Pervi splošni hervaški učiteljski zbor v Zagrebu. (V zboru zapisoval Ljud. T o m š i č.) Vvod. 23. avgusta, kakor je bilo oznanjeno, začel se je v Zagrebu pervi splošni zbor hervaškib učiteljev. Privrelo je učiteljev iz vseh bližnjih krajev, celd iz Černegore poslal je ondotni knez Nikola dva učitelja na svoje stroške, kar je jasno znamenje, da se je potreba učiteljskega splošnega zbora priznala po vseh slovanskih krajih. Zagreb , ki je navadno zeld živo mesto, bil je o času učiteljskega zborovanja nenavadno živahen; kamorkoli si šel, koderkoli si pogledal, opazil si same odgojitelje nedolžne mladosti, a vsacemu na pprsih blesketalo se je znamenje, okinčano s trobojnim verpcem z napisom: „1. obca hervatska učiteljska skupština v Zagrebu". Število pridoslib učiteljev iznevadilo je vse odbore, ki so v ta na- men zadnje dni po dnevu in po noči polne roke posla imeli. Pri najbolji volji odborov, ni se vender moglo zadovoljiti vsemu, kakor se je želelo in poprej mislilo. Bile so ideje krasne, ki jih je gojil centralni in drugi odbori, posebno, kar se tiče sprejema gostov, ali ko je prišel odločni hip, nisi vedil, bi li hitel v zborove predseje, bi Ii odiočeval stanove, bi li pazil na splošni red pri vhodu v kazalisče, — z eno besedo, vsi snutki splavali so nam skoraj po vodi. Ni šala čcz 1000 učiteljev imeti 14 zagrebških učiteljev v skerbi, ter vsem narediti vse po godi. Stanovanja bila so za domače odločena po šolah, v kterih je dobil sleherni svojo postelj, vmivalnik in vse druge enake potrebe; drugi gosti pa bili so vmesteni po privatnib stanovanjih, kolikor je bilo niogoče, a česar ni, pravi naš predgovor, tudi cesar dati ne raore. Oraeniti uiorain, da je mcstnjaustvo zagrebško tudi denarno pripoaioglo, da se stanovanja po večih gostilnicab za učitelje prihranijo, pa tudi odbor ni žalil v tem obziru potrošiti denarja. Z vsem naporom se je sploh toliko stanovanja vender Ie dobilo, da nihče pod miliin nebom spati ni moral. Toliko omenjarn v kratko zato, da opravičim učiteljske odbore, kterini bi ta ali uni, nepoznavajoči vseh okoljnosti in over, prigovarjati vtegnil. /. seja 23. avgusta. Ob 9. zjutraj zbrali so se učitelji v postranej redutnej dvorani, ki je bila prav do gostega spodej in na galerijab napolnjena. Koj po 9. uri zapela se je Prcradoviceva peseui ,,Bože živi", kterpj je nalašč v ta naroen sestavil tnično arijo tukajšnji obrazovajoči učitelj preparandije g. Škender Fabkovič. Po odpetej pesmi stopi Fabkovič na vzvišeni, za ta namen posebno priredjeni oder, ter pozdravlja zbor. Pravi, da je v naravi veliko privlačnih moči, a tako moč opazujemo tudi v učiteljstvu. Ako sokol kliče sokola, ga tudi prikliče, ako junak zove junaka na svoje persi, gotovo ga tudi dozove. In glpj, ludi učitelj klical je učitelja v belo mesto Zagrpb, in našel je klic učitelja serčni odziv v krogu učiteljskem, ker sešlo se je nas ne le veliko iz naše bervaške, domoljubne dežele, ampak tudi sosedov naših, bratov in enakomišeljnikov naših privrelo je iz raznih 8lrani. In kaj je vzrok temu sestavku ? Nič druzega, kakor kri čista, kri devičanska! Um, duh in načela, za ktera delamo, za ktera se žertvujemo, kernila so nas po poti v ta pprvi hervaski učiteljski zbor. Porazgovoriti se hočemo o nauku, o zverhi šole, ter se vzdigniti na višjo stopnjo, odkoder nam je treba gledati narod, da vidimo kaj je v njem. V ta namen odzvala nani se je Bačka, Banat, Prekosavci, Černa gora, bratje Slovenci iz stare Hervaške, pa tudi višji sever slišal je naš glas, — odzvala se je stara Vltava, kterej je spomin star, ki je rodila junaka, kteri pride k nam, da posluša in nam pomaga, pa tudi staro naše gnjezdo Morava, kjer se je najpoprej pisalo se slovanskimi pisaienki, tudi ta slavna dežela spomnila se je Hervatov, pa dalje glejte tudi Ruska, ki se v skupu teh dežela nahaja, poslala je svojega zastopnika semkaj v znamenje, da (udi Rus, kar se tiče šol, ravno tisto čuti, kakor mi. In konečno tudi Nemci niso zaostali, tudi Nemci poslali so svojega možaka, ki jih tukaj vredno zastopa. Tedaj skoraj polovica Evrope zastopano je v tej dvorani! (Burno klicanje.) Bratje, ta dan bo ostal nepozabljiv v pedagogiji našej. Dobro nam ledaj došli, bratje, od vseh strani, stopimo vsi skupaj danps na pot, ktera pelje k sreči premile nam domovine. A Bog naj bi z blagoslovom svojim zapečatil, kar bomo nii tukaj sklenili. (Zivio.) Ob enem si štejem v čast, daVam (ukaj predstaviin g. Justkoviča, vladinega komisarja. (Živio.) Justkovič: Po mojem uradnem položaju mi je zelo všed, da je ravno mene čast doletela, da pozdravim kod zastopnik vlade ta učiteljski zbor. Gospodje! Vprhovna oblast, ki je koj v začetku te vaše zamisli rada podpirala Vaše početje, kolikor je mogla, pričakuje, da bo v vašem zborovanju vladala razbornost in um, kar zahteva velika važnost delovanja vašpga. Tudi nadalje pričakuje vlada, da ne bote pri tej priložnosti pozabili narodnih tradacij, ter da bodete lc tako ravnali, kar bi bilo koristno za vlado in za prevstrojenje narodnih sol. V ta namen dobro došli gospodje učitelji in učiteljice! Veliko število, v ktcrem ste se zbrali, dokaz je, da pojniite svojo nalogo. Pa tudi Vas premili gostje pozdravljam v v inienu vlade. Bog daj, da bi se zložnim delovanjera doseglo, kar si želimo, zborovanje pa da bi rodilo dobrcga sadu, a narod bi se hvalpžno spominjal I. splošnega hervaškega učiteljskpga zbora. (Burni živio.) Fabkovič predsfavi potem zboru mestnega načelnika g. Drag. pl. Cekuša. Oekuš pozdravlja zbor v imenu mesta Zagreba. On se nadja sjajnemu vspehu, ker dobro ve, da so učitelji sploh vestni domoljubi. (Živio.) Bog Vas sprejmi, mila gospoda, a narod naj Vase početje blagoslovi. Nadjam se, da bodejo gospoda vgoden spomin seboj na naše mesto Zagreb ponesla. Izročite pozdrav mesta Zagreba tudi vsem tistim, kteri želijo danes tukaj biti, pa jim ni mogoče. (Zivio.) Fabkovič predstavi zboru Smihovskega načeln. g. Fischera, kteri ob kratkeni v českem jeziku pozdravi vse zbrane učitelje. Fabkovic predstavi potem dr. Dittesa, zastoprtika ncmškib pedagogov. Dr. Dittes (nemško:) Odpustite, moja gošpoda, da jaz serokaj stopim, ki ne umejera jezika, v kterern zborujete. Ali jaz mislim, da omika učiteljev ni stvar posamesnih narodov, ampak stvar splošnega človeštva. Jaz stojim na tleh človeštva, a tukaj stojimo vsi. Ko se je raznesla novica, da se v Zagrebu učiteljski zbor pripravlja, v sercu me je razveselilo, kakor tudi vsakega nemškega pedagoga, v kterih imenu vas, mili bratje, tukaj serčno pozdravljam. Moja gospoda! Bil sem včeraj v razstavi in videl sem tamkej popersja dveh^ slavnib pedagogov: Pestalocija in Komenskita. Bil je eden Slovan, a drugi Nemec, pa sta vender oba delala v sporazumljenji iu medsebnej Ijubezni. Torej, gospoda, odložimo tutli mi vse, kar nas zavira v važnem našem početju in spozoajmo se vsi skupaj brate. V sv. pisrau beremo, da je Bog rekel: Naredimo človeka; ni tedaj bilo rečeno: naredimo Slovana, Nemca i. t. d. Naloga narodne šole je tedaj naloga vesoljnega človeštva. Pravijo nam, da bi radi rcvolucijo in da v nami vlada revolucionarski duh. Aii vprašam vas, ali inia pač kdo veče poterpljenje, kakor ravno učitelj, in ali se je bati tam revolucije, kjer vlada poterpljenje? Jaz mislim, da ne. Torej mi nočemo revolucije, nii hočemo rair, mi hočemo splošno omiko človeštva, omiko narodov! (Burni živio.) Gesterraaun pozdravi zbor vimenu Poljakov in Rusov. (Zivio.) Mašek pozdravlja v imenu učiteljskega zbora v Prerovu. Praprotnik pozdravlja zbor v imenu slovenskih učiteljev. Pravi: V imenu odbora uč. društva za Kranjsko pozdravljatn verle brate v tem zboru iskreno in serčno kot pravi brat — Slovenec. Znamenitni so učiteljski zbori, v kterih se dela za splošno omiko narodov, posebno pa še taki, kjer smo vsi bratje po stanu in kervi. Pozdravljam vas verle brate, in kličem: Bog živi narodno šolo! (Bumi Živio.J (Dalje sledi.)