stev. 125.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 261— za pol leta „ „ 13-— za ?etrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5'— za cn mesec „ ,, 170
v Ljubljani, u sredo, dnč 31. maja 1905.
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
---dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
^e vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniSkcga telefona Stev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Leto mm.
Inserati:
Efiostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Časnikarski tolovaji.
V Spljetu izhaja neko »Jedinstvo" umazan list, ki si je z reškim „Novim listom" vred stavil nalogo, da isto korupcijo razširi tudi ob obalah Adrije. Tudi njegovo orožje je laž in ker se sorodne duše rade najdejo, zato Jedinstvo" tudi poročila o Slovencih jemlje tam, kjer ve, da so tako potver-jena, da mu jih ne bo več treba mnogo popravljati, da bodo za njegovo časnikarsko rabo
Kako daleč se more povzpeti tak časnikarski tolovaj, nas uči sledeči zgled žur-nalistiške impertinence: Jedinstvo" nekega dne interpelira dalmatinske poslance v *Slo-vanski zvezi", so li kaj učinili »zaradi onega infamnega pisanja „Slovenca" proti Stross-mayerju". In zdaj je prišel spljetski čifut na originalno misel ter je stavil tri zahteve: Ali naj da „Slovenec" zadoščenje, ali se naj slovenski poslanci odpovedo -»Slovencu", ali pa naj Hrvatje izstopijo iz »Slovanske zveze". In nazadnje pravi: »Čekat cemo, da vidimo, što ce izaci".
Spljetski Židov torej čaka, in da mu ne bo treba predolgo čakati, mu takoj povemo, da se nobena njegovih želja ne izpolni.
Pred vsem vemo, da noben član uredništva » Jedinstva" niti enega članka „Slo-venčevega" o Strossmayerju ni čital. — Ti ljudje se niti ne pouče o stvareh, o katerih pisarijo. Blamaža, ki so si jo pri tej stvari poiskali, naj odkrije vso nevrednost tega glasila. Ta list je tako omejen in abderitski, da njegovo uredništvo niti ne drži velikih poštenih glasil, da bi se informiralo o politiki. Morete si misliti, kako naj piše o »Slo vencu", ko ga niti ne dobiva ne!
Tisti, ki mora dati zadoščenje Stross-mayerjevemu spominu, so pa ljudje od stranke »Naroda" in »Jedinstva". Mi smo pisali z največjim spoštovanjem o Stross-mayerju, ga slavili tako, da nismo niti za las zaostali za najgorečnejšimi njegovimi častivci, a na liberalni strani so na Stross-mayerjevem častnem imenu iskali vedno črnih umazanih peg, da njegov spomin zlorabijo za svoje nečedne namene. „Slov.
Narod" je pisal z največjo nesramnostjo da je bil Strossmayer hinavec, da je lice-mersko zatajil svoje prepričanje samo zaradi denarja in razkošja itd. Ti naj dajo zadoščenje, ki tako lopovsko pišejo o velikem vladiki, in »Jedinstvo" naj po-zivlje rajši Hrvate, da naj z dr. Tavčarje m in s Hribarjem pretrgajo zveze, dokler sta pri takem listu !
Mi smo proti takim predrznim napadom vsikdar branili Strossmayerjevo čast, za kar nam je priča naš list in ves slovenski narod.
Kar se pa tiče zveze »Slovenca" s poslanci, bodi povedano odkrito enkrat za vselej: „Slovenec" je svobodno, neodvisno glasilo, in če zagovarja »Slovansko zvezo", stori to le, ker odobrava njen program in delovanje poslancev, združenih v tej zvezi. Mi služimo vsikdar dobri stvari, a nobeni osebi, ker stojimo na drugačnem stališču, kakor na primer Jedinstvo« ali »Narod".
Hrvaški poslanci pa, ki so z našimi v »Slovanski zvezi", naj iz tega izprevidijo, s kakimi sredstvi dela nam nasprotno časopisje. Kar na celem si izmislijo debele laži, in jih trobijo toliko časa, da sami sebi ver jamejo. To je glavni vzrok slovenske nesloge, stalni vir politične demoralizacije. Da je tudi »Jedinstvo" v tej nečedni družbi, naj služi vsem poštenim jugoslovanskim domoljubom kot razlog, da se še trdneje oklenejo in se podpirajo v borbi za dobro stvar !
Pisma iz Srbije.
(Izvirno poročilo.)
Novo posojilo. — Ministrska kriza. — Razpust skupščine.
Belgrad, 26. maja.
Zgodilo se je, česar smo se nadejali : Vlada je odstopila. Nekaj mesecev potem, ko je nastopila Pašičeva vlada, pričeli so se dogovori z vnanjimi kapitalisti o novem državnem posojilu za orožje in n®ve železnice. Oboje je bilo potrebno, zato se izprva tudi nihče ni ustavljal posojilu. Najhujši opozicionalci v skupščini so izjavili, da hočejo glasovati za posojilo. Vsakdo je sodil da bode posojilo odobreno soglasno. Da se to ni zgodilo, je po moji sodbi kriva —
vlada sama. Kriva je zato, ker je prvi pot naznanila posojilo v znesku 30 milijonov, pozneje pa vsoto zvišala na 110 milijonov. Vlada bi bila še prodrla s svojo zahtevo, da ni opozicionalno časopisje z vso silo pričelo pisati proti posojilu.
Povod odporu v časopisju ni bilo toliko posojilo samo, kakor dejstvo, da vlada srbskim časnikom ni dala nobenega poročila o teku pogajanj za posojilo. Vsa poročila smo morali zajemati iz židovskih dunajskih listov. To je ogorčilo srbsko časopisje, ki je pričelo ostro napadati vlado in vsako njeno delo, osobito pa novo posojilo. Pod vtisom javnega mnenja je skupina mladih radikalcev izjavila neki dan, da se ed ločno protivi posojilu. To so storili tudi liberalci in nacionalisti. Tako je vlada našla težko situacijo, ker posojilo je bilo že dobljeno, a se je večina izjavila proti posojilu.
Da vam to pojasnim. Za kralja Aleksandra so bile v Srbiji samo tri politične stranke: radikalna, liberalna in napredna. To število strank pa se je pomnožilo. Radikalci so se razdvojili v stare in mlade (samostalne) ; liberalci so se razdelili v nacionaliste, Avakumovičevce, Veljkovičevce in Veličkovičevce ; naprednjaki pa sc niso mogli deliti, ker so pri zadnjih volitvah dobili le enega poslanca. Poleg teh imajo soc. demokrati v skupščini enega zastopnika. Nova kmečka stranka v skupščini nima svojega poslanca, a je že razdeljena v dva tabora. Skupščina šteje 160 poslancev : 81 starih radikalcev, 61 samostalnih radikalcev, 18 poslancev imajo liberalci, nacionalisti in socialisti.
Iz tega je razvidno, da ima vlada, sestavljena iz starih radikalcev, le en glas večine. S tako večino vlada pač ne more vladati. Doslej se je vzdržala na površju, ker so jo podpirali tudi samostalni radikalci. Ker so pa ti odrekli svojo pomoč, morala je vlada pasti. Mladi radikalci so pa tudi zapretili, da prično obstrukcijo, ako bi vlada le dobila večino za posojilo. S tem je bila vlada pokopana, dasi se je Pasič mnogo trudil, da bi pridobil samostalne radikalce zatrjeval jim je, da je posojilo nujno potrebno in je bolje, ako ga sklenejo stari radikalci, nego mladi. A mladi niso hoteli poslušati teh razlogov v nadi, da vlada razpusti skupščino. Vlada pa tega ni storila, marveč sklicala izredno zasedanje skupščine Takoj v prvi seji je opozicija jasno povedala vladi, naj vzame kapo in gre domov. Ko so volili predsednika, je vladni kandidat Stanojevič šele pri tretjem glasovanju dobil komaj 66 glasov, dočim je bilo
nasprotnih 75 glasov. Stanojevič ni hotel prevzeti predsedništva, ker je videl, da nima zaupanja pri večini.
Vlada je takoj kralju predložila prošnjo za demisijo. Pašič je obenem svetoval kralju, naj razpusti skupščino in razpiše nove volitve. Kralj je takoj poklical na dvor "se politične prvake. Posvetovanje je trajalo do go časa. Vsi pozvani so izjavili, da s to skupščino ni mogoče vladati, torej naj jo kralj razpusti. Avakumovič je predlagal, naj se sporazumeta radikalni stranki. Ta predlog je zagovarjal, tudi vodja nezavisnih radikalcev, Ljuba Zivkovič. Ker pa so se njegovi tovariši izrekli proti sporazumljenju, je Zakovic odložil predsedstvo glavnega odbora svoje stranke. Na njegovo mesto so mladi radikalci izvolili profesorja na univerzi, Ljubo Stojanoviča Tudi kralj je izrazil željo, naj se sporazumeta radikalni stranki. Nato je vodja starih, Pašič, pozval vodjo mladih, Stojanoviča, da izvesta sporazum. Posvetovanje, ki je trajalo dve uri, je bilo brez uspeha.
Stari radikalci se trudijo, da dobe na svojo stran Zivkovica, ki je najpopularnejši politik y Srbiji in ustanovil stranko mladih. Ko bi Zivkovič prestopil k starim, bi ti pri novih volitvah mnogo pridobili, a mladi bi izgubili. In ko bi skupščina ne bila raz-puščena, bi Zivkovič pritegnil več mladih v tabor starih in vlada bi imela znatno večino. A vse kaže, da se Zivkovič za sedaj ne pridruži nobeni stranki.
Včeraj pred opoludnem je bila ministrska seja, nato je šel Pašič h kralju in se ž njim dolgo posvetoval. Pogajanja za spravo med starimi in mladimi se še vršč, a ni upanja, da se posreči. Kralj še nadaljuje posvetovanja z vplivnejšimi politiki. Kriza se mora vršiti v najkrajšem času. Ako kralj poveri sestavo novega ministrstva Stojano-viču, — (kar se je že zgodilo; op. ured.), s tem kriza ni še rešena, ker Stojanovič tudi nima večine. Skoro gotovo bode kralj prisiljen, da razpusti skupščino in razpiše nove volitve, ki bi se vršile v juliju ali avgustu.
Za razpuščenje skupščine so se izrekle vse stranke. Niso pa edine, katera vlada naj vodi volitve. Stari se sklicujejo na običaj, da vodi volitve vlada, ki je ravno na krmilu. Mladi pa ugovarjajo, da od Pašiča nimajo garancije za svobodne volitve. Ostale stranke želč koalicijsko vlado.
Ta kriza je žalostna slika srbske nesloge. Milo mi je, da vam morem poročati neko drugo, veselo vest. V kratkem obišče kralj Peter italijanskega kralja Viktorja Ema-nuela v Rimu, in angleška vlada hoče
LISTEK.
Ruska uprava.
V članku »Zakon in pravila" pravijo „Birževija Vjedomosti" — poluraden list ruskega finančnega ministrstva — da je ruska vedna državna bolezen — uničenje z;ikona z okrožnicami —- sadela tudi najnovejši zakon o verski svobodi.
Takoj, ko je bil razglašen uradni odlok, začela je prihajati množica izjav o željah, prestopiti iz formalnega pravoslavja v ka-toličanstvo ali kakšno drugo ver®izpove-danje.
Mislilo bi se, da so taka dejstva popolnoma postavna, a delovanje proti njim popolnoma nepostavno, toda v resnici se je tako delovanje že pojavilo. Osebam, ki so se oglasile, da hočejo prestopiti k drugemu veroizpovedanju, reklo se je, da tega ne smejo storiti, dokler ne bodo sestavljena neka pravila.
Kakšna pravila ? Mislilo bi se, da za dostuje eno samo pravilo, in sicer zelo pri-proste, da mora namreč oseba, ki želi iz-
premeniti vero, izjaviti v svoji župniji prošnjo, naj jo izčrtajo iz števila vernikov župnije in pripomniti, da bo odslej izpovedovala to ali ono vero. To pravilo je tako priprosto, da bi zadostovalo 24 ur, da bi ga razglasili.
Toda očividno se ne misli na takšno pravilo, ampak na celo vrsto pravil ali ši kan Morda bodo postavili termine, poiz-kušnje i. dr., drugače bi ne bilo potreba toliko časa — kmalu bo mesec, da je bil proglašen zakon o svobodi krščanskih vero izpovedanj — da sestavijo ta pravila.
Ako se ozremo na poprejšnje zglede, na vso novejšo zgodovino Rusije, mora se vsakdo bati teh novih pravil; vsakdo si mora misliti, da se pravila delajo samo zato, da bi omejili, oslabili in onemogočili novi zakon.
Kališ (uradno): »Vest, katero je prinesla „Rusj" v štev. 111. in po njej tudi drugi evropski listi o nemirih v Kališu, se ne strinja z resnico. Strel v bližini cerkve sv. Jožefa je pal ponoči in je bil povzročen po četi demonstrantov, ki so stre ljali na policijo. Cegava kroglja je pala v
cerkev ali napadajočih demonstrantov ali braneče se policije, se ni dognalo, ker se kroglja ni našla. Gotovo je, da niti ena, niti druga stran ni streljala nalašč v katoliško cerkev. Dragencev pa v tem času ni bilo nikjer v bližini cerkve."
Nemščina v srednjih šo-1 a b. Nedavno se je v ruskem naučnem ministrstvu razpravljalo vprašanje, je li mogoče dopustiti v srednjih šolah predavanje vseh piedmetov v nemškem jeziku. — Slo se je za takozvane pribaltijske provincije. — Dopuščenje takšnega sistema v državnih srednjih šolah je bilo zavrženo. Toda pri vprašanju, se li sme dopustiti nemški učni jezik v zasebnih šolah z učnim redom državnih srednjih šol, so se mnenja razdelila. Dva člena sta smatrala za nedobro, da bi se uvedel nemški jezik, ter sta se sklicevala na to, da je znanje ruskega jezika v teh krajih že brez tega slabo razvito in da bo uvede-nje nemškega učnega jezika še poslabšalo znanje državnega jezika. Toda to mnenje je zadelo na upor. Ugovarjali so drugi, da Pri-baltijci zagovarjajo svoje sovraštvo do ruskega jezika s tem, da vlada preganja nem-
ški jezik v šolah in da poojstruje vzajemne odnošaje. Tudi se je kazalo na to, da je nemogoče nepovoljno rešiti to vprašanje, ker se je že napram Poljakom povoljno rešilo. Slednjič se je sklenilo dopustiti nemški učni jezik v zasebnih srednjih šolah, toda s tem pogojem, da bodo dijaki, ki so dovršili te šole, imeli odpovedne pravice samo v slučaju, ako pozneje napravijo še izkušnjo iz ruskega jezika.
Sedaj naj pa kdo primerja kako delajo Nemci v Nemčiji s Poljaki s postopanjem ruske vlade do Nemcev. In pri tem so Nemci v Rusiji tuji naseljenci, Slovani pa v Nemčiji domačini.
Ruski premog za rusko brodovje. Predsednik odboru imejiteljev rudokopov na jugu — N. Š. Avdakov se je nedavno obrnil do načelnika mornariškega ministrstva s prošnjo, naj brzojavno dovoli preskrbeti brodovje, ki se odpravlja na vzhod, z ruskim, donskim premogom. Minister je odgovoril, da ne more dopustiti ruskega premoga, ker njegove lastnosti še niso znane.
Ruski mornariški tehnični odbor preis-
še to let* poslati svojega poslanika v Belgrad, kamor angleški zastopnik ni stopil od 11 junija 1903. Kdor vč kako so vnanji vladarski dvori zrli na Srbijo zadnji dve leti od kraljevega umora, znati mora, da je to velik uspeh za Srbijo.
Roško-jopoosko vojsko.
Rusija ponižana.
Rusom sovražno časopisje vriska veselja, da na stotine razstreljenih milijonov leži za Ruse izgubljenih v Korejski cesti. Lahko se ceni, da znaša ruska izguba nad 300 milijonov kron. Nesreča tako ogromnega obsega je težko pojmljiva, ker je rusko brodovje imelo, kakor so pred tedni zatrjevala poročila, premoč. Mogoče je trojno: ali so Rusi napačno poročali o moči svojega topništva, ali se je izvršilo veliko izdajstvo, ali so se pa Rusi že pri prvih japonskih strelih tako zmedli, da so svojo bojno vrsto razdrli in tako pokazali nezadostno disciplino in izvežbanost. Uprav kričeče je dejstvo, ki se je zgodilo pri Liankurtskih pečinah. Štiri najlepše ruske ladje, med njimi izmed vsega brodovja najboljša »Orel", so se Japoncem kar udale tako, da Japonci niso imeli nobenih poškodb.
Ona država, na katere moč so se Slovani tako zanašali, je globoko ponižana in prenašati mora najostrejše kritike o nespo sobnosti svoje vojne uprave. To nas kot Slovane globoko boli, a obenem nas vendar navdaja upanje, da bodo grozni udarci, katere je doživela Rusija v japonsko-ruski vojski pokazali ji pot k zboljšanju in da je za Slovane končno vendar bolje, da se je katastrofa zgodila v boju z Japonci, nego bi se kaj tak< ga zgodilo n. pr. v ruskem boju z Nemci. Stara konservativna Rusija si mora ob takih dogodkih mirno dopustiti opazke, da je zmaga njenega sovražnika zmaga večje omike. Kaka bi bila ruska moč, če bi se ostrila z istimi sredstvi, kakor se ostri moč manjše Japonske!
Pogoji, pod katerimi bi Japonska bila pripravljena skleniti mir, so danes seveda drugi, ko pred bitko in po vsaki japonski zmagi bodo težji za Rusijo.
Pariški »Matin" poroča iz Londona, da je iz japonskega vira izvedel sledeče: Japonska bo sedaj stavila mirovne pogoje, ki bodo morda za Rusijo poniževalni. Vsak bo priznal, da Japonska danes ne bo več zadovoljna z istimi pogoji, ko pred tremi meseci. Japonska sedaj nima namena, biti napram Rusiji velikodušna. Cim dalje bo vojska trajala, tem težji bodo japonski pogoji. Ru sija mora plačati Japonski za žrtve na blagu in krvi ter za skrbi in nevarnosti. Aio v Peterburgu še niso na jasnem, če morejo sprejeti mirovne japonske pogoje, ne da bi se priznali za premagane, potem tudi poraz Roždestvenskega še ni prinesel miru.
Kako se je izvršil japonski napad ?
London, 30. maja. „Daily Mail" ima sledeče poročilo o bitki: Admiral Togo je bil s svojem brodovjem v masamfski luki, kar dobi po brezžičnem brzojavu vest, da namerava baltiško brodovje prepluti ožino med Cušino in Korejo. Takoj je ukazal, da se poda brodovje na visoko morje. Japonsko brodovje je plulo med Cušimo in Korejo in j'e napadlo rusko v boku in je obkolilo. Bitka se je začela. Rusko brodovje je izvršilo napad v dveh bojnih vrstah. Na desni strani so se postavile bojne ladije tipa „Bo rodino", na levi manjše križarice. Japonske poizvedovalne hdje so bile v dotiki z otokom Quellpartom po brezžičnem brzojavu.
Poročila admirala Toga.
London, 30. maja. Japonsko poslaništvo je dobilo sledečo brzojavko iz Tokia: Admiral Togo poroča:
(Prvo poročilo, 27 t. mes. zjutraj). Neposredne, predno je došlo obvestilo, da so zapazili rusko brodovje, se je naše brodovje pripravilo na napad. Vreme je danes lepo, morje ima visoko valevje.
(Drugo poročilo, 27. t. m. ponoči). Naše kombinirano brodovje je napadlo Roždestvenskega blizo Okinashime, jugovzhodno od Č u š i m e in ga je porazilo. Potopili smo štiri ladje in smo druge težko poškodovali Naši rušilci torpedovk in tor-pedna tiotila so napravili napad, ko je zašlo solnce. Naše ladje so imele čisto neznatne poškodbe.
(Tretje poročilo, 29. t mes. zjutraj). Glavna sila združenega brodovja je 27. nadaljevala zasledovanje in je napadla pri Liancourt Rocks (severovzhodno od Okinošime) del ruskega brodovja, to je ladije »Nikolaji. " , »Orel", » S e -njavin",„Apraksin"in„Izum-rud". „Izumrud" je zbežal, druge štiri ladje so se pa udale. Naše ladje pri tem niso dobile nobenih poškodb. Kakor pravijo vjetniki, so ladje, ki smo jih potopili 27, „Borodino", » A 1 e k s a n -derlll" in „ Z e m č u g ". Potopile so se še tri druge ladje. Razun teh je izgubil sovražnik, po poročilih drugih poveljnikov ladij in opazovalnih postaj ladje: „ Admiral Nahimov", »Dimitrij D o n-skoj", , S v e t I j a n a , .Admiral Ušakov", »Kamčatka", ,Ir-kutsk" in tri t o r p e d o 1 o v c e , ki so se potopile.
.Vladimir Monomah" se je potopil potem, ko smo ga že vjeli. Vzeli smo tudi neko ladjo za Specialno službo, neznanega imena in enega torpedovca Doslej znane ruske izgube se dajo tako razporediti: 2 bojni ladji, 1 križarka za obrambo obrežja, 5 križark, 2 ladji za Specialno službo, 3 rušilci torpedovk so potopljeni; dve bojni ladji, 2 križarki za obrambo obrežja,
1	ladjo za Specialno službo in enega torpe-dolovca smo vzeli. Razun 2000 vjetnikov od glavne sile združenega brodovja je vjetih še 1000 drugih Bitka še traja, tako da bodo vsi končni uspehi šele pozneje objavljeni.
Natančna razporedba japonskega brodovja.
Japonsko brodovje, ki je obkolilo rusko in ga porazilo je bilo razdeljeno na sledeči način :
Prvi eskadri je poveljeval admiral Togo. Sestajala je iz 3 divizij. Prva divizija : poveljnik kontreadmiral N a š i b a ; 4 bojne ladje 1. razreda, 2 križarki 1. razreda. Tretja divizija : viceadmiral Deva;
2	križarki 1. razreda, 3 križarke 3. razreda. Drugi eskadri je poveljeval viceadmiral Kamimura. Sestajala je iz druge divizije : poveljnik viceadmiral M i s u ; 4 križarke 1. razreda; iz četrte divizije: poveljnik viceadmiral Uriu: 2 križarki 2. razreda, 2 križarki 3. razreda. Tretja eskadra pod poveljnikom viceadmirala Kataoka je sestajala iz pete divizije : kontreadmiral J a m a d a ; 1 bojna ladja 2. razreda, 3 križarke 2. razreda; iz šeste divizije : poveljnik kontreadmiral Togo: 4 križarke 3. razreda in iz sedme divije pod poveljnikom kontreadmiralom H o s o j a : 1 bojna ladja 2. razreda, 2 obrežni križa-rici, 9 topniških čolnov. Eskadra torpedo-lovcev je imela 5 divizij 19 ladij, flotila torpedovk je bila močna 85 ladij.
Ogromne ruske izgube.
London, 30. maja. Iz Tokia poročajo: Admiral Nebogatov je bil s svojo ad-miralitetsko ladjo ujet. Ladia je bila poškodovana. Ena križarka z 200 častniki in možmi je pribežala v Hamade v japonski provinciji. Na stotine težko ranjenih ruskih mornarjev ie prišlo v čolnih na suho.
London, 30. maja. Na vseh točkah japonske zahodne obali od nedelje neprenehoma prihajajo trume ruskih mornarjev, ki so se rešili v čolnih. Poročilo, da je padlo 6000 ruskih mornarjev, je najbrže pretirano. V ponedeljek je dospelo 200 Rusov v čolnih na en otok, kjer so razobesili belo zastavo v znamenje kapitulacije. Japonci so jih prijazno sprejeli v oskrbo. Japonsko društvo »Rdečega križa" je posredovalo v vseh slučajih ter poslalo hitro pomoč. Vse vojne ujetnike spravijo v železniške vozove ter jih vozijo v Saseho.
London, 30. maja. Vkljub raznim poročilom o usodi Roždestvenskega in admiralske ladje „Knez Suvarov", menijo tu, da se je v soboto pri napadu torpedovk res potopila admiralska ladja in je Roždestvenski z moštvom utonil. Neben ruski vojni ujetnik od spopada v soboto bojne ladje , Kneza Suvarova" ni več videl. Vsled tega je možno, da je to ena onih potopljenih ladij, ki jo ruski ujetniki vsled teme niso mogli spoznati.
London, 30. maja. Dopisnik „Ti-mesa" v Peterburgu poroča, da je Roždestvenski zapustil svojo admiralsko ladjo, da se reši. V teku bitke so njegovo ladjo japonski topovi težko poškodovali. Roždestvenski je zapustil ladjo in prišel na najhitrejšega rušilca torpedovk, ki ima hitrost 25 milj v uri. Na tej mali ladji je zbežal nadroveljnik mogočnega brodovja, ki naj bi uničilo japonsko. Nekaj ruskih križark je zasledovalo bežečega rušilca, ki še vedno ni na varnem.	* - B^l
Berolin, 30. maja. »Lokalanzeiger" poroča iz Peterburga: Mornarniški štab do pozne nočne ure ni dobil oficijelnega poročila o izidu bitke. Tu se glasi, da so ranjenega Roždestvenskega prenesli na rušilca torpedovk »Bravi".	JRMg
London, 30. maja. Neko poročilo iz Tokia poroča, da je vse moštvo potopljenih ladij utonilo. Na krovu -Borodina" je bilo 780 na »Imperatorja Aleksandra III" skoro isto števil©, na drugih ladjah je bilo po 400 ali 500 mornarjev. Skupno je utonilo z vojnimi ladjami okolu 4700 mož.
Japonske izgube.
Praga, 30. maja. »Narodni L'"sty" v Pragi so v torek poročali iz Peterburga, da so došla oficijelna poročila o obojestranskih izgubah. Japoncem se ie potopilo 10 torpedovk in 4 križarke, 4 bojne ladje so pa močno poškodovane.
Pariz, 30. maja. »Echo de Pariš" poroča : Japonsko brodovje je tako zelo trpelo, da Rusov ni moglo zasledovati z vso energijo. Akoravno japonske izgube sedaj še niso znane, vendar je gotovo, da je nekaj največjih ladij postalo nesposobnih za boj.
Nekaj junakov.
Pariz, 30. maja. Da uide ujetništvu, je iskal in našel en ruski poveljnik ladje brodovja Nebogatova smrt v valovih. Drug poveljnik je sledil njegovemu vzgledu. Če so tega potem rešili ni znano.
Vzroki ruskega poraza.
Tokio, 30. maja. Hitro uničenje ruskega brodovia je pripisovati ruskemu bojnemu redu. Roždestvenski je postavil bojne ladje na vzhodu in križarke na zahodu, ve-
kuje namreč sedaj ruski premog, da bi našel primerno gorivo za bredovje doma in bi ne bila Rusija v tem odvisna od drugih držav.
Donski premog je boljši od angleškega kardifa. Da zavre pud vede, potreba je sedem funtov donskega piemoga, kardifa pa devet. Toliko boljši je torej donski premog od najboljšega premoga na sveta — angleškega kardifa. Toda donski premog v pečeh vojnega brodovja slabo gori, ker je v njih premalo zraka, — ter se zlije v maso in ne zgori ves. Da bi odstranili ta nedostatek, iznašli so že več sredstev, toda ta sredstva ovirajo prosti mehanizem kotlov. Treba bi bilo torej najti kakšno sredstvo, da bi se kotlom dovažalo dovolj zraka, ne da bi se oviral mehanizem strojev, in ruski premog bo prvi na svetu.
.Tako sredstvo je lahko najti in na zelo priprost način", pravi ironično neki ruski časnik — »pokličimo Edisona in plačajmo mu za vizito kakšnih 100.000 rubljev. To je beračija 100.000 rubljev v primeri s koristjo, katero nam bodo prinesli v vojni. — A čemu nam Edison, ako imamo pri nas na Ruskem dovolj naših malih Edi-
sonov, ki brezuspešno drgnejo prage v do-mih naših bojarov-birokratov. Koliko ruskih sil, umov in talentov zagrebli so nam že ti bojarski pragi! Na nje ne deluje ne najvišji manifest ne reskript, ne delujejo na nje tudi naše nezgode v Mandžuriji Brez protekcije bodi ženij sedem pedij vglavo, njega prezirajo, žalijo — in vsled tega opuščajo boljših in energičnejših ljudij roke pri delu. To je vir naše sramote in nesreče na Daljnem vzhodu in vzrok vseh vzrokov. To je, kar nas bije, a ne Japonci."
Slovanskemu svetniku na čast.
Rim, 16. maja.
Slavlje na čast blaženega Marka Križa smo obhajali tudi v Germaniku Dični ravnatelj o. Biederlack je odredil 5., 6, in 7. t. m. svečano tridnevnico v čast našemu blaženemu rojaku v zavodovi cerkvi. Pozvali so vse hrvaške, nemške in mažarske svečenike, ki bivajo v večnem mestu, da proslave blaženega. Cerkev so okrasili gojenci Germanika sami zelo okusno. V glavni oltar se vložili sliko bi. Marka, ki jo je
napravil nek rimski slikar. Vse svetišče je bilo razsvetljeno z električnimi žarnicami in okrašeno s cvetlicami. Ob pol 10. je daroval veliko sv. mašo košički kanonik dr. Tiburcij Boromisza, redovni brat bi. Marka. Prišel je nalašč iz Ogrske v Rim, da počasti relikvije bi. Marka. Pri sv. maši je vzbujalo največjo pozornost vzorno gre-gorijansko koralno petje pod vodstvom veščega pevovodje, gojenca zavodovega, Slovenca dr. Fr. Ks. L u k m a n a. Ob pol 6 uri zvečer so se započele svečane večernice. Na koru so peli Bfiguraliter" lavretanske litanije, blagoslov pa je podelil s svečano asistenco preč. kanonik A. F r i š. Naslednjega dne, soboto, je imel blagoslov mon-signor grof Z i c h y. V nedeljo smo slovesno zaključili slavnost na čast bi. Marka križa. Veliko sv. mašo je daroval presvetli škof Josip Bernard Dobbing iz Nepi-Sutrija. Cerkev je bila natlačeno polna pobožnih vernikov. Ob pol 12 uri je bil obed. Gla var stola je bil kardinal Steinhuber, gostom je v jedrnati lepi latinščini nazdravil g. dr. Franc L u k m a n. Slavnost je zakjučil pri večernicah kardinal Steinhuber, ki je vsem podelil blagoslov.
čino manj vrednjih ladij pa v središče, ki so ga Japonci s svojim ognjem kmalu spravili v nered. S tem sta kmalu tudi krili močno trpeli. Rusi so le slabo odgovarjali. Najboljše ruske ladje so bile kmalu neškodljive. Ostanek ruskega brodovja Japonci zasledujejo ter neprenehoma obstreljuiejo. Japonski napad je pospeševalo vreme. Težko bo ušla kaka ruska ladja. Japonske ladje stoje blizu Vladivostoka, da so bežeče ladje prišle med dva ognja. Moštvo potopljenega »Admirala Ušakova" sta rešili dve ruski bolniški ladji, ki so jih pa potem vzeli Japonci. V bitko je bilo skupaj zapletenih 26 ruskih ladij.
London, 30. maja. Iz Peterburga poročajo »Times": V ruskih krogih menijo, da je deloma povzročilo poraz izdajstvo od ruske strani. Na krovih nekaterih ladij so bili politični prekucuhi, ki so med bojem svojo dolžnost najbržt zanemarjali
Dunaj, 30. maja. Visok aktivni častnik avstrijske vojne mornarice se je danes izrazil o pomorski bitki pri Cušimi ter jo označil za največjo pomorsko bitko, ki se je kedaj bila. Lahko je misliti, da se je rusko moštvo naravnost uprlo. Le tako je mogoče razlagati, da so štiri ruske ladje padle v roke Japoncem, ki tako izenačijo morebitne svoje izgube. Naš reglement predpisuje, da se sovražniku na noben način ne sme prepustiti dragocenega materijala; avstrijski častniki bi svoje ladje gotovo prej vrgli v zrak, nego razobesili belo zastavo. Najbrže so Rusi trpeli tudi radi pomankanja premoga; sicer ni mogoče poj miti, da se pluli ravno skozi Korejsko cesto, ki jim je bila najmanj ugodna. Vzroki poraza so sledeči: manj vredne ladje, neizurjeno moštvo in pomanjkanje discipline na ruski, izvrstno brodovje v vsakem oziru na japonski strani
Ugrabljene ruske ladje na Japonskem.
London, 30 maja. Japonsko poslaništvo priobčuje naslednje poročilo iz Tokia : Štiri ugrabljene ruske vojne ladje smo danes v dobrem stanju v naše luke pripeljali in sicer »Orel" v Maidsaru, »Imperator Ni kolaj I ", »Admiral Apraksin" in »Admiral Senjavin" v Saseho.
lftisek vesti o porazu na carja in na rusko občinstvo.
Peterburg, 30. maja. Vtis, ki ga je žalostno poročilo napravilo na carja, je bil, kakor poroča visoko stoječa oseba, grozen. Ko je car držal v roki brzojavko, se je tresel na vseh udih in je večkrat jec ljal: »Vse izgubljeno!" Potem se je umaknil car v svojo delavnico, kjer je ostal cel dan sam. Le njegov zdravnik, profesor Hirsch, je imel pristop. Carinja se je zaman trudila pomiriti svojega soproga. Carja je napadla mrzlica in je moral leči.
Peterburg, 30. maja Vlada se je trudila, da prikrije okolnosti poraza na morju, vendar se je žalostna vest kmalu razširila v najširše kroge. Vlada veliko ogorčenje. Oblastnike označujejo za morilce. Revolucionarci so pridno na delu in že govore o komplotu proti velikemu knezu Ale-ksiju Aleksandroviču. Policija je odredila obširne varnostne odredbe ter zaprla več oseb.
Rusko poročilo iz Vladivostoka o pomorski bitki.
London, 30. maja. Reuterjev urad poroča iz Tokia: Ruska križarica „Almaz" je priplula v Vladivostok. Admiraliteta nima še nobenega poročila, da bi bile tudi druge ladje ušle. Poveljnik križarice »Almaz" potrjuje poročile, da so se potopile ruske ladje: bojna ladja »Knez Suvarov" in štiri druge ladje baltiškega brodovja, med njimi »Borodino".
Peterburg, 30 maja. Linevič poroča z dne 29. t. m.: Križarica druzega razreda „ A 1 m a z " je danes prišla v Vladi v o s t o k. Poveljnik križarice poroča: Dne 27. t. m. je eskadra pod poveljstvom Roždestvenskega sprejela boj z japonskim brodovjem. Tekom dneva so se potopile oklopnice »Knez Suvarov", »Borodino", »Osljab-j a " in križarica »Ural«, oklepnica »Aleksander III." je bila močno poškodovana. Začetkom bitke je bil admiral Roždestvenski ranjen in prenešen na ne k o d r u g o ladjo. Po dopolnilnem poročilu poveljnika »Al-maza", ki mi je došel posredovanjem poveljnika vladivostoške luke, je transportni parnik »Kamčatka" resno poškodovan. Križarica »Almaz", ki je bila ločena od glavne moči brodovja, ni mogla dobiti nobene dotike več z brodovjem ter je odplula proti Vladivostoku. Izgube »Alma-zove" so: mrtvi en poročnik in štiri mornarji, ranjenih deset mornarjev, med njimi trije težko. O usodi moštva potopljenih ladij ne ve poveljnik »Almaza" ničesar.
(K včerajšnjim podatkom še dostavljamo: Oklopnica »Knez Suvarov"
je imela 18 vozlov, 13 516 ton, štiri 30 5 cm., dvanajst 15 cm., dvajset 7 5 cm. ter še 28 maniših topov, v morje je bil spuščen leta 1902. Oklopnica „ O s 1 a b j a * je imela 18 vozle v, 12 674 ton, štiri topove 25 cm, enajst 15 cm., dvajset 7 5 cm. ter 35 manjših topov. V morje je bila spuščena leta 1898. To sta bili bojni ladji prvega razreda. „ U r a 1 " je bila pomožna križa-rica, okolu 18 vozlov brzine, do 12 050 ton, deset 15 cm. topov. Ur.)
Vse ruskeoklopnioe izgubljene. - Admirali Roždestvenski, Fol-kersan in Nebogatov ujeti.
London, 30. maja. Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Državni urad je dobil danes poročilo iz Tokia: Uradno se poroča, da so se potopile vse ruske oklopnice izvzemši „ 0 r 1 a " in „ N i k • 1 a j a " (O teh se je poročalo, da so ujete. Ured.) in d a s o admirali Roždestvenski, F o 1-kersan in Nebogatov ujeti.
Nekaj ruskih ladij se je rešilo na Kitajsko ?
London, 30. maja. „Evening Standard" poroča iz Sangaja: V tukajšnjo luko je priplula neka majhna ruska križarica. Sest ruskih transportnih ladij, ki so v Vu-sunu, je pristalo na to, da se jih ondi internira.
Ruska križarica ,Gromoboj' se je potopila.
Danes zjutraj ob 10 uri smo dobili poročilo uradnega korespondenčnega urada :
London, 31. maja. „Daily Express* poroča iz T o k i a : Ruska križarica »Gro moboj", ki je zapustila Vladivostok, da se združi z ostanki baltiškega brodovja, j e zadela na japonsko mino in se z 800 možmi potopila. List meni, da je bil na krovu »G r o m o -boja" admiral S k r y d 1 o v.
„G r o m e b o j" je bila najlepša ladja vladivostoškega brodovja. »Gromoboj" je imel 20 voziov, 13.220 ton, štiri 20 cm, 16 5 cm, 24 7 5 cm in 36 manjših topov. Zgrajena je bila ta ladja 1. 1899.
Ta grozni dogodek je ena najhujših nesreč v vrsti nesreč, ki so se začele s poginom „Petropavlovskega".
,,Brodovje Roždenstvenskega ne pride več v poštev". — Na Vladivostok!
London, 30 maja. Včerej zvečer ob 6. je došlo iz Tokia poročilo, da niso Japonci izgubili nobene vojne lad je. Japonci zasledujejo Ruse in upajo, da jim bodo prizadeli še mnog« izgub. Brodovje Roždestvenskega v nadaljni vojski ne pride več v poštev. Japonci bodo takoj oblegali Vladivostok od morske strani in s kopnega, kakor hitro potopč še ostale ladje Roždestvenskega.
Kaj sodijo o ruskem porazu italijanski listi?
„P a t r i a" pričakuje, da bodo evropske velevlasti napravile konec pogubni vojski. Japonci obvladujejo morje in so tudi na kopnem v taki taktični premoči, da se Rusija ne more ganiti. Zato bi bilo nadalje vanje vojske kruto in blazno početje. Evropa mora vplivati na carja, da spregovori usodno in odrešilno besedo o miru. »Avanti" pravi, da je zadnji boj prinesel Ruski novo svobodno dobo, Japonski pa in celemu rumenemu plemenu je podaril veliko bodočnost. »Tribuna" ne veruje, da bo vojske konec. Vladivostok je še ohranjen in gospodarska moč Ruske še ni izčrpana. Kakor je Antej dobivat vedno novih moči, ko se je dotaknil zemlje, tako se bo Ruska po tem porazu dvignila. Toda naj Ruska zopet zbere svoje sile, Japonska si je priborila odlično mesto v svetovni politiki in ga bo obdržala. „G i o r n a 1 e d' 11 a 1 i a" molči.
Iz dunajskega ruskega poslaništva.
Dunaj, 30. maja. Neprestano dohajajo na rusko poslaništvo iz Peterburga nesrečna poročila. Dunajski ruski diplomati ne verujejo, da se bo sklenil mir. Neki diplomat je povdarjal, da je sila Rusije neiz-črpljiva. Tudi Francija se dolgo ni udala po porazu sedanskem. Ce Rusija sedaj sklene mir, je za nedogledno vrsto let ponižana
Vprašanje o miru.
London, 30 maja. Listi soglašajo, da za Rusijo ni drugega izhoda, ko mir „Daily Telegraph" piše: Rusijo velja ta izguba silno denarja, ki bi ga naj bila rajši takoj vrgla v morje. Rusi so nadvlado na morju d<.finitvno izgubili in obdržala jo bo Japonska. Nadaljevanje boja bi bil le zločin
Pariz, 31. maja. Delcassč in N e 1 i d o v sta se razgovarjala danes o pogojih premirja. V Londonu se vrši podobna akcija.
Car proti miru.
D u n a i , 30. maja Iz dobro poučenih diplomatskih krogov javljajo, da bo car po tem porazu komaj pristal na mir. Iz Peterburga prihajajo poročila, ki trde, da car noče končati vojne, dokler ne premaga Japonske docela. — Krogi, ki so s carjem v redni dotiki ga utrjujejo v tej nameri.
Admiral Togo.
Admiral Togo je star 57 let. Najprej je bil v mornariški šoli r Kogošimi, potem je služil nekaj časa na kopnem, vrnil se pozneje k mornarici in šel na Angleško, kjer se je izobraževal v svoji stroki šest let. Odlikoval se je v kitajsko-japonski vojni 1894 —95. kot poveljnik ene divizije pri Jalu, Port Arturju in Veihaiveju. Ko so iz bruhnili nemiri na Kitajskem 1. 1900. je po veljeval celemu aktivnemu brodovju, pozneje je bil poveljnik maidzurske luke; sedaj poveljuje celemu operacijskemu brodovju in osebno vodi glavno eskadro ; svojo zastavo ima na bojni ladji „M i k a s i".
Roždestvenski.
Admiral Zinovij Petrovič Roždestvenski je star 56 let. V ruski mornarici služi že od 1. 1865. V rusko turški vojski je predrzno napadel s svojo nezadostno oboroženo ladjo „Vesta" turško brodovje. Vsled tega je postal slaven in je dobil za to red sv. Jurija in Vladimiria. i^o končani vojski je bil pri-deljen bolgarski vladi, v kateri je reorganiziral bolgarsko mornarico. Aleksander III. gaje 1. 1885. odposlal kot mornariškega atašeja v London, kjer je ostal več let. Ko je vzbruhnila japonsko kitajska vojska, je Rož destvenski poveljeval rusko eskadro v Tihem oceanu ter je bil vsled svojih zaslug 1 1898 imenovan za kontreadmirala in načelnika pomorskega topništva. Več časa je bil tudi načelnik mornariškega generalnega štaba. Po Makarovi smrti je bil imenovan za poveljnika druzega brodovja. Dva dni pred odhodom, 18. oktobra m. 1, je bil imenovan še za carjevega pobočnika. Dnč 20. oktobra je brodovje odplulo in ze v noči od 21. do 23. oktobra se je izvršil hullski dogodek. Bil je na morju več ko pol leta, blizu cilja ga je pa zaaeia katastrofa.
Nebogatov.
N J. Nebogatov, ki so ga sedaj Japonci vjeli — baje brez velikih težav — je star 55 let in je dosedaj veljal za izvrstnega poveljnika. Z 22 leti je dovršil mornariško kadetno šolo in je bil dodeljen štabu baltiškega brodovja. L. 1888 so ga imenovali za poveljnika topniške ladje »Groza", pozneje je poveljeval štiri leta ladji „Gtad" in dve leti križarki „Kreiser". 1895 je postal kapitan baltiške učne eskadre in je bil zapo redoma poveljnik .Admirala Nahimova", obrežne križarke »Pervenec" in križarke »Minin". 1901 e postal kontreadmiral in dve leti pozneje poveljnik črnomorske učne eskadre. 19. januarja tega leta je bil ime novan za poveljnika prve neodvisne divizije ladij »tretjega brodovja" in je 15. februarja odplul iz libavskega pristana. To njegovo brodovje je sedaj popolnoma uničeno ali zajeto, ostale so le pomožna križarka »Rus", ki je opremljena kot ladja za zrakoplove, ladja delavnica „Ksenia" in tri| prevozne ladje.
V Mandžuriji se giblje.
Kolin, 30 maja. »Magdeb. Ztg." po-toča, da je maršal Ojama silno napadel Čantafu. Baje je že vrgel nazaj ruske pred straže pod generalom Kaulbarsom
Peterburg, 30. maja. Linevič poroča carju včeraj: Ja.onski oddelek, ki je
25.	t. m. zasedel Simiaohi n je korakal dne
26,	t. m. od ondot proti Aihslipou. Na levem krilu so poizkušali sovražni prednji oddelki vreči nazaj naše predstraže, a so bili odbiti.
Eksplozija v japonskem vojnem arzenalu.
V japonskem vojnem arzenalu v Kviši kava se je dogodila eksplozija. Okolu 100 oseb je deloma mrtvih, deloma ranjenih.
Zdravje Roždestvenskega.
li Peterburga poročajo : Obitelj admirala Roždestvenskega pooblašča svoje zdravnike, da objavijo sledeče : Admirala so pred leti zdravili, ker je bil bolan na »bistih. Bolezen se ni več povrnila. Pred odhodom je bolehal na vnetju sopil; iz Saigona pa je pisal domov, da ga je morski zrak po polnoma ozdravil. Pred štirimi dnevi je sprejela gospa Roždestvenskega od admirala pismo iz Saigona, kjer ji je sporočil, da se počuti dosti boljše kot ob odhodu iz Evrope in da je le vsled težavnega dela utrujen. Odkar je odplul iz Rusije. je vsak dan bil na ahterskem krovu svoje ladje. Sestrična admiralova, ki je usmiljenka na „Orlu" je pisala svojcem, da je admiral, s katerim ona vsako nedeljo obeduje, zdrav in poln eneržije Celo tro-pična vročina okoli Madagaskarja mu ni škodovala.
Kaj čitajo Japonci?
Francoski časniki priobčujejo zanimive podatke o številu knjig, ki jih Japonci kupujejo v tujini. Tako 1. 1901. so kupili na Angleškem za 87 608 jenov knjig (l jen = 2 47 K), 1. 1903 za 315 518 jenov. V Nemčiji Japonska kupuje skoraj vsako leto za ; eno in isto vsoto knjig, namreč za 95.000 ; jenov. V Zedinjenih državah ameriških je ! Japonska kupila 1. 1901. za 47.000 jenov | knjig, 1. 1902. - za 72 000, 1. 1903. — j 55 000 jenov. Najmanj Japonci kupujejo francoske in kitajske knjige, samo za 15 000 jenov na leto. Iz Francije naročujejo pravniške knjige in romane. Znanstvene knjige po večini naročujejo v Nemčiji, Angliji in Zedinjenih državah ameriških. Kitajska literatura in modroslovje ima tudi še precej važno nalogo v domovini Vzhajajočega Solnca.
Zaloge zlata na Ruskem.
Dopisnik »Timesov" je dvomil o zalogah zlata v ruski državi Ruski finančni minister ga je torej povabil, da bi se prišel na lastne oči prepričat. Dopisnik »Time-sov" ni prišel, za to pa je prišel dopisnik ,Dai!y Maila", ki o tem, kar je videl, poroča tako-le: V „zlatem skladu" št. 1 je videl 15.912 kosov zlata, vsak je najmanj 1 pud težek (1 pud = 16 38 kg). Dalje je videl vreče z zlatim denarjem, v vsaki je po 30 000 rub. Prepričal se je o zlati vsebini vreč, ali vreč ni štel, ampak zadovoljil se je z uradnimi številkami; uradne številke izkazujejo 8698 vreč ruskega in 3882 vreč tujega zlatega denarja. V „zlatem skladu" nahaja se za 652 591 630 rub. zlata. Razun tega zlata rezerva iz dne 21. sušca je znašala: v petrogradskih bankah 839.202 rub., v podružnicah 81,081000 rub, kosi zlata v petrogradskih bankah predstavljajo, 678,411.800 rub., v okrajnih 85,086000 rub. Banke v tuiini obsegajo zalogo zlata v vrednosti 111659084 rub. Končno v 730 blagajnah na deželi se nahaja 51,652.000 rub. v zlatu
Parlamentarni položaj.
Po najnovejš h poročilih predloži vlada ' takoj državnemu zboru šestmesešni začasni 1 proračun. Upajo, da zbornica pravočasno reši začasni proračun. Proračunski odsek odloži razprave še ne rešenih proračunskih J postavk do jeseni, da se zbornici ne bo treba pečati že v tekočem zasedanju s tako-zvanimi kritičnimi postavkami. Tudi dele-g te izvoli zbornica šele jeseni
češki deželni zbor.
I zboruje še drugi teden. Nemci nagiašajo, da j ne bodo motili mirnega dela v češkem deželnem zboru, če se bo pri nameščenju deželnih in dižavnih uradnikov »ziralo tudi na Nemce. Včeraj je bila seja. Odobrili so več maniših predlog in računskih sklepov. Prihodnja seja se vrši v petek. Zastopniki nemških strank so sklenili izvoliti v ponedeljek izvrševalni odbor nemških deželnih poslancev.
Položaj na Ogrskem.
Vse ogrske stranke so zadovoljne, da se Fejervaryiu ni posrečilo sestaviti novega ministrstva. Govori se, da sestavi vlado grof Szechenyi, poslanik v Berolinu. Zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o Košutovem predlogu gledč ustanovitve samostojnega (grske-a carinskega ozemlja. Gre f Tisza je pozval načelnike vseh opozicionalnih strank, naj se udeležč posvetovanja, kako bi se rešila kriza. Opozicionalne stranke so izjavile, da pritrjujejo načeloma načrtu, a dokler ne odstopi Tisza, ni primeren čas. Včeraj je bil v ogrski zbornici češki poslance Klofač, ki je govoril z mnogimi ogrskimi poslanci. Baje je tudi Abrahamovicz v Budimpešti. Poslanec grof Jožef Batthyany, ki ni pri-1 padal nobeni stranki, je pristopil v Košu-tovo stranko.
Nemški državni zbor
je zaključil včeraj svoje zasedanje, ne da bi , bil rešil več predlog, med katerimi so tudi o kamerunski železnici, o borzni noveli in o vojaških pokojninah.
Boj na Francoskem.
Zbornica je odobrila člen 7. in 8. zakonskega načrta o ločitvi cerkve od države na Francoskem. Ta člena določata, da pripada premoženje verskih zavodov, kjer ni verske zveze, javnim podpornim in dobro delnim zavodom. Zasedanje so nato vsled obiska španskega kralja odgodili do dne 5 junija.
Novo srbsko ministrstvo.
Načelnik nove srbske vlade, Ljuba Sto-janovič je pričel politično delovati šele leta 1901. Prej je bil profesor na belgrajski visoki šoli, kjer je predaval kot docent lilo logijo in slovstvo. V Avakumovidevem ministrstvu je bil naučni minister. Pozneje so ga izvolili neodvisni radikalni poslanci za podnačelnika svoiemu klubu. Ko je odstopil klubov načelnik Žtvkovič, mu je sledil Sto-
janovjd. Novi minister za unanje stvari Jo^ van Zujevic, je bil tudi profesor za geolo gijo na belgrajski visoki šoli, dokler ga niso leta 1901. izvolili v senat. Pozneje je zopet pričel predavati na srbski visoki šoli, dokler ni bil imenovan za ministra. Ministra Niko-lic in Todorovic sta že bila v Gru cevem ministrstvu. Dr. Milan Markovic in Ivan Pa-vičevic še nista bila ministra.
Nemiri na Ruskem.
V	Nahičevemu so poklali Tatari več sto Armencev, oplenili njihova stanovanja in jim zažgali hiše.
Prekucijska stranka je poslala velikemu knezu Aleksandroviču grozilno pismo.
Nameravan napad na italijanskega kralja.
Beneški »Giornaletto" poroča, da je obveščena rimska policija o nameravanem anarhističnem napadu na italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Iz Novega Jorka je odpotoval 27letni anarhist Antonio Cascibolo na Laško da zasleduje kralja.
Razpust srbske zbornice.
V	srbski skupščini so prečitali kraljev ukaz, ki razpušča skupščino. Nove volitre bodo 23. julija, nova skupščina je sklicana
i na 7. avgusta
: ■
Dneune novice.
,,Slovenska Matica" in volitve. V sredo, 7. junija, ob 6. uri popoldne bo v veliki dvorani „Narodnega doma" občni zbor »Slovenske Matice" z dopolnilno volitvijo odbora. Na vprašanja z raznih strani odgovarjamo, da stojimo na stališču, naj društveniki volijo vse letos izstopivše gospode zopet v odbor. Čujemo sicer, da hoče »Narodova* klika naskočiti »Matico" in, če bi šlo, vreči »klerikalce" iz odbora. A to nas ne moti v prepričanju, da je v dejanskih razmerah mogoča »Matica" le, če se snuje na vzajemnosti. Zato priporočamo vsem somišljenikom, naj volijo v odbor vse letos po paragrafih izstopivše gospode. Ti so : F i n ž-gar Frančišek, dr. Lesar Jožef, dr. Murko Matija, Pajk Milan, dr. Starč Jožef, Svetec Luka, Tavčar Alojzij in Zupančič Anton. Poleg teh bo voliti še dva odbornika namesto dr. K. Glaserja, ki se je odpovedal, in f prof. Vavrua. Ker odbor ni stavil nobenih nasvetov, priporočamo sami ta dva. Mesto dr. K. Glaserja naj bi prevzel dr. Jožef Gruden, mesto drugega pa stavbeni svetnik Anton Klina r. Prvi je že znan po svojih zgodovinskih študijah, drugi pa je vešč tehnik, ki bo pomagal „Matici" izdati nameravani tehnični slovar. — Nenavzoči društveniki volijo z listki, ki naj jih pošljejo predsedstvu »Slov. Matice" v Ljubljani.
Kaj baron Schwegel dovoli „Narodovcem" in kaj ne! »Slovenski Narod" se je ogrel za — slovensko bogoslužje. Sicer je prišel nekoliko pozno, ker je konferenca v Rimu že sklenjena, tudi je slabo začel svoje dele, ker je najprej ozmerjal škofe, da so „rablji" in »izdajalci", potem šele nastopil z g. Vrhovnikom. A priznamo, da je »Slov. Narod" vendarle pisal za slovansko bogoslužje. To je lepo od njega, in mi hvalimo oboje: njegovo pobožnost in njegovo slovansko rodoljubje. On sicer zabavlja v isti številki čez »krščanskoso-cialne šnopsarčke", čez »blagoslovljene trebuhe" in podobne liberalne delikatese, a tudi to mu odpuščamo, ker vemo, da se naenkrat ne more nihče izpreobrniti brez čudeža. V čudeže on ne verjame, in zato se moramo zadovoljiti z bolj počasno izpreobrnitvijo. Vprašujemo se pa, kako to, da »Slov. Narod" zamolčuje, kar smo že tolikokrat zahtevali od liberalne stranke, da vpelje slovenščino vsaj pri magistratnih napisih in da odgovori na znani mariborski sklep. V tej stvari so pa liberalci gluhi. Baron Schwe-gel milostno dovoljuje liberalcem navdušenje za slovansko — bogoslužje, a navdušenje za samoslovenske napise jim je ostro prepovedal. On pusti »Slovenski Narod" zdiho-vati po krasnih časih, ko bodo gospodje Tavčar, Hribar, Malovrh, Triller z asistenco kleče pevali »Gospodi pamiluj". To se mu ne zdi revarno za vsenemške težnje in se na tihem smeje, da imajo Nemci le odločilni vpliv na šolstvo in na vse
j a v n o življenje. In to mu je garantirano po slovensko-nemški zvezi. »Gospodi pomiluj P Če bi se v Ljubljani vpeljalo slovansko bogoslužje, bi prišli v zadrego le liberalci. A baronu Schvve-glu se ne bi bilo treba bati zanje, ker bi tedaj ravno malo v cerkev hodili, kakor zdaj. Res — »Gospodi pomiluj P — Kar se nas tiče, stojimo kot neodvisen dnevnik na stališču, da se naj ohrani Južnim Slovanom pred stoletji dana predpravica slovanskega bo-goslužnega jezika. T® smo že večkrat rekli, a ravno tako povemo tudi, da noben cerkveni privilegij ne bo Slovencem mnogo pomagal, ako politično in gospodarsko hlapčujejo nemškim strankam. In to je krivda liberalne stranke!
—	Istrski deželni zbor. Koper, 30. maja." Druga seja je bila ne sklepčna, ker je bila večina odsotna. Deželni glavar je konstatiral nesklepčnost zbornice, v kateri je bila zastopana le manjšina in je vsled tega izjavil, da je deseto-rica večine izjavila, da se današnje seje ne udeleži in zato ne more odpreti seje. Dan prihodnje seje priobči pismeno.
—	Katoliško slov. izobraževalno društvo v Mengšu je priredilo v nedeljo 21 maja zanimivo veselico. Pevski zbor je izvistno rešil svojo nalogo. Igra „Sanjeu, ki je zelo lepa in poaučna, je vsem ugajala. Navzoča inteligenca je našim fintom navdušeno ploskala. Prav je da se tudi izobraženstvo udeležuje predstav ter daje tako mladini, ki se pri izkušnjah veliko trudi, priznanja in poguma Komičen prizor „Kmet in fotograf- je izzval nepopisen smeh. Tacega originalnega kmeta pred fotografičnim aparatom nimajo povsodi. — Dvorana je bila polna in s čist m dobičkom smo popolnoma zadovoljni Imeli smo tudi srečolov. Neki »dobrotnik" pa nas je na znanil. Dobro, mi bomo kazen plačali, a našega društva s tem še ne bo konec. Oko pravice je namreč silno pazljivo na naše društvo. Čudno se nam le zdi, da je oko pravice, tam zaprto, kjer se žganje toči takrat, ko bi se ne smelo. Seveda, če je oko pravice samo skrivnostnosladko ginjeno, potem se marsikaj ne vidi, kar bi se videlo pri nas.
—	Kako delajo češke pivovarne? Meščanska pivovarna v Piznu je letos zvišala svoje prispevke za »Češko školsko matico". Poprej je dajala od hektolitra 4 vinarje, sedaj daje 8 vinarjev. Ker pa ta pivovarna na leto nad 600.000 hI. piva razpeča, znašajo letni prispevki najmanj 50.000 K. Kaj pa store naše pivovarne?
—	Delavski nemiri v Zagrebu. Predvčerajšnjim zvečer so bile v i Zagrebu velike demonstracije. Množica se j je zbrala pred policijskim zaporom in je ! zahtevala, naj se izpustita zaprta delavska ' voditelja Bukseka in Herrica. Nastopila je j policija na konjih, a ker so jo obmetavali I s kamni, je nastopilo orožništvo z bajoneti. ' Ranjena sta bila dva delavca in neki policist na glavi. Zaprli so deset oseb. Na Ilici so razbili šipe neke kavarne. Bati se je da vzbrubne v Zagrebu splošna stavka. '
—	Zavarovanje pogrebnih stroskov. Opozarjamo na današnji in-serat dunajske vzajemne družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov. Za Kranjsko je glavno zastopstvo v Kranju. Društvo je v prvi vrsti namenjeno za manj premožne sloje na deželi
—	Ogenj. V nedeljo, dne 28. maja zvečer je zgorel posestniku Hladniku p. d. Janežču v Rovtah (Podpeskom) nad Podlipo vezan koznlc z malone vsem gospodarskim orodjem Škode je nad 2400 K. Gospodar, ki je sedaj v Ameriki, je bil zavarovan le za malo vsot« Zažgali so mali otroci.
—	Na Brezje in na Bled napravi izlet izobraževalno društvo v Lsskovcu pri Krškem kako nedeljo meseca julija. Šli bi z doma v soboto pop. z Vidma in prišli na Brezje zvečer; v nedelj® pop. bi obiskali Bled in v ponedeljek bi se vrnili skozi Liub-ljano. Večina želi, da bi šli z doma dne 22 julija, v soboto pred sv. Jakobom. Pri tej priliki pa bi na Brezjah napravili shod ali zborovanje in na Bledu, primerno veselico. Pridružila naj bi se nam prijateljska društva na Vidmu; Rajhenburgu, v Sevnici in na Zidanem mostu Posebno bi dobro došli pevci in pevke ali večji pevski zbor. Glede dneva ali sporeda naj bi društva naznanila svoje nasvete izobražev. društvu v Leskovcu pri Krškem.
—	Slovensko bralno društvo v Železnikih slavi dne 23. julija t. 1. 20letn co svojega obstanka. Vsa slovenska narodna društva so že sedaj povabljena Več pozneje.
—	Grozna družinska tragedija. V Trstu se je odigrala te dni, kakor smo kratko že poročali, strašna družinska žaloigra, ki je končala s tem, da sta si vzela življenje mati in sin. Družina Terka v
Trstu je sestajala iz očeta, matere, sina Jurij? in hčere Eme, ki je učiteljica ter sina Ivana, ki se pa nahaja kot zdravnik v Ameriki. Sin Jurij je bil pomorščak, ki je bil pa zadnji čas brez posla. Med njim in med materjo je bil veden prepir; najbrže je bila kriva prepiru revščina. Oie je bil sicer svoj čas še precej imovit trgovec, a sreča mu je postala nemila, ;n prišel je ob premoženje in trgovino. — Živeli so sedaj vsi štirje od tega, kar je prislužila Ema, kot učiteljica. 22 t. m. je srečal sin mater na ulici, ko se je vračala domov z magistrata, kamor se je podala v zadevi lastne hčere, za katero je hotela izposlovati avstrijsko državljanstvo, ker Terka in njegova družina so bili Grki in turški podaniki. Ko je sin zagledal mater, začel jo je hudo zmerjati. Prišla sta v prepiru do doma, kjer je postal isti še hujši. Kmalu pa je zapustila mati dom. Ko sta bila popoldne okolo 4. ure sama doma oče in sin, prišel je na stanovanje redar z naznanilom, da so našli na pokopališču mrtvo neko žensko, o kateri sodijo, da je Ema Terka, ker so našli pri njej listine na to ime. Terka - oče in sin — sta dejala, da ne more biti Ema, ker ona da je v šoli. Vprašala sta, koliko da je stara približno ona mrtva ženska. Ko jima je redar nato povedal da je stara bržkone več kakor 50 let, sta takoj razumela, da je najbrž njiju mati oziroma soproga. Najela sta takoj izvoščeka in šla I na pokopališče. Tam sta videla kruto res nico. Sin Jurij je kakor blazen pal na materino truplo in — poljubovaje nje mrzlo obličje — jo milo prosil odpuščanja. Potoki solz so mu drli iz očij. Slednjič je skočil od materinega trupla ter zdirjal kakor blazen domov. Med tem je bila prišla domov tudi Ema. Ona ni vedela še nič. Pridirjavši domov, je Jurij rekel sestri: „Z Bogom se stra, ne boš me videla več" in po teh besedah se je zaprl v sobo. Ema. ni smatrala resnimi bratove basede, a par minut pozneje je začula dva strela. Prestrašena je skočila v sobo in tam našla Jurija ležečega v postelji: v dtsni roki je tiščal revolver, a iz desnega senca mu je curljala kri. Ni se še dobro zavedla od tega strahu, ko ie grozno potrt in ves objokan vstopil oče. Sin Ivan, ki je zdravnik v Ameriki, je bil pisal materi pred kakimi 10 dnevi, da pride bodoči teden v Trst.
—	Boj z nožem. Iz Srednje vasi se nam poroča: V nedeljo pozno ponoči je šla družba fantov in mož iz gostilne v Srednji vasi proti Studoru. Na potu sta se sprla Jernej (J v e t e k in Jožef G a r t n e r ter potegnila noža. Cvetek je bil težko poškodovan. Prenesli so ga v bližnjo domačo hišo. Jožef Gaitner je šel s ceste na polje proti Studoru. Ko je napravil nekaj korakov. je onemogel in padel. Zaboden je bil v prsa in spodnjo stran Celo noč je klical na pomoč, pa ga ni nihče slišal. Zjutraj ob
i 4. uri je prišel ,-dravnik obvezovat Cvetka j ki je že izven nevarnosti. Slišal je ječanje ranjenega Gartnerja in ga ukazal nezavest I nega prenesti v Goričarjevo hišo. Dopoldne ; se je zavedel in prejel sv. zakramente. Po-| poldne pred 5. uro je izdihnil. Komisija iz i Radovljice, ki je prišla ob 5. uri, ga je dobila že mrtvega.
—	Vozni red gorenjske železnice. S 1. junijem bodo odhajali vlaki iz Ljubljane proti Trbižu ob 12 24 ponoči, 5 07 zjutraj, 7 5 zjutraj, 11-44 dopoldne, 3 58 popoldne, 10 zvečer; ob nedeljah in praznikih do Podnarta ob 315 popoldne. V Ljubljano bodo prihajali ob 3 23 in 7 12 zjutraj, 1110 dopoldne, 4 29 popoldne, 8 06 in 10 40 zvečer; ob nedeljah in praznikih iz Lesec ob 9 05
—	Konferenca ribniške de-kanije bode v sredo, dne 7. junija, ob 11. uri pri N o v i S t i f t i.
—	Morskega volka so vjeli pri Rasancu v Dalmaciji; tehtal je 300 kg.
—	Razstavo vajeniških del
otvorijo 29. junija v Radovljici.
—	Hodite točno in pravočasno k orožni vaji! Drugače je kazen takoj za petami. Dne 29 maja prišlo je več rezervni kov — sicer še dopoldne, a vendar ne kakor stoji na pozivnici ob sed-mih zjutraj v šentpetersko vojašnico, zato je vsak dobil po tri dni zapora katere mora presedeti pa šele po' končani vaji. Za poljedelce to nikakor ni vseeno, ker vsak dan pomeni zanje veliko izgubo pri delu. — Sicer je tako občutna kazeu z ozirom na često veliko razdalje od doma do Ljubljane — tudi krivična.
^ — Samoumora. Ustrelil se je v Kočah računski p»dčastnik lovskega polka št. 8. R a d e y. — Ustrelil se je celovški prodajalec časopisov in vinski trgovec E t t ia g e r. Bal se je. da bo kaznovan, ker je v prepiru vrgel nož za svojo ženo in jo ca nogi ranil.
—	Redek slučaj. Na Mirni sta bila poročena 29 maja 1.1 sin in hči v za-koau živečih staršev. Oče vdovec je namreč vzel mater vdovo. Njuna otroka iz prejšnjega zakona sta se pa sedaj poročila.
—	Pevsko društvo „Jeka" v Samoboru slavi 301etnico na binkoštno nedeljo, dne 11. junija. K tej slavnosti so uljudno povabljena vsa bratska slovenska društva.
Kranjska81*" ži,rinske ku3® je sedaj
—	Umrl je v Mirnu nadučitelj g. Ferdinand Vodopivec.
—	Našla je Marija Šulcer srednjo vsoto denarja. — Zasebnica Ivana Demšar-jeva je pa izgubila zlato verižico vredno 40 K.
—	Akademična olika. Z ozirom na dotično poročilo med novicami iz Kranja v sobotni številki smo prejeli naslednje pojasnilo : Dne 20. maja sem slučajno napravil v intimni družbi o škropilnici kranjskega dekana nedolžen dovtip, ki je postal krilat in pomenben šele vsled tega, ker ga je čul dekan, prišedši neopažen za našim hrbtom v našo bližino. Oseben nameravan napad je torej popolno izključen. Kar se pa druzega očitanja tiče, naj le omenim, da sem dobil s privoljenjem predsednika avstrijske benediktinske kongr.-gacije opata A. Dungla v Gottwjigu 14. maja 1904 dovoljenje opata svojega samostana, da smem stopiti v državno službo, kar se mi je dovolilo tem lažje, ker sem študiral univerzo na svoje stroške. Ko sem bil imenovan kustosom v Ljubljani, mi je opat obenem s prisrčno častitko obnovil 24. jan. 1905 pismeno dovoljenje »zum dauernden Aufent haite ausserhalb des Stiftes". Očitanje dopisnika je tem bolj neosnovano, ker sem se mudil še ob novem letu v samostanu in sem svoje dokumente ob svojem dohodu predložil ljubljanskemu g. knezoškofu, kateri je izjavil, da je vse v redu. Kar se pa informacij v zgodovinski stroki tiče, jih od dekana Koblarja nisem nikoli* zahteval • izposodil sem si od njega kot arhivarja iz dež. arhiva 1. 1899 le šop mekinskih aktov ker sem se pečal tedaj z zgodovino Gallen-bergov; od tistega leta do sedaj z dekanom Koblerjem o znanstvenih rečeh nisem nikoli govoril, ker nisem nikdar bil pri njem v župnišču. Sploh je vse moje pismeno znanstveno občevanje z dekanom Koblarjem obstajalo le v tem, da sem poslal par malih člankov za »Izvestja"- — Dr. W a 11 e r S m i d.
—	Iz Klanjca na Hrvaškem. Dne 29. t. m. ob 12. uri 25 min. popoldne izne nadil nas je precej močan 4 sekunde traja joč potres. Smer je bila od severa proti jugu.
—	Razstavo vajenških del
priredita obrtni zadrugi Radovljica in Bled sporazumno z obrtno nadaljevalno šolo v Radovljici v prostorih novega šolskega poslopja v Radovljici. Razstava se otvori dne 29. julija ter traja do 6. avgusta.
—	Umrl je — mož. V Radovljici je 27 t. m. umrl posestnik in trgovec g. Janez B u 1 o v e c v 73. letu svoje starosti. Pokojnik je bil vzgled pravega kristjana v vsakem oziru. Rojei je bil na Breznici na Gorenjskem. V času, ko je bilo v Trstu še dobro za Slovence, je bil tudi ranjki Bulo-vec med onimi, ki so si ondi v trgovini pridobili lepo premoženje. Bil je v Trstu sa mostojen trgovec, potem pa ga je hrepe nenje po domovini in skrb za domačo vzgojo svojih otrok pripeljalo v Radovljico, kjer je kupil v mestu hišo in ustanovil pošteno in vestno trgovino. Mož je imel tudi tu srečo, a v svoji sreči tudi druzih ni pozabil. Rad je pomagal ubogim in rad posegel v žep, kadar je bilo treba za dobro reč. Za čast božjo je daroval toliko, kakor malokdo. Krasen Marijin oltar iz belega mra morja, delo slovečega podobarja g. Vurnika v domači farni cerkvice Bulovčev dar. Daroval je katol. izobraž. društvu nov harmonij in sploh je ni naprave v proslavo božjo, da bi ranjki ce bil izdatno prispeval. Ob svoji smrti pa se je spomnil cerkve z večjo vsoto, kar mu Beg povrni na onem svetu. Svoje otroke je vzgojil vzgledno v krščanskem duhu in jim priskrbel častno ekzistenco. Če še omenimo, da je bil rajnki vseskozi miroljuben človek, blaga duša, ki ni nikomur storil žalega, tedaj je gotovo, da je vreden, da ga ohrani Radovl|ica v najlepšem spominu. — Počivaj v Bogu, blagi mož! Večna luč naj ti sveti!
—	Vinske cene v Istri. Ker se je v Istri izvrstno vino od 1. 1904, posebno pa fino belo, pri maniših posestnikih skoro razprodalo, tako, da ga imajo le veleposestniki, se je cena vina za 4 do 8 vinarjev podražila. Tudi sladka črnina od 10 stopim jakosti se plačuje v južni Istri po 40 do 44 vin. in bo isti refoško in burgundec do nove trgatve gotovo se popolnoma razpečal. K sreči kaže letos trta jako lepo. — Dosedaj je naredila strašna toča v Motovinskem okraju n. pr. Kaldiru, Zaversju, Lazih, Ber-tošičih veliko škode
Štajerske noulce.
š ,,Bralno in pevsko društvo Maribor" priredi povodom otvoritve vrta v .Narodnem domu" dne 1. junija 1905 vrtno veselico. Spored: I Petje meš. zbora: 1. Naša zvezda, A. Nedved. 2. Da
sem jaz p t i č i c a , G. Ipavec. 3 G o spodov dan, H. Volanč. 4. S 1 o v 0 od domovine, A. Leban. 5. Pr; z i b e 1 i , H Volarič. 6. L e p e v a i p t i č i c a , H. Volarič. 7. O b t a m b u . r i c i , J. Cirič, II. Med posameznimi pevskimi točkami svira prvikrat narodna godba mariborska. III. Različne zabave, kakor šaljiva pošta, srečolov, streljanje itd. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: za neude 40 vin. za ude 20 vin. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
š Štajerski deželni šolski svet je sklenil razširiti trirazredmeo pri Sv. Martinu ob Paki v štirirazrednico. Za stalno učiteljico je imenovana v Gnasu do zdanja začasna učiteljica Ana K o v a i Možitev so dovolili učiteljici F i 1 o m e ni Kosi z učiteljem Jožefom G o r u. p o m v Polenšaku.
š Kmetijska šola za planšai»-Stvo se otvori 4. juaija v Grabenhofu pri Admontu.
š Bela zastava vihra nad zaporom okrajnega zastopa v Konjicah
š Slov. kat. akad. društvo »Zarja" v Gradcu ima v petek 2. junija ob 8. uri zvečer svoj drugi redni občni zbor v »Zeleni štajerski" z običajnim vspo-redom
š Potres. Od Sv. Bolfenka pri Središču. Dne 29. t m. ob 12 uri 10 minut po-poludne prilično po solnčni uri je bil pri nas močen sunek potresa Prišel je od vzhodne in severo vzhodne strani in je šel preti jugozapadu. — O o istem času so čutili močno podzemeljsko bobnenje pri Sv Trojici v HaUzah.
š Izgubljen poštni zavoj. V Ljubnem na Zgornjem Štajerskem se je izgubila poštna torba, v kateri je bila vsota 1800 kron, namenjenih za poštno ravnateljstvo v Gradcu. Tatvine sumljiv je poštni uslužbenec Selgitscher.
š Strašna nesreča se je zgodila pri Poberšu. Hlapcu Emanuela Mayrja Antonu Smogavcu sta se splašila konja. Hlapec je padel med konje, ki sta ga vlekla do Serkovca in mu glavo popolnoma razbila Kosi glave so ležali pomešani z možgani na cesti.
š Vzor „Stajercijanca". Jožef Stajnko iz Liutumera je bil v petek 26. maja pred mariborskim okrožnim sodiščem radi krive prisege obsojen v 4 mesečno ječo. To je isti, ki je lani trosil po Ljutomeru laž, da je g. dr. Grossman naščuval Slovence, da so metali povodom neke pevske slavnosti v Lmtomeru na nemčurje kamenje.
š Tečne klobase. Kočarici We-ber in Peitler iz Račjega pri Mariboru sta prodajali že dlje časa mariborskim kramarjem klobase, ki sta jih polnili mestu s prašičjim s konjskim mesom. B.li sta zato obsojeni vsaka na mesec dni zapora.
š Zaročil se je g. Andr. Levak, veleposestnik in ravnatelj posojilnice v Brežicah z gospodično Ivano Warletz. Casti-tamo!
š Za slovensko obrt. Nujna potreba je, da se naseli v Brežicah ključavničar. Sedaj ravno je prilika, ker se lahko dobite dve delavnici z orodjem. Vsa natančnejša pojasnila daje »Slovensko obrtno društvo v Celju."
š Umrl je v Gradcu posestnik tiskarne Avgust Papperman.
š Nemška slavnost. V Gradcu se vrši te dai slavnost splošnega nemškega glasbenega društva.
Iz novomeške okolice.
(Dopis.)
Dolgo smo molčali na umazane dopise v „Narodu", ki jih s potom na obrazu kuje neki veternjak iz novomeške okolice. Njegovi dopisi pa niso samo bedasti, ampak tudi skrajno zlobni. In zato mu odgovorimo kratko ne njegove zmede.
Roga se našim dobrim ljudem, ki pošiljajo po duhovnika v nevarnih boleznih. Ali naj morda po njega pošiljajo, ki je pred dvema letoma izkušal spraviti v šmihelsko »ljudsko knjižnico" knjige, ki so Ie kuga za ljudi? Roga se tudi sv. maši in g. župniku, češ, da je skopuh. Gotovo pa je g. župnik že več dal ubogim, nego je „Naro dov" dopisnik kedaj imeL Dolži tudi župnika. da je šele čez teden dni naznanil bolezen oblasti. Torej je po njegovi trditvi gospod župnik kriv bolezni. To more trditi le zlobnost. Dolžnost zdravnikov je in drugih organov, da pazijo na zdravstvene razmere. In če bolniki ter mrliči ležč v zaprtih »bez-nicah, tega vendar ni duhovnik kriv. Ali ima ta pohcajsko oblast in ne županstvo v prvi vrsti? Ia ko bi bil duhovnik kaj ukre nil, zopet bi kričali liberalci, zakaj se utika v reči, ki njemu niso nič mar. In če pri mrličih večkrat »čuvaji" uganjajo norosti ali popivajo, tega vendar niso krivi duhovniki, ki grajajo take nespodobne razvade. V takih slučajih naj naoravijo red župan in pa orožniki. Ti naj v prvi vrsti skrbe da se odpravijo „veliki škandali", ki .Narodovo" nebodigatrebo tako bodejo v oči. Ia če je treba reformirati od zgoraj navzdol, potem
naj se ta »reformacija' prične pri nadutih liberalcih, ki le z zaničevanjem gledajo doli na klerikalce. Tore/, dopisniče, dela imate dovoli, pitdoo ometet-; doli do nas, ki smo v vaših očeh Je revna para.
Vsakdo izmed nas ni trgal hlač do 3. gimnazijskega razreda, kjer se vlovi dvojka in dobi slovo. Tudi vsakdo ni meril platna, tehtal soli ali nosil pisane vojaške suknje. Poznamo pa moža, ki je bil vse to in ceI6 jako „pobožen«, ter pisal o čudežih v »Dol. Novic- hu. Ker pa tudi klerikalci ni*© s klinom zabiti, zato se radi ne ukvarjajo z osebami, ki hočejo gospodariti po svoji glavi. Cudiio pa je, da cei<5 »učeni* gaspodje ne znajo šteti do 20 Ko s« nedavno odborniki hranilnice sklepali o zgradbi lastne hiše, je med 18 odborniki videl »Narodov" učenjak »same duhovnike*, dasi jih je bilo le pet. Neh-aležnost je plačilo sveta. To je stara resnica. Poznamo ga, ki je jedel frančiškanski kruh, a sedaj lažnjivo grdi bivše svoje dobrotnike. »Narodov* dopisnik se je tudi kot veša zaletaval v Marijino družbo, ka tere pa v Prečini niti ni. Mož je menda nekoliko slep in giuh. A!i je morda dopisniku znan tisti »gospod iz Ljubljane", ki se je predstavil gospej vdovi L^ngerjevi kot »taj nik deželnega o.ibora" in trdil, da je poslan od dr. Tavčarja da opazuje in uredi vprašanje glede vodovoda? No g. dr Tavčar si ni izbral pravega pomcčiika, da bi. ukr®til in uničil klerikalnega zmaja. Ako ne pridejo boljši iunaki, zmaja ne bode še konec.
Zakaj pa ta junak ni prišel na Toplice, da bi bil s svojo zgovornostjo in nedose-ženo učenostjo »grozno zdelal" dr. Šuster šiča? Res šk< da, da nismo na shodu obču dovali talenta, ki pošilja »Narodu* take zmazke Potem pa doma za pečjo prodaja svojo liberalno modrost
V „Narodu* je pisci, »da ni tako trdovratno zabitih ljudi, kako žalibeg ravno v neposrednji okolici dolenjske metropole." Ali ga čujete Prečani? Vi ga plačujete, sedaj vas pa še obira pred svetem in grdi kot zabite ljudi. Človek bi moral res imeti ovčjo naravo, da bi mirno prenašal tako grdenje. Da, »Narod" si more pač častitati na takih dopisih. Mi pa čestitamo tisti novomeški liberalni inteligenci, ki ima tako »učenega zastopnika' in požira take neslanosti. Dsber vam tek!
Llubllanske nouice.
lj Dramatična šola — oživljena ! Kakor čujemo, začel je režišer slo venske drame g. Verovšek že s poučevanjem gojencev dramatične šole in to iz lastne inicijative. Želimo mu prav iz srca obilnega uspeha in vztrajnosti, a tudi moralne podpore s strani odbora dramatičnega društva! Odboru pri tej priliki polagamo na srce, naj pri začetnikih, ki pokažejo zmožnost in veselje, ne skopari in ne štedi; to stori lahko na drugem mestu Kakor se nam zatrjuje, priredi se že letos javna izkušn a (predstava) gojencev. Kaj takega bi bilo mogoče vsako leto. Zakaj odbor dram. društva potom javnega razglasa ničesar ne ukrene, da bi se zglasilo >eč gojencev? Mi bi sve tovali še nekaj, Po vseh večjih krajih naše domovine se pogosto vprizarjajo gledališke diletantske predstave in gotovo tiči tu ali tam kak igralski talent, ki bi se dal pridobiti za slovensko gledališče v Ljubljani Naj bi merodajni faktorji posvečali takim predstavam po deželi nekoliko pozornosti, jih semtertja posečali in mi smo uverjeni, da bi se lahko dobila marsikatera zelo upo-. rabna gledališka moč!
Ij Otrpnenje tilnika. Danes izvršena obduhcija uturlega železničarja Žab-nikarja je pokazala, da ni umrl na otrpne-nju tilnika, kakor se je prvotno domnevalo, ampak na vnetju možganske mrene.
lj Na oklicih so gg.: Fr. T o m -š i č , c. kr. poštar z Zofijo R a n t ; Gustav A g n o 1 a , steklarski mojster z Angelo Svet; Alojzij Lavrenčič, trgovec z Marijo V e r b i č ; Jožef D e j a k z Marijo Zobec; Tomaž T o m i č, praktikant v tobačni tovarni z Andrejano M i t r o v i č.
lj Umrli so: EdvarMahr, trgovec, star 74 let. Vincenc Tomažin, pekovski pomočnik, star 59 let. — Umrla je predvčerajšnnm dopoldne od mrtvouda zadeta na južnem kolodvoru ljubljanskem Barbara Cvirn, delavčeva žena iz Predoseli pri Kranju.
lj Primerni prostori (trgi) za spomenike so v Ljubljani ti: »Zvezda", Gsarja Jožefa trg (če se kasira vodomet m pisoar), Kongresni trg (na križ potju), Marijin trg, pred „Narod. domom" in park pred iustično palačo.
lj Zidarska dela. Pretekle štiri tedne je de evje zunanja dela močno oviralo. Letos tudi delavcev ni dovolj v Ljubljani; zato je tudi napredek del marsikje zaostal. Pri novi zgradbi dr. Pirčeve hiše je J temeljno zidovje že dograjeno. Pri domo- ! branski vc jašmci je stavba že 1 m. nad cesto dograjena. V Sednijskih ulicah ometavajo še
i dr. Požarjevo hišo. V Kolodvorskih ulicah ometavajo in snažijo Pogačaijevonove stavbo. , Na B!eiweisovi cesti so ometali in osnažili ! F. Supančičevo hišo. — Tlak so položili ob j levem hodniku na Sv. Petra cesti ob ško fijskem vrtu in pred ondotnima hišama, v Slomškovih ulicah je dwbil vrt oo. Lazaristov železno ograjo. Na Del Cottovem svetu ometavajo in snažijo troje novih vil, pred Ko-lezijo pa ostale nove hiše. Na Marijinem trgu napravljajo glavni kanal proti Ljubljanici, iz betona. Tovarnar barv gospod H a u p t m a n popravlja svojo hišo na Ma-f rijinem trgu (bivšo Pavlinovo hišo). Pročelje hiše bo velika reklama, mnogovrstne skupine barv, tako da bo ta hiša ena najzanimivejših v Liubljani.
lj Domobranski pešpolk številka 27, ki je odšel včeraj popoldne k strelnim vajam na velike razdalje v Bezu-ljah pri Cerknici, vrne se v Ljubljano 3. junija (v soboto) popoldre.
li I. hrvaško društvo „Kolo" v Ljubljani priredi v četrtek, 1. junija 1905. v senčnatem vrtu »Narodnega doma" veliko ljudsko veselico.Točilo se bo društveno p i v o , vrček 20 v. Začetek ob 4. uri popoldne. - Vstopnina 20 vin.
lj Ljubljanska društ. godba
priredi jutri dopoludne zaitrkovalni Koncert v hotelu »Lloyd* (sv Petra cesta) Začetek ob 10 uri dop., vstopnina prosta. — Popoldne vrši se vrtni koncert v restavraciji pri »Zajcu" (Rimska cesta). Začetek ob 5. uri popoldne.
lj Zaprli SO trgovskega vajenca Josipa Reša u Opatije, ker je proiajal iz trgovine blago za svoj žep. Vajenec se je čutil bko krivega da je dvakrat ušel. Prvič svojemu gospodarju, drugič pa detektivoma, ko sta šla ž njim na hišao preiskavo. Ko sta prišla detektiva z Rošem v Kolizej, jo je popihal po hodnikih. Začela se je za njim prava gonja. Končno sta ga ustavila vsega upehanega, neki moški in neka gospa. Izročili so ga deželnemu sodišču.
V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 130 Slovencev, 90 Hrvatov in 57 Makedoncev. Nazaj je pa pr;š!o 40 Ogrov.
lj Občinski svet ljubljanski je imel včeraj izredno sejo. Občinski svet je sklenil na predlog g. ravnatelja Subica, dati 100 kron v bedi se nahaja jočemu slovenskemu pisatelju Miklavcu Obč. svetnik Kejžar je poročal za olepševalni odsek, kje naj stoji Prešernov spomenik. Predlagal je, naj stoji na Marijinem trgu, a ta predlog ni obveljal, ker je odobril občinski svet iz-preminjevalai preilog dr. Tavčarjev, naj se za dolačitev prostora, kjer naj stojita Prešernov in cesarjev spomenik, skiiče enketa strokovnjakov, ki naj nasvetuje primeren prostor. V odseku bodov gospodje: ravnatelj S u b i c , nadinženirja Žužek in Pavli n , stavbna svetnika Duffe in Klina r, arhitekta Fabiani in Plečnik, profesor S t u r m in kipar Zajec.
lj Poneverjenje. Mestna policija je aretovala bivšega hlapca pri g. Karolini Schiffrerjevi, Janeza Dolinarja iz Črnega vrha pri Vrhniki. Hlapca je bila Schiffrer-jeva poslala v Vodmat z drvi, za katere je dobil 16 kron, ki jih je porabil zase, Schiff rerjevi ie pa rekel, da plačila ni dobil.
lj Nagloma umrl je danes zjutraj sodarski pomočnik Fran Oblak z Vrhnike. Ko je prišel na prelaz na Dolenjski cesti, se je zgrudil in bil takoj mrtev.
lj Aretovan je bil na južnem kolodvoru delavec Mile Vojno vi c iz Kutine, okraj Belovar, ker je napravil na Hrušici neko goljufijo Bil je brzojavno zasledovan. — Tudi čevljarski pomočnik Josip Črnko vič iz Broda na Hrvaškem je bil aretovan, ker se je hotel izseliti v Ameriko in se tako odteeniti vojaški dolžnosti.
lj Vlom. Včeraj je vlomil neki tat v stanovanje Ivana Rojca na Martinovi cesti št 19 in mu ukradel srebrno uro. vredno 9 kron, srebrno verižico vredno 15 kron in star tolar iz leta 1839. Tatu so na sledu.
Jj Z Dunaja ubegli trgovec Jožef Hoffmann je na varnem, ker je že, kakor se nam poroča, v New Yorku.
Izpred sodišča.
Nezvesti agent. Janez K o -r o š i n iz Predtrga, je kot zastopnik du najske zavarovalnice poneveril 134 K 46 v, kar sam priznava. Obsojen je bil na tri tedne ječe.
Književnost in umetnost.
*	»Dom in Svet" izide dne 3. junija.
*	Med umetniško izdelana poprsja, ki krasč f« yer češkega „N4 rodnega divadla", bodo uvrstili tudi poprsja dr. Fr. Lad. Riegra, dr. K. Sladovskega in Antonina Dvordka, kot je določil pred kratkim češki deželni odbor. Katerim umetnikom se bo izročila naloga, da izvrše ta poprsja, še ni gotovo
** V „Vestniku českych pro-fessoru" obravnava dr. Drtina „Re-
formo srednjih šol na Francoskem in Pruskem." Pisatelj pravi da se je Avstrija zanimala že pred petdesetimi leti za reformo šol, da pa je sednj v tem oziru daleč zaostala za Prusko in Francosko. Želeti je, da se začne po avstrijskih srednjih šolah reformno gibanje. Začele naj bi češke šole, to pa zato, da bi se upošteval pri reorganizaciji šole narodnostni čut. Šolo se mora modernizirati v tem smislu, da se omeji poduk v klasičnih jezikih in se bolj gojijo realne vede. Zato se pa mora realko spo-polniti da bo imela osem razredov in uvesti filozofijo kot važen učen predmet. Dobri prevodi iz klasikov in literarna predavanja naj realčane seznanijo z grško in rimsko kulturo. Na vsak način pa se mora na gimnazijah in realkah poučevati biologijo, higi-jeno, nekaj prava in principe narodno - gospodarske vede. Z latinščino naj se prične v tretjem, z grščino v petem razredu. V prvih dveh razredih naj se gimnazija in realka vjemata, v tretjem naj se začnejo v gimnaziji baviti z latinščino, v realki pa s francoščino. Matura naj bi usposobila gimnazijce, ravnotako realčane, za univerzo in tehniko.
* lllustrierte Weltgeschichte
m vier Baaden, — Nemški učenjaki dr. Widmann, dr. F^scher in dr. Felten so jeli izdajati krasno pisano svetovno zgad6vioo, katera bo okrašena z okoli 1400 deloma tekstnimi, deloma celostranskimi slikami. Ilustrovana, v pozitivno katoliškem duhu pisana svetovna zgodovina je pač nekaj novega, kar mora zanimati vsakega izobraženca. Kakor sodimo po prvi številki, bo ta zgodovina tudi po vsebini m vrhuncu znanstvenega raziskavanja in si jo bo mar sikdo nabavil. Delo nt; bo predrago, četudi bo izšlo v tolikem obsegu, da bo ustrezalo vsaki zahtevi; tvorilo bo 40 sešitkov po K 120 Kdor si želi delo ogledati, naj zahteva od Katoliške Bukvarne v Ljubljani prvo številko na ogled.
Hlaxne stvari.
Smola socialne demokrati-nje. Ko se je pred kraikim dunajski žu pan dr. Lueger peljal v Aspern k spominski slavnosti zmage pri Aspernu, so mu socialni demokratje pred neko hišo žvižgali in ga psovali. Med navzočimi kričači se je nahajala tudi navdušena socialnodemokraška agitatorka, sodružica Tomažič. Naenkrat je bilo slišati iz njenih ust namestu klicev: fuj klicanje na pomoč. Prenavdušena rdečka-rica je v svoji gorečnosti požrla umetno zobovje, ki ga je imela v ustih. Zobovje ji je ostalo v požiralniku. Poklicali so zdravnika, ki ji pa ni mogel pomagati. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer so ji operativnim potom odstranili zob< vje iz požiralnika
Tragedija krotilke živali. V Sevilli so panterji razmesarili krotilko Donno Felicijo. Ta umetnica, ki je slovela zaradi svoje izvanredne lepote, ima za seboj tra gično zgodovino. V mladih letih jo je zapeljal plemenitaš Don d'Almeida in jo potem zapustil. Begala je okoli, naposled pa je postala krotilka zveri v nekem sevilskem cirkusu. Slučajno jo je videl pri neki predstavi Den d'Almeida, zaljubi! se vanjo, pa je ni spoznal. Hitel je k njej in jo hotel zasnubiti: Ko pa je spoznal svojo prejšnjo zapeljano znanko, jo je prosil kleče odpuščanja. Donna Felicia mu je navidez odpustila : v resnici pa je gojila do. zapeljivca, ki ga je preje strastno ljubila, divje sovraštvo. V svojem budoarju tik cirkusa je imela dva panterja; napravila je nek model, ki je bil popolnoma pedoben Don d'Al-meidu in je zveri dan na dan ščuvala proti podobi. Ko je nekoč Don d'A!meida zopet posetil svojo ljubimko, so se odprla vrata neke sobe, ki je bila tik budoarja in iz nje sta se vrgla panterja^ z divjo neukro-čeno silo na plemenitaša. Že sta ga podrla na tla in ga hotela razmesariti, kar se vzbudi v srcu krotilke stara, s silo in jezo zatrta, ljubezen Zavihtela je bič, vrgla se med živali in svojega dragega in zamahnila po panterjih. Zveri so sedaj pustile plemenitaša, pa se vrgle na krotilko. V par minutah so jo razmesarile. Don d'AImeida ni mogel pomagati svoji ljubimki, ker je ležal, težko ranjen na tleh.
Poseben slučaj sugestije.
Budimpeštanski magistrat je prucjal vsako leto posebne učne tečaje za otroke, ki ne-morejo pravilno govoriti Mestni fizik pa je ustavil učni tečaj, ki se je pred kratkim vrš 1, in sicer zato, ker je profesor Lud\vig Scholt, ki je vodil poduk, bajč otroke hip notiziral. Ko je magistratni naučni oddelek p izval profesorja, naj se opraviči, je ta od-•čno zanikal, da je otroke hipnotiziral. Profesor Scholt je namreč v inozemstvu proučeval vse zavode, kjer vzgajajo otroke, ki imajo jezične napake. Pri tem se je pre pričel, da je najboljša podučevalna metoda švedska. Ta pa obstoji v tem, da se otrokom nekaj sugerira. Ta sugestija je lahka, ne škodljiva in nima nič opraviti s hipnozo.
Vojaški novinec, ki noče ne priseči ne streljati. Iz Olomuca poročajo: Te dni je zapustil infanterist tuk. bram. polka št. 13., F. Nemrava, garnizijski
zapor, v katerem je sedel 6 mesecev radi insubordinacije. Ko so novinci dne 1. nov. lani prisegali, ni hotel priseči. Radi tega je moral prestati omenjeno kazen. Ko se je sedaj vrnil iz zapora, ga je stotnik v lepih besedah pripravljal do tega, da naj be vojak kakor drugi. Ali Nemrava pravi, da njegovo prepričanje in vest mu ne dopuščata, priseči in prijeti za orožje. Tudi puške ne prime v svojo roko, in je vse zaman, da bi ga pripravili do tega. Sedaj so ga zopet naznanili vojaški sodniji v Krakovem, pustili pa so ga na svobodi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Pariz, 30. maja. »Petit Journal" poroča iz Peterburga : Dne 29 t. m. so dospele v Vladivostok 4 vojne ladje in en ru-šilec torpedovk. Na tem se nahaja Roždestvenski, ki_ga je težko ranila granata.
Dunaj, 31. maja. Iz Peterburga brzo-javljajo, da ljudstvo, ne ve nič o ruskem porazu. Po Peterburgu razširjajo le vest o sedmih potopljenih japonskih ladjah. Tudi o usodi Nebogatova ničečar ne sporočajo ljudstvu.
London, 31. maja. „Daily Express" vnovič trdi, da je bil Skrydlov na potopljeni vladivostoški križarki »Gromoboj". (Glej poročila »Rusko-japonska vojska".) — Ukrcal se je na »Gromoboj" pred 3 dnevi z namenom, da pojde na morje. Določil je, da ga spremlja »Rosija".
Pariz, 31. maja. Iz Peterburga poročajo: Admirala Nebogatova bedo z njegovim štabom vred prepeljali v Sasebo. Tistih 3000 mornarjev, ki so jih vjeli ž njim vred, bodo spravili v Nagasaki. Japonske oblasti so dobile strogo povelje, naj se prepričajo če so med vjetimi Rusi taki, ki so jih bili Japonci nekoč izpustili pod pogojem, da so dali častno besedo, da se ne bodo več udeležili vojske.
London, 31. maja. „Dai!y Ekspres" poroča iz Kobe : Sem so Japonci privedli več rešenih ruskih mornarjev, ki pripovedujejo, da so bili Japonci v pomorski bitki brez velike nevarnosti, ker so njihovi topovi nesli dalje nego ruski. Japonci so ob suli rusko brodovje s strahovitim ognjem. Vsled tega je nastala med ruskim brodov-jem panika, ki se je še povečala vsled japonskih torpednih napadov. V mnogih slučajih je rusko moštvo, ne čakajoč povelj, nebrzdano planilo z bojnih ladij v čolne. Isti list poroča, da je neki parnik privlekel v Vuzun rusko transportno ladjo »Koreja", ki je ob straneh težko poškodovana. Dimniki so ji odbiti.
London, 31. maja. Iz Sangaja poročajo : Bitka se je pričela v soboto ob 8. uri zjutraj. Moštvo »Koreje", ki je došlo v Vu-sun in tudi sem došlega polagalca min »Svire", pripoveduje: Oklopnici »Osljabljo« in »Nikolaja" je videlo moštvo, ko sta se prevrnili vsled velikih poškodb, katere so ladjama prizadele mine in podvodne japonske ladje. Moštvo trdi, da je enajaponska vojna 1 a d j a gorela, eno križarico so Rusi Japoncem prevrnili, tri japonske križarice je pozneje videlo moštvo »Koreje*, ko so se potapljale. Najhujši boj je bil med 2. uro popoldne do 6. ure zvečer. V prvi uri bitke so Rusi Japoncem potopili tri ladje. Moštvo trii, da seje v bitki potopilo osem japonskih ladij. Ruski konzul zatrjuje, da se sem došli polagalec min ni udeležil boja. — Ta ladja je nepoškodovana.
Dunaj, 30. maja. Iz Peterburga še vedno ni uradnih poročil o pomorski bitki ki je bila za Ruse tako usodna, vendar prinašajo listi že obširne opise. Roždestvenski je priplul v Korejsko cesto y treh kolonah. Vozil je precej blizu japonskega obrežja. Na morju je bila megla. Pri Cušimi je napadel Togo njegovo levo krilo. Togo je bombardiral iz velike daljine ter se je uspešno posluževal lažjega manevriranja in večje hitrosti svojih ladij, tako da so Rusi mogli Japoncem le malo škodovati, dočim skoro noben japonski projektil ni zgrešil svojega cilja. Ta usodna bitka se je pričela ob 2. uri popoludne. Na morju je zavladal silen veter, ki je razpodil gosto meglo. — Uvodno japonsko bombardiranje je že napravilo med Rusi veliko paniko, vendar pri tem bombardiranju Roždestvenski ni izgubil še nobene >elike ladje. Nato se je japonsko brodovje umaknilo, vendar je ostalo v taki daljavi, da bi lahko še bombardiralo. Rusi
veru. Bila je jasna zvezdnata noč. Nakrat jih je na neki doslej še neznani točki napadlo japonsko brodovje torpedovk, ki je operiralo tako uspešno, da se je potapljala ena ruska ladja za drugo. Grozen pogled! Koliko svojih torpedovk so Japonci pri tem žrtvovali je še neznano. Prvikrat v zgodovini pomorskih bojev se rabili Japonci tudi podmorske čolne. Japonci so imeli 13 podmorskih čolnov, ki so dva meseca neprenehoma krožili okolu Cušime. Nobeno pero ne bo moglo popisati grozote te bitke. Ko so Rusi videli, da japonski torpedi zadevajo eno rusko ladjo za drugo so prekmalu izgubili ravnodušnost, moštvo in častniki so izgubili vsako zvezo z nadpe-veljnikom, vse se je hotelo rešiti. Vsaka ladja se je hotela sama zase rešiti. Tako so ladje zadevale druga ob drugo, zadevale v čolne, v katere so se reševali mornarji in zadevale tudi v ladje, ki so se potapljale. Bila je strašna panika. Čudež je, da je ostala sploh še kaka ladja. Mala divizija, med katero je bil tudi „Orel" je ušla, a ko so jo pri Liukurtu [dohiteli Japonci in jo pričeli atakirati, se je udala. Samo par ladij je pobegnilo dalje proti Vladivostoku. Tudi te ladje so Japonci zasledovali, z ostalimi so pa vršili reševalno službo. Neka japon ska ladja je rešila poveljnika ladje .Ad miral Nahimov" in dva častnika, ki so več ur plavali po morju in poizkušali približati se japonskemu obrežju.
Peterburg, 31. maja. Poveljnik Vla-divostoka javlja, da je tjakaj dospel .Ičum-rud". Pričakujejo še drugih ladij.
London, 31. maja. Iz Tokia poročajo, da so Japonci uničili r a • zun„Almaza" in .Izumruda", vse ruske ladje, ki so hotele pribežati v Vladivostok.
London, 31. maja. Iz Peterburga so brzojavili „Evening-Standardu, da je .Osljab-lja" potopljena in je Folkersam ubit.
London, 31. maja. „Daily Ekspress44 poroča iz Tokia: Ko se je potapljala ruska admiralitttna ladja „Knez Suvarov", je šel Roždestvenskij na neko drugo ladjo in pobegnil. Včeraj so na višini pri Fumi JaponciRoždestvenskega ujeli. Roždestvenskij je težko ranjen na reki.
London, 31. maja. Nekateri listi poročajo, da je Roždestvenskij ranjen na levem očesu in da se je Japoncem udal.
Honkon, 31. maja. V Saigonu je 56 ruskih transportnih parnikov.
Pariz, 31. maja. Vest o uporu mornarjev baltiškega brodovja je pač pretirana. Prihajajo poročila, da so ruski mornarji reševali častnike in jih dvigali v rešilne čolne.
Berolin, 31. maja. Vest o porazu ruskega brodovja je vzbudila tu veliko veselje. Prebivalstvo je prirejalo prisrčen demonstrativen sprejem japonskemu princu Arizugavi, ki je došel v svate k poroki nemškega prestolonaslednika.
Pariz, 31. maja. Tu menijo, da so Japoncem o kakovosti ruskega brodovja dajali najbolj točna poročila Angleži, ki so rusko ladjevje spremljali s svojimi ladjami od Hulla do indokitajskih voda.
London, 31. maja. Iz New Yorka brzojavljajo, da je izjavil ruski poslanik, grof Cassini, da bo Ruska nadaljevala vojsko. V Ntw Yorku pa menijo, da se bo sklenil mir.
Peterburg, 31. maja. Danes se vrši v Carskem selu ministrski svet, ki se bo posvetoval ali se sklene mir ali vojna nadaljuje. Če se sklene mir, se bo posvetoval tudi o mirovnih pogojih. — Car in dvorna stranka sta za nadaljevanje vojske. V Mandžurijo hočejo poslati nova pojačenja. Car ima trdno upanje, da končno vendar zmaga Rusija.
Novo Mesto, 31. maja. Prior Kajetan Popotnik je imenovan za Kain-bach, pater Leopold D a n e v v Jeruzalemu za Novo Mesto.
Dunaj, 31. maja. Danes zvečer se v „Hetel Savoy" vrši sestanek nemških društev Posvetovali se bodo, kako nastopiti proti sokolski slavnosti, ki se bo tu vršila o Binkoštih. Nemci so silno togotni, ker prireditelji imenujejo Dunaj »največje češko
mesto". Sklicatelji shoda so izdali na vsa nemška društva na Dunaju oklic, naj se današnjega sestanka gotovo udeleže, da se preskrbi udeležnikom slavnosti od nemške strani „časten sprejem".
Dunaj, 31. maja. Te dni odideta v London dva avstrijska koivetna kapitana, dva druga kapitana in mnogo moštva, da sprejmejo dve veliki torpedovki za visoko morje, zgrajeni na Angleškem.
Budimpešta, 31. maja. Sem je došel češki poslanec Klofač s češkim radikal-cem dr Sobotko. Obiskala sta poslanca neodvisne stranke. Pri banketu se je povdar-jalo, da so Cehi pripravljeni, podpirati prizadevanja neodvisne stranke.
Pariz, 31. maja. Vest o atentatu na kralja Alfonza je nastala na ta način, da je neki mož med kraljevo vožnjo izustil psovko in potegnil bodalo. Policija je moža are tirala.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za družbo s v. Cirila in Metoda: Možje iz Dola v prijateljski družbi nabrali 10 kron; vsota nabrana pri srebrni svatbi g Ivana Počivalnika in g. Berte so darovali 30 K.
»Katoliška BuRvnrna"
v Ljubljani.
Književna poročila.
Widmann- Fischer-Felten, lllustrierte Welt-geschichte in vier Blinden. Delo bo izSlo v 40 sešitkili po K 1.20, — Weber, Die Nlunche-ner katechetische Methode K. 2 88, —
Pollmann, Was ist uns Schiller? Ein Jubi-
laumsbeitrag K. .84, Chambtrs Coleridge, Leben der Maria Ward, Grunderin der Engli-schen FrUulein J. B. M. V. K —.36, — Gander. Die Bakterien. ^Benzigers Natunvissenschaft-liche Bibliothek) Vezano K 1.80, — Marucchi-Ru-diseh, Die Katakomben und der Protestan-tismus. K .72, — Der Romische Kate-chismus nach dem Beschlusse des Konzils von Trient fUr die Pfarrer auf Befehl des Papstes Pius des Fiinften heraus^egeben. 2 zvezka K 5.76, — Munk, Die Schul-Krankheiten. 1 Heft: Die Schulkurzsichtigkeit. Verkrommungen der Wirbel-siiule. K i,5(), — Munk, Die Hygiene des Schulgebaudes K 2 50, — Pius X* Seine Handlungen und seine Absichten. Gedanken und Anmerkungen eines Beobachters. K 1.20, Jakob, Der Mensch, die Krone der irdisehen Schopfung. Zeitgemasse Betrachtungen iiber Verbreitung, Einteilung, Abstammung und Alter des .Vlenschen-geschlechtes — mit einer krilisehen Beleuchtung der Affentheorie K 2.88, — Wasmann, Verglei-chende Studien iiber das Seelenleben der Ameisen und der hohern Tiere K <40. — Be-neseh, Hamlbuchzur Vorbereitung iiber die Grund-buchsfiihrer - Priifung in Fragen und Ant-worten (auch praktisehes Nachschlagebuch). K 5. ,
—	Gabriel. Die gewerblichen Gt nosscn-schaften. Ein llandbuch fiir die ge\verblichen Genossenschaftsverbiinde, Genossenschftskranken-kassen und — Institute mit Erlauterungen der ge-seUlichen Bestimmungen, Musterstaiute, Formula-rien us\v. Vezano K 7. , — Verhandlungen und Beschliisse des Industri erates. 7.Heft Venvendung der \Vasserkrafte an den neuen Alpen-bahnen und Ausniitzung der WasserkrSfte. K 1.20,
—	Gottlieb (P. Tilmann Pesch), Briefe aus Hamburg. Ein \Vort zur Vertheidigung der Kirche gegen die Angriffe von sieben Leugnern Christi. 5. Aufiage. K 7.20. —
»Katoliška BuKuarna" v Ljubljani.
fftefeoroiogično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
! a a i Q j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celsiin	VetroTi	N«bo	► S S S >a e ti . "O T? ► aS 9>
30	9. zveč.	738 7 |+17 2		sr. svzh.	jasao	0 0
1 31	7. zjutr. 2. pop	738 1 735 8	+ 116 +23-7	sl. jvzh. sr. jvzh.	n n	
Srednja včerajšnja temp. +15 9°, norm. +15 8°.
Kovaškega pomočnika
izurj. nsga v izdelovanju sekir in cepinov in druzega oredja sprejme takoj Franc Pintar, kovač Moste p. ŽTovnica, Gor. 1119 1—1
to co
I
t
Ida Mahr roj. VValter naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojega sina Walther Mahr-a vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretožno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, gospod
Edvard Mahr
trgovec
po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes, dne 30. maja ob 7. uri zjutraj v dobi 75 let mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v sredo 81. maja popoldne ob 6. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanenja. Prosi se tihega sožalja, Ljubljana, 30. maja 1905.
S 1. Junijem
se ofvori
vrt
j v restavraciji > pri Auru
t" h
K^Jtr*,

t
v Wolfovih ulicah ——
Na obilni obisk vabi 5l p. n. občinstvo
J. Spunf
gostilničar.
1112 2-1
je najboljše in najfinejše
čistilno sredstvo.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni nepozabni sin, brat, oziroma svak in stric, gospod
Anton Dulansky
c. kr. poštni asistent
danes dne 30. majnika t. 1. ob 9. uri dopoldne po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 29. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek 1. junija ob 4. uri popoldne.
Sv, maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Šmartnem.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.	1117
Sražišče pri Kranju, 30. maja 1905.
Anton in Helena Dulansky, stariši; MarijaTepinaroj. Dulansky, sestra; Franc Tepina, svak; Franc, Milnica, Tonček, nečaki.
I
Slovenska krščanska - socijalna zveza
vabi svoje člane in članice na svoj
o li c 11 i z 1» o r
ki se vrši prihodnjo nedeljo, dnč 4. junija ob 9. uri dop. v društvenih prostorih biše stavhinske diužbe „ Union" v Frančiškanskih ulicah.	Predsedstvo.
Služba
orgnnisto in cerkvenim
v Besnici se razpisuje.
Nastop s 1. avgustom 1.1.
Prednost imajo oženjeni in kmetijstva zmožni. — Oglaša se zanjo do 1. julija pri župnem uradu v Besnici. 1114 2-1
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. 1110 Razstavljeno samo do všt. sob. 3. junija:
ST Najnovejši posnetki.
NoskvalnSKremlin
Najznamenitejše na svetu v več ko 5G0 izbranih ciklih je po izreku znamenitih pedagogov eno najizbornejših sredstev za nao-brazbo in pouk.
Gospodična
iz dobre hiše, s trgovskim kurzom, katera že dalj časa deluje v komptoarju želi mesto v kakej trgovini ali odvetniški pisarni. Vstopi s 1. ali s 15. julijem. — Ponudbe na uprav. „Slovenca" pod šifro »E. I."	1091 3—2
V prav lepem in prijetnem kraju se za poletne mesece odda pod ugodnimi pogoji v najem velika
lepa soba
s potrebnimi pritiklinami. — Natančneje se izve v stari šoli v Šmartnem pod Šmarno goro.	1089 3-3
Lepo stanovanje
z 2 sobama, ter z lepim razgledom blizu železnice, z vsakdanjim poštnim prometom se odda za dobo od začetka julija do konca septembra. Natančna pojasnila daje Anton Gabrijelčič, gostilničar in posestnik na Brezjah. 1093 3-2
Dve hiši naprodaj^
CT>
V Spodnji Šiški tik cerkve sv. Jerneja, sta naprodaj dve hiši, v katerih sta dve prodajalni pri glavni cesti in več stanovanj pod zelo ugodnimi pogoji. Takoj treba plačati le 10.000 gld., drugo ostane lahko na hišah. Več se poizve pri lastniku v Spodnji Šiški Josip Seidl-u ali pa vsak dan ob 9. uri dopoldne v gostilni „pri Figovcu".
V
Južno nemški predilnici
lep, katoliški kraj, dobi
nekaj rodbin
delo. Cena, zdrava stanovanja so na
razpolago. Dobre šole v kraju. Stroški za selitev se lahko izplačajo na račun in vračajo po dogovoru. Priglasila z naznanilom za delo zmožnih oseb pod šifro „S. T. 7608" na tvrdko Rudolf Mosse, Stuttgart.	1084 3-3
Lepo stanovanje
v solnčni legi. obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shramba in kabineta, ter s porabo perilnice in delom vita,	1074 4—3
je na Dunajski cesti št. 60 takoj oddati.
| Najugodnejši pogoji |
■	za zavarovanje.	"
Edina



zavarovalna družba
ki ima
slovenskega

A*

glavnega
zastopnika v Trstu.
Zavaruje na življenje in na dohodke - na vse načine po zelo nizkih postavkih.
Natančneja pojasnila daje
glavno zastopstvo za slovenske dežele
v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21, I. nadstr.,
in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in v večjih krajih.



Novo!
Dunajska splošna
Novo!
vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov
zavaruje vsote po 50, 100, 150, 200, 250, 300, 400 kron,
katere se Izplačajo v slučaju zavarovančeve smrti
»T v teku 24 up
donašatelju polične knjižice.	nos 3-1
- Mesečne premije so jako nizke. -
Natančneja pojasnila daje: Glavno zastopstvo za Kranjsko »Dunajske splošne vzajemne družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov' v Kranju.
Podzastopniki z mesečno plačo in provizijo se iščejo za mesta z okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica. Krško, Lož, Metlika, Radoljica, Rudolfovo in Škofjaloka, kakor tudi za vse večje občine na deželi. — Dober in trajni postranski zaslužek za čast. duhovščino, gg. učitelje
na deželi občinske tajnike itd.
Zaradi družinskih razmer je v Ljubljani, sv. Petra predmestje ob novi cesti, v ugodni legi, po ugodni ceni naprodaj enonadstropna
novo zidana
1027 6—3
hiša
vrtom
(18 let davka prosta), obstoječa iz štirih stanovanj, lepe prodajalne s pripadajočim prostorom, pripravna za gostilno, pekarijo, mesarijo, branjarijo itd.
Natančneje v upravništvu „Slovenca".
Odlikovan
Z Zlato kolajno In častno diploma
v Parizu.
.	^	603 104—14
Anton Presker
>
V 000 w
nojlzvrstnelia uotia za lase.
Ista pospešuje rast las, odstrani luskine, utrjuje živce, zabrani izpadanje in lomljenje las.
Nobena dama naj ne zamudi poizkusiti tega sredstva. Cena ene steklenice 2 K.
Izdelovalec Paško Domianovič, frizer v Ljubljani.
Osebe, katere hočejo »Floridas" v prodajo vzeti, dobijo rabat.	698 10—9
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blagr po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Oddaja se služba
organista in cerkvenika
v Gorjah.
Pogoji in nastop po dogovoru. Oglasila sprejema do 24. junija t. 1.	1100 3-2
_Cerkveno predstojnico v Gorjah.
prana $e večje posestvo
na Dolenjskem, blizu želez, postaje.
Gospodarsko poslopje z zemljiščem, mlin In Žaga (cikular žaga).	941 I2-7
Natančneje se poizve v upravništvu .Slovenca".
Zaradi rodbinskih rkzmer iščem takoj
pošteno žensko,
nad 30 let, zmožno gospodinjstva, računstva, pisave slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo take. ki se razumejo na mesarski obrt. Lahko tudi vdova z otrokom. Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejme
JOSIP JESIH, mesar in posestnik 10833-2	v Medvodah.
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov ^
1118 3—1
Za gld. 1"95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec .ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošojiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, t par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. l-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Puntigamsko pivo.
Puntigamsko pivo.
Dobro, cen6 je in pije se lahko samo v
restavraciji A. RASBERGER
sv. Petra nasip 37, poleg jubilejnega mostu.
Vedno sveže puntigamsko marčno in bavarsko pivo.
Ob vsakem času koncert s pneumatičnim pianoorkestrionom „Puck". -1022 10—5	————— godba. ——
Fina

00 KJ
<Z> t-
O
•a
Založnik c. kr.
drž. uradnikov.
Ljubljana I IX rpC"R Ljubljana
Stari trg št. 9 J m iVLULn Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52—26
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebščine za krojače in šivilje. ♦♦
Ernest Hammerschmidta nasledniki
OVadile Wufscher * K
trgovina železnin in kovin,
"	Ljubljana, Valvazorjev trg št. č.
Velika zaloga P0,icdc,skih »frojev
in orodja.
Nizke cene!
Objava.
V vsej celoti kupljeno zalogo blaga tvrdke
C. Gerhauser v Ljubljani
Reslieva cesta 3 (vogel Sv. Petra cesta)
obstoječe iz sukna za gospode in dame, modnega blaga, perila, raznih preprog, posteljnih oprav, platnenega blaga, dežnikov, bluz in kril, batistov itd. bom od
srede, 24. maja razprodajal
najboljšim ponudnikom po predpisanih cenah.
Velespoštovanjem 400 104-2-	A. Primožič.
Jr	-
Na najvišje povelje NJeg. ^JJ c. in kr. apost. Veličanstva
XXIV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija	18 898 dobitkov vgotovini
853 10-7	v skupnem znesku 512.980 Kron.
Glavni dobitek znaša 200,tQ0 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 15. junija 1905. — Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrase 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzcjavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
s|f/0d c.kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) y))J _____j^hK
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
•AAAAAAA«	#	tAAAAAAA«
jrlMtilllNj v Ljubljani jjJasiiil|l£]
na Dunajski cesti št. 18, na vogaln Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
2 52-28
4'I
2 0

t v
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
* Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vl®ge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženjo kmetsko V i r\n t »tiQ«Qa posojilnico znaša	^ (^1^.(10
Stavtghran- K 7,6S1.915-41. ^promet	K 120^81$.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
i
O
1122 100—96
Zahfevajfe
brezplačno in franko
snoj ilustrovani cenik z ve* ko 600 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
torarna a ure la liroiD« trgorlns Most it. 955, Goiko.
Pr»r» »mer. ulk. remoutolr-ur« ■ sidro, , , «l»t-m ^oiiapf pateit t trpežnem futr»lu (Tlfl OTA
Iii jele«OT»*« usoj« i ele«. »erlilco U ntk- 8JU« !J» !■ prlreakom, komad - _______
Gospodične
katere se žele izobraziti v šivanju in kroj-nem risanju sprejema	904 10-9
Franja Jesih,
Ljubljana, Stari trg 28. «fc<r Dobi se tudi kroj po životni meri. -jas
Hlodi
Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. 1. hlode po sledeči ceni:
I U,
Hrastovih hlodov od 25 cm debeline naprej K 31, 24
Bukovih „	„ 28 „
Jelkovih „	„ 24 „
Smrekovih „	„ 20 „
Borovcevih „	„ 22 „
dolgost od 2 metra naprej. Cene se razumejo per kubik meter franko državni kolodvor, Ljubljana.	255 c (33) Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na A. Deghenghi v Ljubljani.
15,	16
17,	16
18,	17 17,	16
Ceno in pod jako ugodnimi pogoji se proda
hiša
na Spodnjem Štajerskem
v kopališkem in božjepotnem kraju, blizu cerkve in 10 min. oddaljena od kolodvora, z dobro idočo renomirano staro trgovino z mešanim blagom. Hiša ima tudi vrt in vodnjak in ker leži ob glavni cesti, je tudi pripravna za pekarno, mesnico ali gostilno.
Ponudbe pod „Zadovoljnost" na
upravništvo „Slovenca".	1096 3-3
rajno delo
(lol)i takoj dober
l{amne$el(.
1076 3—2
Sprejme se tudi
dseel^
za kamnoseški obrt
v brezplačen pouk; biti pa mora iz dobre, krščanske rodbine. Učna doba 3 leta.
Kje, pove upravništvo »Slovenca*.
a®te»te»te
Ste&teStssBCi
teSteSteSr?
Ste žffl Ste
a®
sta
SJte
Ste
1 S$
gre »S &te
SRŽ
M
SteSteSte&te tfteSteSteSte
l#tefifte#te(ifta SfieSM stestesteSTa
8BSEBBB&5BB #teSte&teSiJte
»teStessteS« agsagisjifšsijs SteSRsgraSJte

5 prt


1071 8-3
»fSSt; SJteS
StgBMSSUSSUS SJteStefflteSJte «gsSf?BHS»fS sjte«te${s$ts
StefftefflteSte
te »fs Ste
StfS 6! tS
teSte
S s?
~fS SJte
Ste
""iS te
shb

tetSteStestj etfS!JI£SBffleyS
£Jte#teSteSte IStsSte&teSte
Velecenjene gospodinje!
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj označene.
1045 26—3
vy/t/?/v/iA "srs/v/A/
LJUBLJANSKE TESTENINE
pripoznano najboljše!
* B*UMe.
To
Pomladanska in Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40—28
pristno brnsko blago.
H„n.„k<l8HMtr\3-10 , ( K 7, 8, 10 iz dobre / dolg. zad. za kompl. ' v*.. .... m
obleko za gos» (suk- { ^ 12> K 14 12 bolJse ) 5
nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše | $
stane le	1K 21 iz najboljše '
En kupon (kos) za črno salon. obleko K 20, kakor tudi blago za površnike, turist loden, svlln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna In solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Siegel- Imhof v Brnu.
Vzorci rastonj ln franku. Zajamf. poSIIJater po norcu. Velike so prednosti, ki jih imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
Mflo-pliflovo naprava
l~3 „ Gassaug-Generator i^s
16 HP normalno,!! proda st radi povečanja tovarne takoj. Vse podrobnosti, kjer je stroj videti v teku, daje tovarna pletenin Dragotin Hribar Ljubljana.
<
J O
C
o s
s <
J <
o
w «
oo
S <
PU N
b-I
w
J >N
S
920
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TELEFON 154.
SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IM VSE DRUGE POTREBŠČINE
BRRTR EBERL
NR]FINEJŠE BRRVE ZR UMETNIKE
DRR SCHOENFELDfl & KO. V DGSSELDORFU
FINE OLJNRTE BRRVE ZR
ŠTUDIJE DRfl. SCHOENFELDfl & KO. V DUSSELDORFli
(PUŠICR 20 VIN.) - MEČILA
APARATE, BARVE IN PREDLOGE ZA
ŽGRLNO SLIKANJE
VELIKO IZBIRO
LESENIH IZDELKOV
ZA VŽIGANJE IN POSLIKALE IMRTR
TOVARNA OLNJATIH BARV, LAKOV IN FIRNEŽEV
MIKLOŠIČEVR CESTR 6 LjuBLjnnn.
ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM.
H C
N
m
S w K
s c
N
m
S w
i—i
r
>
Zahtevajte pm tiaku pu
671 60-86
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
zajamčeno čisto
[- in brez vsake škodljive primesi Pere izvrstno.
z znamko ,Jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamdeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCmOHT< in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka.
Dobiva! se povsod