Leto XII., štev. 74
Upravništvo. Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124 3123 3126.
tnseratni oddelek. Ljubljana Selen« burgoTa ul. 3. — Tel 3492 in2492.
?odru/nica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190.
Račun ori pošt ček zavodih: Ljub» Ijana it 11.842 Praha čisio 7« 1Sf>	št 105 241
Ljubljana, nedelja 29« marca 1931
Došlo iZ9.n 1931
m? m

Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 312& Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te»
lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telei št 190.
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
Trgovinska pogodba v Pragi bo podpisana v ponedeljek
Službeno sporočilo čsl. vladi - Minister Demetrovič odpotoval v Prago — Ustanovitev ceškojugoslovenske
gospodarske zbornice
Beograd, 28. marca, AA. Jutri ob 12. potuje v Prago k podpisu trgovinske pogodbe med Češkoslovaško m Jugoslavijo minister za trgovino m industrijo dr. J ura i Demetrovič z gospo. Z ministrom potuje šef kabineta Boško Ma-
šič. T , .
Praga, 28. marca, h. Jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Kramer je danes posetil zunanjega ministra dr. Beneša ter mu uradno sporočil, da je včerajšnji ministrski svet v Beogradu odobril besedilo češkoslovaško-jugoslovenske trgovinske pogodbe. Jugoslovenski trgovinski minister Demetrovič prispe v ponedeljek 30. t. m. v Prago, da podpiše pogodbo.
Praga, 28. marca, h. Ves češkoslovaški tisk pozdravlja z velikim zadovolj-
stvom veliki uspeh trgovinskih pogajanj ter se zahvaljuje jugoslovenski vladi, ministroma dr. Marinkoviču m Deme-troviču, poslaniku dr. Kramerju in celokupni jugoslovenski delegaciji, ki se je tako izredno izkazala.
Praaa. 28. marca. e. Pripravljalni odbor češkoslovaško-jugoslovenske trgovske zbornice se bo v torek 31. marca ob 15.45 sestal v svečani dvorani mestne hiše k svoji ustanovni glavni skupščini. Tej skupščini bodo prisostvovali tudi jugoslovenski trgovinski minister Demetrovič. poslanik dr. Kramer, češkoslovaški trgovinski minister Matoušek ter zastopniki vseh krogov, ki so intersirani na jugosloven-sko-češkosiovaškem trgovinskem zbli-žanju.
Nadškof Jeglič vrnil italijanska odlikovanja
Nadškofov odgovor na incident v Podbrdu - »Novosti«
proti romanjem v Italijo
Zagreb, 2S. marca č. »Novosti« poročajo vz Ljubljane, da je nadškof dr Jeglič po znanem incidentu ob priliki nameravanega potovanja na proslavo goriškega nadškofa d>r. Sedej a po povratku v Ljubljano vrnil svoja odlikovanja, s katerimi ie bil svoječasno odlikovan od italijanske vlade. Ljubljanskemu italijanskemu konzulu je poslal pismo, v katerem Dravi med drugim:
-Ker so me iia-Kjanske oblasti ob priliki mojega potovanja v Goršoo na meji zadržale in nu zabranile pot v Italijo, sklepam iz •t-ega, da me smatrajo za nevrednega stopiti na italijanska tla. Zato pa tudi mislim. da nisem vreden nositi italijanskih odlikovani ki sem jih dobil. Zato prilagam tema pdsrmi red sv Mavrici]a ki red sv. Lazarja obenem z diplomama, ki m je r>ndpn&al g. Mussolini*.
V drugem članku razpravljajo ».Novosti« o raznih romanjih, ki se pripravljajo za prihodnje mesece, in se izrekajo proti romanjem. ki so nameravana v Italijo. Tako navaiajo med drugim, da pripravlja red konventuialcev v Zagrebu za mesec junij romanje v Padovo. ier naglašajo, da se po vsem tem, kar se dogaja našim rojakom v Italiji, oo preganjanju duhovščine in po
aferi nadškofa dr. Jegliča tako postopanje ne more opravičiti. »Potrebno je podčrtati, pišejo »Novosti«, da so bili konventualcl od fašistov pregnani s Kvarnera in so dobili zatočišče v Zagrebu. Sedaj pa sami organizirajo romanje v Padovo. V Jugoslaviji imamo dovolj svetišč in romarskih krajev in docela nepotrebno je romati v Italijo. Zato upamo, da bodo tudi konven-tualci napovedano romanje opustili.«
Pod naslovom »Kod gre pot iz Slovenije v Palestino« pravijo »Novosti«:
»Katoliški Hrvati in Slovenci pripravljajo letos romanje v Palestino. Voditelji hrvatskih romarjev so si izbrali pot preko naše držav? do Soluna, slovenski romarji pa nameravajo potovati preko Trsta odnosno Benetk To nakano je treba odločno obsojati. Slovenci bi se bUi prav tako lah/ko ravnali po potovalnem načrta hrvatskih romarjev, tem bolj. ker je Sloveniji Zagreb tako blizu. Sicer pa bi lahko šHi tudi preko Sušaka Hi iugostovenska paro-plovna društva bi jim gotovo šla na roko. Na vsak način bi morali Slovenci prav v tem času pokazati vsaj toliko narodne zavesta da ne bi potovali preko države, kl tako postopa z njihovim dušnim pastirjem.«
Ustanovitev jugoslovensko-madžarcke gospodarske zbornice v Beogradu
Vodja madžarske delegacije o pomenu in koristih nove institucije Predsednik zbornice je upravnik Drž. hipotekarne banke dr. Gjuričič
Beograd, 28. marca. AA. Snoči ob 10.15 je dopotovala iz Budimpešte v Beograd madžarska delegacija, ki bo prisostvovala današnji ustanovni seji madžarsko-jugo-slovanske gospodarske zbornice v Beogradu. šef madžarske delegacije je bivši finančni minister Tibor Kallay, ki je v razgovoru z novinarji izjavil, da je prišel v Beograd v prvi vrsti za to, da vrne obisk gos]>odov iz Beograda, Ki sr januarja meseca. bili v Budimpešti o priliki ustanovitve madžarsko-jugoslovenske gospodarske zbornice v Budimpešti. Kallay je nadaljeval, da v Budimpešti pripisujejo veliko važnost ustanovitvi te zbornice in da polagajo v njeno delovanje velike nade. Osnovanje zbornice v Beogradu bo doprineslo mnogo k gospodarskemu sodelovanju med Jugoslavijo in Madžarsko, že zda: se lahko z gotovostjo trdi, da je ustanovitev te zbornice bila sprejeta v obeh državah z največjimi. simpatijami, kar dokazuje najbolje dejstvo, da je tako ugledna osebnost v go-
spodarskem življenju Jugoslavije, Kakor je g Vojin Gjuričič, upravnik Državne hipotekarne banke, pristal na to, da prevzame predsedništvo zbornice »Mene zelo veseii. je dejal g. Kallay, da je Gjuričič sprejel nase to delikatno dolžnost. Madžarsko-ju goslovanska gospodarska zbornica bo orez dvoma velika institucija in jaz upam, da bo še zboljšala dobre odnošaje, ki obstojajo med obema državama.«
Beograd, 28. marca. p. Danes ob 16. se je vršila v prostorih beograjske borze ustanovna seja madžarsko-jugoslovenske gospodarske zbornice. Na seji je bU izvoljen jugoslovenski zbornični svet. Sejo je otvoril predsednik dr. Milan šičarevič, direktor Jadranske podunavske banke, prisostvoval pa ji je tudi bivši madžarski finančni minister, Tibor Kallay. Za predsednika jugoslovenskega odbora zbornice te bil izvoljen direktor državne Hipotekarne banke dr. Vojin Gjuričič.
Otvoritev čsl. zdravniškega doma v Pragi
Praga, 28 marca AA ČTK poroča da sc češkoslovaški zdravniki danes posvetili svoj zdravniški dom Tej svečanosti je prisostvoval jugoslovenski poslanik v Pragi dr Albert Kramer. navzoč? pa so bi* li tudi dr Blaškovič iz Zagreba, dr Vi« škovič iz Beograda in dr Zalokar iz Ljub* liane ki so v svojih govorih naglašal: po» trebo jugoslovenskosčeškoslovaškega pri j a* telistva Nfhovi govori so b'li navdušeno snreieti S svečanost' je bila poslana no« zdravna brzojavka Nj. Vel. kralju Ale* kssndru.
Ljapčev bolan
Sofija. 28 marca AA O bolezni ministrskega predsednika L.iapčeva je bilo danes izdano uradno poročilo, ki pravi, da je Ljapčev obolel na vnetiu pljuč, da pa ni nastala nobena komplikacija. Njegovo stanje se noiagoma boljša, tako da bo v ne-kai dneh zarvustil sobo.
Pazsorfha v procesu ge. Hanau
Pariz, 28. marca s. V procesu »Gazette de France« ie bifla danes objavljena razsodba Go-spa Hanau je bila obsojena na dve leti ieče breznogojno in 3000 frankov globe. Lazar Brnch na 18 mesecev ječe breznoe^ino ;n 3000 frankov er'obe. pravni svetovne ffersrmt pa na 3000 frankov
globe. Decourville iti Audibcrt Kere »ta bik o^rošcana.
Rumunija ratificirala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo
Bukarešta, 28. marca p. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim se ratificira začasna trgovinska pogodba med Rumunijo in Jugoslavijo.
Priprave za izvozno kampanjo
Beograd. 28. marca AA. Kakor se gospodarske organizacije obveščene, bo v prometnem ministrstvu v kratkem konferenca zastopnikov prometnega ministrstva hi gospodarskih ter izvoznišklb organizacij Na konferenci se bo razpravljalo o ureditvi tovornega prometa za Izvozno kampanjo Posebna pažnja bo posvečena po pravilu tovornih vagonov in uvedbi novih voz za dobo izvozne kampanje
Nov sistem vlačilcev na Dunavu
Beograd, 28. marca. AA. Uprava pomorskega in rečnega prometa pri prometnem ministrstvu začne 1. aprila poskuse s sistemom skupine potiskanih vlačilcev podjetja »Bavarski Lloyd« Sistem je v tem, da motorni čoln potiska pred seboj dva do tri vlačilce, kl so tako čvrsto med seboj zvezani, da deluje vsa skupina kakor ena plovna enota, kar znatno zmanjša odpor.
Vremenske muhe
Budimpešta, 28. marca. s. Davi hi danes dopoldne je nastopilo skoraj po vsej Madžarski zimsko vreme. Iz nekaterih krajev ob Tisi in tndi h okolice Budimpešte poročaj® • smem saega.
ODPOR JUŽNE AMERIKE
PROTI SANACIJI EVROPE
Ostra nasprotstva na svetovni žitni konferenci v Rimu - Sovjetska
Rusija odklanja že naprej vsako obvezo
Rtm, 28. uiarca. d. Včerajšnja razprava na mednarodni žitni konferenci je bila izredno živahna. V njej se je pokazala ostrost nasprotstva med vzhodno-evropskimi agrarnimi državami in prekomorskimi državami, ki izvažajo žito, tako da se prav za prav lahko govori o nasprotstvu med Evropo ln Ameriko.
Poljski delegat Rose je poudarjal, da nima nobenega pomena več še dolgo razpravljati o vzrokih sedanje krize, ker so jih ugotovitve rimskega agrarnega instituta popolnoma pojasnila. Edino zdravilno sredstvo vidi zastopnik poljske vlade v preferenčnih carinah in predvsem v boljši organizaciji kratkoročnih kreditov, s katerimi naj bi se bavila svetovna žitna konferenca, ker se je že Društvo narodov uspešno bavilo z organizacijo dolgoročnih kreditov. Vsekakor je jasno, da so sredstva posameznih držav izčrpana in da se more pomagati samo z mednarodnimi sredstvi.
Francoski državna tajnik Poncet je Izpopolnil izvajanja poljskega delegata z navedbo rezultatov obeh pariških evropskih konferenc in ukrepov, ki jih je izvršila francoska vlada, da bi pripomogla vzhodnoevropskemu žitu do čim večjega odjema v Franciji sami
Argentinski delegat Lebreton je vpraša' francoskega zastopnika, kaj bi rekla francoska vlada, če bi argentinska vlaga vsem svojim upravam in zasebnim organizacijam priporočila, naj kupujejo name-
sto francoskega samo angleško ali italijansko blago. To bi bilo ti6to, kar je storila francoska vlada glede evropskega žita. Lebreton je silno ostro nastopil proti evropskim stremljenjem ter je zastopal stališče, da je kriza samo posledica vojne in povojnih pojavov inflacije. Prav nič ie morejo pomagati zdravila, ki jih je priporočal rumunski minister za kmetijstvo Madgearu na zadnjem zasedanju Društva narodov, preferenčne carine na pr. bi ne rešile nita Evrope, temveč bi samo prispevale k nadaljnji poostritvi krize. Tako slabe kupčije kakor je bila vojna, se ne m> rejo sanirati na ta način, da se skušajo uvesti še slabše kupčije. To vse je samo nevarno varanje samega sebe.
Državni podtajnik Poncet je zagovarjal francosko stališče ter poudarjal, da ni bilo to, kar je francoska vlada storila ca podlagi sklepov evropskega odbora, nobeno povelje, temveč samo priporočilo velikim mlinskim organizacijam in nakupovalnim družbam, na drugi strani pa znaša celotna količina vzhodno-evropskega žita, ki ga je bilo zaradi tega več uvoženega v Francijo, samo skromen odstotek celotnega uvoza, ki ga more bogata Argintina vsekakor dovoliti, ako se na ta način evropska kriza vsaj deloma omili.
Senzacijonelno izjavo je podal vodja ruske delegacije prof. Kricman da Sovjetska unija ne bo priznala nobenih sklepov konference za obvezne, vsekakor pa je Tiska delegacija pripravljena sodelovati pri
prizadevanjih za odpravo krize.
Rim, 28. marca AA Agencija Štefan! poroča: Na včerajšnji popoldanski konferenci žitne konference je jngosl.>venski delegat minister dr. Oton Frangeš nagla-šal, da je za kmetijstvo bistveno, da se dosežejo primerne cene za vse pridelke in da se racijonalizira način pridelovanja ia prodaje.
Rim. 28 marca s. Rumom ski minister za kmetijstvo Madgearu je na današnji seji svetovne žitne konference ob odobravanju delegatov vzhodno-evropskih agrarnih držav utemeljeval od RumonHe i« drugih agrarnih držav "zahtevano poKtiko preferenčnih carin v korist evropskega žita.
Argentinski delegat je moral že sam ugotoviti, da »e že dejstvo nastopa Sovjetske Rusije na svetovnem trgu popolnoma uklonilo načeto največje ugodnosti. Evropske države, tudi agrarne, so hotele mir in sporazum s prekomorskimi državami Aiko pa bi prekomorske države ukinile za sanacijo evropskega gospodarstva potrebne minimalne koncesije, bi se mogel ustvariti nevaren evropski blok proti Ameriki.
Sovjetski delegat Kriz man je svetovno krizo označil kot krizo nadproduk-cije, ki jo poostruje še kriza premajhnega konzuma v kapitalističnih državah, ker te države nc morejo več prehranjevati svojega prebivalstva. Sovjetskega dumpinga ni. temveč izvaža Rusna le zato. da plača svoje v inozemstvu kupljene stroge.
Nemčija in Avstrija
bosta le šli v ženevo
Kako se tolažijo v Berlina — Vedno novi avstrijski pomisleki proti carinski uniji
zemstvu, da je objavljeua pogodba samo javni del avstrijsko nemškega sporazunut, dočim tajni del te pogodbe ni bil objavljen.
Berlin, 28- marca. »A. Tukajšnji politični krogi sodijo, da velika razburjenost, ki je prevzela evropsko javnost zaradi objave avstrijsko - nemškega sporazuma, po malem pojenjava in da se razvija ozračje razumevanja in mirnejšega presojanja. Prav tako se opaža, da tudi v nemških političnih krogih položaj mirneje presojajo. Posebno podčrtavajo v Berlinu, da se Anglija ni solidarizirala s francosko tezo, nego si je pridržala pravico, da samostojno zavzame svoje stališče. Anglija je. kakoi se je pokazalo, samo to zahtevala, naj sve» Društva narodov prouči pravno stran nem ško avstrijske pogodbe, na kar bo Vem čija. kakor ae vidi iz odgovora dr. Curtiu sa. tudi pristala
Kar se tiče grožnje Francije, da bo ">dpt>-vedala trgovinski1 pogodbo z Nemčijo liar naj bi bila represalija na to pogodbo naglašajo nemški krogi, da je Francija že prej botela odpovedati to pogodbo ne ele de na nemško avstrijsko pogodbo. ker se trgovinska bilanca med Nemčijo in Fran ciio razvija vedno boli v nemško konst.
V tem tonu pi«ejo vs> nemški listi Zlast pobijajo verzije, ki so se razširile v ino-
Dunaj, 28. marca, d Dvomi, a Id bi res mogel nameravani carinski dogovor z Nem« čijo prinesti odpomoč, se pričenjajo mno* žiti Tako je »Der Abend« objavil pod na* slcrvom »Vse dražje zaradi carinske unije« članek, v katerem pravi med drugim:
Ne smemo se varati, da bo uresničenje carinske unije, ako se bo sploh zgodilo, prineslo Avstriji same prednosti Ze danes si moramo biti na jasnem, da bomo mo* rali prevzeti tudi težke žrtve Kakor zna* no obstoji temeljna misel načrta v tem, da naj tvorta Avstrija in Nemčija enofc» no carinsko ozemlje V Nemčiji obstoje danes za celo vrsto živil carine, ki so mno* go višje kakor pa sedaj v Avstriji veljav« ne Nihče ne bo tako naiven, da bi priča* koval da bodn nemšk' agrarci privolili v znižanje nemških carin na živila na višino avstrijskih Gotovo ie da se bodo avstrij« ske carine na živila dvignile na isto višino, na kateri so nemške.
Dragocena madžarska priznanja
Carinska uniia naj izolira Francijo, ra?Vu?e Malo antan-to in prisili h ka^hiJaciii ČSR
Budimpešta, 28 marca d. Podpredsednik madžarske lige za revizijo mirovnih pogodb dr Tibor Eckhardt se zavzema v listih za pridružitev Madžarske k a/stri j-sko-nemški carinski uniji Pri tem dokazuje. da je ta dogovor prvi korak k zedi-njenim državam Evrope oicz Brumda. V novi carinski zve? !.~tav:iq Nemčija jedro, okoli katerega se morajo zbrati vse ostale države. Vstop Madžarske v to unije je edina rešitev za državo. Madžarska industrija bi bila kratkovidna, če bi se hotela odreči ponujanim možnostim Francoska politika ni nudila Madžarski nebene druge izbire kakor da gre v propast ali pa vstopi v podunavsko konfederacijo pod češkoslovaškim vodstvom, priklenjeno na
balkanske države. Zakaj naj bi sedeli v sobi za posle, če lahko zavzamemo mesto v salonu? Avstrijsko-nemška carinska unija pomeni likvidacijo Male antante. Dve tretjini češkoslovaškega zunanjega trgovinskega prometa se razvijata v avstrijsko -nemškem carinskem ozemlju. Ako se pridruži Madžarska, je izolacija češkoslovaške popolna, češkoslovaški državi ne bo preostalo ničesar drugega kakor da si izprosi vstop v nemško zvezo. Isto bo morala storiti tudi Rumunija. Brez dvoma je, da se bo tudi Italija, katere interesi so v nasprotju z monopolsko močjo Francije in Male antante, prej ali slej pridružila tej srednjeevropski grupaciji.
Nova nemška kampanja proti Poljski
Vzbodnopruski deželni zbor proti hteva po ustavitvi
Varšava, 28. marca AA. Poljski tisk v komentarjih k vestem iz Kraljevca v Vzh. Prusiji navaja, da je istega dne in na isti seji deželni zbor Vzhodne Prusije sprejel 4 resolucije, ki so v glavnem naperjene proti Poljski Prva resolucija zahteva, naj se odkloni trgovinska pogodba s Poljsko. Druga resolucija zahteva od nemške vlade, naj nadaljuje protipoljsko akcijo v svetu Društva narodov v zvezi z vprašanjem narodnih manjšin. Tretja resolucija je prav tako naperjena proti trgovinski pogodbi s Poljsko. Kot argument navaja, da so s trgovinsko pogodbo s Poljsko ogražani gospodarski interesi Vzhodne Prusije. četrta resolucija, ki so jo predložili komunisti, zahteva ukinitev plačil po Toungovem načrtu. Listi pravijo, da za to resolucijo niso glasovali samo komunisti, temveč tudi hit-lerjevci in socialisti, »ojjaki tšok oramffnft te wwn>nt3w tal
trgovinski pogodbi s Poljsko — Za-reparacijskih plačil
izzivajoče, ker zahtevajo tu<£ umakni tev uredbe o otvoritvi poljskih šol v Vzhodni Prusiji. Te resolucije samo dokazujejo, r kako slabem položaju so poljske narodne manjšine v Nemčiji.
Prepoved shodov na prostem v Nemčiji
Berlin, 28. marca AA. Predsednik Hin-denburg je na osnovi čl. 48 ustave izdal naredbo, ki pooblašča oblasti, da nastopijo z vso strogostjo proti kršiteljem miru in reda. Naredba prepoveduje shode in demonstracije na prostem. Notranji minister je poslal vsem vladam navodila, naj za-braniio zlaeti tudi ateistične shode T velikonočnem času.
Dr. Beneš pose ti Grčijo
Atene, 28 marca. r. Prihod čoškoslova* skega zunanjega ministra dr. Beneša v Atene je določen za 14. aprila. Dr. Beneš bo ostal v Grčiji 7 do 8 dni. V tem času bo odpotoval z ministrskim predsednikom Ve» nizelosom na otok Kreto, kjer bo Ven iz e« losov gost. Napravil bo tudi več ekskurzij ter bo posetil nekatera grška zgodovinska mesta kakor Dedi, Patras. Korint in druge.
Bolgari in balkanska konferenca
j Sofija, 28 marca. AA. Bolgarska agen« j cija poroča: Nacijonalni odbor bolgarske ' sekcije balkanske federaoije smatra glede na vesti, razširjene v inozemskem tisku o j nepopustljivem zadržanju bolgarskega nu* cijonalnega odbora v vprašanjih, ki so na dnevnem redu druge balkanske konference v Carigradu, za svojo dolžnost, da odkrito in kategorično demantira te vesti. Odbor izjavlja, da izdeluje edino on razne me» morandume, ki jih bo predložil odbora dvana istorice za pripravo bodoče konfe* renče. Bolgarski nacijonalni odbor stoji od* ločno za idejo sodelovanja in sporazuma balkanskih narodov z odstranitvijo vseb ovir, ki nasprotujejo temu sporazumu.
Zbiranje podatkov o brezposelnosti
Beograd, 28. marca. AA Centrala imlu» strijskih korporacij je otvorila anketo go* spodarskih organizacij, da se točno dože» ne stanje brezposelnosti v državi. Dobi je* ne podatke bo predala ministrstvu za so* cijalno politiko in narodno zdravje skup* no s predlogi o ukrepih, ki bi jih bilo tre« ba storiti za pobijanje brezposelnosti pri nas.
Letna skupščina PAB
Beograd, 28 marca. p. Danes dopoldne se je vršila prva letna skupščina Privilegi* rane agrarne banke Predsedoval je bivši minister dr. Boža Markovič, ki je v svo* jem otvoritvenem govoru naglasil važnost tega zavoda in se zahvalil Nj. Vel. kralju, ki je dal imcijativo za ustanovitev te ban« ke. Ob navdušenih ovacijab delničarjev je prečita! pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku. Skup« ščina je nato razpravljala o dnevnem re«> du. Poročila o poslovanju banke so bila iz* dana že prej tiskana, tako da se je takoj pričela debata Udeleževali so se je pred vsem zastopniki srbskih seljakov, ki so iz* razili razne želje in predloge glede bodo* čega dela banke. Pn volitvah z žrebom iz* ločenih članov uprave je bil med drugimi izvoljen v upravni odbor tudi znani vodi* telj hrvatskih seljakov Karlo Kovačevič. Za komisarje so bili ponovno imenovani dosedanji komisarji dr Oton Frangeš. dr. Milan Srškič in Vojin Gjurič. (Obširnejše poročilo o poslovanju PAB smo že objavil5 v gospodarski rubriki.)
Obletnica smrti patrfjarha Dimitrija
Beograd, 28. marca p. V saborni cerkvi se je vršila danes na obletnico smrti pa-trijarha Dimitrija svečana zadušnica. Cerkveno opravilo je imel patrijarh Varnava ob številni asistenci duhovščine. Kralja je zastopal general Pekič, vlado pa minister pravde dr. Ljotič.
Železniški popust za udeležnike lahkoatletskih tekem v Beogradu
Beograd, 28. marca. Prometno min is t r* stvo je dovolilo 50% popust na državnih železnicah za vožnjo v n. in III. razredu vsem udeležnikom tekmovanja za državno prvenstvo, ki ga priredi Jugoslovenski iTrfihriIMfH flKres &	v Beograd*
štejejo nas..
Ljubljana, 28. marca.
V naši državi se te dni pričenja ljudsko štetje z.e v davni dobi civilizacije je ta »inventura« človeškega materiala v državi vzbujala občo pozornost Ljudsko štetje se ponavlja v nekem časovnem ritmu: vsakih deset let razpošljejo državne oblasti svoje popisovalce v slednje človeško bivališče, kjerkoli je že: v mestih, v vaseh, na planinah, na otokih. Ni to neko kapriciozno nadlegovanje ljudi, marveč važen državno' upravni akt. Niso ga mogle pogrešati države starega tipa. tem manj bi se mu mogla odpovedati moderna država S popisom prebivalstva, njegovega imetja, njegovih socialnih in drugih odnosov, dooiva država celoten pregled o sebi. o svoji večno se obnavljajoči fizični, gospodarski, socialni in kulturni strukturi. Dobiva gradivo za svojo statistiko, ki brez nje ne more pravilno izvrševat; svojih funkcij. Zaradi tega ne smemo viden v ljudskem štetju navadno upravno akcijo, marveč delo, ki ima za državo skoraj simboličen pomen.
Jugoslavija izvršuje letos svoje drugo štetje. Prvo, ki se je izvedlo 1. 1921 „ pada v dobo, ko je prebivalstvo naše države še precej čutilo vojno in nje posledice. Gospodarsko in politično življenje je bilo v znamenju počasne, z manjšimi recidivami združene, nekoliko mrziične likvidacije svetovne vojne in v /.nameniu utrjevanja novega državnega reda. novega, stabilnejšega gospodarstva. Zaradi tega se je prvo ljudsko štetje izvršilo bolj na hitro roko in. kakor so pozneje ugotovili nekateri statistiki, nekoliko površno. V centru države, kjer se je obilno nagrmadilo zbrano gradivo, je bilo treba šele urediti statistično službo, zadeva, ki v praksi ni šla gladko izpod rok.
^Razmere same so vodilne činitelje naučile ceniti statistiko; nje tečaj se v naši upravi dviga vedno bolj Sedaj je statistična služba v Jugoslaviji že dokaj organizirana, čeprav po znanstveni višini in teoretični izdelanosti gradiva morda še zaostaja za nekaterimi drugimi državami. Z novim statističnim razdobjem, ki mu bo desetletni mejnik sedanje štetje, se bo brez dvoma tudi v tem pogledu še marsikaj izboljšalo Tako je v zadnjih letih razveseljivo napredovalo statistično delo v vseh resort-nih ministrstvih. Naj omenimo samo debele statistične preglede, ki jih izdaja trgovinsko ministrstvo, statistične preglede naše zdravstvene službe itd Ne-opaženo za širšo javnost se je statistično delo v državi razpielo po vseh njenih področjih tja do njih najtanjših panog Zaradi te razširjenosti statističnega dela je tudi letošnje ljudsko štetje te-meljitejše in obsežnejše. Njegovi izsledki bodo deset let hrbtenično vezali vsakoletne statistične podatke; prešli bodo v geografsko in ekonomsko statistiko sveta, postali v svojih najsplošnejših številkah dostopni vsem. narodom m vsem posameznikom, ki hočejo podatkov o strukturi naše države
Tako imamo v ljudskem štetju neko generalno inventuro in ko bo njegovo obsežno gradivo izdelano, bomo gotovo še bolj podprli svoje prepričanje o splošnem napredku naše države. Govorile bodo številke in njih primerjava z izsledki ljudskega štetja I. 1921 bo veščemu očesu zgovorna zgodovina našega ra' voja
Pred vojno je bilo ljudsko štetje za na nolitično-nacionalni dogodek Šlo je za o da se v nenarodni državi dožen^ naša številčna moč. in vsi se še spominjamo. koliko so si zlasti v obmejnih kraiih in v mestih prizadevale avstrij-
ske oblasti, da bi potvorile številčni, abstraktni dokaz našega obstoja, naše rasti, naše narodne in kulturne zavesti Znane so še mahinacije s pojmom »ob-čevalnega jezika«.
V novi, narodni državi vsega tega ni več. Sedanje ljudsko štetje se bo izvr šilo na osnovi načela, da obstoji v državi jugoslovenska narodnost, a med njo bivajo sporadične manjšine drugih slovanskih in neslovanskih narodnosti. Potemtakem se ie tudi v statistiko uvedlo načelo narodnega edinstva, kar je v skladu s sedanjo politično linijo in z logiko državne politike, ki vidi v Srbih. Hrvatih in Slovencih eno samo držav-nopolitično narodnost. S te strani ne bo mogel nihče stvarno ugovarjati, ker je načelo jugoslovenske narodnosti logičen postulat našega uedinjenja :n edina trdno zarisana meja med državnim narodom in drugorodnimi manjšinami, ki jim gredo manjšinske pravice Niti Srbi niti Hrvati in Slovenci ne morejo in ne marajo bti v Jugoslaviji manjšina, separa-tum v državnem telesu Tako je torej rešeno narodnostno vprašanje.
Pravilno upošteva ljudsko štetje tudi dejstvo, da ima jugoslovenska narodnost dvoje jezikovnih kril: srbo-hrva-ščino in slovenščino, in da enotnega jugoslovenskega jezika de tacto še ni. Da zajame tudi to razliko, ki je značilna za našo narodno strukturo, bodo pri ljudskem štetju beležili poleg narodnosti tudi materinski jezik, za katerega je v popisnih polah določena posebna rubrika.
Sedanje ljudsko štetje bo važno tudi za točnejšo ugotovitev narodnih manjšin. zlasti v obmejnih pokrajinah, kjer je bilo stanje ob prvem ljudskem štetju še precej pod vtisom nedavnih meinih izprememb. Danes se je stanje ne samo dokaj izčistilo. marveč tudi v marsičem izoremenilo; že preseljevanje je pod vplivom aerarne in splošne ekonomske krize marsikaj nredrugačilo.
Posebne važnosti ljudskega štetja za ekonomsko, socialno in kulturno ocenjevanje naše države in nje posameznih delov se niti ne dotikamo Tisoči popisovalcev bodo te dni v službi važnih državnih interesov. Naj bi zbrani podatki potrdili tudi s oreončevalno govorico številk rastočo notranjo silo in utr-jenost Jugoslavije in nje prebivalstva!
*"redek nase	mornarice
Beograd. .28. marca AA. Z uovim voznim
redom se je znatno razširila plovba aa Jadranu za leto 1931 Posamezne družbe so si nabavile nove ladje in uvedle tudi nove potniške proge
»Jadranska plovidba«. si je nabavila razkošni parnik »Prestolonaslednik Petar«, s katerim bo opravljala službo na prosi Sušak—Kotor Razen tega je dobila dva manjša parnika, ki bosta vozila med Su šakom Ln Rabom in na brzi progi Split— Metkovic
»Dubrovačka plovidba« si je Dabavila
brai parnik »šipanj«. družba »Boka« pa postavi v promet nov parnik za novo pro go med Dubrovnikom in Boko Kotorsko Pri sestavi novega voznega reda so po sebno pazili na to. da se izboljša potnišk' promet in da se zadosti vsem potrebam ki jih naiaga promet in ki jih zahtevajo posamezna mesta na obali in na otokih
Po novem voznem redu bo »Jadranska plovidba« prevozila 1,079 133 morskih milj to je za 49.411 milj več kakor lani Parni ki »Dubrovačke plovidbe« bodo Drevozili 202.104 morske milje ali 10 811 morskih milj več kakor lani. parnik! družbe »Boka« pa 134.940 morskih milj. to je 6 800 mor skib milj več kakor lansko leto
Pred glavno skupščino SKJ
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije bo imel danes svojo prvo glavno skupščino. Sestali se bodo na sedežu sokolsKe organizacije v Beogradu predstavniki vsega jugoslovenskega Sokolstva da čujejo poročila funkcionarjev odobre razne predloge, račune in proračun ter zavzamejo končno stališče do raznih vprašanj, tičo-čih se odnošajev med Sokolstvom in javnostjo.
Skupščina bo imela tako rekoč značaj prejšnjih saborov, ker bo rešila mnoga Izredna vprašanja Precizirano bo ob tej priliki med drugim stališče Sokolstva do šole, vojske, naroda drŽave vere in drugih vprašanj. Pojasnila se bo tako marsikatera zadeva, ki le bila dosedaj povod raznim razmotrivanjem.
Ob tej priliki se bo dognala tudi moč Sokolstva v naši državi, število žup se je sicer le malo izpremenilo. ojačile so se pa po številu društev, zelo mnogo je nastalo sokolskih čet ki tvorijo temelje poznejših samostojnih društev. Savez bo štel kmalu tisoč društev, število pripadnikov je že prekoračilo 132.000. ki pa še vedno narašča Vodstvo saveza. župe in društva čaka še mnogo dela, da se bo ta velika armada tudi kvalitativno dvignila na nivo češkoslovaškega Sokolstva, čigar predstavnika br. Stepanek in Krejči bosta tudi na skupščini.
Da bo sokolsko gibanje zajelo prav vse vasi, trge, mesta in sploh vsa naša naselja, je treba, da se nadaljuje z vso doslednostjo in trdno voljo v sedanji smeri in uspeh ne bo izostal, kljub odporu onih, ki se ne morejo uživeti v sedanje razmere m računaio na povratek nekdaniih dni brez-potrebnih diferencijacij v telovadnih organizacijah Sokolstvo, ki Ima svojo nalogo, smer m cilj ter sredstva strogo in točno določena, je pozvano in dolžno izpolniti v polni meri svojo dolžnost povsod širom naše domovine.
Beograd. 28. marca. č. V prostorh raz« redne loterije se je vršila danes popoldne konferenca delegatov, ki so prispeli na ju» trišnjo prvo glavno skupščino Sokola kra« ljevine Jugoslavije Na konferenci so bili v najlepšem soglasju izdelani predlogi za jutrišnjo glavno skupščino.
Manj pijače, več prosvete!
Sevnica, 28. marca Statistika o potočenih alkoholnih pijačah v minulem letu nam izkazuje naslednjo potrošnjo: sadjevca 2250 1, vina 125.743 1, piva 31.490 1, žganja 2.905 1, likerjev 1538 1, ruma 1933 1, konjaka 94 1, špirita 865 1. Skupno je bilo torej potočenih 166.818 1 pijač v enem letu, ali povprečno 457 1 dnevno. Gostiln je 25, trgovin pa 12.
Najmanj polovica tega denarja bi se mogla uporabiti v koristnejše namene, kar bi pomagalo marsikomu v sedanji gospodarski krizi. Več varčnosti! In več prosvete! žalostno je namreč dejstvo, da po-seča nedeljska kmetijska predavanja le malo kmetovalcev. V sredo je bil napovedan občni zbor tukajšnjega Sadjarskega in vrtnarskega društva, a se ni mogel vršiti zaradi izredno slabe udeležbe članstva, že lansko jesen je hotelo tukajšnje učitelj-stvo otvoriti kmetijsko nadaljevalno Solo, a sta se priglasila le 2 obiskovalca. Občinski urad je dal kmetovalcem na razpolago brezplačno 100 kg arborina, zopet brezuspešno.
To so pač dokazi skrajne malomarnosti. A nikakor ni samo v Sevnici tako. To je le en sam primer.
Samo z zabavljanjem in čakanjem pomoči od zgoraj, ne bomo dosegli izboljšanja. Treba je sodelovanja vsakega posameznika in mnogo več zanimanja za razvoj in napredek kmetijstva od strani kmetovalcev samih Zlasti malim posestnikom je potrebno, da koristno tzrabijo vsak kos zemlje in izboljšajo svoj pridelek na množini in kakovosti. Sedanjost zahteva od nas razumnega dela. a kdor ne napreduje, nazaduje
INGELENU6
šestcevni superfieterodynski aparat ali čudo radiotehnike
Amerika—Bvst ali a—Evicpa
na kratkih, normalnih in dolgih valovih	<
v zvočnika
Cena Din 9750--
Zahtevajte specialne brošure! Pustite si aparat predvajati pri Vašem trgovcu!
Reprezentanca radio tovarne	«37
„II«ELEMW, LJDBLJAHA
tlikio&ičeva ce»ta 34/1 © Telefon 3I-9S 0 Po* t nI predal
Velik požar v Beogradu
Beograd. 28 marca p. Danes popoldne je izbruhnil požar v skladišču sena in slame aa Tašmajdanu Skladišče je last beograjske občine Slama in seno sta gorela s tako ogromnim plamenom da je bilo videti ogenj daieč v okolici Beograda Gasilci so bili brez moči in so se bili morali omejiti na reševanje sosednih objektov Zgorelo je več sto vagonov sena in slame.
V zadnjem hipu rešena samoi»«n!ka
Giištanj. 28. marca Pri g. H. služi komaj 19-letna K. H. brez očeta, ki ji je že umrl. njena mati pa se nahaja na Dunaju. Zadnje čase se je mladenka rada družila z razposajenimi fanti, ki so jo spravili popolnoma s tira. tako da sta jo moral: njena teta. ki stanuje v bližini, in gospodinja, pri kateri je bila uslužbena resno posvariti pred takim početjem, osobito ker so se začele širiti razne prav pretirane govorice.
Duševno razdvojeno mladenko so taki očitki zadeli v živo in ker je doživela najbrž tudi razočaranje v ljubezni, je sklenila, da napravi svojemu življenju konec. Te dni proti poldnevu je izginila neznanokam. Njena teta jo je z zlo slutnjo začela iskati, ker se je mladenka nekoč izrazila, da za njo življenje nima več pomena. Ko je stopila na podstrešje, je opazila na vrvi. zamotani okoli kavlja. zabitega v bruno, pol-visečo žensko postavo. Na razburjene klice je prihitel gospodar, ki je nesrečno mladenko snel s kljuke.
Mlada nesrečnica je bila v popolni nezavesti. tudi žila je ponehavala biti. Z umetnim dihanjem se mu je po dolgem času posrečilo obuditi mladenko k življenju. Le še pičlo minuto in vsi poizkusi bi bili zaman.
S kolom po glavi.. .
Krško, 27. marca
Komaj je nastopajoče ugodno vreme dopustilo izvrševanje prvih in najnujnejših del v vinogradih, že se je primeril obsojanja vreden dogodek, ki zasluži najstrožje obsodbe. »Koljenje« v vinogradih je vsako leto v najožji zvezi s poboji in pokolji in bo zato treba resno misliti, kako bi se taki poboji enkrat za vselej odpravili. Ljudje, zaposleni s koljenjem in to večinoma mladi fantje, se ob takih prilikah preko mere na-pijejo in v pijanosti napadajo tudi mirne ljudi.
Tako je bilo tudi v četrtek, ko se je vračal proti domu Judež Martin, 26-letni družinski oče iz Bregov. Nič hudega sluteč je v neposredni bližini Leskovca naletel na skupino pijanih fantov, katerih eden ga je s kolom udaril po rebrih in potem še po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Tam je pobitega naše' fregatni kapetan Vladimir Pfeifer, vračajoč se z lova. Takoj je dal nezavestnega Judeža spraviti v Leskovec, mu nudil prvo pomoč in ga pustil odpeljati v krško bolnico.
Vsiljuje se nam vprašanje: Kdo je na i-več kriv takim pobojem, razgrajanjem, aufbisku itd., da se pošteni ljudje ne upajo v mraku iz hiš? Vsekakor zadene tu precejšnja krivda gospodarje, ki nudijo delavcem prekomerno pijačo! Pošteno delo zasluži pošteno plačilo, to je res — vendar naj ne bo dopuščeno, da se to izvršuje največ v obliki vina! Edino z eksemplarič-no kaznijo se bo moglo zajeziti nevarno medsebojno pobijanje.
Hmeljni trg
Praga, 28. marca h Mirna tendenca, cene neizpremenjene 250 do 400 Kč za 50 kg brez prometnega davka. Javni markacijski urad v Žatcu je do danes registriral 158 tisoč stotov po 50 kg letošnjega hmelja.
Mladostna
lepota!
NOVA K02A OBRAZA. L uporab«
ipiMid-ltiegd on-diciD biološke«;« ,-re jarsia li l>'>rraint- & Cie. t*»r» •A*'-ri;ent Specia Vmum postne >bra< v 10—14 ineh p •» m • • i •• d •i?uhij< * ta vedno vm-na tfti uegr ooboljlee. ma46 Da o »roh» k"ia - Obrai pMtanr )»ien «vei :d mehek fcakoi pri najhnem otroka. — Garnitur« »tane 92 dinar}«*
LEPA OKROGLA IN POLNA PRSA
«o ikra< vsakf lanu- C* prav so prsa it- taku Jaku tatržljana id vi5»ča lobila bodn < uporab« »Lait de Juno« tavtdm bujnoei. nk- -g losi m trdnost v najkrajšem iaeu — Stane 86 Dia.
RAVNO DRŽANJE TELESA se do-
ježe « nositvije »SaSa Gerad-hal terja« PospeSuj* aorniainu libnje in pravilni- l«lovanje oljoft V 14 lnoh pripognjen in sjrbaM nrbe» popolnoma ooravna Stan* 52 Din
CENTIFOLIA. koimetiški »avod. Zagreb. Jurišičeva 8
Zahtevajte brezplaint- ilustrirane cenike! IV
Spominjajte se slepih!
Zaustavite
izpadanje las z uporabo PEROLE* HAHNA. On je nenadkriljiv bigi^ jenski lotion zoper izpadanje 1 s prhljaj in srbečico glave Prodaja se povsod
Petrole
Ha lin
Zastopstvo: Zagreb. Bogovi tevt 3.
Zastopnika
za CELJE tn celjsko okolico
IšCE dobave zelo zmožen mlin Ponudbe pod »Miihlenvertre-ter« na Jugoslov. Rudolf Mos-se d. tL. Zagreb, Jelačičev trg 8t. 5.	4477
Htepar&(keqa preddetavea
ki je bil že zaposlen v velikih indu« ■strijskih podjetjih, samo prvovrstno nry>č. i&če velika tovarna bi ;ga za kleparje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod št. 4534.	4534
Vremenska nanoved
Zagrebška »Temenska napoved za dane«:
Precej stalno, malo oblačno (z visokimi oblaki), toplejše. —
Dunajska vremenska napoved za nedeljo:
V južnih Alpah menjajoče se oblačno s padavinami, padec temperature.
Trgovina
i mešanim blagpm, v več tem pro* metnem kraju bivše Štajerske, z mu iijonskim prometom manufakture. železmne, apecerije in deželnimi pri* delki, se zaradi prezaposlenost last. nika proda oziroma d i v najem.
Ponudbe na oglasni oddelek »,lu. t na« pod »Ugodno 100«.	4513
POUDRE SMMOISE
EN TOUTES COULEURS
CRtME SlAMOISf
JOU* ET NUIT Crtetio* • JEAN OE PARVS. P.
ZASTOPSTVA: LJUBLJANA Drogerfja SANTTAS MARIBOR	Parfimerlja V VLASlf
CELJE	Drogerija SANITAS ::
2027
Prvotna a«^*tara v Beogradu išče
zastooništvn
lukrativnega predmeta. Daje prima reference eventuelno garancijo.
Cenjene ponudbe pod »Agilna 380« na Jugomosse, Beograd, pošt. pret. 409. 4471
Krasne žive pirhe
v vseh različnih barvah Vam nudi velereja papig in ptičev
Vinko Vidmar,
LJUBLJANA, Zelena
jama. '1397
VIŠJI KNJIGOVODJA
v pivski, vinski, žganjski in spirituozni stroki verziran, z odlično trgovsko rutino, zmožen vodstva večjega biroja, vešč srbohrvaščine, nemščine in madžarščine in korespondence, dobi službo v pivovar-' in vi*"1'" vp^^i-^Hni SanHor Zoff-"iann v Vršcu. Ofarte z dokazili o zmožnostih s sliko in obširnim? informacijami nasloviti na tvrdko Sandor Zoffrrann, Vršac, Banat.	4442
Naši kraji in ljadje
Ljubljana, 28. marca Popoldne se je po vsej Ljubljani razširila povsem nepričakovana vest, da je ob 15. v Leonišču umrl g. Peter Stepič iz šiške.
"V nedeljo ponoči se je podvrgel težki operaciji, ki je, žal, ni prestal. Novica je ne-
milo presenetila ogromen krog njegovih prijateljev in znancev, saj je pokojnik bil eden naših najpopularnejših mož tako po svojih široko razpredenih trgovskih zvezah, kakor tudi kot član raznih organizacij, posebno še kot eden najodličnejših pristašev zelene bratovščine in Sokolstva. Bil je častni meščan ljubljanski, predsednik stavbne zadruge »Sokolski dom« v Šiški, za katerega se je vneto žrtvoval, vsestransko agilen in naklonjen plemenitim svrham. Ob 60-letnici, ki jo je praznoval 1926, je »Jutro« v primernem članku obeležilo njegove lepe zasluge in mu izrazilo tudi zahvalo kot velikemu prijatelju novinarjev, katerim je bil vedno naklonjen.
Pokojnik se je rodil 9. marca 1866 pri Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem. Bil je sin kmečkih staršev, ki so imeli 10 otrok, že z 10. letom je odšel po svetu. Z žilavo vztrajnostjo in nenavadno prirojeno inteligenco se je kmalu osamosvojil ter si ustanovil v šiški vinsko trgovino, ki je že v nekaj letih prav lepo napredovala ter se slednjič razvila v veliko in cvetoče podjetje, čigar sloves gre po vsej Jugoslaviji. Letos 9. marca je pokojni Peter Stepič v ožjem krogu praznoval 65-letni-co in se pač še nikdo ni nadejal, da ga bo usoda tako naglo iztrgala iz dela in življenja. Zapušča sina in dve omoženi hčerki. Pogreb bo v torek ob 15.
Blag in časten spomin veleuglednemu pokojniku! Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Poslanik Milojevič pri naših radarjih
Naši rojaki v delavski koloniji v Eys-denu so priredili presrčno in veliko manifestacijo, ko sta kolonijo obiskala naš poslanik dr. Milojevič v Bruslju in delegat za socialno skrbstvo Mirko Krajnc. Poslanika je najprej pozdravil predsednik ju-^.slovenskega podpornega društva Pavlič, ki je izrazil željo, da bi g. poslanik in drugi zastopniki kraljevine Jugoslavije še večkrat obiskali delavsko kolonijo, že pred dvorano, ki je bila nabito polna, so mno-
žice burno pozdravljale poslanika, pevski zbor pod vodstvom kapelnika Hribarja pa je zapel dobrodošlico. Podpredsednik delavskega podpornega društva Sv. Barbare g. Turšič je tudi izrekel pozdravni govor in obeležil nekaj teženj delavske kolonije, nakar sta se poslanik in delegat prijazno razgovarjala z zbranimi delavci. Po sprejemu in razgovorih v domu sta si odlična gosta ogledala vso kolonijo.
Davčni oproščene!
z devetorico živih otrok
Srečnih očetov je v Dravski banovini nekaj tisoč — Kako se vlagajo in rešujejo prošnje — Zanimivi pri' meri družinskega blagoslova
Ljubljana, 28. marca.
Pri davčnih upravah Dravske banovine je že nebroj davčnih obvezancev — očetov z 9 živimi otroki vložilo prošnje za oprosti* tev davka z dokladami. Natančne statisti« k-c pač še ni mogoče sestaviti, ker uprave še niso rešile vseh prošenj. Število teh oproščencev pa bo v Dravski banovini po mnenju poznavalcev davčnih prilik znaša« hi vsekakor nekaj tisoč. Mnogo prošenj pa jte bilo in bo še odklonjenih, ker podatki ne odgovarjajo jasnim določilom zakona i dne 15. decembra 1930.
Besedilo oprostitve so nekateri napa6» no tolmačili, sodeč, da velja oprostitev tu' di v primerih, da so imeli 9 in še več otrok, mnogi nad 12 in eden celo 23, a so nekateri pomrli. Davčna oprostitev velja le za one obvezance, ki z rodbinsko polo iz« kažejo, da je tudi le enkrat, od kar plaču« jejo davek, in čeprav le par dni istočasno (istovremeno) bilo 9 živih otrok. V tem je savno jedro zakona in ti so deležni njego* ve dobrote.
Mnogi davčni obvezanci, osobito trgov ci in industrijci, so uverjeni. da bodo opro« ščeni vseh davkov. Ni tako! Oproščeni bodo le vseh neposrednih davkov z dokla* dami, ne pride pa ta dobrota v poštev pri davku na poslovni promet, ker je bil za ta davek izdan poseben zakon, ki ne po» zna določil o kakih oprostitvah, četudi ima ©bvezanec 9 živih otrok.
Omeniti moramo v pouk zainteresira« nim davčnim obvezancem, da so vsa potn dila in rodbinske pole podvržene tarifni taksi in sicer tako, da je treba za rodbinsko polo plačati pri prvih treh osebah za vsako kolek po 10 Din, a za vsako nadalje no osebo pa po 5 Din. Vlaganje prošenj za davčno oprostitev ni vezano na nikak rok. Vsak davčni obvezanec ima pravico takoj pri pristojni davčni upravi prositi za oprv» stitev, čim je v tako srečnem položaju, da lahko' izkažC 9 istočasno živih otrok. Torej proš-nje lahko vlagajo vsak čas, skozi vse leto. In davčna uprava jim bo odpisala da« vek.
Davčni oproščenet v Ljubljant
Ljubljančani se zanimajo za vsak poja> dnevnega in gospodarskega življenja in imajo zadnje dni tako rekoč na dnevnem redu razglabljanja o srečnih očetih. Oso« bito v krogih malih m velikih pridobitni, km' so davčne oproščence vzeli pod kriti C« no lupo.
— Per mej kakuš! Korel pa m zadel lo* terije na davkariji, se je sinoči v kavar« niSki družbi šalil veseli Jakob. — Prosil je za oprostitev davka, pa je salaonensko po« gorel. Res je očetoval trinajstkrat, — ne« srečna cifra — a jih nikdar ni bilo hkratu
9 živih. Drugačen kunde je Drago: samo 2 dni mu je živelo 9 otrok in je oproščen vseh davkov. To se mu bo prileglo!...
In možakarji so prerešetavali še druge srečnike:
Pri mestni upravi je bilo doslej podanih 89 prošenj za oprostitev in so bile nekate« re negativno rešene. Davčni obvezanci so različnih poklicev, največ je posestnikov, nekaj trgovcev in industrijcev, dalje več privatnih in državnih uradnikov in delav« cev. Med prosilci pa so tudi kmetje iz okolice, ki imajo svoja zemljišča v okoli« šu katastrskih občin, spadajočih pod mest* no davčno upravo. Hišnim posestnikom se je zgradarina že odpisala. Odpisi drugih neposrednih davkov za letos pa bodo sle« dili, čim pridejo njih davčne zadeve pred davčni odbor v pretres. Ti davki pa se že sedaj ne bodo iztarjavali. Naravno, da bodo morali oproščenci plačati vse davč« ne zaostanke, ker zakon nima veljave za nazaj. Ustavljeno pa je nasproti njim ekse« kucijsko iztirjavanje tekočih davkov.
Rekord prošenj v ljubljanski okolici
Zelo obširen je okoliš davčne uprave za ljubljansko okolico. Še pred letom pa je bil ž njim združen tudi davčni urad na Vrhniki. Ni čudno da je ta največji oko-liš glede prošenj dosegel rekord. Doslej je bilo vloženih že nad 700 prošenj, od kate« rih pa jih je bilo tudi že okoli 100 odklo« njenih. Nekateri prosilci, so namreč nar vajali tudi svoje nezakonske otroke, ki se pa ne morejo vpoštevati. So tudi primeri pozakonjenih otrok. Neki možakar je bil trikrat poročen in je navedel vse otroke; prošnja še ni rešena. Neki vdovec pa je poročil vdovo. Sam ima 6 živih, a vdova je prišla k hiši s 3 otroki. Prošnja je bila zavrnjena. Prav interesanten je primer iz neposredne ljubljanske okolice. Davčni ob« vezanec je v prošnji predložil rodbinsko polo ,ki izkazuje, da se mu je rodilo kar 22 otrok. Ima pa nesrečo: otroci so mu tako umirali, da jih nikdar ni bilo 9 isto« časno živih. Ostalo mu jih je samo 8 —. in plačevati bo moral neposredne davke.
Dobrunje z okolico so najplodovftejši kraj: odtod je prišlo 50 prošenj. V rodbin« skih polah je navedenih od 10 do 17 otrok. V hribih na dolenjski strani so tudi mno» goštevvlni obvezanci z veliko kopico otrok. Zanimivo pa je, da je Gorenjska okoli Medvod, ki ima 9 katastrskih občin, vloži« la prav malo prošenj, dočim se je dolenj« sko Grosuplje, ki ima samo 3 kaL občine, postavilo kar s 24 prošnjami.
Davčna uprava je doslej med drugimi nriznala: v Borovnici 24 oproščencev, na Brezovici 14, na Črnem vrhu pri Vrhniki 14, v plodovitem Horjulu 22, na Dobrava
24, v Dobrunjah 31 (druge prošnje so bile odklonjene), na Ježici 13. na Črnučah S. v D. M. v Polju 10 itd. Ižanci so vložili prav malo prošenj: v Iški Loki so le 3 oproščenci, v Iški vasi pa 4.
Ko bodo sestavljeni natančni seznamt oproščencev, bo to pač snov za prav za* nimiv študij v gospodarsko socijalnem po« gledu.
Josipina Čudnova-Rusova
Svojo sedemdesetletnico praznuje danes žena vztrajnega dela za dobrobit svoje rodbine in za obči blagor — ga. Josipina Čudnova. Rojena je bila 1. 1861. v šmart-
nein pri Litiji kot hči posestnika, trgovca in dolgoletnega inteligentnega okr. šolskega predsednika. Šoiala se je doma in pri ljubljanskih Uršulinkah ter bila vseskozi odMčnjakinja- V dekliških letih je bila v svojem rojstnem kraju izvrstna cerkvena pevka ter je nastopala tudi na domačih koncertih učitelja Bartla. L. 18S0 seje poročila s Franom Čudnom, ki je imel svojo urarsko obrt v Trbovljah. Dve leti nato je kupil Čuden znano (iebrovo trgovino v bivši Slonovi ulici, na mestu sedanje pošte v Ljubljani. Ker pa je lastnik hiše Luckmann po potresu prodal svoje posestvo mestu za zgraditev nove pošte, se je Čudnova trgovina preselila na Mestni trg. Fran Čuden je bil izvrsten urar, popularen obrtnik, ki ga je vsakdo spoštoval. Duševna gonilna sila moževe urarske in zlatarske obrti pa je bila vendar njegova žena Josipina. Vsa pošta, vsa naročila so šla skozi njene roke. Sama je sestavljala cenike, naročala blago in prvih 10 let vodila tudi vse knjigovodstvo; saj se je bila kot trgovčeva hči že doma izvežbala v vseh trgovskih poslih. Čudnova je bila torej svojemu možu in svoji obiteiji več kakor desna roka. Poleg vsega ogromnega domačega dela pa je našla še časa, da slj je udejstvovala v ženskih organizacijah. Od postanka Splošnega ženskega društva pa do danes je njegova marljiva odbornica oz. preglednica računov ter je ustanovnica odseka Zveze gospodinj, ki ji je prav posebno pri srcu. .Mnogo je delovala tudi pri šentpeterski Ciril-Metodovi podružnici in ie zlasti za razne loterije, tombole in druge dobrodelne prireditve vsakokrat zbrala cele vrste lepih in dragocenih dobitkov. A Čudnova je tudi tiha dobrotnica. Več nego 100 otrokom je že bila krstna ali birmanska botra. Siromaki jo poznajo in spoštujejo. Predvsem pa je ga. Josipina predobra mati, ki je z delom svojih rok in svojega duha mnogo pripomogla, da se je Čudnova ugledna zlatarska in urarska obrt visoko dvignila. Po moževi smrti jo je samostojno vodila vse dotlej, dokler je nI izročila svojemu sinu Franu. Danes živi Čudnova v prezasluženem pokoju v svoji hiši v Ljubljani. A tudi kot sedemdesetletnica se še zanima za vse žensko delo in rada prihaja med nas. Živela! M. G.
Spominu vzornega notranjskega gospodarja
Loški potok, 28. marca V petek opoldne je ugrabila smrt zaslužno osebnost našega kraja in okolice. V Travniku je umrl po daljšem bolehanju g. Ivan L a v r i č, posestnik, trgovec in načelnik Posojilnice, star 79 let.
Pokojnik je prevzel leta 1874. posestvo po svojem očetu ter s svojo zvesto zakonsko družico vzorno kmetoval. Leta 1S78. ga je iztrgala iz mirne domačije vojna v Bosni in ko se je srečno vrnil, je 1. 1881. pričel s trgovino z mešanim blagom in z gostilno. Brez posebnih šol je po svoji nadarjenosti vodil gospodarstvo in vse posle jako dobro in tudi uspehi niso izostali. Lavričeva ali Kapčeva hiša si je pridobila s svojo poštenostjo in postrežljivostjo doma in v širši okolici splošno zaupanje in spoštovanje. Ko sta 1. 1895. gg. župnika More iz Loškega potoka in Kadunc iz Drage začela propagirati ustanovitev skupne posojilnice, se je Lavrič z vso vnemo zavzel za to ustanovo kmečke samopomoči in je bil na prvem občnem zboru izvoljen za načelnika posojilnice, koje okoliš je Loški potok, Draga in Trava, ter je zavzemal to častno mesto nepretrgoma nad 35 let. Prva leta so imele podeželske posojilnice mnogo neprilik in z vso upravičenostjo trdimo, da je pokojnikova osebnost često odločilno vplivala na razvoj in napredek tega kmečkega denarnega zavoda. Sicer zelo varčen gospodar ni zanj štedil ne potov ne
KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE*.
700.000ZAVITKOV ELIDASHAMPOO
PRODANIH V ZADNJE M LETU!
Te številke potrjujejo ne-prekosljive odlike Elida Shampoo-na.
a negovanje
MS
časa in tudi ne stroškov. V občinski odbor je prišel že v mladih letih ter je vedno možato in trezno presojal občinske zadeve.
Za blagim pokojnikom žalujejo vdova, 2 sinova in 5 hčera, ki so vsi dobro preskrbljeni. Njegovo življenje je bilo en sam delavni dan in bo ostal njegov spomin svetal in trajen v srcih vseh, ki so ga poznali, čast in slava možu poštenjaku, rodbini pa iskreno sožalje!
Za cvetno nedeljo
Ljubljana, 28. marca V topel pomladni dan pritrkavajo zvonovi. Vsa pota in cerkve bodo polne butar. v Ljubljani se je danes močno razvila kupčija. O, že pred svitom so Or-ljanke krenile z doma s svojimi zalogami, plačale so uvoznino na mitnici, nato pa na trgu doživele precej presenečenja zaradi prehude konkurence. Res je šlo vsega skupaj v promet okrog 5000 butar, toda prodajalcev je bilo toliko in cena nizka, da se je ves dobiček razpršil v zelo, zelo
drobne deleže.
Cvetna nedelja ...
Tudi drvarnica shiranega invalida tam nekje v Kosezah je kakor romarska cerkev polna zelenih butar s pisanimi oblan-ci. Sam pa sedi lačen v vlažni bajti z jo-kajočimi rahitičnimi otroci. Največ butar imajo, toda za nje ni cvetne nedelje.
Popoldne, ko je šla kupčija h kraju, sem ga srečal, ko je rinil ves izsušen in sključen — cizo butar po Gosposvetski cesti domov.
Obrisal si je potno čelo in vzdihnfl:
»Pravijo, da ni denarja za take butare. Le od postavnih žensk jih kupujejo, še celo kmečka butara ni več prava, če jo prodaja siromak. Ves teden sem se trudil z njimi, da bi si kupil moke za kolač. Slaba bo cvetna nedelja. Velika noč se slabša. No, pa tudi na veliki petek se človek počasi privadi...«
Trudoma je speljal sposojeno cizo s pisanimi butarami. Blagoslovljen les zažigamo ob hudi uri. Kako hude bodo tudi njegove ure, ko bo kuril te neblagoslovljene šibe! —
Kanalizacija na ljubljanski periferiji
mf t! * B*
V tm w
Ljubljana, 2S. marca.
Zbiralni kanal za Šiško na Vilharjevi ce« sti in Pokopališki ulici, ki bo meril v dol* žini okrog 1200 m, je bil v delu že lani poleti in jeseni in sc dela tamkaj sedaj na« daljujejo. V Pokopališki ulici so s kopa« njem jarka že skoro pri Dunajski cesti. Te dni pa so pričeli, kakor kaže naša suka, tudi s kopanjem zbiralnega kanala na Duo najski cesti sami in sicer onkraj železni« škega prelaza.
Kanal, ki bo globok do 6 m, se bo zxlru« žil z glavnim kanalom na vogalu Pokopa«
liške ulice, nakar se bodo nadaljevala ka« nalizacijska dela v smeri proti Bežigradu in dalje proti šiški. iz programa, ki ga je zasnoval mestni urad za kanalizacije, }e razvidno, da se bosta letos izvršila dva velika zbiralna kanala za severni del mesta ter zbiralnik za Rožno dolino. S tem se bo šele lahko izvedla podrobna kanalizaci« ja mestnega okoliša v Šiški in Rožni do« lini, ki je nujno potrebna. Na ta način bo mogoče odpraviti jarke in druge higijeir« ske nedostatke posebno na ljubljanski pe» riferiji.
Zimskosportni odsek Sokola v Žerjavu
je eden najmlajših zimskosportnih odsekov. Ustanovljen je bil šele 24. januarja letos, dosegel pa je v tem kratkem času presenetljive uspehe, člani in naraščaj-niki so se udeležili že tekme SPD v Mežici dne 18. januarja, kjer je dosegel Kališ II. in 15 - letni začetnik Fr. Mauchler VIL mesto. 8. t. m. je
dosegel Mauchler pri tekmi SPD na Heleni že HI. mesto. 15. t. m. je priredil odsek svojo prvo tekmo v žerjavu na jako težavni in strmi progi, dolgi 6 km, višinske razlike 200 m (Iš ravno, J3 navzgor, 'š navzdol), kjer so tekmovali obenem tudi najhujši »kanoni« iz Helene in Mežice. Slika nam kaže tekmovalce po tekmi, na levi inž. B. Pirkmajer, načelnik odseka, potem I. Siherle (Helena 37 in pol min., II. Mauchler Fr. (žerjav) 39 min., ni. Rojko (ž) 42 min., IV. Jurič (ž) 42 in Ms min, V. Golob (Helena) 43 min., VI. Hinterberger (Helena), VII. Erženičnik (ž), Vin. inž. Krivospičenko (Mežica), IX. Prislan (ž), X. Blajer (črna), XI. Logar (črna) in XH. Močilnik (ž). Spredaj naraščajniki, ki so prevozili samo malo krajšo progo: Podlesnik (Podpeca), Mauchler V. (Z), Zmagaj, Bricman, Krebs in Praprotnik (vsi žerjav), v sredini pa nesrečna številka 13., ki je dobila klobaso... Agilnost in delavnost odseka, ki sestoji večinoma iz novincev, je vse pohvale vredna in mu želimo še mnogo uspehor! Zdravo! Smuki Pikal
KONFEKCIJA „ELITEW
LJUBLJANA. Prešernova ufi;a 7—9-
priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih in moških plaščev ter oblek
Težavna evidcaca brezposelnosti v
Sloveniji
Brezposelni sezonski poljedelski in drugi delavci sploh niso v evidenci Ponudbe dela in zaposlitvene možnosti niso v skladu
Ljubljana, 28. marca.
Oni dan smo na podlagi statističnih po> datkov opisali eksistenčno borbo ženstva v Sloveniji, danes naj sledi še nekaj po® datkov in misli o splošnem stanju brez« poselnosti v Sloveniji.
Naša Delavska zbornica, od katere se ponovno zahteva, naj poda točno poročilo o številu brezposelnih, je že večkrat ugo« tovila, da je eksaktno štetje brezposelnih nemogoče. Upoštevati je namreč treba, jda je meja med produktivno sposobnim in prf>dukt!vno nesposobnim prebivalstvom le poljubna. Več ko polovica prebivalstva jc stara manj ko 30 in več ko 60 let. Od ostale polovice pa je zopet polovica žensk, od katerih se bavi precejšen del samo z gospodinjstvom, ostale pa imajo od časa do časa kak zaslužek in pridejo tako na delovni trg.
Ta del prebivalstva je baš oni, v kate* rem se število brezposelnih poljubno ve» ča in manjša. Važen faktor pri presoji brezposelnosti je tudi delovni čas. Ce se delovni čas skrajša, se zaposli lahko več ljudi. V poljedelski stroki bivše Kranjske je bilo n. pr. 1890 zaposlenih 29.000 ljudi več kakor pa 1910 in vendar je bilo tudi tedaj opravljeno isto poljedelsko delo.
Ob neomejeni možnosti fluktuaoije iz enega poklica v drugega in pa če bi se mogel urejevati delovni čas, kakor ga za* hteva gospodarska potreba, bi se ne mo« glo nikjer govoriti o brezposelnosti. tem« več samo o bolj ali manj intenzivnem de« lu. Poklici pa se lažje menjavajo v deže» lah, ki imajo manj izrazito industrijskega delavstva, marveč večino takega delavstva, ki dela danes lahko na polju, jutri pa v tovarni. Naravno je, da zavzema brezpo« selnost najhujše oblike v izrazito indu« strijskih krajih. Tam ima baš najboljše, najstarejše delavstvo svoj e hišice in rod« bine. Če bi ti delavci tudi dobili zunaj svojega kraja kako delo, bi zaslužili ko« maj za svoje potrebe. Najbolj izraziti de« iavski kraji so pri nas rudarski revirji in tam je sedaj tudi brezposelnost največja. Takoj za rudarskimi revirji pa pridejo se* deži kovinske industrije, kakor so Gu» štanj, Štore in Muta.
Eksaktne številke o brezposelnosti zbi* ra naša javna Borza dela preko svojdh ekss pozitur v Ljubljani, Mariboru, Celju in Murski Soboti. Poročila teh ustanov izka« zujejo v zimskih mesecih skupno okrog 3000 brezposelnih. Nikakor pa ne smemo misliti, da obsega ta številka vse, ki bi ras di delali, a ne dobijo zaposlitve. Najbolj nam to dokazuje delovanje Borze dela v
Murski Soboti. Ta ekspozitura je zaposli« la v letnih mesecih nad 5800 delavcev, od katerih jih je šlo nad 4500 na sezonska po» ljedelska in druga dela v Nemčijo in Fran« cijo. Na zimo se ti sezonski delavci vrne« jo, zgodi pa se, da ima tedaj Borza dela v Murski Soboti v decembru v evidenci le kakih 10 do 20 brezposelnih. Zakaj? — Zaradi tega, ker se poljedelski ali sezon: ski delavci pozimi sploh ne obračajo nas njo, ker vedo, da jih ne more zaposliti. V manjšem številu je to tudi pri drugih bor« zah dela. Indeksi borz dela sploh ne izka« zujejo sezonskih poljedelskih in drugih de« lavcev, katerih pa je prav veliko število. OUZD izkajuje, da je med zaposlitvijo v januarju in juliju stalna razlika do SOOO delovnih moči.
Stanje brezposelnosti je deloma razvid« no tudi iz statistik OUZD in bratovskih skladnic. Članstvo slednjih je precej sta« bilno, število članov OUZD pa se precej spreminja. Lani v decembru je bilo pri OUZD na primer 2000 članov manj, ka« kor isti mesec prejšnjega leta. To je tudi dokaz krize.
Eksaktne številke o brezposelnosti je težko zbrati tudi zaradi tega, ker se ne da ugotoviti, v kakem razmerju narašča pn nas število delovnih moči. Če ne bi bilo iz* seljevanja, bi se moralo večati v Sloveniji število prebivalcev, starih od 20 do 30 let, letno za 10.000. Ker pa imamo veliko iz« seljencev, ne bo prirastek delovne sile, ki išče v Sloveniji v obrti in industriji za« služka, na leto niti 6000 oseb. Če se veča število članstva pri OUZD, je to dokaz, da se je povečalo število zaposlenih de* lavcev, ni pa to tudi sigurno merilo, da se je povečala za toliko tudi zaposlitvena možnost. Ako imamo n. pr. v Sloveniji da* nes skoraj dvakrat toliko trgovin, kakor pred leti, je to močno podobno skrajša« nemu delu v obratu, ki omogoča pri tstem delovnem efektu zaposlitev večjega števila oseb. Zelo dragocen pripomoček za preso« janje sipremenitve razmerja med zaposlit« venimi možnostmi in ponudbo dela bo da« lo šele ljudsko štetje.
VELIKONOČNO
ŠUNKO
najboljše kvalitete, različne delikatese, pravi kraški TERAN, izborna domača, španska in druga desertna vina nudi po znano nizkih cenah.	4449
FE. KHAM, Miklošičeva cesta štev. 8.
0 stricu kosmatincu na Gorenjskem
Samotni pohajač v planinskem kraljestvu — Kar pustimo medveda lepo
v miru!
Begunje, 28. marca
^ Pri hitrem redčenju gozdov in izsekava-nju podlesja izgubljajo razne divje živali svoja skrivališča. Mnogo divjadi pa uniči tudi hitro napredujoča strelska tehnika. Baš zaradi tega je treba, da človek sam pomaga, da ne izgine s sveta to, kar je po svoji modrosti ustvarila in vzgojila Priro-da.
Kako se trudijo Poljaki, da bi obdržali bizona, evropskega bivola, ki so ga pred vojno gojili v loviščih zadnjega ruskega carja. Skoro popolnoma so ga zatrli in uničili visoki oficirji, ki so se hoteli postaviti, češ, da so ustrelili tako redkost. Kar je ostalo, je uničila rdeča vojska. Redki komadi bizona so ostali na Poljskem in le z velikim naporom in stroški se bo morda dalo rešiti to redko pražival, da ne bo izginila z zemeljske površine.
Med redke živali spada danes tudi medved. Jugoslavija se lahko postavlja, da je med tistimi redkimi državami, kjer se še danes nahaja zanimiva starodavna divjad.
Tega se prav dobro zavedajo naši Dolenjci in Notranjci, ki medveda ščitijo in sorazmerno odstrele le prav malo medvedov. Tu in tam se že najde kak junak, ki misli, kako zaslugo je storil človeštvu, če je ustrelil ubogo medvedjo paro, ki je prav tako plaha kakor zajec. Toda v splošnem pa medveda puste v miru, ker vedo, da nikomur ničesar noče. Medved je na Notranjskem in Dolenjskem v splošnem vegetarijanec. živi od mravelj in korenin poleti, jeseni pa od raznih gozdnih sadežev.
Včasi se dogodi, da napravi kak kosmatinec izlet na Gorenjsko. Gre pa redno isto pot, in sicer čez Ljubljansko barje v Pol-hovgrajske dolomite in od tam čez Savo v bližini šmarne gore. Ker so tisti gozdički za kosmatinca premajhni, se ali vrne nazaj v svojo pravo domovine na Notranjsko, ali pa gre dalje proti Kamniškim pla-
ninam. To je ugotovljeno po sledeh.
Toda v planinah navadno medved pride v izkušnjavo. Kadar se znajde med neumnimi ovcami, prične klati in kaj rado se dogodi, da povzroči precejšnjo škodo. Ljudje pa seveda to izkoristijo, kar smo imeli priliko slišati pred dvema letoma iz kamniške okolice, ko je neki ovčji tat priznal, da je na račun medveda zaklal in prodal 26 ovc. Medved je odšel in se skrival v lovišču barona Borna pri Sv. Katarini, kjer je največ divjadi. Ker ni povzročil prav nobene škode, so ga pustili in gospodar je težko čakal, kdaj pride še drugi, morda drugega spola, da bi se medvedje pomnožili v njegovem lovišču.
Lansko pomlad so kar naenkrat zagnali vrišč, da je medved poklal več ovc na Ljubelju. Ali tudi ta krik se je pomiril in nihče ni dokazal, da je bil pravi krivec medved. Kje je medved prezimil, se ne ve. Kar naenkrat se je pojavil te dni v Begunjščici in baje tudi na Dobrči. To je bil signal za bojni pohod. »Ješ, ješ, medved, medved! Ali so morete misliti, da so medvedje na Dobrči? Poklali bodo cvce, izropali hleve in v nevarnosti so celo otroci,« je bil bojni klic lovskih junakov. »Oborožite se dobro!«
Pet in dvajset lovcev, oboroženih od nog do glave, je odšlo na medveda. Bojna trom-ba je odmevala od vrha Begunjščice pa do skalnih robov Dobrče. Toda, hvala Bogu, medved ni več slišal trombe ker je bil takrat že odšel proti Otoku in Mošnjam in se bržčas pomaknil v varnejše zavetje preko Save v temne gozdove Jelovice.
Vse to se godi takrat, ko se sklepa o zaščiti te lepe in redke živali. Kakor znano, so baš v zadnjih dneh sklepali pri seji osrednjega odbora SLD, da bodo medveda uvrstili zaradi njegove redkosti med zaščiteno divjačino. Vse to pa seveda nič ne pomaga, ker niso vsi člani SLD dovolj disciplinirani.	G.
Bled mednarodno letovišče
Hiter razvoj tujskega prometa — Težkoče zimske sezone — Nujna potreba pokljuške vzpenjače
narodno letovišče prvega reda. Smatramo za nepotrebno poudariti blagodejni gospodarski učinek tujskega prometa ne le za
Bled, 28. marca
Tujski promet na Bledu je zavzel v zadnjih letih velik razmah, činitelji, ki so k temu v prvi vrsti pripomogli, so poleg privatne podjetnosti, navzočnost dvora Nj-Vel. kralja, ugodne valutarne razmere in naposled razumevanje in mnogostranska podpora oblastev.
Danes so skoro brez izjeme vse privatne tujsko-prometne naprave s hudimi žrtvami lastnikov modernizirane in prilagodene vedno naraščajočim zahtevam letoviščar-ske publike. Ogromni milijoni se investirajo v nove stavbe in naprave, ki bodo kvaliteto Bleda kot letovišča dvignile na mednarodno višino. Absolutna potreba je, da se vzporedno s tem tudi javne naprave prilagodijo temu napredku in je postavljena občina blejska pred hude finančne probleme. Ceste, šetališča, javni parki, regulacija, kanalizacija, vse to so poleg drugih občinskih potreb nujnosti, ki bodo zopet od davkoplačevalcev zahtevale milijonske vsote.
Brez pretiravanja ae lahko trdi, da bo ■pri tem tempu razvoja naš Bled posta2 med-
Bled in njegovo okolico, temveč za vso gorenjsko stran in v splošnem tudi za državo.
Na Bledu je danes investirano v tujsko-prometnih napravah najmanj 100 milijonov dinarjev. Ves riziko teh investicij nosijo blejski tujsko-prometni interesenti. V spominu so še huda leta kriz, ki jih je Bled preživel že malo pred vojno in po njej, ki so zahtevale marsikatero cvetoče podjetje kot žrtev. Vzroki teh slabih konjunktur so
Ako pri nakupu mila izrecno ne zahtevate PARACELSUS lahkega mila za deco, tedaj škodite zdravju svojega otroka. Tudi zase kupujte PARACELSUS-ovo lilijino mlečno milo, pa bo vaša koža nežna kakor otroška. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah PARACELSUS k. d., Zagreb, 3.
Za negovanje kože proti vsakovrstnim nečistostim rabimo uspešno
SANOFORM
Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
bile splošne gospodarske ali politične krize, valutarne razmere in slabo vreme. Vsi vemo, da izkazuje linija konjunkture svoj dvig in svoj upadek in bi ne bilo, posebno glede na svetovno gospodarsko krizo, nič presenetljivega, če bi Bled ponovno zapadel v krizo. Taka kriza bi bila v sedanjih časih katastrofa za Bled. Izven vsake diskusije so danes na tujskem prometu inte-resirani ne le vsi Blejci, nego tudi še premnogi okoličani. Vsi ti imajo korist od pro-cvita podjetij, ki pa nosijo danes po večini ogromna bremena na neamortiziranih investicijah, ki so spričo visokih obresti še toliko nevarnejše. Dejstvo je, da doslej Bled še nikoli ni imel toliko dolgov kakor jih ima danes, in bi zato imela vsaka gospodarska kriza nedogledne posledice.
Za uspeh tujskega prometa na Bledu sta odločilna dva poletna meseca, julij in avgust. Meseci pred sezono in po njej so v poslednjih letih izkazovali razveseljiv promet, vendar je njegov gospodarski efek zaradi nujnosti skrajnega znižanja cen raz-merno majhen. Vsi mnogobrojni poizkusi, uvesti na Bledu šport, so bili zaradi podnebnih razmer obsojeni na neuspeh.
Čeprav pa Bled zaradi naravnih okolnosti ni sposoben, da postane zimsko-sportno letovišče, je vendar dana možnost, da postane za to izhodišče »par excellence«. V neposredni bližini Bleda imamo visokogorsko planoto Pokljuko z idealnim smučarskim terenom, krasnimi gozdovi in divnimi razgledi. Ustvariti udobno, varno, kratko in ceneno zimsko sezono, povzdigniti ga v zimsko-sportni center in mu s tem dati trdno bazo za razvoj. Naši hoteli, penzijo-ni, gostilne in druge naprave, ki stoje pozimi mrtvi, bi oživeli. Zaslužek bi se ugodno občutil v vsej okolici.
Smatramo, da bi predstavljala tako zvezo, ki bi ustrezala gornjim zahtevam, žična vzpenjača, ki naj bi bila speljana na eno lepih razglednih točk, kar bi tudi v poletnem času predstavljalo atrakcijo za goste. Obenem bi služila vzpenjača kot najvišje in najlažje izhodišče za ture v Triglavsko pogorje.
Tehnična možnost take vzpenjače, ki bi ustrezala vsem gornjim zahtevam, je bila menda po strokovnjakih že dognana. Seveda bi izvršitev tega projekta zahtevala velika denarna sredstva, ki jih interesenti pri našem današnjem položaju nikakor ne zmorejo, čeprav so slej ko prej pripravljeni doprinesti svoje žrtve k tej za ves gorenjski kot prekoristni napravi.
Spričo naraščajoče frekvence Bleda in stalnega širjenja zimskega športa je podana možnost retabilnosti te naprave, čeprav bi ta moment glede na velike indi-rektne splošne koristi ne smel biti edino odločilen. Prav z vidika splošne koristi te vzpenjače bi bilo na mestu, da se zavzamejo za njeno realizacijo pristojna obla-stva.
DANES OB 3., 5., 7. IN 9. URI!
Premiera operete najnovejših popevk, flirta, ljubezni, smeha in zabave!
V glavnih vlogah priljubljeni igralci iz nepozabnega filma »Dvoje src v % taktu«
CHARLOTTE ANDER VVALTEK JANSSEN PAUL MORGAN FRITZ SCHULTZ
Kot dopolnilo divno-čarobna revija v naravnih barvah
IGRA LUTK
Predprodaja vstopnic od 10. do % 13. ure!
Elitni Kino Matica
Telefon 2124.
Beseda o Rutarjanih
Rute pod Martuljkom, 28. marea.
Nedavni občni zbor borovškega tujsko-prometnega društva je pokazal važnost, ki jo zavzema v razvoju tujskega prometa okolica Kranjske gore. Posebno pozornost zaslužijo Rute pod Martuljkom. Dasi je vas šele v primitivnem razvoju, kar zadeva oskrbovanje in prenočevanje tujcev, vendar se je lani že pokazal napredek za dobrih 25 odstotkov.
Vas je dolga, da nobena gorenjska vas ne tako. Je največja v borovški občini. A vendar ji primanjkuje podjetnosti in je v vseh pogledih odvisna od preveč oddaljene Kranjske gore. Nima lastne industrije, niti urejenih trgovskih prilik, še manj pa tujsko - prometnih ustanov ter interesentov, ki bi propagirali in vodili tujski promet. Prekrasna postojanka tik pod Mar-tuljkovim svetom je od tujsko - prometnega sveta premalo uvaževana, a vendar se je med svetom ne more propagirati, ker ji primanjkuje skoro še vsega, kar zahteva od nje moderni tujski promet.
Letošnja poletna sezona bo bogata._Zato pa je treba že v zgodnji pomladi pričeti z resnimi pripravami. Kranjska gora sama ne bo mogla prevzeti vseh tujcev in bo prisiljena, da jih veliko število dirigira v okolico. Zato naj bi Rute pripravile čim več tujskih sob in jih opremile z vsem Potrebnim- Obenem se pa morata obe obstoječi gostilni preurediti tako, da bosta mogli oskrbovati čim večje število tujcev z zadovoljivo hrano. Treba je, da se tudi v Rutah ustanovi poseben tujsko - prometni odsek,
ki bo vodil in nadzoroval vso sezono.
A treba je skrbeti tudi za duševno razvedrilo tujcev. Takega razvedrila pa najdejo gosti v polni meri v naravi sami, ki je prav Rute obdarila razkošno. Treba Je, da se Rutarjani sami zavzamejo za svojo okolico in se nikar ne zanašajo na Kranjsko goro, ki ima sama s sabo dela preko glave. Vso pozornost morajo obrniti na Martuljek, ki je postal v zadnjih letih zanemarjen. Pota in stezs do slapa so v takem stanju, da jih je treba nemudoma popraviti. Izpeljati se morajo nove steze in pota. a predvsem nadelati prav kraj Mar-tuljkovega potoka pot vsaj do prvega slapa. Ta pot bi bila nekaj brezprimerneua v slikah naših planinskih atrakcij. Krasote tega predela ne pozna nihče, saj je ne poznajo niti domačini sami. A prav tako je nujna potreba, da se nadelajo pota proti Srednjemu vrhu tik ob Smečevih slapih in
ob peklu edinstvenega Kloštra tja do divjih samot v kraljestvu Baščice.
Rutarjani so znani po svoji odločnosti in ne oklevajo, kadar se zavzamejo za kako stvar. Dokaz temu je vodovod, ki so ga napravili na lastno pest, vodovod, o katerem Borovci še sanjajo. Pomlad prihaja, zato pa morajo že zdaj zastaviti vse moči, da bodo zmagali tujsko sezono v lastni gospodarski prid.
ZA SPOMLAD
potrebujete nove čevlje!
V vseh najmodernejših oblikah, v solidni domači ročni izdelavi Vam jih izvrši po meri	42S6
Joža Mokorel, Ljubljana
MIRJE 2.	4286
V maju se popeljemo z novim tramvajem
Gradnja tramvajske proge proti Želje ostale okolice
Ljubljana, 28. marca Tramvajska dela na Tržaški cesti so v polnem razvoju. Od jutra do večera je na delu lepo število delavcev, ki kopljejo, zopet nasipajo, vlagajo kamne in zravnavajo cesto. Cesta je izkopana zaenkrat do Glin-ške ulice, v ponedeljek pa se bo pričelo z delom od Bleiweisove ceste proti tobačni tovarni. Od vhoda v tobačno tovarno pa do Glinške ulice bo treba cesto nasuti okrog 40 do 50 cm visoko. Od viške plati v smeri proti mestu bodo po Veliki noči položene tudi že tračnice.
Do 11. aprila bo iz Broda na Savi prispel prvi tramvajski voz, ki bo vozil na novi progi, v začetku maja pa pridejo še ostali štirje vozovi. Vseh pet bo služilo za promet za enkrat od mitnice v šiški do glavne pošte in bo ta proga, kakor je preračunano, odprta za promet že v prvih dneh maja. Usmerjevalci na ži vos rebrne pare in transformatorji za podštacijo na Bleiweisovi cesti bodo dospeli v dveh tednih od tvrdke Siemens-Schuckert iz Berlina in Dunaja. V začetku aprila bodo položili kabel za napajanje voda proti št. Vidu, za prelazom južne železnice na Celovški cesti; drugi napajalni kabelski vod od podštacije na Bleiweisovi cesti bo šel po Gajevi ulici na Dunajsko cesto do po-
Viču in Šiški dobro napreduje — Nova kolonija
šte za napajanje voda proti Viču in tretji kabelski vod po istih ulicah do Dunajske ceste za napajanje stare proge. Dalje bo v najkrajšem času montirana avtomatična varnostna signalna naprava pri križan tn južne železnice s Celovško cesto. Za shranitev potrebne aparature bo ob prelazu na mestu sedanje čuvajnice zgrajena nova lična hišica, v kateri bo tudi še nadalje r>' -lezniški čuvaj.
Kako zelo velika je želja okoliškega prebivalstva po rednih zvezah z mestom, priča dejstvo, da so naslovili tudi prebiva'ei iz D. M. v Polju na upravni svet Malo-Je-lezniške družbe prošnjo, da se zgradi < <*-stna železnica tudi do Vevč. Upravni svet sicer o tem še ni sklepal, vendar se bo zadeva gotovo pretehtala.
Z gradnjo proge iz šiške proti št. V in se bo pričelo v poletju in je upanje, da bo dograjena do septembra. Poslopje re-mize je točka zase in se je pričelo z gradbenimi deli že pretekli teden. Kakor znar.o. bo stalo poslopje v jami tik hiše pri C5-trončku. V ponedeljek se bo pričelo z betonskimi deli. Upravni svet Maloželezniške družbe je kupil 17.000 kvadratnih metrov sveta in bo tam zgrajena že v nekaj le' ih lepa stanovanjska kolonija.
in nepoboljšljiv tat pred sodniki
Prvi obsojen na tri, drugi na dve leti robije
Novo mesto, 28. marca.
V prijaznem naselju Vihrah se je naha« jala na lansko Martinovo nedeljo v Rači« čevem vinotoču večja družba Mrtvičanov, med katerimi sta bila navzoča brata Štefa* nič Jože in Alojzij in Katic Ivan. Za temi so prišli v vinotoč tudi fantje iz Viher, med katerimi se je nahajal včerajšnji ob« toženec Stanko Janez, rojen na Doksnskih Jesenicah, posestnik v Vihrah, oženjen in oče treh mladoletnih otrok. Vihrani so se le mak) časa zadržali pri Račiču, nakar so odšli v Piltaverjev vinotoč in se vrnili po polnoči precej vinjeni. Prepira med na« sprotnima skupinama pivcev ni bilo v hiši nobenega, le Štefanič Jože, brat kasneje ustreljenega, je na besede gospodarja Ra« čiča, da ima dobre goste v hiši, zabavijivo precej glasno odvrnil, da Stanko ni dober gost, ker je njegovega sina zavedel v lov» sko tatvino, potem pa ovadil le zato, da je mogel postati lovski čuvaj. Kake četrt ure po vrnitvi Vihranov so se začeli pivci od« pravljafci iz Račičeve hiše. Prvi so odšli Vi" hrani, kmalu za njim pa Mrtvičand. Ko so bili prvi Mrtvičani nekaj korakov od hiše, je zavpil obdolženec: »Halo, sedaj pa le!« Takoj nato je počil strel iz puške in šibre so zadele Katica Kana v gleženj desne no» ge in ga hudo ranile. Štefanič Alojzij, ki je bil tedaj na hišnem pragu, je stopal na« prej, a je dobil takoj strel v desno nogo pod kolenom. Oba ranjenca sta bila pre« peljana v krško bolnico, kjer je primarij dr. Murgelj ugotovil, da ima Štefanič na desni nogi pod kolenom in nad njim 24 ran od šiber. Ze tedaj je zdravnik označil poškodbo kot smrtno nevarno. Poškodovani Štefanič Alojzij je 8. decembra lani po« škodbi podlegel, zlasti ker se je poškodbi zaradi dolgega težanja naposled pridružila še pljučnica.
Obdolženec je pred sodniki trdil, da im streljal na Štefaniča in da puške niti nima. Puška, ki je bila njegova last, se je razletela že ob božiču 1925, ko je z njo streljal, po» tem pa ni imel druge kakor ono, ki mu jo je posodil lovski zakupnik g. Vidmar za čas. ko je bil obdolženec njegov lovski ču« vaj. Puško pa je obdolženec vrnil, ko je stopil iz službe. Toda temu zagovoru se ni moglo verjeti.
Umrli Štefanič AJlojtzrij je kot priča izpo» vedal, da je dobro videl obdolženca, kako je dvignil puško in ustrelil nanj, ker je strelca obsijala svetloba iz Račičeve hiše.
Prav tako je izpovedal priča Katič Ivan, da je dobro poznal po glasu obdolženca, ki je za vpil: »Halo, sedaj pa le,« nakar sta padla oba strela.	^^
Vrhu tega sledi iz spisov, da sta bila štefanič in obdolženec v hudem sovraštvu m da je obdolženec že pred leti ustrelil svojemu oemu Bizjaku Antonn pod ko sta se sprla. Da bi se obdolžencu pred leti razletela cev njegove puške, ne ve nihče od njegovih domačih.
Glede na navedeno je bil pač zadostno utemeljen sum, da je obdolženec oddal na Štefaniča A1oj<za strel, ki je imel za po« sledi co njegovo smrt Pri včerajšnja ra®> pravi je obtoženec pred malim __ senatom, kateremu je predsedoval s. o. s. Kuder. vse očitke obtožnice zanikal, proti koncu pa se je zapletel v vedno večja protislovja, tako da sodišče njegovemu zagovoru ni moglo verjeti. Sodišče ga je spoznalo za knvega in ga obsodilo na 3 leta robije. na izgubo
MED. UNIV.
OR. JOŽE PEČEK
zasebni zdravnik v Brežicah
ORDINIRA v hiši pok. dr. Mollerja od 9. — 12.
«412
in od 3. — 5. ure.
častnih pravic za dobo 5 let m na povem: ilo strošov, ki jih je utrpela bolnica z mso umrlega Alojza Štefaniča, v znesku 550 D n. Poškodovanec Katič Ivan pa se je za & o*
je zahtevke napotil na civilnopravno p >t. •
Drugi obtoženec, ki je prišel pred ista >e* nat, je bil 251 etm zidarski pomočnik De« bevc Franc, stanujoč v Gornji Ločmi ppj Novem mestu, ki ima za seboj kaj pestro tatinsko preteklost. Za svoja tatinska m slična dejanja je bil že desetkrat kazno* van. Vzlic temu je ostal nepoboljšljiv in se je moral včeraj zaradi tatvine enajsti zagovarjati pred sodniki. Čim je sto ni pred mali senat, mu je s. o. s. Kuder de« jal: »No, Debevc! Zopet se je nabralo m*« kaj smrdljivega gnoja, ki ga je potreba :z« čistiti.« Obtoženec je imel to pot na brb« tu tatvino desk, ki jo je izvršil na škodo posestnika g. Grobovška v Novem mestu. Deske so bile ukradene pod posestnik >= vim kozolcem na Ločenski cesti lani 23. decembra. Poleg tega pa je obdolženec na« stavljal v lovskem revirju g. Groma iz N ;>-vega mesta zajcem in ostali divjačini zadrge.
Nepoboljšljivemu grešniku je sodKae prisodilo 2 leti robije. Obsojenec je gl-f* no protestiral, češ, da se bo proti pre t* soko odmerjeni kazni pritožiL
Pri zastajajoči telesni potrebi, načetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem po-čutku, splošni slabosti, utrujenosti čuvaja zelo mila naravna »Franz Josefove« grenčica, v želodcu in črevesju nabran e zaostanke prebave in prepreči v mnogi!! slučajih, da se ne pojavi vnetje slepita. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Josefove« vo:* pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica sa dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sj e* cerijskih trgovinah.
Dve žrtvi šmarnice
Slovenska Bistrica, 28. marca
Posestnik Jakob Mlakar iz Sp. Ložrr « je bil znan po svoji surovosti, pretepaštv« in nasilnosti ne le v domači vasi, temv-.fi v vsej soseščini. Zaradi svoje zapravljiv o-sti je bil celo pod skrbstvom 24. t_ m. ne* kako ob pol 21. se je vrnil zopet napit ct poln strupene šmarnice. Prvo, kar je opri?-vil, je bilo, da je pričel po hiši silovita razbijati in preganjati celo družino, ki ?e mu je jedva poskrila, ženo pa je dohiti in jo pretepal, tako da so obupne krik« slišali vsi sosedje.
Med tem je prihajal mimo Mlakarje e domačije sosed Frane Drozg, ki pa tu S ni bil docela trezen. Pred hišo se je ustavil in se glasno zavzel za trpinčeno ženo. Obenem je v svoji vinjenosti poklical podivjanega moža »na korajžo«. Seveda in bilo treba vabila ponoviti, že se je Mlakar pokazal na pragu. Oba soseda sta bliskoma potegnila nože in se zagnala drug v drugega. S prvim mahom je Mlakar zabodel nasprotnika v srce, ta pa Mlakar ja v istem trenutku v vrat. Oba udarca sta bila smrtna. Mlakar je izdihnil takoj pred pragom svoje hiie, dočim se je Drozg zgrudil mrtev nekako dve sto korakov od po-zorišča neobičajne vaške tragedije.
Zopet drastičen primer ljudske podivjanosti zaradi šmarničnega strupa, ki zlasti v Dravinjski dolini že dolgo razjeda kmečko zdravje in imovino.
Spominjajte se slepih!
Najlepše za Veliko noč
Za gospode: trenchcoat z dvema podlogoma, od Din 650.— naprej. — Za dame:
damski žoržet plašč — višek mode.
Velika izbera oblek in plaščev po res solidnih cenah.
FR. LUKIČ, Stritarjeva ulica.
Domače vesti
* Smučanje prestolonaslednika Petra je
bilo, kakor smo že poročali, pretekli teden končano. Mladi kraljeviči so vživali sest tednov zimsko veselje na Bledu in prestolonaslednik ie v tem času tako lepo napredoval v smučanju, da se je njegova visoka mati, kraliica Marija izrazila o uspehu nad vse pohvalno. Tudi Zimsko-sportni savez ie preiel z najvišjega mesta laskavo priznan i e. prestolonasledniko v smuski vaditelj g." Pelan oa je bil sprejet od Nu. Vel kranice v avdiienci. V priznanje in spomin je prejel red Jugoslovenske krone in pre-stolonssiednikovo sliko.	„ , , .
* Odlikovanje. MeščansKosolski ravna-teli g losin Prijatelj in šolski upravitelj g. Adolf Rosina v Ormožu sta prejela red sv Save IV. stopnje. Odlikovancema nase ce-
St->kVelik uspeh ge Zlate Gjungjenac Ga-vellove v Splitu. Ugledna članica ljubljanske opere. ga. Zlata Gjungjenac-Gavellova. je priredila v splitskem gledališču koncert, ki je bil za ondotno občinstvo nenavadno prijetno presenečen je. Ga. Gjungjenčeva Je pokazala, da ie tudi odlična koncertna pevka. Nastopila ie s srečno izbranim programom. v katerega je vplela tudi Pavcicevo »Cieiban-cicifuj'. Kritik splitskega dnevnika »Novo doba: je spisal o koncerta ce Giun«ienčeve izredno toplo in obsežno oceno, v kateri podrobno razglablja njene prvovrstne umetniške kvalitete, la koncert se mu vidi krona letošnjih glasbenih prireditev >V rožnem vencu naših sopran-skih umetnic zavzema Zlata Gjumzjenčeva pno prvih in najodličnejših mest. Njen glas je estetsko bogat. čuvstveno mehak in tehnično gibčen; prilagoja se v enaki men dramatski eksaltaciji in kapricioznemu, lirično slikovitemu petju..- V zanosu smo prehajali od točke k naslednji točki; vodila nas je topla, samozavestna interpretacija, ki je njeni umetniški subjektivnosti in osebnosti nudila posebno moč krasne eks-presivnosti.. .r Tudi pri občinstvu je docenta "a. Gjungjenac-Gavellova izreden u«peh in ie bila morala ob koncu dve točki dodati Ali ne bi bil tak koncert mogoč tudi v Ljubljani, kjer si je umetnica pridobila nedeliene simpatije našega za glasbo vnetega občinstva?	_
noč na Kahlenbergu« dirigiral Maurinov najboljši tovariš Japonec Eizo Nakagavva, profesor glasbene šole in delničar dekliške opere v Takarazuku. 0'ba mlada dirigenta sta učenca svetovno znanega Rudolfa NS-liusa. Za koncert vlada med dunajskimi Slovenci veliko zanimanje. Naša želja ie, da bi se g. Maurin čim uspešneje uveljavil.
*	Smrt odličnega zdravnika. Na Dunaju je 2. t. m. umrl dr. Fric Kermauner. predstojnik ondotne II. ženske klinike. Dr. Kermauner, rojen v Celju leta 1874, je bil sin znanega slovenskega profesorja Valentina Kermavneria, ki je spisal prvo slovensko-la.tonsko slovnico za srednje šole, in brat pred leti v Liubljani umrlega upokojenega finančnega komisarja dr. R. Kermavneria. V Gradcu, kjer je njegov oče živel v pokoju, je dovršil gimnazijske in medicinske študije. Tu se je navzel nemškega duha in se prelevil v Nemca, s čimer si je popolnoma odtujil svojega mlajšega brata, ki je ostal dober Slovenec. Dr. Kermauner, dolgoletni asistent profesorjev NSkoIadonija in Rost-horna, ie bil na glasu kot izvrsten zdravnik. Ze leta 1909 je postal primarij Rudol-tove bolnice na Dunaiu, leta 1921 pa predstojnik H. ženske klinike.
*	Službeni list za Dravsko banovino objavlja v 22. številki: zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo. Italijo. Poljsko., Rumunijo in Češkoslovaško o pokojninah, odrejenih od prejšnje avstrijske vlade, in o konvenciji med kralj. Jugoslavijo in Italijo o pokrajinskih io občinskih pokojninah, nadalje pravilnik o uporabi orožja pravosodne straže kazenskih in drugih podobnih zavodov in objava banske uprave o trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Znatne
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nad-Stavbne zorstvo Tehnični hiro sTehna« Ljubljana, Mest-
prihranke m trg št. 25/L
*	Obisk češkoslovaškega konzula v Ptuju in Celju. Danes se_ bo pripeljal češkoslovaški konzul inž. g. Ševčik s popoldanskim brzovlakom ob 15.18 v Ptuj, kjer ga bodo sorejeK odbor JGL in predstavniki oblasti. Zvečer se bo sestal na prijateljskem večeru ob 20. v Narodnem domu s člani JČL in drugimi prijatelji Cehoslovakov, ki so vsi vabljeni, da se udeleže sestanka. V ponedeljek dopoldne bo g. konzul odpravil v Ptuju obiske predstavnikov oblasti in sc nato s popoldanskim brzoviakom odpeljal v Celje, kier bo imel zvečer prav tako sestanek s tamkajšnjimi člani JCL. v torek dopoldne pa bo obiskal predstavnike oblasti v Celju in s-e nato popoldne vrnil v Ljubljano.
*	Poročila sta se včeraj v Ljubljani odvetnik g. dr Ferdo Majaron, sin predsednika advokatske zbornice g. dr. Danila Majarona, in gdč. Renata T o s t i. hčerka ravnatelja Kreditnega zavoda g. Avgusta Tosti. Mlademu paru iskrene čestitke!
*	Zemljeknjižni izpit. Pred komisijo višjega deželnega sodišča v Liubljani sta napravila zemljeknjižni izpit s prav dobrim uspehom izvrševalni uradnik pri okrajnem sodišču v Ljubljani Josip Mesec in pomožni pisar okrajnega sodišča v Kamniku Niko Trsteniak. Zadnji je še mlad in bo moral aprila oditi k vojakom, da odsluži kadrski rok
*	Nastop mladega slovenskega dirigenta
na Dunaju. Danes, na cvetno nedeljo, bo prvič nastopil kot dirigent na koncertu dunajske »Darigenterimeisterschule« g. Engel-bert Maurin, doma iz Nemške Loke pri Kočevju. Dirigiral bo simfonični koncert novega dunajskega konservatorija in sicer Vivaldi-Silottijevo skladbo za orkester in orgle. Nato bo Musorgskega skladbo »Eno
KINO IDEAL
Premiera!	Novo!
Senzacijonaina drama
Na Golgoti sram«
Film, ki ga mora videti sleherna mati!
Predstave ob 3., pol 5., 6„ pol 8. in 9.
Vremensko nororilo
Meteorologoma 7avnria v Ljubljani
28. marca 1931.
Stevdke za iznačbo itrajj pomenijo: 1 čas opazovani a 2 stanje barometra 3 temperatui-i 4 relat vno vlago v %, 5 smer m brzino vetra. 6 oblačnost 1—10 7 vr-j^a nadavn ** narlavme v mm
Ljubljana: 7. 768.4. 1.4. 84. SE2, 7. Maru bor: 7. 766.3. —2.0, 92, — 9 Mostar; 7, 763 4 4.2 93, NNE6. 6. Zagreb: 7. 767.0, —0.2. 85 SSE2, 8 Beograd: 7, 767.5. —3.0, 91 W2 10, sneg. 1.0 Sarajevo: 7, 770.1, —7 0 72 E2. L Skoplje: 7. 764.9 0.0 61, \VNW6 1.0. Kumbor: 7, 762.1. 5.2. 53. NNW4. 0 Split: 7, 764.9. 3.0, 45, —, 7. Rab 7. 765 4 4 0 52. N4. 10. Vis: 7. 762.4. 1.2. 63 N7. 8
Solnce vzhaja ob 5.45, zahaja ob 18.26. luna vzhaja ob 13.53. zahaja ob 4.32 — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 9.5. najnižja —2.2 Najnižja temperatura: v Mariboru —2. v Mostaru 1, v Zagrebu —2, v Beogradu —4, v Sarajevu —9. v Skoplj'1 0 v Kumboru 9 3. v Splitu 2.0, na Rabu 2.5, na Visu —8.1.
OVOMALUVE
naravna krepitna hrana osvežuje telo, ]ači mišice in jekleni živce.
Dobiva se povsod, mala škatlica Din 16.—srednja škatlica Din 32.—, velika škatlica Din 56.—; ekonomični zavojček Din 100.—,
*	Oskrbovane planinske koče. SPD nam
javlja, da bo Triglavski dom na Kredarici odprt in oskrbovan od 2. do 9. aprila. Pot do dcnma ie zgažena. Vodnikova koča na Velem polju bo od odprta ki za silo oskrbovana od velikega četrtka preko velikonočnih praznikov. Koča pri Triglavskih jezerih je odprta in popolnoma oskrbovana od 28. t. m. do 13. aprila. Snežne razmere ugodne.
*	Prihodnji smučarski tečaj pri Staniče vi koči bo od 7. do 12. odnosno 19. aprila. Podrobnosti še objavimo.
*	Razpis za dobavo osnutkov za kolke Osrednje protituberkulozne lige. Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani razpisu-za dobavo osnutkov za lastne kolke javen natečaj. Trije najboljši osnutki bodo nagrajeni. Izdelane osnutke je vložiti najkasneje do 10. aprila 1931. do 12. ure v pisarni lige, Miklošičeva cesta 20, I. nadstr soba 202. v zapečatenem ovitku z geslom. Vsa podrobnejša pojasnila se dobe v pisarni lige vsak dan od 8. do 12 ure.
» Srpska crkvena pevaeka družina v Sem-borii namerava 30 in 31. maja in 1. junija letos proslaviti 60-letnieo svojega obstoja. Zato poziva vsa jugoslovenska pevska društva, da se udeleže te lepe slovesnosti ali z zbori ali z zastopniki. V okviru proslave se bosta vršila tekma pevskih društev in kongres Jugoslovenske zveze pevskih društev. Zaprošeno je za 75-odstotni popust na železnicah. Za udobna prenočišča bo poskrbljeno.
*	Nova Gradiška mesto. Mestno načelstvo v Novi Gradiški je izdalo razglas, da se bo danes na svečan način izvršilo proglasenje Nove Gradiške za mesto.
*	Novi grobovi. Včerai dopoldne je umrl pri Sv. Ani na Krambergu g. Alozij Senekovič. Pokojnik je bil odličen narodni delavec in si je zlasti ob prevratu pridobil velike zasluge. Bal je tudi starej-šina Sokola, načelnik tamošnie Kmetske oosojilnice in predsednik podružnice CMD Za naoijonalne zasluge ga je kralj odlikoval z redom sv Save IV. — V Ljubljani je včeraj umrl splošno znani g. Ivan Zaje. mesar, posestnik in podpredsednik mesarske zadruge. Odlikovala ga je velika delavnost in prikupen značaj. Dosegel ie lepo starost 73 let. Pogreb bo jutri ob 16. s Poljanske ceste 75. k Sv Križu. — V Sv. Križu pri Ajdovščini je umrla v čestiti starosti eospa Antonija M revi je to va. soproga veleposestnika. Po rodu je bila Jer-šanova. Vse svoje otroke je kot vzorna slovenska mati vzgojila najlepše. Pokopali jo bodo jutri ob 9. — V Detek opoldne je umrl v Sv. Pavlu pri Preboldu obče znani in priljubljeni g. Franc C i 1 e n š e k. bivši župan in posestnik v starosti 74 let Načelova! je občini od '908 do 1920 in je užival splošen ugled. V Šoštanju ie v nežni starosti štirih mesecev umrla železn uradniku Ivanu Korenu hčerkica L'dica. — V Hrastnik je prispela iz Amerike vest da se ie smrtno ponesrečil 45 letni rudar Jakob M a tek. — V Čečah pri Hrastniku je pri jutranjem opravila v kuhinji zadela kan vdovo N Krežetovo Rila je dobra gospodinja in mati — Pokoj nfm blag spo marn, žalujočim naše iskreno sožaJjel
*	Advokatski izpit. Dr. Roman Ravnihar je napravil z odličnim uspehom advokatski izpit pri icr. Danskem stolu v Zagrebu
*	Smrtni ostanki grola Zrinskega se prepeljejo v Ozalj. Iz Zagreba prihaja vest, da bo društvo Brača hrvatskog zmaja ekshu-miralo iz cerkve sv. Andreja v Gradcu smrtne ostanke grofa Ivana Antona Zrinskega, poslednjega člana te slavne hrvatske plemiške rodbine. Njegovi smrtni ostanki se bodo položili k večnemu počitku v zgodovinskem gradu Ozlju pri Karlovcu, ki je bil nekdaj last grofov Zrinskih. Ivan Anton Zrinski je umrl v kasematab graško-ga Schlossberga 10. novembra 1703. Graški nadškof dr. Pavlikovski je ekshumacijo dovolil. Vse ostale formalnosti pa so po zaslugi načelnika omenjenega društva g. prof. Lasowskega že povoljno rešene.
*	Samomorilni poskus Slovenke v Miirz-zuschlagu. V gozdu Steingraben pri Miirz-zuschlagu je z revolverjem streljala na-se 44 letna Marija Bele, doma nekje v Sloveniji. Zadela se je epetovano v prsa in se težko ranila. Prepeljali so jo v bolnico, kier se bori s smrtjo.
*	Vsak se iz svoje mladosti gotovo še spominja, da ga je najbolj veselila nova obleka za velikonočne praznike in da ni vedel, kako in kje bi se z njo najbolj pokazal. Po vojni mani premožnim rodbinam ni bilo več lahko mladini napraviti to velikonočno veseli«, danes pa je pri nas v tem pogledu že bolje, ker se povsod za naravnost neznaten denar dobi iz res prav dobrega materijah izdelana in lepo opremljena moška hi deška »Tivar« obleka ter krasni »Tivar« površniki, raglani itd. Tako si lahko vsakdo privošči velikonočno veselje.
+ V vsakdanjK hrani Je pol kg nepotrebnih snovi. V nekem medicinskem strokovnem listu je bila pred kratkim zanimiva razprava o prebavi. Naš organizem ne izkorišča vseh sestavin hrane. V branj ie mnogo neprebavljivih snovi, poleg tega pa marsikaj v črevesju tudi razpade, ali pa se drugače pokvari Zaradi tega nastane vrenje, lahko pa nastanejo v črevesju tudi strupeni plani. Z zdravstvenega stališča ie zelo važno, da se ta balast, ki znaša pri odraslih okrog pol kg, redno odstranjuje. Pri težavah v črevesju in pri kršenju redne prebave sploh priporočajo klinike in zdravniki najčešče uporabo Artin kroglic. Dovolj je, če vzame človek dve Airtin kroglici, da se drugo jutro normalno in brez bolečin izprazni. Kdor je to sredstvo poskusil samo enkrat se ne bo zatekel k nobenemu drugemu.
*	Naročite še pravočasno Pesmi Srečka Kosovela. Izvod s poštnino 21 Din, denar naprej al po položnici. Pišite založbi »Luč«,
UisbUana 1.. poštni nredal 171.
*	Lepotično grmičje, ciprese, borovce,
smreke, visoke in nizke vrtnice, pelargo-nije itd. priporoča Anton BAJEC, Ljubljana, Tržaška cesta 34, vrtnarstvo, tel. 3242, cvetličarna telefon 3222.
*	Kupujte za velikonočne praznike Ciril-Metodove razglednice!
*	Za Veliko noč kupite »Pan« ovratnik.
*	Podpirajte domačo industrijo in pazite na današnii oglas. Juuočeska.
*	Darujte podpornemu društvu slepm, j Ljubljana, Pod irančo 2*7II.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, ban va, plislra in lika tovarna Jos. Reich.
ITO zobna pasta najboljša!
Iz Lfubliane
u— Sattnerjev koncert odpovedan. Ker je
Josip Križaj obolel in ne more peti basovske partije v kantati »Oljki«, mora Glasbena Matica koncert odpovedati. Druga izvedba Sattnerjeve »Oliki« bo jeseni. Občinstvo. ki je vstopnice že kupilo, naj jih vrne Matični knjigarni, kjer dohi povrnjen denar
u_ iz gledališča. V drami se vprizori veseloigra v treh dejanjih »Pri belem konjičku« v novi zasedbi in inscenaciji. Veletrž-ca Bučka bo kreiral Cesar. Nastopajo še Nablodka, Mira Danilova, Rakarjeva. Vida Juvanova, Kralj, Zeleznik, Danes, Levar, Lipah. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. V ponedeljek bo drama zaprta, v torek pa se vprizori izvirna hrvatska drama »Glemabjevi« za red B. — Opera počasti drevi spomin komponista -klasika Mozarta. Izvajali se bosta uvertura k operi »Čarobna piščalka« in opera »Cosi fan tutte« z Betettom v partiji dona Alfonza. lo oo zadnje gostovanje odličnega pevca in igralca. V operi bodo sodelovali: Maj-dičeva. Kogojeva Ribičeva, Gostič Janko in del opernega zbora in baleta Dirigira ravnatelj Polič. Pred izvajanjem bo čital kratek življenjepis o Mozartu, ki ga ie napisal dr. Mantuani, član drame Jan. Po znižanih cenah. — Prihodnji teden bo pre-mijera R.irnsk i-Korsa k o ve opere »Snegur-ka«. Opero študira dirigent Neffat m režiser Primožič Naslovno partijo bo pela Gi un gi en a c-Ga v eli o va, kasneie tud: Ribiče, va Nove dekoracije bodo napravljene po načrtu inscenatoria Uljaniščeva.
u— Stoti nastop gdč. Gorupove v dvorani Šentjakobskega odra. Pri današnjem gostovanju odra ZKD z Lipahovim »Glavnim dobitkom« proslavi svoj stoti nastop pri Šentjakobskem odru gdč. Gorupova, priznana kulturna delavka. Njene kreacije so predvsem karakternega značaja, porabljiva pa je ta marljiva igralka za vse vloge. V kmečkih tipih pa naravnost briljira. Tudi današnja njena kreacija je vzeta iz predmestnega življenja in je dosegla povsod, kjer je dosedaj eostovala s to komedijo, krasen uspeh Gotovo je. da bomo tudi danes lahko občudovali nieno dovršeno igro. Drugi igralci odra ZKD so po večini absolventi Šestove dramatske šole. Vabimo občinstvo, da si ogleda to lepo slovensko komedijo. Vstopnice so od pol 20. pri gledališki blagajni na razpolago
u— Pomorski kapetan in publicist g. Rudolf Crn?č je predaval včeraj na trgovski akademiji, popoldne pa na trgovski šoli. Njegovim izvajanjem so sledil' diiiakl z največjo pozornostjo. D .bro je predstavi kot vzor malih pomorskih držav Šved-
iskn NJorvešiVo	'r> n-srskn V: so z
Še na veliki četrtek
prinesene oblefce v kemično čiščenje, pflsiranje. barvanje, pranje ln svetlolikanje perila zeotovi sigurno do praznikov tovarna Jos. Heiefi
Govori se o Jugoslaviji
SARGOV
...o lepih narodnih običajih ...o živopisanih nošah in krasnih zobeh njenih prebivalcev!
Kdor pripoveduje o Jugoslaviji ne pozabi pripomniti, kako imajo Jugoslovani lepe zobe. Stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zobe s Sargovim Kalodontom. Osvežujoča pena Sar-govega Kalodonta. •. zobne kreme prekrasno cisti zobe, da jim lesketajoco belino, a usta varuje bolezenskih kali.
KAL0D0NT
ohranjuje zdravje in lepoto zob*
inalim območjem in malim številom prebivalstva dosegle tako važna mesta v pomorskem svetu. Razložil ie gospodarski pomen naše trgovinske mornarice, ki ie v kratki dobi in iz težkih prevratnih razmer dosegla, da ima danes 350.000 ton. Predavatelj ie svoio nalogo v Ljubljani rešil v splošno zadovoljstvo.
u— Rezervni oficirji, člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže izrednega zbora v torek IL aprila ob 20. v društvenem lokalu v Kazini. Dnevni red: poročilo o pogajanjih in sklepanje o načinu združitve organizacije. Zbor bo sklepčen, če bo prisotna najmanj eua tretjina članov. Ako ob napovedanem času ne bo dovolj članov, bo zbor pol ure kasneje pri vsakem številu navzočih.
u— Danes Chariie Chapiin v Ljubljani! Danes ob 11. priredi ZKD v prostorih ki« na »Ljubljanski dvor« matinejo z veleza« bavno šaloigro »Chapiin kot natakar Chapiin, eden najslavnejših komikov, čigar najnovejši velefilm »Velemestne luči« baš te dni občuduje svet, bo zabaval ljubljan» sko publiko: zato priporočamo ogled tega filma, ki se bo ponovil še nepreklicno zad* njikrat jutri ob pol 15.
u— Na koncertu pianista Ivana Noč a v sredo, 1. aprila ob 20. v Filharmonični dvo» rani se bo izvajal prvovrsten program, Ba* chova Chaconna za violin*solo, katero je priredil za klavir slavni pianist in pedagog Busoni, Godovskega koncertna priredba Rameaujevega Tamburina ter dva Chopin nova valčka in 2 etudi, Marxov preludij, štirje tipični Balkanski plesi, ki jih je v izvrstnem klavirskem partu napisal zagreb» ški komponist Tajčevič ter Albenizov As» turiss. Sklepna točka koncerta je Bachov orgelski koncert v c«duru, ki ga je prire» dil za klavir pianist Noč sam ter ga v sre» do prvič javno izvaja. Vse točke programa bo igral na Bosendorferjevem klavirju, ki ga je dala na razpolago tvrdka Alfonz Breznik na Mestnem trgu v Ljubljani. — Vstopnice v Matični knjigarni.
u— Ga. Pavla Lovšetova in njena hčerka Majda bosta ponovili na željo mnogobroj-nega občinstva, ki ni moglo posetiti prvega koncerta, svoj koncert v sredo 8. aprila v Filharmonični dvorani.
u— Pedagoški tečaj v Ljubljani. Snoči sta z brzoviakom prispela iz Zagreba šol« ski svetnik g. Schmit iz Pirotaua in rektor g. Biinger iz Essena. Na postaji so ju po» zdravili zastopniki prosvetne oblasti in uči» teljske organizacije UJU. Vsi predavate« Iji so se nastanili v hotelu Union LTdeIe» ženci tečaja, ki so se pr javili za stanova« nie. dobe nakaznice v nrostorih poverje« ništva odnosno v ponedeljek v dvorani hc»» tela Union pn tajniku UJU.
n— Na obenem z bom Ornštva slušateljev filozofske fakultete v Liob"ani ie b1' :zvo-lien nas'edni' odbor: predsednik Mihelič Stane. nodnred«ednik Stanek Leo. tajnik Kopriv* Silvo btagainfik Jug Stanko, arhivar Pofočn-V A'ojz: odbonrk brez mandatov: Kančv Kraigher Pensr^v in Zor-g?: revizori'- Bimc L/vear in Petre.
o— !^>vci! V večna 1ov;šča se ie preselil naš ;ckreno l?uh':»ni tovar-š Stervč Peter ve!etre<ovec v S;5Vi Pod'ege' ie kratki. mučrn" bo'ezm Pogreb? se ude>'ežwro v častnem številu v k'""-ju Dan in uro izveste iz Vstov — SIT)
n— Član? pevske** društva I Hiblianski Zvon se noznv^io. d.^ se ude'eže norreba Man? rr TV^ St^ičs*
u— Jntimlnvenskn društvo r.a proučevtb nfe angleške«* ierikn v Litih1?fn; vporoča
svojim članom, da občni zbor v ponede« ljek 30. t. m. ne vrši. — Odbor.
u— Mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani priredi dan bonbone« kov dne 11. in 12. aprila.
u— Kolo jugoslovenskih sester v Stepaš nji vasi ima danes popoldne ob 15. svoj redni občni zbor v gostilni g. A. Novaka. Sestre vljudno vabljene.
u— Kuharski tečaj za služkiuje! V začetku aprila se otvori v prostorih šolske kuhinje kuharski tečaj, ki se vrši dvakrat tedensko v popoldanskih urah od 15.—18. ure. Pouk je brezplačen. Povrnejo se le efektivni stroški, ki bodo znašali približno 150 do 180 Din. Tečaj je namenjen onim služkinjam, ki so že v službi in sc žele iz * popolniti v kuhanju. Vpisuje in pojasnila daje vodstvo šolske kuhinje vsak delavnik od 9. do 12. ure v Prečni ulici št. 2.
u— Prav srčna hvala vsem, ki so ml stali na strani ob bridki izgubi mojega ljubljenega soproga Ernesta Laha. Poseb« no se zahvaljujem gg. zdravnikom, č. gg. duhovščini in pevskemu zboru »Sloge«. Prav srčno se zahvaljujem vsem, ki so da« rovali vence ali denar namesto njih. Gosp. Jugu in sostanovalcem izrekam še posebno j zahvalo. — Helena Lah z otroci. 537 ! u— Vprašanje prestavitve Prešernovega spomenika. Kipar g. Ivan Zajec nam je poslal: V vašem cenj. listu z dne 27. t. m. sem čital, da se namerava moj Prešernov spomenik, ki sem ga projektiral pred 25 leti, prestaviti neznano kam. Prosim, da prav tako priobčite moje mnenje. Spomenik je bil namreč svoječasno zamišljen za zeleno drevesno ozadje, kar je iz spomenika samega razvidno. Da ne spada spomenik z gozdnimi skalami med ozidje hiš, je jasno. Prosil bi, da se ta moja želja vsekakor upošteva.
u— Ljubljanski trg je bil včerai že v znamenju p red velikonočnega razpoloženja. Nad 12.000 jajc ie bilo na prodaj po 0.50 do 1 Din komad. Tržno nadzorstvo je zadnii čas pregledalo nad 2000 jajc, ki so bila vsa dobra Piščancev ni bilo. pač pa mnogo kokoši in petelinov po 25 do 45 Din. Prodana je bila dobro pitana purica za 140 Din. Tehtala je nad 5 kg. Masla je bilo zadosti po 30 Din kg. Sladko smetano so prodajale mlekanice po 4 do 5 Din skodelico. Otrebliena tržaška glavnata salata ie po 8 Din kg.
u— Prodaja sadik. Na prostoru pred Mestnim domom je bil danes živahen trg s sadikami. Jabolka in hruške so pripeljali sadierejci iz škofjeloške okolice in iz Bobrove. Sadike so splošno prodajali od 10 do 20 D:«, marelice pa tudi dražje. Tržno nadzorstvo je odredilo, da morajo biti vse mladike označene z imenom lastnika, ki mora jamčiti za vrsto sadike.
u— Lipicanci. Kobilarna na Verdu, ki ie last g. Lenarčiča z Vrhnike, bo postavila prihodnjo sredo na ljubljanski sejem 6 prvovrstnih lipicancev (3 kobile 3 konje), od 3 let dalje, vaienih voza in sedla. Priiatelji Iep;h kor>; ne zamudite redke nr'':f'i>!
u— Našla se je ura z verižico. Lastnik naj se rerlasi v Linearievi ulici T'IV
u— GumUklinika GorSič Dunajska cesta 9. ponravlja z najmodernejšimi stroii pnev« matike. galoše snežne čevlje in podobno.
Z Jesenic
s— Pat in Patachon v svoiem prvem govorečem filmu prideta na Jesenice v kino »R-idio« — Predstave danes ob: 15. 17 in 20 uri
I
VABIMO Ml OGLED
naše vel'ke izbire
krasnih d»mskfh plač^ev. ob ek in površnikov
■ a goftpode.
Vajene na'»m zagotovljen
DRAGO GORUP & COM Miklošičeva 16, L nadstr.
i
Kino Dvor
Buster Keaton
slavni komik z »zmrznjenim licem« v prvem svojem govorečem filmu
BUSTER JEVA
KARIJERA
Smeh, zabava, krohot. Premiera ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
Iz Maribora
a— Sprejem češkoslovaškega konzula v Mariboru. Z včerajšnjim brzovlakoni se je pripeljal čsl. konzul g. inž. ševčik z go. soprogo. Na kolodvoru so ga pozdravili odbor JCL z dr. Pivkom na čelu, odbor češkega kluba s svetnikom g. Knopom in policijski nadsvetnik g. Kerševan. G. konzul se je odpeljal v hotel »Orel«, nato pa v meščansko šolo, kjer je prisostvoval pouku češke dopolnilne šole. Tam je pozdravil g. konzula češki učitelj Drly in deca je zapela češkoslovaško himno. G. konzul je v priljudnem govoru opozoril deco na dolžnost, ki jo ima v gostoljubni Jugoslaviji in obenem napram čsl. narod i. Po nekaterih obiskih si je g. konzul ogledal dve češkoslovaški tekstilni tovarni in zvečer prisostvoval občnemu zboru JČL.
a— Slovesna izročitev odlikovanj. Včeraj ob 11.30 je mestni načelnik dr. Juvan v posvetovalnici magistrata izročil odlikovanja raznim mariborskim javnim delavcem, podeljena od kralja 15. avgusta 1929 in 6. septembra 1930. Izročenih je bilo 50 odlikovanj.
a— Karel Robaus f. V petek je preminul po dolgem trpljenju znani mariborski •trgovec, pekovski mojster in posestnik, g. Karel Robaus. Pokojnik si je s svojo sposobnostjo in marljivostjo ustvaril cvetoče podjetje in je užival zlasti v trgovskih krogih velik ugled. Bil je nemškega mišljenja, vendar pa vseskozi lojalen človek dn ljubezniv družabnik. Več let je bil načelnik gasilnega društva, ki ga je tudi izvolilo za svojega častnega člana, daiie načelnik pekovske zadruge in odbcrui.k Avto-kluba. L. 1927 je bil na nemški listi izvoljen v mariborski občinski svet, kateremu je pripadal do svoje smrti. Svoje strokovno znanje je posvečal zlasti v avto-odseku mestne občine. Pokojnik je bil star komaj 47 let. Pogreb se bo vršil danes, ob 15. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
a— Višji državni tožilec g. dr. Ivan Jan-čič je včeraj popoldne odpotoval začasno v Beograd, kjer je dodeljen kasacijskemu sodišču v svrho organizacije državnih tožilstev v Beogradu in njegovem okrožju.
a— Posojilnica v Narodnem domu je na odborovi seji v petek razdelila 91 prošnji-ikom podpore v skupnem znesku 104.100 dinarjev. Prosilci naj dvignejo podpore v Posojilnici.
a— Razstava modeme francoske grafike in knjige v mali unionski dvorani je odpr» ta dnevno od 10 do 17.
a— Iz gledališča. Danes ob 20. gostujeta prirnadona beograjske opere Marija žaludova in tenorist Zdenko Knittl kot Marinka in Janko v »Prodani nevesti«. Obeta se izreden umetniški užitek. Veljajo navadne operne cene, za abonente pa, ki nabavijo vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni, so znižane cene.
a— Zveza gostllničarskih -zadrug v Mariboru priredi od 30. t. m. do 2 aprila v hotelu pri »Orlu« servirni tečaj. Poučeval strokovni učitelj gostil ni carske zveze g. Ferdo Jelene i,z Ljubljane. Prijave se sprejemajo v tajništvu zadruge ali pa pri tečaju samem.
a— Članarina za olepševalno in tujsko prometno društvo za Maribor in okolico.
Odbor društva ie sklenil na seji 2S. februarja t L, da povabi celotno prebivalstvo našega mesta k pristopu. Vsi, kj stanujemo v Mariboru, uživamo nasade po ulicah trgih in parkih ter smo ponosni na čistočo ki lepoto mesta. Treba je. da storimo tudi svojo dolžnost ter podpremo brez razlike vsi do svojih močeh društvo, ki skrbi za olepšavo mesta. Nskogar pač ni, ki ne bi zmogel članarine 10 Din na leto v ta namen. premožnejši sloj i pa bodo radi dali še več. vsak najmanjši prispevek bo dobro naložen v procvit našega Maribora. Z nabiranjem prispevkov je poverjena ga. Tere^ja Schwarz, odbornica. ki Vam bo izdala blok za prejeti znesek. Vi na se blagovolite vnisat'" med društvene člane
a— Najden utopljenec. V bližini falske elektrarne so našli truplo delavca Franca Šuligoja, ki je utonil 28. decembra 1930 ob priliki znane nesreče pri delih na jezu.
a— Uboi iz ljubosumnosti. Pred sodiščem se je včeraj zagovarjal 21 letni delavec Ivan Šegula iz Dragoviča ki je 28. januarja v Oblačku v Slov. goricah zaklal viničarja Leopolda Čeha. Obtoženec sp ie zagovarjal s oonolno t»;if>nnstio in ljubosumnostjo. Sodišče ga je obsodilo na 6 let težke ječe.
Iz Cdja
f o 1 O - potrebščine
t»emtz Kodak Mimoaa Satrap
PLO ŠČE — PA Pa K vseh vrst vedno svežt v zalogv dro^erita K A XC
LJUBLJANA
MARfBOK
Pristne
ASPIRIN
TABLETE
so neškodljive, toda morajo imeti Bayer-jev križ
telovadnici okoliške narodne šole na Dolgem polju, kjer bo tudi razstava, prireditev gojenk in gojencev, ki bodo nastopili v pevskih točkah in v dveh igrah »Pred sodnikom« in »V posvetovalnici«.
e— Obnovite srečke! Žrebanje IV. razreda 21. kola drž. razr. loterije bo 4. aprila in traja rok za obnovitev srečk le do ponedeljka 30. marca. Zato nemudoma obnovite srečke v celjski podružnici »Jutra«!
e— Mestni kino bo predvajal danes cb pol 17., pol 19. in pol 21. zvočno opereto »Ljubavni valček«. Isti spored se bo predvajal še v ponedeljek 30. in v torek 31. t. m., vsakokrat ob pol 21. Mestni kino bo od srede 1. do vključno sobote 4. aprila zaprt.
Reklamne cene!
Ali Je Vala pomladanska garderoba v redu?
Vam ničesar ne manjka, kar neobhodno potrebujete za velikonočne praznike? Imam bogato izbero elegantnega perila, čevljev, blaga za obleke, gotovih oblek, klobukov in vseh vrst modnih potrebščin za dame in gospode. Oglejte si ravnokar došle novosti in razumeli bodete, zakaj sem poceni. Zato, ker moj obrat sloni na načelu, ustreči kupcu z dobrim blagom in nizkimi cenami. K. STEKMECKI, Celje.	4476
Iz gkofie Loke
šl— Poroka. Škofjeločan g. Milan Guzelj, komerciijelni ravnatelj Združenih papirnic v Medvodah, se je poroč 1 z gdč. Pavlo Ko» sovo, hčerjo uglednega ljubljanskega trgov* ca. Čestitamo!
šl— Zagraditev vode ob reki Sort name* rava izvesti Ravnihar Franc, posestnik na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Obravnava na licu mesta bo v četrtek 2. aprila ob 16
Iz Tržiča
č— Kine predvaja danes ob 16.. pol 19 in pol 21 romantično zvočno opereto »Zemlja solnca«. Poje slavni Rihard Tau» ber. Poset teh izredno lepih predstav sc priporoča
Iz Novega mesta
n— Srečke državne razredne loterije IV.
razreda so dospele. Onozarjamo :graice. ki so jih kupil' v naši oodružnici, da jih ta» koj obnove. Rok do 31. t. m.
Iz Trbovelj	»
t— Rudarski shod. Zveza rudarjev Jugo* slavije sklicuje za ponedeljek ob 15 v De» lavskem domu javen rudarski shod, na Ka« terem se bo razpravljalo o povišanju pri« spevkov v pokojninsko blagajno in o usta« novitvi brezposelnega podpornega fonda 2,a delavstvo.
t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20. senzacijonalni zvočni film »Sreč* ni dnevi«, pri katerem sodeluje 100 slav* n'h filmskih in gledaliških .gralcev, zbor 125 pevcev ter balet 60 izbranih krasotic. Pcleg pustolovni film »Sportaš«. v glavni vlogi Buster Keaton.
ti- Občinska klavnica začne poslovati 1. aprila. Županstvo razglaša: V obsegu trške občine, to je za kraje Trbovlje I., Trbovlje II., Vode, Loke, Retje, Postje in Terezija je prepovedano klati govedo, drobnico, te* leta in svinje drugod, kakor v občinski klavnici. Izjema je dovoljena le, k dar sc kolje v sili, kar se pa mora nemudoma ja« viti veterinarju, da potrebno uredi Za ost-s le kraje trške pbčme se izvršuje ogled mesa po občinskem veterinarju, k' se mu mpra vsak zakol takoj nazn niti Meso se nred ogledom zaklane živa'i ne sme uporabljati. Od zunaj vpeljan1 zaklana živina v nave* dene kraje, kakor tudi sveže meso in mesn' izdelki se morajo z oglednim Vstom vred postaviti v občinsko klavnico k naapre« 2 Tedu.
V predkratkim otvorjeni podružnici
afa
v Trbovljah II, v hiši g. Trbovc,
dobite najfinejše in najcenejše čevlje. Pridite vsi in oglejte si bogato zalogo!	4511
e— Ljudsko vseučilišče. Jutri bo predaval v risalnici dekliške meščanske šole v Vodnikovi ulici univ. prof. g. dr. Jesenko iz Ljubljane o življenju rastlin. Pridite pol-noštevilno!
e— Vse trgovce in obrtnike opozarja mestno načelstvo. da je strogo zabranjeno za zavijanie vseh življenskih potrebščin uporabljati časopisni, popisan ali star napir. Uporablja nai se se izključno le čist in brezhiben papir.
Reklamne cene!
oftdulaclla
Din 120—150. zaiamčeno mojstrsko delo, brez bolečin in opeklin E. PAIDASCH. frizer za dame, v hiši trs:. Konigr, F KRAN.TC frizer za dame, Glavni t-g št. 18. 4504
gajne podjetja. — Materinska slavnost na praznik v Narodnem domu je bila prav dobro obiskana. Med drugimi je nastopil že dobro izvežbam mešani zbor g Beltra* ma. — K no Naroani dom predvaja film »Žena na križu«.
ŠT VID t R1 STIČNI. Na prošnjo izjavljamo. da g. Marinčič, mesar in gostilničar, ni identičen z nekim Marinčifem. ki je bil nedavno aretiran Niti ni z njim v sorodu.
ŠOŠTANJ. V Sokolskem domu je v so* boto 21. t. m predaval starosta celjske so* kolske župe g. Smertn^ o prosveti pri ev* ropskih narodih ;n o S^kolstvu K preda* vanju se je zbralo do 200 ljudi, po večini članov šošt.injskega in velen:<ikega Sokola. — Rekrutn-' spisek letnika 1911 je intere« sentom v občinski pisarni na vpogled do 30. t. m. Do tega dne je predložiti tudi mo* rebitne zadevne ugovore — Odmera zgradarine za 1. 1931 ie izvršena Spiski so na vpogled med uradnimi urami pri tukaj* šnji davčni upravi še do 31 t. m. SLOVENJ G R AD '■ C. Lic^nciranie bikov je ! pred nekaj dnevi pokazalo lepe uspehe v : n^ši živinoreji Vsega «k"naj fo pHgnali v Slovenirrndpc 51. v št. lli pod Turjakom I pa nad 30 bikov. B;!o je nekaj k'-ap";,i l eksemrdariev Pivo nagrado ie dobil b'k j živino-ejske zadruge v Slovenjgradcu, ki ga goji g. Jurico v Starem trgu. Nadaljne nagrade so se priznale bikom g. G'it''er-ja iz Slovenjgradca, g. Bariha iz št. Janža, g. Rogine v Podgorju in ee. Kacove iz Šmarina. — Po dolgem bolehaniu je umrla ga Kunigunda K*>*pret. žena služite-'fa pri okrajnem glavarstvu. R. i. p.! — Hi?o in posestvo g. Hudel>sta v Starem trgu je kupil orožniški podnarednik g. Anton Kadim«*
RMŠE. Ženska podružnica Družbe sv. Ci« rila in Metoda za Ruše in okolico bo imela občni zbor 30. t. m. ob 20. oziroma pol 21. v gost-lni g Ozvalda. —o— GORVJA RADGONA. Po daljšem presledku je vprizorilo Dramsko društvo 24. t. ni. v vel'ki dvorani gornjeradgon=koga gradu uspelo dramo »Dva bregova«. Igralci, med njimi precej novincev, so častno rešili vloge. Zal le, da je smrtni^ primer zahteval izoremembo v eni glavnejših vlog dva dni pred vprizoritvijo. Udeležba je pokazala, da je občinstvo za dobre domače igre dovzetno in hvaležno. Vse priznanje gre agilnemu režiserju tajniku Sokola br. Danilu Pahorju. Upamo, da bodo naši dobri igralci še večkrat nastopili. — Prosvetni odbor Sokola vabi člane k seji v pone-delejek SO t. m. ob 20. v čitalniškem prostoru. — Sresko načelstvo v Ljutomeru je pozvalo bližnje okoliške župane na sestanek in posvetovanje v občinsko pisarno v Gornji Radgoni v ponede^iek 30. t. rn- po prihodu dopoldanskega vlaka ob 10. Pri tej priliki bodo tudi izročena odlikovanja vsem v zadnjem času odlikovanim narodnim delavcem v Gornji Ragoni in okolici._
Srčne, živčne in ženske bolezni se anMno zdravijo
V DOBRNI
Do 15. junija kompletno 20-dnevno zdravljenje: (avtobus, hrana, stanovanje, kopeli in zdravnik) za Din 1200.—. Prospekti zastonj!	1107
Mmboiis* naložba glavnrce
{fCetnivne ioortiice — xrtam/cevni predmet
prvovrstno vpelj n, išče radi pove* čave družabnika s 500.000—600.000 Din gotovine Oferte pod šifro »Gold* grube K*1642« na Interreklam d. d. Zagreb. Masarvkova 28.	4516
e— Gospodinjska in kmetijska nadaljevalna šola bo zakliučila šolsko leto danes g ppif-^rovtin »-aTi^avo kn^^k^h roč^h jn učnih izdelkov. Ob 15. pa se bo vršila v i
t— Petek, dan nesreč V rovu zaoidne-ga okrožja sta se ponesrečila rudarja tvao Šuster in Franc Vrtačnik Po rovu sta vo* zi'a na vozičku za drva železne cjvi za zalivanje Voziček ie iztiril m co-n se podrle na Vrtačnika in mu zlomil? hrbte* nico, Šuster. ki je pravočasno >d*>K. »čil. je dobil precej hude poškodbe na roki Prve* ga so prepeljali v ljubljansko ootn .c Šu= ster pa se zdravi doma VrtačniK je sta? komaj 27 let oženjen in ima ofoka -V Savskem rovu je delavec Brega* Alojz hotel ravno stopti na torilo šahtd k' voz* delavce navpično po lašku navzelo: » rov Pred njim stoječi tovariš, ki je >m • sek ro na rami se je nenadoma obrni' in sunil z nio Bregarja v roko n ga močno urezal — Pri dviganju tramovja v rovu e pade1 težak stropnik delavcu Francu Groš' a na ramo in ga poškodoval.
Iz življenja na deielf
HRASTNIK Pogreb Franca Mačka je pričal, kako priljubljen je bil rajnki star« ček med svojimi bivšimi sodelavci in pre« bivalstvom V kemični tovarin je delal 42 let. s svojo življensko družico pa je živel 41 let v srečnem zakonu Na zadnji poti ga je spremljala godba Naj počiva v miru blagi starček, ki je bil tud: zvest naročnik našega lista. — N aobčnem zboru Gasil* nega društva je bilo razvidno iz poročil da je odbor vzorno deloval Gasilno dru» štvo ima težave v gmotnem pogledu in je moralo sedaj vso vsoto, ki jo ie naklonila trboveliska občma porab-t' za kritie dob ga gasilskega doma — Deset najstarejših delavcev in nrofpsiionistov je unokoitl* ke» mična tovarna Mo<l njimi je tud' 77 letni le!jiičavn'?ar Tvon FHs ki je <tl'i/bovil v fnvarV eleor" S let T "noVnipnc ' Nori'* do, bili skromno pokojnino iz penzijske bla* i
(Poceni in dehre
kupite ure. zlatnino in srebrnino pn svt-ovno znani tvrdki
H.Suttne\
Ljubljana, Prešernova ulica 4
Razpošilja se na vse kraje Evrope Amerike. Afrike. Avstralije m Azije Velika zaloga ur znamk. Glas aiitte. J. W. C. Schaffhausen Solvtl Omega, Longines. Doza. Omiko, rko Axo, itd. Lastna protokoli rana tovarna ur v Švici Zahtevajte velik ilustrovani cenik od H. SUTTNEK LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto
I
ISTOČASNO ZA DAN IN NOČ JE
NIVEA-CREffF
ser najvažnejša sestavina EUCERIT, ki pospešuje nego kože. omogoča NIVEA-kremi, da globoko pronikne v Rožo, ne da bi ostavljala bleska na površini. Podnevi vas ščiti ta vsrkana krema pred slabim vremenom in nadomešča maščobo, ki vam jo izloča veter in slabo vreme, ter ohrani kožo voljno in gibko. Po noči deluje NIVEA-krema na ta način, da vam osvežuje in jači polt in dobite tako svež, mladosten izgled. NIVEA-kreme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni ne ene ne druge kreme, ki bi viebo-vala EUCERIT, ki varuje kožno tkivo in jo osvežuje, na čemer tudi temelji presenetljivo in milo delovanje NIVEA-kreme.	2Ša
I>«f po 5. 10 tn ii t>:n — tntw- po 9 m U Din IzleloraTelj » Jugoslaviji Jusosl P Beie-sdorl & Co~ d. «. O. |. — «arihor. Greso-čičeva it 24
Klice na ustnah
»o opa»KM».
Pri vsakem dihu prihajajo nevarne klice v naSa usta. Te klice napadajo zobno skle-nino in povzročajo one zoprne rumenkaste madeže in gnitje, ki delajo zobe grde.
En centimeter KOLYNOSA je treba razmajati po suhi ščetki in ona napolni usta z antiseptično peno, ki v trenutku uniči te klice. Pena prodre do zobnih razpoklin in odstrani vse zaostanke hrane. Ona nevtralizira kislino in čisti zobe temeljito in brez poškodbe, dajoča zobni sklenini blestečo belino.
Uporabite KOLVNOS in videli boste, ka-ko vam postanejo zobje beli in čisti.
Srečna roka
najde vedno pravo, tudi za nego zdravja. Dobe se ljudje, katerim se je posrečilo. da ostanejo zdravi skozi vse svoje življenje. Veliko ljudi rabi že nad 34 let Fellerjev pravi blagodišeči »Elsafluid« za zaščito proti raznim boleznim in zna z njim tudi drugim ljudem pomagati, bolečine olajšati ali bolezen zaprečiti pri revmatizmu, trganju, v sklepih, živčnih bolečinah, bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, zba-danju, glavobolu in zo-bobolu, pri slabosti mišic in pri drugih slabostih.	^71
STORITE TUDI VI TAKO, POMAGALO BO TUDI VAM!
To, ra notranjo iD tunanjo porabo lobro preit kufceno hišno zdravilo in kozmetikum. 6e dobiva » lekarnah ln »orodnih trgovinah v poskusnih
■»teki.-nif.ah po t> l>io, di-Ojisiii steklenicah p« l>ii 9 ali velikih *teklenira.h po X Din. Poštn; paiet z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velikima rr>« "ijalnima stekler.irama 62 Din. fw takinih paketov mnogo r.enejšfl Varofia se po pošt.i pri lekarnarju
EUGEN V. FFLLER, Stubica Donja, Elsatrg 245. Savska banovina.
AKViZiClJSKEGA URADNIKA
za obisk zasebnih strank iščemo. Prednost imajo gospodje z izkustvi v zavarovanju ali prodaji državnih papirjev, vendar tudi gospodje, kateri po dosedanjem delovanju imajo izglede na uspeh. Ponudbe pod »Eksistenca« na Jugosl. Rudolf Mosse„ d. d. Zagreb, Jelačičev trg S.	4507
Pot pravilno mislečega vodi k nam — za nakup kolesa
V veliki izbiri po najnižjih cenah dobite:
nDiirkopp", „Wa£fenrad" „Torpedo>	^
»Tehnik" JOSIP BANJAI
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 20
v palači Okrožnega urada (nasproti sodišču).
ORMIG
ORMIG
ORMIG ORMIG
EDINI ROTACIJSKI APARAT ZA POMNOŽEVANJE, RREZ MATRIC, brez barve, brez kemikalij.
pomnožuje enostavno in naglo vsak originalni rokopis, risbo ali rastri rani formular.
pomnožuje v 4 barvah, t. j. violetno, rdeče, zeleno in črno istočasno, aparate dobavljamo na ročni in električni pogon v velikosti folio ali dvakratnem folio, t j. 21 X 34 cm ali 42 X 34 cm. ZAHTEVAJTE OBŠIRNE PONUDRE!
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
MATA DO f? vi. o. B»nw
Hica s (Oktogon) — ZAGREB, telefon broj 40—09
Šport
Prijateljski nogometni derby
>"a igrišču Ilirije: Ilirija : Primorje. — Predtekma Svoboda : Amater
Končno... Taki vzkliki se čujejo med našimi športniki. Dana bo torej danes mož* cost, da vsakdo lahko prisostvuje
prijateljski, plemeniti borbi obeh naših vodilnih klubov. Dolgo je bilo treba, da smo prišli do tega, toda prišli
smo-	<_ t - t"„
Po znakih sodeč, plovemo na boljše, la-ko je prav, čeprav se s tem ne bo omajalo trde borbe na igrišču. Prav gotovo bodo tudi igralci razumeli smisel današnje teK-
me	.
in vse sile vložili
v borbo, ki pa mora biti fair in plemenita. Poraz tega ali onega moštva ne bo znacil po današnji tekmi izgube v renomeju, kaj* ti glavni cilj jc dosežen skoro v
značaju prireditve same.
Ker je poleg zgoraj povedanega povsem razumljivo na dnevnem, redu vprašanje ob* čir,stva v kaki postavi nastopita kluba, lahko povemo, da bosta poslala kluba v
boi	.
svoje najboljše moči.
Znano je nam še to, da v tej tekmi še ne bodo nastopili nekateri Primorjaši, ki smo jih videli stalno v I. teamu prošla leta. pae pa bo klub poizkusil te moči v prihodnjih težjih tekmah. Toda tudi mladi Primorja* ši so v dosedanjih nastopih pokazali, da se znajo častno boriti za klubove barve, in da lahko vsak čas stopijo na mesta starej* ših. Tudi Ilirija ima že dobro uglajeno enajstorico. ki je pri zadnji tekmi v Ljub* liani pokazala, da je že precej fit.
Tako bo torej današnja tekma izreden rlogrniek za vse prave sportaše in pričakovati je, da bodo ti znali to tudi pravilno kvitirati. Tekmo bo vodil celjski sodnik Ochs, ka» terena ime daje upanje, da bo prireditev potekla normalno.
Zanimiva bo tudi predtekma. Tu se sreča prvak Trbovelj Amater s Svobodo, ki zavzema v prvenstveni tabeli I. razreda ugodno mesto. Tudi tu bosta nastopila
4555
JU
T
Umrl je naš srčno ljubljeni
MIRO ZALAR
v cvetu svoje mladosti dne 28. marca 1930 ob 13. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 30. marca 1931, ob pol 6. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 28. marca 1931
Žalujoči ostali
Občina Ljabljana Mestni pogrebni zavod
Načelstvo in nadzorstvo Električne zadruge za Sp. in Zg Šiško v Sp. šiški sporoča žalostno vest, da je 28. t. m. umrl dolgoletni član zadruge in njen zaslužni odbornik, gospod
PETER STEPIČ
posestnik, veletrgovec z vinom itd. itd.
Našega pokojnega zadružnega sodelavca in najdražjega tovariša bomo spremili k večnemu počitku v torek 31. marca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Sp. šiška, Tržna ulica št. 6.
Počivaj v miru, blagi mož!
ZAHVALA
Svoj gospodi i prijateljima koji su nas tešili i pomagali nam u teškoj žalosti za vreme bolo-vanja, smrti i jpokopa našega nezaboravnega i premiloga oca, zeta, svaka itd.	4545
profesora u Ljubljani,
bila ovim putem izražena najlepša hvala, osobito lečnicima i časnoj sestri, vlč. svečenstvu u šiški, direktoru. profesorskom zboru te dacima II. drž. gimnazije, Profesorskome društvu, pretstavnicima raznih oblasti, darovateljima venaca, pevačima i govornicima na grobu, susta-narima, istarskim zemljacima i prijateljima te svima onima, koji su dragoga pokojnika do-pratili do hladnoga groba.
Bog platio svima!
Olga i Mira, kčerke, i ostali.
oba kluba kompletna, zaradi česar je pri* čakovati 06tre borbe, to pa predvsem za» radi tega, ker je Svoboda zadnjo nedeljo v Trbovljah odnesla neodločen rezultat, kar bo hotela danes popraviti.
Obe tekmi se vršita na igrišču Ilirije ob vsakem vremenu in sicer predtekma ob 14.30, glavna tekma ob 16. uri.
Slamičeve mesne konzerve in paštete, higijenično izdelane iz najfinejšega mesa, so znane kot najizdatnejši prigrizek za iz* letnike, turiste in druge športnike. Zahte* vaj te jih v vseh trgovinah! Tvornica kon* zerv in mesnih izdelkov Fr. Slamič, Ljub* Ijana.	535
ASK Primorje (nogom. sekcija). Da* nes naj bodo najpozneje ob 15.30 na igri« šču Ilirije: Korče, Slamič, Erman, Svetic, Slapar, Lojze, Hassl. Jug I. in II., Pišek I. in II, Jež, Šenica, Zemljak. Blagajna Mo* dest Sancin in Gostiša Lojze; reditelji čač, Fuchs, K osmin a, Juntes, Baum I in II. Bla« gajnika in reditelji morajo biti točno ob 14. na igrišču Ilirije. Stranski sodnik Briš« ček Ivan in Pečar.
SAT Grafika. Za danes se pozivajo v Raininghaus, Šiška ob 13.30 Pavlica, Me* kina, Muzlovič, Pelicon, Juvan, Žagar I in II, Baje, Stupica II, Bežan. Stromaver, Ko« larič, Mlakar, ob 14.30 pa Zupančič, No« vak, Mihelič, Kobal, Pukl, Kmetič, Pallek, Šljiva, Stupica I, Potrato, Srebotnjak, Tro* bevšek, Katavič. Opremo prinesite seboj. Vsi točno zaradi treninga.
SK Svoboda. Prvo moštvo igra pred« tekmo na igrišču Ilirije. Točno do 13.45 naj bodo v naši garderobi Krivačič, Jeršek, Kalaš, Simon, Habiht, Zemljak, Schlamber* ger, Janežič, Makovec, Lave, Ozebek, Ba« tič. Rezerva igra v Domžalah. Opremo naj dvignejo ob 13.30 Papler, Jože, Tavčar, Šu« steršič, Starman I in II, Drnovšek, Lado, Edo, Jakša, Hočevar, rez. Tasotti, Drnov« šek II. Vodja Koruza.
SK Jadran. Točno ob 9. naj bodo pri Benedetiču Pele, Kocjan, Logar II, Oven II, šaus, eZvnik II, Vidmar, Kern, Zadnik, Zaletel, Zevnik I, Goli, Čemažar. — Ob 13.15 naj bodo pri vhodu na glavnem ko» lodvoru Logar I, Steiner, Brcar, Kotar, Kosmač, Januš I, II, Zaje, Zadel, Kalčič, Oven. Vodja g. Benedetič.
Gostovanje SK Jadrana iz Ljubljane v Hrastniku. Danes gostuje v Hrastniku SK Jadran ki je v dobri formi, tako da se obeta lep športni užitek. Opozarjamo športno občinstvo Hrastnika, da poseti tek* mo v čim večjem številu.
SK Amater : SK Grafika. Zaradi go« sto vanj a SK Amaterja v Ljubljani je na« povedana prijateljska tekma v Trbovljah
j£ IZVR^ ZA ^ i
oJicehe
prcc/ircfc
vih za AOOI predmet/
Z vlažno krpo — z malo Vima — pažljivo drgniti — in kakšna razlika. Oličeni predmeti v trenutku zasi-jeju od čistosti. Vim varčuje. čas, — trud in denar. Novi velik zavoj stane samo G Din,
SAMO ^
O.- DIN«,
NOVI VELIK
ZAVOJ
Gospodarstvo
= Hipotekama posojila Privilegirano agrarne banke. Iz poslovnega poročila Privilegirane agrarne banke je razvidno, da
preložena na kasnejši termin.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Rezerva igra danes ob 10.30 s Korotanoin; v garde« robi ob 10. Za popoldansko tekmo s Pri* morjem, ki se prične ob 16., naj bodo igralci v garderobi ob 15.30, sestava v član« ski knjigi. Nastop rediteljske službe ob 14. rediteljski nadzornik g. Rotar. Odbor ob«
vešča članstvo, da ima pri današnji tekmi J je ta banka do konca'j>ret. leta odobrila in
izplačala 10.160 hijwtekarnih posojil za 327 milijonov Din. od tega največ v dunavskt banovini za 190.4 milijona Din, nadalje v drinski banovini za 57-6 milijona Din, v savski za 16.6, v zetski za 13.5, v moravskl za 8.2, v vardarski za 2.9 milijona Din; v dravski banovini je bilo zanimanje za la posojila malenkostno in je bilo odobreno le dvoje posojil v skupnem znesku 57.000 Din. Malo posojil odpade tudi na morav-sko in vardarsko banovino, odnosno na bivše srbijanske kraje; to pa zaradi neurejenih lastninskih razmer in drugih pravnih ovir, ki so bile pozneje deloma odpravljene. Zato pa je dunavska banovina v veliki meri posegla jx> teh posojilih.
= Tarifne olajšave za prevoz vina na prvo banovinsko razstavo v Mariboru. S sklepom prometnega ministra so dovoljene olajšave pri prevozu vina za razstavo, ki bo v Mariboru od 10. do 12. maia t. 1. Za blajjo, ki se odpošlje na to razstavo, veljajo olajšave, ki jih določa drugi del tarife, odsek B-13 tarif.
= Oddaja gradbe dvonadstropne pod-nradniške stanovanjske liiše na Rakeku se bo vršila potom ofertne licitacije 16. aprila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, načrti, proračuni in pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
ja : Primorje proti izkaznici o plačani članarini pravico do znižane članske odn. dijaške vstopnice.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Nedelja, 29.: Pri belem konjičku. Premijera. Izven. Ponedeljek, 30.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 29.: Cosi fan tutte. Mozartova proslava. Gostuje g. Julij Betetto- Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 30.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15, Nedelja. 29. marca ob 20. uri 3-Prodana nevesta'. Gostovanje primadone beograjske opere in tenorista Zdenka Knittla. Zadnjič.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Nedelja, 29.: Glavni , dobitek. Gostovanje odra »Zveze kulturnih društev«. Stoti nastop gdč. Gorupove.
Naša predraga mama in babica, gospa
Antonija Mrevlje roj. Jersan
veleposest. soproga v Sv. Križa pri Ajdovščini
je danes, v soboto 28. marca, po težki bolezni, v 84. letu starosti, boguvdano za večno zaspala.
Našo ljubo mamo spremimo na pokopališče v Sv. Križu pri Ajdovščini v ponedeljek, 30. marca ob 9. uri.
Sv. Križ pri Ajdovščini, 28. marca 1931.
Tomaž, soprog, Sv. Križ — Friderik, davč. predstoj. v p., Sv. Križ, in Artur, notar, kand., Kozje, sinova — Pavla por. Mastnak, Celje, Ela, por. Paljk, Ljubljana, Mimi vd. Rubbia, Gorica, Olga, Karla, Sv. Križ, hčere, vsi vnuki in vnukinje.	4549
Dame, pozor!
Rodni pouk ▼ krojnem risanju in prikrojevanju daei-skih oblek za dom in po-kJie *« vtši pri strokovno izprašan! učiteljici ter lastnici modnega ateljeja Rozi Medved, Ljubljana, Mestni trg 34/IQ — nasproti Magistrata. Cspeh zajamčen. Istotam se izdelujejo obleke, plašči, kostumi itd. po najnovejših modelnih krojih, po zmerni ceni. podijo se vsakovrstni kioji meri.	8088-4
Položaj na naših borzah
Ljubljana. 28. marca.
Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi nadalje slab in je znašal le 13.9 milijona Din nasproti 13.7, 12.9, 17.7 in 16.8 milijona Din v zadnjih štirih lednih. Tečaji deviz so tudi v minulem tednu ostali nadalje prav stabilni. Narodna banka je za devizo Curih obdržala ves teden nespremenjeni novi tečaj od 1095.60.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih ves teden pri-lično čvrsta. Vojna škoda se je okrepila za nekaj točk in se je trgovala po 425—428. Mnogo zanimanja je bilo nadalje za Hkuro-vo posojilo. ki se je trgovalo po 82.75 do 83 za 7ro posojilo in po 93.25 - 93.50 za S '.r. Tudi investicijsko posojilo je bilo nekoliko čvrstejše in se je trgovalo j>o 89.
Zasebne vrednote so ostale nadalje precej zanemarjene. Tudi prilično visoke divi-dende bančnih družb niso povzročile oživ-ljenja na tržišču. Edino Jugobanka, ki se je sredi tedna trgovala še jx> 7S.50, se je včeraj okrepila na 81. Med industrijskimi vrednotami je bil večji in živahen promet Ic v Trboveljski, ki je tekom ledna ponovno popustila od 328 na 300 do 303. To nazadovanje je jiosledica znižanja dividen.le od 35 na 25 Din za delnico. Ostale industrijske vrednote so obdržale prilično stare tečaje in skoro ni prišlo do nikakega prometa.
Žitni trg
Novosadska blago rna borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 2 vagona pšenice, 5 vagonov ječmena, 22 vagonov koruze, 6 vagonov moke in 1 vagon otrobov. — Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg- 152.5—155; okolica Sombor 79/SO kg 142.5—145. sred-baška 79/80 kg 155 do 157.5, baška potiska, 79 80 kg 157.'50 do 162.50: sremska. 78 ker 142.50—145; slavonska, 78 kg 140—142.50. Oves: ba/ki 150 do 152.50. Ječmen: baški in sremski, 63/64
k2 120_125. Koruza: baška in sremska
86—88, ladja Dunav, predčasno suha 87 do 88, za maj 90—95. Moka: baška sOtr^ in iO«Sz 240—260. >2z 210—220, »5? 185 do 195; sG* 175—185; »7« 140—145; >8: 113—120. Otrobi: baški, sremski in banaški 110—115.
-f Budimpeštan^ka lerminska borza (28. t. m.). Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za maj 16.02—16 03; rž: za maj 11.95—12.00; koruza za moj 12.53—12.54, za julij 12.75—12.76, tranzitna za maj 9.73 do 9.80.
• • •/	i V
.viv^Ov-S'-- rv r
Občina Ljubljana
Mestni pogrebni zavcnl
NAČELSTVO KMETIJSKE POSOJILNICE pri
Sv. Ani na Krambergu v Slov. goricah javlja tužno vest, da je njen načelnik, gospod
Alojzij Senekovič
včeraj ob 11.45 dopoldne preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 30. marca ob 16. iz hiše žalosti na tamošnje
pokopališče.
Čast njegovemu spominu!
Sv. Ana na Krambergu, 28. marca 1931.
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske naznanja tužno vest, da je danes preminul njegov zaslužni podpredsednik, gospod
(Peter S teple
veletrgovec in posestnik v Šiški
Pogreb" nepozabnega pokojnika bo v torek", dne 31'. marca 1931 ob 3. uri popoldne od doma žalosti Tržna ulica št. 6 (Sp. Šiška) na pokopališče k Sv. Križu.
Društvo mu ohrani trajen in hvaležen spomin.
Y Ljubljani, dne 28. marca 1931.
Mestna občina mariborska javlja tužno vest, da je njen zaslužni občinski svetnik, gospod
Kari Robaus
trgovec, pekovski mojster in posestnik
dne 27. marca preminul.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 29. marca ob 15. uri izpred kapele mestnega pokopališča v Pobrežju na mestno pokopališče.
Maribor, dne 28. marca Časten mu bo spomin!
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oz. oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod
KARL ROBAUS
pekovski mojster in posestnik
v petek, dne 27. marca 1931, ob pol 22. uri po dolgi mučni bolezni previden s tolažili sv. vere, v 47. letu svoje dobe boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 29. marca 1931, ob 15. uri iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 1. aprila 1931 ob 7. uri v stolni in župni cerkvi . Prosi se za tiho sožalje!
Maribor, dne 28. marca 1931.	4561
ILKA ROBAUS, soproga; MARIJA DR. MIGLIČEVA roj ROBAUS in MARTA ROBAUS, hčerki; JOSEFINA HoLLER roj. ROBAUS in MARIJA ROBAUS, sestri; DR. EMIL MIGLIČ, zet; KURTI MIGLIČ, vnuk in vsi ostali sorodniki.
HOTEL SKUSIČ
»JUŽNI KOLODVOR«, ZAGREB,
Ljubljanska 83. Telefon 63—50. priporoča svoje dobro znano sedišče Slovencev s prvorazredno restavracijo in čistimi okusno opremljenimi hotelskimi sobami po najnižjih cenah. — Potniki iz Slovenije dobijo za mai denar prijetno prenočišče in dobro domačo kuhinjo.	3113
VELIKONOČNA
SENZACIJA
eevljev več 100 parov prodajamo po lastni ceni. — Moderne barve za gospode in dame po najnižjih cenah.
„Doko", Šelenburgova ulica
4540
prodam po zelo ugodni ceni. Nahaja se na ugodni prometni točki v Bački ▼ bližini Novega Sada. Mlin je bil nov leta 1925, ima dnevne kapacitete ca. 150 q ter je najmodernejše urejen. Mlin ima stalne odjemalce, eksistenca sigurna oziroma rentabilnost zasigurana. Proda se le zaradi družinskih razmer.
Ponudbe pod »Umetni mlin Bačka« na oglasni oddelek »Jutra«.	4418
Garaža Spiendid
ZAGREB
Zvonlmirova uL 23. Telefon 59—49
Brušenje cilindrov in kolenastih osi. — Izdelava zobnikov in ostalih avto-delov. — Skladišče Bohna-lite batov in obročev pri batih.
Največja delavnica s specialnimi stroji v Jugoslaviji.
co
Odi
tcfto
«f«
mo
Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh*
iz boljše družbe, z znanjem hrvatsKe-ga in nemškega jezika, iščemo za pose t boljših rodbin v svrho priporočanja poznanega in koristnega predmeta, potrebnega vsakemu gospodinjstvu. Ponudbe z navedbo referenc in dodatkom fotografije na oglasni oddelek »Jutra« Ljubljana pod šifro »Stalno m jest o«.
4451
(Dse (car potrebujete
pri olepšanju svoje hiše, stanovanja in pohiStva, kupite najugodneje pri tvrdki
«Ora£(
ranz
spec. trgovina z barvami LJUBLJANA, Stari trg 24. 4363 niiiinmm w:nr-iru-rf-r-fTririri
-- - .vpisale
Občina Ljubljana Keeiai pogrebu zavod
Kristina Zaje naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Žana, Franceta m Rudita ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen nadvse ljubljeni soprog, skrbni oče, brat, stric, svak in tast, gospod
3van 2a)e
Zahvala
Vsem. ki 90 nam ob priliki nenadomestljive izgube našega premilega in predobrega soproga, očeta in tasta, gospoda
Franca Gaberšeka
na katerikoli način skušali olajšati našo bol, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. — Posebno pa se zahvaljujemo gospodu dr. Igorju Tavčarju, ki je s svojim neprecenljivim požrtvovanjem olajšal pokojniku bolečine do skrajne meje možnosti.	4415
Sv. maša zadušnica za pokojnika se bo brala dne 7. aprila 1931 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Žalujoča rodbina.
tttasar nt pes
estniŠc in pedpredmedttitc AteaarmGe atadruge
dne 28. marca 1931 ob 8. zjutraj po dolgem, mukapohiem trpljenju, previden s zakramenti za umirajoče v 73. letu starosti boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 30. marca 1931 ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 75, na pokopališče k Sv. Križu,
Ljubljana, dne 28. marca 1931.
4556
vjria/.i
' if V^J
Občina Ljubljan* Meetai pogrebni zavod
. m
v:' -V
■ w - s
i- * "i
^mmm-

Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni, dobri papa, stari papa, brat, stric, svak
in tast, gospod
455T
I
Peter Slepič
veletrgovee in posestnik, član upravnega odbora Kreditnega društva, častni meščan ljubljanski itd.
v soboto, dne 28. marca 1931, ob J. uri popoldne po kratkem, mukepoluem trpljenju, previden s svetotajstvl za umirajoče, v 66. letu starosti, mirno preminul.
Truplo blagopokojnega položimo na mrtvaški oder v mrtvašnici, Stara pot štev. 2, v ponedeljek dopoldne pa ga prepeljemo v njegov dom v Tržno ulico št. 6 (Sp. Šiška), od kjer se bo vršil pogreb v torek, dne Ji. marca 1931, ob J. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. marca 1931.
MIRKO STEPIČ, sin - FRANCKA por. GER2INA, ZOFKA por. TURKO, hčerki — MARIJA ZORIC, sestra, _ joze STEPIC, brat - MARA STEPIČ roj. ŠTERK. sinaha - VLADIMIR GERŽINA, ERNEST TURKO, zeta, in rodbine: GER2INA, TURKO, ŠTERK MARIJA, ŠTERK PETER, KOREN, VALJAK, BERAUS.
KRALJESTVO MODE
Jerseyske komplete
prištevamo k najbolj mikavnim kreacijam te sezone. Apartni videz teh modelov se ne razodeva le v njihovem kroju; najlepše na njih je posrečena kombinacija barv. Razen tega so ti ljubki izdelki pletilne industrije dobro uporabni, ker moremo mali
Novi pomladni plašč
i
i
Vsaka žena, ki se ume dobro in okusno jMačiti, se ob tem času najbolj zanima za vprašanje plašča, kajti ta kos ni zaveda ene same sezone, temveč mora biti uporaben skozi več let. Zato .ie dobro, če gledamo tu na popolno ^nevtralnost«, ki je že zaradi tega na mestu, ker nas ščiti pred pretiravanjem in prepreči nabavo plašča, ki bi nam mogel služiti samo eno sezono in bi torej prehitro prišel iz mode. Iz tega razloga se letos uveljavljajo enostavno ia ravno ukrojeni plašči. S tem seveda še ni rečeno. da zvon čast i kroji niso več moderni, vendar pa se je zvončasta oblika v toliko omilila, da je celoten vtis postave vitek ln ozek.
Videz plašča savisri seveda od njegove viporabe. Letos razlikujemo celo trotteur-ski plašč od športnega, a tudi med popoldanskimi plašči najdemo različne tipe. Nova moda plaščev se je popolnoma vdala za-Wvi naše dobe po mlad ofctn osti. >Mlado-stnosti je parola nove mode. To dokazujejo že novi plašči, ki so krajši, njim pa sledijo dnevne obleke in kostumi. Lanska dolžina oblek in bogata linija se bo obdržala le še v večerni modi.
Pomladni plašči ne učinkujejo toliko r«o svoji barvi, kakor lani. Pomembneisa je oblika, ki se na prvi pogled zdi preprosta Za to navidezno preprostostjo pa se skrivajo fine krojaško - tehnične podrobnosti in zanimiva izdelava materijala. /-a trotteurske svrhe se uporabljajo vzorcasta bla^a ki niso tako občutljiva kakor gladko sukno Spveda so tudi tu merodajne nevtralne barve, ki niso preveč podvržene dnevni modi- Najbolj priljubljeni so nejasno progasti in črtasti vzorci.
Plašč na naši srednji sliki predstavlja zanimivo kombinacijo progastega blaga, ki je ukrojeno v različnih legah. Plašč je enostransko zvončast in ima visoko zavihan eleganten ovratnik.	_
Najbolj praktičen je seveda plasc, ki ga
KSOIHITETO
LJUBLJANO
KHJIVIKSK9 ULICA 21II'
moremo uporabljati v trotteurske svrhe in za elegantnejše priložnosti. Tak model je navadno izdelan iz modernega, luknjičaste-sa panamskega blaga, ki je lepo in lahko. Najnovejši plašči so iz modrega blaga ali iz blaga beige barve, nosijo pa se tudi mirne zelene in temnorjave barve. Na prvi sliki vidimo eleganten model s postranskimi zvončastimi deli, ki se pričenjajo pri širokih žepih.
Popoldanski plašč je navadno črn, ker tra lahko oblečemo vrhu vsake obleke. < e-meljna oblika je seveda ravni paletot kroj, ki <*a pa poživimo z originalnimi deli ovratnika in rokavov. Plašč te vrste moremo uporabiti tudi za zvečer (zadnja slika).
wmmm Solnčne pege
odstranjuje naglo in brez sledu
„CREME ORIZOL"
Dobiva se povsod. Depo Cosmoche-mia, Zagreb, Smičiklasova ul. 23.
4261
Ura kot obesek
se je pojavila na modnem trgu že pred desetletji in dolgo je od tega, kar so jo pn damah izpodrinile zapestne ure- Sedaj se stari način uporabe deloma zopet uveljav-
lja. zlasti odkar so dali uri zanimivo krog lasto obliko, ki je spodaj izravnana in nosi urno kazalo. Krogla sama je najfinejše emajlirana v krasnih nežnih barvah, tako da ura izgleda kakor dragulj v prelivajočih se barvah.
«	vendat
v &ju(fCjani.....
Barbari Gould, New York, ustanoviteljici negovanja ženske lepote za 4 desetletja dame, je čast naznaniti odličnim ljubljanskim damam, da je osnovala v Ljubljani svoj depot v znani
DROGERIJI GREGORIČ Prešernova ulica št. s
kjer bo dajala brezplačne nasvete po svoji prvi asistentki dne 31. t. m. in 1. aprila (dopoldne od pol 11., popoldne od 4. ure naprej).	4345
telovnik nositi preko vsake druge oblek«?. Naša skica kaže svetlo jerseysko obleko z jerseyskim telovnikom žive (ognjenordeče, živozelene ali žveplenorumene) barve, ki je prepasan s pasom v barvi obleke. Jako ljubki so tudi krilatasti kratki rokavi te pletene jopice, ki pomenijo važno modno novost.
Vprašanja in odgovori
(5a. A. K- v K. Ad 1.—3. Težkoče, ki jih opisujete kažejo verjetno na organsko napako* in bi se dale le deloma razlagati iz nervoznega vpliva. Ker se pa javijo podobni znaki v tej starosti in utegnejo biti znanilci resnega obolenja, storimo najboljše, če Vas napotimo k zdravniku, kajti brez preiskave bi si nakopali preveliko odgovornost za ev. nasvete. V Vašem lastnem interesu je, da se čimpreje odločite za zdravniško preiskavo. (Naša rubrika je docela neodvisna od bolnice). — G. A. v. iz A. Ker ste ponovno poskusili s precej energičnim nastopom, odpovedati se za vselej nikotinski strasti, ki Vas ima pošteno v krempljih, se nadejamo tudi mi, da ste preizkušnjo srečno prestali in da je kriza za Vami. Prve dni je najtežje. Za slučaj, da bi bila v 12. uri odpovedana energija, dobavite si posebne tablete v drogeriji, ozir. si izpirajte usta z enopro-milsko raztopino srebrovega nitrata^ in nato si prižgite cigareto. — Ga. M. K. v Lj. Prav sle uganili, da bo to nervozen pojav v teh letih- Za vsak slučaj pa naj si da pregledati lasišče, če ni tam vzrok temu nervoznemu praskanju. Dijakom je poliklinika itak na razpolago. Vedeti bi morali, če je vse drugo v redu. — Ga. J. G. v L. Ker ni v soku nikakih otrovnih snovi, je količina neomejena, vendar si usojamo podvomiti, če boste s tem kaj dosegli, če ze špinače ne marajo. Odkod pa ona slabokrvnost? Imata otroka zadostno m pravilno hrano? Sta sprosti primerno razvita? Pljuča? — G. P. P.^. Ad 1. Karakten/.i-rana je po motnjah v telesnih in duševnih pojavih, pri čemer je individij močno podvržen sugestivnim vplivom. Tu se menjajo ev. mišični krči težkega napada s sicer neosnovano ne- ali preobčutljivostjo koze v manjših ali večjih krajinah kože, v drugem slučaju zopet neutemeljene ohromitve mišice ali eelih ekstremitet. Karakteristična je nesorazmerna duševna reakcija (afekt etc.) na neznatne vzroke, ljudje govore radi v samih superlativih itd. Pri vsem tem pa je vplivnost poedinca Izrazita. Mnogokrat se izzove stanje, ker se ni dotičniku v nekem ozira ugodilo, v takem skrajnem slučaju se zateče bolnik, ki je' k temu naklonjen, >v bolezen^, reagira ta-korekoč z boleznijo- Tudi moški obohjo. Ad 2. Upati je le na začasno izboljšanje. Ad 3. Zavisi največ od slučaja, kako se pač javijo znaki. Tu je seveda upoštevati duševne muke, ki jih prestaja sostanovalec V nekaterih slučajih je to zadosten vzrok. — G. R. P. t Lj. Na Vaše plošno zastavljeno vprašanje moramo tudi splosno odgovoriti. Sarkom so zle bule, ki jih je najboljše pravočasno odstraniti, ker imajo po večini tendenco se sčasoma razrasti in se širiti po telesu. Ce ni več možna operacija, preostane obsevanje z Rontgenom in radijem. Prvo besedo pa ima kirurg, ki odloča nadaljno ravnanje. Bula nastaja iz telesu lastnih stanic, ki se odlikujejo po prekomernem rastenju in če je bula ze vidna, ni pričakovati, da bi sama od sebe izginila. Stvar je resna. _ G. K. F. v R. Navedena sredstva so priporočljiva le proti gotovim oblikam nevrastenije, nastale na seksualni bazi. Ne smete pa pričakovati takojšnjega izboljšanja, če jemljete par dni tablete, ker je upoštevati način življenja, jedilni list, kronično zastrupljenje z nikotinom, alkoholom itd., kateri činitelji sood-čajo pri oni nevrasteniji. Najboljše bi bilo,
če bi vsaj za nekaj časa popolnoma izpre-gli. Zoper slabokrvnost pa pridejo v poštev drugi leki. — Gčna. Z. S. (P.) v K-, Ce koga v krajini srca tako močno pritiska ali teži, bo to po vsej verjetnosti kakšna organska izprememba. Najpreje je misliti na srce in pljuča. Kaj je pravzaprav, Vam pove le pregled, najbrže združen s pre-svetljenjem v Rentgenu. Za točnejši odgovor bi morali vedeti, ali ste že imeli kakšno drugo bolezen, ki bi bila tam pustila sledove. (Revmatizem, pljučni katar, vnetje prsne mrene, event. starejše zarastline rebrne mrene itd.). Kakor vidite, ie prav mnogo možnosti. — X. 1*. v Lj. Ce prav razumemo, se pritožujete, da Vam je oko prerdeče, najbrže mislite na beloočnt-co, to je ona kožna zrkla, ki je pri zdravem očesu popolnoma bela. Oko postane rdeče, ker se krvne žile močno razširijo in sprejmejo rase mnogo več krvi kakor normalno, tako bo torej tudi pri Vas, da obstoja nekaj časa vnetje (katar) veznice. Že to je zadosten vzrok, da se obrnete na
očesnega zdravnika, še tehtnejši pa bi bil, če bi bila roženica, ki je sicer popolnoma prozorna, postala ali rudeča ali rumenkasta. ker bi napredovalo ono vnetje že tako daleč, da bi Vam kvarilo vid. Ampak že pri navadnem katarju so pogosto sluzaste mrene s fibrinom, ki ovirajo vid, če se nahajajo pred zrenico. Ne zanemarjajte katarja. da ne pusti trajnih posledic! — Resna skrb. Najbrže je to odvisno od bolj raz-dražljivih živcev. Vendar se mora izključiti še možnost tamošnjega vnetja in zato Vam najboljše svetujemo, da pregleda gospo specialist za ženske bolezni, ki iina tu odločilno besedo. Ni pa izključeno, da ie vseskupaj le posebne vrste razdrazenost.
V boju zoper rakaste bolezni se organizira zd ravni št vo skupno s širšo javnostjo, da se dviga interes za te bolezni, ki postanejo čedalje bolj pogoste in nevarne, ln da se pričnejo zbiiati sredstva za zdravilne pripomočke. V kratkem času bo ustanovni občni zbor tega društva v Ljubljani.
Žlahtne kanarčke
» Istiol Gne pevce tnamenKe harške mojstrske Šole Mark 8 it višje. Pred pevce, pare u pleme, kletke, krmo. ptičja zdravila. Veleianlmiv e e n 1 k i dragocenimi navodili pošlje brraplatno Grosszuctat Heydeoreich. Bad Snderode 150, Harz.	«3
I. SLANOVIC
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Ga jeva ulica 2.
Se priporoča za vsa v to stroko spada-, joča dela. Specijetao za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. 3084
Zahvala
Za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po smrti našega očeta g. Valentina Brenceta izrekam tem potom »Ljudski samopomoči« v Mariboru najlepšo zahvalo.
Maribor, dne 20. marca 1931.
BERTA BRENCE.
4515
Obvestilo t
Dne 26. marca so vse tovarne usnja dvignile Cene
podplatom zaenkrat Din 5.— od kg.
Mi pa obdržimo stare Cene vse vrste čevljev, nekatere smo pa še znižali.
Za pomlad pa smo naredili nove krasne artikle in jih prodajamo:
Ženske modne čevlje od Din 110.— naprej-Moške modne čevlje od Din 130.—' naPreJ-Otroške modne čevlje od Din 40."" naprej.
Razen tega pa 400 nagrad od Din 5—200, ki se na Veliko noč v vseh časopisih objavijo.	4546
Detajlna prodaja čevljev
pri Pollaku
Dunajska cesta 23, dvorišče
Peen:
0 človeku, ki se mu mudi
Ga poznate? Ne? Kaj res ne? Bežite no! Prav gotovo ga poznate! Saj &a vendar vsi poznajo! Vsak dan ga 'ahko srečate! Ne enkrat — dvakrat, trikrat!
Zvečer pride v sobo. Odloži klobuk. Sleče površnik. Parkrat stopi burno sem in tja. Naenkrat obstane, okreoe se sunkoma in pozvoni sobarici.
»Ivanka, zaboga. poslušajte me! Uq-te — razumete: jutri iimam važno pot!« Nujno pot! Sicer bom navil budilko — toda, dobro bo, če me pokličete! Pa da ne boste pozabili? A? Res ne? Ob sedmih točno! Veste, je, hm, nujno, hm, zelo nuino! Bog ne daj. da bi zamudil! forej — gotovo: ob sedmih!«
»Že dobro, gospod!« pravi Ivanka m mirno odide. Ona pozna to »nujno pot« že — štiri leta. Zato se ne razburja. Tudi smeje se ne več; kaj hočemo —
štiri leta!	, „ ,
On se neutegoma sleče, puhne v spalno srajco; rokav ne zdrzt divje kretnje m poči v šivu.	.
»Fuj! Škandal! Saj pravim — pence!
Plane v posteljo in kar mimogrede
utrne luč.	, „
Zfidmi pa planejo istočasen butaUsa
na nočni omarici, sobarica k vratom in on iz postelje.
Pomane oči: kje so nogavice? Ja — kje so nogavice? Za vraga — ah tu! Divje jih pograbi, ena mu pade na tla. Bliskoma se skloni — zopet mu pade — ti vrag!
Naposled jih obuje, natakne slape m skoči k umivalniku. Zgrabi vrč in na-lije vode, da pljuskne voda po podu in po njegovih nogah.
Prha, izmiva obraz hi roke, mimogrede potegne s ščetko po zobeh.
Predno vstopi Ivanka s kavo, že skače po sobi oblečen in popravlja kravato.
»Ivanka, za božjo voljo, hitro, kaj mečkate! Naposled bom res zamudil! Vi boste krivi, če zamudim!«
Pograbi za skodelico in srkne. Speče ga v ustnice.	„
Ni še popil polvrele kave, ze grabi po plašču in klobuku in jadrno stopi preko hodnika in stopnic na cesto.
Naglo koraka po ulici. Mimogrede se ozre na uro: sedem in enajst minni! Naguba čelo, gleda okoli sebe y tla, naposled se mahoma odloči, z nurmi-jevskim korakom vdere v bližnjo kavarno.
»Caj brez in »Jutm>« kriči že od vhoda -— »toda naglo, ekspres, mudi se imi«
Natakar prinese, kar je naročil. Se predno pa mu dodobra obrne svojega smokinga zadnjo plat, že on kriči:
»Natakar! Plačat, prosim!« Natakar odgovarja: »Takoj! Moment!«
On se razburja: »Nič moment! Saj vem, potem vas ne bo pol ure k mizi! Poznam vas! Takoj plačam! Kaj ne vidite, da odhajam? Mislite, da kradem čas^«
Natakar ga pozna. Najmanj tako, kakor Ivanka. Vračuna potrošek.
On tlači listnico v žep, z desnico zagrabi »Jutro«, z levico čaj.
Vliva vase vročo tekočino, z očmi šviga po malih oglasili sub: dopisovanje.
Odloži »Jutro« in postavi kozarec na krožnik. KozaTec se prevrne. Toda on je že pri obešalniku.
Predno priskoči pikoto, je že s poa-oblečenim površnikom med vrati in — na cesti.
Sedem in petnajst minut. Urno krene proti pisarnL
Sedem in dvajset mimrt. On sedi za svojo mizo. Nikogar nikjer. Dremav sluga pometa na hodniku.
On gleda v strop, gleda skoz okno. opazuje mizo in šteje tintne madeže na zeleni prevleki: eden, dva, tri, pet, devet...	.	...
Potem zabotma s prsti po mizi tu
c cika..
On v pisarni — kako bi to povedal? Kaj bi dejal? On — skratka — on — težko je! Danes, v času gospodarske krize in stroge racijonalizacije je on prav za prav — — hm — Danes, ko vse stremi k pozitivnemu delu in izgraditvi — Danes, ko se vrše vsepovsod redukcije v smislu — v kakšnem smislu? _ danes, dandanes torej — je težko reci, kaj —ne! Ne morem! Utegnili bi ga reducirati in jaz bi imel slabo vest! On je tako poznan!
Le to še povem, da je ob dvanajstih prost. Takrat pohiti na obed. Natakarica — ona ga najbolje pozna! — mu kliče že med vrati, predno utegne on do besede:	„
»Klanjam se! Juho že nesem! Je ze tu! Izvolite, prosim!«
On se namrdne —■ nekaj mu ni po misli in sede. Med kosilom pa preži, ko tiger na priliko, da lahko pogodrnja.
»Torej — hitro! Kaj mečkate? Saj veste, da se mi mudi! Bo že kaj? Kakšna pa ste danes, Fani? Kaj pa vas je pičilo? Tak obrnite se že vendar malo
urnejše!«	.
Itd. itd. S koščkom kruha v ustih iz-pije ostanek brizganca, medtem že vtakne zobotrebec med zobe: ko bi trenili je pri obešalniku. Ko odhaja, nima časa, da bi se ©zri.
Popoldne je svoboden. Seta. In če ga zaustavi znanec: »Nu, kako, kam, prijatelj?« — se mu nasmehne v za-ddregi, menca z nogami in nato — važno — prične: »Dragi, opravki! Človek nima nikoli miru! Prav zdaj imam važno pot! Nujna zadeva! Zelo nujna! Mudi se mi — oprosti — zdravo, živijo!«
In že odmegli in hiti naprej. Kam? Kamorkoli. Zavije v gostilno. Naroča hitro. Brzo odhaja. Kam spet odhaja? Kdo ve? Vedno odhaja, vedno se mu mudi. Neizrečeno se mu mudi.
Iz dneva v dan, leto za letom: hiti, beži, mudi se mu, nima miru ne obstanka — le beži, beži--
Zakaj? Kdo ve prav za prav? Neki govore, da je bil nekoč prepozen. Nekoč — davno že — ko je nosil na sredi in je hodil počasi, zelo si... za neko ženo. In le-ta — — da mu je rekla nekega dne/— P9" tem ko je bil prav počasi ho#l za njo že mesece in mesece —:/ »Prepozno ste prišli, gospod*« Tako govore neka-terniki — kdo ve pravda prav?
Torej" ga poznate^Ne? Kaj res ne? Bežite no! Prav gotovo ga poznate! Saj ga vendar t si poznajo! Vsak dan ga lahko srečate! Ne enkrat — dvakrat, trikrat!
Pomlad
v Parizu
Pomlad v pariškem parku Monceau
Pariz, proti koncil marca
Tako težko pričakovana in že tolikokrat napovedana pomlad je prišla se-v Pariz skoro neopaženo in kar preko noči. Po dolgih dneh večnega de-že vanja, naraščanja in upadanja Seine je zavel po bulvarjih rahel južni ve-irič in pomedel s poslednjim oblačkom na svetlomodrem nebu.
Bulvarni listi imajo z mastnimi črkami natisnjena poročila vremenske {Opazovalnice:
12 stopinj Celzija v Parizu. Stalno Jasno nebo, lahen jug . . .«
Na cestnih križiščih bohotno cveto v mavričnih barvah cvetlice z Rivijere, ki jih, kakor pri nas v Ljubljani, po-imjajo s prosečim glasom in tiho nado [v očeh male deklice in starke s tresočimi rokami.
»Gospod, samo pol franka, šopek vijolic! Prosim vas, kupite!«
Vonj vijolic in rdečih nageljev je preplavil pariške ulice. Iz velikih ma-gacinov pronica opojen vonj parfumov in mil. V novinah oznanjajo celostranski inserati teden razprodaje parfumov in mila, čipk in rokavic. Po sijajno opremljenih magacinih se tre ženskega sveta, ki mrzlično brska in premetava ogromne skladovnice mila, svilenih šalov, rokavic, samoveznic, robcev in druge robe. Parižanke se menda boje, da ne bi prišle prepozno. Pred mnogimi trgovinami je naval celo tako velik, da stoje Parižanke v dolgi vrsti, kakor so stale ženske med vojno za kruh in mleko. Vse. so dobre volje in se šalijo s stražniki, ki jih spuščajo po skupinah v obljubljeno deželo parfumov in dišečih mil.
Do miz s kolinsko vodo se skoro ni mogoče preriniti, tako silen je naval na to dišečo tekočino. Litrska steklenica je najmanj, kar stiska k sebi Parižanka, ko zapušča magacin. So pa tudi dame, ki kupijo kar cel balon kolinske vode, po pet ali deset litrov, katerega pripelje potem na dom kak brhki fant v okusni uniformi svoje firme. _
Izložbe veletrgovin so izpremenjene T pravljične vrtove, polne rož vseh mogočih barv, rož iz blaga, papirja, stekla, bisernice, školjk in celuloida. Večina vrtov je urejenih po japonskem ali kitajskem vzoru, ker je sedaj moda za yse prireditve v Parizu »kolonijalni slog«.
Prodajalci na hodnikih imajo polne roke dela. Na njihovih stojnicah lahko najdeš vse, kar ti srce poželi, celo steznike vseh mogočih oblik in veličin. Nekje sem sicer nekoč čital, da so prišli že davno iz mode, ko pa sem opazoval bazarjenje z njimi v Parizu, pa sem se uveril, da jih mora nositi še marsikaka žena. Parižanke jih pomerjajo kar na ulici, seveda preko obleke, in tudi kar javno kupujejo.
Sploh je menda Parižanki poseben
užitek brskati in pomerjati razstavljene predmete. Prodajalec se zaradi tega prav nič ne razburja in se kvečjemu hudomušno nasmehne, če pomerja kak Parižan v spremstvu svoje boljše polovice kar tako na ulici copate z lepim, rdečim cofom. Ko sem nekje le pre-vneto ril po kupu zapeljivih kravat, me je prodajalec samo hudomušno vprašal. kaj neki bi rekel Citroen, ako bi tako brskal po njegovih avtomobilih, razstavljenih v avtomobilskem salonu.
Parižani in Parižanke so že obesili svoje dragocene kožuhe in tople suknje v domače omare in posedajo že čisto pomladansko napravljeni po kavarni-
ških terasah. Ure in ure sede tu in preudarno srebljejo svoj običajni aperitiv, pa veselo pozdravljajo znance in znanke, ki pohajajo po ozkih hodnikih.
Lep je Pariz. Prav posebno lep pa je v teh prvih pomladanskih dneh, ko so pričeli brsteti prvi popki na drevju ob bulvarjih in se odevati v sveže zelenilo prostrani pariški parki, kjer se zbira sedaj menda vsa otročad, kar jo je pod pariškimi strehami. S kričanjem in razposajenim smehom otrok pa se meša stoglasno žvrgoljenje ptic vseh vrst, ki potrjujejo izrek, da ni Pariz samo mesto luči in radosti, temveč tudi obljubljeno kraljestvo ptičev.
Josip Fr. Knaflič:
Skrivnostni preganjalec
gospoda žulaja
Poglavje te zgodbe, kjer se pripravljajo iznenadenja
Po večerji in ko je bila gospa Vida spravila otročiča v posteljo, smo še kramljali na verandi, v ugodju mlie pomladanske noči, ki je vonj i1 v o dihala noter skozi odprta okna. Pogovor se je zasukal tudi na graščino in njene prebivalce, pa sem vprašal, dali ima ta Dina kako sestro. Da sem poznal malo Rusinjo, ki ji je bila močno podobna, sem pripomnil.
Gospa Vida mi je potrdila, da ima Dina sestro, mlajšo sestro, a se ji ne zdi, da bi si bili kaj podobni. Mlajša da je tudi dokaj lepša ... Gospod Dane pa je ugotovil, da imata obe iste oči. To so črnomorske oči! se je pošalil .
Meni je tolklo srce in sem vprašal za ime te Dimne sestre.
Gospa Vida se ni mogla takoj spomniti. — Je že štiri leta, odkar je izginila iz graščine, pa sem že pozabila. Nekako na A ... so jo klicali.
—	Aba? sem dejal, napeto zroč na ustnice gospe Vide.
—	Aba? Zakaj Aba? se je začudila.
—	No, tisti Rusinji je bilo tako ime, ki sem jo poznal.
Vrnil se je gospod Dane, ki je bil šel poiskat svojo skicirko, da mi pokaže portret Dinine sestre. In je zdaj povedal njeno ime: Aglaja.
To je bilo eno razočaranje za mene. Sledilo pa ie še drugo, ko v skicirki ni bilo več tiste risbe.
—	To mi je pa gotovo izmaknila Dina, je dejal gospod Dane in smejal svoj baržunasto-mehki smeh. — Kaj jo je neki srbelo, vražjo punco ...
—	Kaj! Ljubosumnost vendar! ga je podražila gospa Vida. — Veste, je dejala meni, — ona je vsa zaljubljena v mojega moža. Sama mi to pripoveduje pri
vsaki priliki.
—	O, kolika čast to za mene! se je smejal gospod Dane. — Ona je zaljubljena v vsakogar. Še v kakšnega ježa v gozdu.
—	Samo v našega letalca Slavka ne. Zato je pa on tem bolj nor nanjo, še motor si je kupil zavoljo nje, zdaj se pa ona ne mara voziti z njim. Ves obupan je ubogi fant, je pravila gospa Vida.
—	Vidiš, draga, tudi to je pri njej sama koketerija in nič drugega, jo je poučil soprog. — Stavim, da bo lepega dne pa baš poročila njega, Slavka, da. Četudi ga ne ljubi, vzela ga bo pa !e. In »ona ve, kako treba tega Slavka prikleniti. Fant je lahek ptiček, in če bi bila z njim kakor z drugim, bi ji kaj kmalu odfrčal. Da, ve ženske že veste, kako treba moškega ujeti. Pri tem je gospod Dane s svojimi sinjimi otroškimi očmi pogledal svojo ženko tako krotko-pohlevno, da je celo mene ganilo.
—	Ah, kako si duhovit! mu je odvrnila, stresnivši kodre (njena dražestna kretnja). — Navsezadnje boš še trdil, da sem tudi jaz tebe ujela.
—	Ne, pri tebi sem se pa čisto sam ujel, Bog ve, da je res tako! Spet je zazvenel njegov smeh v prijetnem odje-ku, kakor če potegneš z roko preko strun kitare, in ne le njegove oči, vse njegovo okroglo, dobrodušno obličje, da, celo njegove nekoliko mesnate roke — sploh je mož malce nagibal k debelosti, — celo njegove roke, sklenjene kakor k molitvi, pravim, so izražale gospe Vidi popolno in brezpogojno vdanost. Tako da sem si rekel: ta človek obožuje svojo ženo.
J. O. Curwood:
Medved Tir
»To je človeku v krvi,« se je ravnodušno zasmejal Bruze, »prav tako, kakor se ljudje zbirajo, kadar koga obešajo ali kadar se kje kdo ponesreči. Ce bi ne bilo postav, bi se ljudje med seboj pobili, in tega ne store le zaradi tega, ker se boje. To jim je v krvi — prav tako, kakor morava midva loviti •in streljati.«
»Mogoče imaš prav,« je pristal Langdon. »Mogoče je le zaradi tega časih vojna, da se ljudje izdivjajo in zadostijo svoji krvoločnosti. — Halo — kaj pa je z našim medvedkom?!«
Muskva je bil padel z drevesa in ob-v<=el na vrvici kakor na smrt obsojen grešnik. Malo je zacepetal in komaj še pomistJ. da je zdaj pač prišel njegov konec. V tem pa je bil že Langdon pri njem. Hitr^ ga je vzdignil, razvozljal zapleteno vrv in ga položil na tla. Od samega začudenja ga je Muskva pozabil popasti — niu zarenčal ni. ampak je svojega rešitelja samo resno pogledal s strani.
Bruze in Meteosin ;ta zapustila taborišče, da bi raziskala gorovje na za-padu. Langdon je ostal v taborišču, zakaj bolečine v kolenu so se bile prej
povečale kakor zmanjšale. Zdaj je imel dovolj časa, da se je ukvarjal s svojim medvedkom. Per je bil Mustva še tako mlad, si ni bilo težko pridobiti njegovo naklonjenost in zaupanje. In ko je Langdon odprl vrč sirupa in ga dal poku-siti Muskvi, je popolnoma zmagal. Že opoldne je dosegel pri malčku toliko, da je hitro splezal z drevesa in mu pritekel naproti, ko mu je prinesel novih slaščic.
Muskva ni dolgo žaloval zaradi izgube svoje prostosti. — Godilo se mu je tako dobro, da si za zdaj sploh tli želel nazaj na svobodo. Pred ljudmi je bil izgubil vsak strah. Zakaj bi se jih bal? , Dvonožno bitje mu je prinašalo mleka in vsakovrstne druge dobre stvari. In sirup! Tako prelestne reči sploh še ni bil okusil. Kaj so bile Tirove ribe v primeri z njim? Kaj mravlje in debeli črvi, katere mu je prinašala mati kot prav posebne slaščice?
Cisto divji je bil na sirup in obupno se je trudil, da bi splezal po Langdono-vi nogi in ga dobil še malo.
Langdon se je do solz smejal malemu, šegavemu družabniku. Bil je tako okrogel, ljubek in mehak, da se je ves dan igral z njim. Pozno popoldne ga je odvezal in ga na vrvici peljal k potočku. Kot vabo je vzel s seboj škatljico
sirupa in na vsakih par korakov je obstal in mu dal malo pokusiti. Ko se je pol ure kasneje vračal v taborišče, je izpustil vrvico.
Muskva se ^e trenotek obotavljal, potem pa je naglo capljal za Langdonom — in njegovo zapeljivo škatlico.
To je bilo zmagoslavje za lovca! Bil je zelo ponosen na svoje uspehe, ki jih je bil dosegel pri Muskvovi vzgoji. Šele ko se je zmračilo, se je Meteosin vrnil. Začudil se je, da se ni bi'l vrnil tudi Bruze. Znočilo se je; stari Indijanec je zakuril ogenj in jel pripravljati večerjo.
Minula je dobra ura; šele zdaj se je vrnil Bruze. Na svojih ramenih je nekaj nosil in to breme je blizu Muskve vrgel na tla.
»Koža ko žamet in meso za pse.« je dejal in stopil k drugim pri ognju.
»Ustrelil sem ga s pištolo, pritekel mi je naravnost v roke.« Sedel je in pričel večerjati.
Muskva se je nekaj časa zadržal popolnoma mirno. Ko pa se ni nobeden zmenil zanj, je počasi prilezel izza svojega drevesa in se približal Bruzeje-vemu plenu, ki je ležal komaj tri korake v stran.
Nekaj časa je vohljal okofli mehkega, še toplega trupla, potem je tiho zacvilil
Tak je bil moj dojem. Lahko tudi, da se motim. To pa je gotovo, da bi jaz na njegovem mestu to ne samo lepo, ampak kakor sem se čedalje bolj prepričeval, tudi pametno in dobro gospo Vido vsekakor oboževal.
—	Pardon, gospa Vida, sem povzel zdaj besedo, — poprej ste nekaj omenili o tej Dinini sestri Agilaji, da je izginila iz graščine ... Kako naj to razumem?
—	To je precej temna reč. Vemo samo toliko, da je pobegnila. To se je zgodilo kmalu potem, ko so se nastanili v graščini. Graščak, stari baron, ki je bil svoj čas avstrijski konzul na Ruskem in je velik prijatelj Rusov, jih je vzel k sebi iz usmiljenja, saj jo bili tako revni, brez vsakih sredstev. Z njimi je prišel tudi mlad kozak. morda sorodnik. ne vemo nič; bil je nenavadno zal dečko in lepo je pel in sviral na ba-lalajko. Tudi ona je imela jako lep glas. Pa sta nekega dne oba izginila. Morda je bila ljubezen med njima, morda ju je gnalo kar tako v svet. O njem smo brali lani, da so ga ubili pri nekem pretepu v neki novosadski krčmi; o njeni usodi nam pa ni nič bliže znanega; baje je nastopala nekaj časa kot plesalka in šansonetka tam po jugu, zdaj ni nič več slišati o nji. Morda ve Dina kaj več, toda ona je nikdar več ne omeni.
—	Morda je že zdavnaj prodana kam v sužnost, sem pripomnil v mislih na Abo in tistega njenega sumljivega spremljevalca.
—	Čudno je res. da se je kar tako izgubila in da se več ne zmeni ne za sestro. ki sta se vendar tako radi imeli, ne za svojega bolnega očeta, ki mu je gotovo hudo po njej...
Gospa Vida je umolknila in senca ji je legla na obraz, gospod Dane pa je pripomnil:
—	Seveda mu je hudo. Sicer pa. kakor mi je zadnjič povedal naš zdravnik, mož poletja ne bo preživel.
—	Nesrečni ljudje, je zdihnila gospa Vida. — Takšen padec iz sijaja v bedo! Bili so zelo imenitni: oče visok gardni častnik, mati iz knežjega rodu. In kra-sotica je bila, Dina mi je pokazala njeno sliko. Na begu pa jim je reva zblaznela in je skočila v morje. Ah, dosti sta prestali ubogi dekleti! Kaj vemo mi, kaj je takole razdejano mlado življenje ...
—Tako je, gospa Vida, sem pritrdil.
—	Mi ne vemo nič. Mi takih življenskih katastrof sploh ne moremo presojati in smo trdosrčni morda celo tam, kjer mislimo, da smo usmiljeni.
Nato sem opozoril gospoda Daneta, kako izboren model za učinkovito sliko bi bil stari kozak tam na gradu.
—	Sem že mislil nato, je dejal, — in tudi že poizkusil skico. A se mi noče posrečiti. Sploh nimam roke za portretiranje, sem le bolj pokrajinar. Edini portret, ki se mi je res posrečil, to je moj tast, gospod Žulaj.
—	To sliko sem pa že videl! V njegovi hiši na podstrešju. Tam jo ima zdaj obešeno.
Dane in Vida, oba sta se presrčno zasmejala:
—	Na podstrešju, haha! Torej tja je morala v pregnanstvo! No, da, saj ga je zmeraj tako bodla v oči... Ampak recite, ali ga nisem imenitno zadel?
—	Imenitno! Še na sliki se priduša...
—	Kajneda, haha! Saj se je pa tudi ves čas samo pridušal, kadar mi je moral sedeti. Pa veste, kaj je sam rekel, ko je bila slika gotova: Zdaj pa izgledam kakor primojduš na pratiki!
—	Pa mi slike še do danes ni plačal. No, zato sem mu pa vzel hčer. Pa sva bot.
Takoje prišel pogovor tudi na gospoda Zulaja. In mi je dejala gospa Vida: .
—	Na mojem očetu imate žalosten zgled, kako denar pokvari človeka. Poprej, pred vojno, je še bil nekaj človeka, kakor se tako reče; potlej pa, bolj ko je bogatil, bolj ga je obsedal demon in mu docela izžrl srce iz prsi... Ali mi verujete, da sem večkrat prosila Boga, naj nas rajši stori revne? Potlej bi vsaj imela očeta, ki bi ga mogla ljubiti in spoštovati... Denar je nesreča. je prokletstvo. Dovolj sem lo izkusila.
Gospa Vida se je stresala kakor od gnusa.
in utihnil.
Plen, ki. ga je bil Bruze prinesel v taborišče, ni bil nihče drugi kakor ubogi, mali, mrtvi Piponaskov.
XVII.
Vendar že spet Tir
Popolnoma se je bilo znočilo in Muskva se je počutil spet zelo osamljenega. Bruze in Meteosin sta bila od težke poti po grmovju tako utrujena, da sta kmalu legla k počitku, in tudi Langdon je brzo sledil njunemu vzgledu. Bponaskova so pustili tam, kamor ga je bil vrgel Bruze. Muskva je čakal, dokler nI vse naokoli utihnilo. Njegovo srčece je bilo vse vznemirjeno, odkar je vedel, da je Piponaskov tako blizu. Čudil se je, da je tako miren
Kai pa ie vedel mali črni medvedek o smrti? Nič! VtIiu tega pa je bil mali grizli še tako mehak in topel, da je bil Muskva trdno prepričan, da se bo kmalu zopet pričel gibati. Vse je bilo prav tako kakor zadnjo noč. Zvezde so žarele na nebu, ogenj je dogoreval in povsod je bilo vse tiho. Šele zdaj se je Muskva drznil približati Piponaskovu in ga lahno dregniti z noskom. Čudno, grizli se ni ganil!
Saj se ne maram boriti s teboj, mu je dopovedal Muskva — ne bom ti sto-
(kMutzi - povsod $afitevana $natnka
kMufu v v bdi modnih Garvaft in oUikalt
—	Nekoč boste pa le podedovali 2u-Jajeve milijone, sem opomnil. (S tihim pristavkom: Ce jih ne bo prej pozobala rajska ptička.) — Kaj mislite napraviti z njimi?
—	Bog me jih varuj! je vzkliknila gospa Vida. — Ne maram jih. Gotovo ne bi prinesli sreče ne meni ne mojima otrokoma, to je moje globoko prepričanje... Da, tudi moja otroka naj mislita in čutita tako kakor jaz. Denar ni sreča. Sreča je, če solnce sije. če si poštenjak, če te imajo ljudje radi... Kdor išče in najde srečo v denarju, ta je v mojih očeh največji siromak na tem svetu. Ta vseh tistih pravih dobrin in lepot življenja nikdar ne spozna in ne uživa. Takšna je moia filozofija. In tako hočem vzgojiti tudi svoja otroka. Fanta še prav posebno, ker s strahov» opažam, da se v njem budijo Žulaje .4 instinkti. A jaz mu jih že preženem, da bo samo moj in svojega očeta sin ...
Tako je govorila mlada, lepa gospa Vida in njene oči so se bliskale. In z občudovanjem sem si rekel: To je pa redka ženska!
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Križaljka „žaba"
Navpično: 1. vrsta pesništva; 2. m?<ta ob Egejskem morju; 3. zgoščen kisi):; 5. zabava; 6. naplacilo; 7. Mohamedovo sv. pismo; 8. nočna ptica; 10. turški plemič; 13. nikalnica.
						4	t	li
					3			<f I
			r	t				
wA		?						
	i						9	
*								
it			n					
		*						
Vodoravno: 1. del voza; 3. zobna pasta t 5. kamenina (prodoraina); 7. igralna karta; 8. del aeroplana; 9. predlog; 10. zrak (fr.); 12. kamenina (primesnina); 14. reka v Egiptu.
ril nič žalega! Samo zbudi se, da se malo pogovoriva. Ko pa vse prigovarjanje ni nič zaleglo, se je Muskva tiho cvileč stisnil k svojemu tolstemu, malemu sovražniku z zelenega travnika. Zdaj mu je bilo žal, da ga je takrat tako preganjal in mučil! Najbrže je bil zdaj jezen nanj, pa ni hotel dati glasu od sebe.
In tesno stisnjen k Piponaskovu je Muskva končno zaspal. Drugo jutro je bil Langdon prvi na nogah. Njegova prva pot ga je vedla k Muskvi. Hotel je pogledati, kje je prebil noč. Pa je od začudenja obstal z odprtimi usti. Mar se je bil mrtvi grizli spet prebudil k življenju? Muskva je ležal tesno stisnjen k njemu in ga z eno tačico napol objemal. Tiho se je Langdon vrnil k spečemu Bruzeju in ga zbudil.
»Pojdi,« je tiho dejal, »in poglej sf meso, ki si ga včeraj prinesel za pse!« In Bruze je široko odprl oči, ko je zagledal ganljivo sliko, ki se je ponujala njegovim očem. Ničesar ni odgovoril in tudi Langdon je molčal. Skoro uro nista izpregovorila besedice. Meteosin je odnesel Piponaskova — ampak ne zato, da bi ga odri in z njegovim mesom nakrmil pse! Položil ga je v jamo ob bregu potoka in ga zasul s peskom in kamenjem.
I
Vrsta 2651-05
Prodajamo jih iz ooksa in laka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da se iiro bodo nožice normalno razvijale .'
Vrsta 2605-72
Praktični dekoltirani čeveljček s poJvisokim usnja-tim podpetnikom. izdelan iz finega boksa, rumene ali —■"»tie moderne barve, z okusno zaponko.
Vrsta 1245-63
čeveljček na spono, s pol-visokim podpetnikom. iz rjavega semiša. z usnjatim okrasom in v raznih modnih barvah.
Vrsta 1805-15
Praktični dekoltirani čeveljčki s polvisokim usnjatim podpetnikom. izdelani iz finega boksa, rumene ali svetle barve z okusno zaponko.
Vrsta 2625-10
ZA IZPREHODE
Zadnji model izrezanega čevlja s kombinacijo krokodilove imitacije m okusno spono. Radi izredno dobre priležnosti priljubljen čevelj.
Vrsta 1634-22
Za dijake. Spomladi odložite visoke čevlje tn jih zamenjajte s prijetnimi polčevlji iz boksa, črne ali rjave barve!
Vrsta 9175-03
Poleg satenastih m atlas-aih. črnih in raznih barv pri-cašamo za poletje izdelan čeveljček i7 belega rips-plat-na k lahkemu poletnemu plašču.
noc
Vrsta 2642-30
Navadno Beba noče istih čevljev, kakor jih imajo bratci. Zato smo ta čeveljček okrasili.
Vrsta 3945-03
Spomladanski čevlji za vsako priliko. Iz boksa za vsak dan na trg Za občutljive noge iz ševroa.
praznik spomladi, veselja in ljubezni je v letu samo enkrat. Dočakajte jo v naših krasnih čevljih« Pripremili smo nove modele, nove barve in nov kroj, nove pod* petnike in novo obliko.
Vse te novosti Vas bodo iznenadile. Pridite v prodajalnico, poskusite in prepričajte se!
Vrsta 9805-05
Plesni čeveljčki, izdelani iz najlepšega laka. se podajo vsaki toaleti in morete v njih plesati vso sezono. Dobi se k njim obenem tudi okusno spono.
Vrsta 9875-05
Eleganten čeveljček s spono iz črnega baržuna na visokem podpetniku. Priljubljen radi svoje enostavnosti.

Vrsta 3762-22
Za dež in slabo vreme. Podplat je flokiraD in iz močne kravje kože. To so čevlji za živahnejše dečke.
Vrsta 3635-18
Polčevlji na trakove so še vedno priljubljeni, zlasti radi svoje prijetne forme in lepe oblike.
Vrsta 5605-27
K spomladanskemu plašču za izprehode si nabavite ta dekoltirani čeveljček. Okrašen s kačjim usnjem, z viso-dm podpetnikom prikazuje pariško modo.
Vrsta 9675-38
Kako vam ugajajo ti krasni čeveljčki ? Okusno smo jih okrasili s kombinacijami -aznih barv. Pridite, da vam jih pokažemo!
Vrsta 3922-00
Športni čeveljček za dečke, je iz rjavega boksa, z okrašenim jezikom. Podkovan z medeninastimi klinci. Za šolo in izlet.
Vrsta 1937-22
Vam, ki ste izpostavljeni štrapacom, je treba za pomlad lažjih čevljev. Evo jih, s stanovitnim gumastim podplatom za neverjetno nizko ceno.
Vrsta 9637-21
Ta udobni enostavni čevelj ima stalen krog odjemalcev Izdelujemo jib iz laka, črnega, rjavega boksa za isto ceno.
Vrsta 6627-08
Eleganten udoben čevelj za odličnega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevlja te oblike.
Vrsta 6637-11
Ako nosite obleko iz angleških tkanin, ne morete biti brez te oblike športnega čevlja, ki je izdelan iz najboljšega boksa in okrašen ter okusno perforiran.
Vrsta 3967-22
Moški čevlji iz prima boksa za štrapac, s kovanim podplatom. Trdni in udobni, ue žulijo ne noge ne žepa.
Vrsta 9677-22 Din. 249.-
Priljubljen čevelj naših stalnih odjemalcev, izdelan tz najfinejšega boksa, z lah-iim usnjatim podplatom in gumastim podpetnikom.
Ur. —162 ■■■■■■■■
ivifri

-J88
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA N^T7ADEN IN FINEJŠI PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE, VINJETE
JUGOGRAFIKA
LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP ST. 23
šg.
| ;i vv-r/	'..v-'Iv-VT UvNfii/1N>~<t^-iIV--;iNto!-Vv,-/>,<y;iIX''-
Fozor!	Pozor!
PRIHRANIMO 60 DO 80 % PRI POPRAVILU RADIO AKUMULATORJA
Nadomestitev novih plošč, m sicer: za 18 amp. ur 2 pozit. m 4 ntg. Din 120.—; 18 amp. ur 2 pozit. Din 55.—; 36 amp. ur 4 pozit in 6 neg. Din 190.—; 36 amp. ur 4 pozit. Din 105.— in to strokovno kompletno za uporabo edino Prva specijalna akumulatorska delavnica A. JENKO, vhod Miklošičeva cesta, poleg palače Delavske zbornice in Kolodvorska ulica štev. 29, kavarna »Leon«. 4354
v*
s*
as ss s
G0SF0B1N JE S
Znano Vam je, da je dospel v Ljubljano in vso Slovenijo tako-rekoč tovariš v gospodinjstvu,
„HQSBY", amerikanski univerzalni znanstveni preparat
»Hobbjr« prinaša v vodni razstopini v hišo higijeno in čistočo. »Hobby« je zelo ekonomičen in daje že v mali količini maksimalne rezultate. Ni ga skoro predmeta v gospodinjstvu, za katerega ne bi bil »Hobby« potreben. »Hobby« je bil za svoje dobre lastnosti odlikovan z diplomo Londonskega Higijenskega Instituta. »Hobby«-ja porabijo v Ameriki 70,000.000 kg na leto.
Zahtevajte »Hobby« v vseh špecerijskih trgovinah in drogerijah.'
4
S
e
69 99
r
Za Veliko noč
4399
priporoča svoje prvovrstne kranjske klobase
I. ROZMAN
Ljubljana, Sv. Petra c. 85
■■aiiia<aaaut
i.£oze
DIVJAČINE
/seh vrst in v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih. Imam ve-i ko zalogo lepih stro lenih polhovih kožic. V Ljubljani. Sv. Florjana ulica itev 9.	388
OPOZORILO
t
■
:
I ^
' Izjavljamo, da gg. Anžič Maks in Gostinčar Andrej
i nista pri nas uslužbena in zato nista upravičena prodajati ^ ^ naših strojev ali prejemati za naš račun katerakoli na- ■
4436 ■

ročila.
Singer šivalni stroji d. d. g
Cenjene dame! Novost!
Za trajno ondulacijo imamo najmodernejši aparat z inventila-torjem, zaščitnikom kože, torej brez opeklin. Lasje ostanejo nepoškodovani in dobite lepe kodre. Cene primerne.
VENDELIN SEBAL. frizer za dame In
gospode	4542
Sv. Petra cesta št. 44 LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 44
SmJtIERINGEK
rla«chinen and Waggonbaa-FabrikH Aktien Gesellsehaft, Wien XI.
Oe-terreieh
Parni kotli
sa VHNkovratntr naprave
Premikajoče rešetke i^konomizerfi Kurišča za
premogovni prah
Zastopstvo: ln*iner«ki biro Julio Breitwie*er. Zagreb, Vodnikov« 11. - Telefon 26-S9
s&zče
•m to rablja* vm! rr»l te*
lato za embalažo
mu ntM • talogl
Mirko Mlakar
Ljubljana Stemtknva ulic« U.
ZVANREDNA PRILIKA
clczna sluiinska patent postelja zložljiva, a ta->ecirafiora madracom, sc-o praktična za vsake liio, hotele, nočne slui-Se in potainie ' osobe tane samo Din 3M.—. Sazpoliljam po poiine-nom povzetju.
TAKO IZGLEDA SLOŽEN
Lesena pateat postelja
tloiljiva. s tapeciranin madracom. zelo prak tična. stane samo D 28C
Lcžalka aa so»čan;e —
(Liegcstuhl) najnovije vr sti. stane samo Df« 1S0
POMARANČE LIMONE
Italijanskega in španskega izvora, vedno sveže prvovrstno blago nudi
CELESTINA GLAVNIK
LJUBLJANA, Pogačarjev trg štev. 1. Telefon 2493
Tvrdka uvaža že skozi dolgo vrsto let blago direktno od producenta ter lahko postreže svoje odjemalce vedno z najbo?jšim blagom po najnižjih dnevnih cenah.
V zalogi ima vedno veliko izbiro blaga vseh vrst in kakovosti. Pri večjem odjemu specijelne cene. Vsa inozemska in domača zelenjava vsak dan in sveža v največji izberi. — Zahtevajte cenike!	4229
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob smrti našega brata oziroma strica in svaka, gospoda
franca Rosmanitha
poštnega zvaničnika
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev, g. pevcem za prekrasne žalostinke, poštnemu uradništvu ic sploh vsem, ki so preminulega spremljali na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 26. marca 1931. 4472 KATI LINDIČ in ostali sorodniki.
Ma4rad punjeni t vol-aom stanejo samo D 151. L BROZOVK. ZAGREB ILICA 82.
Pozor, ženini in neveste!
modroce
posteljne mreže, te* eznr zložljive postelje. otomane. spalne 41van» tn fotelje nudi najceneje
RUDOLF RA DOVAN
taprtnlk Mentoli trg ftt. IS. 2lm&. murska trava, blago a modroce ln prevleko pohištva v veliki Izbiri po najnižji cent 342
Mali oglasi
so uspešni!
Iz življenja in sveta
Zasedanje odbora za vseevropsko zvezo
V Parizu se je sestal odbor za ustanovitev vseevrop-ske unije. Zasedanju, ki se ga je udeležilo dvanajst držav, predseduje francoski vnanji minist. Briand (1). Anglijo zastopa vnanji minister Henderson (2), Nemčijo von Sim-son (3) in Poljsko vnanji minister Zaleski (4).
Mednarodna kolonialna razstava
V maju bo otvorjena v Parizu ena največjih prireditev na svetu
Pariz, 25. marca.
V	maju bo v Parizu otvorjena mednarodna kolonialna razstava, ki bo zanimiva za ves svet in po svojem obsegu in ureditvi poleg nedavne britanske razstave največja prireditev te vrste na svetu. An-selme Laurence je za »La Revue Mondia-le« napisal prvi vpogled v ureditev te razstave, ki utegne v izvlečku zanimati tudi naše čitatelje:
V	Bois de Vincennes pri Parizu so zasedli za mednarodno kolonialno razstavo 100 hektarjev zemljišča, že to pričuje o nje velikem obsegu. Ni čuda: razstava mora pokazati svetu, da Francija ni ostarela dežela, marveč da razpolaga po vsem svetu z neizčrpnimi viri svoje sile, da se nje območje razteza od Diinkirchena do Guinejskega zaliva, obsega več kot 12 milijonov četvornih kilometrov in šteje sto milijonov prebivalcev.
Ob vhodu pri Porte de Piepus bo z ene strani informacijski oddelek, z druge pa razstava Francije — matice. Oba oddelka imata predvsem praktičen namen in pomen. Nadaljnja pot po razstavi bo obiskovalca vodila skozi vse štiri konce sveta. Najprej pridemo na Madagaskar, čigar razstavna palača, spominjajoča nas nekega kraljevega gradu na tem velikem otoku, bo obdana od pristne madagazijske vasi. Nato pridemo v indokitajski oddelek, ki zavzema devet hektarjev. 350 m dolgi nasip vodi od jezera Daumesnil k templju po vzorcu Angkorskega templja; njegove zobčaste kupole se dvigajo mogočno v nebo in razodevajo ponos khemerijske
arhitekture. Ljubek anamitski paviljon, pa-goda iz Kambodže, ribiška naselbina Laot-cev in velika vas iz delte Tongkinga s svojo mandarinsko hišo in trgom bodo obdajali palači podobni tempelj in izpopolnjevali čaroben privid francoske Indokine.
V smeri proti Porte Renilly vodi široka cesta k pravim kolonialnim kompleksom. Tu imajo svoje paviljone misijonarji, ki so veliko storili za Francijo in nje svetovno moč. Tu je Guyana s svojo gozdarsko hišo in dragocenimi vrstami lesa, Francoska Indija s svojo mogočno palačo. Paviljon somalijske obale, slikovite hišice z otokov Martinique, Guadeloupe in Reunion se ostro razločujejo od rdeče obokanih ribiških bajt iz Saint-Pierre in Miauelon.
Nadaljnja vrsta obsega senčna stanovanja na »blaženem« otoku Tahitiju in v Novi Kaledoniji, nakar se začenja oddelek za Francosko Vzhodno Afriko nasproti ogromni palači ekvatorske Afrike.
Zatem se vrste paviljoni, ki so namenjeni kolonialni vojski in upravi, v domorod-nem slogu zgrajene palače posameznih kolonij z interesantnimi slikarijami in ljubkimi vrtovi naokrog. Med severnoafriško sekcijo in sekcijo tujih držav so paviljoni dežel, v katerih izvršuje Francija svoj mandat. Sirija in Libanon sta združeni v enem paviljonu, Togo in Kamerun zavzemata pet paviljonov, ki so se nanizali okrog centralne palače. Inozemske razstavne dvorane so okrog jezera Daumesnil; tu imajo Italija, Holandska, Portugalska in Zedinjene države lastne paviljone, pa tudi Vel. Britanija in Belgija bosta odlično zastopani.
Anglija zahteva odločitev Društva narodov
Sir Horace Rumbold,
angleški poslanik v Berlinu, je sporočil drž. kancelarju dr. Briiningu, da želi Anglija proučitev nemško - avstrijskega carinskega dogovora s strani Društva narodov.
Konec gejš
Indokina ob Seini
Na prostoru kolonialne razstave v Parizu so postavili natančen posnetek svetišča v Angkor Bahti (v francoski Kambodji). Svetišče je znani biser prastare vzhodne arhitekture.
Japonska vlada je izdala dekret, ki ustavlja izdajanje dovoljenj za tradicionalne japonske čajnice, glede obstoječih čaj-nic pa določa, da morajo najpozneje v petih letih izginiti.
Japonske gejše so zelo prijazna in na-obražena dekleta ter se ne dado v nobenem pogledu primerjati s prostitutkami drugih dežel. Kljub svoji okolici so napravljale vtis poštenih deklet. Lastnik' odličnih čaj-nic so kupili gejše od staršev, ko so bile še v otroški dobi, dali so jim dobro vzgojo, navadili so jih prepevati pesmi s sprem-ljevanjem lutnje in študirati politiko. Naposled so se razmere predrugačile toliko, da so začeli gejše vabiti k svečanostim in družabnim prireditvam. Tam so gejše gostom krajšale čas.
Podoba je, da bodo gejše doživele usodo indskih bajader, ki so jih njih lastniki kupili od staršev v nežni otroški dobi in jih vzgojili za plesalke v svetiščih. Ko je angleška vlada svojčas prepovedala institucijo bajader, ni zadela skoro na nikak odpor.
f\Zoro vodo
^ — Mf proti sivim lasem!
\ j Ne barva, temveč vrača K/c sivim lasem prejšnjo na-4 •	ravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva- Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 25.—.
ZORA VODA L OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) al. 32.
Pošljemo po povzetju, In to samo na čitljiva naslove.
Živi pokopani...
Romantične zgodbe o ljudeh, ki jih pokopavajo žive senzacij žejne poročevalske agencije
Pred nekaj dnevj je poročala neka ino« zemska časniška agencija sem' c onalno vest o nekem pastirju iz bližine Malaga na španskem, ki so ga pokopali potem ko je zdravnik ugotovil, da je mrtev Čez dva dni so ljudje elišali iz njegovega groba je« čanje in trkanje. Šele čez dalj časa so od prli grob n ugotovili, da leži truplo čisto drugače, nego so ga položili v rakev, in vrhu tega je imelo roke vse obtolčene in k rs vc Ni bilo tedaj dvomiti, da se je pastir v grobu vzbudil iz svoje navidezne mrtvosti in da je skušal z vsem svojimi močmi priti iz svoje strašne ječe, kar so dokazovale krvave roke, drugačna lega trupla, trkanje, ječanje in na zadnje tudi izjava zdravnika samega, da je zdaj res mrtvi p stir umrl nekako eno uro poprej...
Takšne vesti so pogoste in tako ni čudno, da so ljudje na svetu, ki zahtevajo v svojih oporokah, naj jim po smrti
»za vsak slučaj«
prerežejo žile na rpkah. Da, strah pred tem. da b bili živi pokopani, je napotil marši* katere originale do najbolj čudnih obramb-, nih sredstev V rakve so vdel :va!i stekle« na okenca, tako da so ljudje lahko še po pogrebu kontrolirali, ali je mrtvec zares mrtev, opremi iali so rakve 7 ventilacijskimi cevmi in z električnimi zvoniinimi naprava« mi, ki n j bi alarmirale svet, če bi mrtvec oživel. In včasi so se takšne naprave res oglasile, a rešitelji so morali ugotoviti, da so jih sprožili gibi, ki nastajajo čisto mes hani-on o
pri razkrajanju trupla.
Ta vzrok bi končno lahko pojasnil tudi druj gačno lego trupel po daljšem ležmju v gro» bu, ne glede na to, da se lahko popolnoma spremeni žc med prenosom krste po stop« nicah in med polaganjem v grob.
Tpda ljudje so nagnjeni k romantiki in jim je težko dopovedati, da so primeri, ko bi pokopal1 navidezno mrtvega človeka, skoraj izključeni, vsaj v civiliziranih drža« vah.
Ena najbolj tipičnih med temi zgodbami je bila tista, ki so jo še lansko leto report:« rali iz Kostnice ob Bodcnskeni jezeru in sp jo posneli tudi zelo resni listi. Tam je neki mladi mož po napad-u omrtvičnega krča bil baje v največj nevarnosti, da ga po« kopljejo živega. Mrliški preglednik in po« zneje celo neki zdravnik sta ugotovila, da je mrtev in tako so ga bili že po'ožili v krsto. A med pr pravami za pogreb se je nej nadoma zbudil iz omrtvičenosti in vstal.
Tako so poročali listi, ki so pograbili to priliko, da so dodali tej zgodbi še celo vrsto podob n h in Sc bolj fantastičnih, tako
o nekem »trgovcu iz Vzhodne Pruske« ki so ga bili kot mrtvega prepeljali v mrtvaš« nico in se je tam vzbudil v prav neprjet« nih okoliščinah med resničnimi mrtveci. po» tem p i t sto o »mladem dekletu, ki je ži« velm za časa Napoleona I.« Dekle so starsi prisilili, da se je poročila z bogatim zo» prnim bančnikom Od žalost, ie umrla nje ljubimec, mlad. reven žurnalist, je sk'enil, da si dt->bi za spom n vsaj koder njenih las. Dva dni po njenem pogrebu se je splazil opolnoči na pokopališče izkopal njeno krsto, jo odprl, posegel po škarjah. da od« reže koder — tedaj je dekle odprlo oči . Seveda sta pobegnila v Ameriko in tam srečno živela.
Koliko je na takšnih zgodbah resnice?
Ljudje v svojem roman ti zmn verjamejo vse, dejansk stan pa je takšen, da ni niti ene zgodbe te vrste, ki bi bila uradno ali znanstveno overovljena. Saj se godijo obi* čajno »na Šp nskem« ali »v Napoleonovih časih« in njihovi junaki se imenujejo po na« vadi samo »neki mlad mož« ali »trgovec iz Vzhodne Pruske« itd Seveda, javnost sc zadovoljuje s senzacijami brez točnih na> vedb in tako je mogoče, da ji servirajo nai« bolj preproste stvari v najbolj spremenjen nih oblikah, kakor je bilo n. pr. baš v pri« meru tistega mladega moža iz Kpstn ce.
Zdravnik dr. Becker iz NViirzburga na Nemškem, ki je bral o tej zadevi v zelo razširjenem berlinskem listu, se je hotel prepričati, kaj je na stvari in je vprašal za podrobnosti v Kostnico. In od tam je pre« jel odgovor, da ni na vsem niti besede res« niče. »Mladi mož«, pomočnik pri nekem ta« mošnjem peku, je v napadu ep i lepši j c res delal vtis mrtveca. Toda mrliški pregled* nik se ni dal premotiti in se je po pregleda podal v neko bližnjo trgwno, da sporoči svoj dvom o mladeničevi smrti na pristoj* no mesto. Še preden je to storil, pa so mu sporočili z reševalne postaje, da se je mia-j denič med tem že zavedel in da je žc spet na delu. Iz tega vsakdanjega prmera sc je potem izcimila takšna senzacija!
Tako bo po vsej priliki tudi s tistim pa< stirjem iz okolice Malage. Sicer pa z3do* stuje pri njegovi zgodb: žc
običajna pamet,
da spoznaš njeno izmišljenost: človek. Vi leži že dva dni v grobu ni mogel umreti »eno uro poprej«, tud* če bi bil ob svojem pogrebu samo navidezno mrtev Nekolik« hipov v zaprt: krsti in še celo pod zemlja zadostuje popolnoma, da 6e zaduši v njej tudi najkrepkejši mt>ž — in na to jc pozabil možakar, ki je spravil to senzacijo d» časoiške agencije.
(0e/t£o
noc
izredno poceni obleke, površniki, perilo, nogavice, kravate pri tvrdki
DRAGO SCHWAB, Ljubljana
S 15. letom pesnica — z 18. filmska zvezdnica
Carmeu Barnes,
mlada Američanka, je napisala s 15. letom knjigo >šolska deklica«, kjer je popisala razmere v ameriških internatih. Zdaj pa jo je (staro 18 let) angažiralo neko ameriško filmsko podjetje, da bo predstavljala dekliške tipe iz svoje knjige.
Velika noč v Jeruzalemu
Ob nobenem drugem času ni v Sveti deželi toliko ljudi kakor o Veliki noči, ko pripotujejo v Jeruzalem ogromne množice romarjev in radovednežev, da bi prisostvovale
pestrim verskim ceremonijam
velikonočnih dni. Ker je v Jeruzalemu zastopanih kakšnih dvanajst krščanskih ločin, ki praznujejo praznik Vstajenja deloma ob različnih dneh, se verske slavnosti zavlečejo čez cele tedne. Cerkev Božjega groba je ta čas prizorišče nad vse čudnih. prastarih in srednjeveških ceremonij.
Posebno vzhodnjaki ljubijo pester ceremonial. Na Veliki četrtek izvrši n. pr.
armenski patriarh sam obred umivanja nog pred cerkvijo Božjega groba na lesenem odru, sredi ti-sočglave množice vernikov in zijal, ki jih policija s težavo in s — pendreki drži v redu. Abesinci razkazujejo spet svoje ku-riozne obrede na strehi kapele sv. Helene pred oltarjem, na katerem stoje sohe og-Ijeno
črnih svetnikov
med neštetimi prižganimi svečami. Spodaj v vrtu pa proizvajajo temnopolti menihi oglušujoč koncert s čudnimi godali in tolkali. Višek teh ceremonij predstavlja slavnostni prihod
abesinskega opata. Njegov sprevod se odlikuje z razkošnimi oblačili in velikim pompom, vse skupaj pa
naj spominja na obisk kraljice Sabske pri kralju Salomonu.
Pravoslavni kristjani se pokažejo najbolj na dan
»Svetega ognja«.
Takrat podeljuje grško-pravoslavni patriarh ta ogenj, ki ga prejema po starem izročilu vsako leto na večer pred Vstajenjem naravnost iz nebes, z gorečo svečo nepre-
gledni množici orientalskih kristjanov. Ceremonija ne mine nikoli brez nesreč, brez pohojenih in obtolčenih ljudi, čeprav skušajo cele
Čete policistov in vojakov z nasajenimi bajoneti vzdrževati red. Tudi prizor, ko prinesejo štirje stasiti stražniki patriarha na ramenih v cerkev Božjega groba spominja na vse prej nego na otvo-
Pogled na sodobni Jeruzalem
ritev krščanske službe božje. Cerkev in vsak prostorček pred njo je natrpan z ljudmi, ki jim iz obrazov bereš zamaknjenost m ki se temu primerno tudi vedejo. Vsaka roka vihti svojo plamenico ali svečo, trušč in hrušč je nepopisen, a ko stopi patriarh gologlav in brez vrhnjih oblačil v grob in ko se hip nato prikaže droben plamen v okrogli zidni odprtini,
je ni sile na svetu,
ki bi zadržala množico. Vsak skuša ujeti košček plamena, ki se širi kakor blisk od sveče do sveče.
Brzi sli se odpravijo z ognjem, ki so si ga prižgali v cerkvi Božjega groba, v Na-žaret, kjer mora goreti do naslednje Velike noči v cerkvi Oznanjenja, drugi ga ponesejo v Betlehem, pred vojno so ga jezdeci spravili do Jafe, kjer je čakala ladja, da ga odpelje v Rusijo.
Ruski romarji
so imeli posebne sveče s seboj, da so ga lahko ponesli domov, kjer jim je gorel včasi po cela leta brez prestanka.
Velika noč je v Sveti deželi
čas velike verske In politične napetosti,
ki ne mine nikoli brez krvavih dogodkov. Vsako leto pride do hudih spopadov med skupinami kristjanov raznih veroizpovedi, a ker padeta tudi muslimanski praznik »preroka Mojzesa« in židovski praznik mimohoda čestokrat v te dni, je vsa dežela v vrenju in ni baš priporočljivo hoditi se sem učit evangelija ljubezni in sprave, ki ga je ▼ tej zemlji oznanjal Odrešenik sveta.
Zapletena zadeva s podtaknjeno hčerjo
Pariški odvetnik Arthur Meller hoče doseči od pristojnega sodišča izjavo, da njegova hCi n! njegova hči. Fred tridesetimi leti, ko je bil Se študent prava, trdi Mel-ler, se je seznanil z neko Dunajčanko, Kmalu nato se je odpravil v Francosko Indokino v službo, še preden mu je Av-strijka v neki ženski kliniki porodila otroka. Ko se je vrnil, je ni našel več v Parizu, pač pa mu je ravnatelj klinike izročil majhno deklico, o kateri je trdil, da je sad Mellerove ljubezni do lepe Dunajčan-ke. Odvetnik je otroka brez pomisleka priznal za svojega in mu je oskrbel dobro vzgojo.
Med vojno se je dekle poročilo in vse bi bilo v redu, da ni Meller pred nedavnim izvedel — da ni njegova hči in da mu jo je ravnatelj klinike podtaknil. Sporočili so mu, da je Dunajčanka, ko je zapustila kliniko, njegovo pravo hčer vzela s seboj, najprvo na Dunaj, pozneje pa se je z njo izselila v Ameriko. Mati je že umrla, hči pa se je med tem poročila.
Meller hoče zdaj, da bi se stvar uredila, zahteva pa od ravnatelja 300.000 Din odškodnine za stroške, ki jih je imel z vzgojo neprave hčere. Sodišče bo moralo poizvedovati na vse strani, da se prepriča, ali so Mellerove navedbe resnične aH ne.
GujansH uporniki oproščeni
Kakor poročajo iz Nantesa, se je proces proti 14 gujanskim domačinom končal s splošno oprostilno sodbo. Obtožencem niso mogli dokazati, da so bili oni, ki so po skrivnostni smrti gujanskega poslanca Galmota iz maščevanja ubili več njegovih političnih nasprotnikov in se znesli nad njihovim imetjem- Francoska javnost, ki je proces zasledovala z živim zanimanjem, je sprejela sodbo, ki je vrnila obtožencem prostost, z zadovoljstvom.
Nič več poročnih prstanov v Rusiji
Propaganda organizacije brezbožen, ki ima velik vpliv na sklepe osrednje vlade, je otvorila kampanjo proti poročnim prstanom,^ ki jih hoče odpraviti. Članom komunistične stranke je bilo že pred časoin za-branjeno nositi poročne prstane.
Vsak dan ena
»Vei kaj, adi se mi, da bi bilo bolje pobegniti jutri — danes preveč dežuje!«
Ljuba Prennerjeva:
Pohorska vigred
Nališpala se je bila in izpod nove svilene rute se je videla skrbno počesana, gladka preča, Tudi otroka je imela pokritega z rožasto svileno ruto. Pričel se je neroden pogovor brez toplote; zakaj mati, še nejevoljna od poprej, ni mogla hliniti dobre volje, Urša pa je govorila kar tako tja v en (lan in se je neprestano ozirala na. vrata.
>Kje je pa Janez ?< je vprašala končno, ko ni mogla več krotiti nemira v sebi, ki se je bil razbohotil že v ostro sumničenje.
»Oh ta! Ušel mi je! Tako lepo sem ga prosila, da bi ostal pri meni. Pa 'nič — naj gre, kamor hoče!«
S široko odprtimi, vročičnimi očmi ;je strmela Urša v mater; stisnila je otroka k sebi, usta so se ji bolestno p krčila in iz oči so počasi polzele solze po licih do ust, kjer so se_ v gubah nabrale in se razlezle po bradi.
»K Petričevi!« je vzdrhtela in glasen jok ji je planil iz grla.
>X0 — no,« je potolažila mati in ji vzela iz naročja otroka, ki se je bil, prebujen in vznemirjen od materinega joka. še sam pričil dreti.
»Saj ni šel k Petriču! Pš-pš-pš-pšk je mlinarica zagovarjala sina in^ziba-je mirila kričečega otroka. «Fantje imajo pri mežnarju nekaj, ko pridejo vsi skupaj — društvo ali nekaj takega... kaj jaz vem. K Petriču pa ne pojde, sam mi je dejal, da ne pojde.«
Urša je iz objokanih oči nejeverno gledala v mater in upanje je rahlo vzplapolalo in polagoma raslo v njej. Otirala si je solze in omahovala med svojimi dvomi in materinimi besedami, ki bi jim bila tako rada — oh, tako rada verjela. Utegnile so biti resnične, saj se je bil tudi njen brat, ki je bil izšolan za kmeta, kmalu po kosilu odpravil. Matevž je bil resen človek, ki -je rajši bral in tudi kaj napisal za »Kmečki list« — ta se ne bo hodil k Petriču napajat in prizdigovat peta. Morda jih je bil sklical h mežnarju, da jim tam kaj pove, kakor že večkrat.
Tako bo! Tako — seveda — le tako!
Ko je mati še postregla s pristno kavo brez iečmena in Kneippove primes, in dodala velik vo?al dobro nadevane božične potice, se je Urša skoraj popolnoma umirila in jela pripovedovat, materi o otroku, d* nosi očetovo ime. .a klicali da ga jodo za »Vančka«, ker je lepše slišati n ai tako zarobljeno '.n navadno kakor ono večno »Janez«.
Zimski dan je zamiral. Iz belih poljan so se dvigni*e siv kaste sence. belo. prozorne megie so iasle, se zgrinjaie i« zgoščevale. Izza ž,ora na obzorju je ■orilezel mrak in polagoma je pridala z vsrh strani modra tona v dolino.
Uršo je bila že do-go minila kbpe-tavost in mati je bua utihnila. Otrok H .je spal v naročju m tudi ona je maic dremala. Uršine oči so strmele, očitanja v njih so se kjpič ia, vse misli so se zvijale v eno samo. irpko m terjajoče vprašanje.
Cas je lezel v neskončnost in žen;uo
čakanie ie posiajao audna boi. *
Janez je dobro videl Uršo, ko je šla po izhojeni stezi p tko zasneženeg.-travnika proti munu. Videl ie tudi cuo, k: jo je nesla na .-oi\ah — njegoveg.i otroka. Skril se je ^a jelševie ob vodi m počakal, da je .va po brvi na diugo stran, odkoder ga ni mogla več opaziti. Ni si dajal odgovora, zakaj dela tako, sai bi bil najrajši vse izbrisal in pospravil ;z svo.c^i ž vljenja. Nago je zavil po kolovozu, ki se je svetil, zle-denel in od sani zoiušen, na spodnjo stran proti Petrču,
»Nocoj se bodo se stepli!« je prerokoval Kadivček, k te vlekel doigo vir-žinko in mežika' v piešoče pare.
Harmonika je pela, brundala in podr-savala, pete so uduija.e ob rove smrekove deske, stopala so se brusila po taktu harmonike ul oiroka krila so krožila okoli svetlih, <, si k h škornjev.
Hoj — hoj — ta mizika! Ta muzika je bila raztegnila roz,uiane, resne obr-> ze starejših za mizami mladini pa so ti pisani zvoki vzaig; /ali pete !n srca — in zaplesala je Ar.. Kmečka kri se goc-keje razliva po .eiesih. se vroča ki šumeča hitreje v5art k srcu. v radosti razburjenemu :n nemirno prčakujoče-mu še več, še m io^o več. — Ei ta muzika! Zanetila je ojeni v očeh fantom in pričarala dekle.om rdeče cvetove kar na lica — hej! in zaradi teh rož
bo nocoj še kaj več — hej — še prepir bo, prepir in pokolj tak, da se bo kadilo, treskalo in oliskalo kakor na turški vojni.
Ravnokar je bil potni in napol pijani muzikant prenehal, vrgel harmoniko na klop in odkrevsal v kuhinjo. — Pri mizah je završalo. Dekleta so se vrnila k svojim, si popravljala razmršene lase, pokušala vino, se pomenkovala ra pmaieno hihitala ter skrivaj streljala z očmi k mizi fantov, ki so si bili izmislili nov »špas«.
Tonačev Tina je bil sezul svo* novi škoreni, Korparjev Florjan in Bajsov Hanej sta pa vlivala vanj vina — polič za poličem.
Lužniška Lena, ki je nocoj pomagala v gostilni, je komaj dohajala, donaša-la in strogo terjala denar od posameznikov, ker so plačali vsi skupaj vsak po en polič. Tudi Luka je moral dati za enega, Janez je odrinil kar za dva, edino Potoški Matevž se je izvijal, češ to je bedarija in nezmisel. Učitelju Cirilu, ki je sedel poleg Kadivčka pri mizi možakov, pa ni nihče rekel za kaj, prezirljivo so ga merili od nog do glave, ko je bil vstopil in prisedel k starim, zdaj se pa ni nobeden več zmenil zanj.
Tina je zatrjeval, važno držeč škorenj v roki: »O, saj drži vodo — bo vino tudi!« Vsi so ga bili obstopili, gledali v škorenj in zbijali šale.
»Še za liter ga je premalo! Kdo bo dal zanj?« je vpil Tina in izzivaje pogledal po fantih, ki so se umikali, sko-migali z rameni in z lakti suvali drug drugega, češ, »pa daj ti še enkrat.«
»Pa daj ti, Tina!« je nekdo predrzno omenil.
»Kaj?« je jezavo vprašal Tina, iščoč z očmi onega, ki se ga je upal dražiti. »Jaz sem dal škorenj — ti pa tiho bodi, žaba.« Ni sicer vedel, koga je zmerjal in ker se je oni na »žabo« potuhnil, se Tina ni več zmenil za to, le silil je, da bi se našel še kateri, ki bi zvrhal škorenj.
»No — bom dal pa jaz!« je oblastno dejal Janez,« a prinesti ga mora Marič-ka in ne to strašilo žilavo.«
Hrupen smeh in odobravanje je podžgalo Janeza, da je, ko je res Marička prinesla nov liter, objel dekle črez pas in zmagoslavno zarežal vanjo:
»Je-li si ti moja de vojka — sunce ti šareno!«
*
Z obema rokama je Janez privzdignil polni škorenj k ustom, da bi prvi pil. Za nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Tudi z drugih miz so smeje se in molče gledali čudni prizor. Fantje okoli Janeza pa so iztezali glave in z napol odprtimi usti zasledovali vsako Janezovo kretnjo. Ravno, ko je pristavil škorenj k ustom, je udarila v tišino rezka, sovražna psovka:
»Svinja!«
Janezu se je zaletelo. Škorenj v njegovih rokah se je nagnil in debel val vina je pliusknil na tla, med tem ko je Janez v vročični jezi krhal in kašljal.
»No — no,« je dejal Tina in mu vzel škorenj iz rok. Oči vseh pa so bile obrnjene v onega, ki je zmerjal.
Do las zardel in tresoč se od razburjenosti je sedel ob vogalu mize učitelj Ciril. Ta človek, ta butasti Janez se je bil dotaknil njegove lastnine, v umazanem poželjenju je bil iztegnil roke za njo, ki je bila najlepša stvar Cirilovega imetja. Tako je občutil Ciril Janeza in dasi se tega ni zavedal, je ravno iz tega udarila jeza, vroč in krvav plamen, ki je preveč žgal, da bi ga bilo moglo srce zatajiti in zadušiti.
Zdaj so se razletele iskre po drugih; zalesketale so se sovražne oči, razžaljene in izzvane moči so prežale v napetost skrajnega trenutka. Potem je nekdo udaril po svetilki. Ženske so kri-če zbežale v vežo.
»Vidite, vidike, kaj sem dejal?!« je tarnal Kadivček in se stiskal k steni; zakaj iz sobe zdaj ni mogel več.
V temi ga je nekdo krenil po nosu in mu izbil pipo iz rok. Udarci so padali, naglo in težko, stoli, mize, kozarci, steklenice, klobuki in ovratnice, vse je letelo, pokalo in žvenketalo med pridušene in glasne kletvice, tuje in domače psovke. Hreščeči ukazi starih so se utapljali v rohnenju nasprotnikov in nad hrupom so se vili zategnjeni kriki v grozi cvilečiih bab.
»Lepa komedija!« je pomislil Luka,
V neizmerni bolesti javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da me je danes ob V? 4. uri zjutraj za vedno zapustil moj ljubljeni soprog, gospod
4563
JAKOB ČAKŠ
kapetan I. kl. v p.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Mariboru.
Sv. naaša zadušnica se bo čitala v ponedeljek, 'dne 30. t m. ob V? 9. uri v Frančiškanski cerkvi.
V Mariboru, dne 27. marca 1931.
^ko se je mahoma znašel ▼ temi m me-težu. A že ga je zadel močan sunek pod brado, da je kar zazijali od bolečine. — Mnogo se je prevračalo v niem te dni. Nestrpno pričakovanje vesti, ki bi s svojim prihodom iznova ožarila vero v v to življenje se je bilo stopnjevalo do obupne skrajnosti. Trepetal je pred vsakim novim dnevom. Malo pred božičem pa se je zlomila v njem nabrana napetost in bolečina čakanja. Sesula sa je in ždela nekje na dnu. Vsak večer je zahajal k Petriču in gledal mlado strast, ki je bila toliko močna, da je bila tudi odkrita. Mirno je lahko opazoval Ma-ričko in Cirila, njiju blodnje po divje zaraslih poteh in njiju tavanje za svetlobo, ki je še nista mogla popolnoma zajeti v svoji srci. Zabaval se je ob njunih bridkih malenkostnih prepirih in smilila sta se mu, ker je čutil, da čeprav bi oba rada — vendar ne moreta hoditi po isti poti srca, ki je sreča vsake ljubezni. Gledal ju je v dvomih, dolge misli so ga obhajale ob njih in morda tudi kaj zavisti.
P1NA ČAKŠ, soproga
(Nadaljevanje tega romana v nedeljski številki.)
Radio
Izvleček iz programov
K programu tega tedna
Nedeljski popoldanski program obeta poleg humorja še posebno zanimivost: Ljubljanski učiteljiščniki bodo podali Can« karjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Upri« zorili so jo že na odru in želi nedeljeno pri« znanje. Večerni program kaže poleg radio* orkestra in Hawai»jazza tudi koncert delav« ske godbe »Zarja«. Ponedeljkov program ne nudi kake posebne izrazitosti. Večerni program tvorita radio-orkester in Hawan« jazz. Pač pa obeta biti zanimiv torkov ve« čer. Vrši se prenos iz Zagreba; na spore* du pa je koncert komornega pihalnega an« sambla drž. glasbene akademije. Drugi del pa tvori vokalni koncert komornega zbora hrv. obrtnega in delavskega pevskega dru« štva »Sloboda«. V sredo večer bo vzbudil zanimanje vijolinski koncert znane mari« borske umetnice, ge. Fani Brandlove. — S četrtkom se prične velikonočni spored. Iz« hira plošč tudi odgovarja resnemu znača« ju teh dni. Zvečer poje pevski zbor »Ljub« Ijane« »Večer na Golgoti«, vmesne samo« speve poje g. Jože Gostič. Nadalje izvaja kvartet na lok Hajdnovih »Sedem besed Zveličarjevih na križu«. — V petek popol« dne bodo imeli poslušalci priliko čuti sipo« korne psalme zbora bogoslovcev. Zvečer bo prenos Reqtiiema iz Zagreba. — V so« boto ob 11. dopoldne se prenaša velikonoč« na poslanica papeža Pija XI- Popoldne 6e bo vršil prenos slavnostnega zvonenja m vstajenja ie cerkve sv. Petra v Ljubljani Zvečer pa preide program v svoj običajni tir: Vrši se prenos opere iz Beograda.
Nedelja. 29. marca.
LJUBLJANA 9: Predavanje p pol jedek stvu. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.20: Nauk o serviranju. — 11: Koncert radiosorkestra. — 12: Napoved časa in po« ročila. — 12.15: Plošče. — 15.30: Ženska ura. — 16: Humoristično čtivo (Milčinski).
—	16.30: Cankar: »Kralj na Betajnovi«. (Gojenci drž. učiteljišča). — 20: Koncert delavske godbe »Zarja«. — 21: Konoert ra« d io« orkestra. — 22: Napoved časa m po« ročila. — Jazz«band.
BEOGRAD 9: Prenos iz Sa borne cerkve. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Narodna glasba. — 17.30: Operetne arije. — 18: Koncert tamburaškega zbora.
—	20: Operne arije- — 21: Večer sonat — 22: Poročila. — 22.20: Plošče. _ ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 17: Koncert lahke glasbe. — 20.10: Musorgski: Slike z razstave. — 20.35: Operetni in kabaretni večer. — PRAGA 16: Prenos koncerta iz Brna. — 19.05: Koncert godbe na pihala.
—	20: Ruske nar. pesmi in romance. — 20.30: Koncert kvarteta. — 21: Prenos iz Brna. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 16: Orkestralen in pevski koncert- — 19: Program iz Prage. — 20: Večer Lužiških Srbov. — 21: Poljuden koncert. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19: Prenos iz gledališča. — 21.30: Nadaljevanje prenosa.
—	DUNAJ 10.30: Moderne skladbe za orgle. — 11: Koncert simf. orkestra. — 13.50: Koncert orkestra mandolin- — 15.45: Koncert orkestra. — 17.45: Haydnovi godalni kvarteti. — 19.25: Koncert na dveh klavirjih. — 20: Dramski večer. — Lahka glasba- — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — KONIGSBERG 16.15: Lahka glasba. — 19.30: Vojaška sodba. — 21.45: Zabaven program. — MQHLACKER 16: Koncert iz Wiesbadena. — 17.45: Opera. — 19.05: Cerkvena glasba. — 21.15: Nordijska glasba. — 22.50: Ciganska sodba iz Budimpešte. - BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert madžarske glasbe. — Godba za ples. — RIM 17: Prenos koncerta iz Augu-stea. — 20-30: Opera »Pri treh mladenkah«.
Ponedeljek, 30. marca.
LJUBLJANA 12.15: Plošče (mešan pro« gram). — 12.45: Dnevne vesti. — 13. Na« poved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio«orkestra. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. — 19.30: O vplivu žarkov na organizem. — 20: Večer radio«orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče — 12.45: Kon« cert radio«orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Godba na harmoniko. — 18: Koncert lahke glasbe. — 20: Koncert narodnih pesmi. — 20.30: Veseloigra. — 21: Klavirski koncert.
—	2150: Poročila — 22.10: Koncert radio« orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Rezervi« rano za prenos. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Kabaretni program iz Brna. — 20: Koncert pevskega društva čeških učiteljev. — 21: Koncert komorne glasbe. — 21.35: Klavirsikri koncert. — 22.20: Jazz«band iz Moravske Ostra ve. — BRNO 16.30: PTenos koncerta iz Bratisla« ve — 19.05: Kabaretni program. — 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — 21.35: Koncert tamburaškega zbora — 22.30: Jazzband iz Moravske OstTave. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.30: Oricestrnlen in pevski koncert. — 22.15: Plošče — DU« NAJ 11: Plošče. — 15.20: Popoldanski koncert orkestra. — 19.20: Koncert tirolske
Vas oblači
za malo denarja moderno in dobro!
TIVAR TIVAR TIVAR
IPI
<er prodaja tako velike količine, da tudi poleg dobrega mater' ;ala in poleg uprav neverjetno nizkih cen ±,iide na svoj račun.
Ml da stalno kupite pri njem.
oblači Vas torej v istini dobro, kako da se ne bi potem vrnili k njomu? In Vi boste zares zopet prišli!
daie vsaki obleki sekaj svojega,
ker prinaša v kroju kakor tudi v opremi nekaj novega, nekaj, kar Vas veseli.
Tivar Tivar Tivar Tivar-Tivar Tivar Tivar Tivar' Tivar Tivar Tivar Tivar
najboljše izdelave, počenši od Din
trpežne in čedne, počenši že od Din
moška nad vse elegantne obleka fazone, od Din
za starost 3—6 let, počenši od Din
za starost 7—10 let, počenši od Din
moške obleke obleke za dečke kamgarnasta otroške obleke otroške obleke mornarske obleke -mornarske obleke 24 sts,stJ^n
'MOlilflS najmodern. fazone, izvanredno udob-JjAdUl	ni in prijetni, počenši od Din
V ogromni izberi ter v najmodernejših vzorcih, počenši od Din
specialiteta, počenši že od Din
zajamčeno nepre-močljiv, od Din
hlače hubertus-plašči hubertus-raglan lovski raglan
izredno praktični od Din
240-200-480-110*-130-310-150-560'-90--200-290-270'-
TIVAR DOBITE POVSOD!
Oglejte si naše prodajalne:
^Ajeksinac
Beograd Bezdan Bjelovar Bos. Šamae Brčko Brod n. S.
Celje
Crvenka Čakovec
I^aruvar
Dubrovnik Oospic
lovae Kotor Koprivnica
£j^ragnjevac Kraljevo Kranj Krnševac
Iijnbljana
Maribor
BTs
Novisad
JPančevo Ptuj
Sarajevo Senta
Slov. Konjice
Solin
Sombor
SpRt
Subotiea St. Bečej Sv. Ivan Zelina vSušak
Sibenik
TPeslic
Tuzla
^fc^aljevo Varaždin VeL Bečkerek VeL Zdenci Vinkovci
Zagreb Zemun Zvornlk
<
X.
Ljubljanska prodajalna:
Sv. Petra cesta št. 23. Celovška cesta št. 63.
narodne godbe. — 20: Slavnosten orkestra!« ni koncert. — 22.15: Jazz«band. — BERLIN 19.40: Koncert lahke glasbe. — Zabaven program. — Godba za ples. — KOENIGS« BERG 16.30: Prenos orkestralnega koncer« ta. — 19: Koncert komorne glasbe. — 20: Prenos Puccinijeve opere »Tosca« iz gle« dališča. — Zabavna glasba na ploščah. — MUEHLACKER 16.30: Orkestralen in pev« ski koncert. — 19.45: Orkestralen koncert. — 20.45: Resnične zgodbe. — 21.15: Sin« hoifra. — 22.50: Godba za ples. — BUDIM; PESTA 9.15: Koncert orkestra. — 17.20: Koncert ciganske kapele. — 20: Danski ve« čer. — Orkestralen koncert. — Rim 17.30: Prenos komornega koncerta iz glasbene akademije. — 19.50: Plošče. — 21: Vokalen in instrumentalen koncert.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti tn oblik
STEKLO
'.realno 6—8 mm, maSinsko 4 6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA vn — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK £

^ene malim egta&cm t
Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pru stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492
Za ovci*
2 Din
mamicah
iVatf/cre tnalih oglasov
dobite takoj po izidu Usta v podružnicah „Jutra' 9 •Mariboru, 9 Vetju, v ^ocem mestu., 9 Vrbevljah in na temenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.

Natakarico
dobro računarico, pridno in pošteno, s kavcijo išče (rostilna Kmet, Gosposvetska cesta 8. — Istotam se sprejme tudi učenko za kuhanje.	11822-1
Služkinjo
sprejmem na deželo — i rodbini brez otrok. Ponudbe na oglasni o-ddelek »Jutra« pod šifro »Brez otrok«.	11556-1
Mlad ključavničar, pomočnik
dobro izurjen in vešč re-parat-ure tehtnic dobi takoj službo. Ponudbe pod šifro »Ključavničar za vozove« na agenturo Piehler, Ptuj 11503-1
Kuharico
it ima daljša spričevala in zna dobro kuhati, sprejmem proti dobri plači v zelo odlično hišo. Predstaviti se je med 12. in 15. uro na naslov, ki ga pove ogl. oddelek »Jutra« 11053-1
Skrbno rednico
za 1 mesec starega otroka iščem proti dobremu mesečnemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Reduica«.
liSSO-1
Trg. pomočnica
izurjena v manufakturni stroki, z večletno prakso in znanjem šivanja sprejmem s 1. majem v službo kjer bo imela stanovanje in hrano v hiši. Ponudbe na naslov; Kranj, postni predal št. 40.	11S77-1
2 vajenca
za t-ašnersko-kofersko obrt sprejme takoj firma Franc Zorn, Ljubljana Šiška, Le podvorska ul. 23. Stanovanje in hrana v hiši.
11771-1
Šoferia-mehanika
starega od 22 let naprej, sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra služba«.
11845-1
Več mizarjev
prvovrstnih delavcev sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič.	11757-1
Šivilj, pomočnico in učenko
sprejmem. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 11761-1
Pomočnika
sa ta-šnersko-kofersko obrt »prejme takoj firma Franc Zorn, Ljublja na-Siška, Le-podvorska ulica štev. 23.
11770-1
Učenca za trgovino
mešanega blaga, ki ima veselje do trgovine in vsaj d-.-a razr. meščanske meščanske šole, sprejme takoj Kudolf Dergan, Laško 11760-1
Chevrolet šofer
samostojen mehanik, z nekaj kavcije, dobi celoletno službo pri Franc Paar. Jesenice. *	118-12-1
Prodajalko
dobro izurjeno posebno v manufakturi, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Fonudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvežbana v manufakturi« 11S4S-1
Služkinjo
dobro in zanesljivo, vajeno samostojne kuhe. sprejme takoj mala družina brez otrok Ponudbe na podiužnico »Jutra« v Celju pod šifro »Plača 250 Din« 11042-1
Več šivilj
za krznarsko obrt sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11571-1
Kuharico
samostojno, ki opravlja fn-di druga domača dela. išče družina 3 owb — ra deželi blizu Domžal. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "značko »Kuharica K. D.« 11011-1
Pletiljo
dohro in marljivo išče A. G a m s e n, Zagreb, Sveti Duh 44.	11740-1
Šoferja-mehanika
sprejmem za avtotaks-o. -
Potrebno nekaj kavcije. Ivan Pavlic, Kožna dolina cesta IV/19.	1192
Kuharico
ki ima daljša spričevala in zna dobro kuhati, sprejmem proti dobri plači zelo odlično hišo. Plača 300—600 Din. Predstaviti se je med 12. in 15. uro na naslov, ki ga pove cgl. oddelek »Jutra«. 11655-1
Vajenko
za trgovino z električnim materijalom sprejmemo. — Predstaviti se je v uradnih urah pri »Elektroindustriji« d. d.. Gosposvetska c. 13 (Kolizej). 11890-1
Kontorist
mlajša moč, neoženjen, verziran v vseh pisami-kih poslih, zmožen slov., rbohrv. in. nemške korespondence, se sprejme. — Nastop s 1. aprilom. Ponudbe poslati na tvrdko Anton Savnik, Škofja Loka.	11951-1
Brivsk. pomočnika
ki zna tudi dobro ondnli-rati, sprejmem. Ponudbe pori šifro »1. april« na oglasni oddelek »Jutra«.
11963-1
Učenca
za medičarsko in slašči-arsko obrt sprejmem. — Hrana in stanovanje v hi-i. Frane Gregorinčič, nie-dičar. Mala vas 33, pošta Ježka pri Ljubljani.
11964-1
lustrumentarko I Mesto gospodinje
izvežbano išče zobui atelje I išče starejša, boljša vdova v Ribnici. — Ponudbe na i izvrstna kuharica, redoljab-oglas. oddelek »Jutra« pod I na. izvežbana v vseh go »lustrumeutarka«. 12053-1 J spodinjskih delih. Dopise
na oglasni oddelek »Jutra«
Stenografinja
Sprejmem s 1. aprilom t. 1. strojepisko, perfekt-no v nemški ln slovenski stenografiji. — Advokat dr. Lovrenčič, Ljubljana, Tavčarjeva 12. 12025-1
Šoferja-mehanika
z nekoliko kavcije, sprej- | mem za avtotakso. Naslov v oglasnem oddelku Jutra | 11925-1
pj>d »Dalmacija«. 11762-2
Učenke
pridne in poštene sprejm* takoj Ana Zakostelnv, strojno pletenje, Ljubljana j Šmartinska cesta štev. 8.
12084-1
Učenko in prakti-kantinjo
■prejme modni atelje M. M. Šare. vila Trnovska — Rutarjeva ulica 4-a (pri Vrtači).	12094-1
Inteligentna gdč.
ki govori perfektno nem ško, želi mesta pri otrocih. Naslov: Ani Scher, Krapina, poštno ležeče.
11510-2
Mesarski pomočnik
dobro izurjen. vojaščine prost, išče službo v mestu ali na deželi. — Ponudbe na naslov: Kaplan Alojzij, Velike Lašče 44.
11912-2
Vzgojiteljica
inteligentna, iz boljše ro-dovine, vešča nemškega, srbolirvatskega in slovenskega jezika, z večl-tno prakso in dobro izučena šivilja, bi rada prem-nila službo — kje v bližini Ljubljane. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«.	US87-2
Pečarja
dobro izvežbanega tudi v postavljanju, treznega in pametnega
Šofer-mehanik
z osemletno prakso, vešč vseh popravil, z večletnimi . , , . » . i spričevali, išče službo v
m mladega lončarja Ljubi j mi. Naslov v ogias.
prejmem. Pismene ponudbe na naslov: Franc Konjedic tražišče pri Kranju.
12073-1
oddelku »Jutra«
11905-2
Kot učenca
bi rad dal učit svoja dva sina. Enega 15 let starega boljšo trgovino manu-
Starejša ženska
išče službo pri manjši družini, ali v župnišču. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11796-2
Absolvent
državne dvorazredne trg. šole, želi zaposlenja v pisarni kakega podjetja. Ponudbe na [»odruž. »Jutra v Celja pod značko -Ko-respoudent«.	11936-
Trgovski pomočnik
z večletno prakso. 36 "ar. vojaščine prost, žel premeniti službo. Naslov pri podružnici »Jutra« Celju.	119.59.
Pisarniška moč
enoletno prakso, ži mesta kjerkoli. Na«lov oglasnem oddelku »Jutra 11932-
Prodajalka
izvežbana v mešani stroki želi službo v času sezone — najraje na Bledu. Ponudbe pod »perona 45« na podružnico »Jutra« v Ma riboru.	11915-2
Strojnik
stroj.ni ključavničar, vešč vseh popravil, z dolgoletno prakso na parnih žagah trezen in zanesljiv, išče službo. Dopise na naslov Teharje pri Celju, poštni predal št. 3.	11934-2
Vajenca
• manufakhirno trgovino prejme Josip Ogoreutz Novo mesto.	"1196S-
Prodajalka
za trgovino z mešanim blagom in dobra manufak turistinja dobi takoj slu bo v večjem trgu. Ponud be na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Večji rg«.	11981-
G. Th. Rotnian:
Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
Da. Cipeljcapelj je telebnil gospodu Tol-etenjaku naravnost t odprta usta! Oh, da ste videli ta obraz; Poln studa je siromak zgrabil Cipeljiaplja za rep in ga potegnil na beli dan. . Brrr, kako nas je streslo od groze! Kaj se bo zdaj zgodilo z našim ubogim prijateljem?
Pletiljo
verzirano na plošenatem troju in z daljšo prakso sprejmem. Prednost imajo tiste, ki znajo tudi šivati v končno izgoto-vitev. Po nudbe na naslov: Strojna ple.tio.na Marko Kovačevič Otočac.	11688-1
Dekle
vajena vseh del. bi šla v pomoč gospodinji — najraje na deželo. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 11766-1
Kovaškega vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejme Svetlin, Radomlje.
11765-1
Kočijaža
iki je zmožen tudi kolar-skega dela. sprejme takoj špedicija Turk, Ljubi ia na.
11806-1
Učenca
ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, iz dobre rodbine in z dobrim šol. spričevalom, 7. oskrbo v hiši sprejme Josip Po-lane. trgovec, Petrovče nri Celju.	M 836-1
Perfektno kuharico
z letnimi spričevali, poleg obarice. sprejmem takoj k manjši družini. — Ponudbe na oglasni od lelek Jutra« pod »V Kranj«.
11846-1
Razpis
županstvo mestne občine Novo mesto razpisuje dve mesti
občinskih stražnikov
Prošnje, ki morajo biti pravilno kolko^ane je vložiti najkasneje do 10. aprila 193il pri podpisanem mestnem županstvu. Pogoj za podelitev izpraznjenih mest je predvsem samski stan. neoporečna preteklost — kar mora vsak prosilec dok um en ta ričn o dokazati. Prednost imajo prosilci, ki so bili že v policijski ali žandarmerijski službi. — Županstvo mestne občine Novo mesto.	11S44-1
33.
A Cipeljcapelj ni bil kdorsibodi! Dobi o je videl, kaj mora storiti, da ukani ljudi. Snmk, smuk! je šinil gospodu Tolstenjaku v rokav — zarad« svojega dolgega repa si je to labko pmo5«il. »še rad me boš izpustil.'c je pomislil sam pri sebi.
A gospod Tolstenjak ga je z levico izvlekel !Z rokava Skočil je k odprtemu r-knu. zaviir.il roko i?i — ušk; je zalučil ubogega Cipeijiaplja na -rt, kakor daleč je mogel .. Toliko sinu še videli, da je izghiil 1« živo trej«.
Učenca
za trgovino z mešan, blagom. s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj F. Majcen, Dol pri Hrastniku.	11907-1
Gospodično
strogo zaupno in zanesljivo, z znanjem nemščine, sprejmem v podjetje, z milijonskim prometom. Ponudbe na oglasni oddelek "Jutra« pod" šifro »Položim .kavcijo«.	11S69-1
Učenko
za strojno pletenje sprejme takoj Parzer, Florijan-ska ulica 1.	12008-1
Učenko
sprejme modni salon. Novi trg št. 2/H.	12037-1
Prodajalko
začetnico, za pohištvo išče. firma Javor, Masarvkova ces-ta-	12045-1
Dekle z dežele
ki bi opravljala enega prašička in dela na vrtu. obenem tudi gospodinjstvo, najraje s Štajerske ali Gorenjske, staro 18—22 let. pridno in pošteno sprejme takoj Fran šušt-er, Ljubljana VII, Celovška c. 84.
12047-1
Kmečkega fanta
Gorenjca, m-očnnga, treznega in poštenega, za domača del3 išče Tvan Kuralt. valjčni mlin, Domžale.
120S&-1
Skladiščnika
vsestransko zanesljivega in I fakturnega ali specerijske-veščega nemškem jezika, I ga blaga na deželi, v ka-sprejmem. Ponudbe na ogl. I kem večjem trg. kraju oddelek »Jntra« pod šifro I kjer bi dobil vso temeljito
»Najraje penzionist«.
12090-1
Vajenca
sp r e j m e knjigoveznica-kartonaža. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12098-1
Čevljarji
izdelovalci finih gornjih delov, dobijo dovolj dela. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Luxns čevlji«.	12109-1
izobrazbo. Drugega bi oddal kakemu mojstru, da bi ga izučil kot strojnega ključavničarja, tudi v dobro hišo. kjer bi imel dober nauk in vzgojo. Učna doba naj bi trajala 3 leta, ta čas bi sinova sam oblačil in obuval. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifo »Dva učenca«.	11921-2
Trg. pomočnika
mlajšega Notranjea sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Notranjec«.	12111-1
Učenca
sprejmem v manufak-turno trgovino »pri Zvonu«, Ljubljana, Poga-čarjev trg 3. 12125-1
Medičar. vajenca
3 hrano in stanovanjem v hiši sprejme R. Petechnig Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 59.	12159-1
Vajenca
za soboslikarska dela sprejme Josip šetina, Zsr. šiška št. 143.	12133-1
Prodajalko
starejšo, veščo modne stro- ] ke, sprejmem takoj. Na- j lov pove oglasni oddelek Jutra«.	12170-1 I
Prodajalka
mešane stroke, zmožna samostojnega vodstva trgovine, želi premenfti mesto. Naslov v oglasnem oddel. ku »Jutra«.	11999-2
Trgovski pomočnik
verziran v galanteriji ter mešanem, kratkem pletenem blagu, dober detailist z r.nanjem nemščine in srbohrv., izložbeni aTanžer, želi premeniti službo. — Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod šifro »Mlada agilna moč«.
11937-2
Gradben! polir
absolvent gradb. rok. šole, bi vodil in delal. Even-tnelno bi sprejemal delo v akord. Cenj. dopise ra podr. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Mlajša moč/49« 11949-2
Močan fant
zdrav, bi se rad izuči ključavničarske ali st.rojno-mehan. obrti. Ostalo * po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Močan fant«. 1 ]847-2
Mestna deklica
stara 15 let, z ljudskošol-sko naohrazbo. pridna in vsakega iela sposobna, išč« službo s takojšnjim zaslužkom. Ponudbe na ogl. oddelok »Jutra« pod šifro »Vida«	12007 2
Šofer
pošten tn zanesljiv, išče službo — najraje v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 12006-2
Kot ključavničarski vajenec
bi rad stopil v uk 15 let star deček. Cemj. ponudbe s pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vipavec« 12046-2
Postrežnico
mirno, tiho, razumno, pošteno in čedno dpkle, za par jutranjih ur sprejmem mlekarno. Naslov v ojl. oddelku »Jutra«. 12173-1
Mizar, mojstra
ki bi stalno delal omare | po mojem načrtu, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek | »Jutra« pod »Suh les«.
12168-1
Prodaj*alka
z dežele, pridna in poštena, vestna, izučena v me sani trgovini, išče službe kjerkoli. Naslov; Leopol-dina Kogovšek. Planina pri Rakeku št. 61. 11960-2
Trgovski pomočnik
išče službo. Gre tudi za skladiščnika. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11061-2
Službo gospodinje
pri boljšem gospodu želi inteligentna go-spa. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
11972-2
Gospo ali gdč.
samostozno, čedne zuna-
Trgov. pomočnica
vajena vseh del želi pre-
njosti z nekaj prakse za meniti službo z vso oskrbo točilnico in delikateso I v hiši, najraje v Ljublja-iščem. čez poletje bi I no ali okolico. Razpolaga morala voditi samostoj-1 z lastno koneeMjo. Cenj. no ali pa dobi tudi v I ponudbe na podr. »Jutra najem ali na račun. Po- j na Jesenicah pod »Vestna trebno je 15 do 20.000 I prodajalka«.	11969-2
dinarjev gotovine. Cenj. [ ponudbe na- oglas, odde- I lek »Jutra« pod »Ljub-1 ljanska vinarna«.
12201-11
Obratovodjo-
tehnika
prakso, zanesljivega in | Ponudbe na ogla«ni odde-
pod
Pletilja
zmožna delovodstva. popravil šivalnih, pletilnih, ročnih in motornih strojev želi mesto k boljšemu podjetju v pomo« gospodarju ali pa tudi samostojna. —
energičnega sprejmem ta koj. V ponudbi je navesti dosedanje službovanje, zahtevke itd. pod šifro »Oko-"ica Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra«. 12169-1
lek »Jutra« »Zmožnost«.
ifro 11891-2
Kuharico
vsestransko izvežbano in varčno sprejme pension na Gorenjskem. Naslov v t-gl. oddleku »Jutra«. 12162-1
Mladega fanta
prejmem v Ljubljani za dela v trgovini. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv fant«.	12163-1
Brivski pomočnik
ki zna striči prvovrstno »Bubi frizure«, kateri je že delal v večjih salonih se prejme v dnmskem salonu G j u d Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6.
12137-1
Učenko
pošteno in pridno, s tremi mešč. razredi, sprejmem takoj v manufak-turno trgovino. Ponudbe pod šifro »Ljubi ia-na« na ogl. odd. »Jutra«.	12151-1
Čevlj*ar. pomočnika
izurjenesra v štepaniu. prejmem v stalno delo. A. čater, čevljarstvo. Brežice 11. Ob Savi.
12146-1
Pletilja
dobra, išče službo. Pismene ponudbe pod »R. M.< na ogl. odd. »Jutra«. 11990-2
Trgovski pomočnik
agilen, z 11.000 Din kavcije, izučen v večji trgovini na deželi, z 1 kletno pomočniško prakso," želi premeniti s4užbo v boljšo trgovino, event. bi prevzel tudi podružnico. Cenjene ponudbe prosi z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Stalna služba 39*.
11739-2
Kuharica
išče službo. Gre tudi k starejšemu samostojnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11735-2
Blagajničarka
7. večletno prakso, starejša moč. išče mesto v kaki večji trgovini v Ljubljani Ponudhe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajničarka«.	11169-2
Mlado dekle
pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del. išče službo Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«.	11864-2
Trgovski pomočnik
manufakturk-t z večletno prakso, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službo v mestu ali v večjem kraju na deželi. — Ponudbe na ogla«, oddelek -Jutra« pod »Dobra moč 10.31«.	11791-2
Mesarski učenec
ki »e je že tri četrt leta učil. želi v isti stroki nadaljevati učenie. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	11940-3
Čedna, mlada gospa
bi. šla v trafiko, prodajalno kruha ali kaj sličjiega. Prevzame tudi točilnico na ra."iin. Ponudbe na oglas.
lelek »Jutra« pod šifro »Xinoiua kavcije«. 13050-2
Trg. poslovodja
dobro verziran v mešani stroki, želi sedanjo službo premeniti takoj ali pozneje.Gre tudi za in-kasanta ali skladiščnika. Cenj. ponudbe pod »Dobra moč 1931« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	11947-2
Trgovski pomočnik
priden in pošten, star 23 let. prosi kakršnokoli ra-poslenje. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležen za rešitev«.
:1669-2
Tkalni podmojster
želi službo; prevzame tudi sukalnlco in pri-pravljalnico. Vešč nemškega in slovenskega Jezika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tkalni podmojster«.
12124-2
Natakarica
z dobrimi spričevali Išče službe kot natakarica v boljši gostilni, prevzame tudi službo kot plačilna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna v službi«.
11057-2
Gospodična
trgor-sko naobražena, mlada in zanesljiva, kavcije zmožna, želi pošteno mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	12199-2
Elektrotehn. strojni delovodja
in obratovodja, izurjen risar in konstrukter želi spremeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrstna spričevala«.
12136-2
Na kaj čakate?
Ali še sedaj nimate za-I»6lenja? DrugI celo v nedeljah lepo zaslužijo s pomočjo našega novega hišnega obrta. Pouk brezplačen. Ali vam Je težko napisati pismo? Obširna navodilo pošljemo radi. ako priložite znamke za odgovor. Zadruga Jugo-lavensklh pletača. Osl-Jek.	136
100 Din dnevno
je mogoče zaslužiti 1 obiskovanjem privatn:h strank AUb.istritt, Ljubl ana. Ko-menskega ulica 17. 148
Potnik
pri prima trsovcih dohro vpeljan, v Sloveniji, išč zastopstvo dobrih tvrdk, Cenj. ponudbe pod »Samostojen avtovozač« na podr. »Jutra« v Celju. 12005-5

IG00 Din tedensko
zaslužite t obiskovanjem v Vašem okraju. — Priložite tnsmko ta odgovor. Tovarna Kosmoa, Ljubljana, poštni predal 307. 103-3
Za spomladansko saditev
nudim v poljubni množini pritlična sadna drevesa. eno ln dveletna, zanesljivih sortah, nizke cepljene vrtnice in dvoletne špargeljnove sadike. Matko Maretič, Ljubljana. Gosposvetska cesta 5.	9149-6
Brezposelne
uradnice
in spretne proda ialke lepo zaslužijo s prodajo dam-skega predmetu. Pišite pod »7ylaj ali nikoli na podr. »Jutra« v Mariboru.
11970-3
Delavnim potnikom
nudi stalni rec'n' zaslužek renomirana tvrdka Yor«ič. Maribor.	11955-3
Ta inserat
Vam pove vse
Za vsakega agenta Je dobra, najboljša prilika, dnevno zaslužiti na roko gotov denar. Oblačila od A — Z, vsi eksistenč ni hišni, gostilniški in deželni predmeti. Celoletna sezija. Nlkako pre kinjenje. Vabimo Vas na ogled naše zaloge. Vsa kemu renektantu damo lepo vzorčno kolekcijo RazpošiHalnica »OM NIA«. Ljubljana.
12064-:
Sadnega drevja
ugoden nakup: marelce, breskve, nektarine, hruške, jabolka, bosanske slive, pritlične in visoke, kakor tudi nebroj vrst lepotiičnega	grmičevja,
vrtnic. nizke in visoke, trajnice, in razne vrste cvetlic za vrtove in parke, nudi radi opustitve drevesnice Marija Črna-goj, Vič pri Ljubljani. Prodam tudi oh slavni cef.fi letečo 16.000 m1 veliko drevesnico z inventarjem vred.	11320-6
Zemljo za vrtove
v vsaki množini prodamo. Na rapolag« tudi vsakovrsten materijal za zasipanje. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 1-1814-6
Postrežnico
wiažno in pošteno, za pospravljanj« boljših sob snrejmem. Naslov v oirlas oddelku »Jutra«. 12122-;
Pletilja
dobi delo na dom, po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12078-3
Zastopstvo
»Vesta« šivalnih strojev Ljubljana, Kolodvorska 96 išče zastopnike za Ljubljano s plačo in provizijo.
13070-3
Pletilja
dobi delo na dom. mo SKe ln ženske nopavlce samo na stroj 10 tn 12. Ponudbe pod šifro »Pr vovrstna« na ogl. odd »Jutra«.	12152-3
Oblastveno koncesijoniraoa
šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar zs ioferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31, ne daleč od kolodvorov. Vhod tudi '.z B!e;wei?ove ceste. Prihodnji redni tečaj se prične 1. aprila.	11915-4
Angleščino, franco ščino, italijanščino in nemščino
poučuje diplomirana nčite "iica Pavla Kovač, Miklošičeva cesta štev. 22/111.
12065-4
Camernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo • Auto) telefon 2236.
Prva oblast, koncesijonirana Prospekt zastonj; pišite ponj
251
Gdč. Italijanko
iščem za konverzacijo. — Samo resne ponudbe na >gla^. oddelek »Jutra« pod Feder Bajželj«. 12114-4
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12.
— Zahtevajte informacije.
0433-4
Gospodična
s perfektnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine. italijanščine, deloma nemščine, vešča vseh pisarniških poslov in samostojnega dela, išče nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigovodkinta«.
12134-2
Trgovski pomočnik
'Primorec') s 3-letno prakso išče mesta v trgovini s špecerijskim ali kolonijal-nim blagom v svrho večje prakse. Nastopi takoj. Na-s!o<v pove oglasni oddeb-k »Jutra«.	12174-2
Boljša gdč.
želi mesto k otrokom ali boljši družini. Ceni. ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro: »Pridna odgojlteljica«.
12135-2

Šivilji
ki je perfektna prikroje-valka. da konfekcijska trgovina delo na dom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobra moč 222«.	12153-3
Nemško
konverzacijo
nudi akademik proti obedu ali večerji. Na.*lov v ogl. oddelku »Jutra«. 12071-4
Inštruktorja
v matematiki, za 4. re-algimnazijca. želim. — Zglasiti: Vodnikov trg, modna lopa št. 10.
12161-4
potniki
Potnike
agiln« in zgovorne — za obisk priv. strank iščem. Priložite znamko za odgovor. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Dobra moč 80«.
11580-5
Fiksum in provizijo
dobe v manufakturi verzi-rani potniki za obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici ali vsej Dravski banovini. Nastop takoj. — Pismene ponnbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Fiksum«.
11870-5
Potnika
sprejme stara, renomirana firma za kuhanje žganja, sadnih sokov, tvornica likerjev itd. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V stroki zmožen in vpeljan«.	12203-5
Premog, drva. koks
prodaja Vinko Podobnik.
Tržaška cesta 16. Tel. 33-13
Decimalno tehtnico
7.30 kg nos;],, s kemhlji (Laufgewieht-e) za 1600 Din proda Ed. Rasteiger, Ptuj Aškerčeva ulica. 11594-6
Volno
za modroce in pletiljstvo ugodno proda Scca, Cankarjevo nabrežje št. 5/1.
11612-6
3 izložbena okna
s steklom po ugodni ceni naprodaj. Poizve se v odvetniški pisarni v C;gale-tovi ulici št. 1. 11705-6
Premog in drva
prodaja Jezereek, Vodmat 800
30 hI vina
(ljutomerskega) prodam aH zamenjam za moko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.	11744-6
Razprodajama lirritm
bela vina
po Din 3.50 in Din 4
za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vinea« veletrg. 1 vinom. Rudnik pri Ljubljani.	9433-6
Nagrobna košara
železna,	za cvetlice in 2 svetiljki	naprodaj. — Natančneje	v Gospoiki ulici št. 10,1, levo.	11715-6
Zlato moško uro
novo, najfinejšo poceni prodam. Naslov pove oghisni oddelek »Jutra«. 12177-6
Fotoaparat
Goerzovo Sportkammero — 9 X 12, proda Debevee. Turjaški trg 5,11. 12190-6
Otroški voziček
za 200 Din proda Mrak. Linhartova ulica štev. 12.
12191-6
Po ugodni ceni
proda 1 dobro ohranjen vrtalni stroj (Langloch-bohrmasehine), 1 bencin-motor 6HP. 1 voz — brek in več metrov bodeče žice. — Le-sna utlu-strlja F. Ravnika-, Ljvu-ljtna, Linhartova i-c..
x2131-6
Otroški voziček
na peresih, dobro ohranjen. poceni prodam — Rimska cesta 23. pritličje, dvorišče, levo. Ogled v ponedeljek. 12156-6
Fotografski atelje
z vsem inventarjem pro-dam. Ponudbe na oglasni oddele-k »Jutra« pod šlf^o »Resen kupec«. 13029-6
Motorno kolo BSA
dobro ohranjeno. poceni naprodaj. C-iglarjeva ali-a 10, Moste.	11984-10
Stock motocikle
na kardan 300 in 300 fm po izrednih cenah dobavlja Vorsič. Maribor, Vrbanova 19. Zahtevajte cenik! Priložite dinar znamko.
11954-10
Sauer omnibus
mai" rabljen, 30-sedežen-11 god no .proda Franc Paar, Jesenice.	11841-10
Motorno kolo
znamke AJS 350 fr-m, dobro ohranjeno naprodaj pri Francu Rebernik, Kamnik 11852-10
Rndge \Yhitworth
motorno kolo. 500 cm* O. H. V., v brezhibnem stanju proda France Bertin-
cplj. Domžale.
12i31-lO
Motorno kolo
d vocilindersko. 7 ITP. v najbol;šeim stan;u prodam za 3000 Din. Turna. Gline« cesta I št. 1. 12118-10
Majhen avto
dvo«edežen, uporabljiv 7* lahki tovor, v vodnem bariju, zelo poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	11781-IO
Špecerijska oprava
kompletna zelo ugodno n»-ipro<iai. Naslov pove ©g'as. oddelek »Jutra«. 13063-6
Otroški voziček
na peresih, ponikljan. zelo dobro ohranjen ugodno prodam. Na«lov v ojlas. oddelku »Jutra«. 13052-6
Kupom
Srečke, delnice in obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana, Selenburgova ul. št. 6/IL	11115-7
Lepe negative
vel. 10X15 cm z Bleda in drugih letovišč, kupim. Lojz.e Šmuc, Ljubljana VII Aleševčeva ul. 20. 11996-7
Staro pupo
za d.1 ruske obleke, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11878-7
Fotoaparat
r. dobro optiko kupim ali *-i :nen j:tjn t.* k^Io. ( — Ponudbe na r.gla~ni oddelek njutra« pod »Fotoaparat«.
12086-7
Tovorni avto
enotonskl, v infaktnem stanju. po ugolni rem naprodaj v garaži Kopa S, Bleiweisova cesta št. 53.
11895-10
Novo barako
primerno za stanovanje ali skladišče prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobr« kupljeno«.
11896-6
Črno prst (humus)
v vsaki množini prodamo. Na razpolago tudi vsakovrsten materijal za zasipanje. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11814-6
Materijal
z* električno napeljavo v štiri sobe. kompleien 6 števcem prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1188-3-6
Jajca za valenie
pristnih plimetk kokoši po 5 Din komad nudi Rezika Ogorele'-. Rigonce st. 9 — pošta Dobova. 11753-6
Otroški voziček
dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11857-6
Maribor
Radi selitve prodam belo kuhinjsko kredenco, belo omaro, apoteko z mizico, podobe in več stvari. — Maribor, Prešernova 34/H.
11946-6
Nekaj strešne
zarezne opeke
rabljene cddam. Bežigrad. Apihova ulica 17. 11889-6
Stare pile
po najvišji ceni kupuje J. Fig a r. pilarna. Ljubljana, Vošnjakova ulica fi 12097-'

Majerjev Leksikon
6 zvezkov, kompleten, pr-o-dam. Kosovo pulje 148. p. Ljubljana Vil. 11880-<?
RuilU
Radio-materijal
za kompletni 8-eevni radio-aparat z zvočnikom Cele-«tion. akumulatorjem itd. jMiceni prodam. Vprašati v Ljubljani, Puharjeva ulica 14/1. od 11. do 14. ure.
11950-9
Radioaparat
itricevmi proda hišnik na Dunajski cesti štav. 36.
12115-9
Nov radio aparat
troelektronski na izmenični tok po ugodni ceni prodam ali zamenjam za motorno kolo. po vrednosti tudi doplačam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zabava«.	12126-9
Leseno otroško posteljico in voziček
prodam. Na'lov v
oddelku »Jutra«.
osla 11904-6
Pisarniški inventar
sestoječ iz sledečih kosov: 2 blagajni. 3 pisalne mize, 1 omare, 1 zaboja za premog, 1 peči. 6 stolov, 1 preše za kopiranje. 1 ure. 2 španskih sten in drugo poceni naprodaj. — Banka Hauptman & Co., Ljubljana. Poljanska cesta št. 13.	12023-6
Otroški voziček
na peresih._ ponikljan ;ti dobro ohranjen proda Bev-čar, Celovita cesta Sili.
12131-6
12 lepih cipres
proda Marija Zakotnik v Zg. Šiški et. 15. 12O00-«
Čebelnjak in čebele
1« A. Znideršičevih panjev proda Velkavrh, Ljubljana. Krakovska ulica štev.'7.
12063-6
Tenorpozavna
na i ventile, drtbro ohranjena za 600 Din in
sokolski kroj
za 120 Din naprodaj na KarlovAi c. 8, podstreije. desno.	13068-6
Radio detektor
s tremi slušalkami in anteno proda za 150 Din Valentin Tuišek, Ljubljana Gra.laška ulica 8. 12165-9

Motorno kolo
znamke P.udge Whitworth s prikolico, 4.99 HP, električno razsvetljavo, mnl-o rabljeno, prodamo. — Na ogled v Kolenski tovarni v Ljubljani.	9112-10
Ariel
.300 oc™ O. H. V., brezhiben zelo poceni proda Hilbert. Mirje, Dobrilov* cesta 6.	1.1897-10

Novo moško kolo
po ugodni ceni naprodaj r Koleziji, Gerbičeva c. 32.
11924-11
Damska kolesa
tovarniško nova. prodajani po globoko znižani ceni, dam tudi na obroke! Izvalite takoj ogledati žalni.-« pri A. Bremec. Celje. Miklošičeva ul. 2. 11935-11
Moško kolo
lahko in dobro	ohranjeno
kupim. Ponudbe	na ogla*.
oi<lelt*k »Jutra«	pod šifrn
»700«.	12044-11
Damsko kolo
1 t ro tt/imn.ie-n-o 7.1* K."iO • ro.la Nemeth, K-e<t eVevn, Slomškova 4. ' 12034-11
Žensko kolo
prvovrstno pe 7,p\n n:7.ki ceni prodam. Vaslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12066-11
Biciklisti, pozor!
Danes predvaja strokovnjak iz inozemstva brezplačno za vse interesente svetovno znani Peralin, ki je neobhodno potreben za bicikliste, moto-ciklisti in avtomobiliste pri Pepi Kremelj, Zgornja šiška 115. 12182-11
Moško kolo
staro, tudi pokvarjeno, afi pa samo ogrodje kupim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	12184-11
Pohištvo
Več hrastovih in mehkih spalnic ter kuhinjskih oprav proda Jo: :p Kurnik, mizar v Zg. ši&ki.	8844-13
Kuhinjsko kredenco
srednjeveško, že ra-bljeiMi kiupiin. Naslov po-v« ogl. oddelek ^J utra«. 116<l9-:3
Petsedežni avto
odprt, generalno popravljen naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 25.000«. 11872-10
Motorna kolesa
B. S. A., s prikolico, 500 cm« in Puch 32 cm«, z električno razsvetljavo naprodaj. — Maribor. Koro-ščeva 33 ali Gornja Radgona trg 55.	11834-10
Štirisedežen avto
vožen 13.000 km. prodam •li zamenjam za šestsedeš-nega. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen«. 11913-10
Motorno kofo
znamke VVandcrnr, s prestavami, popolnoma v dobrem stanju prodam ra 3S00 Din. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 11914-10
Limuzina
petsedežen. 6 cvl. avto. temno-modre barve, s 65 K», štedljiv v porabi bencina, malo vožen, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro 34«.	11364-10
Novo spalnico
17. trdega lesa. r no eče-rjave barve, politiraoo, oj»-stoječo iz !0 koma d rev (ovalna p-iha") r>rolam za «00 Din. Cvetko Kladn:k, mizar v Mokronogu.
11963-15
Spalnico
yz mehkega - lesa. d.ilrro ohranjeno proda Nemeth, Kodelievo. Slomškova 4-
12035-1*
Pohištvo
m-odemc spalnice i-n 'kuhinje nudi v veliki izbiri po globoko znižanih celi ab Vidmar v Zg. -ši>ki.
12011-15
Covercot žen. plašč
pomladanski, za 150 Din naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »»Jutra«. 13022-13
Jedilnico
pisalno mizo in železno postelj«, radi selitve takoj proda Kranjc. Peričeva št. 34 — za topničar. vojašnico.	13054-i 3
Pohištvo na obroke
dobite najoeneje pr; mi-zarsitvn »Sava«, Kolodvorska ulica 18. 12157-12
Vihram*
Zdravega dečka
starega 6 let. oddani k dobri družini. Naslov v r.gl. oddelku »Jutrac. 11875-14
Prvovrstno kavo
za zajtrk ali večerjo, po. leg kosila priporočam cenj. abonentom. Soteska 10/H, steklena vrata. 131-13-11
V dobro oskrbo
2 otročička vzaime Pranj* • Bava»ntk. Poljče, poeta Be. guuje, Gorenjske. 12085-14
OR1GIML
LUDV. BARAGA Ljubljana
ŠELENBURGOVA UL. 6
TELEFON 23—80
RAZMNOŽEVALEC - PRESERVAT - FIKSAT - DOBITE PRI TVRDKI PAZITE KA VARSTVENO ZNAMKO:
I^CM
77t
Pozor!
Imuno novitete v spomladanskih in dežnih plaščih, raznih vzorcev in krojev po izvanrednih cenah ter eventuelno tndi plačljivo Da obroke. Dopisnica zadostuje, da Vas bišče naš potnik, poslati na -Jutro« pod značko: rekstilna industrija.	i1910-13
Bukovih drv
V« vagonov proda Alojz Jaueaič, Polica — pošta Višnja gora.	11630-15
Deske
12 mm, 2, 3, 4 in o m dolžine, popolnoma suhe, od 8 cm širine naprej, več vagonov odda Miklavžina lesna industrija, Braslovče |>ri Celju. Istotam nudimo
javorjev les
iti bi pa žagali po naročilu kupca od 2—i ni dolžine.	11839-15
Pozor kolarji!
Imam za prodajo 300—100 kom. sveže posekanih Ie-ipih bregovih drogov. Cena «elo nizka. Mirko Koprive. Zagorje ob Sari. 11936-13
Tesanega lesa
te desk 18 in 24 mm. in. Trste (Bauwaare1 potrebujemo večjo količino. Pro-fimo specificirane ponndbe fc.o Zagreb pod šifro »les« Da naslov Ignac Kol ene, gradjarsko stolarska trgovina, Savska cesta 89. Zagreb.	11957-15
Plemenitih vrb
»elenih. .približno 1 vagon odda uprava posestva Lin-denliof. Zg. sv. Kungota.
118.3-15
Zobotehnika (co)
fci razpolaga s 100.000 Din gotovine sprejme k-oracesi-j r*irran zobotehnik. v te-J-o dobrem in že vpeljanem 1 r."kot družabnika '~r'' v svrho povečanja obrata Le resne ponudbe na >gl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Den tist-tehnik 20«.
11516-16
Družabnik
ra večjo trgovino z mešanim blagom v večjem prometnem kraju Slovenije, kateri razpolaga z večjim zneskom gotovine kot so-vlogo in bi sodeloval kot poslovodja, se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Maj J00.000«.	11980-16
Trgovino I Gostilno
mešanega blaga, dobro '.do- !	dobro idočo — najraje v
čo, ob glavni ccsti tik ita-	okolici Celja vzamem na
lijajiske meje oddam v na-	račun. Položim tudi kav-
jem radi izselitve. V niši	cijo. Pismene ponudbe na
je tudi stanovanje s pri- j	podružnico »Jutra« v Ma
tlklina-mi. V isti hiši se !	riburu pod šifro »Kavcije
nahaja pošta in mlekarna,	zmožna^.	11728-19
Prevzem zaloge 50—60.000 Din. Cena najemnine stanovanja in trgovine po ,
dogovoru Pojasnila daje j	^ .mesta, za ^delikatesno
Matko Kranjc, trgovec	'	.......
Lokal v Mariboru
na Vrhniki, aii oglas, od delek »Jutra«. 11772-17
Velik vrt
za zelenjavo, oddam v najem. Poizve se na Do-
lenjski cesti
11554-17
Gostilno
z lastno osebno pravico vzamem v najem na prometnem kraju na deželi, po možnosti na Štajerskem Ponndbe na naslov: Ivan Horvat, Sv. Marjeta pri Moikanjcih.	9305-17
trgovino ali slično ugodno prodam. Cenjene dopise na podružnico ».Jutra« v Ma riboru pod značko »Mala najemnina 93«. 11493-19
Družabnika
ia avto podjetje, s kapitalom ali garancijo 300.000 Din. iščem. Dobra proga, za km 1 Din. brez konku renče, več voz. Ponudbe Jia. podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Sodelavec-strckovnjaki. 11S43-16
Do 10.000 Din
posojila iščem
povečanje dobro Moče <Mrfci. proti primernemu "b-restnvanju. garanciji in od p'ačilu v mesečnih >bro iih. Ponudbe na oglasni oidclek »Jutra« pod šifro »Sigurnost 41«. 12072-16
Trgovec
e zelo dobro vpeljano tr-privino v Mariboru, išče tihega ali sodelujočega dru Sabnika s 12<1— joO.OOO Din
premoženja. Dobra prilika z:i zaslužek in popolna ga rancija za kapital. — Ponudbe pod »Dobro obrestovan jp« na podružnico .Jutra T Mariboru.	11977-16
Do 10.000 Din
posojila
Ta 1 leto iščem za povečanje dobro idoče obrti, proti garanciji, primernem obresto^anju in odplačilu v mesečnih obrokih. _ p0-jiudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posojilo 8«.
12083-16
7000 Din posojila
nujno iščem proti garanciji za 7 mesecev. Vrnem 8500 v mesečnih obrokih. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Garancija«.
12079-16
Katero
plemenito src-e bi posodilo samostojni poslovni gospodični nooO Din. Garancija zajamčena. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Allein&tehend«. 12082-16
Družabnika
k tehničnemu podjetju s kapitalom 80 do 100 tsoč dinarjev — ki bi t idi sam deloval, iščem. Ponudbe poslati na cgl. odd »Jutra« pod «Pod-Jeten*.	12140-16
VjtMsm
Pletilno tovarno
lično, z dobro ^hranjenimi stroji dam v najem s stanovanjem vred. ali profil m. radi opustitve. Ne odbite prilike ki se Vam rudi Sieuren zaslužek. — Ponudbe na oslas oddelek »Jutra« pod »Zaslužek«
11879-17
Večji trgovski lokal
oddam v najem. Pojasnila pri tvrdki M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode.
11966-17
Trgovino
z mešanim blagom v kraju z razvito lesno industrijo oddam takoj v najem. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
11974-17
Gostilno
v najem ali na račun vzame boljša, v gostilniški stroki izvežbana oseba. — Ponudbe pod šifro »Kavcije zmožna« na oglas, o-d delek »Jutra«. 11865-17
Gostilno in lep lokal
pripraven za kako obrt ali slično, oddam s 1. aprilom v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trg na štajerskem«.
11899-17
Hotelirka
prevzame hotel v najem, ali sre tudi kot dražabni-ca; event. prevzame tudi vodstvo hotela ali samo kuhinje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kjerkoli«.	12014-17
V Trbovljah
oddam takoj v najem trgovski lokal, opravo in stanovanje, pripravno tudi za vinotoč. Pojasnila daje Cerar, trgovec, Lukovica-Domžale.	12049-17
Gostilno
dobro idočo, če Ie mogoče s tujskimi sobami, v mestu ali na deželi, vzamem v najem, event. tudi kupim. Na razpolago do 100.000 Din kavcije. Cenjene ponudbe je poslati na tiskarno šuller v Ptuju.
10890-17
Trgovino
mešanega blaga na prometni to ki na deželi poleg letovišča, brez konkurence, oddam v najem za več let zaradi družinskih razmer. Potreben kapital 80.000 di-nariev. — Le resni re-flektanti naj pošljejo svoje ponudbe na podružnico »Jutra« v Celle pod šifro: »Siguren na-
r><-<»<*alr 08«	12198-17
Skladišče
majhno in suho išče Sega. Cankarjevo nabrežje 5/1.
11782-19
Trgovino
špecerijsko ali manufak-turno. dobro vpeljano v kakem večjem kraju prev zamem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š:fro »Sigurna eksistenca 22«.
11922-19
Delikat. trgovino
v večjem mestu Slovenije z nad 1,000.000 letnega prometa, na na;bo!j prometni točki, vsled prezaposlenosti proti gotovini prodam. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zlato« 11998-19
2 lokah na Bledu
z velikim skladiščem in inventariem oddam s 1. maiem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 119S3-19
Gostilno in trgovino
z vrtom in 2 njivama, v Savinjski dolini prodam ali oddam v najem. Daleč naokoli ni konkurenčnega podi-e-tja V bližini državni rudnik. Naslov pove podružnica »Jutra« v Oeliu.
11837-19
Lokal s skladiščem
za obrt ali trgovino oddam v Rožni dolini, cesta vn št, 12.	11873-19
Vinotoč
Zanimanje vredno. — Vse drugo osobje. Dobra vina, jedila. Čez ulico 10 Din li ter. Mestni trg št. 13 pri Fridrihu.	12003-18
Lokal
v industrijskem kraju, zelo pripraven za modno krojaštvo, ugodno oddam Ponudbe oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cvetoča obrt«.	11692-19
Veliko klet
suho in zelo svetlo, za skladišče ali tovarniške svrhe pripravno, v Maribora na Aleksandrovi cesti dam v najem. Ponudbe na ■podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Lepa klet«.
11976-19
Lokal
na Aleksandrovi cesti v Mariboru, v bližini kolo dvora, za vsako trgovino ali pisarno pripraven, na prima mestu takoj dam v najem. — Ponudbe na po družnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobro mesto« 11978-19
Trgovino
s klobuki, konfekcijo, perilom in galanterijo na prometnem prostoru v Ljubljani prodam takoj radi družinskih razmer Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana 150.000«
12048-19
Manjši loka!
išče šiviHa. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »1. april 1931«. 12088-19
Lokal
V katerem je že 50 let trgovina mešanega blaga, ob državni cerkvi pri fari takoi oddam Pojasnila laje Vokač. Liubliana. Krekov trg št. 10/11. 12080-19
Dalmatinsko klet in kuh«n?o
proti primerni kavciji oddam po iosjovoru — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prometna«.
12009-19
Slaščičarno
z lepim lokalom delavnico z lnventar<em in omd
Poslovne lokale
oddam v najem s 1. majem 1931 na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12116-19
Lokal s stanovanjem
v Ljubljani, kjer ie vinotoč, trafika in delikate-sa. takoj oddam brez inventar^. Ponudbe ni oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 1450"
12143—19
Lokal
na prometnem kraju oddam Naslov v oglasnem od de'V11 »Jutra«.	12187-19
Trerovski lokal
na prometnem kraju predmestia Ljubljane v »iovi vogalni hiši. 2 vhoda velikost 9V4, pripraven va trgovino z mešanim blagom br»7 tam-kaišnie konkurence oddam s 1. maiem za me-=e*Tio 600 Din. Po ist.ntam stanovanie dve sobi k"bir)ia in o^ttHi-•ne — Tav*n.r Li"bl'a.na TCorlpHevo Zad"'?r>a nil-
c* 14	10149 19
Posestvo
s hišo. gospodarskim po-slop;em in" 2 orali zemlje v ravnini, ob gl. cesti in žel. postaji, primerno za obrtnika ali vpokoionca — ugodno prodam Tnforma ciie v Sp. Ilajdini št. 75. Ptuj,	11589-20
Njivo
v neposredni bližini Ko'e-zije. na kateri se je že več let gojila vrtnarska ze.lon;ad. dam pod usod nimi pogoji v najem. Na -dov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11704-20
Hišo ali vilo
eno- ali dvodružinsko v Ljubliani kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj gotovina«.
11786-20
Stavbno oarceln
7K> aH 14IJO -T!2. V t)l!21
al no"e	cerkve v Šiški
prodam	- Poizve se v
Spodnji	Šiški černeto-
va ulic»	32/1 9456-20
Enonadstroono vilo
z gostilno in inventarjem, zraven velik vrt. na peri feriji Ljubljane prodam za radi družinskih razmpr za 300.000 Din Izplačati ie trpba le 150.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko «Samo resen kupec«. 11799-20
Vogalno parcelo
izrazito solnčno. v idealn: legi. bližnji mestni del Podrožnika. lepa razgledna točka 1400 ms po zmerni ceni prodam ponudbe na oglas, oddelek >Jutra« .-od Šifro »Gorenjski biser«.
11929 2t'
Enodružinsko h»«o
z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadnim drev.Vm na najbolj prometnem kraju Maribora, primerno za vsako obrt ali upoko:ence, 10 minut od trga Kralja Petra, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11948-20
Hi*o
z vrtom tik ob državni cesti, zraven kopališča in kolodvora v Laškem z električno raz«vetl;avn in vodovodom oddam boliši stranki v najem za daljšo dobo Naslov v podriiTniei »Jutra« v Celju 11938-20
Prome+en «*il'n
kupim na stalni močni vodi v bližini m»sta ali trga, s 3—10 orali po=°s,va. — Ponudbe s popisom prometa. obseg pos>»tva in ceno na osrlasni oddelek -Jutra« nod šifro »Družabnika eksistenca«.	11909 20
Trgovsko W5o
prvovrstno, poceni proiam ali V7.am°m na:emnika. — Zagorc, Višnja gora.
11959-20
K«-a«tto noi=e«tvo
z d"bro obiskano gostilno, trafiko. avtopo«ta;o. na-proda' ob banovinski cesti na zelo prometnem kra;n Posestvo obseera ;ohov ln krase.n sadni vrt. oddaljeno f?trt ure od po*ta-ie. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11967-20
Wov<)Tjdana fi?5a
enod-užinoka z 2 sobama, pritiklinami in vrtom usodno naprodai. Gozdna 76. Pobrežje pri Mariboru.
11973-20
Parcele
na solnčni legi ob Dupai ski cesti naprodaj. Veli kost 500—700 m! NTa«lov v oglasnem oddelku Jutra 11815-20
Komfortna vila
na lepem kraju v Ljublja ni naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
11667-20
Hišo z vrtom
eno- ali dvodružinsko. kjer koli v predmestju Ljub Ijane kupim Ponudbe na naslov J. Kavčič. Ljub Ijana. poštni predal 91
11660-20
Parcelo
700 m5 solnčno, v mirni legi v Rožni dolini, tik mestne meje prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11926-20
Kupca ali družabnika za žago
vcnecijanko na več listov in 3 različnimi cirkulari. na elektr pogon, iščem v manjšem mestu bivše Sta jerske. žaga je brez vsake - „„„„„-	... konkurence. ponudbe na
jem poceni oddam Naslov oglas, oddelek »Jutra« nod v oglasnem oddelku Jutra | »Brez konkurence 56«.
12103-19
11756-20
'.o/pei na/noiJepL
A. &
iJz.orci
E. SKABERNE
LJUBLJANA
H'*9 S netrpmf)
pri Mariboru naprodai. — * uboj. Slivnica pv" V boru.	11971-2d
Parcela
1191 m5 velika, v l«pem kra'n. 100 m oddal"wia od Dunn;ske epste proti Po-saviu. naproda' po 40 Din m!. Naslov pove osrlisni oddelek »Jutra«. 11748-20
Vi«mVonr?Mično h«*o
v Sevnici ob Savi p-odam
Obstoii iz 5 sob. velike predsobe, kuhinje in kuhi nje za pranje, cela nod-kletena krasen velik vrt s teraso in dvoriščem. Obseg 400 čet. k!aft«r- Cena prav primerna. Po'a«nila daje Ivan Prihoušlč. Za greb. Krajiška ulica 1-a I.
11752-20
Hišo
visokopritlifno 4 velike sobe. moderna kojalnica parket, elektrika vodovod velik vrt in čebelnjak \ Ljubliani poleg tramvaja prodam za 220.000 Din. -Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »1'dobno bivanje«.	11928-20
Kupim vilo
v bližini sv. Jožefa, Vrtače ali Blei\vei-'Ove ceste. Natančne pismene ponudbe na ogiasni oddelek -Jutra-pod »Takojšnje plačilo«.
12013 20
Parcela
za stavb", ob Dunajski cesti naprodaj. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«.
12000 20
Več stavbnih parcel
v Dwv. Mar v Poliu na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »jutra«. 12017-20
Stavbna parcela
537 m! velika, v lepi in solnčni legi. z dobrim stavbnim materijalom. v neposredni bližini nove šole v Dravi :ah prodam. — °o;asnila daie Maierid v Št. Vidu nad Ljubljano 69 12019-
Krasno posestvo
2 zidani hiši. 2	zidana lile va. 5G oralov, rodovitne njive, travniki,	eozdi. f-a-dovno. pol ure	od Zidanega mosta, za	63.000 Din Proda Ilribšek.	Straže.
_	11754-20
Stavbna oarcela
839 m5. v Frankopanovi "lici naprodaj. Vprašati v Mariboru _ Frankopanov:
st- 10/1
11S32-20
ZMana hi«a
z 2 sobama kuhinjo, pri-tiklinami in velikim vrt.om takoj naprodaj za 40.000
Di n. Ma ribor-Pobrež ie _
Vrtna ulica 13. 11831-20
Posestvo
10 minut od trga in žel«z. mške postaje prodam. Posredovalci izključeni Na slov nove podružnica Ju*ra v Celju.	11838-20
Vrt
V centru Šiške o d d m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11827-20
Lepo zemljišče s hišo
v izmeri 9000 mi. ob Za loški cct-fi v Mostah poceni proda Frania Snoj, Ljubljana. Prešernova 30.
12004-20
Oerajeno parcelo
333 m' veliko po ugodni ceni prodam na Kodelj« vem. Nemetli. Kodelievo. Slomškova 4. 12033-20
Novo hišo
enonadstr tristanovanisko. * elektriko in vodovodom Prodam. Zg. šiška. Kosovo Polje 158.	12099-20
.MKfSr
Realitetna pisarna
Irtifbr f o t Ljubljani. Miktniičeva e 4
proda
ZA BE2IGR1DOM. štiri vile, tristanovanjske, novozldane, 1 vrtovi, 385.J0J, 480.000. 530.000, 550.000 Din Parcele: pri Sv. Krištofu 620 nu po Din 125 Din Bežigrad 1089 mj po 85 Din. 1200 nv po 65 Din 986 m: po 60 Din. 600 ms po 77 Din. OB VODOVODNI CESTI: Hiše tristanovanjske, z vrtom. 290.000 Din, parcela 600 m: po 65 dlnarlev. NA FRIŠKOVCU: Vilo, dvostanovanjsko. vrt, 275.000 Din parcela 800 m! po 140 Din. POD MARTINOVO CE STO: Hišo dvostano van^sko. novo. vrt, 220.000 Din. vilo, tri stanovan'sko. 5000 m vrta 460.000 Din. parcela 750 m? po 70 Din 550 m- po 90 Din. 600 m' po 120 Din. OB ZALOŠKI CESTI Hišo, enonadstropno osemstanovanjsko. 350 tisoč Din. dvodružin sko vrt. 265.000 Din NOVI VODMAT IN MO STE: Hišo dvostano vanjsko 130 000 Din, lepo dvostanovanjsko. vrt, 160 000 Din, 'enodružinsko 100.000 D n dvostanovanlsko. novo, vrt, 160.000 Din. NA KODELJEVEM: Vse novozldane, 2 do stanovanjske. vrtovi 175.000 Din. 215.000 ii nariev. 230.000 Din ln 270.000 Din. NA MIRJU: Vile, dvo-in štirlstanovan ske 380.000 Din dO 450.090 dinarjev. V ROŽNI DOLINI: dvo-in tristanovanjske 125 tisoč Din. 130.000 Din 145.000 Din in 275.000 dinarjev.
Poleg tega več s'ar.o vanjskih. trgovskih in gostilniških hiš. parcele v raznih velikostih, v mestu, po nafufrodnelših cenah in največji izberi 12041-20
Stanovanje
sobe in kuhinje, ali <amo 2 praznih sob. kamoi bi se eveut mogel postavili štedilnik, išče mirna stran ka — najraje kje v trnov -ki ali ši-utjakolvfki okolici Naveeti je treba tudi <mmio Naslov jc poslati na gl.
•	Idelek ».Jutra« pod *!fro
•	Mirna dva«.	11202-21
Stanovanje
dveh. oziroma ene sobe, išče tričlanska družina s 1. majem. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mirui stanovalci«.
11888-21
2-sobno stanovanje
in pritikline oddam s' 1. majem. Rožna dolina V 19 119SS-21
Stanovanje
treh sob s krasnim balkonom in pritiklinami oddam z majem v vili tik Tivolija. Ogleda se od 10,—12. dop. in 2.—6. pnp. Cena po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11991-21
Stanovanje
3 event. 2 sob s kopalnico oddam s 1. majem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11993-21
Stanovanje
l—2 sobno. iščeta boljša zakonca. Ponudbe na cgl. oddelek »Jutra« pod »Brez dece«.	12002-21
Stanovanie
jobe in kuhinje, za takoj ali s 1. maiem išče poročen starejši peduradriik brez otrok. Ponudbe z navedbo cene na oslas. oddelek »Jutra« pod »S'nlen najemnik«.	1176S-21
Vogalna hi«a
»nonadstropna v or»d-"i»st,1n na nrodal TVt sobici. vprnnrto vodovod nI in
"•A^nn oMnl.^Tn _ Po-
-. ^K« r~i rt rtrt.1 rt c n/IHalaV
»Jutra« pod »Lox«»».
12024-20
Parcelo
654 ms veliko, blizu bol ni-ce prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. _ 12077-20
Parcelo
ca 1800 m s veliko, pol Urc od Ljubljane, v lepi le ' prodam. Ponudbe na o^ oddelek »Jutra« pod šifro »Parcela 20«. 12090-20
Večje posestvo
zamenjam z novo hišo ob državni cesti. 1 uro od Celja za dobro ohranjeno hišo z vrtom ali manjšim prostorom pri Ljubljani, najraje v št. Vidu. Ježlci, Podutiku. Ponudbe pa šifro »Zamenjava posestva« na oglasni oddelek »Jutra« 12128-20
Veliko posestvo
z vsemi gospodarskimi poslopji in potrebnim inventarjem dam pod ugodnimi pogoji v najem Posestvo. ležc*e na lepem solnčnem kraiu je ■dtiaHeno samo 10 mi-'111 od nostafe Poi-ob nelše lnformRcne 'naj-kasnele do 10. aprila t. M dale lastnica v '-'trenskem št. 3, p Rlmck« toplice.	12204-20
Voeifna narrela
mani«a s solnčno lego bli*lni sv Krištofa takoi naproda'. Pi«mene onn"dbe na otrl oddelfk ■»Jutra« pod »TVime-ska
rt rt rt. o .	1 o * m 00
•4 t4 Idi V l,t tj t
Trj«oh. stanovanie
« komliric.0. v centru me »ta išč<> za avirust Ivo članska družina. Ponndbe rv>d šifro »Av<rust« na »el. oddelek »Jutra«. 11523-3'
f ft«V> slanovaiip
? «ob t ^api-to r»Dindo
l"»f>filn'eo HHIVihaid VP
'iko pred«>ho in nuni pH
••Vlin»m' r krstni S 'et* '»»r1 <-Mi <0 fnlnn' -><1 k« -srne	»ddn vn « '
TM!»m Vitlov » ><»1»»
oddelku »Jutra«. 11735-21
Stanovanie
sobe i.n kuhinje, ali «obe
ia predsobe, v parter;u ali prvem ''ndstrotiiu solnčno. z elektriko, vodovodom in postrežbo, v vzhodnem ali iužnem delu Ljnbl;ane išče s 1 majem samski, nrren in soliden vpokojenec. Ponudbe s ceno na oglasni idl^-l^k »Jutra« pod šifro »Vpokojenec«. 11801-21
Stanovanie
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
118S1-21
Dvosob. stanovanje
okolici iščem, ponudbe na oslas oddelek »Jutra« pod »Boliši uradnik«. 1!8t8-21 s pritiklinami. v mestu ali
Stanovanie
2 sob. kuhinje in pritiklin oddam v Rožni dolini — cesta VI/41 (Stan in donil 11927-21
Dvcsob. stanovanje
» kuhinjo in pritiklinami išče zakonski par s 15. aprilom — najraje blizu vojašnice kraHa Petrn. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »čiifto 2«.
1203S-21
Stanovanie
sobe. kuhin''e in pritiklin, blizii kolodvora Šmarje-Sap na Dolenjskem takoj oddam. Poizve se v Ljubljani. Celovška cesta 47.
12030 21
^obo s kuhinio
oddam v šiški. Celovška cesta — Kosovo polje 14® 12057-2!
Stan c vanje
1—2 sob. kuhinje in pritiklin, ob Dunajski eesti iščem s 1. majem. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«.
12012-21
Stanovanje
dvo. ali tr:«obuo, event. z malim lokalom in veliko kuhinjo, v bližini tramvaja iščem za maj ponudbe na o~las oddelek »Jutra« pod šifro »Neklotuo« 12051-21
Stanovanje
2 parkeiiraiiilt sob. kuhinje, jedilne shrambe in sc be za služkinjo, z vodovodom oddam. — Ogledati vsak d^n popoldne med 3. in 5. uro 11:1 Sv. 1'e'ra nasijiu »t. 17/11. 11819-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin. v visokem pritličju, v S'n-ničevi ulici 8 — BoKsrr.vl takoj oddam. 12129-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam nv ni stranki. Naslov pove oglasni odd»l<k Jutra«.	12130-21
««
OOSft!"
Realitetna pisarna
Iružba f o t Liubliana Miklošičeva c 4 ndda sledeča stanovania: DVO- TRI IN ŠTIRI-SOBNA stanovania centgr, 1700 Din, 1609 Din do 2700 Din. TRISOBNO blizu sodišča 1600 Din. komfortno. Mirie IfiOO Din. dvosobno 1300 Din. ""RISOP-NO komfortno
■^rnovo 120° nin sv. Takoho o*--a* 1000 nin ">--vi »-»tn
Kodeljevo
900 Din.
TjxIS0B»\0, pod TivOii-
jem 1800 Din. DVOSOBNO, Podrožni-kuni, 1000 Din, dvosobno, komfortno, p.i klavnici 1200 u-^arje., Ižanska cesta 40o jJin UvfOSOuNO: Beži&rad,
500 Din. ENOSOBNA: Kodeljevo 300 Din in 4J0 Din, Mirje 500 Din. Stoži-ce 300 Din. Be igral 500 Din. Vodmat 350 Din, Galjevlca 250 dinarjev. SOBE S ŠTEDILNIKOM: Zelena jama. 250 Din, Stožice 150 Din. Kodelievo 300 Din. DVOSOBNO Rožna dolina 450 Din. ENOSOBNO Vi^ 250 Din. CELA "IšA, trisobno stanovanie, vrt. 3 postale od Ljubljane 300 dinariev. ENOSOBNO. za hišnika.
Trnovo. bre^pla*no. orotl obdelavi vrta — Po'«»e te°-a več ii)™nil'e-nih. praznih sob. lokalov v mestu, v izberi.	12042-21
3 stanovanja
z dvema sobama, kuhinje in shrambe v Zg. šiški, poleg Gasilnega doma. Vodnikova cesta, v novi hiši z elektriko ln parketom oddam s 1. majem.	12101-21
Trisob. stanovanie |	Sobo
s pritiklinami in veravdo ■ prazno aH opremljen«) .'4-•1 la:n s 1. majem za 13J0 , dain v vili pod Rožnikom " — Cesta na Rožnik št. 43 11952-23
Opremljeno sobo
soln.-no z elektriko oddam. Naslonr v j glasnem oddelku »Jutra«.	11992-23
Stanovanje
obstoječe iz 6 sob ln vseh pritiklin z dvema predsobama in z dvema separatnima vbodoma — primerno za zdravnika ali odvetnika — oddam na Miklošičevi cesti v nalem s 1 maiem 1931. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12117-21
3 stanovania
v novi hiši v predmestju Ljubljane, 3 sobe, kuhinja, voda. v kuhinji električna razsvetljava: 2 sobe in kuhinja in 1 sobo in kuhinjo oddam po nizki ceni za 1. maj Tavčar. Llvbliana. Kodelievo. Zadružna ulica št. 14.	12150-21
Sobo
Ictjo oproml;eno. 8 posebnim vhodom iz sfcopnjjc ■ t-ikoi oddam v vili na Pmlah — Jane?.ičev3 c. 11 Klekt.r. razsvetl iava. Na iemnina 300 Din. Ouleda se jo lahko vsaki čas.
11551-23
^♦anovarie
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12192-21
300 Din nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi lepo in suho dvosobno stanovanje s kuhinjo iu pritiklinami, v mestu. Po-nuJbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Za takoj ali pozneje«. 12178-21
Brezplačno
stanovanje
dobi preprosta in poštena gospodična. — Šivilja ima prednost. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12176-21
Sobo in kuhinjo
oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 12158-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin išče 6 1. majem solidna stranka, ki je točen plačnik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12172-21
Din na Dunajski cesti 99 I 12112-21
Opremljeno
stanovanje
2 'ob in kuhin;e i š č e m. Ponudbe na ogias. oddelek Jutra« pod »Samski«.
12095-21
Stanovanje
1 soba, 1 kuhinja, z vrtom oddam za 1 maj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12145-21
Stanovan'e
z eno sobo, kuhinjo in eventuelno kabinetom išče v Ljubliani vdova br<-z otrok. Ponudbp z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vdova«.
12180-21
Opremljeno sobo
oddam mirni gospodični. ki je ves dan odsotna na Cankarievem na-brežiu 1 Poizve s° pri hišniku.	11473-23
0«rernUeno sobo
čisto in s posebnim vhodom, oddam solidni osebi Ulica na grad štev. 9.
11809-23
Leno, zračno sobo
z dvema posteljama, posebnim vhodom in elektriko oddam s 1. aprilom blizu Minike in univerze. Vprašati v Trnovski ulici št. 7/1.	11874-23
«obo
prazno ali opremljeno od-dnm Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11854-23
Sobo
s posebn;m vhodom, solnčno, oddam srospodu ali jrnspodični. Naslov pove oglasni oddelek ».Tntrac.
11986-23
Dve prazni sobi
parket, elektrika, zraven irlavne pošte, ugodno tudi za pisarno, oddani takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12001-23
Majhno sobo
preprosto, s posebnim vhodom oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11991-23
Sobico
blizu kolodvora išče ve« dan odsoten gospod. Ponudbe na naslon: Hrast, kavarna Prešcrn. 12039-3S
Sostanovalko
boljšo gosipodično sprejmem v prostorno sobo blizu stolnice. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11989-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11987-23
Pisarno — 3 sobe
v pritličju z avgustom oddam na Aleksandrovi re-sti 5.	11776-23
Prazno sobo
oddam v Šiški, Jerneiev* ulica št. 6.	11817-23
Oprem Heno sobo
solnčno, strogo separirano, v bližini Bleiweisove ceste oddam s 1. majerm samo solidnemu gospodu. Ogledati med 1. in ž. uro. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11861-23
Stareišo osebo
sprejmejo dobri ljudje v dosmrtno oskrbo, ako jim pomasra s 15—20.000 Din do boljše obrti. Dopise na naslov: Žarkovič, Teharje pri Celju.	11941-23
Onrentlieno cnho
s parketom, elektriko ia posebnim vhodom oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12040-23
Črni, modri in barvasti kam-garn. Športni štofi.
Svila Krep Rips za damske plašče.
Lenasi & Gerktnan
LJUBLJANA
Otvoritveno naznanilo! V
Tovarna JOS. REICH
naznanja, da je OTVORELA novo sprejemališče na
Tržaški cesti štev« 8
ter se vljudno priporoča za kemično snaženje, barvanje in plisiranje oblek. Svetlolikanje ovratnikov in pranje domačega perila,	4360
MODNE NOVOSTI
za prehodno in pomladno sezijo
1NGLESKO IN ČEŠKO BLAGO SPECIALNE VRSTE NAJNOVEJŠI VZORCI - VELIKA IZBIRA
IN NAJCENEJE
PRI TVRDKI
M^VAIC, Ljubljana
».ON GREŠNI TRG 5357
NASPROTI NUNSKE CERKVE

Tro-nvini- Kpanl» fclavni trg (hiša Kreditne banke) ii0o m. JLjnbljaua, Sv. Petra cesta 25
eevlfi s^s^as^rs^-
Ml--*— V i	\
Da Vas prijetno	- -	^o, — » —»
Obiščite nas v našiii detajlnih trgovinah!
Znižali smo ccnc
kljub povišani carini vsem našim aparatom in ploščam
I
Kompletne opere« solisti, umetniške plošče, filmski šlagerji, narodne pesmi, plesni šla^er^i.
Nenadkriljive v kakovosti, trpežnosti in reprodukciji. Vsi aparati na avtomatičnih ustavljačih.
Dobivajo se v vseh trgovinah z gramofoni. Zalitevajte
brezplačne kataloge.
Columblo Gffiphopiione, JasoslfloensKo ti. d.,
Solnčno sobo
H)pblc<vano, oddam takoj BiTnemu gospodu. Trnovo, Kolezijska ul. 18. 11983-33
Opremljeno sobo
* posebnim vbodom in hrano odda m v a P- Šiški, Cernetova. ulica števil-
Sobo
t elektriko, parketom in Jsrvnalnico. blizu tramvaja takoj oddam. Naslov pove ogiaani oddelek »Jutra«. =	12056-23
Lepo, solnčno sobo
s parke ti in elektriko, v ee.ntralni legi takoj oddam boljši osebi. Naslov pove »"'asni oddelek »Jutra«.
1201(5-23
Podstrešno sobico
oddam mirni gospodični v vili pri Vrtači. Naslov v oglasnem oddelku ^Jutra« 12003-23
2 opremljeni sobi
na Mestnem trgu, med-seboj vezant, z elektriko, z dvema posteljema se skupno za 650 Din s 15. aprilom oddasta eni ali dvema zdravima, solidnima in stalnima gospodičnama. Pri uporabi lastnega posteljnega perila ceneje. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
12120-23
Dve osebi
fi^eta sobo s štedilnikom, ali sobo š kuhinjo. — P"-
m ldbe na oslasni oddelek »Jutra« pod =2 mirna^.^ ^
Sobo
c električno razsvetljavo, v eentru mesta oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglas, oidelku »Jutra«. 12032 25
Opremljeno sobo
e.ldam 2 osebama. Naslov » Oglasnem oddelku Jutra 12031-23
Čisto sobo
e elektriko in parketom 0 d d a m solidni D«eb; na Hestnem trgu 17. vrata 8.
12010-23
1 ali 2 krasni sobi
prazni ali opremljeni, z vhodom ia stopnjic. oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12160-23
Prazno sc' '>
lepo, « posebnim ^ .iodotu fci elek	oddam r,a
JT.rju, L*-Ji V0-1 štev- 10 12043-23
Opremljeno sobo
S poseb. vbodom iu elektriko, v eentru mesta od dam. Dalmatinova ul. 3/11 Trata 6.	12061-23
Sobo
5 minut od Zvezde oddam
Skoj 2 gospodoma. Na-iv pove oglasni oddelek ^itra«.	12080-23
Sobo
Gledališki ulici št. 7,'ITI •dda A. V.	12132-23
Sostanovalca
• brano aii brez sprejmem « 1. aprilom. Naslov pove ♦glasni* oddelek »Jutra«.
10054-23
Sobo s hrano
#ddam gospodu s 1. aprilom. Vprašati na Borštnikovem trgu štev. l/T.
12135-28
Sobo
r posebnim vb odam in brano ali brez oddam s 15. marcem. Naslov v oglas. •Jdelku »Jutra c. 10053-23
Majhno sobico
tudi na periferiji mesta, ne drago, iščem, ali grem kot sostanovalec. — Ponudbe na oglasni oddelek ►Jutra« pod »-Sobica 2o«.
12112-23
Gospode
tprej.inem na hrano in stanovanje v Florijanski ul. Št. 24.	13074-23
2 gospoda
Bprejmnn na hrano in sla-»••ivanje sredi mesta. Na-*!ov pove oglasni oddelek »Jirtra«.	12075-23
Sobico
e vso oskrbo, sredi mesta oddam boljši osebi. Na-elov pove oglasni oddelek ■»Jutra«.	12076-23
Elegantno sobo
8 souporabo kopalnice ln po možnosti kabinet išče mlad zakonski par za J. april. Cen j. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elegantno«.
12087-23
Onrpmlipnn cr>*vi
e 1. aprilom & d <1 a m v Gorjupovi ulici št. 3, parter, vrata 1. 12154-33
Sostanovalca
uradnika ali dijaka sprejmem k akademiku. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12171-23
Gospoda
sprejmem na stanovanje — event. z zajtrkom. Naslov ogla-siiem oddelku Jutra 121S5-23
Snažno sobo
s poseb. vbodom in elektriko oddam 2 gospodičnama aii gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	12180-23
Sobo
v sredini tiie-sta oddam samo boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	12189-23
Lepo sobo
blizu »pere oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 1219-1-23
Lepo sobo
na Resljevi cesti oddam s 15. aprilom boljšemu gu-podu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 12166-23
Opremljeno sobo
veliko in	separirano takoj oddam	solidnemu go-podu na	Podrožniku — cesta I št.	9. 12167-23
2 sostanovalca
sprejmem na Cankarjevem nabrežju št. 7/11, levo.
12155-23
2 boljša gospoda
sprejmem v krasno sobo blizu Tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12154-23
Prazno sobo
po možnosti s kopalnico ali kako drugo pritiklino iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za zdravnika«.
12202-23
Inteligentna gdč.
stara 33 let, značajna, čedne io močne postave, trg. in gospodinjsko dobro ra »bražena, lepe preteklosti, pridna in varčna, s 35.000 Din prihrankov, išče radi prezaposlenja tem potom resnega znanja s sebi primernim gospodom, v svrho poznejše ženitve. Pristopi tudi s sodelovanjem kot druža-bnica h kakemu trg. podjetju ali pa k sousta novitvi kake trgovine. -Cenjene ne anonimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kranjica«.
11736-24
Starejši gospod
želi znanja z mlado samostojno, trgovsko izobraženo gospodično, ki je brez eksistence. Ponudbe s sliko, katera se vrne, na oglasni oddelelc »Jutra« pod šifro »Diskretna 533«.
11962-24
Vdova gostilničarka
želi poročiti vpokojenca z nekaj gotovine. Dopise s polnim naslovom na po družnioo »Jutra« v Celju pod šifro »Bodoča sreča«.
12197-25
Ptujčan
čedne zunanjosti, 31 let, s premoženjem in dobro službo, takoj poroči dekle s trgovino, obrtjo, posestvom. Ponudbe s skliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ptujčan«. Tajnost zajamčena.	12138-25
Klavir
pripraven za podeželske zbore ali slično, v dobrem stanju, ugodno na>pr>daj. Naslov: Zupan, Zagata 1, vogal Nasipne, Maribor — Pobrežje (Tezensko), za gostilno Zolier na Tržaški cesti.	11944-26
Ločenec
snali pose-stnik, želi rna-nja s kakršnokoli žensko, v svrho gospodinjstva. — Ponudbe na oglas, oddelek i-Jutr-a «pod šifro »Pridna gospodinja«	11S6S-24
Starejši gospod
samostojen vdovec, obrtnik, s stalnimi letnimi dohodki, želi skupno gospodinjstvo s starejso vdovo ali gospodično, tudi v kakem večjem kraju na deželi, ki ima večje stanovanje ali majbno hišico, da bi lahko izvrševal svojo obrt. ženitev ni izključena. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Ziuačko »Mir«.
11S30-24
Dopisovati želi
kmečki fant, 31 let stnr, mirnega značaja z 50.000 Din prihrankov, želi se spoznati z dekletom zaradi poznejše ženitve, ki poseduje svoje lastno posestvo. Dopise poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veli-kanoč«.	12105-24
Solnčni žarki
Vam zopet povzročajo pege na obrazu. Z uporabo MEDEA-kreme iih lahko takoj odstranite. Drogeriia Gregorič, Liub-Ijana, Prešernova ulica.
12179-24
Vzor žene 11280-25
Dvignite pismo v ojrl. oddelku »Jutra«. 12100-24
Myriam
Dvignite pismo v nsrl. oddelku »Jutra«. 12107-24
2 prazni sobi
pripravni za pisarno, oddam. Cankarjevo ra-br°žip 23-TT	12141-23

Ločenec
5G let star obrtnik in posestnik, išče inteligentno samostojno družico, ki bi imela veselje do malega gospodarstva in računovodstva. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Solidna 78«.
11578-24
Državna uradnica
na deželi bi dopisovala 7. inteligentom od 28 do 34 let-, visoke postave iu črnih las. Prednost imajo učitelji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plavolaska«.	119:50-24
Inteligentna gdč.
z dežele želi znanja z inteligentom o-d 24—30 let. Prednost imajo visoki, črni. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agnola«.	11931-24
Katera
mi hoče vsestransko pomagati? Prosim! Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad uradnik«.
12091-24
Gospod
v najlepših letih (izpod 40) želi znanja z boljšo samostojno damo s pri mernim premoženjem za skupno industrijsko gospodarstvo. Tajnost častno zajamčena, zato se na anonimno ne odgo varja Ceni. ponudbe pod šifro: »Mirno in zadovoljno živlienje« na oglasni oddelek »Jutra« 12196-24

Poročiti se želi
mlad samostojen brivec z »rospodično čiste preteklosti, staro od IS—22 let, katera poseduje eotovine od 15.000 do 20.IHN1 Din. Frizerke imajo prednost. Le resne ponudbe podati pod šifro »Brivec« na ogl. odd. »Jutra«. 11979-25
Ker bo moja poroka
v doglednem času, iščem za svojo sestro vsled skn.pne poroke soproga v do-bri poziciji. Starost do 45 let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ro dodemdron II«. 11958-25
Gospod
v ugledni poziciji, v enem najlepših mest Slovenije, mirne poštene narave, išče življen sko družico s premoženjem v starosti do 30 let. Obojestranska ta i nost častna zadeva! Ceni. dopisi s sliko in podatki na oglasni oddelek »Jutra* pod »Aleluja«. 12195-25
Kunce
mlade Chinohilla in 3 šestmesečne samce proda Josip Laurič. Vransko.
11597-27
Kanarčki
pevr.i iu kletke naprodaj. Aškerčeva ul., baraka i.
11985-27
Volčjaka
6 mesecev starega, ugodno prodam. Poizve se: Ljub Ijana VII, Aljaževa c. 12.
11793-27
Mladi psički
volčje pasme naprodaj v Rožni dolini, cesta 111/12.
12053-27
Lene svilene pinče
mlade -proda Sottler. Rožna dolina, cesta VI št. 4/II
12021-27
Čevlja, šival, stroj
cilinder dobro ohranjen kupi Jenko Valentin — Slov. Javomik 59. Gorenj ko.	11810-29
Pisalni stroj
popolnoma nov. prodam ali zamenjam za fotoaparat vel. 10X15 fine optike. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Aparat«.	11995-29
Šivalni stroj
dobro ohranjen, po nizki ceni proda Novak, Linliar-ova ulica 14. 12028 29
Dieselov motor
25 ILP, znamke Deutz, v popolnoma dobrem stanju ugodno proda tovarna testenin »Pekatete« v Ljubljani. Posredovalcem provizijo	11874-20
* 1 * d> Lši H rt mi
Philipsov jubilejni pianino
s Sletno garancijo je paj cenejši kvalitetni izdelek. Mi nka Modic. Ljubljana. Kopitarjeva 1. 10.345-26
Elektr. gramofon
na tok, boljše znamke, nov, poepni proda T. Magister,, Zg. Gameljne, pošta št. Vid nad Ljubljano 11763-26
Klavirji!
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikat-e Bosendorfer Steinway. For ster. EolzI Stingl original k) so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jib izključno le sodni izvpdenec in bivši učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
Velikanska izbira vseh
glasbdl in strun. Najcenejša izposojevalnica!
395
Lep, nov pianino
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12188-26
Pianino
svetovne znamke, skoro nov, moderen, s krasnim glasom proda Dobrajc, Maribor, FrančiSkansika ul. 21.	11943-26
Kdo posodi
gramofon
s plesnimi komadi, za 15 dni, proti odškodnini. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Na posodo«.
11806-26
Kovčeg-gramofon
s 17 ploščami prodam za 800 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12020-26
Preklic
Podpisani s tem preklicu-jem vse žaljive besede, ki sem jih izgovoril dDe 1. tli. l»:jx. 1. v srnstilTli Naroda v St. Vidu čez g. N. N., kot popolnoma izmišljene in neresnične ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja proti meni. G. F.	12000-31
Preklic
Podpisana Cankar Zofija preklicujem žaljive besede, katere sem v razburjenosti rabila napram gospe Ivani štrukelj in Ivani Remžgar v Rožni dolini in se jim zahvaljujem. da sta odstopile od tožbe. — Cankar Zofija.	12127-31
Avto-podjetje
Pečnikar
naznanja, da zopet redno obratuje na prog; Ljubljana—Velike Lašče—Bloke in Nova vas. Odhod iz Nove vasi ob 5. uri. iz Ljubljane pa ob 15. uri. 12139-31
Okrasite svoj vrt
10 nizkih vrtnic v krasnih barvah za 60 Din razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemee Maribor.	11132-30
Prava bivolova kvaša
(Biiffel-Beize) za pod. v rumeni, rjavi in rdeči barvi 1 kg 54 Diu, 'j kg pa 30 Din se dobi tudi no pošti v speeiialni trgovini barv F. Weileir. Maribor. Gosposka ulica štev. 29.
11575-30
Uniforme
dežne plašče in vse potrebščine ima v zalegi Simon Klimanek. Šelenbur-gova ulica 6.	106
Firnež
Ia ter laneno olje, mrzlo prešauo. lastnega izdelka nudi tvrdka Šubic. Medvode.	11618-30
Pozor!
Pozor!
Ključavničarji!
Poceni prodam kompletno ključavničarsko orodje a-li oddam v najem ključavničarsko obrt na zelo prometnem kraju ob železnici na Dolenjskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 11681-30
Za veliko noč
Vam nudi praške iu domače šunke najboljše vrste iu ne preslane — tvrdka
I, Buzzolini
delikatesna trgovina. Ljubljana, Lingerjeva ulica 1.
11536-30
Radio aparate
prodaja popravlja modni nizira, vzdriSnje aajngcd neje Jože UarkeS. Je(«nlce 80
Amaterska dela
(razvijanje in kopiranje) in toto-materijal je najcenejši pri loto Joško šmue. \Vol-fova 12, podružnica Bled.
Cenjenim damam
se priporočam v izdelovanje plaščev in kostumov po najnovejši modi. Jožica Dolinar, modni salon — Novi (Turjaški) trg št. 2/II 12036-30
Entlanje 1 m 1 Din
Moderne zavese, zastori in pregrinjala. Dunajska ce-srta 1-a/lV.	12092-30
Za moderniziranje klobukov
po najnovejših modelih se priporoča Stemberger - Reš, Dunajska c&sta 9. 12108-30
Številke, napise
emajlirane in medene, za sobe, ključe, pasje anamke itd. izdeluje
»Kmajl«, LJubljana VII.:
Bcljaška 4, telefon 32-52.
146-30
Foto-atelje
Hudnik v Šiški, naznanja vsem cen j. botricam in botrom, da Je ob priliki sv. birme v Št. Vidu, kakor tudi vse nedelje in praznike atelje celi dan odprt. Amatar-jem se razvija in kopira najceneje. Foto-Hud-nik, Celovška 43.
12102-30
Zaboji za smeti
po novem predpisu, že gotovi na razpolago pri mizarju D. Lancoš, \Vo',fova ulica 12.	12175-30
Barvamo
in prebarvamo vse vrste usnjenih predmetov, kakor čevlje, usnjene suknjiče, klubske garniture, ročne torbice itd. v vseh barvah najceneje in naj-solidneje. Za trpežnost barv — tudi v dežju — jamčimo! Postrežba točna, cene solidne! V zalogi imamo vedno najboljše in najmodernejše barve. Čevljarji in trgovine s čevlji znaten popust! Prvo podjetje za barvanje usnjenih predmetov. Maher G., d. z o. z., Ljubljana. Tržaška cesta 9. nasproti tobačne tovarne	12?no-30
7

Prostovolina iavna dražba klobukov
Dne 30. marca in naslednje dni se bo vršila dražba približno C<lO finih moških iu deških klobukov v ceni po 30—80 Din komad. — Dražba se bo vršila pri tvrdki Bizjak na Kongresnem trrn S. Prodajalo se bo v skupinah in tudi posamezno	117(59-32
Srebrne krone
staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija	dragih
kovin, Ljubliana,	liir-ka
ulica 36. vhod iz	Vidov-
dan.«*e ceste, pri	gostilm Mo-iina.
70
Vsakovrstno zlato
kupuje	najvišjih cenn
Cerne — iuveP
Ljubljana, Wolfova ul
»EF-AKS«
tvorniško skladišče barv. lakov, kreme in ostalih kem. preparatov za konzerviranje usnja. Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknličev, torbic, klubskih garnitur itd. — LJubljana, Napoleonov trg 7.	12067-30
Slike za legitima
izdeluje -najhitreje II | Tlibšer, fotograf. Ljubi Sv. Petra cesta 23.
/
3
Gostilničarji in telirji, pozor!
Vsled likvidacije razp jam celotno vinsko z: in sicer: Izborno staj' belo vino po 4 Din in dek prošek po 16 Din G j uro Valjat. Maribo^ 1183
Belega krompirja
2 vagona kupim proti plačilu po dogovoru. — Po-uu-dbe na oglasni oddelek ijuira« tud »Krumpir«.
12015-33
Suhe gobe
v vsaki množini kupimo. Ponudbe z vzorcem na naslov: Schieppati Giuscppe, Milano, Corso Como 19.
12119-33
Krompirja
dobrega več vagonov proda Jože Grom, trg., Logatec	12110-33
4
Nikoprost
za odvado kajenja stane 76 Din, Avinal za odvado pijančevanja stane 220 dinarjev. Lindič, LJubljana, Komenskcga 35.
12183-40
Imate !i sina ali rojaka vojaka!
Ali nekoga, ki kmalu postane vojak? Ali mu hočete napraviti veselje, ki vas stane samo 28 dinarjev, a njemu olajša službo? Pišite nam še danes! Commercla. Osijek.	11285-37
Gostilna
Rudarski dom v Ločnici dolini pod Sv. Katarino, Medvode, novo predelani veliki gostil. prostori, tujske sobe, nizke cene. na zahtevo prevoz ra postajo, sc priporoma najemnik Miha Noč, posestnik na Gontah.
12081-37
T*Won 2059

Premog suha drva
Pogačnik. Bohoričeva St. S Iščemo
rajonske zastopnike
za odličen sezonski predmet. Majhen kapital potreben. Ponudbe pod ^Novitet« na Farna« Oglasni Zavod, Beograd, Po-štan pret. 493. 4494
Stalna
razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela
A. KOS
Ljubljana, Mestni trg
št. 25 (nasproti magi-4235 stratu).
ffom0 b$jcuk
Kislega zelja
lepega 100 kg proda I.ai, K n r a 1 t, valjčni mlin v Domžalah.	12059-33
Zaradi nesreče inventurna odprodaja
manuf akt urnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah. — Se priporoča
MARIJA ROGELJ. Sv. Petra cesta št. 26
Ljubljana	4548
Večja domača zavarovalnica IŠČE za akvizicijo življenjskih zavarovanj zmožne in
AGILNE AKVIZITERJE
4539
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod xDELAVEN«.
A roiitl i ran o posesti o nai Iranskem
NAPRODAJ. — Posestvo se nahaja v najlepši legi z enonad-stropno hišo, gostilno, salonom, gospodarskim poslopjem itd. — Naprodaj je iz proste roke.	4550
Pogoji in rok plačila se izvedo v gostilni pri lastnici Ivanka Granda prej Brinovc ne Pačnik od 31. t. m. do 15. aprila t. 1.
šMuznanilo
Podpisana livarna naznanja vsem cenj. gg. trgovcem z železnino, da je opremila že obstoječi obrat z najmodernejšimi oblikovalnimi stroji in je v stanu izvršiti v kolikor mogoče najkrajšem času vsako vagonsko množino komerčne litine, kakor: patentne štediine plošče vseh dimenzij lahke in težje izpeljave, rešetke, sted. obroče, zarezane plošče, plužna kolesa, kolesa za samokol-nice, cestne požiralnike, cestne kape, noge za vrtne klopi, zavorne kladvice, kanalsifone za pralnice, za kopalne banje, kurilna vratica, dimn. vratica itd. •— Nadalje prevzema v delo cenjena naročila ind. obratov po modelih, po razbitih modelih in skicah
za opekarne i. dr. po najnižjih dnevnih cenah. — Ponudbe in druge informacije na razpolago. — Z odličnim spoštovanjem
Livarna železa in kovin, družba z o. z.
SREDNJE GAMELJNE, p. Št. Vid nad Ljubljano. 4547
Otvoritev mesnice!
Naznanjam, da OTVORIM v sredo, dne 1. aprila MESNICO na Žabjeku štev. 6, v hiši pri
„SODČKU"
Cenjenemu občinstvu se najvljudneje priporoča
4541
JOSIP HUDNIK, mesar, Ljubljana
(Delite hrod
pri t&upte/cu naprodaj.
Brodska zadruga pri Sv. Martinu pod Vurbergom proda vsled zgraditve novega mostu namesto broda pri Zgornjem Dupleku veliki brod iz mecesnovega lesa z vsemi pripravami in velikim čolnom ter močno železno vrv (160 m dolgo in ca. 4 cm debelo). Dopise je poslati do 15. aprila 1931 na Brodsko zadrugo Sv. Martin, pošta Vurberg. Brod se lahko ogleda na licu mesta v Zgornjem Dupleku ob novem mostu. Pojasnila daje načelnik zadruge župan gospod Partlič.	4553
Načelnik: Rudolf Partlič, 1. r. Tajnik: Janko Kostanjšek, I. r.
KRZNOM
v vseh modnih kreacijah ima na zalogi in izvršuje po meri	353
IVAN KNECHTL
LJUBT..T4NA, Sv. Petra cesta štev. 4 Postrežba hitra!	Cene najnižje!
E. Ebenstein:	7
Dva zakona
Roman
Tudi Maja je tako mislila. Zdaj, ko je skoro iz uma blodila po neznanih ulicah, bi se bila najrajši vrgla na tla in zajokala — zajokala od sramu, grenkobe, studa in gorja! Samo sebe bi bila tepla od jeze nad seboj. A zdaj je bil kes zaman. Jasno m nedvomno je vedela, da ji je Heinz Thursen več pomenil kakor kdaj kak človek in da se je za njenimi posmehljivimi, odbijajočimi besedami skrivalo tiho upanje — ne, trdna gotovost: če je to, kar čuti, res ljubezen, tedaj me bo razumel in počakal!
On pa je šel že dan po tem in se zaročil z drugo! Samo igrača mu je bila. samo domislica, ki jo je brez obotavljanja zavrgel!
Prevzeta po tej misli, ni Maja ničesar opazila okoli sebe, ne tega, da so bile hiše že davno za njo, ne tega, da jo je že četrt ure zasledoval neki gospod.
Zato se je skoraj z grozo zdrznila, ko jo je mahoma ogovoril.
Zmedeno je vzdignila oči in zagledala pred seboj snežna polja, gola drevesa in brezbradi obraz lorda Lyona.
Priblodila je bila prav v Prater, kjer je bilo ob tem letnem času vse pusto in prazno.
Ko se je zavedela tega in z druge strani pomislila, da je lord Lyon gotovo namenoma hodil za njo, se je obrnila njena jeza proti njemu.
»Kako ste prišli semkaj, mylord?« je razdraženo vprašala.
»Za vami sem šel.« je mirno odvrnil. »Moj voznik bi me bil mora! zapeljati na angleško poslaništvo, a tedaj sem vas po naključju opazil. Odslovil sem moža in krenil za vami.«
»Kdo vam je dal pravico? Sama hočem biti!«
V njegovem pogledu je bilo vidno sočutje. »Meni je usojeno, da moram hoditi za vami — ali še ne veste? Sicer je bilo pa tudi moja dolžnost. Ta kraj ni pripraven za samotne izprehode mladih dam.«
Obrnila je glavo in srdito skomignila z rameni. »Kljub temu hočem biti sama. Ali res ne razumete? Nikogar nočem videti okoli
sebe, niti vas ne!«
Ce si le ne bi moški zmerom domišljali, da potrebujemo njihovega varstva!«
Moiča! je nekaj časa, a vendar je mirno stopal ob njeni strani. Nato je z rahlim glasom izpregovoril: »Kljub temu me boste morali trpeti zraven sebe. Vem, da vas tare v tem trenutku veliko gorje ra da vam je zaradi njega ves svet mrzek...«
Zdrznila se je in že hotela jezno odgovoriti.
On pa je naglo nadaljeval: »Ne bojte se nerahločutnih vprašanj! Nič drugega nočem biti kakor tih prijatelj in stati ob vaši strani. Niti zmeniti se vam ni treba zame.«
Maja je obstala in ogorčeno vzkliknila: »V nesebičnost moškega prijateljstva ne verjamem. Kakor strah ste se nekega dne pokazali pred menoj in od tiste ure ste mi ostali za petami — kakor strah. A jaz tega nikakor ne maram. Kaj prav za prav hočete od mene?«
Otožno se je nasmehnil. »Ali naj rečem — vašo roko? Ne! Vem, da me ne marate, čeprav bi vam lahko marsikaj ponudil. Postati lady Lyonova se vam ne vidi vreden cilj. Slava in uspeh v vaši umetnosti, to je tisto, česar potrebujete, in k temu vam hočem pomoči.«
»Vi? Saj me komaj poznate! Zakaj hočete to?«
»Zakaj? O, človek stori v svojem življenju toliko reči, ne da bi si mogel pojasniti, zakaj. Pravite, da sem se nekega dne pokazal pred vami kakor strah... Mar recite: .slišal me je, ko sem pela' — pa boste imeli pojasnilo. Vaš glas zveni sladko kakor spomladi glasovi mladih ptičev; očaral me je. Duša je v njem, ki se šele polagoma oglaša. Nu, vidite — nikakega opravka nimam v življenju, radoveden pa sem kakor vsi brezdelniki: rad bi videl co dušo, kako bo široko in ponosno razprostrla peroti — zame, za koga drugega, zastran mene za ves svet. Samo da se razvije! Ne recite, da vas ne poznam; mislite si rajši, da vas poznam bolje kakor vi sami sebe!«
Maja se je kratko zasmejala.
Anglež je ostal popolnoma resen. »Ali vas ne bi mikalo poizkusiti? — Nu — od včeraj do danes ste prestali svoje prvo veliko razočaranje — kakšno je bilo, seveda ne vem — a danes ste žena, ko ste bili včeraj še dete! Žena, ki zato tako globoko trpi, ker se izkuša obdati zoper gorje z oklepom sovraštva in zaničevanja. To je napačna pot. Pot čisto mladih ljudi. Zoper gorje so .boljša sredstva: velika ljubezen do vsega, kar je, veliko usmiljenje s sleherno stvarjo, velika vnema v stremljenju po tem, kar je vzvišeno.«
Čudno čustvo se je polaščalo Maje. Sama ni vedela, ali je ta človek vzbujal v njej radovednost ali odpor. V njenih mislih ni zanjo dotlej nič pomenil. Pred nekaj meseci se ji je bil dal predstaviti, ko je pela na večeru pri kneginji B*. Od tistih dob ga je srečavala povsod, kjerkoli se je pokazala v javnosti. Vedno je bil vljuden, vedno spodoben in ustrežljiv. Pošiljal ji je cvetlice, spremljal po koncertih njo in njeno mater do voza. sedel za njeno mizo in govoril o umetnosti, kakor govori svetovnjak, ki je veliko videl in dobro pozna razmere. Maja je tudi zvedela, da je bil on tisti, ki jo je povsod priporočal, da so jo prosili za sodelovanje na koncertih. Ko se je danes nenadoma pokazal zraven nje, jo je v prvem trenutku obšla srdita nevolja. Besede Heinza Thursena — »treba je bilo očarati bogatega Angleža« — so ji mahoma prišle na um. Še nikoli v svojem življenju se ni bila čutila tako onečaščene kakor pod težo te sumnje. Tako nizkotno napak je razumel globoko čuvstvo, ki jo je gnalo, da je zapela tisto pesem —njegovo pesem!
Gnus in trpkoba sta jo zopet premagala. In tale, tu, ob nieni strani — kaj je hotel s svojimi mamljivimi besedami? Kaj ji je bilo tega človeka mar? Odkod si je lastil pravico, da je hotel gledati v njeno dušo?
A vendar — v resnici je bil pogledal vanjo! Videl je tisto, kar je bilo najbolj skritega: grenko bol te ure in njeno skeleče častihlepje — zdaj dvojno skeleče, zakaj, ker se kot ženska ni mogla uveljaviti, se je hotela tem bolj uveljaviti kot umetnica.
Obstala ie in hladno dejala: »Še vedno vas ne razumem, mylord. Cesa prav za prav želite od mene?«
u$e, tc&avice, nogavice ^SiSlZim- WMe &rajcef kravate
damsRo perilo m torbice v ierasni ixbirtl dobro m poceni ra»ne «ic|oofce, naramnice,
t*rt Sier/e nasK 0€arntenlQ. iC*uhlja na, Stari tr£ 18
4543
st cetfef
ipne robce t. <• d.
Og/efie si zalogo/
^o^podje nad 4© let
se često pritožujejo radi oslabljenja svoj*
moči (seksuelna nevrastemjaj. Diagnoza t* vedno glas«, zmanjšanje, »ziroma presta.iek delavnosti žlez i notranjo sekrecijo Dajte svojemu telesu za življenje važne iD potreb.it h,rmoDe bipofize m test. k: jib vsebuj« f>re para) »TitusPerlen« to to prvikrat v staniar dizirani obliki. »Titus-Perleu« so znanstveno priznan neškodljiv konibmacijski preparat, ki jemlje v poštev vse možnosti povišanja po tence z medikamentoznitn zdravljenjem. To je rezultat preiskavanja nekaj iesetletij ucvzna nega znanstvenika na polju seksualne vede. zdravstvenega svetnika dra. Magnus Hirseb Celda »Titus Periem se izdelujejo pod stalnim kliničnim nadzorstvom berlinskega instituta za seksualno vedo Upoznajte se s funkeij-inr človeških organov po mn-ogobrojnih petero barvnih slikah, znanstveno raztolmačenib —
Znanstvene brošure raz.pošilja brezplačno tvrdka
COSMOCHEMIA - ZAGREB
SMIČIKLASOVA I LICA 23 105
Titus-Perlen« v originalnih dvojčkih po H*' komadov za moške 135 Din. pu 100 koma lov :a ženske 150 Din. Dobijo ae v vseh lekarnah
m
]?I reže za ograje
in sejanje — različnih dimenzij — se dobijo po zmernih cenah, kakor rudi vsa ključavničarska dela solidno in ceno pri:
IVAN LUZNAR. ključavničar. LJUBLJANA. Poljanska cesta št. 69
j^s^cs
(Prevrat 8?2»ž>
u}a}oc imutnf
Snaženje oken brez čebra in cunje v polovičnem času. Ravno tako Vam v hipu očisti nikelj, srebro, lakirano pohištvo, pečnice, aluminij, marmornate plosce, medenino, emajl, kuhinjsko posodo.
Za snaženje avtov nepogrešljivo.
Snažilna blazinica je uporabna mesece. — Cena 12 Din za komad proti vposlatvi zneska.
Zastopnike in nreprodajalce sprejmemo.
R. SCHENK. SUŠAK.
1469 |
Priložnosten nakup
ženske flor-nogavlce
s svilenim bleskom, dvojnim stopalom, v raznih barvah par
Din 15*—
ženske flor-nogavlce
s svilenim bleskom, dvojnim stopalom, z uvezeno pšico par
Din 24*—
ženske nogavice
iz umetne svile, z močnim stopalom, šiljasto pero par
Din
Na te cene se vežemo samo, dokler traja zaloga. Izkoristite torej priliko, dokler ni prepozno.
Zahtevajte, kdor ga še nima, glavni (brezplačni) katalog modnega in domačega blaga od največje trgovske in izvozne tvrdke	4417
Zagreb. ^
9*.m
(Prizidave fhtadazidave
t) c zidave
vse te stavbne naloge lahko rešite dobro in poceni s
HERAKUTOM
.izredno izolačnimi, ognjavarnimi in lahkimi gradbenimi
ploščami.
NOVE ZGRADBE: Heraklit se rabi za vse ogrodne zgradbe, za izpolnenje in oploščevanje sten in je obenem visokovreden izolačni materijal. Pri masivnih zgradbah S tankimi stenami iz opeke ali betona služi za oplošče-vanje zunanjega zidu, ki šele na ta način postane v to-plotno-tehničnem oziru polnovreden.
PRI ZID A VE: Hotelske dependance, paviljoni, gospodarska poslopja se naglo zgrade s »HERAKLITOA«.
NADZIDAVE: Ako hočete zvišati donos Vaše hiše. fjtd>i zidajte eno nadstropje HERAKLIT plošča je tudi v j tem slučaju najprimernejše gradivo, ker je izrednoj lahko in visoko izolačno.
DOZIDAVE: V dosedaj neizkoriščanem podstrešju izgradite s HERAKLITOM z malimi stroški polnovredna j zdrava stanovanja, ki so poleti prijetno hladna, pozimij udobno topla in suha.
Gradbena navodila, prospekte, ocene, pojasnila, daje po-\
oblaščeni zastopnik

Material
99
GT,*SWT,A ZA VSE:
violine . od Din P9.— gitare . od Din 109.— ji trompete od Din 480.— harmonike od Din 85.— krom. in kla virha-rnMV nike. jaza instrumenti. Zahtevajte brezplačni
CENIK
največje in najcenejše tvrdke glasbil Jugoslavijo
MEINEL & HEROLD
tovarna glasbil |0 harmonik Prod podr. Maribor br. Ml
Brezplačen fouk v 6V iranju. Navodila » ceniku
<Pr» odraslih n otrocih
s c iuol mnogo iskano zdravilo 'a čiščenje želodca ln črevesja, ter •ia zdravljenje bolezni ledvic, * 'sr d hemeroidov kadar so te v zvezi 3 slabo prebavo FTOOL se dobiva v vsak« lekarni. a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. šemelič. Dutirnvnih 2/48 Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, 1 stekl .a ♦O Din.	363-a
Popolnoma pristna
dalmatinska
in štajerska vina
si nabavite za praznike najcenejše v splošno znani točilnici
trgovska družba z o. v Ljubljana, Dunajska cesta
Telefon 27—16.	Brzojavke: Material.;
Skladišča: Tone Vovk, Bled. Fr. Berjafc, Kranj. Fr. Hladnik, ■Rakek Jo«. Klemenčič, Novo mesto. D. Rakusch, Celje. V. Kuhar,; 'Maribor. Viljem Dengg, Ptuj.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
„VINSKA KLET"
CELJE, Dečkov trg 6.
4483
HOLANDSKE LIKERJE

.LA PIU.ETTB*
4 lahko rut <am pnpran
t poznanimi bol&ndskimi »L. Fillette* ekstrakti is orarue Botlaud Vrocbt •aaneafabntdL Hilverson. — ) a a a rtekJnnto 7 Din dobiva se • meti lokarna h iD -Irufferljrt Mit boljših *poewij«kib trgovinah Pi> poAta razpntfljam«' tnnat u 44 Din Sortiran« po teljl
m onAtneo portetju frank'
»Fructal« sadni soki
bmk teMtea aHca H
si prihranite, ako naročite gotove obleke za GOSPODE, DEČKE in OTROKE direktno v tovarni STERMECK1, Celje PIŠITE šE DANES PO NOVI, VELIKI, ILUSTRIRANI CENIK. Obleke se naredijo tudi po men in se pošljejo vzorci zastonj.
Tov. konfekcije Stermecki, Celje St. 20
Ceniki in vzorci zastonj!
TISKANA EMONA SVILA »
LEIPA OBLEKA
Dame, katere pola-lagajo vrednost na lepe in cenene obleke in perilo kupujeje zato samo
EMONA
§ VDLOlf
j u

E 231-30-72
DRA2BENI OKLIC
Počenši dne 13. aprila 1931 do vključno 31. aprila 1931 se prodajo v gradu Szapary v Murski Soboti na javni dražbi vsi zarubljeni predmeti kakor:
starinske omare, razno drugo pohištvo, umetniške slike, 2 arabska šotora in nekaj pore. posode.
Proda se tudi razno rastlinstvo iz vrtnarije, in razno gospodarsko ter kovaško orodje na marofu.
K draženju se bo začelo pozivati ob pol 9. uri, — med 8. in ravnokar navedeno uro, se predmeti lahko ogledajo.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 21. marca 1931.
4474
C. PICKEL, Maribor
Koroščeva ulica 39
Tovarna umetnega kamna in cementnih izdelkov. Asfaltno podjetje. Trgovina z apnom in cementom. Skladišče bituminozne in katranizirane strešne lepenke, aresita, izolacijske asfaltne zmesi. Prevzame dobavo in polaganje terazo-tlaka, cementnih in Klinker plošč.	4498
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
ZA PLETILJ STVA
nudii po najnižjih cenah ht najpovoljnejših pogojih vsakovrstno volno, bombaž v kopsih, Regina, Kniting, Mako, svilo, sukanec, gumbe kakor ves ostali pribor za pletenje, tvrdka
ANTON ADAMIČ v KRANJU
Za veliko noc?
Edina jugoslovenska tvornica GRAMOFONOV in PLOŠČ
EDISON BELL PENKALA
Gramofoni od Din ^O«"" Plošče od Din 26«""" Na mesečna odplačila po Din lOO«~ Zahtevajte naše BREZPLAČNE kataloge in cenike! Zastopstvo: IVAN BONAČ, trgovina s papirjem, Selenburgova ulica 2. — KAREL RAJNIK, trgovec v Slovenjgradcu. — J. PEVTARIČ, trgovina s šivalnimi stroji v Brežicah.	147
POHIŠTVO
Posteljnina, preproge, llnoleum, zastori, blagovl za zastore.
Reducirane cene uri
KAROLU PREIS
MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 20. Ceniki gratis.
3285
Zahtevajte vzorce in ponudbo! Barvna karta gratis!
12864
Najugodnejši nakup pletihiih strojev, novih in rabljenih. — Na zalogi stalno igle, krtačice (Rauhkarden) in vsi ostali strojni --------deli.--------
Prodam
lepo graščinsko posestvo
v izmeri 81 ha njiv, travnikov in goz dov v Savinjski dolini. Poleg posestva se nahaja tudi enonadstropna hiša z gostiln i carsko obrtio. — Vprašati na oglasni oddelek »Jutra*. ^
brezobrestna posojila
za zidavo hii, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
»JUGRAD«
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. So/L
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta 48
Pravila proti plačilu Din 5.— ▼ znamkah. Za odgovor prosimo znamko. — Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. 2013	lis
Skladiščnika
s prakso v gospodinjskih predmetih, železninski ali steklarski stroki
sprejmemo.
Samo gospodje z dokazili večletne službene dobe v veletrgovini, ki govorijo perfektno slovenski in nemški jezik, naj se javijo.
Izčrpne ponudbe z životopisom na SKLADIŠČE BERNDORF, Maribor.	4446
a j novejše dvo-kolo z motorčkom, l Vi R. 8., dvoko-lesa, šivalni stroji, otroški in tgračni
vozički in posa-	_
mezni deli najceneje.	Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles bi otroških vozičkov. LJUBLJANA, Kaiiovška c. 4.
1 Od dobrega najboljše je le
9rttewer-fitdler
šivalni strof in kolo
Elegantna izvedba — najboljši materija!!
(Novost!	Novost!
ŠIVALNI STROJ
kot damsba pisalna miza le pri
J. PETELINC - LJUBLJANA!
TELEFON ENTERURBAN 2818
ZMERNE CENE.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.