NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki.
★
ClTATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar n dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Entered m Htrmmš Out Mailer September 21st, 1903 at the Post Office .U New York, N. Y-, under	Act of Congress of March 3rd. 18».	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 237. — Štev. 237 V	NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 12, 1 938—SREDA, ! 2.	OKTOBRA, 1938	Volume XLVL — Letnik XLVI.
NEMŠKA ARMADA JE ZAVRS1LA OKUPACIJO CESKE
Jugoslovan, narodna skupščina razpuščena
MEDNARODNA KOMISIJA CEHOM NE BO NIC POMAGALA; EDINA NJIHOVA DOLŽNOST JE UBOGATI
Nemško vojaštvo je koncentrirano ob novi meji. Vojaki popravljajo železnice. — V spornem o-zemlju najbrž ne bo plebiscita. — Pri menjavi bo vrednost čehoslovaške krone znatno zvišana. Agenti nemške tajne policije na delu.
BERLIN, Nemčija, I I. oktobra. — Nemško vrhovno vojaško poveljstvo je sinoči naznanilo, da je armada dokončala okupacijo sudetskega ozemlja in šef nemškega generalnega štaba general Walter von Brauchitsch (Brauhič) je nadziral o-kupacijo.
Nemška zračna sila je prevzela letališča in letalsko opremo, kolikor so je pustili Cehi ter so na letališča postavili svoje aeroplane in protizračne topove. •
Posebni vojaški oddelki porabljajo železnice, ki bodo v nekaj dneh obnovile železniški promet.
Mednarodna komisija bi danes morala imeti sejo, toda jo je preložila na jutri. Pododbori komisije pa razpravljajo o tehničnih zadevah in zlasti na gospodarskem polju. Pri tem se že kažejo velike težkoce.
Ta odbor ima pred seboj zamotano zadevo glede gospodarske izmenjaive in o odškodnini za medsebojne izgube vsled prenosa posestev. Zato že sed,aj piše nemško časopisje o škodi, katero so trpeli sudetski Nemci v 20 letih češkega gospod-stva. Nemški minister za gospodarske zadeve je izdal poziv na sudetske Nemce, da svojim občinskim uradom naznanijo vso škodo, ki so jo jim povzročili Cehi po 20. septembru. Iz tega je razvidno, da bodo Nemci od Cehov zahtevali povrnitev Škode, navzlic temu, da trpe Cehi vsled izgube sudetskega ozemlja velikansko škodo. In če Nemčija to zahteva, se Cehi ne bodo mogli upirati.
Da mednarodna komisija Cehom pri tem ne bo pomagala, je gotova stvar. Komisija namreč posluje naslednje: Nemčija predloži svoje zahteve; češki zastopnik jih sprejme in poslaniki treh drugih držav, ki so medtem stali na strani kot opazovalci, zahteve potrdijo. Vse gre po nemškem načrtu.
Vsa komisija stremi za tem, da ne pride do plebiscita. Celo Nemci priznavajo, da imajo nekate-ra mesta, kot je n. pr. Znojm v južni okupirani zoni, češko večino. Nemci pa trdijo, da so to večino Cehi od leta 1919 umetno vstvarili in tako misli komisija, da izroči te kraje Nemčiji v popolni pravici.
Navzlic temu pa, da plebiscita najbrže sploh ne bo. je prišla v Berlin komisija angleške legije, ki je bil<a določena, da opravlja policijsko službo v plebiscitnih okrajih. Kaj bo legija delala, ako ne bo plebiscita, ni jasno, toda bo prišla v svojem popolnem obsegu.
Kancler Hitler, ki je včeraj nadziral utrjevalna dela v Porenju, je izdal prvo nemško odredbo gle * de uprave sudetske pokrajine in odloča, da nemške svastika zastave r\adomeste čehoslovaške zastave po vseh krajih.
Konrad Henlein, katerega je Hitler imenoval za komisarja sudetske pokrajine, je naznanil, da bo pokrajina razdeljena v tri okraje. En okraj bo dodeljen Vzhodni krajini, prejšnji Avstriji, drugi o-kraj Bavarski, kar ozemlja pa še ostane, bo poseben sudetski okraj.
Pri premembi čehoslovaške krone, ki je še vedno v veljavi v sudetskem ozemlju, v nemške marke, bo vrednost krone zvišana za 20 do 40 odstot-
DELAVSKA POSTAVA -DIKTATORSKA
Kongres je dal administratorju preveliko oblast. — Federacija je napovedala neizprosen boj Lewisu.
HOUSTON, Tex., 11. okt. — Na konvenciji Ameriške delavske federaeije je bilo skle njeno, da je treba voditi proti Lewisovenui odboru za indu-j strijalno organizacijo neizprosen boj, ki naj traja tako dol-' go, da bo CIO prosil za mir. i
Večina delegatov je tudi' proti sedanji postavi, določujoči minimalne plače in maksimalni delovni čas. Po njihovem mnenju je dal kongres admi-Jnistratorju te postave preveli-|ko moč, in je nevarnost, da bo spravljeno pod kontrolo vse industrijalno življenje.
Boj je napovedan tudi delavski nestrankarski ligi, ki jo je treba :po vsej pravici smatrati za politično orodje CIO.
•Po mnenju voditeljev je konvencija ugodno rešila vse težavne probleme, in delegati se bodo v teku 48 ur razšli.
'Najfbolj značiilna je bila re solucija, za katero so glasovali razen enega vsi <lelegati. Resolucija določa, naj s začno pogajanju s 'konkurenčno organizacijo sele takrat, ko bo J. L. Lewis odstopil kot načelnik CIO.
Jako značilen je bil nastop Daniiela J. Tobina, predsednika unije razvažalcev. Zapretil je namreč, da bo izstopilo iz Federacije tristotisoč članov njegove unije, če se .pogajanja s CIO takoj ne začno.
Tobin je znan kot osebni prijatelj predsednika Roosevelta ter je najbrž nastopal po njegovih navodilih.
— To ni vstaja, — je rekel Tobin, — pač pa prava revolucija v ameriškem delavskem gibanju. In čimprej se tega zavemo, toliko bolje bo za nas.
SUPREME COURT NE DA M00NEYU ZADOŠČENJA
Njegovi odvetniki so pozvali governerja Merri-ama, naj dovoli javno zaslišanje. — Pravijo, da odločitev najvišjega
l«*»	• l •!	t v
sodisca m bila pravična.
TUJEZEMSKI AGENTI SE NISO REGISTRIRALI
Registriralo se je le 86 o-seb, ki propagirajo za tuje države. — Med njimi sta dva bivša Hoovrova poslanika.
JUGOSLAVIJA SE HOČE
IZOGNITI USODI ČEHOSLOVAKE
BEOGRAD, Jugoslavija, I I. oktobra. — Jugoslovanska vlada je včeraj razpUstila narodno skupščino ter določila nove volitve na dan 1 I. decembra. Tuji diplomati so mnenja, da hoče s tem vlada odvrniti katastrofo, ki je zadela Cehoslova-
Urad za spravo
WASHINGTON, D. C., 11. okt. — Demokratski senator ! Pe«pper i-z Floride je danes 'predlagal, naj imenuje predsednik Roosevelt poseben odbor, ki !bo skušal napraviti
SAN FRANCISCO, Cal., 11. okt. — Thomas J. Moonev, ki je že dvaindvajset let zaprt vsled obtožbe, da je vprizoril. bombni atentat na preparedness parado leta 1916, je,doživel novo razočaranje.
Najvišje zvezno sodišče ni namreč ugodilo prošnji njegovih odvetnikov za nov proces.
Njegov pravni zastopnik J. F. Finertv je izjavil, da mu je s tem storilo najvišje sodišče veliko krivico in da so sedaj iz črpam i vsi postavni viri za nje ! govo osvoboditev. Oprostiti ga zamore edinole governer države Californije, Frank F. Mer-riain, ki je pa tozadevno prošnjo že ponovno zavrnil.
Finertv je pozval Merriama, naj takoj odredi javno zaslišanje glede iMoonevevega slučaja. Ako bo javno zaslišanie za Mooneva ugodno, naj bi bil o-proščen še pred volitvami, to je pred 7. novembrom.
Ako se to ne bo zgodilo, polaga Mooney vse upanje v Cul-berta L. Olson a, ki kandidira na demokratskem tiketu za governerja. Olson je obljubil, da bo v slučaju svoje izvolitve Mooneva oprostil.
JAPONSKE ČESTITKE.
COPERNIKA JE OPONAŠALI
Predwrftnilk vlade knez Kota*^ je 'potsla-l Hitlerju brzojavko, v kateri mu čestita k ureditvi sudetskega vprašanja. Komo je je naročil loTidanstkemu podaniku, da čestita britanski in francoski vl^di k miroljubni ureditvi suidetekega vprašanja.
WASHINGTON, D. C., ll.;ško. oktobra. — Nedavno je bila sprejeta postava, da morajo vse osebe, ki žive v Združenih državah ter delajo .propagando za druge države, naznaniti do 6. oktobra ■državnemu de- OAKLAND, Cal., 11. okt. — partmentu, v čigavi službi so Štiriletni Bobby Chapman je in koliko dobe za svoje delo. vftjel v nekem zabavišču "co-
Znano je, da v Ameriki kar pernika", ki je uganjal čudovi mrgoli tujezemskih agentov, pa te kunšti. Tako je nap r i mer za tudi takih ljudi je dosti, ki ao tlačil v uho fižol, napihnil li-v Ameriki rojeni in so v slu- ca, se udaril po licu, in fižol žbi tujih držav.	inu*"je skočil iz ust.
Henry Fletcher, ki je bil za-1 Bobby ga je skušal oponaša-časa Hoovrove administracije'ti. Doma je vtaknil fižol v n ameriški poslanik v Italiji ter ho, nato se je začel napihova-načelnik i epulblikanskega na ti in # je tolkel po licu, toda rodnega odbora, je predsednik J fižol je bil še vedno v ušesu. Italijansko-ameriške družbe ter tOdvesti so ga morali v bolni-dobiva na leto $6000 za banke- snico, kjer, kjer so mu zdrav-te, ki jih priredi v svrho zbli- niki z inštrumenti in brez vsa-žanja odnosa j t* v med obema ke eopernije izvlekli fižol. — državama.	. Fant, ki je prestal precej bo-
William A. Culbertson, biv- iečin, je obljubil starisem in ši ameriški poslanik v reptfbli- zdravnikom, da ne bo nikdar ki ('ile, je v Ameriki pravni več poskušal "coprati". zastopnik španskega fašističnega generala Franca.
Japonska vlada ima v Zdru-j ženili državah najetih dosti u-glednih oseb, ki .skrbe, da bi se preveč ne razpasla propaganda zoper japonske izdelke. Med njimi je najbolj znan Frederick Moore, bivši dopisnik ne\v-vorškega lista Times".
I
BLUECHER NI BIL ARETIRAN
LONDON, Anglija, 10. okt. — "Sunday Chronicle'' pravV da je nek uradnik ruskega poslaništva v Ldndonu odločno zanikal vesti, da je bil vrbov-Johu M. Taylor iz San An-|ni poveljnik sovjetske armade tonio, Tex., dobiva za svoje de-.na Daljnem iztoku maršal Va-lo oil kitajske vlade $6000, od'silij Bluecher aretiran. Rekel mehiške pa $5000 na leto. |je: Poleg navedenih jih je še ne-
de-
mir v vrstah ameriškega lavistva.
V odboru naj bi bili zastopa niki delavstva, biznisa in javnosti, katerim bi gotovo uspe lo doseči toliko tzaželjeni mir.
Pepper bo predložil še ta teden svoj načrt predsedniku Rooseveltu.
šteto. Tiiste, ki se niso prijavili, bodo najbrž zasledovale zvezne oblasti.
PREDSEDNIKOVA ŽENA STARA 54 LET
WASHINGTON, D. C., 11. okt. — Danes je bila Mrs. Roosevelt, žena ameriškega predsednika, stara 54 let. O priliki majhne družinske svečanosti je bil na mizi kejk, v katerem je bilo zataknjenih 21 svečk. To je običaj v Roosevel-tovi družini. Do 21. leta je za vsako leto ena svečka, po 21.
"Bluecher je sedaj v svojem glavnem stanu v Habarovsku v Sibiriji." -
MOSKVA, Rusija, 10. okt.— Umetniške trgovine, ki prodajajo slike Josipa -Stalina, mar-' šala Klementija fl. Vorošilova. Vjačeslava M. Molotova iu drugih sovjetskih voditeljev, nimajo več razobešenih slik maršala Bluecherja.
ALZAČANI ZAHTEVAJO AVTONOMIJO
Kakor Čehoslovaška, ima tudi .Jugoslavija mnogo narodnih manjšin. In Hrvati so že pogosto zahtevali avtonomijo.
BEOGRAD, Jugoslavija, 11. oktobra. — Regent knez Pavle je iprejel v avdijenei hrvatskega voditelja dr. Vladimirja Mai"Jka. V političnih krogih pripisujejo temu sestanku velik pomen z ozirom na bodoče volitve v narodno skupščino. — Knez Pavle si je vedno prizadeval, da reši hrvatski problem, in sedaj hoče v ta namen za-staviti vse svoje sile.
Toda iz krogov, ki so zelo blizu Dr. Mačka prihaja zatrdilo, da dr. Maček še vedno vstraja pri svoji zahtevi, da so vpeljane nove volilne po stave, ki dajejo Hrvatom poginoma svobodno glasovanje, ker drugače ni mogoče, da bi kdaj Hrvatje mogli podpirati I vlado-
Pri vsem tem pa je verjetno, da bo ministrski ^ r - Uednik Milan Stojadinovn-	i po-
kazati, da so do£ouki tiii < tho-slovaškem dokazali, da je bilo njegovo stališče pravo, ko se je odpovedal 1'r^gi in Parizu ter se približal- Bim-B« rlin o-si ter bo vsled tega v prihodnjih volitvah dosegel veliko zmago.
Na drugi strani pa skuša regent knez Pavle odvrniti viharne volitve ter hoče najprej pridobiti Hrvate.
VELIKA KITAJSKA ZMAGA
HANKOV, Kitajska, 11. ok tobra. —^ Iz glaynega stana maršala Čankajšeka prihaja sporočilo, da sta bili v tridnevni bitki pri Tejanu, 130 milj jugovzhodno od Hankova uničeni dve celi japonski brigadi 20,000 vojakov.
Poročilo pravi, da je to največja 'kitajska zmaga v sedanji vojni in da je od obeh brigad ostalo živih samo 200 vojakov.
kov, kakor je bilo tudi z avstrijskim šilingom. Ni še določeno, kdo bo moral plačati razliko, toda češka Narodna banka jih bo morala plačati.
PRAGA, Cehoslovaška, I I. oktobra. — Navzlic temu, da bo nova čehoslovaška meja najbrže začrtana po krajih, koder sedaj stoji nemška vojska, pri vsem tem čehoslovaška vlada pričakuje, da bo v nekaterih krajih, ki so po veliki večini češki, odrejen plebiscit.
Uradni nemški krogi priznavajo, da v zasedeno ozemlje skupno z vojsko prihajajo tudi agenti nemške tajne policije (Gestapo^, da očistijo mesta in vasi marksistov in drugih nezaželjenih ljudi.
letu. pa ostane število svečk ve-1 PARIZ, Francija, 11. okt.— : Zmago so Kitajci izvojevali dno isto. Zveza novinark je Alžašfki avtonom isti odkrito za- 20. obletnici revolucije pro-slavljenki priredila banket —'htevajo avtonomijo od franco- '^j .jnaničriski vladi in poročilo je
ske vlade. To zahtevo je v ne |bilo po brezžičnem brzojarti kem Časopisu v Kolmarjn po- pn,slano na fronte stavil Joseph Rosse, ki je poslanec v francoskem parlamentu.
Mns. Roosevelt se namreč vdejstvuje tudi v žurnalistiki in piše kolono, ki je objavljena v mnogih ameriških dnevnikih.
ROOSEVELT SE BO SESTAL l ANGLEŠKIM KRALJEM
WASHINGTON, D. C., 10. okt. — Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da se bo predsednik Roosevelt sestal z anglškim
Svojo zahtevo naslanja na raizdelitev Čehoslovaške ter pravi, da alžaški Nemci samo zahtevajo od francoske vlade koncesije, ki se smatrajo samo za naravne v drugih krajih Evrope.
Politični krogi pa so skupnega mnenja, da je pravi cilj al-
kraljem in kraljico, ko bosta _	.. , - r_______„
prihodnje poletje obiskala Ka- j zaških avtonomlstov združenje nado.	I njihove dežele z Nemčijo.
ZASEBNA POTOVANJA V SUDETSKE KRAJE PREPOVEDANA.
Uradno poročajo: Potovanje (zasebnikom iz Nemčije v suldet-ske kraje, dri jih zaseda vojaštvo, je do naJdaljnega prepove-damo. Prepovedani so tudi po-kli zaisebnLh letalL Izvzeti so edino sudetsko nemški begunci in osebe, ki imajo posefbno le-gjitimacijo pristojnega državnega policijskega urada.
f
i i ir*fi 6 Btt-_ jft **i* *1 r^
THE LAKB8T 8L0VBHMAM BT
en
NARODA"
(void or the raoru)
Ovne* and Published by 0LOVENIC rUULUHINU COMPANY
(A Corporation)
Jfraak 8ak»jr. Present	j. Lup.Ha, 8m.
Plaoe ot »a*im— oC Um oorporidon sat. »ddrcMes at above officer*: Sli WEST lltfc STBEKT	NEW VUKK, N. I.
45th V	Year	
IftSOED EVERT DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS		
Advertisement	on Afi eeu.ent	
Za celo j«to velja Hat m Ameriko la Kanade ..............«0.00 Ea pol leta ................ Za Oetrt leta ................ |ljK)	Za New York aa reio leto .. Za pot leta ................ Za Inozemstvo sa celo leto .. Za pol teta ................	17 00 «7..W $3.50
MmHptU.	Yearly »«_	
N4BODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfiV NKDKLJ »N PRAZNIKOV
NAKOIIA", 211 WEST 18* STREET, NEW YORK. N. 1 TELEPHONE: CHetan MM2
PREDSEDNIKOV POZIV
Ko se je vršila .">8. letna konvencija Ameriške delavske federacije v Houstomi, Texas, je naananil John Lewis, pred -ediuk Odbora za industrijalno organizacijo, da bodo imeli njegovi ljudje (CIO) svojo prvo narodno konvencijo v Pitl~-bnrghn. Začela se ho 14. novembra.
Predsednik Roosevelt je poslal konveneiji A. P. L. v Hoi: ton rešimo poslanico, v kateri je izrazil irpanjc, da bi se konkurenčni delavski organizaciji pobotali. Njegov poziv najbrž ne Ih> imel uspeha, kajti fireen in Lewi> vztrajata pii svoj«* m.
Federacija in Odbor uničujeta v medsebojnem boju svo je sile, trpi pa delavec, lci v svoji zbeganosti no Ve. kam bi sr-obrnil. Ha bi bilo bolje zanj.
OZADJE ZGODOVINSKEGA SESTANKA
Načrt za mirno rešitev Č3šk*>-neuiškega spora je zam:-f.il francoski minister Frossard in ga je predložil na seji francoske vlade, ki ga je takoj osvojila in ga sporočila v London.
Francoski poslanik v Berlinu Poncet je dobil nalog, da ga predloži osebno Hitlerju, kar se je tudi zgodilo.
Chamberlain je zai>ovedaJ angleškemu veleposlaniku sini Novilleu Hendersonu, naj franc. predlog z vsemi močmi podpre. Henderson je prav tako obiskal Hitlerja in mu sporo čil želje angleške vlade.
Prav tako je dohil angleški poslanik v Kimu lord Pert I« uilog, naj v imenu Chamber] a i na francoski načrt podpre pri Mussolini ju.
Lord Perth je v imenu Chamberlaina prosil Mussolini-i ki ga šteje med svoje osebne prijatelje, naj on sam prevzame posredovanje pri Hitlerju.
Mussolini ni čisto nič okleval in odgovoril, da posredo-«" nje prevzame. Mus-solfni je nato telefoniral Hitlerju in se z njim dalje časa pogovarjal. Hitler je odgovoril, da z oziron: na to, da sta on in Mussolini osebna prijatelja, pristane na p;> sredovanje Mussolinija.
Hitlerjev pristanek je bil nato takoj telefonično sporo čen v London in Pariz, nakar je bilo sklenjeno, da se MnssoP oi. Chamberlain in Dalrfdier sestanejo s Hitlerjem v Monak -vem, da tamkaj poskusijo z neposrednimi pogajanji doseči miroljnbno rešitev češkoslovaškega vprašanja.

Denarne
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
Za 9 2-50 ............ Dfta. 100
t 8JOO............Dia. 20»
ft7JO »•••»•«•••«• Dl». |1LM	Din. W0
«,«»•••••••» 1006
V ITALIJO
za $ d.sa............LAt 100
* 12.2S ............Ur 200
9 29.30............Lir 000
9 G7.00............Lir 1000
$112.50............Ur 2000
S167.50............Ur 8000
SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDHNI CRN Ji
SPBIMU1BI GOBI ALI DOLŽ '
v iiaarjtfc alt
Izplačila v amerifkih dolarjih
, ..HCti^ J . U
—18 LM
kraj« laplaeUa t dolarjih
»ujma
88
tL-
,, v
EJWC PUBLISHING COMPANY Naroda*
M*W IDM. M. I.
/z Slovenije
DIVJE SVINJE UNIČUJEJO POLJA
Iz Kočevske Rc;ke jmročajo: Kočevs^ka pokrajina je močno pasivna vendar eo kmetovalci letos še «precej zadovoljni z letino To se pravi: bili bd zadovoljni, če jiim ne bi prav zdaj ko krasno vreme .pripomore k zorenju plodov, grozila nevarnost, da bo ves nji'hov trud uničen. Ta nevamo-st prihaja iz gotadov. To so divje svinje, ki noč za nočjo pustošijo kočevska polja.
•Koruza je eno izmed glavnih živil kočevskega kam ta. Toda letos se je zalega divjih svinj neverjetno razpasla in povzročila zlasti veliko škodo v na-i sel jih občine Kočevske Reke, v Novih lazih in v Starem logu. SI« hern o noč se pritihotapijo divje svinje, taiko predrzne so, da se približajo hišam na 100 m. Rujerjo po njivah in uničujejo -koruzna polja, da je zjutraj obupno ipogledati opusto-šeno zemljo. Kmetovalcem ne kaže drugega, kakor da so budno na straži. In zdaj vi predstavljajte ubogo kočevske knie-trvalce, ki morajo čez dan trdo delati, zvečer pa oh njivah po-saj nih s koruzo, napravijo ogenj, privožejo pse in pot en i s koli v rovkah prezebajo vso noč. Zjutraj je potem spet t riba na delo, a premraženi otroci morajo v 'šolo. Večkrat se jim res posreči prepoditi nevarne tolpe divjih svinj, toda dovolj učinkovita pa ta obramba vendar ni. ker nimajo orožja. NVktniu kmetu so divje j-vinje poru vale 2000 koruzni h -tebe}. Poleg svinj šc jazbec rrpravi svoje.
Nkta jni čas j;*, da se priredi velrk lovski pogon. Streljanje v posameznih gozdovih ne zaleže zadosti, ker svinje brž pobegnejo v sosednji gozd. Treba bo zatorej v kočevskih gozdovih — vključno banovinske — prirediti obložen lov, ki bo razroldnlil zalego divjih svinj. Prebivalstvo prizadetih krajev se obupano obrača na bansko upravo, da «tori čilm prej po-trobne ukrepe.
VLAK JE OBUP ANKO PREREZAL NA DVOJE
V precej gosti megli je krenil jirtrnji oseiljni vlak z ljubljanske postaje proti Mariboru. Slalbo minuto potem, ko je za-pulstil prvo postajo v Polju, se je via ksunkomlai ustavil, da «o se potniki kar tzgrazili. Vse je kazalo, da se je primerila nos reč a. Potniki so hiteli k oknom in zagonefka je bila pojasnjena.
Pod vlakom je leižala mlada 'žrtev. Strojevodja je povedali, da je ugledal iskozi ovirajočo
vi/e
jutrnjo meglo žensko postavo. Ropotajoča kolesa je niso prestrašila, da bi se ognila- puhajo-tfr-m-u stroju. Nasprotno, ko je bil stroj od nje oddaljen nekaj korakov, se je dekl<* pognalo in skočilo na tir. Vrglo se jo na progo. Strojevodja je hotel preprečiti nesrečo, z vso silo je potegnil za za vodo, a je bilo že prepozno. Koksa so prerezala mladenko na dvoje. Nesreča se je primerila kakih 100 metrov proti zaloški postaji, v bi i i /.ni naselbine novih hiš.
Brž so obvestili o tragediji J službujočega uradnika na postaji v Polju. ne(«ročnico so spravili izpod koles i o jo pott gnili na resb proge. Vlak je nato 7. nekaj minutami zamude ^nadaljeval vožnjo. Nsii kraj nesreče so bili j>oklieani orožniki iz Vevč. da so uvedli preiskavo. Prj nesrečnici so našli ,dvoje poslovilnih pifcem. Ne-srečnica j<* tna M. tka (lor-Ijančjfva. Imela je žeh»zniški listek od Kranja do Ljubljane, a kakor pripovedujejo domač i-, ni. je dekle doma iz vevške o-kolie<-, le zadnji ča.s je bila tovarniška delavka v Kranju. Tam se jo spoznala z nekim ndadeničrm .ljube«en pa je bila nesrečna, zato je-Metka obupala in šla pod vlak.
SMRTNA NESREČA
S strto lobanjo je obl< žal pod kolesjem voza hlaj>ee Jože Hrastnik, zaposlen na banovin-skeni posestvu v Svei'ini pri Gornji Kuguti. Omahnil je tako nesrečno z voza, da je zado-bil pri padcu tako te-/.k«- poškodbe. da so ga morali mariborski reševalci prepeljati v 'bolnišnico, k.jer pa je kljub flkrfoni zdravniški negi in takojšnji pomoči zadobl jenim poškodbam podlegel.
PORODNICA Z OTROKOM PES IZ ZAGREBA
To dni je prišla neka siromašna žena z »n me^ec starim otrokom peš iz Zagreba do Zidanega mosta. Bila pa je nam'e-njena dalje v Prekmurje ml koder je doma. Do smrti izmučena in sestradana se je na Zidanem mostu z otrokom vnnl zgradila in obležala. Prihiteli so usmiljeni ljudje in prinesli ubogi majteri okneipčila. Nato je povedsila. <la je prišla iz Zagreba, kjer je bila na porodu v bolnišnici, kjer pa so jo po določenem času odslovili
Teniški junak Punčec
bo zidal hišo na brezplačnem stavibišču. Punčec je začel svojo športno pot kot član oakov-skfga športnega kluba. Zato mu je sedaj hvaležno mesto Cakovee na zadnji občinski seji na lepem kra ju poclarilo stav-bršče, kjer si bo zgradil vilo. Ko se vrne iz Amerike, bo postal nčitrlj za telesno vzgojo in lepo ga bodo sprejel T.
Seat delavcev je zasulo.
Na novi državni crs.ti, ki vodi iz Prijepolja v Bjolopoljo,
-/.mogli. Piij*eljali .so pokojni-eo ilo grr-ba s posebnim vozom.
Nemi Tarzan v Bosni.
Iz Brcvkega poročajo: Kakor prepovedujejo kmetje iz nwisli-manskf vasi Vražiča v brčki okolici, živi v državnem iroz-dovju na planini .Mhjovici nem.
Peter
• * • •
• •
Mussolini je vsestranski človek. Oziroma želi biti vse stranski. V vsako stvar vtakne svoj nos.
Pred kralkim se je na ženske spravil. Italijanke so mu pre-suhe in previtke. Pravi, da mo
popolnoma podivjan človek. rai° josti, da se bodo lep-> Znašel se je .tam že kmalu po ^»redile, da jili bo ve>elje po vojni, n i kdo ,pa ne ve. rwlkod'*
je. ker ne zna govoriti in so tu-j dvomljivo je, če bo Mussoli-di nikomur ne približa. Zla-jn» '»pravil s svoji-m povesi i če (»pazi pastirje, takoj po-^.i^m.
1 gne pred njimi iu s. skrije!	biti ženska suha in
v gozdu. Prebiva pml neko pe-!vilka, bo suha in vitka, ter j«
Laški diktator je morda mo počeli možak, toda boj je impo-
se je zrušila minirana stena. > r.]nn ^aboko v šumi, kamor	deveta brig!*, kar pravi Mu
Nenadna eksplozija je spravi-. nil,vf' 1,(1	solini,
la vpokret velik ]>laz, ki je za-' Pozimi mm kmetje puščajo jezil potok Lim in zasul velik brano in staro obleko mi dolo-ifj(1| Coste. Pod silnim plazom! <"t'n,ni nM=stn. kjer -i ve I. po veda I dosti >ilnejšomu nasprotje, kakor ho takoj dognali. Šest.	'bi ni nikogar vinikn.
delavcev našlo smrt. a verjet-' «»b*žini. N« davno pa so vendar! Tisto *ho obveljalo, kar bo no je št* vilo žrtev še večje. O- pastirji budno (»azili nanj. lz-,nioda zapovedala, ne pa, kar krog K00 delavcev, ki je za no-! »enada so ga ujeli. Ko se jibibo Mu--olitti rekel. <lenih na tem delu nove cestej.^' «>^esel. so ga vendar spravi-j jr zapustilo delo in zavladala 15 na tla. ter mu porezali nohti-j
je panika. Sob- čez čas so začeli ogromni plaz odkopavati.
na nogah in rokah- ki <(» bili ž«* nenavadno dolui. Nnt<» ne-
st v« rjet no ne bodo trupla ni- "u ira Tarzana spet izpustili
Kdo je optimist .'Xa to vpra šanje je nešteto odgovorov.
Znan mi je pa tudi nasle«i nji >lučaj:
koli izkopana. Kajti	treba bi,j- /bežal v gozd. kolikor so ura| Ro>k ki - l(i| (|o>H |el
bilo najman j 200.000 din. da hi j "V*11	TIiVr/n,m I plešaM, ... je odločil in šel .
, .	... ki se poleti preživlja - kor« ni-|, , ^. 4 . .
ves ogromni plaz m	-kalovie . . ... . ... rlekarno vprsisat, ee imaio ka-
'	nami in ra-thnami, <e nilieo noj, , ' , . • , .
f .Utranili	t i . . .. , ik.» >red-tvo. - katerim bt -i
1	boji. vendsir i»a si tiiib ntkdo ne . , .
Najtežja Jugoslovanka je umrla.
želi da bi ira ^ainoti.
srečal v irozdn
Iz Ruine poročajo: Te dni je v Ru m i umrlsi tiO-lrtna irospo-dinja Ana (Irossmanova. Bila je najtežja meščanka v tem kraju, pa verjetno tudi v v>. j državi. So nedsivno prod -vojn smrtjo se jo tehtala in kazalec je pokazal nič manj kakor na- 170 kg. Vendar pa je zadnje čase že bolehala. Prej. ko jo bila zdrava, jo bilsi še težja. Sicer jo v Rnmi navada, dsi mrliče še nosijo na pokopali ščo, toda tega bremena
Listnica uredništva.
F. S., < 'rosley. Pa. — N'«-. V«š >in ni državljan, ampak bo moral kot vsak druirorodee prositi za državljanske pravi-eo.
M. S., Rittman, Pa — Najbolje je, da natančno pojasnit-in popravite svojo napako, ko-boste prosili za drugi državljanki papir. Knjiži.-a, ki je samo v angleškem jo/.ikn, sts«-niso'ne 50 centov.
QWBffiC.'fift'-'IH'Ifc; • !•; JtfurfV

■V"	u .

Uporobl|ojo qa.po w»«m »vet« !na 1167
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

m
48
TE KNJIGE LAHKO NAROOlTE Pil:	j p
KNJIGARNA "GLAS NARODA
domaČe živali. 72 strani, on* ..........
ciodčevski rat5kizem. 61 Btraai. Cen«
humoreske m groteske. 180 strani. Cena	.80
Trda vez. Cena	1.—
12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	.25
PO STRANI KLOBUK. 15» strani. Cena ....	.5»
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str.	.U
PREDTRZANL PREŠKRN IN DRUGI SVETNIKI'v GRAMOFONU. U8 strani. Cena ..	M
SANJSKA KNJIGA ..........................
SLOVENSKI SALJIVEC. bt strani. Cena......
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................J§
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Ceni ...........Ti
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena	M TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Salolgro 14 Vse naSeM).
189 strani. Cena ................................................il
ŽENINI NAfiE KOPRNELE, lil strani Cena	.4ft
m
NI« VI
n. ¥.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A
1Tstnnovlj<»nu aprila	inkorporln.nsi 1-'. janiiiirj:i IS!»S
v .iržstvi I tlim >i s. s so«ležom v mestu .lollot, llllnoln POSLUJE ŽE 45. LETO Glavpi urad v lastnem domu: 508 No. i'hirago St., Jolict. Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4(000(«M»0 soijvkxtnost k. s. k. jednote znaža 1041.54%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 tlanov In flanir v od rahlem In mladinskem oddelku.
skupno Število krajevnih dhpStev iso
SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVO>lEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA $6,500,000
gesi/) k. s. k. jednote je: "vse za vero, dom In narodi"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, poSJeni In solventni potlport«! orsanlznciji, zavaruj s<> pri KranjsUo-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer f?e lahko yavarnjefi r.n Knirtnfne. rnzne poškorllie, operacije, proti bolezni in onemogioHti.	-	_
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo flane In flanlee od 10. do 55. leta; otroke pa takoj p« rojstvu in do 10. leta. ZavarnJeS se lahko za $250; $500; $1000: $1500 in $20«» posmrtnine.
v	Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo ▼ razredu "a" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred '*a" In 30c za razed "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem naraSČa. V V slnfaju smrti otroka zavarovanega v razredu "a" se plača do $4."VO.OO in zavarovanega v razredu "B" se plftča do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesmen' primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu Štiri najmodernejše vrste zavarovanja.	'	• a "•> : ■ »
Člani in Ranice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jlrj rezervo izplačano v gotovini •
Nad 70 let stari člani in Članice so prosti vseh nadatftlto asw-mentov;	' '
Jednota ima svoj lasten lisi "Glasilo K. S. K. Jednote", ki Una-ja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku In katerega do biva vsak član in članica.
V»ak Slovenec in Slovenka hI moraKa) biti zavarovan (a) prt K. S. K. Jednoti kot prari materi vdor in sirot. C« de nisi dan ali Sanica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in prt-stopl takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti drnStvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate dniStva, »padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga;
ba je le osem oseb v starosti od IB. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na stavnega tajnika: JOSIP ZALAR, m NO. UHICAGO STREET, JOUET, ILLINOIS
-............•	'™ "''	■ ■' • C
<rlnvn niinia/.al. lii mu zrasli Insjo.
I.('k:iin;ir mu jo .InI m'ko ma
'/.i fn.
—	Koliko stflno? — je vpra >»l rojak.
—	P^tindvajsot c*onto\. Al- mi bodo zrasli lasje.' Na škatljiiM piše, da bodo, jaz pa nt1 vpiti.
Rojak j»* nokolrko mislil in • l.-jal:
—	No. c na škati jici piše, rijt '»o.lo zrasli, mi pa dva orla v nilca pronajlo.
Aii^lfž, l-'ranroz in Slovence «'<li jo v costilni in se prepira jo, kateri jezik na svetu je najlepši. Najprej »povzame be>e.i»» Francoz, ki razlaga:
—	Vrdite. pri nas izgovarja J mo be-e^to v<(» .Irufjače, kot jil. g i pišemo. Mi i>išemo na primer; ijMonsieur, izgovarjamo pa mo
J (fje.
tp j Drugo besedo povzame An i ijf-l«'žt ki pravi: i | — To ni nič. Mi pišemo na Q primer: all rijybt, izgovarjamo j i pa olrajt.
= ; — Kaj bosta vidva, — povzame Slovenec, — vatna bom jaz povedal nekaj. Pri nas pišemo na primer: ponev, izgovarjamo pa kastrola.
Ribnican je prišel v L rablja no, ustavil na cost i gospoda iu ga ponižno vpraša!:
—	Pro ns m gspifd, ne j in i po vejo, kej je la veljka }K)-šta.
Gosposki gospod mu je odgovoril: — Na drugem vogalu, na desni. To vendar ve vsak norec.
Ribnican mu odgovori:—Sej glih zet u <tn pa va< nprašev.
Nedavno je.pri^eL v New York star možak, ki je bil tako vesel in zadovoljen, da mu je elovek kar zavidal.
In v veseli <}ružfoi je začel pripovedovati:
-— V New Yorku nisem bil že doligo časa; petnajstega oktobra bo minilo trideset let. Oh, pred tridesetimi leti, kako srečen sem bil in zadovoljen: Tedaj sem se namreč poroči), Sreče in blaženosti tistega tine ne bom nikdar pozabil. In ko se je približala trideseta obletnica moje poroke, sefln sklenil, da bom preživel teden dni v New Yorku in obuja! spomine na svojo srečo.
J a, pa si sam prišel! — so ga vprašali.
Seveda, kaj pa mislite, da bom ženo jemal seboj T Popolnoma sam sem -prišel, kajti po tridesetih letih hočem 4>iti zopet en'krat vesel, srečen in zadovoljen. •
• >
Wednesday, October 1-2, 1938
HI LAEOEaff4M)yiaO dpAH^W ** »
rrt<H
LI A M O'FLAHBffTY
BORBA
Mor}«' jo bilo nuivo mirno.' Pot«m se je čoln nobal iiru-o v- tpu ui bilo rtnba no slnha. | Rati. Zarjula sta in bp vjpopri-XoIik-«' j«' sijalo vino ko na ne-jjela. OToole jo dvignil levo bu. St-amns O'Toole in Mi- j noiro in brcnil Ha 11 o rana v tre-h-rtol Hallnrr.n rta peljala iz j buli. Hallo ran je zastokal in se Kiliniiraue v R-oornch** z novim i «kr/'il. Čoln .se je nagnil, ko rolnoni. ki -ta jra bila pravkar , je OToole stopil naprej, in oba kupila. Sveži katran se je le-j^ta se prekopicnila eez drupro .•kotni na -allien, moža sta pre-1 klop. Ifalloran je bil spodaj.
]n"vala iih-<I veslanjem ko-roate j»rej»evke. V Kilmnrasre sta bila po-teno naeiilcala zganja.
OToole j« v«*lal naprej, pico je imel postrani tako. da se je videlo nji srovo helo eel o nad nWhn obrazom. Mihael Halloran je veslal zadaj. Xj«>-trova j^ola irlava je imela obli-kti v
V«*slala sla	mimo v* ne-
ko pri-tanis«v'e dobro miljo od obali*, ko je OToole naenkrat n hal ve>lati r»'k<V': "\apjiva se!** **Xie nunam proti.*" j«* re-i k«*J Ha 11 oran, izpust i v<i	j
O'Toole je pocTabil stekhnieo /«r;nija. jo - dma^il in napravili mikaj krepkih pozirkov. Potom j*» molee ]>omo1)l stekleni-eo Halloraim. flallnran je napravil kr k požirek in vrnil
-1nk!eiii«*o.
"To bo dovolj," j«* zauit niral.
nika stu se znova srdito spoprijela. obdelovala sta se z rokami in nogami, naenkrat se je pa eoln ]»revmil. Slišal -se je ss.-«n<> še zamolkel krik, ko sta oba izirinila pod eohimni. Hal loranove uo^c <o se »Ir/a 1. se deža in O Tool ^jeve roke so krepko stiskale njesrovo grlo.
Pol minute -e je <"'oln nemirno <rufral. Slišalo se j,- zainolk-
OToole je pa legel nanj in ga krepko stisnil asa vrat. Ha Morati je težko vzdihnil in se sku-i, ... . , , , . , -. , . . • , ,	„ k> pljuskanje, kakor bi nfjkai
sal iztrirati iz krepkih na^prot-i '	~
•i i '	r> 4•- i r\» i padlo v vodo. Potem ie pa vse
nrkovih pesti. rr-1 t^inl je O	*' 1
Tooleiev; noge «*. z levi rob ro|-
lia. < *o!n se je pre t. «• nagnil. , . , , , . ■ » • u-i sketal na levo -trail. Levi rob je bil j
-kora.i pod vodo. Oba sta krik-
nila. Halloranovo telo <o je
prevalilo na desno -tran eolna.
Coin -e jV nagibal zdaj na eno.
zd.'j na drniro stran. X:rsproi-
utthnilo. Solne** jf posijalo na dno eolna. in katran s*« je le-v njegovih žarkih. T-e-piea je -plavala izpod r-olna »n obležala na vodi.
Potmi je zaeel prevrnjeni eoln počasi plavati pjroti /r\ padu.
Ženske s pipami
Pred vtv sto leti so bili v 'krajih, ki so jim nekoč vladali Inki, večkrat na leto velike slavnosti v east solncn. Imeli so templje visoko v gorah, temfp-Ije v Ouzpo, samostane na mor-.-»ki obali in v globo k i h-dolinah. Tn povsod so molili sonce, med tem ko so druge nebesno prikazni. od 'biteka pa do lune častili le kot nekakšne vazale .-olnea.
Pr.d 21K) leti so bili ljudje že trdno prepričani, da je davno iHšeenje sol n ca že izumrlo. A prt d nekaj tedni so člani policijske patmrlje v hribih našli v nekem samotnem kraju Peruja več j.? število žensk, ki so end i živele v belili oblekah po stareim obredu, kakršen je bil v davnih časih pr« dpi san za "■.sončne device.*'
Samotne žen-ke so spadale k
** Reži k vrasni!' drtijal O*T»>olo. in
ifnil -teklenimi.
Angleške ženske ljubijo ekis-travagance. Sedaj so se spravile na pipe.
Prav za prav ni to zanje nič absolutno novej-a. Stvar je triilw smatrati l>olj za nekakšno novo obliko, kajti nikjer na j- za go-1 SV( |n že^ke ne eenijo tobaka
zn<"»\a na-
Hallorati -e j.« obniil na svo-j« m	žii in pograbil -tekle-
nivo. O'Toolenvi -o /.obje za--kripali ob rob. ko inu y Hal-Inrsui iztrgal steklenico rok. MaLk>n\n j - nagnil nazaj, da bi »pil,
OToole j»* zaklel in kre-nil (falloraiui /. delnico |m» obrazu, da so mu je zgornja ud niča kai* zakrivila. Steklenica je padla na dno čolna in se ravsbila. Tudi Hallorcnova glava je padla na dno čolna in -e odbila, ko s? je hotel z rvukaini in n«tratili 'kobacati pokimci. S krvjo zalit« oči <o se svetile in zakri-»jal je, k«» j»* poskusil vstati. Široko o«Iprtill list je planil Uiti i OToole na noge in ga zagrabil za telovnik. Iz žepa je potegnil nož. Odpiral ga je, pa ga je naenkrat izpustil in o potekel. HaMorau je zno-va zarjul. Stal je na «voji kh«-pi. drž*-«* v levi roki kamen, ki ar« je bil pobral «na dnu čolna. Že j«« zavihtel roko, da se je čoln nagnil na lero stran in Halloran jo omahnil. Ko se je prijel z obemn rokama roba •Viina, da bi dobil ravnotežje, mn je padel kamen v morj41. Oba *»ta stala težko sope*- po-kow*i in si gledala srdito v oči. Vsrik je stal rrtzknračen nad svo jim se^ležem. ^rd in pijanost -4« odsevala obema iz oči.
tako, kakor na Angleškem. Tujec. ki pride tja, opazi to takoj, nešteto je puhajočih žensk, ki |^ jih /.airledaš.na cesti, v podtalni /ebznici. v avtobu-u in v družbi. X»* da bi posel um pretiravali, lahk-o zapišemo, da gre iskoraj polovica potrošnje tobaka na Angleškem na račun ^i-bkoga isj|>ola. Tu pa ne gre nikakor za višjo ali nižje -loje, tobak si je osvojil ženstvo vseli slojev.
Tož-nja za spr^imiVbo j»- pripravila to ženstvo sedaj do te-^ra. da <o mote nit,pipo. ki je ona izmed značilno-ti vsakega pravega Brita. /a kaj bi žen-Kke zaostajale za moškimi? V sok ako so prevejani reklamni agetiti tobačnih tovarn od-ki ili tu novo možnost, in spodbujajo žensko nečimeraost s kopo lieseel, med katerimi ?ta "kadilna kultura** in "neznane slasti kajenja'* še najponiž-nej-i. Ker pa mora imeti vse, •kar je v zvezi z ž* rtf=ko, nekaj modne batve, so vrsrli na tre: posebno mične "pipice za ženske** in si izmislili tudi primerne tobačne z me* i.
Xeki puritanec, ki ga je o-gotyilo to početje za dobičkom «tremeče tobačne industrije, je imr 1 pred kratfkim v H>*do Par ku govor, v katerem je z grmečim *rlasom •stikal -žesnfikam vra-2*a v podobi starih, brezzobih indijanskih in ciganskih meger
Važno za potovanje
na .-leno. Ali naj ne angleška ženska postavi <na isto stopinjo s temi ženskami ?
A tudi tukaj je imela spet af listka izadnjo he-sedo. Mi^s Ada BabcM-jeva je osnovala k«ir •nov«) * * zvezo za pospeševanje kajenja pipe med ž<in;~kanii."' In ker takšno spodobno društvo ne more biti brez "znanst-podlage,T je ^liss Baber-jeva na ustanovnem občnem zbonu izjavila, da so žtnKke, ki kadijo pipo. izvrstne matere in sploh žene. Višek pa je do->t*«rla v svojem govoru tedaj, k<» je postavila tnditev, da ž-en* >ike, ki pijx» kadijo, dalj časa živijo nego druge. Takšna zatrdila užigajo!
<'»? ImkVioo biti pravični, moramo sicer povedati, da se angleške ženske s pipico trenutno še .ne kažejo preveč v javncfcti. Vidiiš jih lahko, kako si v kafldsnem rest a v ran tu z blaženim jnirom In v začudenje pristnih tlačijo pipice, si jili nažigajo in pokojno vlečejo. Da bi premagala oklevanje, ki je združeno z vsakim začetkom kakšnega gibanja, je zveza Ba-berjeve ustanovila neke vrste 55a|rotnih -kolegijev, v katerih *^nnp^e<^nejše*, kadilke "xa-četnicam** kažejo, kako se je trobil s pipo v ustih držati. Čiru pridejo začetnice talko da-leč, da zmorejo to vrsto kaje Ibre® kapljanja, se spravljajo na "propagandno kajenje" v kakšnem velikem javnem lokalu. Danes je stvar Še takšna, da na Ajigleš&em razen tobačne industrijo tega pojava .še nihče ne jemlje preveč resno, ali preveč tragično. Tean bolj pa o pravilnosti svoje naloge prepričale članice zveze.. Ne delajo si nobene iluzije o težavah svoje "mi si je" računajo pta, da bo pi<pa zmagala v ženskem pvetn najkasneje v — 20 le-tih.
OPOROKA NA DNU MORJA.
Potapljači, ki so pres&ovali pa mi k "^hulider", ki se je t. 1936 potopd v biižakii Bemrade so med drtigim ldv%odli jekleno škatljo, v 'kateri so našli o-porsdko nekega haaikLrja Ke<n-uedyja iz Baltkmore, Mid. V toj oporoki je baitkir odTejal, da pnipaide vee oijegtivo imetje njegovemu ibratu. Vsi sorodniki so vedeii, da je v oporoki tako določil, ker pa oporoke po nje-govi ®irti niso mogli najti, so ded še i no v zneMku 2 milijonov doflarjev pred alfi Kennedyjeve-imi sinil. Proti svojemu nečai-ku je vložil sedaj KennedvjeK-■bra t tožbo <za izročitev dediščine ina podlaigi oporefke, ki so jo našli na dnu morja.
najstarejšim di-užinatm Inkov, kar jih je še dobiti v Peruju. Po odrerlbi posebnega družinskega sveta, ki je bil v davnih časih br< z dvoma še bolj v navadi, kot je zdaj po teh družinah, so .-.o morala dekleta odreči svqtiu in vstopiti v sončne &anK*stane vilsoko v morali.
V cvetoči 11 ob i Inkov, jo bilo san to po sobi umevno, da so bivala dekleta vsaj tri leia v takem samostanu. Irnki so v t» h -amostanih ustanovili nekakšno ženNco šolo. ki so se dekleta v njej učilo vseh praktičnih opravil, ki so jih ka-ci«' potrebovale v življenju. < 'o so jo kako dekle nato odločilo, da je čez t.ri leta ostala v samostanu, ni mogla potem nikoli vrč iz -:17n o-ta na. Dekle jo j,ostala ("sončna devica." Ohlekli so jo j v belo obleko in ji dali zlat ob-
roče<k na lase. Kaidar so se /živele velike sončne slavnosti, .so imela ta dekleta to važno nalogo, da so sončnim duhov-niqaanJ pri obi-ec^ih pomagale in iso potem čez .nekaj časa tudi parne postale duhovnice sonca.
KDO JE UMORIL IN OROPAL STARČKA?
mor. jen im je mm J a bili, preeej huda, saj je !bil KoroŠ za svojo starrst zelo močan.
Važno so bile pri razjasnitvi umora izpoventbe nekega 9-let-nega dečka, ki je vedel j>oveda-tr, da je okoli S. zjutraj videl neznanega moškf ga, kako je navalil na Koroša s palico, nato tolkel starčka s kamnom |k> glavi, da se j»- zgrudil na tla. Xapadalec j»* /atetu pr»'-iskal st:i lčkii žepe, pohitel proti robu gozda, kjer je imel skrito kolo in izginil. Xa pod
Maiiiborsko »Iržavno tožilstvo jo prejelo »vesst o groznem roparskem umoru, ki se je pripetil 200 m od banovinske ce- . ste v gozdu pri vasi Volinjah.!1'1-1 <^*oveg-a	orožni-
Tu si> ria-šli strahotno zmrevar-: ki	in zn^llil11' ^fi-h tne-a
jenega 73-letnega Petra Koro f Silvestra Kranjca, -tanujoče-ša. Prevaljski orožniki so spo- na v Žerjavu. Kranjc taji v^a-to»"ili zadevo rjii-dotnemu «11»- ko krivdo, vendar Oa so neka-^kemu so<liščn. Xa krajn arroz- u.,.p 4>hremenitne . kol.^-ine. ki nega čina je ugotovila dejansko upr;TVH'nii(.io ,um. Pri Kranjcu
stanje prsrbna srnina komisi-'	' '	.
c, -- , ,	i .-i- so nas i 2000 tlm 111 Kranjc 11 s
,m. Spričo okolnosti. da so bili	J
Kotošu obrnjeni žepi, je bilo ,xV,,e<1 tor'no in prepričevalno sklepat i. na roparski innor pojasniti, odkopi ima denar. Borba int^l napa<dalcim in n Prt islkava so nadaljnje.
Poučni spisi:
AHN M NEW AMERICAN INTKHI'HRTlCR. — Trrta vez. U7S» si ran'	Cena $1.10
Učna knjiga za Nenx-e in tn one, ki «o netn-lClne zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCL Spisal lie*. J.
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova drodtra in dru?a Baronue ustanove. Uogato ilustrirano.
Gena $5.00
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sen avli dr.
F. J. Kern. Vezana	Cena $2.00
BLTRSKA VOJSKA. DS strani.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVLJANI naj uro«* kajliiro — "Haw ta bftMM b rillzen of ime United States".
V tej knjigi »o vsa pojasnila tn zakoni za naseljene	Cena 35c*
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELN E. .75 srrsni.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari En^llfi. 238 strani
Denarni problem je zelo zapleten in teZaven in ga ni mogoče storili vsakomur jasn«^". Pisatelj, ki je znan tefikl narodno-goepudar-Kkl strokovnjak, je razfiirfl svo> delo tako. da bo aluSIlo slehernem« kot orlentatoi spis
o denarju.	Cena 80c.
domači živinozdra^ik, rpimi franjo nu-
lar. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1" »trani.
Zanimiv potoiiia a slikami rotili krajev nafte stare domovine, ki so Slovencem le malo ananl.
Cena 70c.
GOVEDOREJA, »pisal K. I*gvart. 143 strani. S allkar-'
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 strani.
Poljnrini spisi o naravoslovju In svezdocnan-atva
Cena 50c.
KOKOdJEREJA. Sestavil Valentin Raslnger. M
strani. Cena trdoves .... .9V Bros. ..... Jf
KRATKA SRBSKA GRA£I*TIKA. 68 strani
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, »a strani
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJI}. (Urbani.) Ves.
Cena $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr.
Cena 50c.
KUBIČNA BAČUNICA. Trda 144 str. '
Navodil* aa lsračunanje okroglega, resaae-ga In tesanega lesa.
Cena 75c.
I^JUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktftea zbirka navodil za kuhinjo In dom. *
Cena 50c.
MATERIJA to ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-toalj. S allkami. 190 atran« Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Poljudno. pisana razprava o bniedVas taoderne ananosti.
Cena $1.25
MLBIlABSTVO. Splaai Anton Peve. s dlkamL MJ8 strani.
Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva ■blfth.
Cena $100
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
Cena $6.00

NAKOD, Ki IZCMIH V 101 si runi
l'olJU'l«*ii	»n]M'Vcriif]^rKfl nartMla na sve-
til. (tle^ove tie^e 1i? navade.
Cena 40c.
.\aftk ARODMIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. opisni I "mn Krjarw. IT-'t strani. BroS.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... K nji r:i je namenjena v prvi vrsll ra stavbno, umetno ln »trojno ključuvnWarstvo »er železni i varstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal n. MAJAK. Trije deli: lit!. 141. l.'Et strani. Cena mehko ve» Poljuden in natunč-en o|»ls odkrit U novega sveta. Spis se 011 a kakor zanimiva povest ter \ je sestavljen |k> najboljših vlrili.
Cena 50c-
PRAKTIČNI R.\Ct'NAR. Trda rez. 251 «»r... Priročna knjižit a, ki vsebuje vse. kar Je pri nskuim in prodaji iiotrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spiisal dr. F. Velier. :t41 at rani. Knjigo toplo pri porinil mo vsakomur, ki so hoče seznaniti z slavnimi fr.ami sodobna filozofije.
Cena 70c.
iti'SK! REALIZEM. Bj.lsal dr. Ivan Prijatelj. 4i:i Ktranl.
V knjigi ho opisani pre<lb(Mlulkl In Idejni ute- V meljiteljl te nvoJevrst.ii- »in«ke slruje.
Cena $1.50
SPOMINI. n>ilM>: Jože LavltXar.) 'J43 strani. VT tej knjgl obuja na* y.nanl jwitoplseir fupnlk I.HvtlJ.sr siiomlne na svoja hn^tevllna »>o-tovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena hros.	Cena 50c.
SLO V.-AN4i LE AKI IN ANGIJ^KO SLOVEN-
SLOVAR. 14S strani.	Cena 90C.
SI.OVENSKO-NEMSKI SLOVAR. 1« str.
Druga polovica knjige vsebuj« uomAko-slo-
venski slovar ln kratko slovnico slureuakega ln nem^kesa jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veter. 352 strani.	Cena 75c<
UMNI KMETOVALEC. Spisal Frane Povfle.
Cena broS.	Cena 50c.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretnosti ; burke in Šaljivi posknsl: vedeževalna tabela ; punktlranje; zastavice.
Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKL IA strani.
Knjiga je IzSla v založbi Vodnikove druiba ter vsebuje življenjepise moi. bi so a svojim delom privedli slovenski narod *■ »oženjatva v svobodo.	, Cena 00c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA* 78 atranl.
Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vcJaSke republike aaporofiklh koxakov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELITA. 82 atranl.
Cena 50c.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Herimee. 80 atranl. Gena.. .M Eden najboljših apiaOv francoskega mojstra, vuta Iz naSega kmetakega UvUenJa.
VOLK SPOKORNIK
Tria ves..
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA .
nmm siioBr-vniM
We&iesclay, October 12, 1938
CU8ES1! MUSVm DULY IN O. l K
iiii'!iiHfiiiir^iiiuiiiiiiiiiHi;^niii»iiii»
ROMAN 12 2IVUEHJA
ZA M6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. =71	--?
4 4Tako sedaj pa morets teči k paipanu in me zatoži, da sem ti povedala. Potem pa -se ti ni treba čuditi, če ga, bo razburjenje napravilo še bolj bolnega, za kar boš ti odgovorna."
Dagmar se poca&i obrne k njej in vpre v n,jo pogled, pred katerim mora Mena poveriti svoje oči. Popolnoma ugasel in brca življenja ja bil Dagnriarin pogled, *pa vendar tako zgovoren.
"Ne, nikdar se ne boi, tvojega bolnega očeta s tem ne bom razburjala, da l>i mu to povedala, toda« prosim te, pojdi k njemu in mu povej, da se me je nenadoma polovila slabost in da moram zaradi tega v posteljo. Danes ne morem več k njemu, kajti opazil bi,-da mu nekaj prikrivam. Vesel bo, če se bdš kaj pobrigala zanj; bodi ž njim zelo prijazna, prosim te. Sedaj ga ne moram iti pogledat — moram biti sama."
Zadnje beeede so se ji izvile iz prsi kot krik. Roke razklene od drevesa in opotekajoč se, kot bi bila pijana, odide. Ne da bi se še ozrla na kaj mislila, gre v svojo sobo in ko zaklene vrata za selboj, jo zapuste zs<dnje moči; kot posekano drevo se zvali po mrzlih, kamnitih tleh. Dolgo leži tako, ne onenveščena, samo tako slaba, da se ne more premakniti. In ne pride ji nobena jasna misel kot sanno: ba«stard si, v sramoti rojen otrok. Zdi ji, kot <la ji Elcnin gla$ še vedno kriči te besede v obraz.
To se zagrize v njeno dušo kot žgoči strup. »Šele čez nekaj ur pride toliko k sebi, da \1stane. Toda takoj zopet pade na stol, ker so so ji šibila kolena. Svoje misli skuša »zbrati. IJlboge, razburjenje anisli ji polete v preteklost in preiščejo vse v novi pojasnitvi. ki jo ji je dala Elena. V očetovi hiši se vidi v beli posteljici is čipkastim nebom in s svetlo-m od rim stropcim, vidi očeta in mater v skrenem objemu, oba pa ljubeznvo in nežno gledata na njo. Vidi lepo, elegantno maiter pred seiboj, kako se smeje igra »ž njo, kako punčki Lizi meti nežnimi šalami šiva obleko — nato pa zopet, kako je zadnje čase jokala, kadar jo je pritisnila na svoje sree.
Nekega dne je izginila in oče je postali resen in ttimen, nič. več .jo ni objemal in je ni mogel več videti. O materi ž njim niso smeli ve čgovoriti. Nato pa je onega dne, ko je videla solnce na njegovi glavi,, vrgel stol na tla in zakričal: "Tega ne morem več prenašati!" Da —sedaj je vedela, česa ni mogel več prenašati, — nje ni mogel več videti brez jeze :n grenkobe. In teta Hrigita ji je pozneje povedala, da mora iti daleč v šolo. Tako dobra in ljubezniva je bila1 teta Brigita do nje, četudi je že tedaj vedela, da je bila v >ramoti rojen otrok. Dobra, ljuba teta Brigita! Stric Rgon je nato prišel in jo je odpeljal — prav dobro se na to spominja, oče ji "L rekel zbogom. Pustil jo je iti, ne da bi jo še enkrat videl. Prišel je samo got-pod Werner — dobri, prijazni gospod Werner, ki ji je prinesel cvetlice in bonbone za slovo. In vzel jo je v naročje in jo pogledali poln usmiljenja.
Ubogi otrok! Uibogi otrok! Da, tako ji je oni čas gospod Werner pogosto r»kel, ko >e je ž njo in njenimi punčkami igral v paviljonu. Ubogi otrok! Da, slišala je popolnoma rajzločno. In vede! je, zakaj ji je rekel uboigi otrok, samo sama tedaj t*ga ni mogla razumeti, zakaj je bila ubogi otrok. Tudi gospod Werner jo je imel rad, da, to je vedela popolnoma natančno, ob^el jo je in obžaloval, ker je bila otrok sramoto in ni imela ne očeta, ne mater! Ubogi otrok!
iSpom'in na pomilovalno dobre besede "ubogi otrok" je razvezal prekletstvo, ki se je stisnilo kot železen obroč okoli Dagmarinega srca in naenkrat se vlijejo solze iz njenih pe-Kočih oči, in solze 1 i jejo in 1 i jejo in odnesejo s seboj vse, kar je v njenem mladem srcu še 'bilo vere iai upanja. Bamo hvar
ieanosti niso vgasile do goispoda Wernerja in tete Br'.gite _
n do strica Bgona, ki so bili vsi dobri do nje, tudi tedaj, ko jo je njen oče — ns — gospod Rudolf Strasser zavrgel. '
Kako ji je hudo misliti nanj kot na tujega človeka! Tako rada ga je imela — tako rada ga iona še tudi sedaj in globoko usmiljenje do njaga ji gori v duši, ker je mogla čutiti, koliko mora trpeti. Nikdar ga ne bo mogla drugače imeti rada kot očeta, četudi ee ji je edpovedel.
Sedaj že ve, kaj bo vsebovalo pismo, ki ga lio stric Egon doibil v Odgovor na svoje pismo, v katerem je najbrže v svoji dobroti še enkrat prosil za njo. Ta odgovor bo: otroka ne' Jrtartwn nikdar videti, ker ni moj in je samo po prevari prišel do mojega doma.
Tudi na svojo mater mora misliti. Pobegnila je z nekim muzikairtom. Ali jo mogoče oni muzikant njen oče* O, kako zapuščena \u brez pomoči je .bila! Oče in mati sta jo zapusti)1«, in mož. katere-a jo toliko čafca smatrala za svo-ega očeta, in č^ar ime je nosila, je za njo skrbel samo iz usmiljenja m milosti, ker je po postavi nosila njegovo ime in zaradi tega imena io je tudi hotel postaviti zla dedinjo sv<>-.iega premoženja. Toda nikdar tega premoženja ne bo hotel« prevzeti. Elena in njena -mati naj boste samo pomirjeni naj potegujete za/ dedščino, nikdar jima je ne bo oporekala' Kaj ji je za to dedščLno? Kajti tako -beraško revna, kakor je postala idanes — proti temu ves denar in bogastvo nič ne zaleze. Revna je tola, na, najpleraenitejšili dobrinah, ki iih raoiv elovek imoti. In kako majhna se ji /di proti temu izguba na denarju in premoženju.
Premalo je bila itfkmlšena, da bi si mogla; pojasniti, kako vapano je bogastvo, vsled katerega je mogoč* lažje prenašati tudi največje tnpljenje. Nikdar se ni mogla reči, da ie en ten.g njene lastnina. Kaj pa bi tudi tukaj na samotnem firradu mogla početi denarjem T V vsej svoji bedi, sovražena jn zavrzena, se ji vise drugo zdi/ nevažno in brez vsakee-a pomena.	s
Več nr vedi take v globokem obupu in se ne upa iti Iz svoje sobe. Mogla bi se zateči saiiK> k 'bolnemu stricu k edi ;iemu človeku ki je bil doiber žnjo. Toda njemu je smda, nai-manj odknt, kaj ji teži srce; vedela je, da bi se razburil zaradi Elemne bresrtnosti in krutosti, da ji je vse to poved«,la Njegovo stanje bi ee poslabšalo — treba ga je varovati O k«ko bn^rena je bil« Elena d o bolnega očete! Sama pa ji mora biti se hvaležna, da ji je prinesla jasnost. Sedaj je bila saj pripravljena, kadar bo stric Egon dobil odgovor luiko bi mogla seda] urediti svoje življenje, ko je enW vse vedela, se ne more odločiti, fcajjti bila je še vsa zbegana.
(Dali* urihodniifi.)
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo že vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST I8th STREET, NEW YORK
>H||i,ii||lllllli||,ji||IHIII'i||ji||llllll||| .,.<11111111 lili'* ''llllllll'1 ''Hliilll" 'Uliiuill^'hiiiiiiiii
VSE P ARNIKE
m
LINIJE
ki so važne za Slovence zaslcpa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 181b St, New York, N. V.
ŽENE O NEVARNOSTI NOVE VOJNE.
Ali mislite, da bo zopet voj-r.-a f — iso vprašali ameriški li-In 73 odjst. čdrtaiteljev je odgovorilo na to vprašanje trdi Lno. Na drugo vprašanje, ali bo vojna že letos, je pa odgovorilo 84 oetst. čitateljev ni kail-no. Ameriška javnost namreč Ae vedno trdno veruje, d<a se bo posrečilo oboroženi spopad če že ne preprečiti, pa vsaj od goditi.
Al i bi .mogla ostati Anglija izven oboroženega spopada,? — vprašuje uredništvo ^News Review" svoje čitateljice. Odgovor je bil presenetljiv. 55 od^t. čitateljic ne veruje, da bi 'bilo to anogoče. Večina jih pa ne smatra to za zaiželeno, ker bi biilo trfiba mir kupiti s sramoto. To pomeni že velik napredek v angleškem javnem mnenju, posebno med ženami. To je podobno že zgodovinskemu mejniku. Nasprotno pa veruje samo 10 odst. Angležinj, da je vojna zelo blizu; 65 odst. jih veruje, da se da nevarnost vojne za dolgo odgoditi; 25 odst. pa ne ve, kako bi na to vprašanje odgovorilo 82 odeit. angleških žen pa veruje, da bi se dala še vedno u^tanovilti nmlnarcdna svetovna organizacija, dovolj močna, da bi preprečila visako vojno. Angleške žene niso izgubile vere v Ligo narodov pod pogojem, da dobi ta ustanova pravo iA-ršilno moč.
Zanimivi, naravnost drama-' tični so odgovori na vprašanje: Ali bi raje poslali v vojno moža ali sina? Malo je žen, ki bi si upale jasno odgovoriti na to vpraRanje. 84 odist. žen sodi, da .bi bila ta odločiiltev naravnost obupna in d<a. ibi je nikoli ne mogle storiti. 11 odst. odgovarja, da bi raje poslale sinove in samo 5 oldfet. žen je izgovorilo, da bi raje poslale na vojno svoje može kakor sinove. Pač je pa nad 60 <xM. trdilno odgovorilo na naslednje vprašanje: Ali bi v primemu vojne tudi isame stopile v -službo države? Na to vprašanje je odgovorilo trdilno brez vsake omejitve dobrih 60 odst. Angležinj. Anlgleške žene pa tudi žene drugih naroidov, vedo. d»a bi šlo v tem primeru za bi/ti ali ne biti njihove domovine.
BRITSKA LEGIJA.
V teh dneh j e dositi slišati o tako zvani britista legiji, ki so jo "državni k i predlagali, da bo pazila na rt hI in mir v spornem ozemllju OeiŠfc os 1 ovalšike, ko ga bodo zasedali.
Brifcska legija je organizacija angleških vojakov iz svetovne vojne, ki jim zdaj poveljuje major sir Francis Featherston-God'ley. Legija se je stvorila kmalu po svetovni vojni in se je v letih od leta 1918 do da,nets že večkrat izkazala z mirnim tovariiškim mišljenjem in vedenjem spričo bivših nasprotnikov. Ko se je Hitler vdal, da naj legija pazi na red v času zastedanja, je tako tudi izrazil priznanje zaupanja tem vojakom. Nedavno je 800 nemških vojakov iz svetovne vojne obiskalo britsko legijo, ki jih je *praV pijijaz.no sprejela. Na skupni vfčerji, je Nemec Obcr-lindober izročil legiji kip, kjer sta upodobljena dva nemška vojaka, ki sta sama ranjena, pa neseta še hujše ranjenega angleškega vojaka, iz napadalnega okdlišiai. Razen Oberli.ndoberja sta na večerji govorila se pred-sexlnik legirje in general von Faibeok.
Kalkor je navadno na takih sestankih, se je izkazalo tudi tukaj, da 'se vojaki iz svetovne vojne odlično sporaziumevajo, in s>o prežeti s -spoštovanjem spričo žrtev bližnjega iz te ali one države. Viprav ti vojaki vedo najboljše, kaj je vojna bila in karj bo.
BOŽIČNI IZLETI
V JUGOSLAVIJO
PARXIKI IZ NEW YORK A:
EUROPA DEUTSCHLAND HAMBURG BREMEN , . NEW YORK .
26. novembra 1. decembra 7. decembra
14.	decembra
15.	decembra
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Strokovnjaški nasveti glede vlzejev za priseljenec-in obiskovalce.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 57 broadway	::	new york
tciifiaii,. «iitiiiisiSt ,tiiaiiiiil||iaiiiaiia«il|BiStiBii
iiinin""'>iiuiii.""MM.iiiii(!";'inniin"liim
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEW.S
.3. oktoDra: Bremen v Bremen
15. oktobra:
Vulcania v Trst
18.	oktobra:
Nleuw Amsterdam v Boulogne
19.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg
20.	oktobra: Eurnpa v Bremen
12'J. oktobra :
Cbamplaln v Havre Conte di Savola v Genoa
! 26. oktobra:
| Aquitania v Cherbourg
;28. oktobra: I lie de France v Havre
21). oktobra :
Bremen v Bremen Rex v Genoa Veendnm v Boulogne
f^GLAS NARODA" \
I pošiljamo v staro do-
movino. Kdor ga ho- ^ če naročiti za svoje ^ sorodnike ali pri jate- j| Ije, to lahko stori. —4 Naročnina za s t a r i p kraj stane $7. — Vj| Italijo lista ne posi—£ 1 jamo.
KRALJ ANGLEŠKIH
ŠALJIVCEV UMRL.
V Ivondonu so pokopali Wil-liaina Horaca, ki je veljal za nekronanega kralja anglteških .šaljivcev. Tele dogodke pri-pfcxvednjejo mled drugimi o njem:
Leta 1905 >*> v Londionn imeli kot gosta sultana z Z-anz-kbara. Studeait Horace se obleče v o-rkntalsko obleko, namaže obraz i n roke s €mo barvo ter se v spremstvu dveh prijateljev nenadoma jx^javi na srvoji šoli kot znamenit sultan. S-am ravnatelj sole je .sprejel in voldril po \Tseni poslopju.
Drugič spet se je preoblečen v navadnega delavca pojavil na cesti in na najbolj prometnem kraju z,a'čel kopati jamo. Policist, je takoj mstavil ves promet in "delavec" je kopal eel dian. Proti večeru se je odstranil. Druffi dan pa se je ves London smejal potegnjenemu policistu.
Spet drugič je ustavil na ulici elegantnega golspoda in protsil, naj mu drži vrvico, da odmeri neko dolžino. Student se je naito podal okoli ogla hiše in tudi tam prosil drugega pa-santa, da mu je držal drugi konec vrviice. Gospod " inženir'' se je nato oidstranil, , gospoda ipa« "sta sredi največjega prometa diržala vrvico eno uro, dokler
nitsta zaznala^ da ju j& zvitovič ukani 1. Drugi daai pa tso priobčili sliki gospodov londonski {■listi v vtiselje vsega mesta.
BLIZU 200 MAJHNIH PREVAR
Fotograf Ivan Erjavec v Stični jf .sprejel preti dvema letoma v službo nekega 38-letnega fotografa, doma iz Celja. Izročil mu je fotografski aparat in ga poslal na pot z naročilom, da proti dogovorjeni proviziji islika in -zbira naročila po dravski banovini. Mož je nekaj' easa pošiljal negative in stare slike v obdelavo, čez mesec dni pa je izginil in za njim A^saka isled. Na gospodarjevo prijavo je policija začela moža zasledovati, ta pa se je preživljal s predujmi in njetgova fotografska obrt se je spremenila v obrtno varanje zaupljivih ljudi, katerih je o-škodoval okrog 200 za skupni znesek 7,265 din. Sodi'šče je vpoštevalo obtoženčevo priznanje in bedo in ga je obsodilo samo »ita eno leto ječe.
VRT MIRU.
Ravnatelj javinih vrtov argentinskega mesta La Plate, inž. Alberto Ottaven, je uresničil isvoj dolgoletni načrt, ki dobiva v teh težkih in razburljivih čatsih še poseben pomen. Ustvaril je "vrtmira" v kate rem je pol stotiine dežel vseh petih oeflin zaisrtopainih z eno aili več svojilh narodnih cvetlic in rafetlin. Med najpomembnejšimi deželami doslej niso zakopane samo Rusija, baltske države, Albanija, Afganistan, arabs^ke dežele, Liberija, Siam in raane kolonialne dežele, posebno y Afriki in Malajski. Med slovanskimi deželam i so zastopane Jugoslavija in Češkoslovaška z lijpo, Bolgarska! z dišečo vrtnico, Poljska z ma-rijeto, mrakom, spominčico in »silezenovcem. Vbrt naj bi bil si mibol vetzi, ki vežejo ljudstva iz materjo zemljo in drugo z drugim. Mestni s-Tvet La Plate ki je spre jel vtrt pod svojo po-isebno zaščito, upa, da bodo tudi dru^e dežele s let lile njegove1 mu vzgleda. Morda bodo pri-b-li v resnici časi, ko bodo ljud-
stva takšnim vzgledom rajši sledila nego tistim, ki jih danes Š. stalno racjdvajajo.
V ŠPANIJI JE PADEL
V Španiji je pajdel na strani republikancev Jožef Kralj iz Trbovelj. Takšno obvestilo so dobili njegovi domači. To bi že naj bil četrti Trboveljčan, ki je izgubil življenje v Španiji. Trdijo pa, da je Hral^t-ničanov še dosti ver tam kot i7. Trbovelj.
kakor pravi, sežgal vpe spise. Tako sedaj ni mogoče nikaka kontrola. Naznanili so ga sodišču.
Blagajnik je sežgal vse listine.
Blagajnik obeine Vis se je skregal z županom t*r je v jezi
BORBA OČETA S PONORELIM SINOM
K ovoj emu očetu, 52-letmmu posestniku Francu Hajdniku iz Sv. Jerneja pri Ločah se je vrnil sin, ki je bil nekaj časa v Novem Celju. Ob vrnitvi domov pa je sin zopet ponorel. Mod očetom in ponorelim sinom1 se je razvila borba.. Pri tem je dobil oče tako hude notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naroCul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmei zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati turn drage naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. SaftlC Walsenburg, M. 4. Bayuk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. ZnpaaH*
ILLINOIS:
Chicago, J. Bevfib
Cicero, J. Fabian (Chicago, ffjcen
in Illinoia) Jollet, Jennie Bambich La Salle, J. SpeUcb Mascoutah, Frank Auguatln North Chicago in Waukegan, MMh
WuM
MARYLAND:
KltzmiUer, Fr. Vodopivee
MICHIGAN:
Detroit, L Plank ar
MINNESOTA: Chlaholm, Frank Gonže, J. f.r xan' *n Ely, Joa. J. Peshel Evelech, Lou la Oonie
..Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrratlcb
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champs
NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck
NEW YORK:
Brooklj-n, Anthony Svet -Qowanda, Karl Uttls Fall« Fraak
OHIO: Barberton, Frank Troba
Cleveland, Anton Bobek. Chas. Kar* linger, Jacob Resnik, Joh- Siapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Bala d t, Jobn Kumda Youngstown, Anton KlkalJ OREGON:
Oregon atj, J. Koblar PENNS5YLVANIA:
Bessemer, John Jevnlkar	'
Broughton, Anton Ipsveo Conemaugh, J. Brexsvec Coverdale In okoUca, Mrs. Ivans
Export, Laa2a Snpančii
Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Ksiwln Fr. Blodnikar Greensburg, Frank Novak	j
Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Palanta Krayn, Ant. Tauželj Luxerne. Frank Ballocb Midway, Joua 2nst Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer
West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West AlUs, Fr. Shah Sheboygan, Joseph Kmksi WYOMING:	t
Rock Springs, Laal DlsmondvUle. Joe Rollvfi
to. katera Ja prajaL
DFlAfA "SLAB 4AB0D41