L Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah Ish*/* vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: mi W. IM Place CMeag*, DL The largest Slovenian Weekly in the United State* of America. » Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22*4 Place ... Ckfcago, DL ^__r Entered m Second-Claw Hatter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. No. 51. Stev. 51. Lokalne vesti. — Društvo Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J. je na svoji zadnji letni seji izvolilo sledeče uradni- Chlcagft, 111., 27. decembra (December) 1916 Leto IL Volume IL ce za leto 1917: edsednica Marija Jorga; pod-! doline na Koroškem. John Lavre- Komac, oženjen; 35 1. star, doma iz Soče, Primorsko. Rudolf Trelc, oženjen; 42 L star iz Zagorja ob Savi. Frank Jerina, oženjen; 39 i star iz Logatca Notranjsko. Matija Rott, 49 1. star, in njegov sin Karol, star 17 let, doma iz Rožne Pm preds. Elizabeta Lotrič; 1. tajnica Marija Kobal; zapisnikarica Zora Janeš; zastopnica Marg. Petrov-č»č; blagajničarka Marija Blaj; nadzornice: Katy Keiiig, Marija Černoff in Ana Kenig; ravnateljica Terezija Šinkovec. Na tej seji je dnu&tvo sklenilo, tie, udovec; 49 1. stan iz Trbovelj, Štajersko. Mihael Oresk, oženjen, 24. 1. star iz Prosivka št. 2 P. Vransko. Anton Krošel, samec, 19. 1. iz Tarij, okr. Brežice. Razen Anton Krošelna in Karol Rotta so bili vsi zavarovani pri raznih podpornih Jednotah in sicer: Pavel da se polnoštevilno udeleži veli- Komac spadal k dr. sv. Barbare, ke veselice, ki jo priredi društvo'Forest City, Pa.; Rudolf Trelc in sv. Štefana dne 1. jan. 1917 v Hoerberjevi dvorani. Članice društva M. P. se snidejo v Hoerberjevi dvorani ob bih zvečer, pri njih pripravljeni mizi. Društvo Marije Pomagaj bode priredilo dne 28. januarja pop. in Frank Jerina spadala k J. S. K. J.; Math Rott spadal k S. S. P. Z.; John Lavretič spadal k S. N. P. J. in S. D. P. Z.; Mihael Oresk spadal k S. N. P. J. , Eden izmed Slovencev, ki se je rešil, je pripovedoval o tej kata- zvecer v slovenski cerkveni dvo- stroti sledeče: rani krasno gledal, igro Prise-, " Kmalu popoldne zažvižgalo je gam". Cisti prebitek te priredit-! po h wlniku, kot hud vihar, hitro ve je namenjen za našo slovensko na to je vsak skušal uteči. Prva cerkev sv. Štefana. * i dva sta prišla srečno ven, drugi — Kam pa pojueš prijatelj na trije, namreč dva Angleža jn en Novega leta dan'! Kam drugam, — kakor na veliko plesno veseli- FrancozNso pa zgrešili pot, namesto, da bi se obrnili ven, so šli v eo ilr. sv. Štefana v Hoerberjevo1 ravno isto smer, kjer se je pripe-dvorano, Blue Island a ve. in W.jtila razstrelba in kjer so bili že 21. PI. Veselični odbor je ukrenil vsi mrtvi. Ker je bila smrt v tem vse potrebno glede fine zabave iu;uhodu gospodar, prijela je tudi dobre postrežbe, tako, da ne bojte, da je pomnožila žftve svoje, nikomur žal, kdor pride na to ve-j Dim je bil tako gost, da bi ne vi- selico. dne. Prieetek ob 2. uri popol- del luči, ko bi jo iinel pol čevlja od oči. Ker pa nobena luč v ta- — Lepi, letošnji božični prazni- k eni ni gorela smo bili v temi, za-ki so minuli, katere bomo gotovo j vedajtK^se^UuiSL^SUtta B&gU.Yei ohranili v prijetnem spominu. j videli dneva. Spoznali smo, da Kakor po d-migih cerkvah nam je ven nemogoče priti, obrni-ebicaške^ nadškofi je, tako tudi le-1 H sino se torej v notranjost rova. ton ni bilo polnočnice v naši slo- l'<> temi smo tavali, prijemajoči se venski cerkvi sv. Štefana. Je pač | za tračnice, tako smo šli nazaj, prihitelo zato na božični dan i šest nas po številu. Delali smo Številno vernikov od blizu in da-! zrak s tem, da smo vrteli svoje polet- tako, da je bila cerkev pri j vršnike, ali pomagalo ni nič. Pozorni sv. maši in ob 10. natlačeno ložaj za nas je bil kritičen, vedeli polna. Božični dan so poveliče- smo, da je ni rešitve kljub temu vali tudi letos na koru v .cerkvi i ni noben obupa val. Prihajalo nam nasi vrli pevci in pevke s peva- je »mi raj slalwe, popadali smo po njem krasnih domačih božičnih j tleh in čakali na svoj konec. Na pesmi; naši fantje in možje so pa skrbeli, da se je ta dan čulo da vse zadnje, ko se že noben ni več zavedal, je prišla rešitev — in na leč naokrog milo ubrano potrka-1 kak način! Rešilno moštvo stalo vanje zvonov prav po starokraj- je pred vrati, katere so vodile v ski šegi in navadi. Skupna božič-1 naš hodnik, a noben se jih ni upal na kolekta bo znašala letos v naši | odpreti, dasiravno so imeli na gla- Photo by American Press Association Čudežni slučaj v sedanji Kakor znano, so v sedanji ev- vasice pobožni, so imeli v svoji ropski vojni Nemci opustošili mnogo francoskih vasi na verdun-skem bojišču ob reki Somme. Ena izmed teh je tudi vas Montauban, katero je sovražni ogenj do cela upepelil. Ker so bili stanovniki te sredini* lepo znamenje Matere Božje. Na zelo čudežen način je ostal le t£ kip popolnoma nepokvarjen, ali nepoškodovan od sovražnih granat. Slika nam predočuje prizor, kako angleški vojaki po- vojni. spravljajo ruševine okoli tegr znamenja. Podstavek istega je si cer poškodovan, — kip Mater* Božje je pa ostal lepo ohranjen Spredaj pred znamenjem je vi deti na tleh veliko topovsko krog ljo, ki tudi ni eksplodirala. zanimajo za vzdrževanje svoje j Še le potem se je upalo rešilne slovenske cerkve ! moštvo z varnostnimi svetilkami -Vsled oklica chikaškega nad-; in kapami notri, in še to le toliko škofa Most Rev. G. W. Munde-i ^lec, kolikor so sli pogumni moz-leina se je vršila predzadnjo ne- ie br« varnostnih kap>, kljub■ pre-deljo po raznih cerkvah te nad- povedi''foremana''Ed. Ryan. Za-škofije kolekta za sv. očeta v Ri- » ^ <*a ni bilo se vec mrtvih, gre mu. V cerkveni zgodovini se ni Slovencema Ignac Grossu m še v nobeni drugi škofiji na svet- j patera sta rešila men- t« nabralo tako velike svotc za j da »tiri z lastno-nevarnostjo, sklad Petrovega vinarja. Toza- davna skupna kolekta naše nad- Slovenec izvoljen županom. škofije je znašala namreč $62.000. j ^ Minn^ 20. decembra. — Pri — Rojake in rojakinje v Chica- včerajšnjih mestnih volitvah je bil gu in bližnji .okolici opozarjamo (iZVoljen županom našega mesta na današnji oglas Slov. stavb, i« I Slovenec George L. Brozich; dobil posojilu. društva "Slovenski jp 409 glasov, njegov tekmec Dom", ki bo izdalo dne 2. i»n-; Weinzietrl pa 185. 1917 nove delnice, ali serije. Pod- pry. slovenski župall mesta Ely, pirajte raje šolnino domače po- _ Mr Brozich je bil večletni gl. djetje, nego pa tuje in ravnajte j fajnik j s K j f po Novem letu se po znanem geslu: Zrno do zrna ' ..... pogača, kamen do kamena palača! - uri pop. pred poslopjem državne njenim državam pri tem posredo- konvencija, "home rule" za me zakladnice velika skupina pevcev, bvanju svojo najboljšo pomoč. sto Chicago in državno nadzoro ki so prepevali na cesti božične t Zaeno je odposlala tudi Švicar- vanje privatnih bank. kolednice. Tega koledovanja se je i ska vlada včeraj, dne 23. dec., _____ udeležil tudi preds. Wilson s svo-1 vsem bojujočim se državam pri-jo soprogo, hčerko in nekaj sorod- meren oklic za mir. niki; ni se bal ostrega mraza ter se je tako v pevanju božičnih pesmi pridružil ostalim pevcem. V kolikor se . za more dosedaj sklepati so zavrgle zadnji Wilso- Velika sodnijska obravnava. Everett, Wash., 23. dec. Dm 26. decembra se prične pred ti« Božičevanje na mehiški meji. Eagle Pass, Tex., 25. dee. — Sinoči se je obhajalo v vojaških taborih ob reki Rio Grande praznik rojstva Gospodovega na zelo impo-zaiiten način. Ravno o polnoči je zapel nek ameriški vojak prvo kitico nabožne pesmi irovni oklic Anglija, Rusija j ka3Sllim ™jim so ... • 1 va obravnava, pri I1WMH- hVancii!) ip sure ip a ! ' 1 sodiščem zaninrr kateri se bod« tri'T-"'uX JV moralo zagovarjati 73 članov de setiafeki zbornici resolucijo, da , ° * ,.r , _.„_, ._......, j __u . I lavske zvezel. \V. W. vsled npr; zorjenih nemirov, vršečrh se tu kaj dne 5. novembra. Vsi ti član so obtoženi umora v prvem redu nov mirov in ^Francija; Francija je sprejela prej ne bo mirovala, dokler bo stal sploh še kak nemški vojak na francoskem ozemlju. Samomori v Zed. državah. Dobrosrčni Američani. Adeste Fide-! .Washington, D. C., 26. dec. Te-j L(?ta m5 je zllaSalo število sales", ki se je razlegala preko meje j kom 29. mesečnega bojevanja v; moraorov v Zedinjenih državah po v mehikansko taborišče onstran! Evropi so darovali Američani za 20 3 slu^ajev na 10O.OOO prebi-reke. Drugo kitico te pesmi je j nesrečne vojne žrtve že okrog 5C bilo čuti v odgovor iz i^ehišk^ga j miljomov dolarjev. Samo družba taborišča. — V tukajšnjih katoli-1 Ameriškega Rdečega križa je na-ških cerkvah se je vdeležilo veliko | brala v to svrho $2,443,787; od Število vojaštva polnočne sv. maše,] te svote je darovala ranjencem pri kateri se je pelo nebeško kras-j zavezniških drzav$l ,121.766 drža-hnii^n "Viha noč". —' vam centralnih zaveznikov pa $348.669. no božično pesem "Tiha noč v 13 raznih jezikih. Vojaki, taboreči -tukaj na meji, Ameriške vesti. VELIKA RAZSTRELBA V PRE MOGOVNIKU. Osem Slovencev ubitih. V Stone City, Kans., se je pripetila dne 13. t. m. ob Četrt na 1 uro popoldne v rovu št. 9, last Mayer Coal Co. velika plinov a raz-streliba, ki jp zahtevala 20 žrtev in sicer 8 Slovencev, 8 Angležev, 2 Italijana in 2 Francoza." Imena slovenskih žrtev so sledeča: Pavel pa prevzame urad blagajnika te i so dobili mnogo božičnih darov iz Jednote, zaeno je tudi blagajnik j raznih držav. Med darovi je bila Prve državne banke v Ely, dalje tudi velika pošiljatev svežih naje predsednik Trgovskega kluba geljnov> 30.000, katere so poslala m bivši načelnik komisije za odo- tja dekleta iz Californije. breno spremembo mestnega char-j - Švica odobrava Wilsonov mirovni oklic. Washington, D. C., 24. dee. — Državni tajnik Lansing je dobil danes od švicarskega narodnega zbora, oziroma vlade zelo laskavo poročilo glede zadnjega Wilsono-vega mirovnega oklica. Švicarska vlada se strinja dobesedno z željo predsednika Wilsona, da naj bi se čim preje mogočp storilo potrebne korake za uvedbo trajnega svetovnega miru. Švica je obljubila Zedi- terja. Dasiravno je bila včeraj tukaj izv anderna zima, 28 stopinj pod ničlo, se je udeležilo te volitve 614 volilcev skupaj. Iskrene čestitke našemu novemu vrlemu slovenske- mu županu božične Predsednik' Wilson pel pasmi na cesti. Washington, D. C., 24. dec. — Kakor običajno vsako leto, se je zbrala tudi danes popoldne ob 3. Skupni, dosedanji stroški evropske vojne znašajo 80 milijard dolarjev; od teh so potrošili en-tentni zavezniki 50 milijard, centralni zavezniki pa 30 milijard dolarjev. 50. zasedanje illinoiške zakonodaje. , Dne 3. januarja ^917 se bo pričelo v Springfieidu, 111., 50. zasedanje zakonodaje, ali legislature. Med važnimi zalkonskimi načrti bodo tem povodom na dnevnem redu sledeče točke: Revizija davčnih postav, kon-stitucionelna izprememba postave za uvedbo splošne prohibicije v letu 1918; uvedba popolne ženske volilne pravice; konstitueionelna valcev, ali za 0.3 odstotkov manj. nego 1. 1914. Mesto Chicago zavzema 15. mesto najštevilnejših samomorov. Lansko leto so se samomori oso-bito v naših zapadnih mestih- zelo pomnožili. Računši na 100.000 prebivalcev, je bilo v San Francisco 55.7 slučajev samomorov, v San Diego 63.3; v Sacramento 51.2; v Los Angeles 32.7; v Oaklainiu pa 21.4. V ostalih mestih pride na jednako število prebivalstva slučajev samomora kakor sledi: Omaha, Neb. 41.8; St. Louis, Mo. 37.2; Chelsea, Mass. 32.6; Atlantic City, N. J. 39.8; Springfield, 111. 30.4; Hoboken, N. J. 21.1: Denver, Colo. 26.5; Seattle, Wash. 29; Concord, N. H. 31.2; Reading, Pa. 27; Bridgeport, Cong. 25.5; Chicago, 111. 25.3; Detroit, Mich. 20.7; Cleveland, O. 19.3; Pittsburgh, Pa. 14.5; Louisville, Ky. 23.6; St. Paul, Minn. 24.9; Boston, Mass. 18.8: Gloucester. Mass. 20.8 in Massillon, O. samo 10.9 slučajev. Inozemske vesti. » / Novo avstrijsko minj£terstvo. Amsterdam, Holandsko, 22.dec. Ker se Aleksandru Spitzmillerjii ni posrečila sestava novega avstrijskega kabineta, se je to delo sedaj poverilo grofu Clam Mar-tinizu. Novo avstrijsko minister-stvo se bo delilo sledeče: Ministr. predsednik grof Clam M art i niz; minister notranjih zadev, — von Handel; trg. minister, — Dr. Trban; delavski minister, — von Trnka: minister za uk in bogočastje, — baron von Husa-rek; obrambni minister, — F. von Georgi; finančni minister, — A. Spitzmiller; justični minister, — von Schenk; železn. minister, — Dr. Z. von Forster; minister brez portfelja — Dr. Baerenreither: generalni guverner Galicije—Michael Bobrznijski. Kronanje ogrskeg^ kralja. Budimpešta, Ogrsko, 22. dec.— Ogrski parlament je odredil vse potrebno za slovesno kronanje novega ogrskega kralja Karola, ki se vrši dne 30. decembra tukaj. Pri slavnostnem obredu kronanja bode imel grof Tisza glavno ulo-go da bo položil krono novemu kralju na glavo. Ogrski kralj Karol dospe semkaj dne 28. deeem-brtL Avstrija bo omejila razkošje. Dunaj, Avstrija, 23. decembra. Avstro-ogrska vlada je izdala strog ukaz, da se ne sme v deželo več "TFvaževati raznih razkošnih izdelkov in stvari: svile, kožuhti-vine, igrač, dragulj, go4 in 89. II.\Godba. III.) Predsedniki vseh treh društev. IV.) Drugi uradniki vseh treh društev. V.) Člaiffr stopajo v vrstah po 4 in 4 tako, da bode delalo eno skupino članov K. S. K. Jed. in bo-demo mi na čelu parade. • Na svidenje torej člani vseh treh bratskih društev, da nas bode veselje pogledati kot število e-nega bataljona! Bratski Vam pozdrav J. Filipčič, tajnik. stoječa slovenska druStva in v Ne-warku, kakor tudi posamezni člani, članice in drugi rojaki, da bi nas pri tej veselici z mnogob^oj-nim obiskom posetiti blagovolili. Veselični odbor bode vse v redu in dobro preskrbel za jed in pijačo, da bo vsakdo zadovoljen. Zatorej Vas še enkrat vabim in Vara kličem! Na veselo svidenje dne 20. januarja 1917. Vsem članom in članicam naše slavne Jednote voščim veselo srečno Novo leto! S pozdravom A. Pavli, tajnik. m Godec. Vsem novo izvoljenim u- radnikom,kakor tudi starim želim srečno Novo leto 1917, da bi v najlepšem redu izvrševali svoj posel. Celemu društvu želim obilo uspeha, in bratstva, da bi mirnim potom in složno delovali za napredek. Srečno Novo leto vsem bratom in sestram našCga društva kakor tudi celi K. S. K. J. " Sobratski pozdrav John Suiteršič, tajnik. rič, blagajnik in zastopnik Filip Vranič; bolniški obiskovalec Nick MihaliČ; nadzorniki: Martin Savor, Rok Družak in Jos. Jogušič. Zastavonošo in maršala si predsednik sam izvoli. Pozdrav vsem članom in članicam K- S. K. J. in pa srečno in veselo Novo leto 1917. John Skoff, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Janeza E- vang. štev. 65 K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wise. Na glavni seji dne 2. dec. si je naše društvo izvolilo sledeči odbor za leto 1917: Predsednik Fr. Frančič; podpredsednik j^ton Go-ličnik; I. tajnik John Močnik; II. tajnik John Widmar; blagajnik NAZNANILO. Iz urada društva sv. Frančiška Seraf. štev. 46 K. S. K. J. v New Yorku se poroča, da so bili na letni seji dne 9. dec. izvoljeni sledeči uradniki za leto 1917: Predsednik Josip Items, predsednik našega društva že 20. leto. Podpredsednik John llabjau; taj-Iz urada dr. sv. Jožefa, štev. 16 "»»'k Anton Pavli; zapisnikar Fr. Potočnik; blagajnik Anton Jfosa-vec; zastopnik Jernej llabjau, K. S. K. J. v Virginia, Minn. Dne 10. decembra so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1917,| nadzorniki: Ivan Derčar, John Jurkas in Peter Petek. Vodja Fr. P reds. Matt Kontajnšek; pod-preds. Anton Zlatorepec; I. tajnik John Sumrada; 11. taj. Frank Lav rič; zastopnik Matt Prijano-vič; blagajnik Matt Lakner. Nad-j zorniški odbor: Emil Springer, Anton Zlatorepec, Franc Štefan-čič. Bolniški odbor: Matt Jakšei za Virginijo, A. Zlatorepec za E-j veleth, Anton Štefančič za Mouiit Iron. Maršal George Rupe, zastavonoša Jožef Vajdič. Nadalje o-pominjani vse tiste ki ste zaostali z mesečnimi prispevki, da poravnate dolg do januarja. Ako ne moreš vsega, daj vsaj nekoliko, ker društvo ne more zmeraj zalagati in tudi ako si pri društvu dolžan nisi opravičen do bolniške podpore; ker še so nekateri člani ki zanemarjajo svoje prispevke. Ker je bila stavka to leto, se je založilo iz društvene blagajne za iste, ali, odkar je stavka minula je že tri mesece, tako, da vsakdo lahko poravna tudi za nazaj. Prihodnjič kaj več! Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. John Sumrada, tajnik. NAZNANILO. Društvo sv. Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. J., Chisholm, Minn., je izvolilo na svoji glavni seji sledeče uradnike za leto 1917: Predsednik Anton O. Mehle; podpreds. Luka Terhlen; tajnik Frank First mlajši; zapisnikar Joseph Ambrožič; blagajnik • Ig. Zamernik; zastopnik Frank First star. Gospodarski odbor: Anton Repež, Anton Hren in Gregor Rose. Bolniški nadzornik Frank Okoren; maršal Anton Repež; vratar Jakob Babnik; zastavonoše : Joseph Centa, Karol Klun. Redne mesečne seje se bodo vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu in sicer ob 10. uri dopoldne v g. John Čampatovi dvorani. Nadalje opominjam vse one člane in članice, kateri kaj dolgujejo društvu, da naj poravnajo dolg vsaj do zadnjega dne tega leta, drugače sem jih primoran suspendirati. Apeliram tudi 11a vse člane, kateri stanujejo v mestu fti bližnji okolici, da se bodo «v bodoče bolj zanimali za mesečne seje, kakor preteklo leto, ter da bi se istih redno udeleževali. Pri glavni seji se je sklenilo, da se mora vsak član udeležiti seje in sicer vsake tri mesece; te seje so v mes«cu aprilu, juliju, oktobru in decembru. Kdor se istih ne ude-v leži, bo plačal 50 centov kazni. Izjema je le bolezen. Upam, da boste to upoštevali. H koncu pa želim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, posebno pa onim našega društva veselo, zdravo, zadovoljno in srečno novo leto 1917! Sobratski pozdrav Frank First ml. tajnik. NAZNANILO. < Pi •i letošnji glavni letni seji društva sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. K. J. v Eveleth, Minn so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1917: Predsednik Rafael Zupane; podpreds. Matija Primožič; I. tajnik Frank Peterlin; II. tajnik I-van Debeljak; zapisnikar Anton Laurič; blagajnik Matija Mirosla-vič; zastopnik Martin Šuklje; I. nadzornik Ivan Primožič; II. nadzornik Josip Intihar; III. nadzornik Josip Korelc. Bolniški odbor: za mesto: Anton Ahlin, Ivan Ma-levič, za Fayel Locat Anton Er-klavc, za Spruce Loc. Peter Štam-pfel. Zastavonoše za amerikan sko: Josip Hrvat, za društveno Ivan Debeljak, Frank Perušek, I-van Nosan. Maršali: Ivan Maček, Jakob Lušin. S sobratskim pozdravom Frank Peterlin, tajnik. NAZNANILO. Iz" urada* tajnika društva sv. Vida, štev. 25 K. S. K. J. Cleveland, Ohio. Naznanjam članom in -članicam goriomenjenega društva, da jc i-melo naše društvo svojo glavno sejo dne 3. dec., pri kateri so bili izvoljeni sledeči uradniki društva za leto 1917: Predsednik John Zulič; podpreds. Anton Sterniša; tajnik Josip Russ; zapisnikar John Wider-wolil; zastopnik Jernej Knaus; blagajnik John Melle; Nadzorni odbor: Preds. Dr. J. M. Seliškar, II. nadz. Josip Ogrin; III. nadz. Rev. Ant. Berk; društveni zdravnik" Dr. J. M. Seliškar; duhovni vodja Rev. Ant. Berk; zastavonoša John Terček; vratar Math Zulič. Vsi gori imenovani uradniki so najboljše. Manj ložje vsak plača, naprošeni, da se zagotovo udeleže kakor pa več skupaj, s tem prihra-prihodnje redne seje dne 7. janu- nite tudi dosti dela in sitnosti Giovanelli; zastavonoša Frank Potočnik in Martin Zoluir; vratar Andrej Pirnat. Redne mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v hotelu George Koe-nig-a, 1()7 E. 4. ulica New Yj^k, N. Y. Vsi izvoljeni odborniki za 1. 1917 so naprošeni, da se zanesljivo udeležijo prihodnje seje, dne 13. januarja 1917 da prev-vsak svoj urad; kdor izmed uradnikov ne pride na to sej >, sc bo namesto njega izvolilo drugega. Zaeno ste tudi naprošeni vsi člani društva, da se prihodnje seje 13. jan. 1917 gotovo vsak udeleži; ta seja je letna zaključna seja, da se lahko vsakdo prepriča, o stanju naše društv. blagajne ko bom prebral celoletni račun. Posebno prosim vsled tega vse one člane, ki še niste poravnali svojega dolga za društvo in Jednoto, da to uredite najkasneje do Novega leta. Rad bi imel do tedaj vse v redu in poravnano, da bom ložje izročil celoletni račun novemu odboru. Zasledujte in berite nekoliko društv. in Jednotina pravila. Jaz vas s tem še enkrat opominjam, da če bo kak član suspendiran radi neplačila društv. in Jed. asesmentov, to nebo moja krivda, ('e si morda v denarni zadregi, sporoči to pismeno tajniku društva, ali pa povej osebno na seji. Preveč pride vedno stroškov za društvo, če moram posameznike po pošti opominjati za plačevanje dolga. Vsak ve, kedaj sc vrši naša seja in da se mora ases. vedno v naprej plačati. Ako morda tak član zboli, ki je nereden plačnik asesm., ni opravičen do bolniške pxlpore. Glej društvena pravila člen IX. stran 15, da se ne bo morda potem kedo nad tajnikom hudovalče-zboli in ne bo dobil podpore vsled neplačevanja asesmenta. Redno plačevanje društvenih in Jed. prispevkov je še arja 1917 ob 2 uri popoldne v Knausovi dvorani, kakor to določajo jednotina pravila stran 98 točka D. 226. Vsem članom* in članicam želim veselo, in srečno novo leto 1917 posebno pa še uradnikom obilno društv. tajniku. Naše društvo priredi svojo Iz urada društva sv. Jožefa štev. 57. K. S. K. J. v Brooklynu, N. Y. Naznalijam cenjenim članom društva sv. Jožefa štev. 57, kateri se niso udeležili glavne seje dne 2. decembra, da se jc udeležilo do-tične seje polnoštevilo članov, za kar sc cenjenim članom zahvaljujem za njihovo udeležbo in naklonjenost. Pri dotični seji, katera se je vršila v najlepšem redu, so ši člani izvolili sledeči odbor za leto 1917: Predsednik Anton Burgar, 44 llalleck Ave Brooklyn, N. Y. Podpredsednik : Alojz Oešark 42 llalleck Ave Brooklyn, N. Y. Tajnik: •Gabriel Tassotti 423 Throop Ave Brooklyn, N. Y. Zapisnikar: Fr. Victorin Pere, 62 St. Marks PI. New York, N. Y. Blagajnik: Jo-sip Felicijan, 128 Beadell St. Brooklyn, N. Y. Zastopnik: F. G. Tassotti, 130 Scholes St. 'Brooklyn, X. Y. Prvi nadzornik: Josip Pogačnik, 56 Ten Eyck St. Brooklyn, X. Y. Drugi nadzornik: Valentin Pavlic 95 St. Marks PI New York, X. Y. Tretji nadzornik: Josip Staudohar, 1693 Linden St. Brooklyn, N. Y. Koncem mojega naznanila želim vsem sobratom in sosestram srečno novo leto 1917. t Z bratskim pozdravom. G. Tassotti, tajnik. NAZNANILO. S tem dajem nazuanje vsem članom društvi sv. Jurja štev. 64 K. S. K. J. H t na, Pa. da jc naše društvo sklen lo udeležiti se parade povodom blagoslovljenja novega hrvatskega r. katol. pokopališča (groblja) sv. Nikole v Benettu, Pa. Vsi člani se morajo sestati v hrvatski cerkveni dvorani v Benettu v nedeljo dne 31. de-e eni bra (r.a starega leta dan) točno ob pol 1 uri popoldne. Mi se bomo sestali ali združili pri paradi z društvom Device štev. 33 K. S. K. J. Ta tri društva bodo skupaj korakala z eno godbo 11a čelu, tako da bodo ta društva tvorila en oddelek, ali divizijo pri paradi. Vsak član našega društva zapade kazni, ako sc neudeleži te parade; to se je sklenilo 11a zadnji seji. Vsled tega prosim vse člane, da se omenjeni dan zberejo pol-noštevilno in da vsak član prinese s sabo regal i jo (društv. znak). Nadalje naznanjam, da je naše društvo dne 30. dec. na letni seji izvolilo sledeči odbor za leto 1917. Predsednik Josip Kolakovič; podpreds. J0I111 Milčič; I. tajnik John Skoff; II. tajnik Juro Kau- tn priporočilo. Kakor je že gotovo znano slavnemu občinstvu v Chicagu in okolici, izdaja edino tu poslujoče Slovensko Stavbinsko in Posojilno Društvo "Slovenski Dom" v Chicagu, vsake tri mesece "serije" in sicer: prvi torek v oktobru, januarju, aprilu in juliju. 34. ali prihodnja serija, ali delnice se bodo izdale zopet v torek, dne 2. januarja 1917, torej se nudi cenjenim rojakom in rojakinjam £ nate naselbine zopet lepa prilika, do pristopijo k temu pre koristne mu društvu. Da je to društvo res velikega pomena in vrednosti, izpričujejo lahko naši številni delničarji, posebno pa oni, kojim je bila v teku 8 let ob poteklih delnicah izplačana že lepa svota $37,800.00. Delnice je dobiti na društveni seji, ali pri tajniku na domu. Tajnik društva je: Mr. Joseph Steblay, 1840 W. 23rd St., Chicago, 111. Gori označeno društvo je pod nadzorstvom države Illinois, torej se ni bati nikomur kake izgube. Od začetka poslovanja, to je 8 let, do okt. 1916 je bilo v to društvo sprejetega denarja že $271,204.73 Ob zaključku minulega leta, dne 11. okt. 1916 so znašala aktiva tega društva $68.067.10 Rojaki in rojakinje! Postanite delničarji našega društva, kar Vam ne bo nikdar žal. Glejte da si že sedaj prihranite nekaj za stara leta. Nikjer se Vam pa ne nudi tako lepa prilika za nalaganje in varčevanje denarja, kakor pri našem Stavbinskem in Posojilnem društvu! Zrno do zrna pogača, Kamen do kamena palača! Odbor. 20. NAZNANILO. Dne 10. decembra je imelo naše društvo sv. Lovrenca štev. 63 K. S. K. J. Cleveland, Ohio svojo letno, ali glavno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1917. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Predsednik Anton Globokar; podpredsednik John Vidmar (st), I. tajnik John Susteršič; II. tajnik Anton Kordan; III. tajnik Fr. Jernejčič; blagajnik Jakob Res-nik; zastopnik Frank Jernejčič. Nadzorniki: I. Domen Globokar, II. Jakob Kostelec, III. Frank Žni-daršič (ml.), zastavonoša: John Cergolj. Banderonoša Fortunad Rus; spremljevalca:Peter Hren in Tomaž Mervar. Vratar Mihael redno letno veselico v soboto, dne j Žnideršič. Načelnik za uniforme: 20. januarja 1917 v D. A. Soko- Anton Zabukovec, I. podnačelnik: lovni, 525 E. 72 R. New York. Domen Globokar, II. podnačelnik Tem povodom se najuljudneje va-; Jakob Kostelec. Načelnika neuni-bijo vsa v Great New Yorku ob-' forme I. Anton Gliha, II. Ignac Ne igraj se z zdravjem! V LEKARNAH CENA $1JI Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar* ne SE spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskušaš raznovrstne alko- = bolne grenčice, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne — celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona se pretaka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse == telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje = raznovrstne bacile. Sadi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in zs storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, možna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Cisto = naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem in uspo- — sablja telo, da iznitij* glavne namene", pravi dr. Armand Gautbier, član ~ francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško ko- SE misijo v Parizu. — TRINER JE V AMERIŠKI | ELIKS1R IZ GRENKEGA VINA. j To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, E5 koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega, po- — polnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje pre- ~ bavo, okrepčuje organe, jim oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar! Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH DRUGI8TIH. Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstne nezaželjene goste, posebno revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejetif Najboljši način je, da rabiš TRINERJEV OBLI2. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po pošti 35 in 60c. Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo za kašelj (TRINER *S COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. Jos. Trincr 1333-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS | 53234823532353484823483048484823532391532353234823532348535323532348235323482348234848532353234801 48535353482348532323482353235323534848533223482353234848535348485323535353484823532348232323532348485323535353485348 in zastopnik Joe Windišman; mar-sal Franc Brule; nadzorniki: Joe Cheplak, John Ketiž, Prane Šti-glitz. Zastavonoša John Mojstrovi; banderonoša Feliks Weaell. Porotni odbor: Franc Papež, John Kegel, John Ziherle, vratar Anton Krivec. Prihodnje leto se vršijo društvene seje, vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani g. Frane Benda 479 National Ave. Cenjeni člani našega drulatva! Žel i m, da bi se prihodnje leto v polnem številu udeleževali društvenih sej, ter da bi skupno z vsemi močmi delovali za napredek in proč vit našega društva, ter da bi ob enem ue zaostajali s plačili svo jih asesmentov; one člane pa, ki še dolgujejo za sedanje leto opominjam, da naj do konca decern bra zanesljivo poravnajo vse, da mi bo mogoče račune zaključiti in knjige brez starega dolga izročiti bratom nadzornikom v pregled. Vsem cenjenim članom in članicam našega društva želim prav veselo in srečno Novo leto 1917! John Močnik, tajnik. NAZNANILO. Društ vo »Sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J. v St. Louis, Mo. si je izvolilo pri zadnji glavni seji sledeče uradnike za odbor prih. leta: Predsednik Ignac Hartman; podpredsednik Josip Simonich; I. tajnik John Mihelčič; II. tajnik Adolf Cernkovič; blagajnik in zastopnik Anton Bukovic; nadzorniki : Josip Belobrajdič, Jakob Bukovic in Filip Trost. Bolniški odbornik Jakob Bukovic; reditelj Math Pavlišič star. Paradni odbor: maršal John Petric, bande-ronoše: Anton Kvaternik, Mihael Desina, John Desina, Math Omer-zu in Anton Zorko. K sklepu voščim vsem članom (ieam) našega društva in K. S. K. J. prav srečno, uspešno in veselo Novo leto 1917! John Mihelčič, tajnik. 2842 So. 7 Str. St. Louis, Mo. NAZNANILO. Društvo Marije Vnebovzete št. 77 K. S. K. Jednote, Forest City, Pa. je imelo letno sejo dne 11. dec. irt na tej seji je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1917: Pungerehar John, predsednik; Plesnichar John, podpredsednik; Osolin John, I. tajnik; Jakelj John, II. tajnik; llervatin Joseph, blagajnik; Bokal Anton, zastopnik; Gerchman Martin, Komin Matija, Polončič Joseph, gospodarski odbor: Kotar Ignatz, maršal, Grum Giril, zastavonoša, Kotar Joseph I. Novak Ignatz IT. redarja. Novak Frank 5 in Frank Put z poslanca za Forest City. Okoren John za Browndale Peterim Joseph za Vandling, Dr. W. E. Lloyd in Dr. E. B. Costelo, društv. zdravnika - Ob enem prosim vse člane (ice), da naj redno plačujejo svoje mesečne asesmente vsak mesec kakor zahtevajo društvena in Jed-notina pravila. V slučaju da tega ne store se bode postopalo ž njimi natančno po pravilih. Nadalje še enkrat opominjam vse one člane (ice), kateri še niso vrnili starih certifikatov v zameno za nove, da naj to store v najkrajšem času, kdor tega ne stori ta mesec, bode moral plačati 50c in to takoj s pričetkom januarja 1917. II koncu pozdravljam vse člane in članice naše slavne Jednote in jim želim veselo in serčno Novo leto! John Osolin, tajnik Box 492. Iz urada društv. sv. Srca Marije štev. 86 K.S.K.Jednote v Rock Springs, Wyo. Dne 10 decembra je imelo naše društvo svojo letno sejo. Sklenilo se je povišati redni mesečni ases-ment v društv. blagajno in sicer za 10c; to bo za pokritje raznih društv. stroškov. To naj bo v naznanilo vsem onim članicam, katere imajo potne liste. Društvo je nekoliko napredovalo v finančnem oziru, nazadovalo je za dve članici; k društvu je pristopilo 31 otrok, med katerimi je 15 deklic, ena bo že prihodnje leto 1917 prestopila iz otroškega oddelka med članice našega druš tva sv. Srca Marije in K. S; K. J in tako vsako leto nekaj. Čer jim Bog zdravje da, prej kot vT 14 letih bojo vsa ta dekleta, ki so pri našem društvu v otroškem oddelku pravomočne članice društva in Jednote. Če bi katera članica želela zavarovati svoje otroke v otroškem oddelku pri K. S. K. Je- dnoti, naj to samo naznani pri društv. predsednici ali tajnici, kar se ji bo gotovo radevolje ustreglo. V odbor za prihodnje leto so bile izvoljene sledeče uradnice: Predsednica, Terezija Potochnik; podpreds. Ana Mrak; tajnica Apol. Mrak; druga taj. in zapisni-karica Ivana Vehar; blagajničar-ka Ivana Ferlie; zastopnica Frančiška Mrakj Nadzornice: Katarina Stalic, Ivana Fortuna, Fr. Hafner, bolniške obiskovalke in poslanke: Rozalija Šuštar, Marija Božnar. Društveni zdravnik Dr. E. S. Lauzar. Na seji se je nabralo za ponesrečenega sobrata George Volk-a, člana dr št. 55 K. S. K. J. v Crested Butte, Colo. $3.70 katero svo-to se je poslalo tajniku zgoraj-omenjenega društva. Konečno želim vsem krajevnim društvom K. S. K. J., tako lepe sloge in zadovaljnosti, kakor jo premore naše društvo sv. Srca Marije. Vse, se je dalo lepo in mirnim potom rešiti skozi celo leto 1916. Poslovanje med odborom in članicami, kakor tudi med društvom in Jednoto je bilo tako zadovoljivo, da niti najmanjšega o-čitanja ni bilo na glavni seji, ampak v dokaz tega je bil celi stari odbor enoglasno izvoljen še za prihodnje leto, kar so vse zopet iz-* voljene uradnice obljubile delati še zanaprej za splošno zadovolj-nost članstva, *er za napredek društva in Jednote. Vsem članom (ieam) želim veselo in srečno Novo leto! Apolonia Mrak, tajnica. 420 Sixth St. NAZNANILO. Društvo sv. Ant. Pad. št. 87 v Joliet, 111. je imelo dne 10. t. m. glavno, ali letno sejo, katera se je vršila v najlepšem redu in imeli smo tudi volitev novih odbornikov za leto 1917 in sicer so bili izvoljeni sledeči člani: Malh Jud-nič predsednik; Math Golobič podpredsednik; Math Vidmar I. tajnik; Jurij Plirth II. tajnik; Anton Kočevar zastopnik; Blaž Kuglič blagajnik; Jožef Horvat, Jožef Krašovec in John Grabrian nadzorniki ali pregledovalci knjig in računov. John Virant reditelj. Ob ene«n smo tudi imeli govor o veselici, katera bode dne 30. dec. t. 1. u Sternovi dvorani in na tej veselici bo srečkanje cekina za 10 dolarjev. Dolžnost je vsacega člana, da se te veselice udeleži. Zaeno so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke iz Jolieta in okolice, da nas posetijo na tej veselici; čim več nas bo, tem bolj se bomo veselili. Za dobro postrežbo bo skrbfl odbor. Z bratskim pozdravom Math Vidmar, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva *4 Marija Zdravje Bolnikov" št. 94 K. S. K. J., Sublet, Wyo., se naznanja vsem, zunaj društv. sedeža stanu-jočim članom, da smo izvolili na zadnji glavni seji sledeče uradnike za leto 1917: Predsednik Martin Hribernik, box 61; podpreds. John Krumpač-nik; I. tajnik Frank Kramer box 61; II. tajnik Konst. Podlesnik; zastopnik Alojz Orešnik box 192; blagajnik Frank Cirej; reditelj John Šolar; bolniški odbornik Joe Rakun; nadzorniki: Jerry Gradišnik, John Kočevar in Joe Rakun. Pri tej priliki se tudi prosi vse zunaj Subleta stanujoče člane našega društva, da redno pošiljajo svoje mesečne prispevke ker se s tem prihrani veliko sitnosti za vse člane in društvo. H koncu želim vsem članom našega druživa in članstvu K, S. K. J. srečno Novo leto! Z bratskim pozdravom JeiTy Gradišnik, tajnik. NAZNANILO. S tem naznanjam članom društva sv. Alojzija št. 95 K. S. K. J. v Brought on, Pa., da je bil izvoljen sledeči odbor za 1. 1917 na naši zadnji letni seji : Predsednik Frank Moravec, box 237 Broughton, Pa. — Tajnik A. Ipavec, box 123 Broughton, Pa. — Zastopnik Jakob Brule, box 197 Broughton, Pa. Vsa pisma, tikajoča se društvenih zadev naj se izvolijo še zanaprej pošiljati na gori označenega tajnika. Pozdraiv do vseh članov našega društva in vsega članstva K. S. K. J. Dosti uspeha, sreče in zdravja v letu 1917! Anton Ipavec, tajnik, , box 123 Broughton, Pa. Is urada društva sv Barbare št. 96 K. S. K. J. Seminole, Pa. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam goriomenjene-ga društva, da se je vršila dne 10. dec. letna seja, na kateri so bili izvoljeni sledeči novi odborniki: Predsednik Frank Kodrič, Nick Zvonarič tajnik in zastopnik, Jakob Faraone blagajnik, Karol Kožuh, bolniški obiskovalec. Dalje je bilo na tej seji predlagano in enoglasno sprejeto, da se naj piše gl. tajniku K. S. K. J. za nasvet, če bi se morda za-nioglo naše društvo združiti s kakim drugim društvom K. S. K. J. v bližini; to mislimo ukreniti r&di tega, ker naše društvo ne more samo napredovati v tej okolici, ker pride semkaj premalo slovenske narodnosti. Dal Bog, da bi se nam ta želja uresničila! Drugo točko se je sklenilo na tej seji, da se ne plača bolnemu članu podpore, ki se več nego enkrat zglasi bolnega za eno in isto bolezen, to se je ukrenilo vsled tega, ker so se nekateri že večkrat javili bolnim v eni in Isti bolezni in se je nam s tem preveč bolniško blagajno krčilo. Dalje je bilo tudi odobreno, da društv. tajnik odšteje od bolniške podpore pristojbino ali poštarino za Money Order (poštno nakaz.) to velja za one katerim se podporo pošilja kretom pošte. Tudi je bilo enoglasno potrjeno, da vsak član, ki se ni vdele-žil glavne letne seje dne 10. t. m. kakor tudi ne društv. sv. maše dne 10. dee. da plača sleherni $1. — kazni v društv. blagajno, izvzeti so le člani na potnih, listih. Dragi mi sobratje dr. sv. Barbare št. 96! Čemu se tako slabo zanimate za društvo? Nekateri niste bili že več kot 4 leta na seji. Ponosni in hvaležni bi morali biti, da ste člani K. S. K. »I., ki se še edina tyori za obstanek in ohranitev katol. cerkve ali sv. vere med našim narodom proti mnogoštevilnim sovražnikom. Naša sveta dolžnost je stati hrabro v vrsti in braniti načela ter čuvati našo sv. vero in pomagati sv. Cerkvi po naši najboljši moči. II koncu želim vsem skupaj srečno, zdravo in veselo Novo leto 1917! Nikola Zvonarič, t. č. pred s. Seminole, I'a. Iz urada društva "Marije Čistega Spočetja" štev. 104, K. S. K. J. Pueblo, Colo. Dne 15. decembra se je vršila glavna letna seja našega društva ob obilni udeležbi članic, vsa seja se je vršila mirno in v lepem redu. V prvi vrsti se je predlagalo članicam, da bi hodile bolj pogosto k mesečnim sejam in sicer redno ob 1. uri popoldan, vsakega 15. v mesecu, kar tudi upam, da bodo članice ta predlog upoštevale. # V odborV.a 1. 1917 so bile izvoljene sledeče uradnice: Predsednica, Ana Princ. Podpreds. Franca Glač. Tajnica, Julija Krasovič. Podtajnica, Mary Petric. Blagajn. Karlina Maver. Zastop. Jožefa Kočevar. Preds. bolniškega odbora Jera Jeršin. Nadzorni odbor: Kata Kolar, Mary Kocman, Marija Had in. Srečno in veselo Novo leto 1917 vsemu članstvu K. S. K. .1. S pozdravom Julija Krašovic, tajnica. Iz urada društva sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J., Ely, Minn. Dne 17. decembra je imelo naše društvo glavno sejo in ob enem tudi volitev odbornikov za leto 1917. Seja se je vršila v najlepšem redu, v odbor so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Matevž Zgonc; podpreds. John Kovaeh; I. tajnik Jos. Agnich; II. tajnik Nik Cbernich, blagajnik Štefan Agnich; zastopnik Pavel Bukovetz; nadzorniki: Štefan Banovec, Josip Peshcl in Frank Peshel; zastavonoša: Alois Rom; redar Math Golobich. K sklepu voščim vsem članom in članicam K. S. K. J. 6rečno, zdravo in veselo Novo leto 1917; zaeno želim vsem krajevnim društvom naše Jednote, da bi dobila mnogo novih in dobrih članov ter članic v prihodnjem letu! S pozdravom Joseph Agnich, tajnik društva. NAZNANILO. Društvo sv. Anp št. 156 K. S. K. J., Chisholm, Minn., je imelo svojo sejo dne 3. decembra 1916 in je izvolilo sledeče uradnice za leto 1917: Predsednica Johana Kochevar; podpredsednica Katarina Sterk;,tajnica Frances Koš-merly; podtajnica Karolina Baraga ; zastopnica Mary Knaus; nadzornice Olga Znidarsich, Mary Kordish, Mary Zurga. Bolniške obiskovalke: Cecilija Mlakar in Agnes Mustar. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. posebno še članicam, našega društva in srečno novo leto 1917. Katarina Staudohar, prejšnja tajnica. NAZNANILO. Društvo "Kraljica Majnika" št. 157 v Sheboygan, Wis., jc imelo svojo glavno sejo dne 13. dec. Na tej seji so se izvolile za prihodnje leto sledeče uradnice: Preds. Paula Kline; podpreds. Josefa Kušman; I. tajnica Marija Pris-land; II. tajnica Marija Kropov-šek; blagajničarka Marija Se-banz; zastopnica Johana Susha; bival med nami v podobi kruha, ali V Presv. Rešnjem Telesu in nam je delil svoje milosti in blagoslov. Da bi Njegov blagoslov le ostal vedno med nami! Vsa čast in hv^la našemu domačemu g. župniku Rev. A. Kraše-vicu, ker naan je preskrbel in določil to lepo pobožnost in to baš v minulem sv. adventnem času. Kako je bilo ganljivo, ko so pri tej pobožnosti pripeljale v cerkev šolske sestre belo oblečeno mladino, deklice in fantke, — do oltarja; kako lepo se je mladina tamkaj vedla ali zadržala. Res, solze so mi porosile v očeh, bo sem to pot prvič videla slovenske šolske sestre v naši cerkvi, ki so pripeljale nedolžne otročiče počastit Presv. Rešuje Telo. Zatem se je pričel sv. Rflžni venec in krasna pridiga najetih gospodov, enkrat Father Judniča, enkrat pa Father Šircata. Hvala obema skupaj in naj jima ljubi Bog povrne ves njun trud pri tej naši pobožnosti. zapisnikarica Marija Brula; nadzornice: Marjeta Sržen, Frances1 Po zaključni prnligi se je vršila Ribič in Frances Mikulin.Društvo dne 19. t. m. procesija po cerkvi s je lepo napredovalo. Pristopiloj Presv. R. T. V tej procesiji smo je namreč 36 novih članic, toraj ni, videli 6 gg. duhovnikov in celo bil moj opomin "glas vpijočega v j vrsto lepo, belo oblečenih otroči-puščavi", ko sem namreč letos me-1 čev, ki so se pomikali pred Naj-seca januarja stavila predlog, da svetejšim. Krasno je bilo tudi so naj vsaka članica potrudi in | ubrano petje cerkvenih pevcev in pridobi po eno kandidatinjo. Vse pevk na koru in ubrano zvonenje so to storile, nekatere še celo po večkrat. Ta naraščaj društva kaže, da se naše žene in dekleta zanimajo za dobro stvar, ter da no- v turnu- Vse to nam bo ostalo v prijetnem in živem spominu še dolgo časa. Tudi jaz priporočam cenjenim čejo zaostajati za drugimi sloven-1 faranoni ustanovitev slovenske skimi naselbinami po Ameriki, | farne šole, kakor <*jo je zadnjič kjer imajo skoraj povsod močna ženska podp. društva. Dal Bog, da bi bilo drugo leto ob tem času že vse slovenko ženstvo mesta Sheboygan pod okriljem društva "Kraljica Majnika! rojak Frank Gorenc na tem mestu priporočal. Z dobro voljo in skup^ nim nastopom bomo tudi to lahko dosegli v kar naj nam pomaga Bog! Vsein članicam in članom K. S Bolniške podpore je plačalo na- i K. J. -voščim veselo in srečno Novo šc društvo to leto $147.50, vsega premoženja pa ima $450.65. Toraj stoji tudi v finančnem oziru društvo na dobri podlagi kolikor se mora zahtevati od 20. mesečnega obstanka. S pozdravom do vseh članov in članic Jednote. Vsem skupaj mnogo uspeha, sreče in zdravja v letu 1917- \ Mary Prisland, tajnica. leto! Agnes Fugina. V POJASNILO! V št. 49 tega lista sem pital dopis rojaka Jakob Stajdoharja, v katerem trdi, da sem nabral jaz pri zadnjem cerkvenem kontestu $254.00. Resnici na ljubo naj bo ____še enkrat na tean mestu povedano, JoUetTlU, 20. d^Wl«.]^^'« »'»»»kupna kolekta „ , , . V7V . . f279.28. Nic mu nisem nevoščljiv, Predzadnjo nedeljo t. j. 17. t. m.;T, . . • . : . , . . . v. 'če me je moj nasprotnik v tem vršila se je letna seja društva sv.1 " r Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. j Pri tej seji je bil izvoljen odbor za voditev društva za prihodnje leto.' Razun male izjeme so bili vsi j stari uradniki ponovno izvoljeni j voditeljem društva za leto 1917. j Seja je bila izvanredno dobro obi-j skana po članstvu in se je vršila v, najlepšem redu. Po dokončani seji je nekaj članov ostalo 'v dvorani, ki so še po-; govovarjali razne stvari. Med pogovori se je debatiralo tudi o razmerah v stari domovini. In kot i vsi navdušeni Slovenci napravili so malo kolekto med seboj za ranjene slovenske rojake v stari do-| movini. Imena darovalcev in darovane svote so: ^ , Josip Zalar...............$1.00 Josip Slapničar ........... 1.00 Anton Bar>bič............. 1.00 premagal in mu iz srca privoščim dobljeno nagrado. f OinenirU naj še toliko, da ni pomagalo meni pri kontestu 6 žensk, pač mi je šla v tem na roke moja žena in dve dekleti gdč. Ivana Span in Ana Kompare iz So. Chicaga. — Star pregovor pravi, da je resnica Bogu in ljudem ljuba. Toliko v blagohotno pojasnilo! Frank Gorenc, večletni član K. S. K. J. in ud slovenske cerkve sv. Jurija v So. Chicagu. LISTNICA UREDNIŠTVA. Nekaj društvenih naznanil, katera smo prejeli minulo soborto, je ! moralo radi pomanjkanja: prostora in časa zaostati za prihodnjo izda-| jo. Radi božičnega praznika, dne 1 25. t .m. se ta dan ni delalo v tiskarni; morali smo torej vse stra-! ni lista, razen prve, — zaključiti John Papič............... 1.00 . , A . Anton Košiček...........1.00 j že ramul° soboto dopoldne. Mihael Wardjan.........1.00 Louis Žagar............1.00 Math. Golobich..........: .50 John Filak............... .50 Martin Žugel ...........•.' .50 Josip Geršič ... ...........25 Josip Mežnaršič......... 25 Anton Kastelec..................25 Sklad "Glasila K. S. K. Jednote" ozir. K. S. K. J. sa ranjence in sirote padlih žrtev v stari domovini XXI. izkaz. Skupaj..........$9.25 Radi tega g. urednik, Vam tu- „ . •• . . t.,- u t,™ \so darovali po dokončani seji kaj pošiljam nabrano svoto in Vvo-\ * Člani društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J., Joliet, $im, da to vknjižite k že nabranem znesku za slovenske ranjence v stari domovini. (Svoi o v redu prejeli. Hvala! Op. uredništva.) Vsem cenjenim darovalcem najlepšo hvalo! Le žal, da se ni ta plemenita misel o nabiranju pri- dne 17. dec. znesek $9.25 Imena darovalcev.: Josip Zalar...............$1.00 Josip Slapničar...........100 Anton Barbič..........................100 tjohn Papič....................100 Anton Košiček...........100 Razne stvari. Kdo jt izumil abecedo? Nemški zgodovinopisec in arheolog prof. Galhi zatrjuje, da je*bil izumitelj abecede kralj David v starem veku. To svojo trditev o-pira na dejstvo, ker se zgodovinarjem še ni posrečilo najti kake sledi o abecedi še iz dobe pred kraljem Davidom. Sto let po smrti kralja Davida, za časa kralja Ahaba v Samariji je bila pa abeceda že zelo udomačena; tedaj se je pisalo s črno tinto na raene lončene posode; namesto peresa se je rabilo male vrbo-ve končke. Splošno se sodi, da je torej izumil abecedo kralj David s sodelovanjem svojega svetovalca Seraiha. Res jc, da se je še pred Davidom v Palestini že dosti pisalo, kar nam pričajo stare historične izkopine; tedaj se je pisalo % a-raarnskimi črkami po babilonskem vzorcu, da se je rabilo namesto posameznih črk slijce, kakor na Kitajskem. Pisalo se je na tanke plošče iz cedrovega lesa. Te plošče se je dobivalo iz mesta Bylos v Siriji, za kar so dobivali pole drevesnega papirja. Sedanja beseda biblija in papir izhaja torej iz besede "Byblos" in "papyrus". Babilonci so vtisko-vali slike za pisavo na ilovičaste plošče, stari Egipčani so pa pisali svoje hijeroglife na drevesni papir. 3 milijone dol. za 26 topov. Pred nekaj dnevi je mornarični department v Washingtonu, D. C., odobril ponudbe za nabavo 26 16 palčnilh topov, katere je dala država graditi za 4 nove dread-naughte. Naročilo za te topove se je dalo znani Midvale Steel Co. in Betle'-hem Steel Co. Vsak top bo veljal dovršen $116.000. Državni mornarični department je zaeno poveril naročilo za zgradbo novega dreadnaughta "dry-doska" v #Norfolku, Va. neki tvrdki iz New Yorka za znesek $2,442.594. Novi "dreadnaughti" bodo zgrajeni na tako moderni in varen način, da bo treba 10 torpednih strelov, predno bo mogoče potopiti enega izmed teh bojnih pomorskih orjakov. . .. ,,, , Mihael Wardjan......,...1.00 spevkov sprožila pri seji, dokler Louis Žagar ........... 100 je bilo častno število članstva za- ^ Golobich..............50 stopanih. Toda ni še prepozno, to bodetno lahko pri napravili. Še enkrat vsem skupaj hvala! S pozdravom , .. .. John Filak............... .50 prihodnji seji Martin 2ugel ..............25 Josip Mežnaršič..........25 j Josip Geršič ..............25 Anton Kastelec,........... .25 Eden izmed navzočih. Prvi ameriški otrok. Prvi ameriški otrok angleških starišev se je rodil dne 18. avgusta 1. 1587 starišem William in Eleanore Dare v mali naselbini Roanoke, Va. bila je deklica, ki so jo krstili za Virginijo. Zakonska dvojica Dare je dospela v Roanoke še mesec dni preje semkaj iz Angleškega, kot se ji narodila ta deklica;'v družbi teh naseljencev je bil tudi John White, oče Mrs. Dare, in še ve3 drugih izseljencev. Ker so pa tedanji angleški izseljenci potrebovali več raznih stvari, se je podal John White zopet nazaj na Angleško; v Roanoke je pustil 89 moških, in 17 ženskih naseljencev in deklico Virginijo Dare; svojo vnukinjo. ^ sabo je vzel kot za spomin nekaj krompirja, pridelanega v Roanoke; ta krompir je John White pustil na svojem potovanju na Irskem, kjer so ga potem pričeli obdelovati; to je bil torej prvi ameriški krompir, prenesen v Evropo. John White se je vrnil nazaj v Ameriko šole 3 leta kasneje, (1. 1590). Na svoje veliko začudenje je pa našel naselbino Roanoke, Va. popolnoma opustošeno in prazno. Sodi se, da so stanovnike te naselbine napadli in odvedli s sabo. Indijanci Hateras plemena, tako so skoro gotovo odvedli tudi Indijanci s sabo v gozdove prvegif ameriškega otroka angleških sta-rišev, 31etno Virginijo Dare. VeČ let kasneje se je dognalo, da so se vsi prvi stanovniki Roanoske naselbine res pomešali z Indijanci 'kakor že gori omenjeno. . Skupaj . . . ,..........$9.25 South Chicago, HL! XX. izkaz v št. 49 "Glasila Cenjeni sobrat urednik! Prosim vas, da priobčite ta moj dopis. Rada bi namreč sporočila ob kratkem o lepi cerkveni pobožnosti, ki se je vršila od 17. do 19. dec. *v naši cerkvi sv. Jurija, to je bila 40 uma pobožnost, pri kateri smo imeli dovolj časa pripraviti se za sv. božične praznike. Tri K. S. K. Jednote .$1318.33 , Skupaj...........$1327.58 Iskrena hvala . vsem darovalcem! Uredništvo in upravnistvo "Glasila K. S. K. Jednote". Česar sam nimaš rad, tudi dru- dni je naš gospod Jezus Kristus giin ne stori. Razporoke in ločitve zakonov v Chicagu. Mesto Chicago se sme ponašati, da prekaša vsa druga mesta v ra/: porokah in ločitvah zakonov. Glasom uradnih podatkov je bilo namreč v Chicagu pred okrožnim in višjim sodiščem od leta 1914 do 1. 1915 dovoljenih 4116 razporok ali za 502 slučaja več, kakor eno leto < nazaj. ^ _ ' OLABILQ R B. K. JEDNQTE.^- 27. DECEMBRA 1916. Knmjsk*-Sloveniike Jednote t Združenih drŽavah ameriških. Uredništvo in upravnifttv*: lf61 Wast 22nd Place, Chicago, DL Telefon: Canal 2487. Naročam« s leto.............$9.60 • •••••••••••••••e #1*00 !•••(*•»••»•• «f 1<6U OFFICIAL ORGAN al the •BAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION •f the ttOTll) STATES OF AMSHGA leaned every Wednesday. mmi, by the Grand CarnieHaa 81 veatien Cathotte Uniem of *e United States of America. OFFICE: 1M1 Weet 22nd Piece, Chi«*** UL Phone: Canal 2487. Subscription ratei Members, per year»•••••••! FOr Nenmembers For Foreign Countries. uon rate i year........20. tries« fl« »81 Ob zatona leta. Kakor da bi bilo še le pred nekaj tedni, — tako se nam zdi oni čas, ko smo v 51. številki prvega letnika našega lista priobčili na tem mestu skromen članek pod naslovom "K slepu leta". — In zopet se nagiba že II. letnik h koncu, ali zaključku! V dolžnost si štejemo, da priobčimo tudi ob zaključku It letnika izdaje našega lista par skromnih vrstic, to pa osobito radi tega, ker se bliža tudi leto 1916 k zatonu. Odprimo torej našo knjigo in poglejmo delovanje v tekočem letu! Žal, da živimo še vedno V dobi krvavega evropskega klanja in da nismo zamogli osobito na prvi strani lista prinašati nič veselih novic iz Bvfop'e, oziroma iz našega starega kraja. Teden za te-, dnom so se vrstila poročila o neprestanih bojih tam na severu, jugu, iztoku in zapadu, kjer so par* dali tudi vrli sinovi naše staro-krajske matere Slovenije. Marši kdo izmed nas je izgubil v tekočem letu svoega očeta, brata, prijatelja ali znanca, ki so padli častne smrti za domovino. Blag jim spomin! Baš v današnji številki prinašamo zopet po dolgem presledku uradni izkaz izgub. Morda boš šele danes v temu seznamu našel, še kako ime onih, ki so morda ubiti, ranjeni, ali pa ujeti! Oj s kakim navdušenjem in veseljem bi se dalo napisati novoletni uvodnik, če bi ne bilo te strašne evropske vojne! Prav radi nje nas pa tudi zopet letos navdaja srčna bolest in ža lovanje, ker se nam naši dragi domači smilijo, ki padajo tako šte vilno pod krvavim mečem. Nehote se nam pri tem uriva misel, da je morala vsa Evropa znoreti, kar se že tretje leto medsebojno bije in kolje. In to naj bo naša moderna in civilizirana Evropa ? — Niti pri divjakih in živalih v afriških pustinjah ne najdemo tega klanja. Najhujša kazen in šiba za člove štvo nastopi tedaj, kadar zavrže plemeniti čut ljubezni do svojega bližnjega. Vojnemu molohu niso mar božje in človeške pravice in zaradi tega trpi ubogo in zapel j a no ljudstvo strašne posledice vojne. Ne bomo naštevati danes tukaj bolj važnih dogodkov z evropskega bojišča v tekočem letu. Le eno naj. omenimo,, da je bilo baš leto 1916 osobito za nas Slovence usodno, ker je nam verolomni Italijan odvzel toliko lepih vasi ob bistri Soči; ž njimi vred pa tudi nepozabno nam solnčnato Gorico. Upajmo za trdno, da sovražnik ne bo tega mesta obdržal v svojih krempljih, — da jo bodo morda naši hrabri slovenski junaki sčasoma vzeli nazaj. — Ako se pa to ne bo izvršilo, imamo pa še drugo zveido upanja in ta ;e bližajoča se mirovna konferenca. Kakor znano, zahtevajo centralne vlade, da se mora zavzeto Gorico z okolico vred dati nazaj Avstriji, ker ni italijanska, temvee pristno slovenska. Dal Bog, da bi se to tudi uresničilo! Za nas, bivše avstrijske podanike, bo ostal tudi 21. november 1916 v trajnem spominu, ker je ta dan umrl naš bivši monarh, cesar Prane Josip in je prevzel avstrijsko žezlo njegov naslednik Karol I. Ozrimo se pa sedaj še na to stran oceana, ali na našo novo domovino. Tekom leta je tudi tukaj pripetilo marsikaj novega, — veseleaa in tudi žalostnega. V obče moramo reči, da smo prestali to leto več hudega kot pa prijetnega. Bolezni, smrt, brezdelnost, neznosna draginja in druge nepri-like so nam grenile življenje. Delati je bilo treba vsakomur trdo, da si je preluži] boren košček kruha. Pri tem n$s tolaži edina zavest, da smo prenašali minule dnove tekočega leta v miru, ali da ameriškega ljudstva * ni zadela šiba vojske, kakor v Evropi Prepričali smo se, da je domovina, kjer fviada svoboda in mir za vsakega posameznika baš v sedanjih ivtojnih časih največ vredna. — Naš sobrat gl. tajnik zaključuje v današnji številki na 5. strani v dokaj lepih besedah letošnje fiskalno leto K. S. K. J. Želeti bi bilo, da bi tO tajnikov^ naznanilo prečita! sleherni član in članica. Čast in hvala vsakemu posamezniku, ki je v tekočem letu kaj pripomogel do tako nepričakovanega napredka naše podp. organizacije bodisi že v tem, ali onem oziru! "Glasilo K. S. K. Jednote" je skušalo tudi v tem letu po svoji najboljši skromni moči delovati za napredek in procvit svoje organizacije. Saj je to njegova prva in najpoglavitejša dolžnost. Vaim cenj. člani in članice prepustimo tozadevno sodbo, ker se hočemo ogibati samohvale. ProsimO Vas pa zopet danes še enkrat, da delujte z združenimi močmi še v bodoče za napredek in obstanek prve in edine slovenske katoliške podporne organizacije! (K. S. K. J.) Ostanite ji zvesti člani v izpolnjevanju društvenih in Jedno-tinih pravil. Nič se vam ni treba bati naših odpadnikov in nasprotnikov, ki blatijo po raznih listih načela in ustavo naše katol. podp. organizacije. Morda bodo se prekmalu spoznali svojo žmoto? — Ob zatom leta je dalje naša sveta dolžnost, da se spominjamo v tem času naših pokojnih članoiv in članic, katere so zagrebli v črno zemljo v tekočem letu. Od 1. januarja do 22. dec. 1916 je izgubila naša dobra podporna mati K. S. K. J. ravno 100 (sto) svojih ljubljenih sinov in hčera. 100 članov in članic se je preselilo iz te solzne doline v boljšo večnost. Dodeli jim Bog večni mir in pokoj! Lahka jim bodi tuja žemljica-! — Še nekaj bi radi omenili. Vsakdo izmed cenjenih čitateljev naj naredi sedaj ob sklepu leta svojo bilanco. Vpraša naj se: Sem li to leto kaj- napredoval od lanskega leta? — Morda celo nazadoval? Ali mi vest in srce ne očita nič slabega? Sem li kaj slabih razvad in napak opustil? Sem si v tem času povečal število dobrih prija teljerv ali celo zmanjšal ? Sem li bil bil dober član Jednote? Koliko dobrega in koristnega sem letos naredil za izboljšanje človeške družbe ? Dragi mi prijatelj! Odpri danes knjigo svojega življenja Če ti morda vest kaj očita, — skleni za trdno, da boš čimpreje nedostatke in napake popravil v letu 1917. Ne odlašaj! kajti dol gost življenja našega je kratka ;— pazi, da se tvoja novoletna zaob ljuba ne zastara in da te smrt ne prehiti. Vrata groba so na/mreč noč in dan odprta! K sklepu teh vrstic izraža uredništvo našega lista vsemu članstvu K. S. K. J. in čitateljem tega lista najiskrenejše novoletne čestitke. Dal in dodeli Vam Bog v letu 1917 vse najboljše: zdravje, mir, zadovoljnost dušno in telesno, veselje, srečo in občno blagostanje! Dal pa tudi Večni Kralj miru, da bi se plemeniti načrti vlade Zedinjenih držav za ugotovitev svetovnega miru kmalu uresničili in da bi nesrečno evropsko ljudstvo za vedno zavrglo v stran kryavo morilno orožje in medsebojno sovraštvo! likovanja, aristokratstvo in v nedolžno prelivanje krvi. Naše civilne in državljanske vojne5 so nas v tem že zadosti izučile in spametovale, da je Tojna najhujše gorje na svetu. Gotovo enkrat, prej ali slej, — bo zavladal v Evropi zopet mir. Morda že kmalu po Novem letu? grešali še en spomenik.; to je nam-ali onej evropski državi bomo pogrešali eš en spomenik; to je namreč spomenik one osebe, ki bo morda s svojim nastopom in posredovanjem preprečila, oziroma ustavila največjo vojno vihro, kolikor jih pomni svetovna zgodovina. Ta oseba, ali pravzaprav ta mož je predsednik Zedinjenih držav, naš ugledni in vsega čisla-nja vredni Mr. Woodrow Wilson. Dasiravno več tisoč milj oddaljen od evropskega 'bojišča in Wilsonov zopetni oklic za mir. Ko se bo pisalo svetovno zgodovino 20. stoletja, osobito zgodovino evropske vojne 1. 1914—1916 in ?? —, bo čitati imena in dela raznih cesarjev, generalov, vojskovodij, vojaških oddelkov in posaraezyikov, fci so se junaško zadržali v prelivanju človeške krvi. Stavili jim bodo marmornate in bronaste spomenike v znak priznanja in slave. Vsakdo izmed teh bo okrašen s številnimi odlikovanji in z mečem ob strani, zato ker je z mečem pokončal številno nedolžnih človeških žitev. — Ironija! — Nam miroljubnim, svobodnim in pametnim Američanom se bo zdelo tako početje abotno, ker ne verujemo več v krone, visoka od- nobeni ožji zvezi, ne s tem, ali onim vladarjem je nastopil zadnji čas naš predsednik Wilson že dva pomenljiva koraka, da bi se prenehalo s sedanjo evropsko vojno. Pred nekaj dnevi je predsednik Wilson sestavil in odposlal raznim nevtralnim državam prošnjo, da naj solidarno in celokupno, u-krenejo pri bojujočih se državah potrebno, da bi se doseglo v do-glednem času svetovno premirje. Zaeno je tedaj odposlal tudi cen tralnim zaveznikom svojo tozadevno ponudbo, ker se je Nemčija izrazila za mir, pod gotovimi pogoji. Te pogoje so pa zavezniške sile žal zavrgle Najbolj pomenljivi korak je pa u-kre»nil predsednik Wilson dne 18. t.m.ko je poslal vsem vojskujočim in ne vojskujoči m se državam mi rovno noto in jim je v tako le pih besdah očrtal gorje človeške ga klanja, ali posledice sedanje vojne. Omenjena Wilsonova mirovna nota vsebuje v sebi točko, da naj tudi ententne ali zavezniške države stavijo svojo zahteve in pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče dospeti do preminja. Dne 18. t. m. je bila iz Wash ingtona, po naročilu predsednika Wilsona poslana vsem evropskim bojujo£im se silam sledeča uradna brzojavna mirovna nota: "Državni tajnik poslaniku Ge rardu v Berlinu. Državni department, Washing ton, D. C. 18. dec. 1916. Po naročilu predsednika Vam pošiljam tukaj sledečo komunikacijo, katero izvolite takoj sporočiti ministru zunanjih zadev, b kateri ste Vi dodeljeni in pooblaščeni "Predsednik Zedinjenih držav mi je naročil, predložiti nemški cesarski vladi mirovno točko in pogoje, nanašajoče se na sedanjo evropsko vojno. Predsednik smatra, da bo cesarska vlada ta korak blagohotno upoštevala in smatrala za v najbolj prijateljskem duhu storjeni tozadevni korak, ki ne prihaja samo od prijateljske strani, temveč prihaja tudi od zastopnika nevtralnega ameriške ga naroda, kojega interesi so bili zelo zelo hudo prizedeti vsled sedanje evropske vojne in ki želi svoje koristi v bodoče ščititi pred slabimi posledicami nadaljevanja sedanje vojne. Ta mirovni načrt, katerega tu kaj podajem je imel naš predsed nik že dolgo časa v mislih da bi Vam ga ponudil. Predsednik je pri tej ponudbi zelo v zadregi baš v sedanjem kritičnem času, ker se ga bo morda smatralo, da je bil baje v kaki zvezi od strani centralnih velesil v njih nedavnih mirovnih ponudbah, ki so bile žal •zavržene. - • • - Pravzaprav nita ponudba, ali mirovni načrt v nobeni zvezi z omenjeno ponudbo in predsednik bi jo bil zadržal, dokler 'bi ne bi-, lo odgovora na ponudbo (v noti na Nemčijo; v resnici niso centralne države čisto nič vplivale na njega in predsednik bi bil zadržal svojo ponudbo toliko časa, dokler bi ne 'bilo neodvisnega odgo- Pravzaprav ni ta ponudba, ali ker se stvar nanaša tudi na njir. upa predsednik, da bo stvar upoštevana v zvezi z drugimi .mirovnimi predlogi, kajti končno ima/ mo vsi enako željo. Predsednik prosi, da bi se njegova ponudba upoštevala taka kakršna je in v pogledu, kakor da bi bila poslana v drugih okoliščinah. Predsednik je mišljenja, da naj se čimpreje mogoče doseže priliko, da "bi se pozvalo vse, sedaj bojujoče se narode ali države, da ^aaj bi se te izrazile, pod kakimi pogoji in zahtevami bi se zamo-glo doseči premirje in zaobljube, da ne bo prišlo več do sličnega krvavega svetovnega konflikta. Kako naj bi se ravno te mirovne točke in pogajanja izvršila,— je pri tem predsednik popolnoma n« nepristanskem stališču. Srečen bi 'bil pa vseeno, če bi zamogel pri tem kaj pripomoči ali dati celo svojo iniciativo v svrho dosege tega premirja, naj si bo že na ta, ali drug način, ki bi bil povoljen in uspešen. Nikakor pa predsednik ne določa v tej zadevi načinov in metod v dosego tega. Njemu bi nja. On le predlaga, da se naj o-glasijo vojskujoče se države v toliko, da ^zvedo nevtralne in v vojno zapletene države, knko daleč je še do miru, katerega pričakuje vse človieštVo z največjim hrepenenjem. Predsednik upa, da bodo te njegove 'besede, ki jih govori s prijateljskim duhom, našle prijazen odmiev, in da bodo bil po volji ta, ali drug način, sa- vsi, katerih se to tiče,razumeli na- mo da bi se njegova misel glede premirja čimpreje uresničila. Predsednik si dovoljuje opozarjati na dejstvo, da so načrti, katere imajo državniki obeh boju-jočih se strank eni in isti. Ti načrti se opirajo na splošno željo vsega ljudstva, — celega sveta,— men njegovih besed. Predsednik trdno upa na odgovor, ki ho prinesel novo luč v zadeve sveta. (Podpis) Lansing, državni tajnik." Kakor se čuje, je tudi to mirovno noto ošabna Anglija hladnokrvno in norčevaje se zavrgla, da bi zavladal zopet enkrat mir. Nemčija pa odobrila. Pričakuje Vsaka stranka se opira na zahteve in pravice ljudstva in prebi- se pa izjav še od drugih bojujo čih se sil. V obče smemo priča- valcev nemočnih narodov, bolj kovati, da "bodo morda polagoma manjših držav, — da bi bile v bo- številni evropski sovražni narodi doče varne pred napadi in krivicami, prizadejanimi od močnejših držav, ki se sedaj bojujejo. prišli do prepričanja, da so zgrešili pot in da jim želi predsednik Zedinjenih držav baš ob nastopu Vsakdo želi sedaj, da 'bi bil v Novega leta najboljše. Ta pred- sednikova želja ni želja splošne zmage, temveč želja uvedhe splošnega svetovnega miru in prija teljstva. • bodoče varen in na miroljubnem stališču: z drugimi narodi, da bi se vsakojako državno sebičnost zavedno odpravilo. Vsakdo bi gledal z zavistjo vsakojako formacijo nasprotne lige in premoči, odobraval bi pa vsakdo ligo narodov, s katero hi se ugotovil trajni svetovni mir in pravica. Predno se zamore ta končni korak podvzeti, — smatra vsakdo za Alojzij, 45. pp., nad. bat., Gorica, potrebno, kako bi se zamoglo naj- 1392, ranjen in ujet, Berghaus Aloj- Uradni izkazi izgub. Poročnik Ferk Alojzij, 26. dom. pp., 10. s., Maribor, 1895, mrtev. (11. 7. 1916); enol. prost, narednik Sede j prvo poravnati spor med povzročitelji sedanje vojn* in spraviti na dan prave vzroke te vojne. Le na ta način bo mogoče zagotoviti zij, 26. dom. pp.,' 10. s., Takačevo, 1877, mrtev. (12. 7. 1916);, lovec Berginc Karel Franc, 20. lov. bat., Trst, ranjentin ujet; inf. Boštjančič medsebojno neodvisnost, teritori- Franc' 26' dom' pp" 10' s" Brežič®' jalno nedotakljivost, politično in 18*3' ? inf- Korošec Konrad, in slabotnim državam in naro. i 26. dom. pp., 10. s Višnja ves 1896, a j u- * i- v , , imrtev (11. 7. 1916); lovec Krajnc dom, da ne bi trpeli vec vsled na-L * . , . r»ajL ... v m v ... , Ivan, 20 lov. bat., 1/st., Sv., Barba- silja močnejših. To želijo dan-L lg94 mrtev (23 7 1916). deset, danes vsi narodi 111 vse svetovne j nik Krajnc Ivanf 153. žrnoVoj. bat., države. Zedinjene države so vsled 2 s., Sv. Barbara, 1876, mrtev (19. tega vedno pripravljene stati tem do 21. 7. 1916); inf. Krajnc Leopold, na strani osobito še po dokonča- 1897, mrtev (6. 7. 1916); patr. vo- lii vojni. ^ dja Kummer Josip, 17. lov. bat., Ljub- V prvi vrsti je treba, da se z• Ijana, 1891, ujet; lovec Kutin Franc, vojno konča. Tozadevnih mirovnih pogojev se ne sme od strani predsednika ismatrati kot mero-dajne, ali zapovedujoče. Predsednik smatra to v svojo sveto dolžnost in pravico, d^ se zanima za sklepanje miru čira preje mogoče; saj želijo ta mir ravno tako nevtralne države, kakor vojujoče se sile. Ako se bo vojna nadaljevala toliko časa, da bo s počasnim pojemanjem ena ali druga stranka izčrpana, ako bo še nadalje žrtvovanih miljone in milijone človeških življenj, dokler jih ena ali druga stranka ne bo več imela za žrtvovanje, ako se bo še v nadalje podžigalo sovraštvo do stopinje, kjer se več ne bo moglo ohladiti, tedaj je vsako okrevanje narodov dvomljivo in upanje za mir in sodelovanje svobodnih narodov bo zastonj. Življenje vsega sveta je občutno prizadeto. Sleherni kotiček velike človeške družine občuti breme in grozo te nenadkriljive tekme z orožjem. Ni ga naroda na civiliziranem svetu, ki bi mogel v resnici stati izven upliva te vojne, ali ki bi mogel 'biti varen pred njenimi učinki. A kljub temu se še niso vojskujoče države defini-tivno izjavile, zakaj se vojskujejo. Voditelji več prizadetih držav so se že izrazili — kakor rečeno — o splošnih pogojih. In ti splošni pogoji se zdijo, kakor da so e-naki na obeh straneh. Toda do zdaj še ni hilo verodostojne izjave na nobeni strani glede gotovih pogojev, ki bi, ako bi bili doseženi, zadovoljili prizadeto vlado in podložno ljudstvo, da 'bi bila v6j-na pri kraju. Svet še zmiraj u-glblje, kašni gotovi pogoji, kakšna bistvena in izmenjava jamstva, kakšne politične in teritori-jtflne izprememfoe ali poravnave in katera stopnja militarističnega uspeha more prinesti konec voj-ne. Morda je mir že bližje kot si mislimo; morda niso pogoji, ki jih nameravajo vojskujoče se skupine predložiti druga drugi, v tako velikem nasprotju kakor se bojimo; mogoče bi izmenjava mnenja od ene in druge strani prinesla konferenco in z njo upanje na trajni sporazum med narodi v skorajšnji bodočnosti. Predsednik ne predlaga miru in še celo ne ponuja posredsva- 3. s., 3. s., Tolmin 1896, mrtev, )26. 5. 1916); patr. vodja Ličen Franc, 1. s., Gorica 1884; inf. Lorenčič Ivan, Radgona, 1879; inf. Magdič Ivaan, 10 s., Stan* Cesta, 1897, mrtev (11. 7. 1916); lovec Medved Ivan, 20. lovski bat., Sobota, 1891; lovec Mohor-ko Martin, 20. lov. bat., Mošnice, 1890; lovec Mušič Ivan, 20. lov. bat., Št. Peter pri Garici, 1888 ujet; lovec Ovniček Fr., 20. lov. bat., 3. s., Šmihel, ujet umrl v italijanskem ujetništvu 26. 5. 1916; lovec Peternel Nikolaj, 20. lov. bat., Radovljica, 1894, ujet; enol. prost, podlovec Podkortnik Fr. 20. lov. bat., Petrovče, 1893, ujet; lovec Požega Andrej, 20. lov. bat., Hrenovice, 1881, ujet; inf. Prunk Josip, 4. dom. pp., 8. s., Trst, 1897. u-jet; lovec Pupšič Martin, 20. lov bat., Ljutomer, 1892, ujet; inf. Rebolj Josip, 7. pp., 11. s., Kanderše, 1897, mrtev (21. 7. 1916); lovec Rot Franc, 20. lov. bat., Žaga, 1884, ujet; lovec Rupar Ivan, 20. lov. bat., Št., Vid, 1895, ujet; inf. Sedmak Franc, 5. dom. pp., 10. s., Sv. Križ pri Trstu, 1895, ujet; lovec Sfiligoj Aleksander, 20. lov. bat., Podgora, 1893; inf. Stantič Angel, 5. dom. pp., 10. s., Sežana, 1896; štab. narednik Štok Josip, 5. dom. pp., 12. s., Pliskovica, 1891, mrtev (18. 7. 1916); lovec Str-lič Iv., 20. lov. bat., 4. s., Žiri, 1883, ujet; inf. Švagel Alojzij, 5. dom. pp., 1. s., Rojan, 1896, mrtev (11. 7. 1916, pokopan 13. 7. 1916); lovec Vertnik Josip, 20. lov. bat., 1. s., Ptuj, 1890, ujet; inf. Wellner Ivan, 26. dom. pp., 10. s., Obriž, 1890, mrtev (11. 7. 1916). Ujeti «o: Poddesetnik Anton, 1. s., Vrtovin, inf. Mahorič Ciril, 3. s., Kojsko, 1897; desetnik Maležič Anton, 3. s., Ribnica, 1887; inf. Marolt Franc, 2. s., Opat-jeselo, 1894; enoj. prost, desetnik Ma-uer Alojzij, Zagradec, 1892; inf. Maver Fortunat, 12. s., Zagradec, 1881; inf. Mavrovič Matija, 7.^s., Fara, 1889 inf. Meglič Alojzij, 4. s., Krško, 1891; inf. Melihon Karel, 3. s., Tržišče, 1889; inf. Mihič Matija, Kočevje, 1887; inf. Mihelj Anton, 3. s., Rihen-berk, 1892; inf Mlakar Josip, 3. s., Grahovo, 1890; inf. Mlakar Matija, 7. s., Škocjan 1889; inf. Močinikar Jakob, 2. s., Kamnik, 1890; četovodja Mrak Peter, 4. s., Gradiška, 1883; inf. Mravlje Pavel, 2. s., Žiri, 1889; inf. Muc Josip, 2. s. Lokvica, 1887; inf. Mušec Josip, 7. s., Sp. Logatec, 1892; inf. Mušič Ivan, 1. s., Trzin, 1896; inf. Muzga Martin, 1 nad. s., Šmartno, 1893; inf. Nago-de Matej, 6. s., Ravnik, 1890; inf. Nartnik Nemanič Josip, 7". s., Božja-kovo, 1883; inf. Osel Valentin, 8. s., Vodice, 1887; inf. Oštir Josip, Sv. Križ, 1886; inf Ostrin Ignacij, 3. s., Vrhinka, 1887; inf. Pagon Andrej, 1. s., Cerkno, 1887; inf. Pajek Franc, 4. s., Selo, 1894; inf Pangarčič Ivan, 4. s., inf. Pailralin Leopold, Standrež, 1894; inf. Pegan Ignacij, 3. s., Železniki, 1891; inf.-Pelos Jakob, 8. s., Zagraj, 188»; inf. Peric Alojzij, 2. s., Gorica, 1893; poddesetnik Peruzzi Avgust, 1. odd. stroj, pušk, Medvode, 1891; • inf. Pešičfi Franc, Križ, 1886; inf. Petrovčič Peter, 5. s., Nevlje, 1890; inf. Pintar Albin, 9. s., Št. Florijan, 1889; inf. Pire Ivan, 2. «., Črni vrh, 1883; inf. Pirih Anton, 2. s., Tolmin, 1894; poddesetnik Podgornik Anton, 3. s., Trnovo, 1885; inf. Porenta Ivan, 4. s., Stražišče, 1891, ujet (umrl v ruskem ujetništvu 24. jun. 1916); inf. Pregel Franc, 1. s., Ročinj, 1886; inf. Progar/osip, 1. s., Novo Mesto, 1888; inf. Rant Matija, 4. s., Dev. Mar. v Polju, 1896; inf. Rjaveč Just. 1. s., Gradiška, 1888; inf. Rope Franc, 4. s., Dolksko, 1887; inf. Rožič Peter Valentin, 4. s., Gorica, 1892; inf. Rot. Andrej, 3. s., Žaga, 1892; desetnik Božič Ivan, 3. s., Kojsko, 1893; inf. Rozman Franc, 4. s., Kranj, 1884; inf. Rus Anton, 3. ■., Loški Potok, 1893; inf. Semen Franc, 3. s., Preč dosUe, 1892; inf. Senica Franc, 6. s., Smihelč Stopiče, 1889; inf. Seži-ni Ivan, 2. s., Cerknica, 1893; inf. Sfiligoj Franc 2. s., Dolenje, 1889; inf. Sfiligoj Ivan, 2. s., Krmin 1893; inf. Skočir Anton, 1. s., Tol-. min, 1890; inf. Škokofljanc Ivan, 2, s., Cerklje, 1888; inf. Skomina I-van, 2. s., Ronki, 1Š94; inf. Skomina Josip, 2. s., Dornberg, 1892; desetnik Špacapan Andrej, 3. s., Vrtojba, 1890; inf. Štajer Anton, 4. s., Štora Loka, 1896; inf. Štefan-čič Ivan, 3. s., K^ško, 1887; desetnik Štibelj Mihael, 4. s., Selce, 1889; infanterist Strempfel Ivan 1. s., Oselica, 1894; inf. Strgar Franc, 4. s., Dobrunje, 1894; inf. Sussig Avgust, 2. s., Gorica, 1883; inf. Šuštar Jernej, 3. s., Podhruška, 1881; inf. Šuštar Jurij, 4. s., Podhruška, 1893; inf. Tabernik Franc, 3. s., Prevoje, 1880; inf. Tehovnik Avgust, 3. s., Medvode, 1889; desetnik Tome-li Valentin polk. štab, Trojane, 1887; inf. Tomšič Alojzij, 7. s., Miren, 1892; inf. Tomšič Franc, 4. s., Vače 1880; inf. Tomšič Ivan, 3. s., So-vodnje, 1889; inf/Tavčar Franc, 8. s., Dev. M. v Polju, 1837; inf. Trin-kaus Franc, 4. s., Št. Janež, 1891; inf. Trojanšek Adolf, 3. s., Loka; inf. Trost Mirko, Kočevje, 1886; poddesetnik Turk Franc, 2. s., Dol. Logatec, 1879; inf. Turški Matija, 11. s., Kočevje, 1886; inf. Turšar Ivan, 1. s., Tolmin, 1887; inf. Ulepič Ivan, 4. s., Mokronog 1882; inf. Uršič Ivan, 1. s., Libušnja, 1889; inf. Valant Franc, 3. s., Bela, 1889; inf. Valenti-čič Peter, 1. s., Cerkno, 1888; inf. Vi-dic Ivan, 2. s., Polica, 1806; inf. Vidmar Franc, 3. s., Stara Loka, 1890; inf. Vidmar Franc, 7. s., Se-kovnik, 1889; inf. Vidos Peter, 3. s., Ločnik, 1892; inf. Visitin Viktor Josip, 4. s., Trst, 1892; inf Vtič Ignacij, 1891, ujet (umrl v ruskem ujetništvu 8. 8- 1915); inf. Vojska Lovrenc, 8. s., Dob, 1887; inf. Žagar Josip, 2. s., Kočevje, 1884; inf. Zajec Ivan, Vinica, 1880; inf. Zio, 1. s., Zagraj, 1892. Promet z Anglijo in Kanado. Iz Washingtona, D. C., prihaja poročilo, da bode letošnji promet med Anglijo, Kanado in Zedinje-nimi državami presegel vsa druga leta-.'- Državni trgovinski department v Washingtonu naznanja, da znaša skupna vrednost blaga pri izvozu iz Anglije in Kanade, istotako pri uvozu iz teh dveh držav $2,484,180.333 (2 in pol milijarde dol.) Meseca oktobra 1916 se je iz Zedinjenih držav poslalo na Angleško za $173,959,679 blaga, v Kanado pa za $15,347.014. Iz Anglije se je semkaj uvozilo blaga za $20,153,824, iz Kanade pa za $25,905.382. Tekom 10 mesecev 1. 1916 do konca oktobra se je prodalo v Kanado za $482,000.000 ameriškega blaga, uvozilo ali kupilo pa za $186,000.000. Tudi z Avstralijo se je promet v tem času skoraj podvojil. Letos se je poslalo namreč od tukaj v Avstralijo v 10 mesecih za $68,-532.000 vrednosti blaga, lansko leto v tem času pa samo za $35,-518.000. Velike banke ▼ Chicagu. Letos, 1. decembra je bilo v štirih poznanih, ali večjih bankah v Ghicagu vloženih $663,500.000. Te banke se delijo po vlogah sledeče: Continental and Commercial banka $271,000.00; First National banka $180,500.000; Illinois Trust €o.$112,000.000 in Corn Exchange banka $100,000.000. Napredek poštne hranilnice. Skupne vloge po raznih poštnih uradih sirom Zedinjenih držav so znašale letos v oktobru za $4,700.000 več, kakor prejšni mesec. V Chicagu se je vložilo v letošnjem oktobru $320.840. Skupne * vloge postne hranilnice Zedinjenih držav so znašale koncem oktobra 1916 $104,200.000, vseh vložnikov je pa okrog 650.000. 'Jstauovljena v Jotietu, III. dne 2. aprila 189*. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. oktobra 1916 skupna izplačana podpora $1485.824.62. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.» Clveland, O. (ilavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. -Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: • GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111. K 8KLSPU LETA. V ponosnem Marijnem svetišču prideva na levi strani — zroč od velikega oltarja proti glavnim vratom — v bogato, takozvano Sikstovd kapelo. Na sredi le-te stoji velik, prelep oltar z bronastim tabernaklom, kateri ima sam obliko majhne kupolaste cerkvice in sloni na štirih krepkih angelih. / Tu, v ti kapeli je zakopano truplo sv. Hijeronima, in tu je bila mnogo stoletij shranjena I Gospodova zibka pod omenjenim Leto 1916 se bliža, k z&torau. ke še par dni in zginilo bode za večno. Vse kar bode ostalo, je le spomin. Nekateri se bodo spominjali na prestopno leto 1916 z veseljem, drugi zopet z žalostjo. Marsikateri izmed članov in članic K. S. K. Jednote je bil tekom leta srečen, drugi zopet nesrečen. In kakor se godi v človeškem življenju, istotako je tudi na društvenem polju. Tudi iz društvenega polja ali življenja se radi oziramo m spominjamo na preteklost. Za K. S. K. Jednoto, če se vpostevajo okoliščine, je bilo leto 1916 srečno. Napredovali smo na vseh črtah. Konžtatirati moram, da ravno v prestopnem letu 1916, je naša slavna organizacija srtorila časten korak napredka. . . _ . _ . Tekem letošnjega leta smo sprejeli okrog 1100 (enajst sto) čla- oltarjem presv. Rešnjega Telesa, nov in članic v Jednoto. Če se oziramo na okoliščine nase stare do- v mnogo manjši stari kapelici, movine in vpostevamo dejstr«, da je bila našim rojakom pot v to Dandanšnji pa ni več tu, ampak deželo zaprta vsled krvavega boja, tki divja onstran širpega oceana, v naslednji kapeli sv- Križa. Iz-ter da je vkljub temu pristopilo lepo število tukajšnrfi rojakov in postavljena pa je na Božič v zad-rojakinj k naši organizaciji, smemo biti na častno število novih čla- nji, Krstni kapeli, pa zato le tja nov in člauic ponosni, kajti v tem se vidi dokaz resnice, da naš narod širom Amerike pripoznava, čisla in spoštuje K. S. K. Jednoto, kot mogočno in pošteno organizacijo, ki je prava mati vdov in sirot. Med novo pristopilirni je veliko število mladih, tukaj rojenih Slovencev in Slovenk. V tem se uresničuje pregovor, ki se glasi: "Jabolko ne pade daleč od drevesa." Na£a dična mladina, rojena na ameriških tleh, posnema rada svoje stariše. Kjer je oče, tam hoče biti tudi sin; kjer je mati, tam želi biti tudi hči. Hvale vredno je, da naši mladi Slovenci(ke) spoštujejo in čislajo ono, kar je njih starišem drago in dali hite pobožne množice. Vhod v Krstno kapelo je danes lepo okrašen in polzastrt z rdečimi, pozlačenimi zagrinjali. Kapela je sama po sebi bolj temna, a razsvetljujejo jo mnogobrojne luči. V sredi stoji velikanski kr- stirce. Vse omenjene svete osebe so kakor žive, v naravni velikosti. Pastircem je brati na o- čeh, kako sladka čustva jim pre- einjano srca, kako strme nad čudežem, ki se je zgodil, pa kako se jim smili šibko nebeško Dete, ki je tako revno, mnogo revnejše, kakor poslednji izmed njih. V svoji otroški preprosti so mu prinesli poleg srčnih molitev tudi še nekaj drugih darov: cvetic, sadja, da, celo dežo masla — kar so pač sirotki premogli. Pa majhno belo jagnjiče so mu prepeljali s seboj, ono-le, ki se tako stiska k enemu izmed njih ,kakor bi tudi ono čutilo, ki se je razlila v blagoslovljeni zimski noči iz nebes na vesoljno zemljo- Volek in osliček morata seveda tudi biti v betle-hemskem hlevcu- Skozi razdejano skalnato votlino'pa se vidi v o-zadju betlehemsko mesto in bolmi in ravnice okrog njega, in Črede, ki so jih popustili na paši pa- ljubo in to je naša slavna Jednotatf Dal Bog, da bi to spoštovanje tih betlehemskih jaslij, stni kamen, a v ozadju oltar, in stirci, in bela cesta, po kateri se visoko na oltarju — ostanki sve- gibljejo v enomer množice ljudi j, Letno zborovanji; uradnikov K. S. K. Jednote se prične dne 15. januarja 1917, ob deveti uri dopoldne v glavnem uradu. Zborovanja se vdeležijo sledeči odborniki: Predsednik, gl. tajnik, blagajnik in pet nadzornikov. • Nameravalo se je poklicati vse uradnike Jednote k letnemu zborovanju ,toda ker bi se s tem povzročilo precej stroškov Jednotini blagajni, radi tega se je zborovanje skupnega odbora odložilo. Prosi se, da gg. Odborniki to blagovolijo vpoštevati in oni, ki se imajo vdeiežiti seje, /e poživljajo, da se pravočasno snidejo v glavnem uradu 15. januarja 1917. Krajevna društva, ki imajo kako pritožbo, prošnjo, navodilo ali nasvet za predložitev glavnemu odboru, naj isto dopošljejo na glavni urad do 15. jau. prihodnjega leta. Pripomniti moram, da se glavni odbor Jednote navadno ozira le na take prošnje, pritožbe, navodila ,\\[ nasvete,ki so poslani na glavni urad uradnim ali oficijelnim potom. Osebnih pisanj se ne vpošteva in ne rešuje. Naj se to blagovoli uva-ževati. Glavni urad, dne 15. decembra 1916. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. IzveličArjeva. Zares je človeku milo pri duši, ko uzre prvikrat ta častivredni tudi v bodoče ostalo med našo dično mladino! Kakor smo napredovali v članstvu, tako smo napredovali tudi v finančnem oziru. Niso še računi za letošnje poslovno leto zaključeni, toda iz sedanjega stališča blagajne, se zamore sklepati, da se bode spomin našega rešenja! Nehote se upogne koleno, roki se skleneta k molitvi, v srcu zatrepečejo ču- finančno stanje povišalo z zaKTjučkom leta za najmanj $70,000.00. Skupno premoženje l>ode znašalo nad $45)0,000.00. Lep napredek, na ka'ierega sme biti celo članstvo naše slavne organizacije ponosno. Če nas ne dohiti kaka »posebna nesreča v prihodnjem letu, imam upanje, da bode znašalo pri prihodnji konvenciji Jednotino premoženje pol milijona dolarjev ($500,000.00)7 Če se ozremo na predstoječe številke, stva, in oko, pač marsikatero oko se orosi le-tu s hvaležnimi solzami. • . . . . ' Sv. jasli nimajo več prvotne o- smemo s ponosom reči: K. S. K. Jednota je najbogatejša slovenska ; *>like. Ohranjene so deske, iz ka zibel vsak za svojimi opravki, ne meneč se za to, kar se godi v zapuščenem, pozabljenem hlevcu zunaj mesta. Pa recite, če niso to lepe jaslice ! Prav zares da so, in Rimljani sami se jih ne morejo nikoli dovolj nagledati, čeprav jih hodijo vsako leto skozi celih štirinajst dnij gledat, in čeprav so te jaslice, kdo ve, koliko let že stare. Toda ne samo gledat jih hodi- katoliška podporna organizacija. Že iz predstoječega se razvidi, da je bilo letošnje leto za K. S. K. Jednoto dobro, rodovitno in srečno leto. Toda to še ni vse. Ravno terih je bil narejen žleb, postelja jo, ampak tudi molit, molit hite nebeškega Deteta. Pet jih je, in najdaljši sta nekako dva črevlja Rimljani pred te jaslice, polni žive vere in trdnega obilno milost i j v -tem letu je naša slavna organizacija napravila poseben korak na-i dolgi ter štiri do pet palcev žiro- za dušo in za telo. Saj leži pač predka, ki bode z zlatimi črkami zapisan v Jednotini zgodovini in ki. Tako razdrta zibka je skrbno j v teh jaslicah v Ara coeli kot noto ic bila "ustanovitev otroškega oddelka". Čitateljem in čitatelji- zaklenjena v dragoceni kristalni i vorojeno božje Dete sveti Bambi-catrn Jednotinega Glasila je znano, da »e je ijstanovil otroški oddelek, i ročki (skrinjici), ki je vsa z zla- no, čudežni njihov sveti Bambino, pri K. S. .K. J. s 1. dnem meseca junija t. 1. V teku dobrega pol leva|tom in dragocenimi kameni oblo- In o njem treba, da vam zdaj kaj se je vpisalo nad 1800 otrok in njih 'blagajnrčno stanje presega sedaj žena. Le-to ročko je podaril za j natančnejšega povem. — že $2100.00. Navedene točke so nam v jasen dokaz, da je bilo leto 1916 za K. S. K. Jeduoto dobro in v vsakem oziru prosperitetno. Dolžnost je torej nas vseh, da se zahvalimo Vsegamcgočnemu na Njegov blago shrambo svetih ostankov španski i» Ta sveti Bambino (Bambino je kralj Filip VI-* Skozi kristalne leska beseda za naše dete) je ne-nje stene se prav dobro vidi za- kako dve pedi velika podoba ne-klad- Nikjer na svetu ga ni več | beškega Deteta, izrezljana iz olj- slov; ki ga je.v pobii meri podelil naši slavni organizaciji in nje član- i tacega. Večni Rim ga po pravici e nega lesa, ki je baje rastel na, stvu. Dal. Bog, da bi naša slavna Jednota tudi v bodoče lepo in!z vso skrbnostjo hrani in čuva in i Oljski gori. Pobožna pravljica častno procvi'iala, rasla in napredovala! po pravici je lahko ponosen nanj. y pripoveduje, da je izdelal kipec ' Cenjeno ela.Ltvo pa prosim, da vporabi zgoraj omenjene «1- Zak«j ako. « p0,ganski' "eki redovnik iz reda sv. Franči- staivke lepega napredka pri agitiranju in nabiranju novih članov m P®"**®' * ohranjeno slanina- ska v Jeruzalemu, poteze na o- članic to k°co, v ^ateri Je "aJe Prebiva) brazu pa da so erez noc izpolnili C rr i * v v i i - i. „«„ i«^« Romul. ustanovitelj poganskega sami nebeški angelci na vročo pro- K sklepu želim se enkrat vsem skupaj zdravo in sreepu novo leto, ;umu,» r r 6 ® v . ® . . v 1 . i . XT . r mesta — kako naj se ne ponaša snjo redovnikovo, ki je želel, da ter sem spoštovanjem udam Vam 40brat . . w ,. r»- * i • t„ »Vi * ur'- i « « 1 , Jo«i® Zalar gl tajnik. 'novi. krščanski Rim z ostanki Iz- bi bilo sveto obličje kar flajlepse. _.________' P ' _J.! veličarjeve zibke! Ta čudež se je kakopada brž raz- Kaj je v Rimu o Božiču lepega. (('rtiče. V Rimu spisal dr. M. L. 1896.) O. NA PODLAGI PRAVIL K. S. K. JEDNOTE TOČKA 121. STRAN 49 IN 50 VSLED ZANEMARJANJA VERSKIH DOLŽNOSTI SUSPENDANI ČLANI IN ČLANICE. Po uradnem r- nanilu duh. vodje K. S. K. Jednote so na podlagi zgoraj omenjene točke sedaj veljavnih pravil suspendani sledeči člani in članice: * Pri dr. sv. Jožefa št. 53. Waukegan, 111. 6283 Frank Bronce, 18. $1000.00. 5859 Frank Bizjak, 18. $1000.00; 10765 John Lcskovec, 18. $1000.00; 11652 Mihael Kaučič, 18. $1000.00; 2252 Jožef Slabe, 19. $1000.00; 13780 Frank Nagcde, 19. $1000.00 ; 228 Jakob Kukar, 21. $1000.00 ; 2410 Frank Meglifn, 22. £1000.00; 12785 Jožef Selan, 22. $1000.00 ; 2218 John Dobrovolec, 23. $1000.00 ; 6944 John Artač, 23. $1000.00; 8595 John Steblaj, 23. $1000.00; 12620 Jernej Čamernik, 23. $1000.00 ; 20253 Viktor Česno-var, 23. $1000.00; 6366 Gašper Leskovcc, 24. $1000.00. 7072 Frank Podobnik, 24. $1000.00; 11299 Frank Lešnjak, 24. $1000.00 ; 18273 Paul Tratar, 24. $1000.00; 10440 John Bartelj, 25. $1000.00; 9451 Anton Malovrh, 26. $1000.00; 12952 Anton Železnik, 26. $1000.00 ; 2235 John Možina, 27. $1000.00 ; 7746 Antoai Mausar, 27. $1000.00 ; 8435 John Janša, 27. $1000.00; 20998 Frank&krbec, 27. $1000.00 ; 6863 Jurij Kržič, 24. $1000.00; 2278 John Osenik, 28. $1000.00; 21066 Frank Šetina, 28. $1000.00 ; 6517 Stefan Dolenc, 28, $1000.00; 2225 Anton Kiren, 32. $1000.00 ; 4508 Frank Oblak, 36. $1000.00 ; 7493 Marija Šetina. 25. $1000.00; 1955 Marija Slabe, 19. $500.00-1967 Neža Možina, 19. $500.00 ; 2937 Marija Na-gode, 19. $500.00; 2627 Ana Bizjak, 20. $1000.00; 1968 Johana Oblak, 32. $500.00 ; 3561 Mary Selan, 22. $1000.00 ; 4057 Ivana Bartelj, 23 $500.00; 2244 Rosic Dolenc, 24. $500.00; 2567 Marija Steblaj, 24. $500.00 ; 3812 Marija Svete, 25. $1000.00; 1481 Ivana Kiren, $500.00; 2532 Marija Polanšek, 29. $500.00. Društvo šteje t članov (ic). 29 205 Pri dr. Marije Pomagaj štev. 79. Waukeg-an, HI. 4349 Franca Bizjak, 30. $1000.00; 8843 Jožef Cankar, '21. $1000 00 - 4180 Jožefa Cankar, 19. $1000.00; 4849 Katarina Cuk, 21. $">00 00 - 8460 Ignae Grželj, 26. $1000.00 ; 7687 Lovrenc I~tenič, 24. $1000 00- °675Franea Istenič, 19. $500.00 ; 15217 Frank Japelj, 21. «1000 00- 5407 Marija Japelj, 23. $1000.00; 1573£ Frank Jarc, 33. *1000 00- 20857 John Jelovšck, 24. $500.00: 6419 John Kaučnik, 29. $1000 00 - 2168 Marija Kaučnik, 24. $500.00; 17161 Anton Lmkančič, 18 $500 00 • 15882 John Mesec, 17. $1000.00; 18397 Jakob Mesec, $1000 00- 3802 Ivana Mesec, 22 $500.00 ; 20520 Matevž Oblak, 17; $1000.00'; 103^2 John Slabe, 29. $1000.00; 18196; Anton Zde-š ir, 30. $1000.00. Društvo šteje 111 članov (ic). ' Suspe.ulani dne 15. decembra 1916. ' Glavni urr.d K. S. K. Jednote dne 21. dec. 1916. iOS. ZALAR, gl. tajnik. Kaj je v Rimu o Božiču lepega? Najprvo si ne morčm kaj, da ne bi enkrat kar naravnost povedal, kaj vsaj meni ni po godiL o Božiču ne v Rimu ne v obče v Italiji, kolikor je leži bolj doli na jugu- Kopna zemlja, zeleni vrtovi, pred vsem pa zorčče rumene pomaranče 11a drevju — veste kjij, to ni o Božiču vse skupaj 11 vedel, in k samostanu preproste- V Palestino, da jih je videla, po- 2. Ara coeli. — Sveti Bambimo. ga mojstra s0 v trumah hiteli pre- 1 j ubila ter orosila s hvaležnimi _ Otroške propovedi. bivalci iz Jeruzalema in okolice solzami. Vse v srebro je dala te- 0b kratkem sem ti pokazal dra- častit v ti čudežni podobi nebeško daj okovati svete jaslice, in ste- gi bralec, kar je najlepšega' vi- octe ne betlehemskega hlevea je vele- deti v Rimu 0 Božiču. Zdaj me za prvim pa se je dogodil kma-la okrasiti z dragocenim marino-; pa sprejmi nekam drugam. Lep iu še drug čudež. Redovnika, ki rjein. Sv- Hijeronim, ki je živel prizor ti hočem odkriti, pristen je naredil sveto podobo, poklice-v> četrtem in petem stoletju po božičen prizor. j0 iz Jeruzalema v Rim. Le-ta Kristusu, izbral si je na zadnje j pQd itolom sy d enim vzame s seboj delo svojih rok,svo-Betlehem za svoje dosmrtno pre-1 ^^^^^ ^ ^ ^ jo najdl ažjo stvar na svetu, pa se bivališče, rekoč: Kakor veren no yečno mest0i 0d- odpravi na pot s sklepom, da po- volek se bodem priklenil k jas- J ^ le ^ daH Bambina> prišedši v Rim, hm Gospodovim. In ko je do- štiriindvajsetih kameni- rimskemu mestu. spel na sveti kraj rojstva Reše- Toda glej, tib stopnicah gori k cerkvi sv. na morju nastane strašan vihar. meni um^u KKOH-nu Jcr""Jri priliki je nastalo, to je tudi za- povelje krmarjevo - v vodo, da kazal Bog to milost, da polju-] J ^ fl moj Mmen nj|se tako morda vsaj ijudje otmo pogube- Usmiljeni Bog, tudi zaboj ček s čudežno leseno podobo je moral izginiti v razsrjenih morskih valovih. Ali glej čudo! Za Mjajn iasH, v kater^iok^ = ™ spod kot majhno dete? Taisti , o« «oVio. spod kot majhno sveti učenik nam pripoveduje o drugih obiskovalcih betlehemske-ga hlevea in zibke Izveličarjeve tako-le: "S celega sveta vro množice tu-sem; mesto je neprestano polno ljudij iz vseh narodov in jezikov; dan ne mine ne i ura. da ne bi videli dohajati no- stvar je za enkrat ta, da se nahajajo v cerkvi Ara ceoli prekrasne jaslice, kakoršnih ti, dragi bra-lec bržkone še nisi nikoli nikjer trenutek se prikaze zopet na po-drugje videl. — Na levi strani od vršju in plava vedno za ladijo tja boje k polnočnici ted ostanki istih svetih gu, v veseli druščini, s plameni- j Izveii5arjevih so že od sed- cami v rokah, da odsevajo '.mega stoletja naprej .v Rimu. O- _ uo-odeti hribi, kakor bi bili k^-Urog ieta 642., nekako v drugem njimi, na najvšjem mostu, sedi z stalni in z biserji posuti — take letu vladanja' papeža Teodorja, belimi meglami obdan, v večnem ki je bil sam iz Jeruzalema doma, svojem veličastvu Bog Oce. Na prenesli so jih z Jutrovega v sve-! zemljo mu je uprt poglet na cu-to mesto. Shranili so jih skupno ' do njegovega usmiljenja, ki se^e s truplom sv. Hijeronimaka- upravkar dogodilo tero se bržkone tudi tedaj prepe- skem hlevcu. ljali iz Palestine — v cerkvi sv Marije Snežnice (s- Maria della Ne ve),ki je dobila vsled tega tudi ime sv. Marije pri Jaslicah (s. Maria del Presepe); zdaj pa jo havadno imenujejo sv. Marijo Veliko (s. Maria Maggiore.) Tu, v stolnici krščanstva se ponavlja dandanašnji o vsakoletnih božičnih prazniki taisti prizor ,kakor nam ga opisuje iz svoje dohe sv. Hijeronim- Brez števila ljudstva, domačinov in ptujcev iz vseh dežela in pokrajin, različnih po noši in govorici, zgrinja se že 24. grudna, pred svetim dnem popoldne, v veličastno baziliko sv. Ma- v 'betlehem-V neskončni blaženosti mu odseva častitljivo lice. V spodnjem delu pa je uprizorjeno rojstvo Rešenikovo v betle-hemski votlini. Nekoliko na desno leži na slami, pregrnjeni z belimi plenicami, novorojeno božje Dete, sveti Bambino, o katepem vam takoj kaj več povem. Poleg njega kleči v molitev zamakiTje-na Božja Mati, presv- Devica Marija. Z eno roko drži za rob siromašne plenice, na kateri počiva učlo večni Bog. Temno-modra obleka ogrinja njeno deviško lepo pbstavo. Oči upira pepremično v ljubljeno svoje Dete. Radost, sreča, čistost in poboznost ji si- do livorskega obrežja, kamor so V zgor se srečno rešili vsi, ki so bili na ladiji. Neizrečeno vesel svojega rešenega zagleda napoti se pobožni redovnik ž njim v Rim. Tu-sem pa je bil že poprej segel glas o čudežnem kipu, ki je imel postati lastnina rimskega mesta. Pa so ga zatorej Rimljani željno pričakovali in z neizrečenim naudušen-jem pozdravili ter sprejeli od redovnika v dar. — Kdaj je natanko bilo, da je prišel sveti Bambino v Rim, to se ne ve; gotovo je, pa, da pred letom 1629. Zakaj v neki stari listini se bere, da so ga tega leta 11a Sveti da« že kazali vernemu ljudstvu. Takisto gotovo je tudi, da so ga takoj s počet ka hranili v cerkvi sv. Marije pri Nebeškem oltarja in sicer v kapelici sv. Helene. Stari zapiski pripovedujejo, s koliko gorečnostjo so častili Rimljani čudežno podobo svetega Bambina, odkar so jo dobili medse; pripovedujejo pa tudi o neštetih milostih, ki jih je izkazal, po nji.dobri Bog pobožnim častilcem. "To čudežno podobo," pravi neki italijanski pisatelj, "sto rimski meščani vsekdar s posebno jaslice predragi bralec, pridruživa se duhu ti množici in stopiva pogledat ter počastit še midva ta veliki zaklad rimskega mesta! Jožef. V roki drži lilijo, pričo svojega devišta. Poleg Marije in Jožefa vidino na obeh straneh pri božjem Detetu sirotne, srečne pa- še vsak dan jo bolj kitijo in ji še donašajo vsak dan velikoduš-(Dalje na 6. strani.) nejših darov, tako da je zdaj že v smaragdih in zafirjih, topa-,zih, ametistih, demantih in drugem bogatem lepotičju (Le-teh dragocenostij so oropali evetega Hambina Francozi, ki so leta 1798 pridrli v Rim, kjer so oplenill in oskrunili vsa svetišča. Podobo samo so divjaki nameravali vreči na ogenj, a neki pogumen rimski meščan jo je ot'el zlobnim njihovim rokam. Kar ima sv. Bambino dandanes dragega nakitja, vse to je iz poznejšega časa-) • Vsi ti darovi so bili znaki hvaležnosti za izkazane milosti. Sveti Bambino je moral pač pomagati povsod, v vseh nadlogah, zlasti pa pri bolnikih. In pomagal je neštetokrat kar na hip. Tako so zadobili Rimljani toliko zaupanje vanj, da so ga v skrajnih silah zahtevali kar na dom, posebno k takim bolnikom, nad katerimi so že zdravniki obupali. Rimske plemenite rodbine pa so si štele v čast, posojati svoje najlepšie kočije, kadar je bilo treba čudežni sveti kip kam peljati, in bodisi tudi v najsiromašnejšo kočo rimskega predmestja. • Pa tudi dandanašnji živi med rimskim ljudstvom še vedno iskre na pobožnost k sv. Bambinu. V najraznovrstnejših zadevah se zateka narod k njemu. In pa vse ga časti, veliko in majhno, staro in mlado, in to posebno o božičnih praznikih, ko leži kot novorojen ček na slami v jaslicah. Toliko bodi dovolj povesti o čudežni podobi. Zdaj pa naj ti pokažem, dragi bralec, prisrčno, nežno sliko: kako časte o Božiču rimski otroci svetega Bambina v Ara coeli. Ti otroci! Toda kaj si hočemo — svoje veselje morajo imeti tudi oni! Glej tam ob slopu nasproti jaslicam, koliko jih je zbranih v cerkvi- Enega drži za roko atej, drugega mamica, ta se stiska k staremu dedu, oni k babici, tega je privedla s seboj hišina, o-nega stara teta. Vsi so prišli počastit svetega Bambina, a vsi ne morejo na enkrat na vrsto- Kam na vrsto T I no, na ono malo pro-povednieo (prižnico), ki je pri-slonjena k slopu, ne morejo vsi na enkrat, da povedo od tam doli nebešKT*mu Detetu vsak svojo mič no pesmico, ki so sp jo naučili na pamet. Angelcev truma V svetlih viSavah • Zvesto nad Tabo, Dete, bedi; Mamica zlata, Sveta Devica, Pesem Ti poje, • Da Te uspi —: Spančkaj, ne joči, JezuBek Ti!" Spančkaj, Bambino, Sreece moje Tudi pri Tebi Čuti želi; Srčece moje Drobno in slabo, Vedno naj v Tebi, S Tabo živi. . . • Spančkaj, ne joči, Jezusek Ti!" Tako lepo, tako živahno in prisrčno govori in kreta z rokami mali "pridigar", da je človeku zares povšeči ta mični prizor. Zvesto ga poslušajo vsi na okoli, najzvesteje pa dobri del ali skrbna babica, ki sta ga pripeljala sem in dvignila na propovednico. Kdo ve, če jima ne vstaja v duši daven daven tih spomin na srečno uro — njihovega prvega nastopa pred svetim Bambinom- . . . A ko je končal, oj kako ga objame in poljubi na čelo srčnega govornika srečni ded poslušalec! .In tako za otrokom otrok, dečki in deklice. — Lepa je ta šega: tako nekaj prikupnega, ljubeznivega. nedolžnoveselega ima v sebi, da ugaja, zelo ugaja srcu. Pa koristna je: mladim Rimljanom in Rimljankain zasaja globoko do božjega Izveličarja. In blagor človeku, ki mu je dana ta ljubezen od zorne mladosti! 3. de nekaj drobnih stvari. Popolnoma pri kraju še nisva, dragi bralec, z zanimivosti rimskih božičnih praznikov. Še nekaj drobnih stvarij mi je na umu, pa moram, da ti še te ob kratkem o-menim. Rim je središče krščanstva, in krščanstvo je vesoljno : vse narode objema z isto ljubeznijo in jih druži v čudovito enoto, brez nasilstva, puščajoč ob enem vsakemu ljudstvu, kar je njegovega ; od vekov po božjem in človeškem pravu. O tem se lahko preveri vsakdo, kdor je bil kdaj na svetih Bog zna, koliko časa pred Boži- Treh kraljev dan v kapelici rim-čem se že vse giblje v rimskih dm skega zavoda za razširjanje sv. ve-žinah zaradi teh — otroških pro- re> v kapelici slavnoznane—pro- povedij. Eden v hiši mora zložiti ali vsaj poiskati primerno pesem; drugi ima še važnejšo nalogo :vež- pagande. Propaganda je velik za vod, v katerem se odgajajo mla deniči s celega sveta v misionarje, bati malega govornika v izgovar- ^ naj ^ raz&rjali in utrjevali jan ju, naglaševanju in kretanju; j sv> vero po vesoljni zemlji. Med oče in mati pa sta vsa v skrbeh, gojenci sp zares zastopane najraz-kako se bode že obnesel mladi lienejše narodnosti; tudi zamorci "pridigar", ko pride čas, da se niso tako redkf med nijmi. — bode moral p.' kazati na propoved- Ustanovil je zavod papež Urban niči pred sve.ljii Bambinom. In vni j 1627. pa se zat0 po njem otroci sami, kdo ve. kako bojazlji- tudi Urbanov zavod imenuje. Mno-vo pa kako nestrpno ob enem pri- R0 odličnih mož, gorečih blagoves-čakujejo božičnih praznikov. jtnikov sv. vere, apostolskih vikar- In zdaj, glej, zdaj že stoje drug jev, škofov in mučencev je že od-poleg drugega okrog male propo- gojila propaganda. Izmed Sloven-vednice. O kako jim utripljejo oev se je v nji izšolal sloveči afri-drobna srca! Radi bi zbrali svo- kanski misijonar dr. Ignacij Kno-je misli, tako radi bi vsak za-se šejblehar. Te-tu se bero ta dan sv. enkrat ponovili svojo propoved — toda tako tesno jim je v mladih prsih, pa vročina jim leze gori v glavo, da jim je tako čudno — nič,, kar nič ne morejo več ponavljati, naj se zgodi, kar hoče — pogum velja! % Pogum velja! Sivi ded prime plahega vnučiča pod pazduho in ga dvigne na propovednico. "Co-raggio!" (pogum) zašepeče mu še enkrat na uho pa ga postavi pred poslušalce, ki se jih gnete vse polno okrog slopa, majnih, ki priča- maše v raznih obredih in jezikih ; v latinskem, grškem, armenskem, maronitskem in tudi v staroslo-venskem jeziku. Prelep spomin razglašenja Gospodovega vsem narodom! Kako so uresničene v tem veličastnem prizoru besede psalmist ove: "Vsi narodi, katerkoli si ustvaril, bodo prišli in bodo pred Teboj molili, Gospod, in slavili Tvoje ime!" Prav tako se bero sv. maše v raznih jezikih tudi v cerkvi S. Andrea della Valle v osmini praznika kujejo te iste usode, pa tudi veli- sv treh kraljev, in sicer vedno po kih. Otroku pa kakor da je pre šla v istem trenotju vsa bojazen nekem določenem redu: danes grška, jutri armenska, pojutra.išnjem Globoko se priklone proti jasli- j staroslovenska. itd. — V isti cei cam, kjer leži ljubeznivi sv. Bam- ( kvi je uprizorjen skozi celo osmino bino, potem pa prične na primer na velikem oltarju prihod sv. treh tako-le: IP "Spančkaj, ne joči, Nežni Bambino, Spančkaj, ne joči, Jezusek Ti! V sanjice sladke ' Dete sprelepo, Hitro zatisni Trudne oči — : % Spančkaj, ne joči, Jezusek Ti! Spančkaj, pozahi, Da že ob rojstvu Zvezda trpljenja Tebi žari; Spančkaj, ne joči: Glej, na obraku Tvojem solzice Mraz ledeni — : Spančkaj, ne joči, Jezusek Ti! ' kraljev v betlehemski hlevec. Tva kor pri jaslicah v Ara coeli, tako so tu vse ouebe, kakor bi živele pred nami. Posebno lepi so sv. trije bogato opravljeni modreci, ki kleče pred nebeškim Detetom, pred kratkim so položili na tla svo-e kraljeve krone. Za njimi stoje triie sluge, držeč v rokah darila: skrinjice z zlatom, kadilom in mi-ro. Nad hlevcem sveti žarno zvez-da-repatica, ki je srečno privedla sv. tri kralje do novorojenega Kralja sveta. Na večer skozi vso osmino se obhaja pri sv. Andreju še posebna i pobožnost za združenje vseh narodov s sv. Cerkvijo Kristusovo. — Izmed božičnih ljudskih običajev v Rimu sta dva prav res posebna. Prvi je zvonekanje na sv. Štefana, drugi pa trobenfanje na sv. Treh kraljev dan.' f > * Na sv. Štefana dan je namreč pri sv. Štefanu Okroglem (s. Šte-fano Rotondo) na holmu Celi ju kakor nekak — rimski »Jjod. Sila ljudi se nagnete, zlasti popoldne v prastaro, okroglo zidano cerkev, ki je znana in zanimiva po svojifi groznih mučeniftkih slikah. Vse rdeče oblečeni gospodje, kakih $e demdeset po številu, poj6 tam slo vesne večernice. Po veČemieah pa se prične gneča pred cerkvijo. Tu so razpostavili razni prodajalci na prodaj svoje stvari, prav kakor pri nas na shodih in sejmčh, samo da brez tolikih "štantov". Ali Rimljani se danes malo menijo za drugo nego za — zvončke, katerih ge pa zato tudi na izbero, kamor se ozreš. Toda kaj pravim — na izbero! Izbirati ni nič fnogoče. ker so zvonci vsi ednaki, iste velikosti, vsi iz ilovrice "liti", in vsi po čni ceni, po "soldu". Kdo vč koliko takih zvončkov se pokupi to popoldne pri sv. Štefanu! In da jih po poti domov ne drže v žepu, zlasti mladina ne, to mi že lahko verjamete. . . .Zvon-ekanja ni konca ne kraja. Dovolj ga mora imeti ljubi sv. Stefan in pa vsako drugo krščansko uho. — Čudna šega, zanimiva tem bolj, čim manj veš kaj pomenja. In prav tako posebno je ono o-troško trobentanje na svetih treh kraljev dan. Le-tega je še bolj polno celo mesto, kot zvonč.kanje na Štefanovo. Na vse zgodaj v jutro te že zbudi iz sladkega spanja, in pozno v noč še ne miruje. Rimski otroci slave Befano. Befana je skrivnostna starka, prijateljice o-trok, katerim prinaše vsako leto v noči pred sv. Tremi .kralji obilih darov, prav tako kakor pri naj pred božičem sv. Miklavž. Njej na čast se torej zbirajo rimski dečki na sv. Treh kraljev dan od jutra do večera v pravcate vojaške čete pa korakajo po mestu in trobijo na plehnate trobente, katere jim je seveda tudi prinesla Befana. Otroci kajpada imajo obilo veselja s to svojo godbo. Odraslim pa so bili goto bolj povšeči tako zvani piferarji (piščalkarji), ki so hodili svoje dni zlasti o božičnem času po večnem mestu in so »vi-rali pred Marijinimi kipi in slikami (vzidanimi navadno v hišne vogle) prelepe božične in Marijine pesmi. "' A to je bilo svoje dni — za časa pa peSke vlade. S papeško vlado pa je v Rimu propadlo marsikaj lepega ne le o božiču, ampak t ud! sicer — marsikaj. Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdraž. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca : g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. • • v / * Pošiljamo denar t staro domovino zanesljivo in po najniijom kurzu. Oddajamo ▼ najem varnostna skrinjica po $3.00 na loto sa ■hranjenja vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varno pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraja. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad »00,000. STARO DOMOVINO pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta. Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, oa naj. manjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 6. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo poŠta zopet poslovala. Vsaka beseda pri naslovu »a brzo-jav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane 1>rzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55. Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot * za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: £ 10 K za. .$1.50 25 K za. .$3.75 50 K za. .$7.25 100 K za. .$ 14.00 1000 K za. .$139.00 5000 K za. . $690.00 Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Za zastave, regalžje in vse društvene potrebščine, Prvi ta M|stare|ši domača tvrdka F. Kerže Co. 1711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki aastonj. CENJ. ČLANI IN ČLANICE TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listni MOHORJEVIH KNJIG ZA LETO e 1917 letos ne bo mogoče dobiti semkaj, vsled angleške blokade. Udje; ki so meni plačali ndnino, dobe knjige doposlane naravnost od Mohorjeve družbe, kakor hitro bo mogoče, ako ne prej, po končani vojni gotovo. Imam še nekoliko izpisov Mohorjevih knjig za leto 191G, kedor jih še nima, si jih lahko naroči; cena $1.30 za iztis (7 knjig) s poštnino vred. AtOIS SKULJ, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. ČITAJTE IN ŠIRITE GLASILO K. S. K. JEDNOTE! • o e In zdaj je konec teh črtic. Kdor hi pred letom 1870. opisoval, kaj v Rimu lepega božične dni, ta ne bi smel pozabiti veli častnih božjih služeb, ki jih je o-pravljal takrat po raznih cerkvah papež sam. Tako je na pr. večkrat pel na predbožični dan slovesne večernice pri sv. Mariji Veliki in na sveti dan je maševal istotani pri zibki Gospodovi. V cerkvi pre-svetega Imena. Jezusovega (al Oe-su) je prihajal sv. oče vsako leto na Silvestrov večer odpet zahvalno pesem in blagoslovit z Najsvetejšim svoje drage Rimljane. Posebno ta zadnja slovesnost je morala biti prekrasna, sijajna. Toda — kakor rečem — o vsem tem bi ne smel pozabiti pisati, kdor je živel v Rimu pred več nego petindvajsetimi leti. Dandanes je papež — jetnik, črez prag svoje Vatikanska palače ne more, ne sme več stopiti . . . .In tako so o-stali na pape&ke slovesnosti o bo-fciču v večnem mestu le Se spomini — lepi božični opomini. . . .. Ne naročajte več kranjskega importlranega brlnjevca, slivovke in tropinovca in tudi denarja ne pošiljajte več za to blago, ker mi je te ! vrste pijače zmanjkalo. Ko enkrat vojna preneha bom spet dosti te pijače iz starega kraja importiral, ker moja tvrdka je edina in tudi samostojna, ki importira gorinavedeno žganje naravnost iz __Kranjskega. i. Sedaj imam pač v zalogi rle vsakovrstne anierikanske žgane pijače: »fino visko ("Whiskey") i. dr. kar prodajam boljše in cenejSe, kakor katera druga tvrdka in to zato, ker ne plačujem dragih agentov, managerjev in knjigovodje; ! vse te posle opravljamo večinoma sami. ANTON HORWAT, importer in trgovec z if an jem na debelo. Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St., Chicago, III. MARIJA SLUM 1838 W. 22nd SL Chicago, 111. takulena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M uljurino priporoča ■!»• v«D*kim in hrraikim TEL.: CANAL «027. JJ 11111111111111111 ■ 11111111..........11111111111111111.......1111 M 111111111111111111111111111111111111 n i Za clažsk vinca rujnega, pošten kristjan življenje da. 1 r Dasiravno je že 24 držav suhih 5 Chieagi pa še ne poznamo suše. v Ameriki, — v naši slavnoznani = ~ Jaz sem ga letos naprešal zopet par tisoš "galonc", da nam ne bo = 5 treba trpeti žeje, najsi bo že v petek, ali "svetek". E Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna domača kapljica. Letošnji pridelek se je posebno obnesel. Imam rude-čega in belega. Pokusite samo eno ''galonco'', — pa se boste prepričali, kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega gesla se držim jaz. ^JOSIP PERKO | Slovenski gostilničar, 2236 So. Wood Str. Chicago, lil. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIII PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA M LEKARN A F. GRILL'S DAIRY 1318 W. 22nd SI., Chicago. Ill. Poaor gospodinje! Ako rabiu pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pastarili-zirano; dobivam ga naravnost od far* merjev. Mleko je preje natančno pre* skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) prodno gre iz mlekarne; torej ~ garantiram ali jamčim, da je naravno. = Mleko tak« vrste je posebno priporo-r čati otrokom re|encesn. = Mleko razvažam po hi&ah točno vsak = dan o pravem času. E Za obilna naročila m toplo priporo-= čam: f^AML G HILL. mat POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Zgodovinska tablica o vesoljnem potopu. Kurator muzeja državne univerze v Philadelphia, Pa. Dr. Štefan H. Langdon je našel te dni med važnimi starinami muzeja historično tablico, ki se nanaša na vesoljni potop. Ta tablica je stanj že 4166 let, ker je datirana z leta 2250 prel Kr. r.. Tablica je 4 in pol palce dolga in 1 palec debela, pisana je v sumerianskem jeziku, torej je starejša literatna najdba, kakor so zgodovinske najdbe izza dobe Babiloncev in Kaklejcev. Ker je Dr. Langdon dober poz-novalec prazgodovinskih jezikov, se mu je posrečilo prestaviti vsebino tega zgodovinskega napisa. V tem napisu se omenja v pesniški obliki rekonstrukcijo civilizacije po splošnem, ali vesoljnem potopu. Istotako je omenjena na tej tablici tudi, Noetova barka in Laharpa, bog potopov. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 Božične denarne pošiljatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu. Vsled udobnosti in koristi za naše avstrijske in nemške stranke, smo ukrenili potrebno, da se lahko z našim posredovanjem odpremlja božične denarne pošiljatve po radiogramu, ali po brezžičnem brzojavu preko bojne črte na "Zapadni fronti" jia vse kraje Avstrije in Nemčije. Vsled tega se nadejemo, da nam boste dali kolikor mogoče prilike in časa še pred Božičem za odpremo denarnih pošiljatev. Mi smo pošiljali naravnost denar tudi v druge evropske države; sedaj se nam je pa še posrečilo, da se lahko denar odpremlja tudi čez "strelske jarke in zakope" po brezžičnem brzojavu. Obrnite se že sedaj na nas in boste postrežem točno, solidno in v popolno zadovolj-nost. — ''Baska, katero [c točna postrežba povzdignila." Skupno premoženje nad $7,000,(W.M FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Novice iz stare domovine. ] PoSlffte seda) ymš denar v stari kra) brzo|avnlm po t o m Brzojavne poiiljatve §o »ledeče: —8 tem so vsi stroški plačani.— za K100 $16.50 K 400 $ 56.50 K200 30.50 K 500 70.00 K300 43.50 K1000 187.00 Denar hode izplačan v 5 dneh. Poštna potrdila dospejo le 6. nedeljo. Za Vafi denar Vam jamčimo. PROPAJEMO PABOBRODNE LI8TKE ZA VSE KBAJE. Pišite ali zglaaite se pri: INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 305 So. La Salle St. CHICAGO, ILLINOIS (Mednarodna menilnična banka) Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik PfcytMftft-S«r|00a Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Uradna ura: 10—12; t—4; T—8. Chicago telefon: 4225. Dom 2102 L. * Stavbinsko in posojilno društvo "SLOVENSKI DOM' Chicago, m. Domače podjetje. Ustanovljeno iij inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po sojuje denar na posestva in na delnice tega dmitva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vred nost vsake delnice naraste v teko 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki! Poslužite se tega izbor nega načina pri hranjevauju! Rojaki izven Chicaga I — Pilit« za pojasnila I Lonis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23 St Martin Nemanich, blagajnik. zaboj najboljše pive OLD LAGER / katero izdeluje / \ Citizens Brewing Co., \ \ v Joliet, IU. i Ž Norih Collins Street. 5 Ž ^ Both Phonoei 272. £ ELSTON & CO 39 So. La Salle St., Chicago, 111. (Nadaljevanje.) Uinjeup je poslušala deklica vojaka, moža, ki ni imel navade govoriti toliko,;tako mehko. Pa že se pripravlja ladja, da ga odvede . . . B*ez denarja in blaga, a z blagoslovom Senjanov, spremljan od vsega mesta, se je ukr-cal Danijel Frankol. V Trst . . . "Se se vidiva z Juriso", je stisnil Zori roko, ji poljubil prijateljski čelo — in vlažne so postale drobne oči drznega bojevnika. O, živ* Ijenje je vedna ločitev! "Kaj se pogovarjaš zopet z bo-siljakom?" kara Zoro mehak, prijeten glas. Tiho je stopil redovnik v rjavi halji na balaturo, stal, o- dno, nizko življenje! Druge naj stoje okrog ognjišč — junaška kri hrepeni po junaštvu .... Hej! Na boj! Na maščevanje! Vihrajo dolge kite, sablja . se sveti. Milka sLoni ob zidu, se bra ni neprestano. Krepak udarec ji izbije sabljo iz nežne roke, preplašena gleda Zoro, ki stoji žareča, velika pred njo. Strašna se ji zdi. *'Prosi za življenje!" kliče Zora in drži ostro sabljo na Milkinh prsih. Na MiLkinem neumno prestrašenem obrazu se zasmeji bojevita, vrže sabljo od sebe, objame in tolaži Milko i "O, niši ti turškega bega hči za boj . . . Doma ostaneš ostanete vse, Dana, Cveta, Sta pazoval. "Ivo!" poskoči veselo, na. Varujte loiiee. jaz pa z vihar-Zora : "Kakšne novice, mi dona šašf " Plaho popraša ko vidi sen jem in burjo .... hči 1'ukoka —-sestra Juriša Senjanina . . . . I114 pesem bo pela o meni ..." "Zora! Gospodarica!" kliče konjar iz balature navzgor. "Sel gospodarja .... Ilaramija. je planil po konci: "Kaj misliš, vitez, o uskoškem vojvodu t Trda je je naša vera! Kot sem rekel: Mi gremo, zaplešehio kolo po Bosni— do ~ Sarajeva. Privedemo ti tvojo Medo, Kjamilbegovo zlato in tvojega poroka. Od tistega zlftta od-štejem Kjamihi tv^jo odkupnino, da ne bo rekel 'pogan, da ga je prevaril kristjan." Podstenski je prosil Juriša, naj se ne izpostavlja radi njega nevarnosti, da naj se vrne domov, kjer ga čaka težko sestrica, čakajo prijatelji. A Juriša je ostal trden in vsi tovariši, vražja uskoška kri, so šli rajši plenit v Bosno, kot počivat v Sen j. . . . Marku je velel Juriša, odvesti Podstenskega v Senj, na njegov dom. Tam naj se zdravi, počiva, da sprejme čil, oživljen nevesto in prostost. Za Zoro je naročil Juriša, da uredi že on~vse, ko pride, naj se le potolaži. ' Naj se le potolaži! Oh ta brat, katerega ne spravijo njene solze iz njegove ravnodušnosti, ki ne ve, ne razume, kaj je žensko srce . . . Naj se le potolaži! To odgovor na njene prošnje... On pa se poda- Zaspanec objetnlje mornarja, ri-lwče, stražo sen j »ko. Umolknila je pesem o Jurisu Eenjanmu, o mladi, krasni Zori. Utrdili so se pogledi, ki iščejo po morju . .. Uskoki, plemiči in ne plemiči v Senju, sede v hladu balatur, polegajo na t laku ulic, dremlje jo, zevajo, se križajo. Dremlje ^Nehajgrad na strmem bregu, diemljejo bele o*-čice pod lujm. (Dalje prihodnjič). co na bratovem blagem obličju. "Da, novic je poln Senj," počenja mladi redovnik previdno. Nežna s«*rb za sestrico zveni iz vs,:k,; l.,s,.|, i„ kretnje, ko ji pri-, 7^krh)ljeju ve?illi „.„„.; ja lahkomiselno v smrtne nevarno- občuje, da so se vrnili prognanci, leiiKo /.asivi ipijtjo \e/.uu vpuu va\,n, t.. ;i ,«' . , H eiči, zatrli jo kite. Z vriskom liite stl- Zakaj? Kaiko? To ji lazlozi na- deklicc od štatev za Zoro, stoje za j tančiipje Podstenski, ko se odpoci-ujo, ko odpre vrata, stopi z naglo okrepča. kretnjo pred Marka, ga hoče ob-! Vitez in Marko bi bila prišla že suti z vprašenji — pa se ustavi, i pred dvema tednoma. Pa doletela stoji v črni obleki visoka, dosto- j ju je nezgoda: Plula sta mimo rtov janstvena pred tujcem, ki sprem-1 in grebenov Velebita. Utrujena lja haramijo. Dolgobrad, plavolas sta se odzvala rada klicu uskoske je tujec, mladega, od vetra in straže, ki čuva v samoti pirste dra-solnca ožganega, od prask in bunk i ge Sedleniee, v bližini visoke stene razdejanega obraza, npalega živo- Skoč-Kobile. Podstenski je bil iz-ta. Nemška plemeniška obleka, mučen od turške sužnosti, hude rdeča suknjiča, črne plundre vise poti. Prenočila šta v stražnici. Vsa v capah na njem. O rokavih ni straža so bili tu štiri možje. Dva več sledu. Gole roke so pokrite z sta čula pred stražnico, dva leža-obronki. Gologlav, brez orožja, v la na golih tleh, ker sta prepusti-ci. ne govori Milansiču o mogoči čevljih, ki gotovo niso njegove no- la umazani gunj gostoljubno vite-sinrti J u rise v j, da se mi ne useli podoba, vredna usmiljenja, zu. Ponoči prebudi speče strel. Vsi vsiljivi ženin v hišo . . ." stoji tujec pred deklicami. Okovi skočijo vun in vidijo v svitu prve- Mirno, kot je želel Ivo, je spre- za VI'atom, rdeč križ na prsih pra- ga luninega krajca stražo v boju z jela sestra neugodni poročilo. Po- vi deklicwu povest trpljenja. Vi- desetimi Martalosi, ki so se prikra-slala je po prognance, jim natoči- tez iz sužnosti, da si dli,s Bog ve po kakih skritih ko- la vina. izpraševala vse na drobno Podobi denarja v odkup. Težavna zjih potih Velebita do stražnice, široko. Mirno je rekla, da pot ..'... . Težavna za revnega posamič, brez vojvode Zora obstane. Mrzle, trde. leže roke v naročju. Usta trepečejo, o-ko strmi v brata. Ali je res rekel, da >e je po gubi 1« Juriša t-Da so se vrnili prognanci? Geta brez vojvode, truplo brez glave. Tudi Vulat-ka ni? Tudi njega ni. Prišel je do prognaneev . . . Mahoma oživi nežna rdečica Zo-rin prehledeli obrazek. Živo spregovori: "Ge j«' zviti Marko zraven, pogumni Vnlatko, predrznj .Juriša — potem se že rešijo. Pridejo, morda čez leto dni, toda pridejo. Le potolaži se, Ivo. Le mol- Odkrita prepričanja. Bolezen donaša človeku previdnost. Dotičnik, kdor pozna hude bolečine vsled bolezni, pozna tudi zdravilo, ki mu donaša, takojšnjo odpomoč; tega zdravilaxne bo nihče pozabil. Mrs. Mary Zahorak, Housatonic Ave, Bridgeport, Conn, nam piše: "Jaz sem zelo ooleliala dlje časa. Moj želodec ni zamogel ničesar prenašati ker vsako stvar je želodec zavrgel. Nato sem vzela Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino; od tedaj se pa zopet počutim dobro. To Zdravilo je odslej vedno doma pri »»si fciši." Ravno tega prepričala so tudi oni, ki so trpeli vsled za basa n ost i, (zapeke) glavobola, napenjanja, nervoznosti, izgube teka in moči, slabe krvi itd. pa so dandanes popolnoma zdravi, zdravje pripisujejo Trinerjevemu ameriškemu grenkemu zdravilnemu vinu. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Trine rje v Liniment je zoj>et drugi blagoslov za hišo. I-sti hitro in gotovo pomaga pri rev-matizmu, nevralgiji, poškodbah, izpalikih, oteklinah in mrazenju. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Joseph Triner izde- $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ .$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ .. ■ . .. . r • A. Pošiljatelji denarja pozor! Sedaj Vam pošljem denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu (Wireless). Vsaka beseda ali štev, pri naslovu stane 65c. Cene kroncam so Jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. Vse pošiljatve so Jamdene. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati, 'sedaj se Vam nudi najlepša prilika. ; 100 Kron samo $16.00 Pišite po nadaljna pojasnila. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, Joliet, 111. $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $$$$$$$$.$$$$$$$$$$$$ To i i i Li veš? 1 Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagu tam na 22. cesti? Gostilna znana in prodaj« Tina. Le tam najbolj« boi dobil za j osti. Za žejo pivo dobro se prileže. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želpdček človek si lahko priveze s požirkom igan« kapljica za "baro". , Martin Nernanich m Dobro oboroženi Martolasi so ....... .... r slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., vogal So. Lincoln St., Chicago. lujoči kenust, 1333—1339 So. Ash ^vxwvwxxxxxvxxxvx wwwwwvwwwwwwwwwwwwv^ land Ave., Chicago, 111. Ako ho-1 '|BHMHHiHlHHHHIH __v Izvrstno domače vino. čete, da bo vašo steno v sobi lepšal krasni Trinerjevi zlati koledar, pošljite nam 10c za pokritje poštnih stroškov. — (Advert is.) Frank Petkovšek 720 Market Street vrne Juriša. In če se ne vrne sko-' plemiča, ki hodi od gradu do gra-jbili hrabrejši, kot je navada teh j £ WAUKBOAN, ILLINOIS. du, da si nabere odkupnine. . . . potepuhov. Vendar so jih prema Zastopnik raznih parobrodnita druib. Radi dajo radi zalagajo graš- pometali njih trupla v morje.|Pošilja denarje v ataro domovino in o-eaki, plemiči', kmetje. Ali daj, ko Toda v boju je dobil Marko rano notarike P0,le- Ko je redek denar ta- v stegno, vitezu seje odprla sta-! i6e t0Pl0 »»porrča Slovencem v Wau- ro. dolžnost je pestre, brata, tovarišev, da ga poiščejo, iu če je treba, v samem Carigradu . . . Ob takih besedah so se navdušili l:skoki: 4tTo je Juriševa se- Ci nnnas ko pri cesarju, kot pri plemiču, ra raila v plečih. ♦ *a! l e greš ti z'nami, kneginji- pri kmetu. Lahko velikašem. Po- vstražnici. Straža Obležala sta v ju je zdravila. pripon k»gan in okolici. » sem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo naravna, domača vina. Prodajam ga doma po eno ralono ali t«č, ter ga tudi pošiljam na vse strani Zedinjenih držav na manj kot 15 falon. Pošiljam denarje ▼ staro domovino S posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakaer, New York, in sprejemam naročnino lista n Glas Naroda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. Svoji k svojim! FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd St., Chicago, 111. ea; stopimo pred samega sultana,Išljejo rodbini vest. Pride sel z de- Ravno tisto noč so napadli Turki zahtevamo .luriša od njega." narjem. Retež pa mora dobiti po- stražo pod Belim bregom. Poginil "Grem — tako mi Roga'" je roka. Se mora vniiti z ali brez od- je Dujmo Dujmovič iz Krmpota rek!;. Zora se dvignila ponosno. | kupnine ob dogovorjenem roku. nad Senjem, poginil je Pero Lasi- Drznost je zalila njene nežne po-!^ra — če mu ne podari blaga ro- »tovič iz Sv. Jurja. Pokopali so ju tez" Očarani so jo gledali Usko- ka ko,19a' ^ *a ne Prevesla usmil- v Kamnju. Od belobreške straže se ki. To ni upadla, žalujo. a Zora, i*™ brodnik — mora sam, peš pre-1 je refal le Uskok, ke je plaval na 11 To jr tista Zora, ki je hodila giz- go™ do domovja. uava. visoka bratu nasproti. Ivo Nihče se ne veseli odkupnika. Nobene novice ni mogel poslati|| je zmajal glavo in odšel. Slišal Boril bi še, pravijo. Kaj be se za- Marko raz svoje ležišče v Senj. j.- klice: "To je OrloviČeva kri:! nasal na odkup. Reši se sam iz Menil je, da najde morda že Ju- Živela naša pogumna kneginjica! sužnosti, ali počakaj, da se zameni r^a doma. A ko pride v Senj, Živela Zora! To je pravi Uskok!i odlični turški jetnik zate. Kako najde drugega stotnika — izve— Ni d* l»i vzdih ill in čakal Uskok.! korist ima , pravijo, dežela od od- ',a so PriS,i prognanci posamič do- S sabljo v roki si išče sreče . . ."j kupljenega sužnja. Turek si opo- 'nov. Govoril je ž njim. Pravijo, Mladi redovnik upre modro o- more s krščanskim denarjem pa kako so napadli pod Ju riše vim ko v nebo. Kdaj se ublaži ta rod ? j zastrupi odkupljenega pred .) Zora! On izpolni zadano tega časa. Pa kristjani niso nič vor<>» privede Kjamilovo hčer vi-1 >-ni z;i tem hodi Zora stisnjenih boljši, tudi oni tepo turškega jet-. lezu odkupniku. obrvi, skrbnega obraza po hiši. Sr re ji veli, da živi Juriša, da se vr Vsled salo slab« postn« zveze svetujemo rojakom pošiljati zdaj denar v si po brezžičnem brzojavu. Natančno smo poizvedeli, da pridejo'take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov. Potrdil o izplačilu se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet vrejena. Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in še naprej do 10.000 kron. Za take pošiljatve se naj nam pošilja le poštne Money Ordere in denar v gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati. Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlja naj se brzojavno. Ker se cene avstr. kron sedaj vedno menjajo, je najboljše, da gledate za iste v listu " GLAS NARODA". r _ tvrdka FRANK SAKSER, Corllandt Street, New York, N. Y. 82 ' nika, dokler jim ne obljubi, da do- Tako pravi Marko in Zorina li-' bi odkupnino, toliko, kot jo želi'ca žare. O Juriša, ti junak! Pre- lit'. Ali če ne pride, preden poteče jetnikov gospodar. rok žalovanja, ima Milanšič pravico prikrajšati čas poroke. "V takem slufaju.....- " Pojdi k pro- "Zdrava, Zora kneginjica!" se se klanja Marko. "Pozdrav otl gospodarja Juriša. Pošilja ti postu. drten, nepremišljen greš v boj za gorje drugih. O Juriša Senjanin! Drus?i kraljevič Marko.! vod it or ju na Krk," ji je bil rekel i**oscari. "Pravico imaš do Sreče." Pravico ima do sreče — in njena sreča je v globini bistrih, krasnih oči ...» Ah, l\o — le govori . . . Ne ti, ne Juriša.ne poznata želje po ljubezni. Ti in Juriša poznata samo dolžiist, odpoved. Da grem v sai!«<*stan, blagoslovila bi me o-ba. Ker mi je zoprna zveza z neljubi jeniin človekom, me obsojata. Pa če se pokažem junakinjo, če poiščoin, rešim brata, mi dovoli gotovo, da ostanem pri njem... Milanšič ne be več maral divjakin-je ..... . "Ne jokaj, Milka," pravi Zora deklici, ki se topi na svojem ležišču v solzah. "Vzemi sabljo — stopi meni nasproti — tako. Dajva poizkusiva se biti. Vse svoje orožje mi je zapustil Juriša — zapustil mi tvoj pogum.Vidiš,Milka, jadra ha morju? Tako pohitiva iiiidve z Uskoki v morski obleki, sabljo za pasom. Zbogom, nevre- Viteza tukaj. Naroča ti, da stre-1 žeš Matiju. Podstenskein. (»lej — dolga, mučna pot je za nama. Di ači in trnje sta nama raztrgala obleko, opanki so preluknjani. ..." Kot t»i v-.stajali duhovi iz. modrih morskih globin.....Tako tiho jc Po Adriji. Modra gladina se svetlika v žaru poldanskega solnca, Sprejtmi te Bog, vitez!" se po- se ne Ka„e, ne zašumi. Stoji ladja, kloni Zora tujcu. "Srečne bodite Povesilo se je jadro, utrudilo ves-deklice, zasukajte se. Pokrijte mi ifreuiajočeni morjue ošzžefiyrmw ( ranjenega viteza, prinesite mu Ju- i0. Bonaca.(Tišina na morju). Bolj riševe obleke, perila." kot viharja se te boji mornar . . . Podstenski odide v Juriševe so- Tre dneve ga ustaviš v morečem be. V prezimnici sedi Marko pri brezdelju na dremajočem morju, vinu in pogači. Je zadušeno, meče Bonaca. Ne gane se pisana alga vino vase, pravi iZori in Milki, ka- ob obrežju, ustavil se je večni boj ko je bil prišel do Velebita, do v skrivnostni morski globini. Ža-prognancev. Pri njih je bil Pod- rijo skale. (Jrmovje se po^veša, br-stenski. Spravljali so se raHio vjšljan zavija listje rvetje zapira ča-Bosno — hoteli v Sarajevo. Ko jeišo.Zelene šume nad Seujeni metli-naznanil Marko prognaneem po- ee kovilja na visokih stenah, se ne miloščen je, so se razveselili burno. | ganejo, ne zu ziblje jo. Vse stoji Podstenski jim je čestital in reke!:! negibno. Kot bi vstajali duhovi iz "Ker se vračate zdaj na doui, do- modrih globin .... Ko dremlje volite, da grem z vami—in od tam Adrija, dremlje obuežje, ko molči naprej proti svojem domu." ptira, ko gleda rdeča krpa (stru- Juriša je čital Zorino pismo, se j pena kača) v solnce, razteza črnec zamislil. Na besede Podstenskega svoje svetlo telo. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSDURGU pošilja sedaj denar v stari kraj tudi PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Brzojavni pešiljatve dospo sedaj v kraj približno tekom 5 do 7 dni. d . 10P Kron velja $13.-- Hrzoja%)ka stane sedaj te £2.50 za našlo*}. Pašiljajti okrogli vsota, kakor K 100,200,500,1000 itd. Brž ko dospe brzojavka v kraj, obvestimo in pozne« je pošljemo tudi potrdilo iz starega kraja. FIRST-SEC0NB NATIONAL BANK Corner Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa. Lastno poslopje