UT P* pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13,- „ «ehrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,- „ «»« . . 6 „ - „ mesec „ 1 . 70 „ Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naroinino in Inserata sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne viatej«, nefrankovana pisma ae vsprejemajo. Uredništvo je v Seiae- ciskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 54. V Ljubljani, v sredo 7. marca 1900. Letnik XXVIII. Doklej še -? To pa je res že preveč! Kaj bo a slovenskim narodom, če bo javna morala tako rapidno propadala ! Pol Ljubljane je verovalo — »Slov. Narodu«, ko je raznesel nesramno laž o »papeževi kletvi !« Tako bedasta laž, t tako nesramna podlost, pa veruje jo prestolnica slovenska ! To je mogoče le o grozni neumnosti in moralni propalosti »Narodovih« bravcev ! In »Slov. Narod« zares kar š p e k u 1 i ra na tako neumnost in propalost! Dokazali smo mu, da je lagal, nesramno, zlobno in vedoma lagal! Pred nami leži S t e r n e , tisti frivolni cinik, ki je podvrgel umazani nagrabek rimski cerkvi, a za njim ogrski jud Piju IX. in slovenski Malovrh Leonu XIII.! Kljub temu se drzne »Narod« še vedno vztrajati pri svoji podli laži ! Le z nesramnostjo jo Se pritrdil. Ko bi to ne bilo res, tako piše, bi gotovo o f i c i j e 1 n i krogi, nunciji, rimska kurija, papež bili kaj odgovorili, a molče! Tako torej ? Tako daleč smo ? Kadar se bo kak poljski jud, kak Penižek, kak slovenski liberalni Filaks izmislil kako podlo laž zoper katoliško cerkev, tedaj bo vedno moral odgovarjati — papsž! ? Zoper »Narodove« kutnogorske epistole, kjer liberalen Jjnsun zasmehuje papeža, blati brezmadežno spočetje, razglašeno od Pija IX. itd. itd. . . . se bo torej moral braniti sam papež ?! b a m Leon XIII. ?! Sivolasi starček, ki vlada vesoljno cerkev, ta naj sam odgovarjana liberalne laži »Slovenskega Naroda«? O brezvestna nesramnost I L e r k e v sama naj se spušča na umazano torišče liberalnih časnikarjev? Če ti ljudje, ki so zmožni zapisati v »Slov. Narodu" take reči, niso »brezvestni, hudičevi časnikarji«, potem ne vemo, kaj je »Narodov« podlistkar mislil . pod tem imenom, ko je pisal 1. 1884. o najetih, lažnjivih, brezvestnih, hudičevih časnikarjih ! Z nesramnostjo »Narodovo« se more meriti le še stupidna nevednost! Znana je vsem Taxilova afera. Kaj ima ž njo opraviti papež ? Prav nič! Ali je morda papež s kako encikliko potrdil spreobrnenje Taxilovo, ali je odobril njegove nauke? Nikdar! »A papež je] verjel, da se je " Taxil res spreobrnil!« Mogoče da, mogoče ne. Recimo, da je verjel! Kaj zato? Kaj sledi odtod proti njegovi nezmotljivosti? Kdaj je trdila katoliška cerkev, da jo papež vedno nezmotljiv, tudi v privatnih stvareh, v osebnih sodbah in mislih? Kdaj je trdila cerkev, da papež gleda v srca? da nezmotljivo more ločiti hinavca in licemerca od skesanega konvertita ? Naj pove »Narod«, kdaj? In vendar se kljub temu »Narod« zopet že v drugo, tretje, norčuje iz papeževe nezmotljivosti! Ali ni to m o n s t r o z n a nevednost? Katekizma se pojdite učit z otroki samosrajčniki, potem še le govorite o katoliški cerkvi! Toda nevednost? Če kak jud kvasi take neumnosti o cerkvi, je verjetno, da jih kvasi iz nevednosti. P e n i ž k i so le še tako nesramni kakor nevedni! Toda da bi izmed s 1 o-venske inteligence kdo bil tako neumen in zabit? Tega ne moremo verjeti, tudi ne o Tavčarju in Malovrhu! »Slovenski Narod« nosi na čelu pečat infernalne zlobe! Le ta je zmožna tako pisati, tako zasmehovati vse, kar je slovenskemu ljudstvu dragega in svetega! Le infernalna zloba, ki jo pogazila v sebi vse, vse zamorila s frivolnim cinizmom, le ta je zmožna tudi drugim ognusiti vse! Zato pa še enkrat kličemo slovenskemu ljudstvu: Doklej še? Doklej bodo pošteni, resnobni možje še prenašali to sramoto, da bi v njih kraj, njih vas zahajal tak 1 i s t, ki se roga vsemu, kar je še svetega? Doklej bodo še pošteni in resnobni možje hodili k njim v hišo, ki jim je «Narod« evangelij? Doklej še bodo poslušali take ljudi? Kdor ima »Slovenski Narod« na mizi, kdor ga bere, brani in širi, s tem nobene zveze! Komurje dražji »Narod« kakor Kristus, katoliška cerkev, papež in škofje, ta ni vreden vašega prijateljstva! — Svoji k s v o j i m I Slovenske tožbe. (Govor posl. dr. Gregoreca.) V debati o vladnem programu je od slovenskih poslancev dne 2. sušca prišel na vrsto dr. Gregorec. Njegov govor se glasi: Visoka zbornica! Po tem živahnem in zanimivem govoru (dr. Stranskega) je težko nadaljevati debato. Vendar hočem kratko govoriti po svoji moči in vesti. Gospodarski del v programu nove vlade ugaja vsem strankam. Želeti pa je, da se tudi uresniči in ne ostane prazna obljuba. V upravi obljubuje nova vlada nepristransko poslovanje, ker pravi, da stoji nad strankami. To je toliko res, ker noben minister ni poslanec. Vendar pa imajo večje stranke svoje zaupnike v kabinetu. Poljaki in Čehi imajo svoja zaupnika, ki moreta vsak svoj narod braniti proti krivicam. V tem srečnem položaju mi Jugoslovani nismo bili in sedaj nismo. Nad 30 let že imamo ustavo. Izrabilo se je že mnogo ministerstev in ministrov, toda Jugoslovana še ni bilo med ministri. V Avstriji, Ogerski, Bosni in Hercegovini je okoli 6,300.000 Jugoslovanov, ki imajo svoje sorodnike na ostalem Balkanu. Ti so po svoji legi med italijanskim in balkanskim polotokom velikega pomena za našo državo. Toda, gospoda moja, kako počenjajo ž njimi. Z žalostjo moramo reči, da se čutimo tujce na svoji zemlji. (Čujte!) Ko je bil mažarski general Szapary te-pen, imela sta hrvaški general Filipovič in Srb Jovanovič za Avstrijo osvojiti Bosno in Hercegovino; toda upravljati teh dežel nista smela. Umakniti sla se morala Nemcem in Mažarom. Povsod nas porabijo, v armadi in pri davkih, toda ministerski sedeži so nam zaprti. To pa ima slabe posledice za nas in za vlado. Mi nimamo zagovornika proti birokraciji. Ko bi imeli svojega ministra, ne bila bi mogoča imenovanja takih uradnikov, kakor se je to v zadnjem času zgodilo. Pa tudi za vlado to ni dobro, ker se ne more dobro poučiti o naših razmerah, željah in zahtevah. Vlada se mora vedno zanašati le na poročila birokracije. In kdo so ti bi-rokratje ? To so pri nas vsaj na višjih mestih skoraj sami naši nasprotniki, ljudje, ki nas ne poznajo, o nas nočejo slišati, ki o nas sodijo s predsodki, in ki mislijo, da izvršujejo velika dela, ako duše jugoslovansko gibanje. Ti birokrati so naši najhujši nasprotniki v narodnem oziru. Zato pa se na jugu dogajajo neverojetne stvari. Tako so bili v Trstu trije ces. namestniki. Ti so dosegli, da nekaj tisoč Italijanov gospoduje v vsem Primorju nad slovansko večino. Iz hvaležnosti so minolo leto Italijani z največjim sijajem vsprejeli M. Gari-baldija in avstrijski Lloyd mu je dal na razpolago svoj parnik. V Istri je okoli 20.000 hrvaških otrok brez vsacega pouka, a z avstrijskim denarjem podpirajo italijanske šole v Turčiji in Albaniji. Kranjski Slovenci so se dolgo borili z birokracijo, predno so dobili večino v dež. zboru. Tudi uprava stolnega mesta Ljubljane je v slovenskih rokah. Toda v Ljubljani ni še trga Bismarcku na čast. (Klic: To se more še zgoditi.) V Ljubljani ne, dokler je Slovenec župan. L. 1859 so bili v vojnem ministerstvu na Dunaju v velikem strahu, da bi Garibaldi s svojimi četami udri v Dalmacijo in na Ogersko ter provzročil vstajo. In kaj so storili ? Poslali so v Dalmacijo generala Rodiča, prvega ces. namestnika jugoslovanske krvi. In ta je jugoslovanski večini v deželi pridobil veljavo in v kratkih letih so zginili Italijani. Danes bi Garibaldi ne našel v Dalmaciji Italijanov za vstajo. Danes se mnogo govori in piše o velikih koristih, katere naj Avstrija brani na Balkanu. Država se tudi trudi, da bi si pridobila zaupanje slovanskih rodov na Balkanu. A to se ne zgodi, da bi Avstrija res pridobila simpatije balkanskih Slovanov, dokler zatira doma svoje Jugoslovane. Vlada tudi naglaša, da je rešitev narodnega vprašanja njena sveta dolžnost. V ta namen jo sklicala k obravnavam zaupnike obeh strank. Ali se to posreči, tega ne vem. A to se nam Jugoslovanom čudno zdi, da si je vlada izbrala dve deželi za spravo, koder so Nemci v manjšini. O deželah pa, koder so Slovani v manjšini, vlada molči. (Tako je!J Celo Šlezijo je vlada izločila. In vendar je znana stvar, da Slovane v Sleziji, posebno pa Slovence na Koroškem in Štajerskem mnogo bolj zatirajo, nego nemške manjšine na Češkem in Moravskcm. Nemška manjšina na Moravskem ima večino v dež. zboru ter gospodari z dež. financami in v šolah. Ko so Nemci še imeli večino v češkem dež. zboru, so gotovo tudi zd-se skrbeli. Ko pa so Čehi dobili večino, so vseučilišče prepustili Nemcem, razdelili dež. kulturni svet in dež. šolski svet; in tako imajo Nemci na Češkem glede šolstva že svojo avtonomijo, bedaj Nemci zahtevajo še razdelitev okrajev po jezikovnih mejah in varstvo svojih nemških šol v čeških krajih. Kako vse drugače se godi slovenskima manjšinama na Koroškem in Štajarskem! Tu prebiva nad pol milijona Slovencev, ki nosijo vsa bremena s svojimi nemškimi so-deželani; toda odtegujejo jim vsa kulturna sredstva. Dočim slovenska večina na Kranjskem 4% nemškega prebivalstva dovoli vsako pravično stvar, odreka nemška večina na Koroškem in Štajarskem nam Slovencem najpotrebnejše stvari (Tako je!), celo IjtnLke šole. (Baron llackelberg: Saj ljudje sami za- htevajo nemške šole! — Klici: To so izdajalci!) Leta in leta leže prošnje za slovenske šole, a odgovora le ni. Tudi na pritožbe mi-nisterstvo ne odgovarja, da Slovencem zapira vrata do upravnega sodišča. Slovenski šoli v Velikovcu niso dali pravice javnosti, a nemški »schulverein« sme brez vseh ovir ustanavljati nemške šole na Štajarskem, Koroškem in Kranjskem. Če kje, je ravno na Koroškem in Štajarskem treba braniti slovensko manjšino proti silovitosti germanizacije. Vlada je obljubila, da bode svoj čas predložila nasvete glede jezikovnega vprašanja. Jaz upam, da bode vlada te načrte predložila državnemu zboru. V prvi vrsti pa je treba zakona v varstvo narodnih manjšin. V ta namen jo »Slovanska krščansko - narodna zveza« dne 16. grudna m. 1. predložila dotičen načrt zakona. Ta načrt je tiskan in tako splošen, da se more prikrojiti za vsako deželo. Ako ta predlog pride v obravnavo, bomo Slovenci pazljivi učenci Nemcev na Češkem. Kar Nemci zahtevajo za-se, to je menda pravično in potrebno tudi za nas. (Tako je!) Zahtevali bomo: 1 V slovenskih krajih na Koroškem in Štajarskem mora slovenski jezik v šoli, uradu in javnem življenju biti popolnoma ravno-praven z nemškim. 2. Pri deželnih vladah v Celovcu in Gradcu se morata ustanoviti slovenska oddelka, ali pa v Mariboru poseben oddelek ces. namestništva za Spodnji Šiajar. 3. Na mesto kmetij.-ske družbe zahtevamo dež. kulturni svet z nemškim in slovenskim oddelkom. 4. Za slovenske sodne okraje na Koroškem in Štajarskem zahtevamo nadsodišče v Ljubljani. 5. Za Slovence na Koroškem in Štajarskem zahtevamo slovenske ljudske šole. V ta namen naj se razdeli dež. šol. svet v dva oddelka s posebnimi deželnimi in okrajnimi šol. nadzorniki. Dalje želimo zakonitih določeb za šole manjšin, slovensko vseučilišče v Ljubljani, premembo dež. reda in dež volilnega reda. (Posl. Resel: Da se no vpelje splošna, direktna in tajna volilna pravica!) Malo potr-pite, g. kolega! Kaj pa naj se zgodi, ako zbornica ne sklene jezikovnega zakona za vso državo? Ponesrečil se je potem zadnji poskus. Razmere se ne bodo zboljšale, ako vlada razpusti državni zbor in razpišo nove volitve na podlagi sedanjega volilnega reda, ker pridejo v zbornico še radikalnejši življi. Bilo bi najbolje, da se ustava vsaj nekoliko predrugači, kakor je to že pred 25 leti nasvetoval priznani nemskoliberalni vodja, dr. Ilechbauer. V gonposko zbornico naj se odpošljejo tudi odposlanci dež. zborov. Za poslansko zbornico pa naj se vpelje splošna, direktna in tajna volilna pravica. (Dobro!) Tako bi bilo morda najbolje, kakor kaže vzgled v Nemčiji. Mislim, da bi taka poslanska zbornica preje rešila jezikovno vprašanje in se potem lotila važnih in nujnih gospodarskih ter socijalno političnih vprašanj. Tako bi se Avstrija pomladila in pre-rodila iu bi mogla klicati svojim sovražnikom : Austria erit in orbe ultima! (Živahna pohvala.) Politični pregled. V Ljubljani, 7. marca. Podpredsednik Lupul se je udnl želji desniških zastopnikov in pa tudi vladi, kateri je bilo mnogo na tem, da se čim preje reši za desnico in potem za parlament nevarna kriza. Na rosna pripovarjanja tudi od strani ministerskega predsednika Koer-berja je posl. Lupul resigniral na mesto drugega podpredsednika tpr prepustil to mesto bržkone kandidatu Cehov in Jugoslovanov, posl. Začeku. Ta korak je bil povsem umesten, kajti posl. Lupul zastopa le peščico bukovinskih poslancev, katerih pa večinoma ni v zbornici, mejtem ko večje parlamentarne skupine nimajo v predsedstvu nobenega zastopnika. Marsikdo se po pravici čudi, kako je prišla parlamentarna večina do tega kandidata v predsedstvu, ko je imela na razpolago dovolj sposobnih mož večjih parlamentarnih strank. Posl. Lupul bo odškodovan za svojo požrtovalnost s kako primerno službo, kakoršne si je želel po poročilih listov, in zadeva bo s tem defini-tivno rešena. Vojni odsek te dni marljivo razpravlja o vladni predlogi glede dovolitve vojaških novincev, toda čim bolj se mudi vladi, ker so vojaški nabori pred durmi, tem manj napreduje delo v odseku. Skoro v vsaki seji tega odseka je na dnevnem redu vprašanje o kršenju nevtralnosti v sedanji vojski od strani naše monarhije. Na razna vprašanja je odgovarjal včeraj domobranski minister grof \Velsersheimb. Rekel je mej drugim, da zadeva glede nakupovanja konj na Ogerskem ne spada v področje avstrijskega parlamenta, o naročilih pri Skodovi tovarni za topove vojna vprava ni poučena, 2000 sedel se je res »zamenjalo v interesu voj. uprave«. Tudi 5000 patron je poslala vojna uprava v Anglijo, a le zato, ker jih tovarna potrebuje pri naročenih topovih. Ministrova izjava je v marsičem zanimiva, posebno pa glede nakupa ogerskih konj. Pri tej seji sta se oglasila tudi slovenska poslanca Pogačnik in Pfeifer. Prvi je ponovil svoj znani predlog, v katerem se zahteva, naj se odpravi žrebanje pri naborih, ker je to v premnogih slučajih kvarljivo posebno za kmečko prebivalstvo. Posl. Pfeifer se je pa pritoževal nad porabo orožnikov za policijsko službo. V gospodskt zbornici so je pričela včeraj razprava o znani vladnji izjavi. Te vrste razprave sicer v tej zbornici niso navadne, ker se je o vladni politiki razpravljalo navadno pri proračunski razpravi. Ker pa letos ni na dnevnem redu ne proračuna, ne proračunskega provizorija, so se stranke v gospodski zbornici poslužile kar te prilike, da povedo svoje misli in želje. Govorilo se je kajpada o potrebi resnega dela v parlamentu ter o češko - nemški spravi. Resne opozicije od strani govornikov v gospodski zbornici se vladi ni treba bati. Pač pa so člani grof Tarnovski, Zoll in tovariši resno prijeli vlado v interpelaciji glede stroge preiskave v ženskem samostanu v Ketnyju, ki se je izvršila vkljub odločnemu protestu predstojništva na zahtevo žida Araten, ki je trdil, da je v tem samostanu zaprta njegova hči, kar se je pa seveda dognalo kot povsem neresnično. Vlada bo tukaj morala pojasniti to nečuveno židovsko predrznost. Čehi in armadni jezik. Češki »Radikalni Listy« poročajo, da so okrajni za stop v Karol. Dolu ter zastopa občin Pisek in Sobieslava sklenili, da ne bodo sprejemali nemških dopisov od vojaških oblastev. Ta sklep je dal povod poveljništvu 8. voja, da je izdalo povelje vsem polkovnim po-veljništvom na Češkem, v katerem se zapoveduje, naj se s temi tremi oblastvi ne občuje več direktno, marveč naj se v vsa kem potrebnem slučaju izposluje posredovanje okrajnega glavarstva. Kako si vojna uprava predstavlja to posredovanje, ni po-jasneno, misli se pa, da bodo dohajali nadalje vsi dopisi takim »neposlušnim« zasto-pom potom okrajnih glavarstev. S tem bodo ti zastopi vsekako nekaj dosegli, ker je pričakovati, da okrajna glavarstva ne bodo dopisovala v blaženi nemščini. Avstrija in nevtralnost v sedanji vojski. Vsi nemški listi, strogo oficijozne liste izvzemši, se v poslednjih dneh obširno pečajo z nakupom ogerskih konj v namene angleško-burske vojske. Najstrožje se obsoja prekršenje nevtralnosti v prilog Angliji. Pravijo, da se vrše v tem oziru resni dogovori mej zunanjim ministrom Goluchovskim in Szellom ter neki tudi že mej našo in pa nemško diplomacijo. V koliko so te vesti istinite, se sedaj še ne da kontrolirati, ve se le, da Kruppova tovarna ob času vojske ni smela odpošiljati novih topov. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. marca. 901etni jubilej sv. Očeta proslavi prihodnjo nedeljo »Slov. kršč. soc. zveza« na posebno sijajen način. V nedeljo zvečer ob 7. uri predstavljal bode dram. odsek »Zveze« prekrasno krščansko dramo v štirih dejanjih »Mlini pod zemljo ali zadnje ure paganstva v Rimu«. Slovenski pesnik je za to priliko zložil vnet prolog. Igri sledi pomembna ž va podoba. „Zvezin" tamburaški klub nastopi z novimi točkami. Sedeži po 1 gld. do 20 kr. se prodajajo od jutri naprej vsak dan dopoludne pri hišniku »Kat. Doma« in zvečer od 7. do 9. ure ter na večer predstave pri blagajni. Odbor „Zveze" se nadeja najmnogobrojnejše udeležbe, da tako velikemu socijalnemu papežu ob zadnjih nesramnih napadih slovenskih liberalcev pokažemo udanost in spoštovanje. »Papeževa kletev«. V sinočnjem pod -listku smo pojasnili, kdo si je izmislil to neumno kletev ter jo podvrgel katol. cerkvi. »Slovenski Narod« je seveda dosti nesramen in že naprej vpije, da nič ne prekliče, dokler rimska kurija sama ofici-jelno ne pošlje popravka. Leon XIII. sam naj menda popravlja »Narodove« laži na podlagi §1 9. : Tudi to »Narodovo« zahtevo smo dostojno osve-tili v današnjem članku. Omenimo le še to. Čudimo se zares slovenski inteligenci, kako more take buda-1 o s t i r e s n o v e r j e t i! Ali res velikemu tilozofu in diplomatu Leonu XIII. ne prisoja niti toliko takta, da Leon ni zmožen zapisati takih bedastih stvari, kakor mu jih podtika »Narod« ? Leon naj preklinja ljudi z izrazi, ki jih je zapisal »Narod« — naj se nam ne zameri, da jih zopet ponatisnemo, ker so tako značilni za nivo »Narodovega« poštenja — » rn i n g e n d o e t c a c a n d o «, »kadar bodo opravljali svoje naravne potrebe«!? Ali so res Slovenci tako neumni, da že takestvari verjamejo? »Narodova" umazana nesramnost. „Slov. Narod" je še vedno prepričan, „da papeževa kletev ni zlagana in izmišljena, nego je bila resnično izdana, to pa toliko bolj, pravi, ker smo v raznih listih (najbrž v „Arbeiter Zeitung" ?) čitali, da je ta kletev sestavljena po starodavni predpisani šabloni, katere se drži vsak papež, kadar koga prekolne". In to pišejo j u r i s t i v ,Narod" ? J u r i s t i, ki so študirali tudi cerkveno pravo, še nikedar niso brali formule zaekskomuni-k a c i j o ? Naj vendar pogledajo v kak „Pontilicale Romanu m", kjer je opisan ves obred in tudi formula za ekskomunikacijo ! In če pogledajo ,,Narod." juristi še v kak »leksikon", bodo našli, da sta obred in formula stara letos ravno t i s o č 1 e t! In našli bodo, da tudi pred tisoč leti, „v mračnem srednjem veku", ni bilo v formuli nič tistih neumnosti, nič o „mingendo in cacando", kakor jih „Narod" podtika — Leonu XIII.! Našli pa bodo tudi, da na primer Pij IX. niti s to formulo ni izobčil Viktorja Emanuela 1 Kaj naj torej rečemo o ljudeh, če resno sami verjamejo take budalosti ? Take potencirane neumnosti mi ne moremo pripisovati nikomur ! Tega, kar .Narod« piše, je zmožna le potencirana zloba! Zgražali so se nad »strašno papeževo kletvijo« pobožni klafarski hlapci pri »Narodu« . . . Kaj, in nad zlobnim podtikanjem take infamne laži milemu papežu Leonu XIII. naj se pa ne zgražaj vse, karkoli še čuti v sebi ono, čemur pravimo — vest?! Čakali so ! Več tednov so »Narodovci« nalašč čakali, predno so po čilutskih listih ponatisnili »papeževo kletev«, »misleč, da vendar izide izjava poklicanih 1 a k - torjev proti nji, da bodo tisti, ki vedo, če jo bila kletev izdana, to zanikali«. — O brezsramna nesramnost! Čakali so, to je res, o tem se je govorilo tudi po Ljubljani, toda zakaj? Da bi videli resnico? Nobenega očesa ni več pri »Narodu«, ki bi bilo še dostopno resnici 1 Čakali so zato, da bi starčku v Vatikanu pritisnili podlo zaušnico — za 9 0-letni god! Ali so to še ljudje?! . . . Prešernova slavnost na Dunaju. Dne 7. t. m. priredi slovansko dijaštvo na Dunaju povodom stoletnice Prešernovega rojstva pomembno slavnost, da tem potem tudi ono počasti prvega slovenskega pesnika. V ta namen se je sestavil poseben komite, v katerega so se vabili zastopniki raznovrstnih dunajskih slovanskih dijaških društev, le »Danica« ni dobila nobenega poziva za sodelovanje. Ne vemo, po čegavem"vplivu se je to zgodilo, pač pa moramo reči, da izvestni krogi ne morejo tudi ob takih prilikah opustiti svojega separatističnega stališča, da hočejo do-dedno utajiti slovenski značaj »Danice«. Ker se je pa društvo nazadnje vendar na slavnost samo vabilo, je to z ozirom na dejstvo, da se bo^e tu slavil naš pesnik Prešern, pripravljavnemu komiteju poslalo naslednjo izjavo: Zahvaljujoč se za poslana vabila javlja slov. kat. akad. društvo »Danica« slav. komiteju, da se kot slovensko akademično društvo udeleži Prešernove slavnosti, protestuje pa proti postopanju slav. komiteja, kateri je pri prireje-vanju te slavnosti »Danico« prezrl, dasi je slovansko, celo — slovensko društvo. Račun za Jeranovo dijaško mizo za mesec januvarij in februvarij : Dijakom za hrano v ljudski kuhinji za jan. 187 gld. 56 kr., za februvarij 169 gld. 81 kr., torej za oba meseca 357 gld. 37 kr. Za stanovanje, hrano po stanovanjih, za šolske in druge potrebe za januvarij 72 gld. 60 kr.. za februvarij 64 gld. 90 kr, torej 137 gld. 50kr.; vse skupaj je bilo plačati 484 gld. 87 kr. Dohodkov je bilo v tem času 390 gld. 80 kr. — Napredek podpiranih dijakov je bil ob pol leta prav dober, zato so oskrbništvo tudi zanaprej priporoča za podporo dijakov. Darovi naj se pošiljajo kanoniku Kalanu — V Ljubljani 7. marca 1900. — Oskrbništvo Je-ranove dijaške mize. Iz Novega mesta. Kdo je simuliral, ali cigan Simon Held ali gospod oficijelni dopisnik ljubljanskega uradnega lista? Na kateri strani je bil cinizem ? Novomeškemu dopisniku ljubljanskega uradnega lista v prevdarek. Znana je še notica ljubljanskega uradnega lista o Simonu Heldu, ko je kri pljuval in da se mu je v uradnem listu podtaknilo, da simulira. To notico iz Novega Mesta so ponatisnili tudi drugi listi, med njimi tudi »Slovenec«. Gospod c. kr. okrajni in sodnijski zdravnik dr. Vavpotič je že tedaj konštatiral, da je bil Held j etičen in dani simuliral, simuliral je torej gospod oficijelni dopisnik iz Novega Mesta. To je tudi natančno dokazala obdukcija trupla tega obešenca. Na kateri strani je cinizem? Ljubljanski uradni list je namreč v ponedeljek pisal, »da je Helda ci- j nizem še le zapustil, ko je nastopil zadnjo pot«, »da se je predrzno vedel« itd. Vsi, ki smo zadnji dan in zadnje ure s Heldom opraviti imeli, lahko spričujemo, da pri njem no more biti govora o cinizmu in tudi ne o predrznem vedenju ta čas Ali je znabiti to cinizem, če prosi gosli, misleč, da mu po postavi morajo zadnji dan take in jednake želje spolniti, in če se mu želja od strani jet-ničarjev in žandarjev ne spolnuje, se kaže nekoliko nevoljnega in žalostnega, dokler ga duhovnik ne potolaži? Ne, to ni cinizem, ker vsak ve, da cigan silno ljubi svoje gosli. Ali je znabiti to cinizem, če je miren, ali morda znabiti to, če tudi žandarjem pove, da hoče z mirno vestjo pot v večnost nastopiti? Ali je to cinizem, če zadnjo strašno noč skoraj nič ali le malo spi, pač pa je miren? Ali jo to cinizem, če moli, če se spove, če prejme presveto Rešnje Telo? Ali je znabiti to cinizem, če nastopi svojo zadnjo pot z zvezanimi rokami v spremstvu rabeljna, njegovih pomočnikov, jetničarjev, žandarjev in duhovnika, in če nekoliko plaš-ljivo in trepetajo si to spremstvo ogleda? Ne, to ni cinizem, pač pa jo cinizem tam, kjer se v takih resnih trenutkih pod takimi okoliščinami hoče cinizem videti, ali o njem govori ali pišo. Held se ni cinično vedel, ampak udal se je svoji usodi, ker mu j?/i sveta' vera dala tolažbo. Gospod oficijelf^ dopisnik! Krščanstvo imenuje tako ve denje ne cinizem, ampak mir vesti. Solze smo v Heldovih očeh tudi videli preje, ko ste jih Vi zagledali. Gotovo se je Vam zdelo sobotno poročilo o tej žalostni zadevi premalo pikantno in sto mislili, treba bo še nekaj časnikarskih »ocvirkov« dodati, da bo Heldova smrt bolj romantična. Ali bi znabiti raje videli, da bi bil Held trdovraten ostal in se ne spokoril? To menda vendar ne! Gospod oficijelni dopisnik! Užalostili ste novomeško duhovščino in Novomeščane, ki so za Ilelda molili, da bi se z Bogom spravil, in to ste storili s svojim nepremišljenim dodatkom. Malo več previdnosti bi bili tudi pričakovali od uredništva ljubljanskega uradnega lista, ki je vendar sobotno poročilo svojega dopisnika pred seboj imelo, iz katerega je bilo vendar razvidno, da pri Heldu zadnji dan in zadnje ure ni moglo biti govora o cinizmu in o predrznem vedenju. V Novem Mestu, dne 6. marca 1900. Dr. Elbert, inful. prošt in mestni župnik. Nadina Slavijanska je včeraj potegnila ljubljansko občinstvo za nos. Njen zbor ni došel v Ljubljano, ker se je ustavil v Mariboru. V Ljubljano je prišlo ruske pevce poslušat mnogo občinstva z dežele, seve zaman. — V Gradcu je Nadina Slav-ljanska priredila velik »škandal« za »vele nemško« mesto. Zbor je zapel tudi jedno slovensko pesem. Navzočni Slovenci so z burnim ploskom pozdravili slovensko pesem ruskih pevcev. V Kamni gorici se snuje ,,Delavsko bralno društvo" se sedežem v Kamni gorici in je pravila si. c. kr. dež. vlada dne 1.1, m. potrdila. Izgubljene reči. Uršula Mazi, šolska učenka, je izgubila srebrno uro, vredno 16 K. Ivan Ahlin izgubil je v Tivolskem drevoredu desetak. Adolf Kaiser izgubil je zlat ključek, vreden 16 K. V konkurz sta prišla tukajšnja trgovca Bilina in Kasch v Židovskih ulicah. Zagrizenec. Poročali smo, s kolikim veseljem so sprejeli Barkovljani novega slo-' venskega župnika. Tamošnji italijanski učitelj pa ni delil z ljudstvom tega veselja. Po šoli je zaprl vse tiste učence, ki so se udeležili župnikovega vsprejema. Konj splašil se je hlapcu Antonu Mlakarju dne 6. t. m. zvečer. Pustil je konja na Glincah pred Travnovo gostilno in postavil za varuha nekega dečka. Konj je dirjal po Tržaški cesti proti tobač. tov. ravno ob času, ko so šli delavci in delavke iz tovarne. Poskusilo je več delavcev konja vstaviti, a se jim ni posrečilo. Delavke, katerih je vse mrgolelo na cesti, so kar cvilile, več jih je skočilo tudi v jarek ob cesti. Šele pri tovarni dobil je delavec Verbič pogum, da se je prijel za kolesel, zlezel vanj; prijel za vajete in tako vstavil konja na Bleiweisovi cesti pri dež. vladi. 55.500 članov štejejo letos vsa ljubljanska društva. Trojčke je povila včeraj žena posestnika Grudna iz Spodnje Slivnice v ljub ljanskem okraju. Dva dečka, deklica in mati so zdravi. Zmrznil je v noči od 1. na 2. t. m. posestnik Jož. Težak iz Zgornje Slivnice, ko se je malo vinjen vračal domov. Ubil se je minulo soboto po noči kočar Jan. Ucman iz Vrha pri Šmihelu. Vračal se je vinjen iz kantine pri Gorjančevi tovarni ter z ozke steze padel v 6 m globok prepad, kjer so ga naslednji dan našli mrtvega. * * * Knez morilec. Ruski knez David Orestchin se je zaročil z mlado peterburško aristokratko. Da uredi svoje družbinske razmere, odpotoval je k bratu na rodni grad v Kavkaz. Dolgo ga ni bilo nazaj. Zadrževala ga je lepa žena bratova, katera je ž njim sklenila grešno zvezo. Zaročenka ni hotela dalje čakati in je odpotovala za knezom Davidom na Kavkaz. Tu je spoznala zaro-čencevo nezvestobo. Užaljena je hotela zapustiti grad. Takoj nato pa se je pričela širiti mej kavkaškimi aristokrati vest, da je mlada aristokratka odpotovala in da je ž njo pobegnil Davidov brat in zapustil lepo predlagal, da se postavi na obtožbo bivše ministerstvo Wittek. Dunaj, 7. marca. Vojni odsek je v današnji seji zaključil glavno razpravo in sklenil preiti v speoijalno debato. Dunaj, 7. marca. Vlada je izjavila, da ugodi v posameznih slučajih prošnjam po uirnah poškodovanih za podaljšanje obroka pri vplačevanju dol^a ali da v posebnih slučajih tudi del tega dolga zbriše. Dunaj, 7. marca. Govori se, da vlada predloži zbornici načrt zakona, po katerem se uvede 8 urni delavnik za rudarje. ijo ženo. Knez David je pridno širil te •t ii. Skoro je odpotoval tudi knez David, njim pa je šla žalostna bratova žena. riedaj so dobili mej listjem v grajskem gozdu človeško okostje. Vsled upravičenega suma so zasledovali pot kneza Davida in ga dobili v severni Rusiji z bratovo ženo. Žena »ranjkega« brata je skočila skozi okno, ko je čula, da ju bodo aretovali. Knez David je pripoznal, da je v navzočnosti bratove žene zaklal brata in svojo zaročenko in bratovega slugo. Oskrbnika bratovega je knez David zastrupil. Kneza morilca so odsodili samo na — lOletno prisilno delo v Sibiriji. Društva. (Občni zbor »Slovenskega planinskega društva) vršil se bode v sredo dne 14. t. m in ne v soboto dne 10. t. m. Preložili smo občni zbor radi tega na ta dan, kor ima v soboto benefico obče priljubljena umetnica gospa Polakova. Odbor. Izpred sodišča. Danes je stal dr. Tavčar pred porotniki i di nekega dopisa iz Vipave v »Slov. Na-du«, s katerim se je žalila čast č. g. vipavskega dekana Erjavca. Obravnava je razkrila, kako lahkomišljeno in zlobno se po »Narodu« krade čast tistim, ki ne trobijo v njegov rog. Sodišču je predsedoval sodri, svetnik g. Scdineditz, votanta sta bila sodna svetnika EIsner in Hauffen, zapisnikar Konrad Vodušek. Dr. Tavčar se je deloma zagovarjal sam, deloma mu je stal na strani kot zagovornik r. Kušar. C. g. dekan Erjavec je prišel ebno k obravnavi ter ga je zastopal dr. ousteršič. Na porotniški klopi so sedeli: Vilfan, trgovec v Tržiču, Pintbach, posestnik v Ratečah, trgovec Matijašič, Engelsberger, trgovec Tržiču, Rom, posestnik, Hinterlechner, čevljarski mojster, Ihl, trgovec, Pauer, pekovski mojster, Dragatin, prodajalec klavirjev, Tambornino in Bamberg iz Ljubljane in Čeme iz Kranjskegore. Predsednik je naznanil, da je ugovor 'r. Tavčarja proti obtožbi jvišje sodišče v -adcu odbilo uvaževaje, da je dr. Tavčar janje obstal, in določilo, da naj sodi po-rotniška klop, ako ima zasebni tožitelj uzrok soditi, da žaljenje meri nanj. Zapisnikar prečita naslednjo obtožbo: Dr. Ivan Tavčar je kot šef redakter v Ljubljani v »Narodni tiskarni« izhajajočega dnevnika »Slov. Narod« dal v št. 138 tega dnevnika z dne 19. junija 1899. natisniti dopis »Iz Vipave, 16. junija«, vsebujoč sle ! deči odstavek: »Konečno naj omenimo še par besedij v obrambo nemega, a zvestega Hrovatinovega sultana, ki noče klerikalcem dati, kako župan čuje nad ponočnim nrav-f .ostnim življenjem. Gospodje, to je zelo spolzka pot, v nevarnosti ste, da padete. Ko bi znalo vipavsko farovško zidovje govoriti, pripovedovalo bi nam zgovorno o stvareh, ki presezajo daleč vse to, kar si o bajno-razkošnih haremih turških .sultanov1 domi-šljujemo ; dogodki, ki se niso in se bržkone tudi ne bodo nikdar dogajali po samotnih hišah, kajti kaj tacega si more izmisliti sam hudič Bitra . . .! Pomislite malo nato, kaj > ljudie šepetajo o pritličju hiše, v kateri nastanjena naša katoliška posojilnica, in tako dalje. To je celo za liberalnega Hrovatinovega ,sultana' preveč!« ter tako zasebnega obtožitelja očitno in v natisnjenem delu, po znamenjih, ki se njemu prilegajo, ne pripovedovaje nikakih dogodkov, dolžil zaničljivih lastnostij in mislij in izročil javnemu zasramovanju; zakrivil je s tem pre-grešek zoper varnost časti po §§ 491 in 493 az. zak. ter naj se kaznuje po § 493 k. z. 1 Zasebni obdolžitelj predlaga, da se : 1. določi glavna razprava pred c. kr. deželnim kot porotnim sodiščem ljubljanskim, pristojnim po §§ 484, 466 k. p. r. in čl. VI. A. zak. z dne 23. maja 1873 štev. 119 d. z. in 2. da se pri glavni razpravi prečita in-kriminovani dopis iz Vipave z dne 16. junija in kaz. ekstrakt pred r. št. 12. Razlogi: Ljubljanski politični dnevnik »Slovenec« med črtami večkrat očital vipavskemu županu Ilrovatinu, da lazi po noči k neki ženski, pri kateri ostaja čez noč, medtem ko njegov mesarski pes, imenoma »sultan«, pred dotično hišo celo noč na straži leži. Kot nekak odgovor na to očitanje poslal je iz Vipave na uredništvo »Slov. Naroda« dopis, kateri sklepa z inkriminovanim odstavkom, ki sramoti življenje v vipavskem župnišču in je postavlja še na nižjo stopinjo nego vse kar se dogaja v javnih sramotnih hišah. Ta dopis se je predložil obtožencu kot glavnemu redakterju „Slov. Naroda«, da on odloči, se li sprejme ta dopis v list ali ne. Obtoženi je dopis revidiral in razžaljivi sklepni stavek namenoma pustil, češ, da se mu je videl dopis umesten, da so enkrat »sultanovanju« konec stori. Odredil je natis tega dopisa v »Slov. Nar.-, na kar ga je imenovani časnik v št. 138 z dne 19. junija 1899 v resnici priobčil. Obtoženi dr. Ivan Tavčar vse predsto-ječe izrecno priznava. Zanikuje le, da bi se sklepni odstavek obračal zoper osebo zasebnega obtožitelja, in se izgovarja, da se ta odstavek tiče dogodkov, ki so se baje vršili pred dekanovanjem zasebnega obtožitelja v vipavskem župnišču. Toda ta izgovor je prazen. Ce je obtoženec hotel opozarjati na dozdevne prejšnje dogodke v vipavskem župnišču, potem bi bil to lahko v članku povedal. Tega pa ni storil, temveč je dopis nameroma v taki obliki dal natisniti, da vsakdo, ki vzame listbrez predsodkav roko, uvidi, da se nanaša na čas vipavskega službovanja zasebnega obtožitelja in da se hoče iz os vete radi »Slovenčevih« proti županu Ilrovatinu naperjenih člankov, zasebnega obtožitelja pred svetom osramotiti. Zasebni obtožitelj je kot župnik in dekan hišni gospodar vipavskega župnišča, v kojem sam prebiva in za kojega dobro ime je odgovoren, in tej hiši se očita v inkriminovanem dopisu, da je slabša nego vsaka sramotna javna hiša ! Jasno je, da mora tako pisarenje javno sramotiti hišnega gospodarja, ga izročati javnemu zasmehovanj. Inkriminovani odstavek ne pripoveduje ničesar o preteklosti, marveč govori le o sedanjosti in še pristavlja : »Pomislite malo na to, kaj si ljudje šepetajo o pritličju hiše, v kateri je nastanjena naša katoliška posojilnica«. Posojilnica v vipavskem župnišču pa je nastanjena šele par let in se je sploh šele ustanovila za časa vipavskega službovanja zasebnega obtožitelja, ki je v vodstvu posojilnice glavna oseba. Objektivna sposobnost inkriminovanega odstavka, zasebnega obtožitelja kot gospodarja hiSe, ltoje nivo se postavlja še pod oni sramotne javne hiše, pred svetom osramotiti, je brezdvomna. Brez-dvomno je pa tudi, da je ta sramotilna ten denca obtožencu — ki je vendar omikan človek in še celo advokat! — takoj jasna bila. Saj to še v svojem zagovoru deloma sam potrjuje : To obojno pa popolnoma zadostuje za objektivni učinek in subjektivno krivdo. Obtožba je torej utemeljena. Dr. Tavčar izjavlja na to, da se ne čuti krivega. Dopis se mu je zdelo potrebno priobčiti, da vrne vipavski duhovščini napade v »Slovencu« in ji dati, kar ji gre. On je pregledal dopis in pregleduje »Narod«, kot predsednik »Narodne tiskarne« ter hoče skriti svoje »šefredakterstvo« »Slov. Naroda«. Glede nekdanjih razmer v vipavskem župnišču ponuja dokaz resnico in predlaga tajnost obravnave. Bil je mnenja, da se bode marsikaj govorilo o njegovem prijatelju Ilrovatinu. Sodišče sklene tajnost obravnave. Dr. Tavčar se opravičuje radi inkriminovanega dopisa s tem, da je sosebno »klerikalna stranka« brezobzirna ter se spušča na poštenega človeka, ki je njegov prijatelj ter se piše za Hrovatina. Tega reveža je »Slovenec« preganjal tako, da ga radi sultana še tožiti ni mogel. Tako kot Hrovatin stori vendar vsak mej nami. (! !) V obrambo Hrovatinovo je bil pisan dopis o vipavskem farovžu, ne pa fajmoštru, in dopis se ozira na preteklost. »Kaj bodo hodili gospodje na solnce, ko imajo maslo na glavi«, potem pa trdi, da na dekana Erjavca ni mislil, ter prične govoriti o razmerah v vipavskem župnišču v letih 1865 do 1874, ki so se tikale neduhovskih oseb. Dr. Šusteršič je hotel podati neko izjavo, a predsednik tega ni pustil, češ, da ima Se vedno besedo dr. Tavčar. Dr. Šu- steršič odločno odvrne, da ima pravico v vsakem hipu oddajati izjave, a predsednik mu ne ugodi ter tudi noče določiti o tem sklep sodišča, na kar si dr. Šusteršič pridrži pritožbo ničnosti. Dr. Tavčar nadaljuje na to svoje pripovedke, deloma resnične, deloma izmišljene, ter hoče nastopiti dokaz resnice, a niti z besedo ne more dokazati kaj nečastnega g. Erjavcu, kateremu nikakor ne more podtikati kaj tacega, kar je bilo zabeleženo v dopisu iz Vipave, ali pa da bi imel maslo na glavi. Dr. Šusteršič pravi, da dogodb iz let, ko dekana Erjavca m bilo v Vipavi, nihče ne taji, to ne spada k današnji obravnavi, in ker se bo govorilo pri dokazovanju resnice o tedanjih razmerah, o še živečih osebah, katerih ugled bi vsled tega utegnil trpeti, naj se dokazovanje onih dogodkov zavrne. Dr. Tavčar je na to odstopil od tega dokazovanja. Votant EIsner pravi dr. Tavčarju, če ni mislil na to, da se bode pri čitanju dopisa mislilo, da se namigava na sedanje razmere, ker se spodbija v dopisu sedanja fakta in tako oni, ki niso v Vipavi in katerim niso razmere znane, lahko mislijo, da meri očitanje na dekana Erjavca. Dr. Tavčar ostaja na svojem stališču, da ni mislil dekana Erjavca, če pa se sme od nasprotne strani streljati na liberalce, smejo ti streljati tudi nazaj, ter izjavlja, da je njegovo mnenje da so napadi v „Slov." prišli iz farovškili krogov, na kar konstatuje dr. Šusteršič, da je ravno radi tega sumni-čenja, o katerem pravi g. dekan Erjavec, da je brez podlage, ker duhovščina ni v zvezi z dopisi v „Slovencu", hotel dr. Tavčar sedanjim duhovnikom dati po glavi, s katero naj, kakor sam pravi „ne hodijo na solnce, ker imajo na njej puter". Dr. Šusteršič konstatuje, da je dr. Tavčar pri zaslišanjih v preiskavi dvakrat izjavil, da je šef-redakter „Slov. Naroda". Dr. Tavčar se je dr. Susteršiču udal ter je konečno pustil počivati na svojih ramah šefredakterstvo umazanega „ Naroda". Dr. Šusteršič je v svojem govoru podal najprej častno izjavo, da tožba proti dr. Tavčarju ni iz osvete ali osebnega sovraštva, ampak hudo žaljeni občespoštovani vipavski dekan, katerega časti dr. Tavčar ni mogel tekom obravnave niti pičice slabega očitati in ki je n e o m a d e ž e v a n a , zahteva zadoščenja svoji osebni in stanovski časti. Takoj umakne tožbo, ako dr. Tavčar v „Na-rodu" izjavi, da z dopisom ni mislil na se danjega dekana, a tega se dr. Tavčar brani storiti. „Slov. Narod" ne čitajo samo v Vipavi, ampak tudi drugod, kjer ne poznajo vipavskih razmer, in ker je napad pisan v prezensu, je vsak lahko mislil, da obsega očitanja sedanji duhovščini in sedanjih razmer. Naj bi napisal v dopisu, da so se nekdaj godile čudne reči, in dekan Erjavec bi ne tožil, a tega dr. Tavčar ni namenoma storil, da bi se smešila sedanja vipavska duhovščina oziroma gospodar župnišča, dekan Erjavec. Radi nedostajanja prostora moramo nadalnje utemeljevanje dr. Suster-šiča o krivdi dr. Tavčarja in opazke dr. Tavčarja ter dr. Kušarja, ki je trdil, da je „Naroda v nekem poznejšem dopisu kon-statiral, da je mislil na nekdanjo razmere, katerega dopisa pa seve ni predložil porotnikom, opustiti do jutri, povemo le še, da je dekan Erjavec prvotno tožil „Narodovega" odgovornega urednika, da je pa dr. Tavčar sam izjavil, da nosi za dopis odgovornost in da so porotniki (načelnik Engelsberger) dr. Tavčarja oprostili z 11 proti 1 glasu. Obravnava je pokazala, da je dekan Erjavec brezmadežno čist, ter je s tem on in vipavska duhovščina dobila sijajno zadoščenje. Telefonska in orzojavna poročila. Dunaj, 7. marca. (Državni zbor.) Predsednik naznani, da je Luptil odložil mesto druzega podpredsednika. — Pri volitvi prvega podpredsednika jc bilo oddanih 317 glasov. Prade je dobil 163 glasov, Zacek 92, Steiner 7, 52 glasovnic je bilo praznih. Ko se je Prade zahvalil, je bilo na desnici navzočih le malo poslancev. Zaceka so volili Cehi in Jugoslovani. Poljaki so oddali bele listka — Posl. Kaiser je nato Vojaka v Južni Afriki. Z oranjskega bojišča ni dosodaj še nikakih poročil o bojih mej nasprotnima si armadama. Vrše se še vedno priprave na obeh straneh. Iz Natala prihaja poročilo, da je odšel general Luka Maver s svojimi četami čez prelaz Van-Reenen v IIarrysmith in odtod po železnici v Bloemfontein, general Joubert je pa z ostalimi četami odrinil proti severu ter se nato združil z ostalimi oranjskimi, in transvalskimi Buri na oranjskih tleh. Prelaz Van Reenen čuva močna burska straža, poleg tega je 1500 Burov severno od Elands-laagte za reko Sunday, kjer zavzemaj j d< bro pozicijo. Iz najnovejših poročil je pa 'azvidno, da je še nekaj sto Burov blizu La Ijsmitha. 8 katerimi so se sprijeli deli W1 .love posadke v resnem boju ter se moral umakniti. Bullerjeva zmaga pri Lad umitim se kaže v vedno lepši luči. Francr južne železnice 3°/0 , > južne železnice 5°/,, , » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega > „ * & * Rudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudoltove srečke, 10 gld. Nakup ln prodaja ~>JO. vsakovrstnih državnih ptplrjev. sreik. denarjev itd. Xavaiove.nja za zgubt pri žrebanjih , pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Promeso za \sako žrebanje. K u I a t: t d a izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška druzSia J3 ii C L, Wnlizeile 10 in 13, Dunaj, 66 108- - Salmove srečke, 40 gld........172-50 95-90 St. Genois srečke, 40 gld........180-J 88 25 VValdsteinove srečke, 30 gld.......178't 69 50 Ljubljanske srečke.......... —•— Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 124-— 99 25 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 293' — 395 — Akcije tržaškega Lioyda. 500 gld.....78 — 340'— Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........26 60 43 — Splošna avstrijska stavbinska družba . , . 95-50 22.25 Montanska družba avstr. plau............260 50 13.25 Trboveljska premitfarska družba, 70 gld. . 326 -- 64 - Papirnih rubljev 100 ..................255-5 t amsaami Pojasnila ~3fJSk v vseli gospodarskih in flnančnih MvarsEs, potem o kursnih vrednostih vseb špekulacijskih vrednostnih papirjev iti vestni svftti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti AS." n ii 1 o o ii i 1« triu vni o. Izdajatelj: Or. Ivan Jsnežič. Odgovorni vrednik: Ivan Rakoveo. Tisk ^Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.