvajanje dejavnosti in programa strokovne službe delovne skupnosti.
—	opravlja druge naloge, za katere jo pooblastijo občinske skupnosti za zaposlovanje.
Za izvajanje nalog ima zveza skupnosti strokovno službo, ki ji zagotavlja sredstva in pogoje za njeno delo po načelih svobodne menjave dela.r 2 3 4
2.	člen
Pred dosedanjim 6. členom se vstavi poglavje IV., ki se glasi:
»Samoupravna organiziranost zveze skupnosti«. Ostala poglavja v statutu se temu ustrezno preštevil-čijo.
3.	člen
V	8. členu se v četrti alinei na koncu črta besedilo: »in če tako odločijo vse skupnosti za zaposlovanje«.
V	deseti alinei se za besedo »odgovornost« vstavi besedilo »... ter svobodni menjavi dela...«.
4.	člen
V	15. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:
»Skupščina odloča o vprašanjih iz svojega delovnega področja z večino glasov vseh delegatov skupščine«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Z dvotretjinsko večino glasov vseh delegatov skupščine pa odloča skupščina v primerih, ko sprejema finančni načrt, zaključni račun, statut, ali če je tako določeno z drugimi samoupravnimi splošnimi akti«.
5.	člen
16. člen se črta.
6.	člen
V	poglavju, ki govori o skupnih organih (členi 30—34), se beseda »skupni« nadomesti z besedo »stalni«. Enako se črta beseda »skupni« v 40. členu.
7.	člen
V	39. členu se vstavi nova alinea, ki se glasi:
»— sprejema periodične in polletne obračune ter določa finančni načrt in zaključni račun«.
V	drugem odstavku se število »T« zamenja s številom »II«.
8.	člen
Črtajo se členi 72 in 76 in se vstavita dva nova člena, ki se glasita:
»72. člen
S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ter svobodni menjavi dela, ki ga skleneta skupščina zveze skupnosti in delovna skupnost, se udeleženki dogovorita o opravljanju nalog delovne skupnosti na podlagi letnega delovnega programa, o povračilih za izvedbo delovnega programa, o ceni storitev, o merilih uspešnosti ter osnovah in merilih pridobivanja prihodka delovne skupnosti, n
73. člen
Delovna skupnost mora za veljavnost svojega samoupravnega splošnega akta statuta pridobiti soglasje skupščine zveze skupnosti.«
9.	člen
V	79. členu se prvi odstavek spremeni In se
glasi:
»Delovno skupnost vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina zveze skupnosti na predlog komisije za organiziranost skupnosti, splošne zadeve, volitve in imenovanja in po predhodnem mnenju delovne skupnosti.«
M. Ben
V	79. členu se drugi odstavek spremeni >n se glasi:
»Vodja delovne strapnoeti odgovarja skepMM »veze skupnosti za:
—	izvajanja načela zakonitosti poslovanja delovne skupnosti,
—	izvajanje delovnega programa detovee stalnosti,
—	izvajanje sklepov, smernic in navodil organov in skupščine zveze skupnosti,
—	oblikovanje predlogov in pobud, ki se n—tvšajo na delovanje skupščine in njenih organov,
—	oblikovanje predlogov in pobud, M se nanašajo na odnose svobodne menjave dela med skupščino in delovno skupnostjo.«
Doda se nov odstavek, ki se glasi:
»Naloge, dolžnosti in odgovornosti vodje delovne skupnosti napram delovni skupnosti določa samoupravni akt delovne skupnosti.«
11.	Ben
91. člen se spremeni in se glasi:
»Statut začne veljati po njegovi objavi.
Statut se objavi v Uradnem listu SRS.*
12.	člen
Strokovna služba zveze skupnosti izdela čistopis statuta za objavo.
St urmm-K
Ljubljana, dne 9. oktobra 1985.
Predsednik skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
Andrija Vlahov« 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
KAMNIK
1436.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 136. seji dne 1. oktobra 1985 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik
1.	člen
S to odredbo se določajo pristojbine za veteri-narsko-sanitame preglede iz 17., 2. in 1. in 2. odstavek 30. in 31. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78).
2.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju se plačujejo naslednje pristojbine:
din
a)	za kamionske, vagonske, letalske po-
šiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton	1.150,00
za vsako nadaljnjo tono	115,00
b)	za kosovne pošiljke
—	kopitarjev in odraslih goved od komada	137,00
—	telet	80,00
—	prašičev in drobnice od kom	60,00
—	za enodnevne piščance od začetih 50
kom	25,00
—	za čebeljo družino	25,00
—	za ostale neimenovane živali — po režijski uri
c)	— za meso kopitarjev in parklarjev
od kg	0,50
—	za mesne izdelke, razne konzerve od
kg	0,50
—	za divjačino od kg	0,50
—	za perutninsko meso od kg	0,50
—	za drobovino od kg	0,50
—	za ribe, rake, polže (tudi	žive) od kg	0.50
—	za mast in zaseko od kg	0,50
—	za mleko od litra	6,08
—	za mlečne izdelke od kg	6^0
—	za jajca cela od komada	0,06
—	za jajčne izdelke od komada	0,50
— za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke kamor spadajo: volna, dlaka, perje, čreva, kosti, parklji, kopita, rogovi, kostna moka, mesna moka itd.
od kg	0,22
Poleg pristojbine mora tisti, ki je prevoz naročil, plačati tudi prevozne stroške.
3.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali na klavnici, se plačujejo pristojbine:
din
—	za	govedo	in kopitarje	250,00
—	za	teleta	150,00
—	za	prašiče	160,00
—	za	odojke	111,00
—	za	drobnice	130,00
Stroški obveznih trihinoskopskih pregledov mesa zaklanih prašičev bremenijo OZD, kjer se koljejo živali.
Pri klanju živali, ki so prispele v klanje z veterinarsko napotnico ip živali, za katere je obvezen bakteriološki pregled po 32. členu pravilnika o načinu opravljanja stalnega veterinarsko-sanitamega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora (Uradni list SRS, št. 47/78) se poleg pristojbine za veterinarsko-sanitarni pregled zaračunavajo stroški bakterioloških in kemičnih preiskav.
Ti stroški gredo v breme lastnika živali.
4.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v objektih predelave živil in surovin živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine:
din
—	za pregled mesnih izdelkov po kg	3,00
—	za pregled kože za odvzem vzorca po
komadu	50,00
5.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih proizvodov in surovin ob zakolu na domu plača posestnik živali naslednje pristojbine:
—	za teleta, prašiče, odojka, drobnico,
perutnino ter živalske proizvode in surovine din po zamudi časa od vsake začete ure	1.150.00
—	za odvzem vzorca s trihinoskopskim pregledom
50,00
6.	člen
Ob zakolu Živah v sili, ki jo opravijo krven klavnice se plača za obvezen veterinarsko-sanitami pregled živali, živalskih proizvodov za vsako začeto uro — 1.156,00 din.
7.	člen
Pristojbina za veterinarsko-sanitarni pregled jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc od proizvedenega jajca — 9,67 «tm.
8.	člen
Pristojbine za veterinarsko-sanitame preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem in za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled od mesa divjih prašičev ter medvedov, vključujoč tudi trihinoskopijo, ne glede na to, ah je meso namenjeno za javno potrošnjo, za porabo v lovski organizaciji, za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali se plačuje po zamudi časa za vsako začeto uro — 1-156,00 din.
9.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje vri ja vnos ti dovoljenja, se določi pristojbina za vsako:
din
—	krave molznico	3*0,60
—	za ovco, kozo	85,00
Pocestniku, ti ne eddaja mleko v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračuna še odvzem mleka in stroški pregleda molznic na TBC.
10.	člen
Stroške analize živali, surovin in odpadkov zaradi sistematske kontrole ter dokazovanja neoporeč-noeti žhril, surovin in odpadkov, odvzem in preiskav brisov, preiskav živalskih proizvodov na vsebnost reziduov, pesticidov, težkih kovin, zdravil in drugih toksičnih snovi bremenijo organizacijo združenega dda pri kateri se opravlja kontrola.
11.	člen
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veteri-narsko-sanitami pregled pa pride ob določeni uri na dogovorjeno mesto, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino za vsako začeto uro — 1.150,00 din.
12.	člen
Če se pregled opravlja izven delovnega časa na nedeljo ali praznik ali v nočnem času od 20. do 6. ure se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 ‘/o.
13.	člen
Pristojbine določene s to odredbo se plačujejo takoj po opravljenem pregledu, mesečno, lahko pa se obračunavajo na osnovi dogovorjenega letnega pavšala.
Višino letnega pavšala predlaga veterinarska organizacija, ki opravlja veterinarsko- sanitarne preglede potem, ko si je pridobila soglasje organizacije združenega dela. kjer se ti pregledi opravljajo.
Občinski upravni organ pristojen za finance poravna obveznosti pooblaščeni veterinarski organizaciji do 10. v mesecu za pretekli mesec.
14.	tits
Sredstva zbrana od pristojbin, se odvajajo na
zbirni račun št. 50120-840-3182 — Republiške takse za promet s parklarji in kopitarji, 85 %> zbranih pristojbin se odvede na poseben račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine. Iz tega računa se plačujejo obveznosti za veterinarsko-sanitame preglede pooblaščeni veterinarski organizaciji ter preventivne akcije za zdravstveno verstvo Živah.
15.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinanske-
sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik z dne 18. februarja 1985.
M. Ben
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. oktobra »85 dalje.
St. 322-7/85
Kamnik, dne 1. oktobra 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Prane Jeras, inž. L r.
1437.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik dne 28. junija 1985 sprejela
SKLEP
S 1. oktobrom 1985 preneha prispevna stopnja iz dohodka za program Občinske raziskovalne skupnosti
Kamnik za leto 1985.
St. 35/85
Kamnik, dne 8. oktobra 1985.
Predsednik skupščine Peter Kuret, Inž. L r.
LAŠKO
1438.
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82) na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora, dne 28. septembra 1985 ter na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. oktobra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Laško za leto 1985
1.	člen
V odloku o proračunu občine Laško za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 10-515/85) se spremeni 2. člen in glasi:
»Skladno z določiti resolucije o družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1985 in družbenega plena občine ter družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v
SRS v letu 1985, je za leto 1985 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 239,645.245 din.-«
2. a«
Spremeni se 3. člen odloka’ in glasi:
»Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v leta 1985, Id je ugotovljena v 1. členu tega odloka so predvideni prihodki proračuna za leto 1985 v znesku 239,645.245 dan ia sicer:
1.	in virov določenih v 3». 3enu zako-
na o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon)	183,578.396
2.	dopolnilna sredstva iz republiškega
proračuna	56,066.847
Skupni znesek predvidenih prihodkov je razpore-
jea:
1.	za proračunsko porabo po glavnih \
namenih 01, 02, 63, 04, 05, 06 in 07	234,862.793
2.	za proračunsko rezervo v glavnem
namenu 08	2,396.452
3.	za nerazporejene prihodke v glavama ■■angna 17	2^96.066
3.	člen
Odlok začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St 400-8*1
Laško, dne 3. oktobra 1985.
Predsednik Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek I. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1985
prihodkov	Prihod«		Znesek prlhodkor din	Glavni namen	Splošni razpored prihodkov	Znesek odhodkov din
02	Davek od osebnega dohodka	65,634.680	01	Dejavnost organov DPS	171,475.000
03	Prometni davek	91,230.500	02	Financiranje ljudske obrambe	4,239.000
04	Davki na prihodek od premoženja		03	Negospodarske investicije	8,798.000
	in premoženjskih pravic in drugi		04	Druge potrebe in intervencije v go-	
	davki	1,835.565		spodarstvu	1,500.000
05	Takse	11,053.720	05	Dopolnilna sredstva drugim DPS	4,348.000
07	Prihodki po posebnih predpisih, pri-		06	Druge splošne družbene potrebe	5,583.370
	hodki UO in drugi prihodki	13,736.370	07	Druga namenska sredstva	38,909.423
08	Prihodki od drugih DPS	56,066.847	08	Proračunska rezerva	2,396.452
10	Prenesena sredstva iz prejšnjega leta	87.563		17	Nerazporejeni prihodki	2,396.000
	Skupaj prihodki	239,645.245		Skupaj splošni razpored prihodkov	239,645.245
1439.
Skupščina občine Laško je na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora, dne 28. septembra 1985 ter na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. oktobra 1985 sprejela
SKLEP
I
Javno se razgrneta:
—	osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma 2000
—	osnutek družbenega plana občine Laško za obdobje 1986—1990.
H
Planska dokumenta iz I. točke tega sklepa bosta razgrnjena od 20. oktobra do 20. novembra 1985 v prostorih KS Laško, KS Radeče ter SO Laško vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
m
Delavci, delovni ljudje in občani lahko dajo na osnutka pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa jih v času razgrnitve pošljejo komiteju za družbeno planiranje in razvoj občine Laško.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-15/85
» Laško, dne 3. oktobra 1985.
Predsednik Skupšiine občine Laško
Franc Lipoglavšek 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1440.
Na podlagi 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na
36. seji zbora združenega dela in 35. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. januarja 1985 sprejela
ODLOK
e spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka sa obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
1.	člen
V 3. členu odloka o določitvi stopnje prispevka
za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 11/84 in 31/84), se nadomesti stopnja 0,54 ‘/o s stopnjo 1 %>.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS. Nova stopnja se uporablja pri odmeri prispevka že za leto 1985.
St. 010-12/82-1
Ljubljana, dne 1. oktobra 1985.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik 1. r.
1441.
Na podlagi 617., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83),
9.	člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 36. seji zbora združenega dela dne 1. oktobra 1985 in na 35. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. oktobra 1985 sprejela
"	SKLEP
o začasnih ukrepih družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji Dopisna delavska univerza Univerzum, v konstituiranju, v delovni organizaciji Dopisna delavska univerza Univerzum, Temeljni organizaciji združenega dela Center dopisnega izobraževanja, v konstituiranju in v Delovni organizaciji Dopisna delavska univerza Univerzum, temeljni organizaciji združenega dela Založba, v konstituiranju
I
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad sprejema zaradi bistvenih motenj samoupravnih odnosov po
5.,	7. in 9. točki 619. člena in oškodovanju družbenih interesov po 1. in 4. točki 620. člena zakona o združenem delu naslednje ukrepe družbenega varstva: 1
1
V DO DDU Univerzum, v konstituiranju se:
1.1.	Začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev pri odločanju v delavskem
svetu v zvezi r:
— določanjem poslovne politike delovne organizacije in odločanjem o ukrepih za njeno izvajanje.
—	določanjem predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	dajanjem in najemanjem kreditov v zvezi s tekočim poslovanjem,
—	določanjem ukrepov za izvrševanje plana,
—	določanjem predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in predloga statuta delovne organizacije,
—	odločanjem o zadevah s področja izobraževanja to založništva, o katerih soodločajo delegati družbene skupnosti, do njihove izvolitve.
O teh vprašanjih odloča začasni kolegijski poslovodni organ, za veljavnost drugih sklepov delavskega sveta delovne organizacije pa je potrebno soglasje začasnega kolegijskega poslovodnega organa.
2
V	DO DDU Univerzum, TOZD Center dopisnega izobraževanja, v konstituiranju, se:
2.1.	Odstavi individualni poslovodni organ.
2.2.	Začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev in sicer:
a)	pri odločanju v svetu v zvezi z:
—	določanjem predlogov samoupravne organiziranosti,
—	določanjem poslovne politike TOZD in odločanje o ukrepih za njeno izvajanje,
—	določanju predlogov periodičnih in zaključnega računa,
—	določanju predlogov samoupravnih splošnih aktov, ki se sprejemajo z osebnim izjavljanjem,
—	odločanjem o izbiri in razrešitvi delavcev 8 posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	odločanju o ugovorih zoper odločbe skupne disciplinske komisije v delovni organizaciji in zahteve za varstvo pravic v zvezi z razporejanjem delavcev.
O teh vprašanjih odloča začasni individualni poslovodni organ, za veljavnost drugih sklepov delavskega sveta TOZD pa je potrebno soglasje začasnega individualnega poslovodnega organa;
b)	začasni organ opravlja naloge disciplinske komisije, ker po izteku mandata nova ni bila izvoljena in sicer do njene izvolitve;
c)	pri odločanju v komisiji za delovna razmerja v zvezi z odločanjem o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporejanju na delo in sklepanju pogodb o delu.
O teh vprašanjih odloča samostojno začasni individualni poslovodni organ.
3
V	DO DDU Univerzum, TOZD Založba v konstituiranju, se:
3.1.	Odstavi vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa.
3.2.	Začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev in sicer:
a) pri odločanju v zvetu v zvezi z:
—	določitvijo sanacijskega programa,
—	določanjem poak-vne poMSke,
—	določanjem ukrepov za Izvajanje poslovne politike in sanacijskega programa,
—	določanjem predlogov periodičnih ha zaiti ločnega računa,
—	določanjem predlogov samoupravnih splošniti
aktov, ki se sprejemajo z osebnim izjavljanjem.
—	odločanje o ugovorih zoper odločbe skupne disciplinske komisije v delovni organizaciji in zahteve za varstvo pravic v zvezi z razporejanjem delavcev,
—	odločanje o izbiri in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi.
O teh vprašanjih odloča začasni individualni poslovodni organ, za veljavnost drugih sklepov delavskega sveta TOZD pa je potrebno soglasje začasnega individualnega poslovodnega organa;
b)	začasni organ opravlja naloge disciplinske komisije, ker po izteku mandata nova ni bila izvoljena in sicer do njene izvolitve;
c)	pri odločanju v komisiji za delovna razmerja v zvezi z odločanjem o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporejanju na delo in sklepanju pogodb o delu.
O teh vprašanjih odloča samostojno začasni individualni poslovodni organ.
II
Za čas delovanja ukrepa družbenega varstva se za izvrševanje poslovodnih funkcij imenuje:
1.	v DO DDU Univerzum tričlanski kolegijski poslovodni organ in sicer:
—	za predsednika začasnega kolegijskega poslovodnega organa Novaka Janeza, roj. 1951, dipl. iur., stan. Kamnik, Mekinje, Neveljska pot 17;
—	za Člana začasnega kolegijskega poslovodnega organa Skvarč Viktorijo, roj. 1934, dipl. oec., stan. Ljubljana, Ob Sotočju 10;
—	za člana začasnega kolegijskega poslovodnega organa Wagnerja Jožeta, roj. 1926, dipl. oec., stan. Ljubljana, Aljaževa 33.
Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Novak Janez zastopa in predstavlja DO DDU Univerzum;
2.	v DO DDU Univerzum, TOZD Center dopisnega izobraževanja začasni individualni poslovodni organ Škorjanec-Kosterca Marijo, roj. 1934, prof. slavist, stan. Ljubljana, Strugarska 11;
Začasni individualni poslovodni organ zastopa In predstavlja DO DDU Univerzum, TOZD Center dopisnega izobraževanja;
3.	v DO DDU Univerzum, TOZD Založba začasni individualni poslovodni organ Burger Dušana, roj. 1955, dipl. oec., stan. Ljubljana, Herbersteinova 14;
Začasni individualni poslovodni organ zastopa in predstavlja DO DDU Univerzum, TOZD Založba.
ra
Poleg pravic in obveznosti iz delovnega področja poslovodnih organov v DO DDU Univerzum, v DO DDU Univerzum TOZD Center dopisnega izobraževanja in DO DDU Univerzum TOZD Založba, Iti jih imajo po zakonu in samoupravnih splošnih aktih, skupščina začasnim organom nalaga še odločanje o zadevah, za katere je začasno omejila pravice odločanja delavcev v delavskem svetu delovne organizacije, delavskih svetih obeh TOZD, disciplinski komisiji ter komisijam za delovna razmerja v obeh TOZD, glede katerih je omejila pravice delavcem.
Navedeni ukrepi veljajo najdalj za dobo enega leta od uveljavitve tega sklepa.
IV
Začasni organi družbenega varstva so dolžni:
—	zagotoviti smotrno in zakonito samoupravno organiziranost v delovni organizaciji DDU Univerzum,
—	odpraviti vse nezakonitosti in nepravilnosti v poslovanju,
—	ukreniti vse potrebno za sanacijo v TOZD, katere poslujejo z izgubo oziroma v katerih obstoje motnje v poslovanju.
—	zagotoviti pravočasen razpis za imenovanje novih poslovodnih organov.
V
Za čas opravljanja funkcije začasnega poslovodnega organa se določi nadomestilo osebnega dohodka v naslednji višini:
1.	predsedniku začasnega kolegijskega poslovodnega organa DO DDU Univerzum SO0/« od osebnega dohodka, ki pripada individualnemu poslovodnemu organu po samoupravnih splošnih aktih DO DDU Univerzum.
2.	Članom začasnega kolegijskega poslovodnega organa DO DDU Univerzum po 30 o/o od osebnega dohodka, ki pripada individualnemu poslovodnemu organu po samoupravnih splošnih aktih DO DDU Univerzum.
3.	Začasnemu individualnemu poslovodnemu organu DO DDU Univerzum TOZD Center dopisnega izobraževanja 100 °/» od osebnega dohodka, ki pripada individualnemu poslovodnemu organu po samoupravnih splošnih aktih DO DDU Univerzum TOZD Center dopisnega izobraževanja.
4.	Začasnemu individualnemu poslovodnemu organu DO DDU Univerzum TOZD Založba 50 %> od osebnega dohodka, ki pripada individualnemu poslovodnemu organu po samoupravnih splošnih aktih DO DDU Univerzum TOZD Založba.
DO DDU Univerzum, DO DDU Univerzum TOZD Center dopisnega izobraževanja in DO DDU Univerzum TOZD Založba so dolžne nositi vse stroške, M jih zahteva izvajanje začasnih ukrepov družbenega varstva.
VI
Začasni organi družbenega varstva morajo tekoče obveščati skupščino občine in izvršni svet o ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in pri odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi.
VII
Začasni organi, delavci v delovni organizaciji in obeh TOZD, organ samoupravne delavske kontrole. OO ZSS. SDK, izvršni svet in družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo občinski skupščini, da začasni ukrep družbenega varstva preneha pred potekom enega leta, če so prenehali razlogi, zaradi katerih je bil izrečen.
vin
Začasni organi in njihova pooblastila se vpišejo v sodni register.
IX
Zoper ta sklep lahko prizadeti, proti katerim je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja, vložijo v roku 15 dni od prejema tega sklepa, zahtevo za preizkus zakonitosti na sodišče združenega dela SR Slovenije. Zahteva za preiskus zakonitosti sklepa ne odloži njegpve izvršitve.
X
Sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati takoj.
St. 010-14/85-1
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik 1. r.
LJUBLJANA SISKA
1442.
Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) ter 190. in 196. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Siska na 40. seji zbora združenega dela, 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985 in na 15. seji skupščine Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Šiška dne 25. septembra 1985 sprejela
ODLOK
o razglasitvi 14 objektov za etnološki spomenik
1.	člen
S tem odlokom se določijo objekti, ki se razglasijo za etnološki spomenik z navedbo občanov in civilno pravnih oseb, ki imajo lastninsko ali drugo pravico na etnološkem spomeniku (v nadaljnjem besedilu: imetniki) in družbeno-pravnih oseb, ki upravljajo z etnološkim spomenikom (v nadaljnjem besedilu: imetniki pravice upravljanja), lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, varstveni rdžim ter razvojne usmeritve glede spomenika in njegove okolice. 2 3
2.	člen
Za etnološki spomenik se s tem odlokom razglaša:
1.	objekt na sedlu Šmarne gore, Tacen 49
Stavba je pritlična, v delu levo od glavnega vhoda
tudi podkletena. Prav ta del izpričuje zgiodnji nastanek objekta, saj je poleg značilnega obokanja prostora ohranjeno tudi gotsko profilirano okno, obrezano na ajdovo zrno. Objekt je v tesni povezavi s šmamogorskim komplelcsom in nastankom protitur-škega tabora ter predstavlja soodvisno zgodovinsko naselitveno kontinuiteto;
2.	objekt Hraše 15, kot fragment
Stavba je iz prve polovice 19. stoletja, nadstropna z dvokapno streho na čop in z ohranjenim poHcrafcae oblikovanim portalom iz zelenega tufa; -
3.	objekt Vodice 60
Stavba je bila last kmeta svobodnjaka, je izjemne gmote in tlorisa ter ima ohranjeno hišno kroniko;
4.	objekt Vodice 85
Stavba je v osnovi baročna. Pokrita je z dvokapnico ter krita s cementnim Špičnikom. Razpored prostorov pa je v značilnem alpskem tlorisu. Stavba je nosilec ulične zazidalne linije najstarejšega dela strnjeno pozidanih Vodic;
5.	objekt Cesta komandanta Staneta, 16, Medvode
Nadstrešna stanovanjska stavba z dvokapno streho na čop je iz trške arhitekture 19. stoletja;
6.	objekt Smlednik 41
Stavba je župnišče, pokrito z dvokapnico, ki se na čelnih straneh zaključuje v čop in z neokrnjeno fasado izpričuje stilno meščansko arhitekturo;
7.	objekt Zapoge 20
Stavba ima zamaknjen tloris na dvoriščnem delu fasade in ima poseben pomen za raziskavo razvojnih stopenj slovenske ljudske arhitekture, oblikovanje in členitve glavne vaške ulice;
8.	objekt Osolnik 1
Stavba je izoblikovana kot pribrežni vrhhlevni tip stavbe, značilne za 19. stoletje;
9.	objekt Dol 5 pri Medvodah
Stavba leži na desnem bregu Sore, v neposredni bližini vaške cerkve Sv. Mihaela, z značilnim alpskim tlorisom in s tradicionalnim razporedom notranjih prostorov iz 17. in 18. stoletja;
10.	objekt Seničica 29
Značilna kmečka stavba z arhitektonskimi baročnimi elementi 18. stoletja, ki v času izrednega razvoja meščanske in kmečke arhitekture ter bivalne kulture ni doživela rasti v širino, ampak le v višino;
11.	objekt Goričane 23
Stavba leži vzporedno z vaško potjo na začetku brežine, neposredno ob vstopu v grajski kompleks Goričan, s katerim je prostorsko in vsebinsko povezana v nedeljivo celoto;
12.	objekt Gunceljska 37
Vaška stavba je izredno kvalitetno zasnovana in oblikovana ter je med najbolj kvalitetnimi tovrstnimi objekti v širšem ljubljanskem in slovenskem prostoru, saj predstavlja s svojo horizontalno prostorsko zasnovo premik v razvoju stanovske kulture kmeta v
16.	in 17. stoletju;
13.	objekt Gunceljska 45
Stavba je zgrajena v zazidalnem uličnem nizu starih Guncelj, ki je potekal v strnjeni pozidavi od vaškega križišča pri številki Gunceljska 37 do gozdnega roba. Prostorsko je sicer manj izpostavljena, vendar pa je za celotno dojemanje ambienta nepogrešljiva;
14.	objekt Vodnikova 61 a, 63 hi 85
Stavbe so kompleks Vodnikove domačije ob Vodnikovi cesti, tik pod Šišenskim hribom. Poleg stanovanjske hišo in gospodarskega poslopja kmapiaks
dopolnjuje pritlični paviljon In znamenita kamnita miza in skupina dreves, sestavljena iz 4 kostanjev in 1 lipe. Osrednja stavba je pomembna kot rojstna hiša prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, pa tudi kot značilna kmečka arhitektura.
3.	člen
V 2. členu navedeni etnološki spomeniki stojijo
na zemljiščih z naslednjimi parcelnimi številkami, in so v lasti- oziroma v upravljanju naslednjih imetnikov oziroma imetnikov pravice upravljanja:
Zap.	Kat.	Zk.	St.	Kultura	Izmera	Imetnik oziroma imetnik
Št.	občina	vlož.	pare.			pravice upravljanja
1.	Tacen	107	278	hiša	brez izmere	last Setma Staneta, Tacen 49
2.	Hraše	162	467/2	stavbišče s hišo	268 mi	družbena lastnina, pravica uporabe Emona Ljubljana, TOZD Poljedel-stvo-govedoreja Domžale, Levstikova 39, Domžale
3.	Vodice	85	931	hiša, dvorišče in hlev	1814 m2	last Tavčar Ivanke, Vodice 60
				vrt	880 m2	
4.	Vodice	65	167	hiša in gospodarsko poslopje	Orez izmere	last Kržič Jožeta, Vodice 85
5.	Medvode	357	29/1	hiša	350 m2	družbena lastnina, stavba kot celota v uporabi občine Ljubljana Šiška:	lastniki posameznih delov stavbe: De Zordo Frančiška, Franca Rozmana 16, Medvode; Spasojevič Nada, Gorazdova 7, Ljubljana; Spa-
						sojevič Jovo, Gorazdova 7, Ljubljana; Tiosavljevič Tioslav, Pot na Rakovo jelšo 15/h, Ljubljana; Makovec Stefan, Medvode 49; Makovec Sonja, Medvode 49
6.	Smlednik	345	67	zgradba	brez izmere	last rimskokatoliškega župnijstva, Smlednik 41
7.	Zapoge	292	536	stavbišče s hišo,		last Weis Petra, do 1/2 in Weis Ma-
				stavbišče z gospodarskim poslopjem in dvorišče	brez izmere	rije do 1/2, oba Zapoge 20
8.	Studenčice	47	964	hiša, dvorišče in gospodarsko poslopje	brez izmere	last Čarman Janeza, Osolnik 3
9.	Sora	51	272	stavbišče, hiša gospodarsko poslopje in dvorišče	467 m2	last Šušteršič Franca, Dol 5
* 10.	Golo brdo	9	86	stavbišče s hišo, gospodarsko poslopje in dvorišče	brez izmere	last Zavašnik Andreje, SeniSca H
11.	Preska	1161	832/1	dvorišče	87 m2	last Babnik Vitoslave, Goričane 23,
				hiša	90 m2	do 2/40; Babnik Jožeta, Cankarje-
				zgradba	12 m2	va 9, Ljubljana, do 3/40; Babnik Mete, Goričane 23, do 3/40; Babnik Marije, Goričane 23, do 32/40
12.	Stanežiče	102	394	hiša	169 m2	last Kopač Antona, Gunceljska 37,
				gospodarsko		Ljubljana, do 1/3; Kopač Stefana,
				poslopje	425 m2	Gunceljska 37, Ljubljana, do 1/3;
				dvorišče	672 m2	Kopač Cirile, Gunceljska 37, Ljub-
				hiša	112 m2	ijana, do 1/3
13.	Stanežiče	376	386	hiša	115 m*	last Zaletel Marije, Gunceljska 45,
				dvorišče	152 ml	Ljubljana, do 4/6; Zaletel Maria-
				gospodarsko		Silvia, Gunceljska 45, Ljubljana, do
				poslopje	1»**	IH; Zaletel Dušanke, Gunceljska 45. Ljubi j*n* *, 1*
14.	a) Zg. Šiška	35	«nn	hiša fn dve		družbena lastnina v uporabi obči-
				gaepodandd	11» i*i	ne Ljubljana Šiška; eno stanovanje r MR last Pogačnik Bogoljuba.
				In sadovnjak	180 m2	Prole 11, Ljubljana
	b) Zg. Saka	rm	m/3	2 gospodarski*		dražbe&a hietnloa, gospodarsko poslopje last Pogačnik Bogoljuba. Pru-
				poslopje*	136 mi	le 11, Ljubljana
Kat. občina	Zk.	St.	Kultura	Izmera	Imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja
c) Zg. Šiška	1568	820	stavbišče s hišo dvorišče	132 m2 310 m2	družbena lastnina; stavba last Modic Antona, Vrazov trg 4, Ljubljana, do 1/2; Šerbec Milana, Šišenska 12, Ljubljana, do 1/4; Šerbec Karoline, Šišenska 12, Ljubljana, do 1/4
d) Zg. Šiška	1659	821/2	stavbišče z gospodarskim poslopjem	131 m2	last Vincek Petra, Vodnikova 65 a, Ljubljana, do 1/2; Vincek Dane, Kogojeva 6, Ljubljana, do 1/2
4.	člen
Vsi objekti, navedeni v 2. členu tega odloka,
se varujejo v neokrnjeni obliki z značilno oblikovano stavbno gmoto, ostrešjem in členitvijo fasad (npr. portali, okenski okvirji, struktura fasadnih elementov), razen objekta Hraše 45, kjer se varuje le portal. Pri objektu z 8., 10. in 11. točke 2. člena pa se varuje tudi neposredna okolica objekta, ki mora ostati nepozidana.
Vzdrževalna in obnovitvena dela, ki se morajo
po potrebi opraviti na posameznem objektu, so dovoljena po predhodnem soglasju Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
5.	člen
Pri objektih iz 2. člena se ohranja tradicionalna namembnost kmetije, razen pri objektu iz 5. in 13. točke, kjer se ohranja stanovanjska namembnost prostorov, pri objektu iz 6. točke pa namembnost župnišča.
Objekti iz 1., 9. in 12. točke 2. člena se lahko, razen tradicionalne namembnosti kmetije, namenijo tudi za gostinsko dejavnost ali razstavni prostor, celoten kompleks objektov iz 14. točke 2. člena, razen gospodarskega poslopja pa za kulturno dejavnost.
6.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe.
7.	člen
Upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve poda predloge za vpis etnoloških spomenikov v zemljiško knjigo.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-063-01/85
Ljubljana, dne 26. septembra 1985.
Predsednica
Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
1443.
Na podlagi 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 40. seji zbora združenega dela in 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1985 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Občinske skunnosti socialnega varstva Ljubljana Šiška
I
Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k statutu Občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Šiška.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-025-04/85
Ljubljana, dne 26. septembra 1985.
Predsednik
• Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
LOGATEC
1444.
Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80), odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78 in 3/80) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 4. oktobra 1985 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec
1.	člen
Območje jugovzhodnega dela občine Logatec, ki se ga od občinskih meja z Vrhniko in Cerknico do avtoceste Vrhnika—Razdrto ter zajema področje Požganega in Logaške planote, se proglaša za neposredno ogroženo območje glede na obstoječi 10 km borovniški okuženi pas stekline.
2.	člen
Da bi se preprečilo širjenje stekline se na okuženem območju odreja kontumac (zdravstveno zaporo psov in mačk) proti širjenju stekline ter prepovethije lov s psi v obdobju treh mesecev, če se med tem časom ne bo pojavil nov primer stekline.
V času zdravstvene zapore morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti zaprte. Psi in mačke ne smejo zapustiti okuženega oziroma neposredno ogroženega omočja.
Kontumac ne velja za rodovniške živali, ki se od-premljajo na razstave ali vzrejni pregled z dovoljenjem živinozdravniške organizacije, za pse organov za notranje zadeve, reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve.
3.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Logatec, dne 9. oktobra 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec
Viktor Krmavner 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1445.
Izvršni svet Skupščine občine Slov. Konjice je na podlagi 184. člena statuta občine Slov. Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) ter na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) na svoji seji dne 2. oktobra 1985 sprejel
ODREDBO
o določitvi cen komunalnih storitev v občini Slovenske Konjice
' I
V občini Slovenske Konjice se cene komunalnih storitev:
1.	Vodarina
—	za gospodinjstva
—	za industrijo
—	za ostale potrošnike
2.	Odvoz smeti
—	za gospodinjstva
—	za industrijo
—	za ostale potrošnike
3.	Kanalščina
—	za gospodinjstva
—	za industrijo
—	za ostale potrošnike
II
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o cenah osnovnih komunalnih storitev v občini Slov. Konjice (Uradni list SRS, št. 3/85).
III
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1985 dalje.
St. 38-51/85-7/5
Slov. Konjice, dne 2. oktobra 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slov. Konjiče
Janko Kovač 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
1446.
Na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic m stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 18. septembra 1985 na 36. seji zbora združenega dela in 35. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o imenovanju ulic v naseljih Pragersko in Gaj
1.	člen
Cesta od stanovanjske hiše, last Šušteršiča, skozi naselje Pragersko in Gaj (glavna cesta) do stanovanjske hiše, last Drameta se imenuje Ptujska cesta.
2.	člen
Odcep lokalne ceste pri bencinski črpalki in stanovanjski hiši, last Laha (mizarja), poteka od Ogrizeka in se imenuje Cesta na polje.
3.	člen
Na odcepu z glavne ceste pri Finžgarju potega cesta ob kolodvoru do pošte in se imenuje Kolodvorska ulica.
4.	člen
Odcep ceste od lokalne ceste pri pošti in Repnika, mimo vrtca in osnovne šole do Roškarja se imenuje Ulica Karla Paja.
5.	člen
Cesta od stanovanjske hiše, last Luršaka, do stanovanjske hiše, last Frangeža, se imenuje Čopova ulica.
6.	člen
Odcep lokalne ceste pri stanovanjski hiši, last Zafošnika, do stanovanjske hiše, last Munda Marjana, se imenuje Bizjakova ulica.
7.	člen
Odcep lokalne ceste pri stanovanjski hiši, last Vehovarja, in stanovanjske hiše, last Meleta, se imenuje Cankarjeva ulica.
8.	člen
Odcep lokalne ceste od stanovanjske hiše, last Jožeta Pernata do stanovanjske hiše, last Pirša, se imenuje Ulica Bratov Berglez.
•	9. člen
Odcep ceste od lokalne ceste pri stanovanjski hiši, last Vincetiča, ki poteka mimo predvidenega blokovnega naselja do stanovanjske hiše, last Čremla, se imenuje Lackova ulica.
10.	člen
Odcep ceste pri stanovanjski hiši, last Lipuša (Suša), do stanovanjske hiše, last Dajčmana, se imenuje Pionirska ulica.
11.	člen
Odcep ceste pri stanovanjski hiši, last Poljanca, do stanovanjske hiše, last Frangeža, se imenuje Jurčičeva ulica.
12.	člen
Odcep ceste pri stanovanjski hiši Petra Senegačnika do stanovanjske hiše, last Mlakarja, se imenuje Kacova ulica.
določijo naslednje din/m1
20
50
20
din'm'
4
7
'4
din/m*
1.5 2
1.5
13.	člen
Odcep ceste od stanovanjske hiše, last Moma, do stanovanjske hiše, last Kirbiša, se imenuje Prenarjeva ulica.
14.	člen
Odcep lokalne ceste od Ptujske ceste pri mesnici poteka do kapele in se imenuje Ulica Pohorskega bataljona.
15.	člen
Lokalna cesta, ki teče vzporedno s Ptujsko cesto od stanovanjske hiše, last Vebra, do stanovanjske hiše, last Fermiška, se imenuje Zidanškova ulica.
16.	člen
Odcep ceste od Ceste na polje in stanovanjske hiše, last Hajška, do Robarja se imenuje Levstikova ulica.
17.	Člen
Odcep ceste od Ptujske ceste ob železnici (železniški bloki) se imenuje Ob železnici.
18.	člen
Odcep ceste od Ptujske ceste pri stanovanjski hiši, last Vezjaka, do stanovanjske hiše, last Jožeta Dolenca, se imenuje Trubarjeva ulica.
19.	člen
Odcep ceste od Ptujske ceste pri stanovanjski hiši, last Hergana. do stanovanjske hiše, last Brumca, se imenuje Travniška ulica.
20.	člen
Odcep ceste od Ptujske ceste ob ribniku do stanovanjske hiše, last Soršak F., se imenuje Cesta ob ribniku.
21.	člen
Odcep ceste od Ceste ob ribniku mimo Debevca in Plohla do Zupančičeve ulice se imenuje Sarhova ulica.
22.	člen
Odcep ceste od Ceste ob ribniku mimo Soršaka in Vidonja do Prežihove ulice se imenuje Stanetova ulica.
23.	člen
Odcep ceste od Sarhove ulice in stanovanjske hiše, last Fureka, do stanovanjske hiše, last Aichmajerja, se imenuje Prežihova ulica.
24.	člen
Odcep ceste od Sarhove ulice in stanovanjske hiše, last Debevca, do stanovanjske hiše, last Franca Helenca, se imenuje Ozka ulica.
25.	člen
Odcep ceste od Ceste ob ribniku za stanovanjsko hišo, last Trčka, do Sarhove ulice se imenuje Kvedrova ulica.
26.	člen
Odcep ceste od Sarhove ulice pri stanovanjski hiši, last Simeka, do stanovanjske hiše, last Leskovarja, se imenuje Potrčeva ulica,
27.	člen
Ulica, ki teče vzporedno s Potrčevo ulico od stanovanjske hiše. last Baumana, do stanovanjske hiše, last Piriha, se imenuje Prešernova ulica.
28.	člen
Odcep ceste od Prežihove ulice in stanovanjske hiše, last Kosarja, do Mladinske ulice se imenuje Kajuhova ulica.
29.	člen
Odcep od križišča s Ptujsko cesto pri transformatorju mimo Bombeka do občinske meje se imenuje Župančičeva ulica.
30.	člen
Odcep ceste od Ptujske ceste pri stanovanjski hiši, last Plohla, do stanovanjske hiše, last Sitarja, oziroma do Župančičeve ulice se imenuje Aškerčeva ulica.
31.	člen
Za Lončaričem se imenuje Tavčarjeva ulica.
32.	člen
Odcep ceste od Ulice bratov Berglez pri stanovanjski hiši, last Fludernika (Kovač), mimo novih blokov do Lackove ulice se imenuje Tomšičeva ulica.
33.	člen
Ulica, ki teče za Topolnikom vzporedno z Ulico bratov Berglez, se imenuje Žlandrova ulica.
34.	člen
Odcep ceste od Ptujske ceste za gasilskim domom do železniške proge se imenuje Ulica Sagadinovih.
35.	člen
Odcep ceste od ^Prežihove ulice do Prešernove ulice se imenuje Mladinska ulica.
36.	člen
Odcep ceste od Sarhove ulice do železniške proge se imenuje Gregorčičeva ulica.
37.	člen
Odcep ceste od Sarhove ulice se imenuje Murnova ulica.
38.	člen
Ulica, ki teče vzporedno z Murnovo ulico, se imenuje Kettejeva ulica.
39.	člen
Odcep ceste od Sarhove ulice proti železniški progi se . imenuje Vodnikova ulica.
40.	člen
Odcep ceste od Ptujske ceste do Zupančičeve ulice se imenuje Slovenska ulica.
41.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-015-3/85
Slovenska Bistrica, dne 18. septembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
1447.
Na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 18. septembra 1985 na 36. seji zbora združenega dela in 35. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
OBLOK
o imenovanju ulic v naselju Zg. Polskava
in del Gahernika
1.	člen
Glavna cestna magistrala, ki poteka skozi vaško
središče od vrha Polskavskega hriba do gostišča Golob, se imenuje Mariborska uKca.
2.	člen
Odcep lokalne ceste od Mariborske ulice na vrhu
Polskavskega hriba do stanovanjske hiše, last Škerjanca, oziroma meja k. o. Gabernik se imenuje Ga-berniška ulica.
3.	Sen
Odcep ceste proti Pokošam in vzporedno z Mariborsko ulico po hribu navzdol se imenuje Javerniška
ulica.
4.	Sen
Odcep ceste pri hiši »Cestar« (Ferlič), mimo kapele, Terčičev in Stranjšakov do Partizanske ulice se imenuje Ulica Pohorskega odreda.
5.	člen
Odcep ceste iz Ulice Pohorskega odreda mimo Klajderiča na eni in Albrehta na drugi strani do 8ar-hove ulice se imenuje Zupančičeva ulica.
6.	člen
Odcep ceste iz magistrale pri lipi mimo Robiča, do Terčiča oziroma do Ulice Pohorskega odreda se imenuje Čarhova ulica.
7.	člen
Odcep ceste iz Sarhove ulice mimo Greganoviča,
Vuliča, Matjašiča do Bračičeve ulice se imenuje Cankarjeva ulica.
8.	člen
Odcep ceste iz Šarhove ulice mimo Zalokarja, Bo-gatičev do Partizanske ulice se imenuje Bračičeva ulica.
9.	člen
Odcep ceste iz Mariborske ulice do tovarne EKO se imenuje Zidanškova ulica.
10.	člen
Odcep ceste iz -Zidanškove ulice, ki poteka vzporedno proti tovarni EKO, se imenuje Vodovnikova ulica.
11.	člen
Od mosta, mimo gasilskega doma do gostišča Kalan oziroma meje s k. o, Ogljenšak poteka Partizanska ulica.
12.	člen
Odcep ceste iz Mariborske ulice mimo trgovine, prodajalne KZ in Kustecev se imenuje Jurčičeva ulica.
13.	člen
Odcep ceste iz Mariborske ulice mimo stavbe KUD do meje k. o. Ogljenšak se imenuje Mladinska ulica.
14.	člen
Iz Mladinske ulice mimo šole, vrtca do Frešarjev poteka Svetozarevska ulica.
15.	člen
Odcep ceste od Mladinske ulice mimo Kelharjev do Emiha se imenuje Prešernova ulica.
16.	člen
Od meje s k. o. Ogljenšak mimo Babnikov do
Veraničev oziroma Vinogradniške ulice poteka Ser-
17.	Sen
.Odcep ceste iz Mariborske ulice proti Rakušu, ki
poteka do meje s k. o. Bukovec, se imenuje Vinogradniška utica.
18.	Sen
Odcep ceste iz Vinogradniške ulice pri stanovanjski
hiti, last Cebeta, poteka v dveh krakih do meje k. o. Bukovec in se imenuje Kajuhova ulica.
19.	člen
Odcep ceste iz Kajuhove ulice proti Ulici Pohorskega bataljona in drugi krak proti Ostrmanu in vzporedno s Kajuhovo ulico se imenuje Vošnjakova ulica.
20.	Sen
Odcep ceste iz Mariborske ulice pri avtobusnem postajališču Golob, mimo Potočnikov, Mlakarjev, Zav-cev do Rakuša oziroma Vinogradniške ulice se imenuje Ulica Pohorskega bataljona.
21.	Sen
Odcep iz ulice Pohorskega bataljona mimo Holnt-hanerja v obliki črke S do Vintarjeve ulice se imenuje Bevkova ulica.
22.	člen
Odcep ceste iz Ulice Pohorskega bataljona pri Novaku, ki še konča na križišču z Bevkovo ulico, se imenuje Vinterjeva ulica.
23.	člen
Odcep ceste iz Vinterjeve ulice do Hribarjeve se
imenuje Finžgarjeva ulica.
24.	člen
Iz Mariborske ulice mimo stanovanjske hiše, last Srečka Ogrizka, do Finžgarjeve ulice poteka Hribarjeva ulica.
25.	člen
Od stare šole proti meji k. o. Bukovec, oziroma gostišču Golob poteka Levarska ulica.
26.	člen
Odcep ceste iz Levarske ulice mimo Petroviča in Bratesa se imenuje Lampretova ulica'.
27.	člen
Odcep ulice iz Levarske ulice mimo Peka in Sla-tenška se imenuje Trubarjeva ulica.
28.	člen
Odcep ceste iz Mariborske ulice mimo stare šole do meje s k. o. Sp. Polskava se imenuje Šolska ulica.
29.	Sen
Odcep ceste iz Šolske ulice do Fišerja se imenuje Kanclerjeva ulica.
30.	člen
Na križišču Ulice Pohorskega odreda in Šarhove ulice se odcepi krak proti Ješovniku in od tam proti Ulici Pohorskega odreda. Ta krak se imenuje Grom-berška ulica.
31.	člen
Od meje k. o. Gabernik pri Cestarju (Ferliču) do stanovanjske hiše, last Goričana, poteka Gubčeva ulica.
32.	člen
Odcep ceste od Gubčeve ulice do Pohorske ulice se imenuje Prežihova ulica.
33.	člen
Odcep ceste iz Mariborske ulice poteka mimo
Gajška do Frima in se imenuje Gregorčičeva ulica.
34.	člen
Iz Mariborske ulice se odcepi cesta pri mesnici
Hojnik in poteka do Peršuha ter se imenuje Aškerčeva ulica.
35.	člen
Pri Obrovniku se odcepi cesta, ki poteka do križišča z Gubčevo ulico, in se imenuje Pohorska ulica.
36.	člen
Odcep ceste iz Mariborske ulice pri Keršiču se imenuje Kettejeva ulica.
37.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
$t. 1/1-015-2/85
Slovenska Bistrica, dne 18. septembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1448.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. septembra 1985 sprejela
ODLOK
e dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Center« v Šentjurju
1.	člen
Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske »Center« v Šentjurju (Uradni list SRS, št. 26/73) se dopolni po dokumentaciji št. Š-44/85, ki jo je'izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur v mesecu maju 1985.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
št. 350-7/85-1
Šentjur pri Celju, dne 25. septembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez 1. r.
1449.
Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 179. člena statuta občine Šentjur pri Gelju (Uradni list SRS, št. 19/82)
je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora
združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. septembra 1985 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L čbaa
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovni ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se v občini Šentjur pri Celju ustanovi sklad stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom ter z njegovim statutom.
Sklad se vpiše v sodni register.
3.	člen
Sklad opravlja naslednje naloge:
1.	financira stavbna zemljišča, ki jih pridobiva občina v družbeno lastnino ali, ki se prenašajo na občino od drugih družbenih pravnih oseb;
2.	organizira in financira urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na dri/gih 'območjih, namenjenih za kompleksno graditev;
3.	opravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi
za pridobivanje In urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi skladno s svojim finančnim načrtom;
4.	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine.
Naloge iz prejšnjega odstavka opravlja sklad po svojih organih in strokovni službi.
4.	člen
Sredstva sklada so:
1.	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
2.	denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem;
3.	denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča;
4.	druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se vodijo na računu sklada.
5.	člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določi njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada in potrdi občinska skupščina.
n.	IME IN SEDEŽ SKLADA
6.	člen
Sklad nastopa v prvem prometu in nasproti tretjim osebam z imenom:
Sklad stavbnih zemljišč občine Šentjur pri Celju. Sedež sklada je: Titov trg 10, Šentjur pri Celju.
III.	PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE
SKLADA
7.	člen
Sklad upravlja upravni odbor.
Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika sklada.
Predsednik upravnega odbora sklada v okviru pooblastil, kot jih določa ta odlok in statut sklada, sklepa pogodbe in podpisuje za sklad, razen v zadevah administrativno-tehničnega in finančno računovodskega poslovanja.
Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepov upravnega odbora, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega odbora le na podlagi odločitev komisije za oddajo stavbnega zemljišča sklada.
8.	člen
V zadevah administrativno-tehničnega in finan-čno-računovodskega poslovanja podpisuje za sklad funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in finančno-raču-novodska opravila, v zadevah finančno-računovod-skega poslovanja je sopodpisnik predsednik upravnega odbora sklada.
9.	člen
Predsednik upravnega odbora sklada in funkcionar upravnega organa lahko pooblastita v mejah svojih pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada.
IV.	ORGANIZACIJA SKLADA
10.	člen
Organi sklada so:
1.	upravni odbor sklada,
2.	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča,
3.	stalna ali začasna delovna telesa, ki se ustanovijo skladno s statutom sklada.
11.	člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada in odloča na svojih sejah o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja in delovanja sklada.
Pristojnosti in način dela upravnega odbora sklada ureja statut sklada.
12.	člen
Upravni odbor sklada ima predsednika, namestnika in pet članov.
Predsednika, namestnika predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih je več kot polovica iz vrst delegatov za zbor združenega dela.
Imenovanje predsednika, namestnika in članov upravnega odbora se izvede primerno postopku in na način, ki ga določa statut občine oziroma poslovnik občinske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela.
Predsednik, namestnik in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
13.	člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada.
Sestav komisije, postopek in način njenega imenovanja ureja statut sklada.
14.	člen
Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja v breme sredstev sklada občinski upravni organ pristojen za občo upravo. Finančno računovodska opravila pa opravlja za sklad strokovna služba IS SO in UO.
Obveznosti sklada do strokovnih služb, ki opravljajo administrativno-tehnična, finančno-računovod-ska in druga opravila za sklad, ureja sporazum, ki ga skleneta izvršni svet občinske skupščine in sklad.
V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi tudi obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za sklad, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
15.	člen
Posamezna strokovna dela, zlasti dela strokovno tehnične narave, ki so povezana ž dejavnostjo sklada, sklad odda s pogodbo organizaciji združenega dela.
V.	PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE NALOG SKLADA
16.	člen
Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
17.	člen
Na podlagi programa nalog iz prejšnjega člena sprejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe.
18.	člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa občinska skupščina.
VI.	KONSTITUIRANJE SKLADA
19.	člen
Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada, s sprejetjem statuta in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnega organa v smislu 14. člena tega odloka.
Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet občinske skupščine s sklepom.	»
Na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka in tega odloka priglasi vpis sklada v sodni register funkcionar upravnega organa iz 14. člena tega odloka.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Z dnevom vpisa sklada v sodni register prenehajo z delom dosedanji pooblaščeni upravljale! s stavbnimi zemljišči (enota komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem).
Sredstva, pravice in obveznosti dosedanjih upravljal cev s stavbnimi zemljišči se prenesejo na sklad.
Prenos sredstev, pravic in obveznosti po prejšnjem odstavku se izvrši na podlagi zaključne bilance na dan prevzema; prenos je treba izvršiti v 30-dneh od dneva konstituiranja sklada; najpozneje pa na podlagi zaključne bilance z dne 31. 12. 1985.
21.	člen
Predloge za predsednika in člane upravnega odbora sklada ter predloge za notranjo organizacijo upravnega organa iz 14. člena tega odloka pripravijo pristojni organi občinske skupščine najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-76/85-1
Šentjur pri Celju, dne 25. septembra 1985.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r.
.	ŽALEC
1450.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 117. in 118. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št 5/80) 174. in 181. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80. 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. septembra 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi šolskega okoliša pri osnovni šoli »Slavko Šlander« Prebold in osnovni šoli "Vlado Bagat« Braslovče
1 člen
Šolski okoliš določen z odločbo o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Žalec z zakonom o osnovni šoli (Uradni vestnik Celje, št. 14/68) m odločbo o spremembi odločbe o uskladitvi aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Žalec z zakonom o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 19/73), se spremeni.
Šolski okoliš osnovme šole »Slavko Šlander« Prebold obsega naslednja naselja: Prebold, Laikova vas, Dolenja vas. Kaplja vas. Gornja vas, Marija Reka, Sešče, Matke, Trnava, Šentrupert, Orla vas, Zakl in Topovlje.
Šolski okoliš osnovne šole »Vlado Bagat« Braslovče obsega naslednja naselja: Braslovče, Rakovlje, Male Braslovče, Parižlje, Topovlje, Poljče, G11 nje, Kamenče, P od vrh, Spodnje Gorče, Zgornje Gorče, Preserje, od 5. razreda daje še naselja Letuš, Podgorje, Dobrovlje, Gomilsko, Smatevž in Grajska vas.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-1/35-2
Žalec, dne 25. septembra 1985.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
1451.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 16. člena odloka o geodetski služDi (Uradni Ust bRS, št. 23/76), 3. člena dogovora o določitvi proizvodov in storitev, katerih cene so v pristojnosti republike in v pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. -32/80) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 m 1/82) na seji dne 17. septembra 1985 sprejel
SKLEP
o cenah geodetskih storitev
1.	člen
Ta sklep določa cene geodetskih storitev, ki jih opravlja občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve poleg svoje redne dejavnosti.
2.	člen
Za geodetsko storitev, ki jo opravlja občinski upravni organ za geodetske zadeve se šteje:
—	parcelacija zemljišč
—	parcelacija na podlagi prostorsko izvedbenega akta
—	ekspropriacija dolžinskega objekta
—	prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra
—	ugotavljanje meje v mejnem ugotovitvenem postopku
—	izdelava geodetskega načrta za potrebe lokacijske dokumentacije in posnetek novozgrajene stavbe ali objekta
—	zakoličba stavbe ali objekta
3.	člen
Cena geodetske storitve iz 2. člena tega sklepa
znaša:
din
1. Parcelacija
1.	navezava na geodetsko mrežo	2.000
2.	parcelacija
2.1.	parcelacija parcele velikosti do
0,3 ha na dva dela	9.000
2.2.	za vsak nadaljnji 0,3 ha	2.600
2.3.	za vsako dodatno novo parcelo	2.200
2.4.	parcelacija gozdne parcele — cena je povečana za 50 */•
2. Parcelacija na podlagi zazidalnega oziroma ureditvenega načrta
1.	navezava na geodetsko mrežo	2.000
2.	parcelacija za obod
2.1.	za vsakih 10 m meje oboda	1.800
2.2.	za vsako novo parcelo	2.200
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	navezava na geodetsko mrežo	2.000
2.	hektometer (100 m) eksproprlacije	13.000
4.	Prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra
1.	navezava na geodetsko mrežo	2.000
2.	določitev meje
2.1.	za grafično izmero za dve mejni točki 6.900
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	2.200
2.3.	za numerično izmero za dve mejni
točki	3.800
2.4.	za vsako nadaljnjo točko	1.500
2.5.	prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 0/#
а.	Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku
1.	navezava na geodetsko mrežo	2.000
2.	ugotovitev meje
2.1.	za dve mejni točki	5.300
2.2.	za vsako nadaljno mejno točko	1.50u
б.	Posnetek za lokacijsko dokumentacijo ali posnetek novozgrajene stavbe ali objekta
1.	do 0,5 ha	6.800
2.	za vsakih nadaljnih 0,25 ha	2.200
7.	Zakoličba stavbe ali objekta
1.	stanovanjske stavbe ali garaže	3.800
2.	industrijske zgradbe — po dejansko porabljenem času
Za dela, ki jih ni mogoče obračunavati po 1. do 7. točki tega člena, znaša cena za uro opravljenega
geodetskega delat
—	za terensko geodetsko delo ura po	800
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	720
—	za risarsko geodetsko delo ura po	720
—	za tigurantsko delo ura po	450
4.	člen
Materialne in potne stroške zaračunava organ iz 1. člena tega sklepa posebej po dejanski porabi materiala in v skladu s predpisi o obračunavanju potnih stroškov.
5.	člen
Dohodki geodetskih storitev iz 2. in 3. člena tega sklepa so prihodki proračuna občine Žalec in so namenjeni za urejanje in modernizacijo geodetske dejavnosti v občini.
6.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o cenah geodetskih storitev (Uradni list SRS, št. 1/85).
7.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 0-72/1-85
Žalec, dne 17. septembra 1985.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Žalec
Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r.
vseniNA
SKUPŠČINA SB SLOVENIJE
Stota
MSL Pestoma StaHtočine SecteMetMm repeblHte Sto-
vetiije (prečHAeoo besedile)	1737
PBKDSKDSTVO SOeiAU6T*CW*
setev****
tene. Odtok o »amtlesetrt ttsepiirih eeufc	m*
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1433.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz useo-negu dohodka in s topen,] prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih m samoupravnih interesnih skupnostih na podroCju družbenih dejavnosti za
leto 1983	178»
1434.	Sklep o ugotovitvi poprečnega obračunanega mesečnega osebnega doholka na dalavca po podskupinah v SR Sloveniji za ubdobje januai -junij 1985 1783
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI L<f'ORGANIZACIJE
1435.	Spremembe in dopolnitve statuta Zveze skupnosti
za zaposlovanje SR Slovenije	' 1788
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1436.	Odredba o pristojbinah za veterjtiarsko-sanitarne
preglede in dovoljenja v občini Kamnik	1790
1437.	Sklep Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik	1791
1438.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Laško za leto 1985 '	1791
1439.	Sklep o razgrnitvi osnutkov	(Laško)	1792
1440.	Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje pris-
pevkov za obrambo pred točo v osrednji Sloveniji (Ljubljana Bežigrad)	1792
1441.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva sa-
moupravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji Dopisna delavska univerza Univerzam
(Ljubljana Bežigrad)	1793
1412. Odlok o razglasitvi 14 objektov za etnološki spomenik (Ljubljane Šiška)	1795
1443.	Sklep o soglasju k statuta Občinske skupnosti
socialnega varstva Ljubljana Šiška	1797
1444.	Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec	1797
1445.	Odredba o določitvi cen komunalnih storitev v občini Slovenske Konjice	-	1798
1446.	Odlok o imenovanju ulic v naselju Pragersko In
Gaj (Slovenska Bistrica)	1793
1447.	Odlok o imenovanju ulic v naselju Zg. Polskava in
del Gabernika (Slovenska Bistrica)	1799
1448.	Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske
soseske »Center- v Šentjurju pri Celju	1801
1449.	Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Šentjur pri Celju)	1801
1450.	Odlok o spremembi šolskega okoliša pri osnovni
šoli »Slavko Šlander-* Prebold in osnovni šoli »Vlado Bagat- Braslovče (Žalec)	1803
14*4. Sklep e cenah geodetskih storitev (Žalec)	1*3
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter J uren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din, Inozemstvo 3500 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379'Vtl - Telefon direktor uredništvo, se kretar, šel računovodstva 224 323. prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211814 — Žiro račun 50100 603-40323 — oproščer-
pnniftlta davka po mnenju Kepuhttokegu komiteja za Informiranje št. 421-1/72