KATOLJSK CERKVEN LIST.
.Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po ra celo leto 4 p!. 20 kr.. za H I« t., i »t \r .-. r.rt ,. r	-! . r
^Uskarnici sprejemana za celo leio:; g!. »Ju kr.. za pol k* I «L *.kr..za», Iela90 kr.. ak-.-a.i.„a tmSm pni -.. , I	. ,
V V •	J A«	___
Tečaj XLV.
V Ljubljani, H>. <mi<1im, 1892.
List 51
Velikost in groza nečistega greha.
Zmeraj veča je nevarnost, da žara«l nečistosti bode veliko ljudi pogubljenih. Posebno po mestih se ta kuga kakor povodenj razširja, hasiravno se neči8tniku samemu ta pregreha nad drugimi nečistniki in nečistnieami gnjusi in studi, vendar ni brez takih, kteri to veliko hudobijo izgovarjajo, zagovarjajo, ali celo podpirajo, gojijo in razširjajo. Gorje jim !
< astiti škof dr. Janez Z\verger svari napervo v daljšem poduku zoper grozo notranje nečistosti in potem svari v obširnem popisovanji zoper to zunanjo pregreho, in pravi med drugim: „Ako grešnik sam sabo greši, pokonča tempelj sv. Duha. v kterega je bil pri sv. kerstu in pri sv. birmi posvečen : ako greši pa z drugo osebo, to pokon-čavanje obsega dva taka Božja ienipeljna: ako je druga ta oseba z njim v lodu ali v svaštvu, se hudobija in gerdobija povikša, in v stari zavezi je Bog na to postavil smertno kazen, kakor tudi za presestvo: iztrebiti so se morali taki kužni grešniki izmed ljudstva, izgnati iz dežele.
Dalje piše omenjeni pobožni pisatelj o velikosti in gerdobiji nečistega greha tako-le :
Ce kdo verjame in terdovratno terdi. da nečistost ni smerten greh, ta terditev ni samo napačna, ampak celo krivoverna. Zakaj to je od Boga razodeta resnica, da je nečistost smerten greh: zelo velik greh, še veliko veči, kakor večidel družili smertnih grehov. Ko bi bil na ' tehtnici Božje pravice en sam nečist greh v skled-čici, in bi potem vsi angelji v drugo skledčico položili vso svojo popolno ljubezen do Boga. vsi očaki svojo vero, vsi preroki svojo zvestobo, vsi aposteljni svoj trud in svojo gorečnost v spre-obračanji nejevernikov, vsi mučenci svojo kri. vse
device svojo čistost. v>i sveti škofje in masniki svoje pastirske dela. vsi spoznovavci sv«.jo sp.»-kornost. poslednji«"- tudi se Marija. Mati Božja, svoje sicer vse presegajoče za služenja in popolnosti — to vse bi bilo kakor ni«- v primeri z velikostjo enega samega nečistega greha. lu če tudi to nezmerno veliko obilnost zaslužen j desetkrat in stokrat vzameš. « e jo tudi neprenehoma tisuč in tisučkrat poni nožu ješ. nikoli ne bodo mogle enega samega smertnega greha ne- isN.sri pretehtali. Smertni greh je neskončno veliko hudo. in vse une zasluženja so le končno dobro. Le Jezusovo delanje in terpljenje je veči in zadostuje k zbrisan ju teh in vsili družili grehov.
Malikovanje. s kterim se pravi liog zapusti in se malik moli, je gotovo strašna pregreha. In glej. v tistih krajih svetega pisma, kjer hoče Bog malikovanje ko prav veliko in gen h» pregreho naznaniti in zoper njo sovraštvo in stud obuditi, ga ne imenuje z lastnim imenom: malikovanje. ampak nečistost, kakor pač v brezštevilnih krajih stare in tudi nove zaveze, na priliko, v ..Skrivil, razod. 17." Že to samo bi bilo gotov dokaz, da mora nečistost izmed naj večih grehov biti. ker Bog tako rekoč nobene druge tako gerde besede ne najde, kakor besedo: malikovanje. Pa nečistost je tudi zares nekako malikovanje. to je. zapuščen je pravega Boga in zatelebanost v stvar, ktera mu je cilj in konec: pa to malikovanje ni kakor pri ubogem nejeverniku, ki o pravem Bogu nikoli nič ni slišal in bi ga pač molil, ko bi ga le poznal, ampak je bolj tak odpad od Kristusa, kakor so se z njim pregrešili Judje, ki so Kristusa iz njegovega uka in vsled njegovih čudežev sicer spoznali za Sinu Božjega, pa vendar niso vanj verovali, ampak so ga do smerti mučili. Tu sodi le sam: glej. nekdanji nejeverniki so kipersr
<-tok posvetili boginji nečistosti. Tje pa prijadra ladija s kristjani: oblastnik jim nasproti stopi, v eni roki z malikoni, v eni pa z mečem, rekoč: Vsi morajo boginji darovati: kdor se brani, bo zdajci obglavljen. Sedaj pa eden pristopi in reče: Kerščanske vere vekomaj ne bom zatajil! — in njegova glava se zvali na pesek, in tako tudi še glave marsikterih družili: eni pa darujejo boginji Veneri kadilnih zern: v sercu sicer od Kristusa ne odpadejo, pa po vnanjem vendar mali-kujejo. Kaj porečete o teb bojazljivih izdajavcih svoje svete vere, vpraša velik govornik Božji <Segneri)? Vi jih obsojujete. vi jih studite, ker so vero zatajili. Vi hinavci, dalje govori, sami sebe pa ne obsodite? in samih sebe ne studite? Kes je, uni so z odpadom zaslužili pogubljenje: ali ga pa niste vi stokrat zaslužili? Uni so le enkrat leseno podobo Venerino počastili, v smertni bridkosti, prisiljeni z mečem: vi ste pa stokrat in stokrat živim Veneram darovali prostovoljno, ko vas ni nobeden silil, pač pa so vas svarili Bog in ljudje, nebesa in pekel!
Nečisti greh je silno nevaren, ker ta smertni strup se zdi sladak kakor med na jeziku, kadar pa v serce pride, vse razje in nesrečnega človeka umori. »Silno nevaren je, ker tako globoko se je človeštvo pogreznilo v nekerščanstvo in poganstvo, da se nesramnost kakor kako kruharstvo dopušča ali celo pospešuje, zato gorje krajem in mestom, gorje vikšim, kteri te ostudnosti ne odvračajo, ne zatirajo, trikrat gorje pa, ako celo djansko k razširjanju te človeške kuge pripomorejo! Nečistost je sramota za človeštvo in naj veča nesreča za vsaki kraj, kjer nečistost gospoduje. Cele kraje in mesta je Bog že v stari zavezi zarad nečistosti pokončal in v novi zavezi ta greh ni manjši, ampak večji zarad večega spoznanja.
Slovenski romar v Sveti Deželi.
(Dalje.)
Potem šel sem v mnoge druge podzemeljske votline presv. štalice; te podzemeljske skalnate votline so sedaj ločene z zidom in jednimi vrati od prave štalice in te vrata, in vse votline poleg presv. štalice so še v popolni posesti katoliški. Ono dobo, ko se je rodil tukaj Sin Božji — Bog-človek od brezmadežne Device Marije, niso bile one votline pregrajene in ločene od štaličnega prostora, bile so v zvezi z njo. Bil sem pri sv. maši v duplini groba sv. Pavle in Evstohije; potem pa še v duplini sv. Jožefa, na mestu, kjer se mu je bil prikazal angelj Gospodov in ukazal: „Vstani! vzemi Dete in Mater njegovo in beži v Egipt" ... Med tem časom imeli so Gerki svojo liturgijo v presv. štalici. O poli sedmih bila je zopet katoliška sv. litur-gija, sv. maša. v štalici, po tej pa so nezjedinjeni Armenci opravljali svojo liturgijo.
Po zajuterku šel sem na pastirsko polje. Podal sem sem se po hribu navzdol ob frančiškanskem samostanu proti vshodu. Pot vodi med vertovi po bregovih nad in pod potom. Kmalo razprostre se pred očmi lepa, precej prostorna, valovito gričasta gorska planjava (kajti je precej visoko nad morsko poveršino), in to je: „Pastirsko polje" in pašniki betlehemski, obdani z verhovi gorovja. Sem in tje na tem polju so lepi oljkini gaii in vmes njive. Sredi polja in pašnikov je osobito prijetni oljkini gaj obzidan. V sredinji tega gaja so razvaline nekdanje cerkve in samostana na mestu, kjer je angelj Gospodov oznanil pastirjem veliko veselje, da je roien Zveličar sveta. Pod verhom betlehemske gore vzhodnjo stran se okrene karavanska pot proti jugovzhodu mimo „Pastirske vasi;" kmalo se loči z obdelanim kamenjem tlakana starodavna pot, od karavanske, preko polja in dospe se v že omenjeni oljkini gaj.
V tem gaju so ravno Arabci vzhodnje gerške cerkve udje, obirali raz oljk oljive. Ko sem ogledoval razvaline in premišljeval pobožne pastirje pri čedah na ponočni straži sveti večer in sveto noč in kaj se je onda tu dogodilo, in kako so angeljski kori nad tem poljem v višavi peli; takrat se mi je topilo serce svetega veselja in pobožnih čutov. Kmalo sta prišla dva arabska dečka in sta mi v sredinji razvalin kazala stopnjice navzdol k vratam in vpraševala, ako bi rad noter šel? Stareji deček, kacih 15 let. je znal precej francosko govoriti; rečem mu, naj mi odpre, ako ima ključ. Tekel je kar se je dalo v vas po ključ in kmalo dospel je z njim nazaj ter odperl vrata. Onokraj vrat vodile so še kamenite stopnjice globo-keje na prostor v zemlji, v cerkev, sedaj neziedinjenih gerkov. Ta cerkev v zemlji bila je kripta pod nekdanjo katoliško cerkevjo; sedaj je podzemeljska cerkev, ali oboka nima naravnega, nego zidanega po rokah človeških in na verhu zasutega od razvalin zgornje cerkve, med kterimi raste trava in germovje. Toraj ta spodnja cerkev, kripta, je kraj v globeli zemeljski, obdani s skalovjem in tu so čuli pobožni pastirji zavarovani od hladnega ponočnega vetra. Iz te naravne zemeljske globeli sredi betlehemskega polja in pašnikov se je videlo proti nebesu. Pozneje so napravili čez to globelj obok, ko so okolo in nad njo stavili cerkev. Ta kripta je še v stanu cerkvenem po gerškem obredu. Pri vhodu po stopnjicah v njo je mesto, kjer je stal angelj Božji oznanujoč pastirjem rojstvo Kristusovo in tu vedno luč gori, nekoliko luči pa gori tudi pred „ikonosto" (oltarjem). Ko smo šli zopet po stopnjicah gori na prosto, sta me napela dečka za bakšiš (darilo); dal sem ga onemu, ki je ključ donesel, toda dal mi je denar nazaj, rekoč, da je premalo in naj dam vsaj jeden frank. Rečem mu: Nisem Francoz in sem siromašen romar, potapljam ga z roko po rami in mu zopet oni bakšiš podam, in vzel ga je in se lepo zahvalil.
Nazaj grede v Betlehem sem krenil po potu skozi „Pastirsko vas," ker gotovo so po tej poti šli ' pastirji po oznanilu angelja v Betlehem in v presv. štalico. Pastirska vas je postavljena ob bregu podnožja verha betlehemske gore j ugo vzhodnje ob „Pastirskem polju." Poleg vasi je novo poslopje, župnikovo stanovanje, cerkev in šola; to je katoliška župnija jeruzalemskega patrijarha. Patrijarhovi katoliški svetovni svečeniki nosijo vedno čeme „talarje" s pasom prepasani in čem biret z malimi zaokroženimi čve-
terimi rogli brez rože v sredinji; na potu pa klobuk z okroglim oglavjem, širocimi okraji na strančh malo kviško zavihnjenih. Stanovalci Pastirske vasi so večinoma katoliki, le nekaj malo jih je nezjedinjene gerške cerkve.
Od te vasi šel sem jako v breg po potu med vinogradi in vertovi z oljkami in smokvami; došel sem blizo verha in na levo stran pota je vhod na novo katoliško pokopališče, lepo obzidano, pri sredinji mirodvora stoji prijazna cerkvica sv. Jožefa na mestu, po izročilu, kjer je stala rojstna hiša ženina Device Marije in krušnega očeta Kristusovega. Šel sem mimo novega in lepega poslopja frančiškanskega nad tako imenovano „mlečno votlino," Lekoliko pod zemljo, sedaj lepa skalo vita naravna cerkev z Najsvetejšim, in došel sem zopet v katoliški samostan betlehemski pri Jezusovi rojstni štalici. Po polju pastirskem in grede v Betlehem sem peval lepe slovenske božične sv. pesme.	______(Konec naslj
Sveti večer v družini.
(Konec.)
(Gašper, ki je odperl vežna vrata, pride s sosedom Tonetom v
sobo.)
(Sosed gre k očetu ter pravi.)
„Sveti smo večer včakali, Dragi sosed, spet nocoj, Zime se smo večkrat bali, Da ne nese nas seboj."
„Toda, ker smo tak' veseli Zopet zbrani skupaj vsi, Voščim zdaj družini celi : Božji mir božične dni!"
(Oče in mati na to.i
„Enako tudi mi želimo, Naj Bog vam da svoj blagoslov. Za milost, zdravje ga prosimo, Ti so najboljši vseh darov.
(Micka, ki stopi bliže soseda in pogleduje zdaj očeta, zdaj Toneta
pravi mu.)
„Sosed, Tone! Večkrat oče, Kedar Gašpar peti noče, Pravijo; ko sva midva Bila s Tonetom mlada,
—	Torej v letih ko zdaj ti, — Peli smo kot slavčeki."
(Zdaj pa sosedu naravnost.)
„No pa saj i zdaj še znate; Cula zadnjič sem, ko v svate, So iz Verha k vam prišli.
—	Kdo je „čez pel" kakor vi?u
(Oče na to Tonetu prav po prijateljsko.) „No pomagaj jima ti;
(Kazaje na Gašparja in Micko.;
Svet drugače se verti. Pesmi peti — svetih ne — Mladi zdaj tako terde; Pač pa čuješ noči cele Kvante: vmazane, — debele, — Da človeku gabi se Take spake vmazane!"
(Potisnejo kapo nazaj in kimaje z glavo dalje.' Res mladina me skerbi, Strašna kazen ji preti!
(Z roko priterjevaje dalje.) To vse dela pa — napuh, Ki po novem zove: duh — Se — napredka, — duh slobod — Ta je oče vseh teh zmot!
(Naštevaje dalje resnobno.) Cerkve slušati več noče. Vse duhovnov prošnje vroče So kot v steno terdi bob Nem za versko vse, — kot grob.
(Posebno pomenljivo dalje.) Toda prošenj Bog gorečih. In pregreh v nebo kipečih, — Pa prezerl On ne bo: Vdaril s terdo bo roko!
(Tone Gašparju in Micki, ki sta zamišljena zerla očeta v obraz.» „Res! — Mlada sta draga moja, Dolga vaju čaka hoja Še na svetu. Pride čas, Da se spomnita na nas, In besed: da večni Bog Vdarec bo poslal premnog!"
Nadaljuje veselo in živahno.»
„Vama pa. ki sta veselje Starišem in dobra vsa, Jezušček bo spolnil želje. Le prosita serčno ga!"
(Vsem.)
„Zdaj pa le zapojino eno! Radost sveta naj doni! Rojstvo bodi počeščeno Jezusa do konca dni!'
(Pojo pesnico: ..Pastirčeki moji;- Tu se začuje zvon. ki vabi k polnočnici. Tone se poslovi. Domači pa se pripravljajo k -v. maši.)
F. S.
0 liberalizmu.
Pogovor na železnici. — Prosto po italijanskem izvirniku prn.thl
J. J.
III. Poglavje.
(Dalje.)
Odvetnik je vzdihnil. \e da bi bil ved«-l. zadel sem bil ob struno, ki mu je kaj neprijetno bermda po ušesih. Da bolj jasno rečem: zadel sein ga naravnost v serce. Tega nisem znal, daje šlo z njegovo družino tako navzdol. Njegov starejši sin — vzgojen seveda v liberalnem duhu in vseka val je Ie-ta otrov takorekoč v velikih požirkih. Najpervo je bil svobodo-miselnik, poslej pa popolen bogotajec. Prepričan je menil biti popolnoma, da za človeka ni druzega veselja nego pozemeljske slasti, in da so pojmi: Bog poslednja sodba, nebesa, pekel itd. le prazne, ničevne iznajdbe vladohlepnih duhovnikov, ter da se mora ravnanje človekovo ravnati le po kazenskem zakoniku in po ničemur drugem. Zato bil je tudi poginoma zgubljen človek, igral je in se pogrezoval v poltenosti in druzih sličnih strasteh. Odvetnik je si«or sina skušal spreoberniti. toda mladenič se je bil uril
i/, liberalnih časopisov, češ. vsi ljudje so jednaki. in i/, tega je posnel, da oče nima pravice ovirati ga v njegovi novi sreči. In to je očetu tudi v obraz povedal. Saj kaj je svoboda tiska druzega nego svoboda besede. In on je to jednakost dobro razumel. Ako ga je kedo posvaril, zdivjal je in rohnel. Oči so s»* mu iskrile kakor gadu, Gorje mu, kedor bi se bil «h-rznil mu ugovarjati! Dvakrat se je dvobojeval v sv«»ii prepirljivosti s svojimi tovariši in dobil je dve r.»ni. na r«»ki in na glavi. Oče bil je v vednem strahu, da bi ne poginil kedaj v kakem sličnem poboju.
Vse to rni je pripovedoval odvetnik zdihujoč. med tem ko j».* vlak dospel v Milan in se Uitavil na kolodvoru. Pol ure sem imel časa, predno je odrind vlak naravnost proti Benedkam. Tam porabiva ta čas, podala sva se v kolodvorsko restavracijo.
—	Priznajte mi. dejal je odvetnik, da je le-ta
salon v resnici lep.
Tega ne tajim...
—	Tedaj vidite, kak vspeh ima moderni napredek ...
—	Nks.mii se mogel zderžati smeha pri teh besedah: — No če Vaš toliko hvalisani napredek nima nikacih druzih vspehov. tedaj...
—	Kako mislite to V
—	V resnici potreba je bilo ravno liberalizma, tla se je taka stvar izveršila! Skoraj bi rekel s Ho-racijein: Parturiunt m««ntes. nascetur ridiculus mus/ ah bolj po domače: Prestrašno bobnijo gor«', pritekla z njih mala bo miška!" smešno!
—	Vendar...
—	Vendar sedaj jejva Čas hiti in jaz sem že ličen, kakor bi se bil mesec dni postil.
-- Med zajutrekorn molčala sva oba. Manjkalo je še pot minut do odhoda. Treba je bilo plačati.
—	Kak<> oderuštvo! vskliknil je odvetnik Šest lir za dva ah tri male koščike salame in steklenico vina. To j.» že krivično.
In sedaj še račun za steklenico vina iz Chianti-ja...
Kako vino iz Chiantija je to; ko je vendar najslabše verste...
—	Motite se. to je pravo vino iz Chiantija. Tedaj steklenica vina iz Chiantija. salame, prekajeno meso, kruh...
—	Toda dvorana je bila že prazna. Železniški sprevodnik kričal je s hripavim glasom pri vratih: r Ver«»na. Padova, Benedke' Plačala sva toraj račun. Odvetnik pustil je bil na nekem stolu lep. nov dežnik ; a sedaj ga že ni bilo več. Ker ni bilo več časa iskati ga, moral mu je slovo dati in stopiti v kupe.
—	Priznajte, dejal sem odvetniku, kako velik vspeh ima liberalizem in kako vpliva na ljudi. Naj-l»ervo so nam za dva ali tri koščike salame skoraj žep.- izpraznili in potem si je še jeden po liberalnih načelih prilastil Vaš dežnik......
(Dalje nasl t
Allocutio Summi Sacerdotis Christi Jesu ad sacerdotes et clericos.*)
Piscatores hominum, sacerdotes mei, Praecones veridici. lucernae cliei. Charitatis radio fulgentes, et spei. Auribus percipite verba, oris mei! Vos in sanctuario mihi deservitis: Cávete, ne steriles aut inanes sitis. Si mecum perpetuo vivere velitis. Vos estis Catholicae Legis protectores, Sal terrae, lux hominum, ovium pastores, Muri domus Israel, morum correctores. Vigiles Ecclesiae gentium doctores. Si legis protectio cadat. lex labetur. Si sal evanuerit. in quo salietur? Nisi lux appareat. via nescietur. Et ni pastor vigilet, ovile frangetur. Vos coepistis vineam meam procurare, liane doctrinae rivulis debetis rigare, Spinas atque tribuios prorsus exstirpare. Ut radices Fidei possint germinare; Vos estis in area fustes triturantes. Prudenter a palea grana separantes; Vos habent pro speculo Legem ignorantes Populi, (pii frágiles sunt et inconstantes. Quidquid vident Laici. vobis displicere, Dicent procul dubio, sibi non licere, Et «juidquid vos opere vident adimplere, Credunt esse licitum. et culpa carere; Cum pastores ovium sitis constituti. Non estote desides, sicut canes muti, Vobis non delici.«nt latratas acuti; Lupus rapax in videt ovium saluti. (írex tidelis triplici cibo sustinetur: Meo sacro corpore, quo grex. augetur; S«-rmonis (compendio. qu«xl discrete detur. Ciboque corporeo. ne periclitetur. (»mnibus tenemini vestris praedh-are : Sed quid, qualiter. ubi, quando quare? Debetis sollicite praeconsiderare. Ne quis in ofticio dicat vos errare. Spectat officium vestrae dignitatis, (ómnibus petentibus mea daré gratis, Nec cujusquam hominum muñera pendatis, Ne cum Giezi pariter lepram incurratis. Gratis Eucharistiam plebi ministrare, Gratis et absolvere, gratis baptizare, Vobis data coelitus cuneta gratis daré. Ovium salutem sedulo curare. Vestra conversatio sit religiosa. Munda conscientia, vita virtuosa. Regularis habitus, mensque gratiosa. Nulla vos coinquinet labes criminosa, Nullus fastus elevet ad id, quod non estis,
Ta prelepi nauk ,.suinmi .Sarerdotis" (posn.'rt namreč po evangeljskih besedah, zadevajoči h Jezusove duhovne in učence) nam je poslal č. I', frančiškan Kalasancij Margreiter iz Samobora s pristavkom : To lepo. pač da prelepo poezijo sem dobil od nekega g. duhovna, bivši duhovni pastir še v Klanjcu na Hervaškem ; ako je \ am po volji, sprejmite jo v Danico. Meni je prav močno všeč. — Rokopis ima podpis: ..Tvpis editum Zagrabiae anno 1830.4-Nahaja pa se ravno ta ..Allocutio- tudi v duhovski knjižici „Vade Mecum - z napisom: ..Paefatio Summi Sacerdotis Christi Jesu ad sacerdotes et clencos, - v novem natisu 18«»5. Ni nam torej znano, kje je prav za prav njen vir. Prav hvaležni smo čast. P. Kalasan-ciju za ta lepi nagovor in hvaležen bo vsak. kdor ga bo čital.
Vr.
Gravis in intuitu habitus sit testis, Nihil vos illaqueet curis inhonestis. Quibus claves traditae sunt regni coelestis. Estote breviloqui, nec vos ad reatum Pertrahat loquacitas, nutrix vanitatum, Verbum quod loquimini sit abbreviatum : Nam in multiloquio non deest peceatum; Estote benevoli, sobrii, prudentes, Justi. casti. simplices, pii, patientes. Hospitales, humiles, subditos docentes Consolantes miseros, pravos corrigentes. Nam si sic gesseritis curam pastoralem. Yereque vixeritis vitam spiritalem, Postquam exueritis cldamydem carnalem, Ipse vobis c<»nt'erain stolam immortalem.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Na Verhniki je bilo v god brezmadežnega spočetja M. D. prav častitljivo cerkveno opravilo. Vzrok sta dva nova kamenita oltarja, prav lepo. umetno delo ljubljanskega mojstra g. Fel. Toraana, ki staneta 6000 gld. Pervi je posvečen M. D. brezmadežnega spočetja, drugi pa sv. Jožefu. Po škofijskem privoljenji vsled prošnje faranov, se je namreč sv. Katarina, ki je bila poprej v sredi altarja. umaknila velikemu zavetniku vesoljnega kerščanstva in posebej naše dežele, vv. Jožefu, in ob straneh ste sedaj sv. Katarina mu-čenica in sv. Jedert. Ob straneh nove podobe M. D. brezmadežnega spočetja sta pa velika angelja Gabriel in Rafael. Podoba (kip) sv. Jožefa je lepo delo gosp. Adolfa Vogla v Inomostu. Opomnjeno bodi, da k veliki novi cerkvi sta se res spodobila nova. veča in lepša oltarja in prečastiti gosp. dekan Koprivnikar si je prav veliko zasluge pridobil tudi s to olepšavo zale verhniške cerkve sv. Pavla, ktera je verh tega nedavno bila prav prijazno po vsih prostorih prebarvana. Zraven tega je pa ravno tudi dodelan prelepi novi, močno terdni tlak „chamot* — po vsi cerkvi.
Vse je napravljeno brez kacega naklada, nobenega pritiska ni bilo po nobeni strani — hvala Bogu. posebnim dobrotnim rokam in modrosti prečastitega gospoda dekana, kteri pa — žali, da je tako hudo bolan, da slovesnosti, ktero je vso lepo vravnaval in vravnal, se sam osebno še vdeležiti ni mogel. Naj torej blagi farani in prijatelji iskreno zanj molijo, da bi se še pozdravil, ako je božja volja.
O poli desetih se je pričelo cerkveno opravilo. Najpervo je gosp. kan. Luka Jeran imel priliki in prazniku primerno pridigo. Milostni gosp. prošt dr. A. Jarc, ki so bili pred 50 leti priljubljen duhovni pomočnik na Verhniki, so po pridigi najprej blagoslovili v cerkvi štatuvo sv. Jožefa, ktero so potem v dolgi procesiji med petjem litanij nesli doli do cerkve sv. Leonarda in potem nazaj v cerkev in jo postavili na stranski oltar, kteri je bil njemu odločen. Azisten-cija z gosp. proštom na čelu je vodila procesijo. Potem so gosp. prošt blagoslovili še druge nove podobe altarja in prostor. Po darovanji za cerkvene potrebe je bila slovesna pontitikalna maša, pri kteri je lepo število gg. župnikov in druzih duhovnov azistiralo. oe le ob eni je minulo opravilo.
Iz Vipave. 12. grudna. (Sveti misij on.) Predraga Danica! Ker tako mično in ginljivo popisuješ iz premnogih krajev naše verne slovenske domovine
razne cerkvene slavnosti. prosim, naznani tuli iz naše doline preveselo vest da smo obhajali jako lepo in spodbudno sv. misijon. kterega so vodili znani prečastiti oo. Lazaristi iz Ljubljane. O kako rado in veselo se gaje verno ljudstvo vdeleževalo. kako ogromne množice so sule dan za dnevom v prelepo dek. cerkev pri spovednicah se je pa posebno zadnje dni kar terlo. — «¡inljivi so bili govori vselej, a posebno zadnji dan o stanovitnosti do zadnjega zdihljeja. Kakor navadno, veršila se je poslednjič tudi slovesna procesija Oj tukaj naj bi videli brez verni, milovanja vredni liberalci, kako globoko je ukoreninjena sveta vera v našem dobrem ljudstvu! V kako velikanskem številu se je vdeležilo sprevoda z Najsvetejšim, ne samo ženskega, temuč najberže v večini tudi moškega spola: kako lepo je bilo slišati glasno molitev svetega rožnega venca! Res, ta preveseli dan ostane Vipavcem v najslajšem spominu. Bog daj obilnega sadu. In za vse to se imamo za Bogom zahvaliti našemu prečastitemu, za zveličanje duš tako gorečemu gospodu dekanu, ki jih „liberalci" brez vsacega povoda zlobno napadajo. Upajmo, da se tudi v tem oziru po sv. misijonu na bolje oberne. Vi pa, prečastiti gospodje misijonarji, ki ste se toliko trudili za zveličanje naših duš. sprejmite tudi tem potom vsih vernih Vipavcev najhva-ležniše priznanje in gorečo zahvalo. Dobrotljivi Jezus, ki ste ga tako goreče slavili, in nas k Njemu vodili, naj Vam tisočero po verne tukaj in tamkaj. Z milim Bogom in na svidenje v sv. nebesih! Elen, v imenu vsih vernih Vipavcev.
Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni.
(Konec ) Krasna juternja Danica je vzšla — Brez madeža izvirnega greha spočeta Devica — ta rajska zgodnja danica nam je podeljena. — Tudi .Sloveniji je letos nova zgodnja Danica izšla po I. slov. kat. shodu. Krnalo bo slavnega, čudežnega in milostljivega rojstva god — Solnca vse pravice, resnice in Ijuoezni. Prosimo zgodnjo danico — Marijo Devico, da milostno dovodi vso Slovenijo in nje narod k Sjlncu vse pravice — Jezusu Kristusu. In. da Un vse razsvetli, ogreje in oživi za pravo istinito. verno Kerščans o-katoliško življenje, za pravoverno narodnost slovensko.
Bliža se pa novo leto IrilM. v kterein s.- bo proslavljalo petdesetletno apostuljstvo biskopstvo sia»-nega našega sv. Očeta Leona XIII. vidne glave naše. telesa sv. rimo-katoliške Cerkve.
Redka slavnost! In mi udje telesa sv. Cerkve, katerega vidna glava je sedaj sv. Oče Leon \lil. mi duhovni otroci velikega sv. Očeta, se pač moramo veseliti te redke milosti in slavnosti. O molimo in prosimo presv. Dete Jezusa, osobito ta mesec in svete božične dni, ves božični čas, tudi prav verno in iskreno za našega sv. Očeta in po namenu Njegovem. Tudi mi v jugoslavenski Bosni, osobito v cerkvi sv. Jožefa, bodemo te čase in dni s pomočjo Božjo iskreno opravljali svete pobožnosti, molitve in prošnje, kakor je v tem opisu omenjeno; opravljali pa tako, da bom > sveto neodjenljivo silo delali presv. .Sercu Božjega Deteta, Mariji Devici in sv. Jožefu. Treba je z veliko skerbjo, terdno-verno, neomahljivo. iskreno, z obilnim hrepenenjem moliti in prositi, ako se hoče zadobiti, obilno zadobiti.
O Božje Dete! donesi natn obilno milosti, luči in miru, dodeli milostno nam vsem novo prerojenje v Tebi, k pravemu čistemu, verlemu, odločnemu ker-ščansko-katoliškemu živovernemu življenju! To želimo
in voščimo, še posebno vsem Slovencem in dobrotnikom uboge cerkve sv. Jožefa tukaj. To božično voščilo naj bi vsem v blagor bilo! Velika milost, čast in prednost je. od dobrote in previdnosti Božje podeljena Sloveniji s tem. da je Slovenija mala perva dala svitli zgled slovenski rimo-katoliški, vsem drugim Jugoslavenskim in tudi Severoslavenskim okrajinam. Opomnim pa, da to milost, čast in prednost sprosil ji je njen mogočni zaštitnik, sv. Jožef.
Izšla je Sloveniji zorna svitloba v I. slov. kat. shodu, v sedaniih mračnih in meglenih časih. In ta svitloba, pravega slovenstva in kerščanskega rimo-katoličanstva. vedno veča. svitleja in obsežneja postaja. Zatoraj hvalimo Boga! Častimo in prosimo vedno iskreneje sv. Jožefa! Veliko pomoč skazal je sv. Jožef in jo bo še skazoval Sloveniji rimo-katoliški; to bo storil tudi zbog blagodušnih milih darov, katere so verni Slovenci podelili njegovi zelo siromaški cerkvi v Bosni. I v tej ubogi cerkvici se je iskreno molilo in prosilo za blagre I. slov. kat. shodu in vsej Sloveniji in se še vedno moli in prosi v ta veliki, dobri namen Slovenija rimo-katoliška. osobito v slavni'^^,, . biskopiji Ljubljanski, je z raznimi milodari obdarovala o-^*^"14"*^
skih resnic. Z eno besedo: treba je verstveno-filozo-fične apologetike!
In to bodi točka, na katero hočemo tudi mi odslej pred vsem obračati svojo pozornost. Komur je ljubo — in mi ga vljudno prosimo — pošiljaj nam dvome, ki mu morijo duha, pošiljaj ugovore proti veri in filozofiji, kateri se dandanes navadno slišijo v krogih omikancev. Ob enem pa vabimo tudi modroslovsko ali bogoslovsko omikane prijatelje in somišljenike, da bi nas blagovoljno podpirali v tem apologičnem podjetji. katero edino nam more vgladiti pot do trajne edinosti, do Slovenije združene — v načelu!
Dr. Mahnič.
Precej naslednji članek .Družba ss. Cirila in Metoda" str. 327 pa beri v originalu samem, ako želiš pojasnila v tej zadevi; kajti ravno v tem je toliko mračnosti in nevednosti, da bode pisatelju hvaležen vsaki, komujL je kaj do ^jasnosti in. do resnice, ^
S-f	/
v r*Lo
opomnjeno zelo revno cerkev ženina Marije Device in krušnega cčeta Kristusovega; tudi lavantinska častita biskopija obdarovala je ono ubogo cerkev sv. Jožefa s trijemi lepimi mašnimi plašči, kleri bili so ji poslani iz rajskega grička sv. Jožefa pri Celju. Bog plačaj!
Rimski Katolik.
.Rimski Katolik" napoveduje, da prihodnje leto bode izhajal vsak tretji mesec in da perva številka izide ob koncu januvarija. Naročnina. 2 gld.. se sprejema le za ceio leto. „Hilarijanska tiskarna v Gorici" ima zanaprej vpravništvo in tudi razpošiljatev; naročila pa vendar sprejema tudi „Katoliška bukvama" v Ljubljani. Kdor bi želel list brezplačno (izmed viso-košolcev. višegirnnazijcev, učit. pripravnikov, ali morda druzih ubožnih olikancevi, naj se oberne do vredništva „Riin. Katolika/ Naj tukaj podam za poskušnjo mali spisek iz letošnjega 6. zvezka, ki se glasi takole:
Podajmo si roke v slogo!
Globoko v katoliško in slovensko serce nas peče rana. katero nam je vsekal nesrečni liberalizem. A terdno preverjeni smo, da ta rana se da zaceliti; kajti Bog je narode stvaril ozdravljive, kaker berž se hočejo poverniti k resnici. Vemo, da tudi na Slovenskem morda polovica tistih, ki sedaj stojč v verstah nam sovražnih liberalcev, se liberalstva niti ne zavedajo. in ker ga po njegovem bistvu ne poznajo, ga niti ne čertijo. Na Slovenskem je bore pičlo število tistih, kateri so se zavedno, hotoma izneverili katoliški cerkvi — take more k resnici pripeljati le milost božja: pri ogromni večini naših liberalcev je liberalizem le materijalen: oni resno žele živeti in umreti kot kristijani. Taki so večinoma tudi omikani liberalci. Niža in višja šola jim je zavdala z raznimi dvomi o veri. o cerkvi, o duhovstvu. Saj vemo, da veje v našem šolstvu, vkrojenem po nemško racijona-lističnem vzoru, skoz in skoz proti-katoliški duh. Takim treba je tedaj pred vsem razganjati predsodke in dvome, treba vterjevati objektivno veljavnost metafizičnih in logičnih zakonov, pokazati poumnost ver-
Dunaj. Večkrat se očita, kako marsikteri poslanci veliko časa potratijo z nerodovitnimi govori v škodo davkoplačevavcev. In ko so nedavno, kakor pravi eden tirolskih listov, še par dni potratili z zadevami v Liberčah (Reichenberg), akoravno je bil minister Taaffe že dosti pojasnil, zakaj je bil ondotni mestni odbor razgnan, je poslanec dr. Lueger zaklical: „Ako bomo še dalje tako delali, bodo poslednjič prišli vsi avstrijanski narodi s palicami in nas bodo izgnali i z. tega tempeljna." No, tu — se ve, je zopet preveč rečeno, pravi „Solnograška Kirchenzeitung," res pa je„ da so kteri, ki to zaslužijo.
Na Moravskem, kakor na Slovenskem, se kmetje zavedajo, kakošno sleparstvo je današnji liberalizem, prostomišljaštvo. Eden listov n. pr. piše: Vesela resnica je, da naši kmetovalci o liberalnih kandidatih nočejo nič slišati. Določno protiliberalen duh moč dobiva in pošten kerščanski kandidat ima kmetiško ljudstvo na svoji strani. Minuli so časi, ko so kričavci s praznimi oljubami ljudstvo zase pridobivali, in zaveden kmet dandanes počenega groša več za to ne da, ako mu liberalen mestni gospodič v roko sega. Ako globoko v sercu verni kmečki prebivalci skupaj derže in se z dobro znanimi zvijačami ne bodo dali loviti kakor liščiki, potem ni več mogoče, da bi bil še kak liberalen poslanec izvoljen v tem kraji.
Sploh se katoliški duh budi ne le na Dunaju, ampak tudi sicer po cesarstvu in ako pride do novih volitev, se utegne mnogo spremeniti. Poljski listi med drugim menijo, da iz sedanjih zadreg se bode javaljne dalo drugač izkopati razun z razrešenjem deržavnega zbora.
Na Dunaju je odstopil nemški minister Kuen-burg in postal senatni predsednik višje in kasacijske sodnije.
Ogersko. Judovski in prostomišljaški neki Magjari hočejo kraljestvo sv. Štefana med drugimi nesrečami tudi še s ciganskim zakonom oskruniti, tako namreč da bi se ne poročevalo cerkveno, ampak posvetnjaško, kakor je iznašlo francosko rogovilstvo. Snuje se pat na Ogerskem odbor, ki bo nabiral podpise proti takemu zakonu in bode zadevno adreso izročil pre-svitlemu vladarju s prošnjo, da naj ne priterdi, da
bi se taka predloga izročila zbornici, ki bi oskrunila Marijansto kraljestvo. Deputacijo bode peljal grof Zichy (r. Ziči) pred Nj. Veličanstvo. Liberaluhi so po vsih deželah začeli z veliko prederznostjo rogé kazati, ker so katoličani že davno postali mlačni in vnemami za naj svetejšo reč. Ravno to bo pa tudi zaspance Zbudilo, da bodo začeli misliti tudi sami nase, na svoje družine in naslednike.
Krakovo. (Katoliški shod.) Vtem mestu že imajo odbor za pripravljanje katoliškega shoda s predsedstvom grofa Andreja Potockega. Povaljeni bodo tudi Rusini, da se vdeležijo. Geslo shoda je: Svetna oblast sv. Očeta, verska šola in posvečevanje vsih praznikov.
V	Rim. Diecezanski odsek nadbratovščine sv. Mihaela na Dunaju pripravlja skupno potovanje v Rim, ki se ima vravnati mesca aprila 1893 iz ozira na oOletni škofovski jubilej sv. Očeta. Društvo odrine z Dunaja v Rim in nazaj čez Loreto. Bolj natanko poročilo se pričakuje v malo dneh.
Amerika. (Kolera in ter go v i na.) Ameri-kanski listi popisujejo škodljivi vpljiv kolere na ter-govstvo. Bojó se, da na spomlad bi se utegnila ta šiba božja poverniti in prilezti v obširno Ameriko. Torej prevdarjajo. kako bi se mogla odvračati. Sam strah pred kolero bil bi menda že dovelj, da bi se nikdo ne upal na dan s kakim večjim tergovinskim podjetjem. Zgubo. ktero so terpele evropejske paro-br. dne družbe zarad kolere, ceni eden ondotnih listov iia eno tretjino vsih dohodkov. Xa tej podlagi pre-merja, koliko bi škodovala kolera železniškim in pa-robrodnim družbam v Združenih deržavah. Berž ko bi zašumelo, da je kolera v deželi, bi gotovo ostalo doma najmanj četertina ljudi tistih, ki navadno potujejo, vsa večja podjetja bi ponehala. Ako bi tedaj imele družbe za 25 odstotkov manj dohodkov, vstal bi velikansk polom. „Velika obertnija in tovarniško delo bi prenehalo: vsled občne brezdelnosti bi nastalo pomanjkanje zaslužka in silna revščina. Vsled tega nordamerikanski „Rewiew* močno tisi na to. kako naj pazijo, da se ta grozna kuga ne zanese iz Evrope v Ameriko. — Tako skerbni so ti veletergovski ame-rikanski pisatelji oziroma na časne pomočke zoper kolero; se ve. na to pa ne mislijo, da bi ljudi k pokori klicali, kakor svoje dni prerok v velikih Ni-nivah! —
Novi predsednik Cleveland bode 4. marca vmeščen v Vašingtonu; najmanj 50.000 ljudi se takrat pričakuje k tej slovesnosti. —
Predštev za vladanje Združenih deržav prihodnje leto je nastavljen na 500 milijonov dolarjev.
Nesrečnega pretepanja Kranjec tudi na tujem ne zapusti. Okoli 30. nov. so se nekteri v Čikagu pri igri nekaj sporekli in so enega (Fr. J.) pretepli, da je naslednji dan umeri. Varite se, o rojaki, strahotnega pobijanja in klanja!
V	Čikagi izhajata že 2 hervaška časnika: „Her-vatska Zoratt in „Chicago." „Amerik. Slovenec" se nadja, da ostaneta katoliška in ne prideta brezver-skim ložam v kremplje.
V	Jolietu se je vstanovilo že tretje moško podporno društvo pri cerkvi sv. Jožefa. Snuje se tudi slovensko katoliško dekliško društvo. — Okoli 20. nov. je iz Jolieta 16 Slovencev odrinilo na Kranjsko obiskat svoje rodovine. Vsi so Dolenjci. — V Romeo se je na železnici ponesrečil Štajerc Vinc. Špraje; vozovi so mu nogo zdrobili; upajo, da okreva. —
24. jul. so škof J. Vertin blagoslovili ogelni kamen za novo cerkev na Dallar Bay u.
Amerika. Katoliški kongres Ekvadorske republike je slovesno izrekel in razglasil, kako je neodjenljivo in določno potrebno, da naj se svetemu rimskemu Stolu poverne svetna oblast, ktera mu je bila ugrabljena. Katoliški kongres Ekvadorski se nadja, da vsi Ekvadorjani in vsi katoličani španjske Amerike bodo goreče in stanovitno delali nato, da se svetna «»blast papeževa Kristusovemu namestniku zopet poverne. da bodo z besedo in pisanjem vsi razširjali pravi nauk in resnične misli o tej stvari, v družinah na ta namen molili za prostost apostoljskega pervaka. Vstanoviti hočejo katoliške shode in središnji odbor, ki naj v imenovani namen prične dogovor z drugimi katoliškimi deržavami ter bode v zvezi z njimi delal za razširjanje tega gibanja
Ekvadorski kongres vterjuje svoj sklep s pravim kerščanskim spoznanjem: 1. da papež svoje svete in nedotikljive oblasti ni prejel od ljudi, ampak od Boga; 2. da mora tudi imeti popolno neodvisnost in svobodo, ne da bi bil podveržen kaki zčmeljski oblasti; 3. da svetno nadgospostvo rimskega papeža je dandanes bolj kot kdaj edino poroštvo te neodvisnosti in prostosti; 4. da svetna oblast papeževa je potrebna, da se kerščansko-olikovavno djanje ohrani ter se narodi obvarujejo strašne prekucije (katastrofe ». ki ljudstvu žuga; 5. ker je papež vidni poglavar vesoljne Cerkve, torej vsi katoličani na zemlji nimajo le samo pravioe. temuč tudi dolžnost zahtevati, da se papežu poverne svetna oblast zaral vladanja in koristi sv. Cerkve in tudi v korist Italije same.
Vidi se, da so še narodi na zemlji, ki imajo velikodušne misli za pravico in za katoličanstvo. V kakošnem spoštovanji imajo tudi severne amerikanske zvezne deržave sv. Očeta, kaže ono. kar smo zadnjič omenili oziroma na vdeleženje rimskega Stola pri veliki amerikanski razstavi prihodnje leto.
Severna Amerika. V cerkvi Jezusovega presvetega Serca v Baltimoru je G. nov. obhajal zlato mašo č. P. Tadej Anwander iz Avgsb. škotije. Pridigar pri tej slovesnosti, P. Wagrich, je povedal med drugim, da zlatomašnik je cerkve in šole zidal, skoro neštevil-nokrati pridigal, govoril v družbah, imel keiščanske nauke, nad 17tisučkrat maševal in čez 322.000 spoved sprejel. —
I. Br&tovske zadeve
molitvenega a p o s to 1 j s t v a.
Nameni za mesec december (gruden), a) Glavni namen: Katoliška Poljska dežela. b) Posebni nameni.
IS. IV. adventna nedelja. S. Vanlbald. Skolija Kichstattsk.i. Družba sv. Bofanifacija. Neke stavbarske zadeve, zlasti cerkve Jezusovega presv, Serca.
li*. S. Irmtna. Serčnost in mor v križih. Vdove in si role. Za potrebne novince cerkvenih redov.
20.	S. Llberat. 11 bo/, ni alrikanski sužnji. Ljudski misijom in narast čverstih misijonarjev.
21.	S. Tom&Ž. Poživljenje in pomnoženje sv. vero Mainiki in obhajanci. Možaki, da bi se bolj gore»"e vdnleževali cerkvenega življenja.
22. S. flavijan. Naši zapušreni verski bratje na Ruskem. Keršranska vravnava srednjih šol. Prav mno«e bolehne osebe.
2."». S. Hartman. Mladi zakonski možje za povernitev h kerš/anskrmu življenju. Mnogi la.do zagrešeni. Neko vednostno
podtetjf.
2». Šteti Teier. Vredno pripravljanje na prihod Kristusov. Molitv«- p<>ebno potr»l»ni mašniki.
_'."). Božič ali.- Rojstvo Jczosa Kristus». Kerštansko pre-m.j» r, •• nar« d«>v. Staio m novo poganstvo v svojem nesrečnem ;nr;iiui. /iluska revščina uhožnih.
S. Štefan. Si-nno ¡n » dkrifo spoznanje Jezusa Kristusa. Ka'«.dijaške družbe.	(Konec nasl.)
II. Br&tovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
mesec. Zasluga pri Bogu je veliko ve*a, kakor pa ta denar.
Svitli nadvojvoda Ferdinand Frančišk Este se je
predvčerajšnjim peljal skoz Ljubljano, nastopivši dolgo pot okoli sveta.
Ubožnim šolskim otrokom se bode prihodnjo nedeljo ob llih v mestni Reduti delila obleka ter po navadi tako imenovana „Miklavževa darila/
Za Božič kaj. Č/etero Božičnih pesem — za solo-speve. mešan zbor in spremljanje orgelj zložil Ign. Hladnik. Cena 40 kr.
„Das Vaterland," dunajski konservativni katoliški dnevnik, bode od novega leta nadalje izhajal po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Cena bode za če-tert leta 7 gld.. za dvakrat pošiljatev na dan; G gld. 1 o kr. pa za enkratno pošiljatev na dan.
Prošnja. Gospodje, kteri so po ranjkem gospodu Komelu pl. Sočebranu. c. kr. majorju v pokoju, kot Na milostljive pnprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca- PisatelJu vojaške knjige Za razprodajo prejeli, se «v Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev	„P10Z!.Vaj!?: ^	ne prodane knjige
varhov in vsili našib patronov. Bo» dobrotno odverni od naše dežele poboje. um< re in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-van>* in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pr^gnh**. — ndvernjenje ni-ke velike neprijetnosti. — Za srečo j ri d««man živiniri.
Listek za raznoterosti.
gospej vdovi (Soda X.) kot dediču v Gradec, Graz-bachgasse 40, od poslati izvolijo, da ne bodo neljubo sodbeno terjani.
„Slovenec in Domoljub." „Slovenec naznanja, da za novo leto bode za vsacega imenovanih listov posebej naročevanje, ter Domoljub" z novim letom ne bo več izhajal kot priloga „Slovencu." Naročniki „Slo-venčevi." kteri žele tudi prihodnje leto dobivati ..Domoljuba/ blagovolijo ga naj posebej naročiti. Na 10
Ljubljana. Brezmadežnega spočetja praznik so v	,Domoljubov" pod skupnim naslovom naročenih je
Stoljni cerkvi sv. Nikolaja prevzvišeni gospod knez	enajsti list brezplačen.
in ški f imeli ob loih pmtifikalno sv mašo. k sklepu	Bulgarija hoče svojo vstavo nekoliko spremeniti,
pa so [f delili papežev blagoslov za popolne odpustke	Pri tem Je znamenito, da knez ne bode siljen svoje
- .	.	.	vere spremeniti, temuč da izvoljeni pervi knez more
i k' Je p rTJ ° duhovm Pomočnik c. g.	svojo vero ohraniti, kakor tudi njegov prestolonasled-
I a ve I Kramar K. I. I.	nik Tako saj nasvetoval ministerski predsednik
Maribor. Prečast. gosp. stoljni dekan prelat Ign.	Stambulov v shodu velikega števila poslancev in bili
Orož. n je postal stoljni prošt ondotnega stoljnega	so zadovoljni. Sedanji vladar tedaj bi brez zaderžka
kapiteljna. — Iz seroa čestitamo.	"	vladal kakor katoliški knez.
Kanonično vmeščena sta bila 12. t. m. čč. gg.: Jan Tbdžan na župnijo Terstenik in Ant. Lenasi na župnijo Ihan.
Maribor. Stoljna dekanija je razpisana do 18 prošenja lbi»3. —
Vse tri bežične ss. maše 2."». tega mesca bode oskerbnik ubožnih dijakov tudi to leto daroval za blage dobrotnike in dobrotnice naše tako potrebne in korist' naprav»* in za dijake, da bi se obvarovali mladinskih s[Lik in napak, kakoršne se večkrat slišijo iz š'>l.skih krogov. Potrebe, kakor vidijo dobri podpiravci naše mladino iz mesečnih izkazov, so vedno veče le mnog^ dobrotne roke s svojimi darovi so zmožne doseči, da s«' moremo ohraniti. Ze zdaj tedaj vošimo vsim našim prijateljem in obrotnikom šolske mladino prav blage, srečne, mirne in vesele praznike z željo. da l»i se v imenu betloheinskega Jezuščka spominjal: tudi potrebnih naših dijakov in pripomogli, da >e • dbijaj.) veliki vsakomesečni stroški zlasti v ljudski kuhinji, v kteri smo za pretekli mesec no-v» iii!rt plačali 241» gld. 32 kr od 11» 1 mladenčev. Mla.b-n<:i so iz vse d»*žele. tudi precej Štajercev, in i/ v>ih ¡aznih šol: spominjajte se jih torej po vsih krajih, da skupaj spravimo svoto blizo 300 gld. vsak
Dobrotni darovi.
Zu dijaško mizo: G. K. P. 2b gld. — Č. g. J. A. I gld. 50 gld.
—	S Preserja 3 gld.— Neka dobrotnica 1 gld. za neki dober namen.
—	N. N. 10 gld. — Č. g. Merčun 11. 1 gld. — »Notus» a gld. — Prijatelj iz IJ. a trki. — Prijatelj z V. 13 »ld. — za pridne dijake P. H gld.
Z<i sv. I)>tinstvo: Cemažarjevi 1 »Id. 20 kr. — Iz škofje Loke. 20 gld. — Č. g. II. Merčun 10 gld. Za Marijaniščr: Iz Preserja 2 gld.
Za ver ker sr. Jožefa v Prjdora: Iz Preserja 1 »Id. 35 kr»
^ gM.
Z t b. to!juha: Iz Preserja 1 »Id Za misijon c f )/andi: P. ;» gld. Zi sv. Oo ta: 1'. G «r.d.
— P
Za stradajoče kla risar i r Ass-sija; P. o gld.
gld.
Zi stradajoči fraačiskanarire v¡¿^¡¿is^j" : I'.
Za'uUo4iti^aii'j'nk, r Adri/ai ui>ljt: P. 5 »Id. Zi nhoyc dijak- v S-J mu<: P. 5 gld. /i s/Htminrk škofa ' liro»-na : P. H gld. Zii misijon škofa Siji f ara: ."> *_rid.
Za rstanoritfV stalne in večji nzidenre čč. oo. ¡»zuitr v Ljubljani nh sto s> dan j -/</ „jn'ovizorji i". Neka ^«»^pa .") <;ld.