44. številka.
V Trstu, v soboto 3. junija 1893.
„E D 1 N O S T"
»h*)a dvakrat na teilen. v».»k n iradn tu lohoto ob 8 ari zjutraj
„Edinost4* stane :
i* vae leto gl. A.— ; izven A vat. H.— gl. ta polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ I* Aetrt l*ta „ 1.50; , . 2.'£b , Z „Novičarjem" vred : 7.n v*e l»to gld. 7.— „ pol letn „ 3.f»0 „ č.^trt „ w 1.75 1'ojaoiične števi.ke m« dobivajo v pro-likjrtluiottii tobaka * TritB po * nov., v đorloi in v Ajdovićlnt po « nov. — „Novifsr" pa po 2 nov.
Oglasi in oznanila ie raftune po » nov j *
vrtnim v potitu ; za aaaloTt t dubelitSl (Srkarai »e plačuje prodor, kolikor bi obtegio navadnih vrntio.
PoiU&v Javna ishvals, samrtoto« U«1
«m rakune po pogodbi.
V »i ilopini ae poAiljajo uredolitvu Plazma Caserma *t. 2. V tako piano mora biti OankovKito ker uefraukovana ae no ipre. jemajo. Kokupiai ae na vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaorata prejema upravnlitvo P lana Caaeraa It. S Odprte reklamacije o proM« poAtnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
•V »4l<io(t I« m t.
Po volitvi v IV. razredu.
Ko amo se jeli pogajati s konservativnim volilnim odborom za IV. razred, povedali so naši pooblaščenci takoj, d a ne gojijo nikako nade do ugodnega v h p e h a volitve v tem razredu. A odposlanci konservativcev razvijali bo svoje od naših zelo različne nazore : kazali so ae take optimiste kakoršni so le mogoči mej politiškimi lehkoživci, ki ne poznajo čisto nič obstoječih odno-Aajev, a se uiBO tudi nikdar resno potrudili, da bi jih spoznali.
Poznejši dogodki, to je, izid volitve dokazal jo, dn poznamo mi Slovenci veliko bolje razmere Tržaške, osobito pa tuiAljenje ogromne večine volilcev IV. razreda. Dd : izid volitve je pokazal, da je politiška kakovost teh volilcev veliko sla-beja nego smo mislili mi sami in da Be je upliv irredentaAev zaril silno globoko zlasti mej nižjimi slojevi meAčanstva. A Ae nekaj nam je pokazal ta izid, kar so prozrli konservativni kolovodje v svojem velikem in neopravičonem optimizmu : i z* boru o, da, uzorno organizacijo in d i s o i p 1 i n o radikalcev.
Sedaj seveda, ko je prepozno, jelo je oienda svitati tudi po glavah konservativcev, kajti „Triester Zeitung" od srede pravi, da stranka (tu meni seveda konser* vativoe), katera se pri izberi agitacijskih sredstev giblje strogo v mejah vesrt i n katera nima trdne organizacije, je vedno na škodi nasproti drugi stranki^ kaleri ni nobono sredstvo preslabo.
In morda šume danes konservativni ; ospodi po u&esih besede, katere amo jim zaklicali ini lakoj pri začetku pogajanj : ako pričnete agitacijo, pričnite jo v velike oi Atilu, na vsej črti iu na podlagi trdne organizacije, s i-« e r j « poraz n e i z o g i b o n!
Gospoda nas niso hoteli, ali pa in o r-datudi niso smeli si udati. Da
PODLISTEK. Avgusta.
Ievirna novela. Spisal Ivo T r o S t.
(Dalje.) II.
Milan Zornilc zopet biva v svoji sobici, zopet popravlja naloge svojim gojencem, ki so nehali govoriti o njegovi ženitvi. To*.ariši in znanci so tudi nekoliko pozabili njogovo lansko ruzniišljonoat, ljubezni srečo, ali on je ni zabil. V nasprotna okna se ozira redkoma, kaj bi neki tudi iskal tam. Sior Cheoo še stopa rahlo med gredicami, včasih tudi zarenči katero, kakor so jih peli v avstrijski armadi „nel quaranta otto" — 1. 1848., Milan pa misli na svojo vzvišeno, obožavano Avgusto, ki biva zdaj pri neki znani slovenski rodbini v G. in vzgaja deco. Sedaj uživa vsaj mir, katerega pri teti ne bi mogla nikdur. Brigito je srečal nekolikokrati na ulici — ni ga pogledala. Kako to, de aam pri sebi, jaz bi imel pač uzroka jeziti ae na njo, in vender me ona zinatra tujcem. Kes, vse narobe ! Bodi ! Hvalu Bogu, da sem se je tako ue lepem odkrižal.
ni tako, gotovo ne bi bili odklonili sodelovanja Slovencev v prvih 3 razredih. S tem pa, da so odklonili nas, postala sta nemogoča trdna organizacija in agitacija v velikem štilu, kar znači, da je ostal neizpolnjen prvi, glavni in neizogibni pogoj ugodnemu vspehu. Gospoda konservativna so bili zuslcpljeni in v svoji slepoti zrušili so saiui podlago, na kateri so stali — a t r d n n h i 8 a s e da zidali le na trdni podlagi.
In tako je piišlo kakor je moralo priti : konservativci so pogoreli v IV. razredu.
A v tem, da so padli, — saj je bilo pričakovati -— ne tiči glavni pomen, ampak v okolnosti, kako so padli!! Poraz konservativne stranke v IV. razredu je tako popolen, zmaga radikalcev pa toli sijajna, da je ta izid presenetil ne le konservativce in nas, ampak tudi radikalce same.
Kakor je že lako navada stikajo sedaj konservativna glasila po vzrokih in krivcih. Kar bo tiče vzrokov vrte se kakor muha okolo vrele kaše, kar se pa tiče krivcev, bil jo naš vrli „Mattino* takoj na jasnem: krivi so seveda le Slovenci, in nikdo drugi. Mi da tmo jih prevarili, mi da smo jih izdali v poslednjem Irenotku. In kako utemeljuje „II Mattino* to Bvoje obrekovanje? Opira se na okolnost, da so slovenski kan-didatjo dobili le po 02 do 73 glasov, i« česar izvaja, da so se vsi drugi slovenski glasovi oddali za pro-gressovce. Prodno okrcamo konservativno glasilo po prstih radi tega sumnU čenja, ne moremo si kaj, da ne bi izrekli svojega začudenja na tem, da sedaj povprašuje in tirja račune o tolikih in tolikih slovenskih glasili, ko nas je vendar poprej dosledno zatajeval in zanikoval okzistencijo našo kot p o I i t i š k faktor!!! Nikdar niso hoteli poznati Tržaških Slovencev, vsako njihovo zahtevo so zavračali kot drzno
Tako jo mislil Milan in vračal Brigiti nemilo za nedrago.
Jednolično življenje v dolgočasnom mestu se utu je začelo h povratkom od doma iu nadaljevalo kakor v koledarju brez vsa-korSne izpremembe.
Jesen trže in uničuje vse naravine krasote. Cvet za cvetom pada, list za listom vene, tako gine in mine vse na svetu. Rodi se, vzgajaj so skoro polovico življenja, drugo polovico se bori za obstanek: prevdari, kaj si bil, kaj si, in hvaležon bodoš mrzli bledi ženi, ko ti pomigne s koščenim postom : prijatelj, uredi svoje stvari in pojdi z menoj. Kam ? — V boljše življenje, kjer tli boja za obstanek, kjer no bomo drug drugomu na poti, kjer bomo gledali večno Resnico in Pravico z obličja v obličje.
Take misli sprehajajo človeka, ko zro in premišljuje dremajočo jesensko naravo, le Milan letos ni utegnil motriti žalostnih prizorov. Kako neki ? Saj njemu sije v srcu ljubezni pomlad, življenje mu sladi blagodejna misel na Avgusto. Njena pisma so tuko polna najlepših nad, tako polna zdravih nazorov o človeštvu, polna ljubezni do slovenskega rodu in domovine. Milan se kar greje o njenih žarkih. Vse je zna-
provokacijo, a sedaj nas poživljajo naodgovor, kam smo obfnili množino slovenskih glasov?! Hinavci ! To je vender drznost, zahtevati od nas, da damo račune o glasili, katerih — sodeč po dosedanji pisavi konservativnih glasi — niti ni. Tu je dvojno mogoče: ali je v Trstu slovanski živelj res tako močan, da more izdatno in občutno posezati v javno in politiško življenje — ali ga pa ni. C'e jo tako močan, morali so ga poštevati konservativci, no pa mu dosledno odrekati zahtevane pra vice, kakor so to dosledno delali (kar pri poznava „II Mattino11 sum), ('o pa tega slovanskega /ivlja niti ni, potem pa ne vemo, kako bi označili prizadevanje „II Mattinovo" zvaliti grehe lastne stranke na činitelje —, katerih ni.
„Mattino" nas povprašuje, kam bo Ali vsi drugi naši glasovi P Na ta njegova več kot drzua vprašanja, dali smo mu odgovor že zadujič: pobrali so jih konservativci na način, o katerem ne bi mogli reči, da je posebno časten. Pri pogajanjih že naglašali smo opetovano, da računamo na kucih 250 naših glasov. In računali smo dobro : nekaj od teh jih je ostalo doma zbok ne ravno odkritosrčnega postopanja konservativcev, nad 200 pa jih je glasovalo deloma za samostalno listo slovensko, deloma za konservativce. Tu imato račun o naših glasih, to je tacih, o katerih smo vedeli, da so še Slovenci po rodu in mišljenju.
Druga pa je s tistimi, ki so Slovenci po rodu, a so bo od nas popolnoma ločili v svojem mišljenju in čutstvovanju. Ti niso več naii, za te ne moremo odgovarjati — za te naj odgovarja tisti nesrečni z i a t e m , ki je na stotine naAih rojakov tiral v naročje iredentizma. Tacih naših rojakov je gotovo mnogo glasovalo za progressiste — v tem ima prav „II Mattino*1. Ali tega nismo mogli preprečiti mi, ki nimamo več nikake
la spraviti v tako preprosto in vendar ljubko obliko, kakor more le ženska. Delj kot je on razmiAljal o nji in njenem plemenitem srcu, tem vzviienejša se mu je dozdevala. Testo jo sam sebe štol presrečnim, da celo nevrednim, da smo, da more ljubiti tako vzorno žensko bitjo.
Dan za dnem pričakuje povišanju v službi. Ko to doseže, prosil bode v drug, lepši kraj in taiu mu vzcveto vsa nenada-jana sreča. Kadar se mu je vse to zrcalilo v dnu srca, prešel ga je nek strah, slutil je, kakor da že z samo mislijo o bodoči svoji sleči omadežuje njo, ki je vzvišena nad vse.
Nekega dne zjutraj je sedel Miluu nu vrtu v ogoleni hladnici, poleg njega je vrtnar Checo zbiral korenike georgin, da je ohrani čez zimo.
„Ali se Vam pravil, gospod, dn je cesar gospodar. Sinoči ao sklenili v rnest-nom zboru plemeniti iuoo Ferdinandovi ulici na imo nekega Italijana, daues je župan odstavljon. Zdaj imajo ! „O, uel qua-runtaotto* so bili drugi časi. Sedaj gospo-darijo mladiči11.
Rad je potrdil Milan blagemu starčku. Tedaj je poslala hišna gospodinja, Ellena, ponj, da bi šel vsaj za hip duinov. Nekaj
moči do njih — ker so so iztrgali iz našega naročja ^sled nesrečnih odnoAajev, nastalih zbok nemožatoati, neodločnosti, neiakrenosti in nelojalnosti konservativcev. Ne krivito torej nas, ampak trkajte ae na lastna grešna praa !
Ču jte torej še enkrat: z« r e a n i č n o naše gluiove odgovarjamo radi, ta druge, ki niso več naši po vaši krivdi, od* govarjajtepa vi!!! Znaše atrani se ni oddal ni jeden sam glaa v prid pro-gresaovcev, koliko pa jih je Alo po vaši krivdi, to izračunajte sami. A računajte kakor hočete: bilanoija bode zelo žaloatna za vas.
Mi naj bi odgovarjali za glaaove Iju-dij, ki nimajo na aebi nič drutega slovenskega nego ime — ljudij, ki so s svojim slovenskim srcem hkratu izgubili tudi svoj avstrijski čut?! Kdo je kriv na tem, namignili smo „že gori — in i ne!
Dd, gospoda, mi amo vas vedno prosili : ne trgajte slovenskega rodoljubja is slovenskih are, kajti to rodoljubje je tesno spojeno z nekim drugom čutom, do katerega apelujete tudi vi v teh prereanih dneh — se čutom avstrijskim. Saj je poznana istina, da svojemu rodu odtujeni Slovenec, da slovenski renegat ne postane nikdar zmeren Italijan, ampak radi* kalen progressist. Vi ste morda menili, da ai s zatiranjem Slovencev vigo-jite nekako konservativno stranko italijansko, a v resnici ste si vsgojili iredentarje. O tem vas je temeljito poučil izid volitve v IV. razredu.
Z indignacijo in sveto jezo odvračamo torej Ae enkrat grda obrekovanja, čet, da bo ae Slovenci zvezali s p r o-gressisti in aprejeli celo ju-d e ž e v e g r o A e.
„II Mattino* naj ai sapomni le to: kar je se svojim postopanjem sejal vsa zadnja leta, to je dozorelo v klaaje na dun volitve za IV. razred— kakorAna setev, taka žetev.
treba podpisati. Zato ae poslovi in odide. Čakal ga je profesorski dekret, katerega mu je ravnatelj, da ga čim prije razveseli, poslal na dom.
Takoj je naznanil veselo novico (lomov in Avgusti.
Milo se je oziralo zahajajoče solnce po odrveneli naravi. Ormenelo perje v mestnem vrtu v G. je praskataje padalo na tla, vrabci so z glasnim krikom : „živ, živ, živ" pobirali zadnje jagode z golih vej. Tedaj se jo izprehajala Avgusta s svojima gojencema Oskarjem in Adeto po peščeni st»-zi med venečimi nasadi sicer o poletnem času tako nnhljivega parka. Ko pridejo do bližnje klopi, pozove otroka k sebi iu vsi trije sedejo. Avgusta ju opozori na solnčni zahod. Oskar in Adela se za trenotek zagledata v očarljivi prizor, ona se zamisli, misli o prošlih Časih, misli tudi na Milana. Morda res ! Iz žepu vzame list iu ga vnovič prebere. Njenega življenja raj je tako blizu, žarki sreče že obsevajo njeno obličje. Milan je povišan v službi, določiti jima treba samo čas, da Be izvrši zaželjena zveza. Tako je v pisuiu. Avgusti srce močno bije, uovi upi, nove želje se ji vzbujajo v njem.
(Dalje prih.)
.11 Mattinou hoče tirati pred sodni stoli na« nedolžne. A pridti dan, in morda ni tako dal^č, ko bodeta morala dajati odgovor on in njegova stranka !
Politični pregled.
Notranje dajala.
Nemške liberalce je zadel hud udarec s tem, da je vodja antisemi-tov dr. L u e g o r prišel v mostni avet Dunajski. To je b'lo le tako mogoče, da jc jeden del liberalne večino glasoval z antisemiti. Dunajski židovski listi so sila poparjeni vsled izvolitve dr. Luegerju v mostni svet ter stikajo po onih „izdajicah" mej liberalci, ki »o mu dali glas. Vsestranska sodba je ta, da se je jela rušiti sloga mej libeialci Dunajskimi, kateri so dosedaj terorizovali vse javno življenje avstrijsko, tako, da se že sedaj označuje dr. Lueger kot prihodnji Dunajski župan. A vzlic tej svoji mizeriji in vzlic okolnosti, da so jih volilci ji li zapuičati kar kupoma, silijo se vender ravno v teh dneh k vladnemu krmilu kot — r c S i t e 1 j i A v-■ t rije. Uboga Avstrija, ako ne bi imela druge zaslombe !
Ogrski državni zbor se je zaključil. Do razprave o cerkvenopolitičnih predlogah ni prišlo, ker pride stvar na vrsto ie le v jeseni. Za takrat pu nam je pričakovati hudih bojev, katerega je že napovedala zbornica raaguatov o priliki proračunske razprave.
Vnanje države.
Volitve v Srbiji ao zaključene. Ra-dikalci so zmagali sijajno na vsej črti. Drugače tudi ni bilo pričakovati, kajti ogromna večina naroda Srbskega stoji od nekdaj v radikalnem taboru.
Bolgarsko sobranje storilo je svojo dolžnost: vsprejelo je jednoglasno spremembo ustave, kakor si jo je želel novoporočeni knez.
Različne vesti.
Odbor pol. druitva .Edinost" imel bode jutri ob 10. uri predpoludne svojo sejo v prostorih „Del. podp. društva". Gg. odborniki, njih namestniki in zaupni niužje, so naprošeni udeležiti se te seje v polnem Številu.
t Or. Josip Ivančič, notar v Tolminu in deželni poslanec Goriški, umrl je dne 1. t. m. N. p. v m. t
Nenavadni glasi. „Triester Zeitung" od minole srede ima na prvem mestu članek, ki je napravi) mej Ti-žačani kolikor toliko aenzacije po rezki svoji pisavi, naperjeni proti irredentašem. Nas je zelo neprijetno zadel oni stavek, kjer pravi, da odbor „meščanske stranke" je že naproj vedel, da nima tal v IV. razredu. Gospodje, taka izpoved je zelo slična popolni abdikaciji in ni častua z a tako močno stranko, kak o rš li a bi morala in mogla biti p a t r i j o t i š k a a t r a n k a v Tratil. S tem se ne opraviči nikdo, ako le konstatuje nedostatnost izobraŽenja in po-litiške previdnosti volilcev ter „n o I i b o-r a I n o s t" tržaške ustave. In zelo nevarno je čakati, „da izgine moč fraze in terorizem posamičnikov". To je zopet tisto varanje samega sebe, b katerim hočejo gospodje potolažiti lastno vest. Kajti, kdo nam more zagotoviti, da sploh k eda j pride spoznanje, ako patrijotični možje sami ne posežejo vmes in zrušijo energičnimi sredstvi moč fraze. In ravno zato je opravičena naša graja, ker niso veljavni možje vzoli stvar v roke za vse štiri volilne razrede in ker niso združili vseh poštenih življe v.
Za tem odstavkom zasvirala nam je „Triest. Ztg." komadič „godbe zn bodočnost" (Zukunltsmusik). Tu so nam namiguje o razširja li ju v o I i I u e pravice in o „uporabi drastičnih sred-
stev, s kakoršnimi so se že volilci m a r s i k n k e občine prisilili voliti pod pritiskom nevo-lilcev". „Triesteriea" nam sicer ni povedala, kaka sredstva naj bi bila tista „drastična sredstva", ali stvar diši prav občutno kakor nekako žuganje. — Jako razločno in vidno je „Triesterica" namignila na župana Pitterija, ker se je postavil v jedno in isto vrsto z očitnim i r r e d e n t i z m o m. To postopanje županovo da utegne pač imponovati mesarjem, krčmarjem in „drugim ljudem četrtega razreda", ali v politiškeui pogledu da je bil ta čin velika pogreška, koja utegne izzvati nsredbe v ta namon, da se omeji ta nezmernost. — Senzacijo pa je vzbudila izpoved „Triesterice", da je volitev v četrtem razredu žebolj v rakev italijanstva Tržaškega. In pa stavek: daje nemogoča vsa-k o r i n a skupnost z i t a I i j a n -s t v o m novoizvoljenih kandidatov za IV. razred."
To so pač energične izjave, kakorSnih že dolgo nismo čitali v „Triesterici". Mi bi jih pozdravili velikim veseljem, ako bi mogli verjeti, da so sad četudi pozno došlega spoznanja, in ako ne bi bila opravičena bojazen, da je to zgolj volilni manever za volitve v prvih treh volilnih razredih. To sporočilo bilo bi za nas nadebudilno, ali vera ta nam je pošla popolnoma. — In tako moramo misliti, da se tudi progressovei ne ustrašijo preveč žuganj „Triesterice".
Dr. D' Angeli, kandidat v VI. volilnem okraju. S Prošeka se nam piše: Čudne stvari se godijo na tem svetu, in ni najmanjše čudo med temi kandidatura D'A n-B e 1 i-j a v našem okraju. V začetku nismo hoteli verjeti, da bi mogel imeti ta mož žalostni pogum stopiti mod lojalno in verne Slovence, a sedaj smo se prepričali, da je ta prečudna novica gola resnica; prepričali smo so tudi — žalibog —, da so se nekateri naših volilcev že zavzeli za tega usiljenca ter se upajo, priporočati ga kot rešitelja našega iz vseh rev in nadlog.
Nečuveno!! Privadili smo se žo žalostnemu pojavu, da so med numi taki, kojim je narodnost deveta briga in ki zatajijo za najmanjšo gmotno korist majko svojo: — svoj rodni jezik, in tem mlač-nežem ne bodem predočeval pregrešnost tacega početja ; a proti temu „najpogum-nej&emu" vseh kandidatov imamo še druge in velikanske pomisleke.
Za božjo voljo, D' Angelija hočete voliti, progressovca in veii naši malo prijaznega D' Angelija, onega, ki nikdar ni prikrival tega svojega mišljenja, ki je ob vsaki priliki strastno nasprotoval nafti častiti duhovščini in cerkvenim uredbam!! Kako bodete mogli zagovarjati pred svojo krščansko vestjo, da pošljete v mestni zbor moža, ki bi najraje spremenil vsako cor-kev v italijansko gledišče, moža, ki bi najraje nadomeščal vsako pridigo s predavanjem o krasoti in divoti blažene Itulije. D' Angeli-ja progressovca hočete voliti, člana ono stranke, ki tako zaljubljeno obrača svoje poglede v nečimurno sosfi-dinjo — Italijo; stranke, ki se vede, kakor bi ne stala na avstrijskih tleh, ampak tam nekje v bližnjem kraljestvu in ki je z na-uierovuno protiavstrijsko demonstracijo dala povod našemu presvitlomu cesarju, da je razpustil mestni zbor. In pomislite, da je ta ne bodi ga-treba kandidat eden najhujših med svojimi Bovrstniki ! Cesar jo razpustil mestni zbor, da hi prišli na mesto teh „angeljev" zmerni in državi udani poslanci v mestni zbor, a vi vsikdar zvesti in Avstriji udani Slovenci hočete pomagati tem neizvoljenim angeljem ! ! Mar hočete, da se bodo govorilo tudi o slovenskih i i edentovcih!?
Obljublja vam ta neodređeni rošitelj novo ceste, vodnjake, vodovode, podpore itd. — Sh m e lep»> in koristne stvari ! Ali upmšuui vas: ste-li voljni prodati za tako aii uiakar za ntokrul *eč|e plačilu »vojo narodnost, vero i n d r ž a v I j a n s k o
zvestobo!? In vam bode-li storjene obljube spolnil P ! Ali ne bodete rajši volili uioža, vzraŠčenega med vami, ki iina s vami iste interese, moža značajnoga, ki je zastavil svojo možko besedo, da hoče po svetiti svoje moči vašemu blagoru in koristim vašim P
In nazadnje gospod D' Angeli je že izvoljen v četrtem mestnem razredu, on je že poslanec. Cemu se nam torej usilja P Ako nam res hoče dobro, kakor trdi, nam to lahko dokaže, tudi če ne kandidira pri nas; vsaj pride v mestni zbor in tam naj se poteguje za nas tor naj nam izpoiilujo obljubljeno stvari. A bojimo se, da nasproti nam ne dela časti svojemu imenu in da je mesto „Angelja varuha", kakor so nam ponuja, neke druge vrste angelj, ki bi nas rad spravil v skušnjavo in škodo. Toda to se mu ne posreči, vsaj tako dolgo ne, dokler je med nami takih, ki še nokaj držijo na svojo narodnost, vero in zvestobo do Avstrije.
Naskok progressovcev na okolico.
Kakor smo poizvedeli iz gotovega vira postavi progressova stranka svoje kandidate v vseh šestih okrajih okolice. Določeni so: za I. okraj B a n e 1 I i, za drugi P o 1 d o M a u-r o n e r. za tretji Turek, za četrti znani cvetličar B a n d e 1 in za šesti d' A n g e I i. Za peti nam šo ni znano. Ker jim gre v mestu vse tako izvrstno izpod rok, menijo, da so tudi tla po okolici že zrela in dovolj preparirana za vcepljevanje poznanih idejalov. Naše vesti nam javljajo, da se posebno trudita po okolici Pol d o M auro n e r iu d' A n g o I i. Tudi slovenske plakate so dali baje tiskati in trositi hočejo po hiftah slovenske manifeste. Glejte, glejte: tudi gosp6da progreasisti u m e j o slovenski vsili in potrebi. Na avojih lepakih v svojih mauifestih dobijo okoličani iz-vestno cele kope — obljub. Ganljivimi besedami bodo govorili o slogi in bra-tovstvu mej mestom in okolico. Ali zapomnite si okoličani: te obljube ostanejo večno le obljube, kajti italijanska gospoda se nikdar ni držala pregovora, da obljuba dela dolg. Pred volitvami Vam delajo obljube, po volitvah ste zopet — ščiavi, kakor ste bili poprej. In tudi to si zapomnite : da mestua gospoda vam že zato nikdar ne izpolni danih obljub, ker noče, da bi si Vi opomogli v gospodarskem pogledu, ker bi oni hoteli, da vaša mosta zasedejo — drugi. Varujte se toroj, dragi okoličani, zvitih zapeljivcev, to je tistih vaših rojakov, ki so za par grošev prodali nasprotnikom svojo vest. Ohranite si čisto vest in čiste roke ! To je vaša sveta dolžnost, katero Vam nalaga ljubezen do one pedi zemlje, na kateri ste se rodili in ki Vas redi in katero Vam nalagata tudi cesarju in domovini dolžna udanost in zvestoba.
Progressisti si torej hočejo priboriti vso okolico: na vsej črti stopijo v boj proti nam, proti društvu „Edinosti11. Kje je torej tista zveza uiej nami in pro-gresBovci, o kateri čveka neslani „Mat-tino« P
Iz II. okraja so nam poroča, da tudi magistratni sluge hočejo uplivati na volilce pri vročevanju volilnih listkov. Za nekega Frana F u r I a n a izročil je magistratni sluga glasovnico ženi rečenoga ter jej priporočal zajedno, da naj nje mož voli po „starem" — to je: Poldota Mau-r o n o r j a !
Mi opozarjamo našo okoličanske volilce, da nikar ne slušajo magistratovih slug. Tem slugam je le dolžnost izročiti glasovnico, a do agitacije nimajo nikako pravice. Posebno pa naj bo našo ljudstvo ne da preplašiti s kakimi grožnjami, ali pa zapeljati po sladkih obljubah. Gospod sluga lehko daje obljube, ko ve. da mu jih ne bode treba nikdar izpoluiti.
Zanimivo vprašanje Da je poluuradni list „II Maltino" najzagrizenejši in uaj-
strastnejši nasprotnik vsemu slovanskemu ki grdi in smeši pri vsakej priliki najsvetejša čutstva Slovanov, nam je preznano, Jeli to patrijotiško, avstrijsko P Nismo-li j mi Slovani Avstrijci in sicer vodno lojalni, kar nam svedoči zgodovina ! In za ta list bo nekatere c. k r. u rad nije pravcate agencijo J Znan nam je c. kr. u r a d, v katerega pride skupno do 100 iztisov t«ga poštenjakoviča, ki se potem deli po nižji ceni podrejenim c. kr. uradom in uradnikom potom c. kr. organov. Jeli se da tak fsktum sjediniti z dostojanstvom c. k r. urada, ki naj bo nevtralen, ne pa torišče političnim razpravam P In kako pridejo c. kr. uradi do dvomljive česti postati časniftke agencije in e k p odi.? i j oP!
Ivanu Dolinarju v spomin. Dne o t. m.
obhajali bodemo obletnico D .linaijovesmrti. Uprav v teh viharnih d ncll opominjamo se britkimi Čutili nepozabnega našega Ivana, kajti uprav te dni občutimo živo, kuko bi potrebovali njega, ki je hotel prenašati gore v svojem navdušenju ; njega, čegar požrtvovalnost in trudoljubivost nista poznala mej. Ivana Dolinarja ni več mej nami, a boj, kojega je toli ognjovito za-pričel on, ta boj vihra še danes. V tem je izraženn vsa neizmerna izguba, ki naa je zadela z Dolinarjevo smrtjo. A nam no preostaja dru*« ga, nego udati so v nepre-račnnljive sklepe božje previdnosti ter hraniti blagemu pokojniku hvaležen spomin s tem, da si postavimo Ivana Dolinarja kot vzgled trudoljubivosti in požrtvovalnosti.
Kakor čujemo, hočejo tudi letos nekateri spoštovatolji Dolinarjevi slaviti obletnico njegove smrti s tem, da položijo ob tej priliki primerne svotice na oltar domovine.
Z vrh Slavnika se nam piše dne 21. maja : Na Slavniku jih ni. To so vam alpinisti. Malo dežja, kopica oblakov, pa se ustrašijo. Staro sredstvo : mokra cunja, pa beže! Človek nikdar dovolj ne misli in razsoja. Na Slavnik so me zvabili. Kako so me zanorili ! Še pred solčiiim zahodom bil sem tu gori. Našo lepo trobojnico imam seboj. Rad bi jim jo pokazal, naj bi se domislili, da so na slovenskih tleh. Pa jih ni, in jih ni!
Daleč taiu doli po cesti gredo. Počasi, po „valovito-ravnih klancih". Skrbno opazujejo vsak kamen. In kamenja je mnogo na Krasu. Kaj neki iščejo P Dobra pomočnika imam aeboj. Ta mi pomoreta. Daljnogled in — telefon. Evo ! Blizu Rožic najdejo nekaj. Vse vre vkup. Imenitna stvar mora biti. luienitnejša valjda, nego Dež-manov ižanski podplat. Nekdo razlaga. Gotovo kak profesor, pardou, maestro Pazljivo poslu&ajo vsi.
„To je dokaz. Ne samo v geografični Istri, tudi tu so talijanska tla. Kako so se motili oni, ki so so že nekako odrekli tum krajem ! To cesto, divno Bptiljano, delal jo romanski cesar. Njemu se ima zahvaliti to ljudstvo za civilizacijo in blagostanje."
Kako bi vam popisal sledeče navdu šenje P Preokoren sem. Mislite si samo. Zal, da sem tu gori. Pridružil bi se jim k zborovanju iti banketu. Zvedel bi še kaj imenitnega, učenega. Moja pomočnika odrekata mi Blužbo. Nimata dovolj moči, da bi predrla zidovje. Torej dober tek iu dobro zabavo, gospoda v slovenski hiši tik romanske ceste!
Zadnjič pisal sem o trpljenju, bodi, ki je tam doli. A zdaj vidim romansko cesto, slišim o civilizaciji, blagostanju. Predmeti za bodoča premišljevanja. Danes samo košček blagostanja. Krida, to je nekaj taoega. In kaj aledi iz nje P Zopet blagostanje P Da, za Talijaua. Znano uo vam Kozje v Brkinih. Za 450 m. so nižjo od mojega denašnjega stališča. Tam živi kmet, ki bo je zadolžil v veliki potrebi za 4 gld. 22 kr. Upnik pa tudi ni bil trden. Prišel je v konkurz. Gospoda rekla so : na Talijan, masti se. Iu plačal je kmet 75 gld. 80 kr. A liro ch& blagostanju!
A z b u k i.
Iz Ljubljane se nam poroča o ne kem neenakem kandidatu za zdravniško zbornico Kranjsko mična dogodbica, katera osvetljuje značaj tega moža. Pred nekaj leti ae je okrajni glavar (imena nočemo imenovati) mudil v Radečah. Glavar, ki je rad dobre volje in dovtipen, je pri vinski kapljici izustil v šali neke nepremišljene, robate besede, s katerimi se je žalilo nekaj visokih oseb. Ker je družba bila intimna, nikdo ni uvažoval teh besed, niti pozneje nanje mislil. Le gori mišljeni doktor si jih je dobro zapomnil in letos je ovadil dotičnega glavarja pri deželni vladi. Stvar se je preiskovala in zaslišan je bil tudi tukajšnji zdravnik dr. P., ova-ditelja prijatelj, ki je bil tudi pri tistem popivanju. P. je izjavil pri zaslišanju, da se ne spominja na celo stvar. Pisal pa je naSeinu doktorju, da jo bil zaslišan, da se reB spominja tistih besedij, a da se je po-tajil. In naš doktor'? To pismo svojega prijatelja poslal je deželni vladi in s tem seveda spravil P-a v velike zadrege, ravno tako glavarja. Krasen znnčaj to I Srečna Ljubljana, ki ga boš prejela skoro v svoje zidovje !
Dopolnilna volitev jednega poslanca za deželni zbor isterski za okraja Mali in Veliki Lošinj, razpisana je ua dan 30. t. m. Ta okraja zastopal je dosedaj v dež. zboru neki Crsgletta, HOleten starček, pristaš italijanske stranko, ki ae ni nikoli udeleževal deželnozborskih soj. Da so je on odpovedal poslanstvu, je znameuje, da so ondotne razmere naklonjene k ponovni izvolitvi druzega pristaša italij. stranke.
Za družbo av. Cirila in Metoda so
darovali prve krone po g. Jajčiču sledeči gg. : Barkovljau, Anton Kvaa, Anton Vrabec. — Jajčič je daroval 40 stotink, skupljenih za prodani imenik volilcev.
Za podružnico družbe ev. Cirila In Metoda na Greti darovali so prve krone: Franjo Mikelič 1 krono kot nepozabna prisega; Josip Katalan 1 krono; Matej Htržiuar 2 kroni; Ivan Marija Bole 1 krono; F. F. 1 krono ; Josip, Ana, Ivan, Antonija, Olga in Rudolf Gerdol vsak po 1 krono; J. P. 8 stotejk.
Darovali so M,, S., S., S., kot prebitek igre 120 stotink kot prispevek pokroviteljstvu pevskega društva „Adrija*.
Prvo krono so darovali podružnici sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu za pokro-viteljino bralnega druStva pri sv. Ivanu čč. gg.: Ivan Treven, Milko kašelj in gg.: Tone Trobeo, Tone Grmek, Josip Negode, Miha Kamuščič, Aleksandra Kamuščič, Tone Mlač, Josip Gasperčič, Ivan Župančič, Vinko Peršič, Jožef Oro, Nace Bučar, Marija Bučar, Ivan Marija Marc in Franjo Godina. — Stanko Godina v spomin njegove poroke z g.čno Marijo Ferluga na mesto aladčic s|. odboru daroval 4 krone. Živio! Lo tako naprej b prvimi kronami!
Za iolo družbe sv. Cirila in Metoda pri SV. Jakobu ata podarila Preseu Miha iu Lebau Ana 18 Mohorjevih knjig, na čemur se gg. darovateljem zahvaljuje vodstvo šole.
Zanimiv politiški proces nam je pričakovati zopet pri okrožnem sodišču v Rovinju. Kakor javljajo italijanski listi zaprli so v aoboto v B u j a h radi političnih pregreškov nastopne: Evgeuiju Picoolijn, Viktorja iu Miklavža d' Ambro-sija, Fabricija Bonettija, Blaža Antoninija, Ivana Krat. Mianija, Niceforja Toppelatota in Antona Mazzarija. Vsi so buje člani najboljših družin. Morda ae no motimo, meneč, da jo to v zvezi se srebrno poroko kraljevo dvojice italijanske. Zopet dokaz, kako globoko se je pri sedanjih razmerah zarilo našo javne zlo — tako globoko, da bode trebalo radikalnih sredstev, da je iztrebimo.
Občni zbor banke „Slavijo" bil jo dne 14. maja v Pragi. Iz letnega poročila, katero nam je poslalo generalno ravnateljstvo, posnemamo, da je I. 1892. bilo pri „Slnviji" zavarovanih 239.489 oseb za 48fi,090.812 kron. Rezervni fondi bankini iznašajo preko jednajat milijonov krou iu au na-
loženi večinoma v vrednostnih papirjih in hipotekah. V samo Istro posodila je banka „Slavija" že blizo 300.000 kron. Za škode izplačala je v 24 letih svojega obstanka 42,925,737 kron. Omeniti je še, da je re-servni fond za požarne škode za 58% večji, kakor ga predpisujejo ministerski predpisi. Iz tega sledi, da banka „Slavija* posebno važnost poklada na varnost svojih členov. Na to je treba posebno opozarjati, ker delniške zavarovalnice, katero se tako rade ponašajo z velikimi številkami, navadno še predpisane reservo nimajo. — Onim členom, ki so zavarovani na življenje, naklonila je „Slavija" zopet lotos 10%no devidendo; svojih uradnikov pa se je spomnila s tem, da je bogato dotovala njihov penzijski fond, ki iznaša že 471.744 kron.
—	Iz vsega letnega poročila veje neka hvalevredna jasnost, kakoršne tako mnogokrat pogrešamo pri računskih sklepih jednakih savodov in zato prav iz srca čestitamo upravi banke „Slavije" na sijajnih uspehih, ki so rezultat njegovega providnoga delovanja. Slovenskemu občinstvu pa najtoploje priporočamo ta vsega zaupanja vredni vseskozi narodni zavod.
Iz Tolmina Be nam piše: Dne 7. maja t. 1. je priredila tolminska narodna čital niča razun znanega koncertnega programa tudi ples, kterega se jo udeležilo samo 54 plesalk, in celih 10 plesalcev.
Kaj enacega se v lepem Tolminu še ni doživelo, kajti znano je, da so Toluiinci radi veseli.
Vstopnina k plesu HO kr. gotovo ni zadržavala najmanjšega kajžarja. Vzrok slabi udeležbi od možke strani je bil to, da tolminsko narodnjake (v pravom pomenu besede) srce boli, ko vidijo, da se njih težko zasluženi groši potiščejo v žep največjim narodnim nasprotnikom
—	goriškim lahonom.
Toliko gospodu predsedniku v pojasnilo.
Vabilo na XXVIII. rodni veliki zbor .Matice Slovenske", kateri bode v sredo dnć 7. junija ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. — Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Lotno poročilo tajnikovo o odborovem delovanji v dobi od I. junija 1892. do 31. maja 1893. leta. 3. Račun o društvenem novčuem gospodarstvu v dobi od 1. januvarja do 31. decembra 1892. leta. 4. Volitev treh računskih presojevalcev. 5. Proračun za 1894. leto. H. Doponilna volitev društvenih odbornikov.
Samomor. Neka 351etna ženska v Bar-kovljah skočila jo v morje ter utonila. Na lice mesta došli zdravnik ni mogel ničesar pomoči, ker bila jo mrtva, ko so jo iz vodo izvlekli. Truplo so prinesli na pokopališče v Barkovljah.
Nesreča. V neki krčmi pri sv. Jakobu igrali so na kroglje. Po naključbi zadela je ena kroglja v glavo necega 21 letnega mladeniča Fr. Schuga. Začetkoma ni ta pazil ter nadaljeval igro, a ker ga je glava zmiraj bolj bolela, odšel je do-mov v postelj. Bolest je vedno naraščala ter so ga ua večer morali prenesti v bolnico, kjor je fioz par ur umrl.
II o f f m e i s t o r, izišla je v zaloga k nji-garja L. Sch\ventnerja v Brežicah. Opozarjamo lin to slovansko občinstvo, da se pri naročilih obrača naravnost do založnika in ne več do vodje „Glasbene Matice' g. Gor biča v Ljubljani.
Književnost.
—	Postojna, sloveča Postojnska jama in njena okolica. Pomnožena izdaja b čr-težem in dvaindvajsetimi podobumi jame, Postojno in njene okolice. Po raznih virih spisal J. B. — Postojnu, 1893. Tiskal in založil Rihard Šober. Str. 02. Cona 25 kr. V tej čodno tiskani in z lepimi ilustraci« jami okrašeni knjigi čitamo natančen, zanesljiv in spretno sestavljen popis trga Postojne, njene okolice in podzemskih čudes, tako, da priporočamo to ceneno knjižico vsakomur, sosebno pa obiskovalcem Po-Btojinsko jame, ker se morejo iz nje tako natančno informirati o vsem, kar jih more zanimali, kakor iz nobeno druge.
—	Podoknica iz „Teharskih /ileimVev", transkripcija za klavir, priredil K aro I
Narodnogospodarske zadeve.
Občni zbor družbe „ Rimi ione Adriatica d i Sicurtft"
se jo obdrževal dne 31. maja t. 1. Po jedrnatem nagovoru glavnega ravnatelja Henrik a conam. Neumanna v spomin prcminolega Rimskega družbinega zastopnika comm. T. Seiamit-Doda, poročalo je ravnateljstvo o družbenim delovanju pretečenega leta, katero jo v vsakem oziru Vtapešno in cvetoče.
Iz doposlane nam bilance za I. 1892. posnemamo :
V oddelku zavarovanja življenja so je izdalo I. 1892. za gld. 12,430.274 polic na zavarovane glavnico in gld. 39.485 na dohodke, kar nasproti lanskemu letn iznaša za dva milijona več na glavnicah in gld. 22.000 na dohodkih.
Z veliko previdnostjo določila bo jo izvanredna dotacija od gld. 239.000 rezervnemu zakladu oddelka zavarovanja življenja za izplačo v slučaju doživljcnja in zavarovanja čez določeno dobo ter se je ob enem določilo gld. 150.000 posebnoj rezervi tega oddelka tako, da sedaj znaša glavnica iste rezerve gld. 500.000.
Pretečenega lota vplačane premije v oddelek zavarovanja proti požaru znašajo gld. 0,180.000
Prevužna zavarovanja, katera so se sklepala z voliko previdnostjo v obrambo lastnih interesov, kažejo precej ugodne rezultate.
Znaten je dobiček posebne družbe za zavarovanje proti toči, vsled česar so je pri tem občnem zboru naznanilo službeno ustanovljenje isto in ponovijenje „Moridio-nale" vsled inicijative in v zvezi z družbo „Riunione Adriatica di Sicurta*.
Glavna bilanca kaže — po odbitku raznih redu h lotuih doznačevanj ~ gld. 230.921.83 čistega dobička, od kuteregu so ima odbiti gld. 50.000 kot zmanjšunje vrednosti dveh družbinih hiš v Tistu in sicer vsled tega, ker ni bilo mogoče po odpravi proste luke redno v najem oddajati skladišča istih hiš. Ostala svota pa se ima razdeliti mej delničarje po 00 gld. od akutje.
Družbini rezervni zalogi so se prete-čeno leto zvišali za 2 milijona gld. in znašajo 18 milijonov.
Predstoječo številke kažejo cvetoče stanje družbe in jo priporočajo zavarovanja želečemu občinstvu.
Občni zbor jo bil zaključen s ponovljeno volitvo Marka barona Morpurgu in Giorgia Afenduli-ja kot revizorja.
Javna zahvala.
Velenpoštovuni gospod Ivan Premiov, tukajšnji posestnik i. t. d., blagovolil j« podariti naši vasi za napravo dveh novih zvonov za cerkev sv. Florijana veoto petdeset gld. Za ta plemeniti dar zahvaljujemo blažega dobrotnika najsrčneje, kakor mu obljubujemo, da so hočemo tudi vseh ostalih njegovih velikih dobrot pri tem podjetji spominjati z najudanejšo hvaležnostjo.
Bog povrni stotero !
Odbor podobčino Orehek.
Jernej Stegu
podžupan.
Objava.
Za izdelovanje obširnega vodnjaka (bajerja) išče se (i do 8 pridnih kamnosekov, ki so ob enem ve se i tudi zidarstva in dela zeimentom.
Delo jo prevzeti v Dolenjivnsi pri Senožoču.
3-3
urar, Corso stv. 39. 51-104
l*a»«»«lnjn In |»opi*nvlja ure.
Nič več kašlja!
UnlzamMki petoralMki nrali
ozdravi vnuk kafiolj, plućni in bronhijalni katar, Dobi m ho v odlikovani lekarni. 44—IOi
PRAXMARER „ Ai due Mori" Trst, veliki trg
1'ostne pošiljatve izvršujejo se neutegoiua.
Jak. Klemene
TRST MT Via S. Antonio St. 1.
priporoča	24
veliko zalogo manufakturnega blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, suknu i z volne za ženske in možke; okrasnike, trake, čipke, podstave za ženske in možko obleke, Zidane rute, končeiiitio in plateniuo, nogo-vice za ženske in možko ; maje in konca in volno za žensko iu možke, smjee za ženske in možko, ovratnike, zapestnice iu zavratnike, srajce za turiste in bicikliste, 11 aro 1« vice za ženske iz Švedskega konca in židone, kakor tudi blago nalaftč za zastave in trnki v narodnih barvali garantirane kakovosti — vse po jako nizki ceui.
Bratje Sokoli!
Redni občni zbor telovadnega društva „TržuSki Sokol" bodo jutri v nedeljo dne 4. t. m. ob 27* popoludne v društvenih prostorih ulica Stadion št. 19, I. nudstr. (Tržaško podporno iu bralno društvo). Dnevni red: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikovo 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pre-gledovaleov računov. .r>. Posamični predlogi. G. Volitev novega odbora. — K obilni udoležbi vabi	ODBOR.
Opouaba. Z ozirom na važoost nagega telovadnega društva, nadejamo se, da so naši člani vzbudo ter so v obilnem številu udeleže tega zbora, in to tom bolj, ker je prišla letna doba, doba izletov, in se tu ob onem lahko sestavi načrt za lotno društveno delovanje.
Prodajalnica
jedilnih utvari po j « k o nizki c c n i. Prodaja Jožef Černe Pia?*a della Caserma št. I (uhod Via Ghttfl*).	ci.
Kotranove sladčice
katero izdeluje blturničar
PRENDINI v Trstu
Telefon At. 384. Jt.'t—52 Veliku poraba ki jo dnudanou v navndi rubiti kotranove izdelke prepričala me je, du sem začel huiii izdelovati iz prstnega kotranorega izvlečka i/. NorvedAkega izvrstno sladčico podobne onim, ki dohajajo i/, inozemstvu
To sladčice imajo isto moč kakor k6tra-novii voda in glavice (Kapsule), lažje ho, proživajo in prebavijo ter ne prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enoj plati vdobljeno ime izdelovatelja Premi inija in na drugoj besedo Catraine. V T r s t u ho prodajejo v lekarniol Piondiui v škatljicali po 4U kr., prodajejo ho tudi v vneli večjih lokurnuh v družili deželah.
Kwizdina
restitucijska tekočina
pralna voda za konje Cena steklenici avstr. volj. gld. 1.40,
Rabi ho 30 let v dvornih hlevih, v večjih vojaških in /.aMohnih hlevih kot krep-čilo pred težkim delom in pu težkih delih, proti poditvum, i/.viiijenjeiu, otrp-uelonti kit itd. ter daje konjem (»osebno moć /.a brzo tekanje.
Dohivu ho v drogerijah
lekarnah in
A vstro-Ogr.
GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwizda
c. in kr. uVHlrijuki in kr. i'uiiiuiinki tlvurui založnik, ukivilii 1 tik to v Kornrebtifi/u |ni Oiim^u.
Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zu-litoviiti jo izrecno:
Kwizdino	1,1 r>
restitucijsko tekočino.
Naznanilo.
Podpisani naznanja p. n. občinstvu da sem v ulici delle Acque it. 20
otvoril gostilno
v katerej bodem točil vedno dobna iatertka vina ter sveže pivo | vsakovrstna jedila bodo po naj-nižili cenah, kosila po 20 kr.
Za obilen in pogosten obisk priporoča se si. občinstvu ponižno
2-2 Ivan Tonja.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
Usojani si naznaniti p. n. občinstvu, da sem vnovič odprl v via Nuova št. 27
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce.
52-2	M. Milič*
Odlikovana zlato medaljo: Bruxelles 1892.
Najboljše sredstvo za
želodec
katero želodec in opravila prebavnih delov života kropiti in tudi odprt život pospesuje, 22 - 25	je
tinktura za želodec,
katern pripravlja
Gabrijel Piccoli,
Irkar „pri anr/cljn* v Ljubljani na dunajski cesti.
Cena I stekl. 15 novcev.
Izdelovalci j razposil ju to tinkturo v zahojčkih po 12 ate-klenic in voč- Zabojćok z 12
_ stoki. Btftno gld. 1.3«; h 24
gld 2.60 ; h 96 gld. 3.84 ; n 44 gld. 4.2«; 65 stekl. telita 5 kg s postno težo in volj« gld. B.2«; .10 »teki gld. 10.30. Poštnino plača vodno naročnik.
Dobiva aa v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Ciiiozza najoarednijn lega v Trstu.) Prostori ..o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popoluuori. Izvrstna namizna in do-sertna vina, izborna kubinjn, Drelierjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti sdav-nege občinstva.	ponižni
104=77	p, Favevo.
101 -tu
12 — 12
TRST
Como, Piazzti tleli a Legnu .s/., /. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zalogu tiuih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. Lesk za parketu in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj sko žveplo za žvepljanjc trt.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski po&tni parobrod
»URI) STEARN IJNIF/ iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Philadelfljo
koneesijonovnna črta, od e. kr avstrijske vlnde. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 —17
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Woyringergn88e 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea fiir die k. u k. Stnntsbaliiiori in Innsbruck.
<1
it, <!l'
41
4» 4U 4t
41'
£13
II goldinarje? Kx.dn jjj;
Istri poslan, uko se naročnik sklice na ta ^ časnik, stane pri meni en modroc na pe- !»r*
ifr
&
&
resih (Kodermntratzo). Ti modroet so solidno iz najboljše tvnrine narejeni, imajo po .'{0 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s tiniin »Trikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15-20 let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih r. deželo naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako ko torej dobi za U gld. dober, franko dopostan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žiča-te žimnice, slnmnlce itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj no vntrozajo.
ANTON OBREZA,
tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Tu domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnte, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog. grinjal in vsega v tapetniško obrt upadajočega dela.	Ceniki a podobami zastonj in
Iranko. Hitra in pofitena postrežba, nizko cone posebno pri halisčih in obširnojih naročilih.
Otročji vozički
jako elegantni fini. "111 močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudečo, modro, sivo in olivno po gold. 5.50, «, 7, H, 9, 10 iu višje po vsaki ceni do 25 gld.
Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov.	28-30
Tinct. capsici compos.
( P AI N-EXPELLEIi) se prireja v Richterjevi lekarni v Prag!
(v zalogi odlikovano lekarne Pi'axinarer v Tratil, P. Orande) obče poznano bolečine ublažujoČo đrgajanje, dobiva sc po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica:
Richter s Apotheke z. Goldenen Lowen,
Pratf.	43-9
C. kr. izključno privileffovAiia
škropilnica proti peronospori %
inžinipja Živio a ^
je najboljša med vsemi škropilnicami ^
1.....^ ^ V
za trto; je priprosta, lahka, trdna, trpežna, pripravna, neutriulljiva, hitra, tirja malo tekočine in se rabi za vsakovrstne trte. Se dobiva pri nekaterih trgovcih na deželi. Pošiljamo
po pošti franko, proti povzetju: popolno škropilnico za gld. 10.— škropilnico z cevjo brez
brentača .... „ 8.50 in prospekte gratis. — Priporočamo tudi drugo svoje blago in razna dela. Živio in družb, v TESTU, ulica Zonta 5, inženirski urad. zaloga strojev in dotičnega blaga, zastop tovarnic, X mehanična delalnica. 27
&
1
■s ©
*

GiP^a Ei&đTa
Generalno zastopništvo banke „Slavije" y Ljubljani
naznanja,
(hi je vsled preselitve gospoda Vatroslava Holza na svoje novo mesto v Ljubljano, imenovalo /a svojega uradnika v Trstu
gospoda Josipa Bubnica,
katerega častitemu občinstvu priporoča najtopleje.
Zdravila z a živino.
Skuftena redilna itupa za živino, /.a konje, rugalu živino, r ovco i 11 pra-
tt^'r-'^^	f»l»i *«
' skoro 40 let z n u j ho I j š i m vapehuni večinoma po hlevih, oko živinče ne more jeni i —
slabu prebavlja; zholjSuje mleku iu nareja, da kravo dajo več mleka. — Zamotuk z labilnim navodom vred velja le fi<) kr. f> zamot kov z rabilnilli navodom kaiiia li gld.
___
Cvet za konje. Najboljše mazilo za
konje, pomaga pri protegu žil,	t'
oteku kolčn, otrpneuju huka in križa, uteku nojf, mehurjih na nogah itd. — Steklenica z labilnim navodom vred Htane lo 1 gld. ali 'J kroni, r> Mtnkle-uic Kamo 4 gld.
ali H kron. — Ta zdravila za živino prodaju
VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacijah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke „Blavije" imajo brez posebnega prlplačla pravico do dividende, katera je dotdej iznnSalu po lO" 20"
a»"/n »jedno leto oelo 48°/0.	'
Za Akode izplačala jo doslej „Slavlja" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih iu porofitvenili fondih moro ho meriti /. vsako drugo zavarovalnico. — Kako koristno in potrebno ju zavarovanje življenja, dokazujejo nanlednjo
primere:
1. Miha Dolnldar Iz št. Vida »ml IJubljano zavaroval «e i« dim l.r>. oktobra 1X7:5. in Ji-umrl dne II. "vmibta 1H74. U)»lnčnl Je :io gld. BO kv.; dediči njegovi pa ho prejeli oil hanke „Slavij.'" 1CK n > Kuldmuijev.	hm
'i. JobIii ZnnoSkur, deželni oflcija! v IJuliljaiii, zavaroval sc je dno 10. aprila 1S7-1. Do »vole
snirli dne 22. lHinivuiJu 13?t! upliiual Jn VS, Kld. 2M kr., lianka „Hlavlja pa Je .......... Iijt-Rovini
l/.plarala lOUO glil.	'	J
M. Henrik grof Wnnubraad v Ktmjlcah zavaroval seje dne 10. murciju IS"1! ter le do svoje smrti dne 15. nmrcija lH7r liplaćal I IKK gld. ; dediči njegovi pa ko od banke .Hlavije" prejeli (KmOgld.
4.	Anton Aličin, župnik v Begunjah, zavaroval seje dne 1. avgusta 1 dne 17. julija IHK1 izplačala Je l.anka „Slavija" kapital 100O gld.. dani je bilo v le :m*4 gld. i« kr.
5.	Janez Verbie, načelnik postaje na Itakeku, zavaroval hc Je dne fi. anrila Je dne 2">. novembra 1SKI. V tej dobi uplačal Je 174 gld. kr ; banka „Slavila" na i dicein njegovim 10UI gld.	v 1 J
!!• huka Šabee, trgovec ie poseHtni v št. petru na Notranjskem, zavaroviil JanuvarJa IHH-.' za Ittid gld. Do svoj« smrti dne 17. jimiia 1SH4 »idnral j« 2lf. irl.l „Slavija" izplačala Je rodbini njegovi vrn zavarovalni Kapital.
I«7(1. Po smrti njegovi plačane zavarovalnin«
1X78; umrl im ,|e izplačala dene Je dne ;i0. kr. in luuikit
I pliarna TrnIrnP7l/.i01/a v LJublJani zraven potovsa
LCRdl IIa I I llllUls£J jeva i„ Me vsak dan h posto razpošiljajo.
H —2
7. Dr. Ivan Pitamlc, odvetnik v Postojni, zavaroval se Je dne 10 novembra 1«R' l)n Hvnie iZJgobllnarjev	"»»lafial Je 31.'« gbl.; banka „Slavija-Jpa |, d^Cnje^oVhn iz,.lačX
H. Simon Mutcjčič, župnik v H t ar eni Paalnu, zavaroval h« je dne Iu ianuvaiia IHH" in le umrl že dne 1». februvaila istega leta. Dasi Je uplačal le 7 gld. 4H Ur., izplačala je banka „Slavila" njegovim dedičem 1000 gld.	1	J	"
V. Petar liogovlč, žumiik v l.unu na otoku Rabu, zavaroval |e dne Ifi. maia 18W svojim tr.rn neeaklnjani, .Milici, llrin iu Andjellji Mlletieevhn. po fOO gld. dote. Na to zavarovani« uplačal J« do Hvoje sinrtl dne 28. lebruvarja I8ii| gld 8« kr.; banka „Slavija" pa bo.le	imenovanih
deklic, 1;o dozivi 18 leto, izplačala M«) gld., tedaj vsem trem I.MHl j'bl
10. Josip Perko, Učitelj v Hinlhelu pri Žužemberku, zavaroval I« svojemu sinčku Josipu luni gld. dote. Do svoje Minili uplačal ju 2.r» gld. K! kr kr.; banka „Slavija" pa bode sinil li|ei;ovenui ko doseže .'O. leto svoje starosti, izplačala lUUO gbl.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah dajo rudovoljno :
generalni zastop banke „Slavije" y Ljubljani
v lastni liifti. (ao.spod.ske ulicc st. 12.	8
Laatuili pol. Jiudtvo „Edinost".
J adrtjutolj in odgovorni urednik Maka Cotlfc.
Tiakurua Dolenc v Trstu.