OLA S SVOBODE slovffinskji tednik Bi Kosim DiitiVKMi Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOVICNIO WJEBnCL.V Dnom To Ta Imum Oi Tmm Luomn QUMVV 'OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR ME MISLI SVOBODNO, SE ME MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 11. Chicago, 111. 16. marca 1906. Leto V. Razgled po svetu. RUSIJA. Novi izbruhi ustaje, katere bo pričakovali spomladi, bo v2e sedaj pri-Celi In Bicer v Jako velikem obsegu. Vlada to vest zanika, boječ se da no bi uporniki dobivali zunanje pomoči. Večji del pokrajine Saratoff jo v ustajl. Veliko število upornikov se sbira t Kazanu in Kleffu, ter plenijo po ce-lej okolici. UstaSem poveljujejo pregnani dijaki in duhovniki. Proti ustaSem poslane vojaške čete niso Imele UBpeha. Val znaki pa kažejo na sploSen kme-tski upor, kateri naj bi baje pričel, kakor hitro se vreme zbolJSa. Vznemirljiva poročila prihajajo iz Moskve, o novem Strajku železničarjev. Vlada Je odposlala voJaStvo, da bi prevzelo železniško Blužbo. — Tudi se poroča, da so častniki gardnega polkn, kateri so dobili povelje oditi s polkom v baltiške province v »kupnem posvetovanju sklenili, da odstopijo Iz armade. Pozneje doSla brzojavka potrjuje to vest in pravi, dn so to častniki prvega gardnega polka. — Car Je dne 13. tm. Bprejel deputa-cljo tulftklh kmetov, katera mu 1o izročila udanostno ndreso. Tej Je pripomnil: Ne dovolite, da sovražniki Javnega reda pri Vas agltlrajo, deržl-te se postav, ter izročite take hudodelce oblastim, da ne odtldejo strogi k ami. — Radi Btrogega postopanja proti ujetim upornikom Je dobil general Re-nnekampf v Ochita veliko Število pre-tllnlh pisem, v katerem mu pretijo da njega, kakor tudi njegov stab pomore. General pa Je dal razglas, da kakor hitro bc nJega ali koga druzega od njegovega Btaba napade, bode dal tekom ene ure vse vjete ustaSe usmrtiti Po Ječah v Ochlti Je 600 ustašev zaprtih. AVSYRIJA. Ali J« resnica ali časnikarska raca. Mlnlsterskl predsednik Fejervary Je, predno Je podal demlsljo, h papežem Btopil v zvezo. V svoji adresi Je poudarjal o kraljevi prisegi, t-x rekel, da je kralj to prisego prelomil b tem, ker je postal nasproten ustavi. Papež pa Je Fejervaryjevo pojasnilo odobraval, ter je ob enem Franca Jožefa od slučajnega prelomljenja prisege oprostil. Vlada ne odstopi od svojih zahtev, ter je pripravljena vse častnike, kateri bi z nevoljo Bledill kakemu povelju obtožiti Izdaje. NEMČIJA. 82 »hodov. se bode dne 18. t. m. v Berolinu vrSIlo. TI shodi Imajo pomen praznovanja oblettilce leta 1848. Po lepakih zahtevajo socijallstl, da s® vsi somišljeniki shodov udeleže, ter da Btem ob enem tudi protestirajo tri-razrednemu volilnemu zlatemu. Cesar in farmer. Ko Je povodom svoje sreberne poroke cesar Viljem sprejemal svoje čestilce, Je ugledal tudi med njimi nekega človeka v katerem je spoznal nekdanjega grenadlrja Hesse. flel je k nJemu, ter ga prafial kako se mu godi,, a slednji mu Je povedal, da je sedaj v Ameriki kot farmer. BpraSeval ga je nadalje koliko Ima premoženja, na kar mu je farmer raz- ložil svoj materijalnl stan. Cesar je farmerju čestital, da se Je tako pov8pel, ter ga praSal: "VI ste postali v Ameriki .bogataS, ktero deželo ljubite bolj, Ameriko ali Vafie rojstno domovino?" Na to odgovori farmer: "Veličanstvo moje srce bije vedno za Nemčijo". 9e dolgo časa Be Je z nJim pogovarjal, a naposled se od njega poslovil. Sedanji cesar bil je Isti čas ko je (lease služIl pri gardnemu polku, njegov kompanljBki poveljnik lu stotnik. Severo-nemiki Lloyd. Vsled poročila Iz Bremena je Cisti dobiček Bevero-ncmSkega Lloyda tako ve lik, da so kljub ogromnim odplsam določili lVt% dlvldendo. VlBoko divide n do so provzročlll dohodki o mako-japonskl vojni. Dohodki pa se Se vedno množijo, kajti tudi to leto obeta biti enako preteklemu. Promet Je ogromen in Lloyd komaj zmaguje naročila. Izseljevanje Rusov, splolr pa iz Evrope v Ameriko daj a obilo posla. Vsaki parnik Je prenapolnjen Izseljencev. Pa tudi Izvoz blaga ne zaostaja, pač pa se od dne do dne množi. — Inžlnlrjl bo bojijo, da se eksplozija ponovi, ter bo ustavili reSilna dela. Najprvo nameravajo razne oddelke ventltlratl, predno nadalje poskuSa-Jo mrtvece na dan spraviti. Posebni vlak Je pripeljal nad 1000 rakev. Rudcrska družba pa bode vsaki vdovi dovolila $140 penzlje. Država Je dovolila 500000 frankov za ostale. Poseben odbor pa deluje na to, da preskrbi udove In otroke ponesrečencev. ITALIJA. Italijanskega kralja nameravajo usmrtiti. V Rimu so aretovall nekega anarhista, kateri je izpovedal, da se je na nekem anarhističnem Bhodu sklenilo kralja Viktorja Emanuela pri obisku razstave v Milanu, katero bi baje dne 18. aprila obiskal usmrtiti. Imenoval Je nekatere zarotnike, katero so vžo Bpravlli pod ključ, Duhovni a prostozidarji. Pri munlclpljalnlh volitvah v Turi-nu, so bo katoliki pod vodBtvom duhovnikov zvezali s prostozidarji, ter [nastopili proti socijallstom. čljo, Imel je včeraj dve seji V bančnem vprašanju je priSlo do sporazuma Izlm&l razdelbo naloženega kapitala, kar bode določila konferenca "In plenum". Policijsko vprašanje nI prišlo do razprave, pač pa »o se delegatje in-formelno posvetovali o vprašanju. London, 12. marca. Iz Algeclras se poroča, da so neutral ne vlastl naprosile Francijo naj v policijskem vprašanju nekoliko odneha, kajti vlastl so uverjene, da bl priSlo do vojne, ako bi Francija tega ne storila. Bode 11 Francija v to privolila Je seveda drugo vprašanje. Ameriške vesti. Eksplozija. • V Clevelandu, v hotelu Frankfort se Je dne 12. t. m. pripetila v pozni noči eksplozija. Škodo Se niso precenili In sllSl rq da nI bil pri tem nobeden ranjen. V hotelu je bilo nastanjenih vse polno neunljsklh delavcev kateri delajo pri železnici kot "Bcabi". UnIJskt delavci bo jih lansko Jesen bojkotirali In čuje se tudi da so linijski delavci eksplozijo prozročili. Presenečena trojica pri ponesrečeni poskušnji. FRANCOSKO. O strain) nesreči. katera se Je pripetila na Francoskem bo doSla natančneje poročila lz katerih se posnema da 1100 rudarjev zgubilo pri tej žalostni katastrofi svoje življenje. C000 sorodnikov ponesrečenih rudarjev oblega kraj nesreče. Kraj, kjer se Je pripetila nesreča Je neki rudnik ki se nahaja v hribovju pri Lensu v okraju PaB de Calais. V rudniku Je delalo 2000 rudarjev, In naselbina fiteje 8000 prebivalcev. Od 1800 rudarjev, ki so se nahajali ob času eksplozije v rudniku od tih se je rešilo okoli 700 vsi drugi bo pa ostali v rudniku ter vsaka reSitev Je nemogoča. Pri rešilnem delu. Je bilo tudi več reSllcev mrtvih In ranjenih. Obup vdov ln sirot je nepopisen. — Tisoče oseb čaka pred uhodom upajoč na reSitev. Vender vsak poskus se Je lsjalovll. Reiltev nemogoča. Strupeni plini In smrad ožganih trupel ki prihaja Iz rova onemogočuje vsaki poBkus priti do ponesrečencev. Če se samostan oropa. Belgijski roparji so pravi ptički, kajti njim je znano, kje se dobi obilen plen. Počeli so sedaj ropati po samostanih. Po takih podjetjah pa pride marsikaj skrivnega na svetlo. Pred nekaj dnevi so tatovi vlomili v nunski samostan v'Hennuyeres. Obilo plena so odnesli, A tudi Bvlnjskih krač, vina In - amodk - Jim nI manjkalo. Zakaj Imajo nune v zalogi tudi — smodke?T? Vojna na Balkanu? Carl grajski dopisnik Tribune poroča, da dela Turčija na bolgarski meji take priprave, da Je očevldno, da ml-Bll na vojno z Bolgarijo. V merodaj-nih carigrajflklh krogih so uverjenl, da se samo z vojsko more napraviti konec počenjanju vatašklh Čet. Z oflcialne turSke strani se ta vest seveda zanika. Marokaneka konferenca. Algeclras. 12. marca. Uredniški odbor marokanske konference, kteremu so poverili nalogo poravnati razne male diference med Francijo ln Nem- "SLAVNA" ZMAGA. "Kulturonoscl" so pobivall žene in otroke. N. Y. Volkszeltung opisuje "boj" ki bo je vršil dne 6. t. m. na Mount Dajo med vojsko združenih držav ln tamoSnJIml prebivalci. Nad 1000 oseb je bilo v tem boju pobitih. Brfgadnl general Bliss podal se je prejšnl teden na rekognoBclranje proti Mont Dajo. Crncl Be pa tega niso plašili, pač pa so pričeli v svoji trdnjavi napade amerlkansklh kulturonoscev odblvati. Družine bojnlkov bo pa ostale v vasi. Med bojem pa (tako pravi poročilo) so fene z otroci prjšlo v bojne vrste pomeSajoč se * armado. VoJaStvo tega nI opazilo, ter pričelo jo po ženskah ln otrokah »ekati, ln v kratkem I času bili so vbI pomorjeni. General Wood pravi, da se mu nI mogoče opravičiti, ter razjasniti to klanje.. Predsednik itoosevelt pa Je tele-graflčno čestital generalu Woodu na tej zmagi: (?) 'Čestitam Vam, častnikom ln mol-tvu na sijajnih uspehih, v katerih ste ČaBt amerlSke zastave tako uzorno refill!. T. Roosevelt." Toraj pobivanje nedolžnih otrok ln mater Je rešilo čast amerlSke bojne slave. Padle nedolžne žrtve bo pomnožil« lovorike uzornih kulturonoscev ln ar* mnda je pokazala kako zna reševati svojo čast b sekanjom ln ubijanjem nedolžnih žen, otrok ln Btarcev. Vseljevanje. Parnik "Bluecher" i t Hamburga j® dne 14. t., m. pripeljal 1000 Avstrtjan-cev ln Ogrov, Večinoma tih so mladi, Se pod vo-JaSko dolžnost stoječi izseljenci- Boj v etrkvi. V katoliški HtavSkl cerkvi so se preteklo Haboto spopadli verniki radi kolekte. Rabili so tudi revolverju ter ustrelili nekega Tammalifl. •Policiji se Je komaj posrečilo napraviti mir. Ko Je bilo vse mirno, Sel Je duhovnik na prlžnlco, ter prldgal: "Blagor pohlevnim, kajti ti bodo dosegli nebeft-ko kraljevstvo:" Zahteve premogarjev odklonjene. Lastniki Premogov so zahteve de-lavcev — kakor povlSek plače, okraj-Sanje časa. prlpoznanje unije in u-ravnava plačilne vrsti odklonili. Strajk bode torej neizogiben. Podražitev premoga. Philadelphia. Pa., 13. marca. Zve-zlnl delavski komisar Charles P. Nelll In predsednik Mitchell od premogar-ske organizacije sta bo mlnolo nedeljo zvečer v hotelu Walton v Ney Yorku dalj časa posvetovala, da se dogovorita. kako bl bilo mogočo s pomočjo predsednikovega vpliva preprečiti premogarflkl Strajk. Rooseveltu Je namreč mnogo na tem ležeče, da Uposlnje porazum — med lastniki premogovih rovov ln pre-mogarJI. Mitchell su Je na potu v Indiana-polls ustavil v Philadelphia, Pa., in sicer po Rooseveltovem navodilu, da bo sestane s zvezlnlm delavskim komisarjem. Posvetovala nta se o odklonitvi premogarskih zahtev. Oba priznavata, da Je položaj v okrajih trdega premoga zelo resen ln kritičen. Po konferenci se Je zvezlnl komisar vrnil v Washington, da poroča o tem predsedniku, d očim je Mitchell nadaljeval svojo pot v Indianapolis. Splošno so domneva, da se bode predsedniku Rooseveltu posrečilo preteči velikanski Strajk preprečiti. — Lastniki rovov trdijo, da bodo morali premog, ako bi dovolili večjo plačo, podražiti za $120 pri toni, ne da bl Imeli pri tem samo Jeden cent dobička. Opozarjamo. rojake v Chlcagi ln okolici da bode naš rojak gospod Joo Zima priredil v Narodni dvorani dve predBtavi. Prva predstava vrši se prihodnjo saboto, dne 24. t. m. a druga pa prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. Proinja. V štev. 5 t. I. Glas Svobode, smo objavili, da se je v Poteau I. T. ponesrečil neki Josip Turk. To vest smo posneli po nemSkem listu. Uljudno prosimo rojake, da nam, če jim je znano naznanijo kdo je ponesrečeni Josip Turk ln od kje Je — doma. Listnica uredništva. Dopisnik iz Stlppvtlle, Kans. — naj nam blagovoli naznaniti svoje popolno ime, ako hoče da priobčimo njegov dopis, — drugače bode romal v koi. - .__ ___^ i Pod novim oilom. Zgodovinska povest. > Ponatis iz "Slov. Naroda" DRUGI DEI-XVIII. Konrad j« odpasal bvoJo gabijo. In ponudlvši Jo generalu rekel: — Prosim ekscelenca za takojšnji odpust iz armade Njegovega Veličanstva. General je bil presenečen. Vprašal Jo nokoliko prijazne je: — Zakaj? — Ker se ne spodobi, da bi še dlje pripadal armadi. — Bacrebleu — zakaj bo to.no spodobi? Pojasuito mi to? — Nečem Vas okscelenca zadr^ ievatf. — Mordieu — kadar so gre za oficirja francosko armade Imam vedno Časa. Sedlto in povejte, kaj da je. Konrad jo sedel in v kratkih besedah povedal, da je operna pevka O-llmpija njegova žena, da so mu Je izneverila in pobegnila in da dela s avojlm razuzdanim življenjem njegovemu imenu Bramoto. — In zato hočete Btopitl Iz armade? se je začudil general. Ta ženska Vas je zapustita ln Vbb nič več ne briga. Vi sto v časti noBlll cesarsko suknjo. Vi ste na bojišču prelivali •vojo kri za cesarsko zastavo — Vaše časti ta ionska ne more omadežavati, maj počenja, kar hoče. — KkBcelenca — vzlic temu prosim za dopuBt. Lahko b^ bo dal premestiti kam drugam — lahko bi šel s armado na Špansko — ali Jaz sem tu doma in sedaj ne morem proč. — Le oBtanite tu! 'Ta bi bila lepa, da bi vrl, častivreden mož izstopil iz armade, ker je imel s svojo ženo tako nesrečo. Ne, gospod pod-kapitan, Jas Vas ne odpustim iz armado. — Ali — ekscelenca — kaj porečejo drugi oficirji? MoJa žena mi bo delala sramoto, ker toliko premoŽenja nimam, da bi jo odpravil odtod ln ker Je moja žena, se je tudi ne more izgnati. Oziri na druge oficirje. — Jaz sem rekel, da Vas ne odpustim, Je začej kričati general Del r*o&*, ln prt totn ostane. Imenujem Vas svojim drugim pobočnlkom — iz tega bodo vsi oficirji spoznali, kako sodim o Vaa. Jutri zjutraj nastopite svojo službo. Au revoir! de predno je mogel Konrad kaj odgovoriti, ga je general že spravil k vratom in ga potisnil v predsobo. Konrad ni vedel, kaj naj stori. — I^al se. je, da mu napravi Ljudmila kako posebno sramoto, bal se jo toliko bolj, ker doslej še ni ničesar od nJega zahtevala, ln se sploh nI zanj smenila, da si kot pevka na malih odrih gotovo ni živela v dobrih razmerah. Počasi Je Šel Konrad od škofije čez Mestni trg. Prišed&l mimo rotovža, je videl guvernerjevega slugo, ko Je v Damjanovo hišo nesel Izredno velik in krasen šopek. Spomnil se Je maršala Marmon'a, ki je tako možato zatrl svojo vročo ljubezen do Mare. In spomnil se Je Mare, ki niti treno-tek ni mislila, da bi njega, Konrada, zapustila, čeprav se Je med njima odprlo strašno brezno. Počasi Je šel dalje in nI zaparlt. da Je čez cesto veslal kurat Svetlin nert vnost proil nJemu, z drugi strani pa je prihajal Kopitar.. — Konrad — njkaJ novega Vam moram povedati. Tako Je kurat ogovoril svojega prijatelja ln segel njemu ln Kopitarju v roke. — Ali ste postali kanonik? je vpra šal Kopitar, ' — Oh, kaj še! Kanonik! Spodili so me, odstavili so me, v penzljo so me poslali, — NI mogoče! — Res je! Štiri krajcarje Imam pentlje na dan — pa maševal bom pri frančiškanih. — Meni se zdi, da ste c?lo prav uu'ovotjnl, Je menil Kopitar. — Seveda sem zadovoljen. Zdsj naj v LJubljani. — Zakaj pa so Vas penzijonlrall, gospod kurat, jo vprašal Konrad. — Zato, ker sem $kofa Riccija raz-žalll. Zadnjič dem hodil za vodQ in prelhišljeval sem, kjo bi kaj jflenara dobil. Nakrat vidim škofa pri oknu. o i i sem si ills- il^nes ml mora ii pomagati. Ko me je škof zagledal, so jo hitro obrnil od okna, a Jaz sem ga bil natančno spoznal. Sel «ein v semenišče, a sluga mi jo rokel, da škofa nI doma. Takrat pa me Je popadla jeza In dejal Bem slugi :,T"Recite milostnemu škofu, naj Jruglč, kadar pojdejo z doma ne pocabljo svojo oslovske glave na oknu." Vidite in zato so mo penzijonlrall. — In zdaj? — Zdaj stanujem pri sturl gospodični Schmutzcnhaus In sem prav zadovoljen. — In pomembno pomu-žlkuJČ Jo (lostavil kurat: lik mene st:imijo krasna ženska -- gledališka pevka Olimpija. XIX. Dne 18. nmrca 1811 so zjutraj na-k-at začel1 grmeti topov* na Gradu. Strel 1o p-Oil :a s'rcl<..ii » vse mesto je bilo hipoma pokonci, ker nihče ni vedel, kaj da pomeni to streljanje. Oficirji In uradniki so tekli v škXNE 8. APRILA ob 2 uri pop. Vsaki večer ob 8 uri zvečer. Posebne otročje predstave. V sal>oto dne 14, aprila ob 2 pop. Ples in srečolov na dobitke se tndi vrli v saboto dne 14 tm. ob 8 zvečer. K vsaki prestavi za osebo lOc vstup-nlne. Na vsporedu so tudi komične predstave in nastop pevskih zborov različnih narodov. K mnogobrojni udeležbi vabi uljndno ODBOR. Pilopima črtica iz Avstrije v Ameriko. PISe VolCanBkl. Nastanil sem se v neki gostilni, ka mor zahajajo večinoma Slovani. Prve dalj sem se odpočil od dolgotrajne voinje in mučnega bivanja na Ellla I alandu, med časom sem pa pridno Iskai sluibe, ali dela. Vender kjer sem se oglasil bilo je vse črno konkurentov ln tako je potekal čas in denar kres da bl dobil dela. Podam se k posredovalcu BluZb, Tu sem dobil tudi nekega Avstrijca— Iforavca, kateri je prišel z istim na menom kakor jaz. ^ Začela Bva ugibati, kaj nam je početi, a on Je svetoval "pojva delati na farmo," Res se odločiva a posredovalec slulb naju Je oddal nekemu člo-vekn, kateri nam Je obljubil dati lahko delo in dobro postrežbo. Formalnosti smo kmalo refiill in podala sva se ne daleč od New Yorka, na farmo. Ko prideva tja, podati sva se morata takoj na delo. Ni bilo ravno sitno, a vender delu nenavajenemu fio precej težavno. Delala sva na polju do 7 ure zvečer, na to pa sva morala Iti v hlev, kjer ava opravila razna dela pri treh konjih in eni kravi. Delo sva končala o 9 url »večer. Do sedaj Be v Bvojem življenju 6e nikdar nisem ukvarjat z živino, radi tega ml je bilo Jako težavno ta posel opravljati. Po večerji spravila sva se k počitku, vendar zaspati nisva mogla, kajti nezmerno Število muh ln stenic, so nam spanec preganjale. Ob i urah zjutraj nas pokličejo ln hajd na delo. Vender to delo nI bilo isto kakor se nam je obljubilo, zraven tega pa nas je gospodar priganjal k delu kot živina, a posluževal se le raznih psovk kakor: pes, falot itd. Prvotno sem začel ugovarjati temu ravnanju a pomagalo mi nI nič. Vedno je bilo slabše, a hrana pa taka, da bl jo pri nas niti pes ne povohal. Kljub temu pa sem hotel uBtrajatl prt delu in mislil sem si če drva na meni cepijo, UBtrajal bom. MoJ tovariš, preje poročnik v avstrijski armadi, kateri je moral radi dolgov zapustiti Je pa pričel obupavatt. tudi on ni bil vajen taclh del, ln So slabšo mu je predlo nego meni. K vsemu hudemu, katero sva morala prestati, pa Je pričela pritiskati še vročina. Med tem ko so po cestah ljudje in živali od vročine počepali, morala sva midva delati kakor dva sužnja. Če sva le nekoliko od deta prenehala, hoteč Be nekoliko oddahniti, Je vže pričel gospodar preklinjati in nas psovatl. Ko se enkrat za nJega psovke ne zmeniva, prldrvl nad nama b polenom a naju nastop proti nJemu mu Je kazal, da ne bl bilo varno njegova nakana, obrnil se je rekoč — vže pridemo skupaj" ter podal se pod senco na klop. česar pa nI on zadosti se nad nami znašal. Je pa njegovaržena popravila. Bila je res prava copernlca, a najbolj jo je Jezilo, ker Bva jo z tovarišem prezirala, ter ne nazivljala — gospa —. Enkrat je kričala nad nama, ter rekla, da Jo morava nazlvatl "gospo". TovarlS Jej Je odgovoril: "Pri nas copernlce nlBO gospe. No s tem je bilo jej dosti. Nastop proti nama Je bil tak, da Bva se jej začela na vbo grlo krohotatl, in to jo je ie bolj Jezila Tako bo nam minevali dnevi. Neke-kega dne pa se moj tovariš na roki rani, roka mu začne otekati In ko gospodar vidi, to njegovo nesrečo ga meni nič tebi nič odslovi. Pri slovesu mu je dal par krajcarjev, ter mu rekel. da naj se poda v bolnico. Poslovila sva se,, on Je odlel proti mestu. Jaz pa ns delo . Do sedaj sem lažje prenaSal križe ln težave, ker Bern imel sotrpina, a sedaj bil aem sam ln delo ml Je Slo težavno Izpod rok, vender opravljal •em, ne glede na to, svojo dolžnost Ko Je nekega dne začela vročina pritiskati, kakor še nikdar preje ne, mi odredi gospodar neko Jako težavno delo. Temu delu pa nisem bil kos, in postalo ml je slabo, komaj sem se privlekel do hiše, hoteč bo podati v svoje ležišče. Bil sem vže Bkoraj tam. Kar prldrvl gospodar za menoj, ter me b bIIo tira do vrat, ter pahne da sera kar obležal. Ko bl Ime! dosti moči, ln ko, bi Imel pri rokah le kaj priprave, bi mu hotel njegovo ravnanje z obrestmi vred poplačati, a bil sem tak, da se nisem mogel postaviti na noge. Ko jo videl moj položaj, me> jo pustil. Delal je pri temu tudi neki Kalabrei kateri vldevSl, da Bera jaz delo zapustil, se Je tudi on vlegel pod senčnato drevo. Gospodar ga zagleda ln hajd nad njim- Kalabrež bo za tega niti no zmeni, In ostal Je v svoji — "Blesti". To pa Jo odurneža tako razjezilo, da je počel po Kalabrežu u-drlhati, slednji pa ne bodi len, gospodarja tako nabije, da je bito joj. Tudi jaz sem hotel biti deležen te bitke, poskušal sera ustati, a ni Slo. Ves opraskan prldirja gospodar na dvorišče, ln mislil sem da se bo vse podrlo, tako Jo divjal ln preklinjal. Uvidel sem, da Jo najbolje so ima-zatl. Komaj Bem so vlekel do bližnje gostilne. Gostilničar me Je popilloval ko sem mu povedal dogodek. Postre gel ml Je kar je lo mogel, a'razven tega še telefonlčno pozval policijo. Policija pride ln me BpraSuje. Povem vse natajnko^ a na to so ho podati do farme, ter farmerja odgnali v zapor. Žena In otroci so sp spustili v jok in skoraj bl se ml bili smilili. Ko žena pride kameni,« da naj ne tožim, nisem bo dal omehčati. Tretji dan po farmerjevl aretaciji, bil sem poklican na sodlSče, ter nastopil sem proti farmerju kot obtoži-telj in priča. Kalabrež jo bil tudi zraven. Pri razpravi sva izjavila, da no delava več pri takem trinogu, dobila sva nekaj plače, a farmer pa večte-denskl zapor. Sel sem na farmo, spravil svoj — kovček ter hotel oditi. Farmerka pride zopet za menoj, ter me počno prositi. Ona Se nI vedela da jo mož obsojen. Vender vse proSnJe so bile zaman. Odgovoril sem jI, da če bi ona z delavci bolj usmiljeno ravnala, bi od tožbe odstopil, tako pa ne. Poslnla Je za mano potem otroke, a tudi to brez uspeha. Ko vidi da ne odstopim, prldrvl za manoj, ter menda nI Je zmerjalne besede, katere bl Jo ne rabila. Vže sem jej hotel dati malo lekcijo, a pogled na jokajoča otroke me Je od tega sklepa odvrnil. Podal sem se zopet v New York. Stanoval Bern pri svojem prijatelju, ter čakal službe. Čez nekoliko dni Bem bil res Imenovan uradnikom pri neki veliki banki. Nastopil sem službo takoj. Plača Je bila sicer majhna, a izhajal sem vender. Tu sem se Bpoznal z rojaki ln kmalo nas je vezala prijateljska vez. Spoznal Bera v njih prave bisere, ki so bili vredni značajnega prijateljstva. Pričeli Brno delovati za napredek ln prvo delo Je bilo, da smo spravili vže obstoječi tamburaSki zbor v fiober po ložaj. Vsako Bahato večer smo Imeli vn Je, a Iz vaj, razvila se je včasih pravcata zabava. Zapeli Brno ln večkrat so se po New YorSkih ulicah razlegale slovenske pesmi. Poslušalcev nam ni nikdar manjkalo ln večkrat so nas naprosili da smo zapeli. Radovoljno smo usllSall njih prošnje. Da celo stavni policisti so se na ulici UBtavlll kadar so slišali našo petje. Pravico bl Imeli nas pokarati, a mesto tega so pa bili naši zvest! posluSalcl, ter nam celo aplavdlrall. • Tako so minevali sabotnl večeri, med tem ko sem ob nedeljah ogledoval New YorSke znamenitosti, kakor muzeje cerkve, ln druge zanimivosti. Dolgo časa pa ml n! bilo ostati v New Torku. Prilika se ml Je ponudila svoj materljelnl *stan nekoliko — zboljšati ln zapustil sera New York, ter Be podal v oddaljeno mesto, kjer še sedaj s peresom In svinčnikom služIm svoj vsakdanji kruh. Vender vse mole misli in moje želje posvečujem stari domovini in pro- sim osodo, da bl kmalo prišel čas, da bl se zopet povrnil v naročje predrage slovensko domovine, a v stari domovini bodem skušal izbrisati iz Bpo-ralna deželo prostosti ln pozabljati prefrlgane ameriške Izkoriščevalce. Konec. "Papež pričakuje, kako se bode spol-nlla njegova volja. Rim, 5. marca. — Vso duhovstvo pričakuje zvedavo, kaj se bode zgodilo ko posveti papež v cerkvi sv. Petra 19 novih Škofov za spraznjena Škofijska mesta v Franciji, VpraSanjo je, alt bodo dovolila razdivjana francoska vlada novoizvoljenim Škofom zasesti sedaj prazna mesta, ali ne? ^Ihče si ne upa dati povoljnega odgovora. Gotovo pa je, da papež ne bode glodat mirnim potem, temveč bode, ako potrebno, prisilil francosko bezversko vlado, da Izpolni ukaz Cerkve. Za najhujši slučaj je pripravljen papež pričeti "sveto vojBko", kar ne bode prvi in tudi no zadnji slučaj v zgodovini katoliške cerkve." Tako vest nam prlnaSa "Nova Domovina" lz Clevelanda. Kakor se razvida iz tega jo papež tudi bojaželjen in prlprikvlj^u so podati v bol celo p "svetovno vojsko" ter spustiti nad'ne-veralke" svojo "maSčevanle." S svojo nezmotljivostjo je sklenil prisiliti francosko "brezversko' vlado, Ja prlpoznu mu.. PrJo novih Sk !i)V in s-lcor ne cneg» «>11 dva. pnč v »-:.» devetnajst. Francoska menda rape-ževl želji, ne bode ustregla, kajti komaj je je znebila nekaj urr.uharjev, a vie !:oče "rl«i "ka vlada" posiliti napredni Krnmi,-mI So prectjJS"o Število bojaželnlh "vojskovodij'. In Francija, kntera je komaj Iztrebita aekollko pijavk, r.ctovo ne bodo odobravala pa-pjJevo niilane, kajti, alio bi poku-zala Francoska papeža prst, bl goto vo i a ri:?rub|l za celo pest, ln mrgolelo bl v n,JkraJSem Jas i -"očje štovllo duhovnikov, kakor ilh Je do sedaj. Vsaki f-kof mora M'lOtl svoj Stab, a raz lčnl štabi svoje falmoštro ln kaplane, a slednji pa svoje podropnAe. ,Ceta ta garda pa hoče Imeti tudi svoje področje b katerem bi po svoji volji lu "In nomine domini" gospodovala. A I* »"'h .»h nakan ne bode nič. — Francija jo •. :--yorl»a ločitev cerkve od državo in s tem vzela cerkvenim mogočnežem marsikatero "pravico", katera ;lm Je služIla v jeblčne namene Radov. dni pa smo, kakšna bode .ta svetovna vojna, katero prorokujo — Nova Dor cv.na. V Avitnji poznamo razne garde. — Črr;s vojska "Landsturm" t.mi baje nalogo. da v slučaju potrebe nadomes-tuje stalno armado. Poznamo pa So drugo "črnovojsko,' ta Je pa "Pfaffensturm". Kakšne naloge Ima slednja, dobro vsaki omika, neo pozna. Kako Izvaja Bvoje dolŽnoBtl to vemo tudi. Slednja se sicer podaja v boj, a ne za korlBt človeštva, pač pa v korist avoje nikdar no napolnjene blsage. „ Kar Jo duhovščina na francoskem počela, to Jo vžo samim" klerikalcem presedalo, ln ko je vlada razno redo-ve razgnala, rekel Je marsikateri klerikalec "Hvala Bogu". Zatorej prav mirno pričakujemo to "svetovno vojno" ln uverjenl smo, da v boju ne bode dosegla zmage, pač pa blamažo." Blamaže Je sicer valena, kajti dan na dan se sliši o tem. Nekdaj uzorno duhovnlštvo propada, In lo malo Jih Je še med njimi, kateri ne poznajo sebičnost ln kateri Izvršujejo svoj poklic le za napredek človeštva. Kar se pa papeževe "svetovne vojne tiče smo uverjenl, da se prične Ista na prtžnlcah, a nehala bode v kakem Bkrlvnem kotičku farovža. . ."Abdulus" II pošljete denar v staro doli l\l) movino, obrnite bo zaupno na M V. Konda-ta, 657 W. 18tb Str., Chicago, IIi. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. JOS. JERAN, 459 W. 18. 81. Chicago, se priporoča za popravljen je god. instrumentov Slovencem in1 bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvair priporočam tudi mojo dvorane za društvene Boje, Bvatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago* najboljše pijače, unljske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki yedno dobro došlll Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, •587 8. Centre Ave._Chicago, 111, [j t * § § * 8 Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, Brajce, kravato ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke In izdelujem nove j« najnovejši modi In nizki ceni. jl JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Are. biizo 18. ulice Chicago, 111. Dr. M. A. Weisskopf Ashland Ave. Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiBkujte torej Slovana v svojo korist. © Zakaj kupujete slabo meno po visoki ceni, koVain je le- ^ * pa prilika dami, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^ OBRNITE NA 4. t Otona Preiss, flB 261) Grove St. t W f kjer bodete točno postreženi z najboljšim blagom. -V zalogi Ima tudi pristne Kranjske klobase. J Pozor! Pozor! Slovenci. "Salon" t MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijnčo— najboljše in najfinejše unijsko smodke. Potniki dobe Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se, priporoča Martin Potokar, 5B4 S, Centre Ave. Chicago, III. Veliko popusta pri cenah. V teku sedanje sezone znižali bhio cene pri suknjah za 15 od- atotkov pri dolarju. . . . Pomislite kaj to pomenja, da pri našem blngu, kateri je najboljše vrste, da prodajamo vse bolj po ceni, in sicer tako da nam nobena prodajalna v Chicagi ne more konkurirati. Ako slišite da druge prodajalne celo 5 0 in fiOod. popusta da-jajo, Be Vam bode zdel naš popust majhen, pa veste da nobena kupčija se ne Bklepa brez dobička. Radi tega Vam ne popustfu-jemo 50od. pač pa 15od. — Poglavitno pa na zimskih suknjah. Tudi imamo veliko zalogo klobukov, kap, rokavic in obleke za možke. Tudi dajamo zelene menjalne znanmke. Telefon — Canal 1198 qlas 8vosodhj A_ "Glas Svobode" [The voice of Liberty] WEEKLY Published by The G lue Svobode Co 657 Wi 18th St. Chicago, 111. telefon oanaij 427 latared »t tU« l*i>»t orric- at rliicu^u. 111., »■ Second Ul«»» Mfttlcr Subscription $1.50 per year. Advertisements on iigreemmu. "Glsa Svobode" lzlde va&L'l petek Sn velja za AMERIKO: ta celo leto ................$1.50 ta pol leta ................. 76c ZA EVROPO: t* celo leto ............kron 10 u pol leta v...........kron 5 Prvi svobodomiselni Ust za slovenski narod v Amertk'. Naslov za dopise in pošiljatve je •ledeči: 'Oliiw Svobode' 667 W. IBTH ST; . CHICAGO, III. Dopisi. LORAIN, OHIO. 10. marca 1906. Cenjeno uredništvo! — * Upam, da bodete Imeli v našem priljubljenem listu tolikanj prostora, ter natisnlto moje poročilo: Kar se dela tiče, ga je posebno v jeklaruah ln Izdulovalnlcuh železnih cevi obilo. Le žallbog da Hino Slovenci v primeri z Madjarl v manjšini. Naznanjam Vam. da je nemila smrt ugrabila iz naše sredine vrlega Franceta Grčarja. Ilajnt je bil član društva Marije Pomagaj. Pogreb Je bil sijajen ln ganljiv. Razven društva M. P. ga Je spremljalo tudi našo društvo "Died" ln društvo sv. Barbare In sv. Alojzija. Na grobu je govoril Rev. Andrej Smrekar Jako ganljivo, ter poudarjat kako dobro Je za slehernega biti član kakega društva, kajti ne samo, da članu pomaga v materijalnem položaju. pač pa mu preskrbi še lep pogreb. Vse to sem pazljivo poslušal In prepričal se, da naš Rev. A. Smrekar le duhovnik na pravem mestu, in »ravl posncmalec Krlstove vere, ter Izjema onih, ki prldgajo ln delujejo lo za bi sago. Društvo Bled, katerega smo ustanovili pred enim letom, prav dobro napreduje, tudi pripada k dlčni Jed-noti, katera dela najboljše za bolne brate In pošilja hitro ln točno bolniške podpore. Rojaki! kjer Vaq je le kaj, ustanovite si novo društvo, obrnite se po pojasnila na tajnika S. N. P. J. Martina Konda, kajti ta Vam radovolj-no pojasni in pomaga. Sloga Jačl, složlte se, Vslm rojakom srčne pozdrave AlekseJ Seldnitzer INDIANOPOLI8, IND. 8. marca 1906. Mlnoll so zaljubljeni, vrtoglavi pustni dnevi In prišel Je dolgočasni post, ter čas vražjega ploha — ln druzlh nadlog. , Na pepelnlčno sredo Je solnce vžo visoko Btalo ln upiralo svoje žarke na biserno snežene korale, ko sem se zbudil prespavšl pust. Imel sem groznega mačka, in mučil me je kakor apak. Zaman sem uporabljal razna zdravila proti nJemu In celo teorija clevelan-dskega "rekmana" blaženega Maslar-ja ml ni pomagala. Iti bi moral po pepel, a mesto njega ml Je neki paglavec zakadil kepo v glavo. Na pustni pondeljejt Je priredilo nage društvo "France Prešern" plesno zabavo. Vdeleiba ni bila sicer velika, kar pa je bilo krivo vreme, nekoliko pa tudi verski fanatizem napram (T) brezver-skemu druStvu. A kljub temu smo se prav dobro imeli. Orkester nemške meBtne godbe Je krasno proizvajal lepe komade in častno reSH svojo nalogo. Nafii fanti so pa Se za nameček svojo zakroZili, Beveda "PreSernova ljubica ln pod oknom" se ni pozabilo. Veselica »e je prav dobro obnesla in vsaki udeleženec Jo bil zadovoljen. Zato pa izrekam srčno zahvalo članom društvu bv. Alojzija K. S. K. J. In članom hv. Jožefa J. S. K. J. kakor tudi članom sv, Cirila ln Motoda, kateri so se kljub terorizmu udeležili presrčno zahvalo. Dalje bo tudi 'zahvaljujem vslm rojakom, Honebno pa gospej Hrlberntk ln njeni hčerki, ki »o pripomoglo k dobremu izidu veselice. X. x ^ GLENCOE, OHIO. > dne 11. marca 1906. __ -X Dragi gospod urednik! — Prosim priobčite moj dopis v Glas Svobode, V našo naselbino Slovencev, katera Je še precej pičla, začel Jo neki duh raztresati stvari a katerimi bi dosegel razdružitev rojakov, kateri so do sedaj vedno trdno in zvesto skupaj »tali. Ta duh Jo znani socijalčok — ŠHmpapergarček. Vsacega istega, katerega so noče dati zapisati v socljalul klub ne more vldltl živega. Seveda Proletarca vračamo, ker Hino Bpoznuli po kom hrepeni. Tudi naš socljalček Šllmpaperger-ček se je v zadnji številki Proletarca oglasil, tdr ubral jt^ pot za istimi, kateri v Chlcagl kovajo laži proti rojakom in zasluženim osebam. Tudi nam Jo naš socljalček povedal. koliko čistega dohodka Jo Imel člkaškl Hocijalni klub pri veselici dne 10. svečana, in kako dobrohotni so ti ljudje. Pomislite cel dobiček nameravajo v slučaju štrajka Izdati kot podporo štrajkujočlm. Kako znajo liniance nastavljati,' veseli naj bodejo, v da so svojo spurano kašo za nekoliko centov pomnožili. Cent pa Jo okrogel ln mislim, da ni ne duha ne sluha o veBellčnein dobičku v proletarskl blagajni, K koncu še to: Naš socljalček se je prlšedši Iz stare domovino uohvalil, da je bil nekje v Ljubnem glavar so-cljallstev. No če bi Imeli socljallstl take glavarje. potem bi pa takoj Sli vsi skupaj rakom žvižgati. Upamo, da ta Bocijalček v Ameriki ne bode prlromal da take časti kakor v stari domovini In da tudi ne bode pozabil, da kot glavar socljallstov Jo v stari domovini skozi 8 let opravljal službo, katera se i\e pristaja glavarju pač pa onemu kateri po cesti pometa konjske odpadke. Toliko za danea. Frank Boiljančlč. Dragi urednik!— Prosim natisniti moj dopis, ki se tiče mojo rojstne vasi Borovnica na Kranjskem. Ni ml možno povedati, kako v naši vasi napredujemo, kajti napredek je tako ogromen, da ga nI možnft pre-tolmačitl. Od sedaj naprej ne bode potreba pripravljati ženitoVanJsklh gostij po gostilnah, pač pa postanlmo člani Marijine družbe, ln deležni bodemo do brot, da nam bode naš tolsti župnik Schlfler pripravil "ohcet" v župnišču, kakor se Je zgodilo letošnji predpust. Device ln devlčarjl bo se gotovo dobro Imeli, saj razven milosti božje jih je obsevala tudi tolščoba našega faj-moštra. Preje so kranjski reverendl lovili tes\amente za škofove zavode, a to še nI zadosti, sedaj nameravajo dobiti licenco, da se bodo ohcetl vršite po farovžlh, kajti tudi te prinašajo obilo okroglega žegna v farško blsago. novoporoč^ncama pa obilo božjega blagoslova, kajti požegnana ohcet je vsa drugačna kakor navadna ta ne upllva le na ženina in nevesto pač pa tudi na poznejši rod, Toraj, vsakdor, kadar se ženi, naj poHtane Marijin član, naj se pusti v Borovnici poročiti, ker tam bode lahko obhajal Bvojo "ohcet" v farov-žu in deležen »Kvle mlloBtl rev. Schl-flerja, kateri bode tvojo srečo "pa-nal" a mošnjlček pa osušil. Sedaj pa od Amerike: KakSne Rtvarl uganjajo amerlSkl duhovniki bode vaem znano. Tudi ne nameravam razstresatl koi njihovih pregreh. Kljub temu se pa dobijo fle ljudje, kateri pravijo da so duhovni v4 Ame- riki revni ln ubogi, da Blromašno slabo oblečeni okrog lazijo, ter so od težkega delu vsi Izmučeni. Hrano imajo slabo, stanovanje Bkromno in sploh se jim slabo godi. No, kako ae jim godi, dobro znamo. Duhovnik je kakor kokoš. Kokoš znese zjutraj jajco, a potem je celi dan prosta, duhoven pa tudi zjutraj svojo maso zbere in nato pa vžlva celi dan svojo prostost. Dva lopa pregovora Imamo na Kranjskem. Prvi pravi; "Varuj bo konja od zadej, kravo od Bpredaj, , farja pa okrog la okrog." Drugi pa: "Skrivaj kobilo pred cigani, hčer pred vojakom, a ženo prod farje«'-' Te pregovore bi morali tudi tukaj v Ameriki poslušati |n jih ubogati, kajti dostikrat skoraj dan na dan se nam pripeti kaj tacega, kjer bi morali ta dva pregovora ko zaščitnika smatrati. Jože Borovnlčan. Vslm znancem prijateljem in rojakom naznanjamo tuž-no vest, da ••REV. KAPLAN LAVR1Č" ni dobit duhovniškega mesta v Indianopolls, Ind. Škof so mu rekli, da je v Evropi nekaj "našpilal" in radi tega odslovili. ••Mir njegovi mašniški slavi". R.J.P. Listnica uredništva. A. K. Cleveland. Ferdinand Pece ni v nobenem slovenskem društvu. Ta je pred lil loti prišel v Chicago. Dopis prihodnjič. Drufitvo »Triglav St. 2" S. N.P.J. v La Salle, III. svojim članom uljudno naznanja da je pri seji dne 4. marca ti. skle. nilo, da mora vsaki Član društvu na mesec vplačevati 25 centov za posebni zaklad v pok ritov raznih društvenih potreb. Prva vplačila pričnejo v nedeljo 1. aprila ter se vrao vsake tri mesece za \ leta naprej. John Vogrich. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20 5U Temu je pridjatl Se 10 centov v poštnino. Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, KoroSko, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluil parnikov francoske druibe Compagnie Qenerale TYansatlantique. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz Now Yorka vsak četr-tek ob 10. uri dopoldan. Glavni agent za Ameriko in Catiado na 92 Broadway St. New York. MA THICK W. K0ZMINSKI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosli, agent na U478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A, C. JankovIch, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Slika predočuje zlato damfcko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje jo najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. A AA Te vrste ura stank le W V obilo naročbo ae priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, - 72 E. Madison St. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite nečl fn pohištvo pri NAS -^ft Jas. Vafcumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAY CI! Cene delnicam so vedno višje. Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal krasno prosperiteto. Z redno plovitlio je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega so tudi cene delnicam poskočile. Se je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrud nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate deluic, dokler so še po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorporlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je ž« 91.500.000 u plačan i h. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— S tem predplačam na.......77...........delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svotood....................dolarjev, katero upotrebite v a^oraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, S tem se razume, uko predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo Bvoto vrnete v celem znesku., i Ime................................. Ulica in št..... . Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, me»ice (trate) in postne nakaenice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T. ...... ^ t -L ■ -.t - Nadzor-niki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Ceiiire Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main Str. I,a Salle, 111. Tajnik: Martin Ivomda, 657 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 184 \V. l(Jth Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Avo., South. Chicago, 111. Dan. Bajdovinau, F. O. Box 193 La Salle, 111. John Verščaj, 074 W. 21st PI., Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main Str. La Sullo, 111. Martin Potokar, 5«>4 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 017 S. Centru Ave., Chicago, III. Jakob Tikol, 313 Fulton St. Pullman, 111. Mabtin Skala, Box 1050 Ely, Minn. < J.jMP Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatvepa blagajniku Frank Klobučarju. Osredoji odbor S. N. P. J oil noto ima vsako tretjo soboto svojo redno mesečno sojo. Opozarja ae vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljojo svojo dopise jednotnemu tajniku. Naznanje uradnikom krajevnih društev. Ker nemorem za vsako malenkost vsakemu društvu, tajniku, zastopniku itd. posebej pisati, naj bo onim društvom, katera so plačala za možke pristople meseca marca samo $1,25 na/nanju-' no, da bo jim jo za vsakega uda vpisalo na dolg $1.00. ^ Nadalje pa naj bo poveduno enkrat za vselej, da v Jed noto plačujejo od novega leta naprej, možki po $2.25 in ženske $1.25. Omenim naj še, da ona društva ki izdajajo popotne liste, naj dotično svoto obdržijo v svoji društveni blagajni, razven 25c za listino, mesečni donesek za istega pa naj društvo samo odrajtuje, kolikor jo vže od Jednotp razpisano. Proletarci vseli dežela, združite se! B tem geslom nastopil je "Proleta-rec" pot v javnost ter poživlja prole-tarstvo v združenje. Slralsvredna bl bila izpeljava tega gesla, kajti združeni nastop proletarca, dosegel bl zmago v svojem boju. Vender če pogledamo delovanje glasila, ki zastopa gorlmenovano geslo, spoznati moramo, da to geslo naopak obrača, ter to geslo vporablja, ne v korist delavstva, pač v svojo, IjoteC pridobiti sredstva svojemu BebICnemu namenu. Združenje proletarstva, bl bilo nJim pogodu, ive radi tega da bl združeni zahtevali svoje pravice, pafi pa da bl združeni,vzdrževali kllko, katero nasprotuje Idealu proletarskega združenja. Nastop proletarskega o-krožja v lepaku, kakor tudi v dosedanjih Številkah je oseben boj okrožja. "Proletarca" proti nekaterim osebam katere razkrtnkujejo sebiCne nakane Izdajateljev "Proletarca". S tem da "Proletarec" uzdržuje o-sebnl boj proti nekaternlkom. pa izkorišča delavstvo, hotefi ga pridobiti na svojo stran, , da bl potem podpiral njih zasebne namene. "Proletarec" ne reSuje svojo nalogo. On ne zastopa koristi delavca, pafi pa obratno, kajti z njegovim po-Cetjem bode provzročll ne združitev, pač pa razdružitev. V do sedaj IzlSUh listih "Proletarca' ni niti enega pomembnega Članka, s kojlm bl delavec spoznaval, da hoče 'Proletarec* res zastopati njega koristi. V prvi vrsti, Cesar si "Proletarec" želi je pridobiti delavstvo na svojo stran, s katerim bl potem naskočil ter v svoje roke spravil "Jednoto". Vndlteljl "Proletarca" dobro vejo. da če bl priSlo to v njih roke, bl mar-slkedo si ustvaril pozicijo. In ne bilo se mu treba kolov/atltl po strehab, ter klepatl plehovlno. ToraJ boj Je sebičen In Isti, kateri podpira Proletarca, kateri se pusti z geslom "Proletarci vslh dežela, združite ae" mamitl, ta podpira naklepe sebičnosti mož kateri bl radi dosegli mesto, eksistence, ter sčasoma postali "Izkoriščevalci" delavstva. Postati hočejo voditelji delavstva. A ravno v zadnjem "Proletarcu" se bere, kak naj bl bil Isti, ffaterl hoče biti voditelj. Mož kremenltega značaja, visokih žtvljensklh nazorov, svetleče se poštenosti. Kakšni so pa ljudje okrog "Prole- i tarča", kateri hočejo postati voditelji delavstva? Bo 11 kaj sorodni s temi čednostmi? Ne! Značaji omahljivi, brez nazorov, — a kako bo svetli podtenoBt? rfmrn ln prepričan sem, da Je vsak-dor kateri je prebiral vsebino Izifilih Proletarcev posnel kam da meri In česar žeH - Zatorej "Proletarec" naj ne pričakuje združitve po njegovem uzorcu, pač pa naj bode prepričan, da mu bode kmalo odklenkala zadnja ura. Ob tej pa se lahko ozre na svoje delovanje, ter vzklikne: Es wftr' zu scbon gewesen, es hatf nlcht sollen seln! Roman iz življenja. S pamikom "kraljica Louise" kateri Je priplul iz Italije, dospela je mlada In lepa grofica Anuncljata del Blglo b Florence. Takoj prt prihodu so jo sprejeli zastopniki nemške emigrantne hiše, ter Jo odpeljali na kolodvor, ker se je odpeljala v St. Louis, da bl se tam poročila s pastorjem Stadler. S pastorjem sta se slučajno spoznala v Baselu kjer sta se tudi zaljubila in zaročila. On je obljubil nevesti, da kakor hitro se tnu posreči dobiti službo Jo bode poročil. Dobil je službo v St. Loulsu. Pisal Je svoji nevesti o temu, ter Jo povabil, da naj He poda 'čez morje k njemu. Kljub prigovarjanju njenih stariSev je grofica vender le se napravila na daljno pot. Ko so pa starifil uvideli, da ne pomaga prigovarjanje, so jej dali tudi na pot svoj blagoslov In — polni moS-njlček. Srečna nevesta je srečno prestala morsko vožnjo, ter se z veselim srcem podala v St. Louis, kjer jo bode z odprtimi rokami sprejel nje presrečni ženin — pastor Stadler. ROJAKI, NAROČUJTE 81 WQLA« SVOBODE." NiSje podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni -»SAL00N-- x dvojnin kegljiščem ln biljar na razpolago. Toč itn sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje* in prodajam izvrstno smodke. Prost prigrizek vedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulice in Blue Island Ave. Chicago, 111. ROJAKU Ako hočete kaditi dobre linijske smodke obrnito se na ROBERTA HAHN 577 Clinton St. Milwaukee, Wis. vsak bode dobro portrežen IN ZADOVOLJEN. PRAVA POT DO DENARJA, Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen. Popolnoma žaneslivo vložen je v INDUSTRIAL SAVINGS BANK 652 Blt^ie Island Ave. Ustanovljena 1890. VSAKO SOBOTO ODPRTO 8 URE ZVEČER. J Amaim & McCabe | mesarja j Milwaukee, Wis. 306.8 Reed St. Se priporočata slavnenu oboistvu V zalogi imata tudi kranjske klobase. P. Schoenhofen Ilrg. do's. Najboljše pivo je Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, HI. Hermanekov Angelika balzam . je najboljše krepilo. Kedur telo slabi in se njega moč čimdalje boljinbolj zmanšuje tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, duojači črevn in ledvice Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojačenjo telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznini, nerVoznosti, slabemu prebavljen ju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg se pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angel i ka balzam je najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. NT Cena 75c; po pošti 85e. Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 So. Centre Av. Chicago 111. Jolm. J. Dwyer 079 Hlne Island Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk. Postrežba točna in solidna J. J. Dwyer, 679 Blue Island Ave Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za 13. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja so tudi vozne listko (šifkarte). Denur se poBojuje na posestva in zavarovalne police. kA — a — — ■ ^ij m&jm »A« »Ij ».i.«. u« alt ala #m * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ■t n SKUŠNJA uči, da v slučaju opekline, praske, rane, zastrupljenja ali bolečin vsled izpaha, otekline, živčnih bolečin ali revmatizma je prva, najboljša in najpametnejša stvar položiti na dotično mesto do flanele napajano Severovo Olje sv. Gotharda. To je najboljše zdravilo v vseh potrebah.?,™ "Pri delu sem dobil hudo prasko, toda rabil bcui SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA, in moje praske so kmalu popolnoma in za vedno ozdravile." Matevž Kovarovic, Newburgh, N. Y Bleda koža. Pogosto je bela koža znak slabega pre-bavljunja. So pa tudi drugi znaki bo-leznij na ledvicah in jetrah: zguba ape-tita, mrzenje, srčne bolečine, glavobol, bolečine v hrbtu, zlata žila, zaprtje itd. Ako si bolan, rabi Pravo Zdravilo ki jo Severovo Zdravilo za obisti in jetra. Cena 75c in $1.25 Zastavljeno prebavljanje Slab ukue v ustih, smrdljivo sopenje, bel jezik, mrzenje, čut kot bi bil svinčena kroglja v želodcu:bo gotovi znuki ka-cega nereda, ki so more ozdraviti z rabo kacega zdravila, ki odstrani vse nered• noBti ln oživi vse telo. To zdravilo je Severov Balzam Življenja. Cena 75c V vseh lekarnah. Kožne bolezni. —n Da ima kri mn igo nečistosti v sebi, se kaže očividno. ko vidimo na toliko obrazih razdirajoče mehurčke in koze. Po-uiuguj naravi izčistiti tvoje telo s tem, da rabiš zdravilo, ki je olepsevf'lec kože Severov Kričistilec. Cena 11.00 Ali se kasljate?—* Kašelj je nevarna stvar. Nikdar ni pametno odlašati z zdravilom za kašelj. Ako imate le luheu kašelj, tiščanje v pršili, teško dihanje, bolečine v prsih, tedaj se lahko obvurujete hujših posledic z rubo Severovega Balzama za Pluča. Cena 25e in 50c Zdravniški nasveti brezplačno. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 * * * * * * * * * W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS _ IOWA _____ liSifiifiaaiiriil _ VESTI 11 SURE DOMOVINE IN iz ju|otlinnstih pokrajin. Blagoslovljen nečistnlk. Iz Rajhenburga se nam piše: Žup-■iku Cerjaku bo Jo po silovitem trudu vendar posrečilo, da Je prepre&l sod-no obsodbo kaplana-neClstnika Berk a Obravnava bi se morala vrftiti v Četrtek v Sevnici, Župnik Jo prizadetemu Človeku obljubil ln zajamčll 2000 kron odškodnine za kaplanovo grdobijo, če kaplan ne bo obsojen. Drag bo ta — "Spas" — pa So pod kozolcem je bil. No, o stvari bomo Se pisali, ker ta-kih reči nikakor ne trpimo. Katolliki pretepaC. Dne 20. p. m. se Je vrStla pred o-krajnim sodiSCem v Radovljici proti gorjanakcmu kaplanu Rudolfu Capu-derju kazenska razprava zavoljo pretepanja šolskih otrok. Kaplan je pretočeni moeec v ponavljalnl Soli 13letni Neli Pretnar iz Sp. Gorlj stavil neko vpraftanje, na katero mu nI mogla takoj odgovoriti; tedaj jo je zaCei pretepavati z debelo palico tako, da je bilo dekle po levi rami in po hrbtu vsa črna ln več dni za delo nesposobna. Bil je vendar neki gorjanaki mož tako pameten, kajti drugače bi bili vse potlačili, da Je ovadil vbo stvar Bodifiču. Pri razpravi jo tudi sodnik Izprevldel, da debele palice nI dobro po hrbtu držati In zato Je obsodil kaplana na 10 K denarne globe, ako pa bl se ne mogla izterjati, pa na 24 ur zapora. Škof na maikaradl. Včeraj je pokazal škof Bonaventura da deli s svojimi verniki žalost In veselje. Za prireditelje mednarodne ma-Skarade v Unlonu ni napravil toliko reklame osliček, ki Jo dva dni poprej vlačil nekako barko po Ljubljani, kakor naS ftkof. Napovedani korzo v Zvezdi bl so bil končal brez prave zabave, ako bi no bil prirediteljem priskočil Škof na pomoč Ko je Izginil prvi voz naSemlJencev ter je radovedna množica čakala, kaj Se pride, prikorakal je po šelenburgovlh ulicah "knez ln fikof" s svojim kaplanom. Vse Je smatralo ta prihod za drugo točko maSkaradnega obhoda, ln ljudje so se iz srca smejali, da ima Tone io toliko dovtlpa. Seveda nI nihče Škofa pozdravil, kar bo mu Je zdelo tako ameJno, da po Je sam nasmejal. Selo ko bo IJudJo videli, da Je Skof izginil k nunam, začeli bo uvldevati, da Je bil le pomotoma maškara, kar pa nI kvarilo splofine zabave. SHSall so bo žgoči dovtlpt ln pikre opazke: to bi naj bil knez! Poprej pa Je že imel Skof smolo pri pošti, čemur bo se tudi vsi pasanti iz srca smejali. Kot pristni IJudBkl mož hodi naS Tone le po sredi ceBte. Na desni Btrant po hodniku so priSli mimo trije vojaki, po levem hodniku z nasprotne strani pa sta prlSla dva častnika. Vojaki so salutlrall Častnikoma, a Skof Je mislil, da velja pozdrav njemu ter Je pra* komično od sal utiral. Istočasno pa Je zaposli, da tudi častnika Balu-tlrata — vrnila sta namreC pozdrav vojakom — a Tono je zopet mislil, da pozdravljata nJega ter se Je devetno odkril. Smejail so se mu vojaki, smejala sta se častnika, najbolj pa ae Je smejalo občlnBtvo, neprostovoljni — predpustnl burki. Obsojen duinl pastir. FranCi&kana patra Bonaventuro Re-■mana je okrajno sodišče v Ljubljani obsodilo na globo 10 K, ker je nekega otroka živinsko pretepal. Velika neareča v Rabellu. V Rabelju okraj Trbiž, na primorsko koroški meji se jo zgodila velika neBreča. V tamošnjem rudokopu se je urdla cela galerija, ter pokopala 40 rudarjev ln enega Inžlnlrja. VbI so ostali mrtvi v rudniku. Čuden slučaj. Te dni pripeljal Je neki gospod Iz Hanj pri Ilirski Bistrici Iz LJubljano od svojih staršev psička In mačko seboj. Obe živalci ste Be vedno rade imeli, sovrafitva ni bilo med njima. — Nekega dne je pogrešil gospod psička in mačko, pisal je takoj staršem faloHtno novico, a kako se za-Cudl, ko mu . o«e sporoči, da sta živalic! le isti dan srečno dospeli nazaj v Ljubljano. Prehodila sta v 10 u-rah čez 100 km. Predsednik nadsodiiCa. v Gradcu, grof Gleisbach Je dne 22. svečana umrl. Slovencev. Bil je hud nasprotnik Ivan Gregorčič. Po dolgi ln težki bolezni Je umrl v staroBti 49 let gospod Ivan Gregorčič ccs. kr. notariv Žužemberku." za-pustlvšl vdovo ln dvoje nopreskrblje-nlh otrok. Pokojnljt Jo bil kremenlt značaj, navdušen narodnjak in zvest pristaš narodno-napredne stranke. — Blag mu spomin! Legar v Hrastniku So vedno razsaja In bo zmlrom bolj širi. Razširil se je zdaj tudi na delavce v steklarni. V Hrastnik so dobili sicer Štiri lazaretpe Šotore "Rdečega križa", vendar bo najbrž primanjkovalo prostora, ker bo pojavljajo vedno novi slučaji obolelosti. — Bolezen je tekom dveh let zahtevala Zo precej žrtev. C. kr. okrajnega glavarja Oreika so dne 26. t. m. pri Brežicah mrtvega potegnili Iz Save. O tem se nam poroča iz Krškega: Oreška so le slučajno dobili. Nekemu delavcu pri gradnji mosta Je padel klobuk v Savo, on skoči za nJim, a izgine v Savi. Gredo s čolnom za nJim, iščejo ga, a nlBo ga dobili, potegnili so pa pri tem iskanju glavarja iz Save. Ali je Orešek žrtev kakega hudodelstva, dognala bodo preiskava. Vendar po vseh okolnostlh Jo soditi, da se mu je pamet potemnila. BU je v zadnjem času zamišljen, ogibal se je ljudi ter si jo domiftljeval, da ga preganjajo. — Pokojnik jo bil blaga duša, ter Je prebivalstvu pomagal, kjer Jo mogel. Uradnikom Jo bil dober predstojnik. Živel Je sicer samo za-se, nI hodil v nobeno družbo — a škodoval nt nikomur. Vsi ga bodemo težko pogrešali. Končan itrajk na Rek). Včeraj je bil na Reki končan Bploš-nl štrajk in so bojne ladje, ki bo oskrbovale poštno službo, odplule v PulJ. V tobačni tovarni so že predvčerajšnjim začeli delati. Prva ženska kot zdravnica na Hrvatskem Hrvatski ban Je podelil gospe dr. Karollnl Mtlobar pravico, Izvrfievatt zdravniško prakso na Hrvatskem. — Gospa dr. Milobar Je delovala šest let kot aslstontlnja v berolinsklh bolnišnicah. Zastrupljeno vino. Sanitetni paznik Darlington iz New York je dobil nekoč steklenico vina v dar, na znamki se je či-talo, da je isto dobro vino, preiska va je pa pokazala da je pomešano z žgano pijačo in špiritom. Torej je bilo nevarno in strupeno. Obso jeni trgovec bo je izrazil, da jo bil primoran tako ravnati na zahtevo ljudi, kateri so hoteli imeti le ceno blago. To je slabo, toda res-nično. Tudi tukaj bodete našli, da v velikih slučajih vsiljuje selju dem slabo mešano blago ako bo zahteva cisto Trinerjevo zdravilno grenko vino. To vino je priznano kot zauesljivo zdravilo za želodč-bolezni, Njega izdelovatelj jamči, da je isto delano iz čistiga vina in za to skrbno izbranih zelišč; ima tudi zanesljivo moč za prebav-jenje in v pomnožitev krvi. Ono to obvaruje bolezni ako ga vporab-ljaš takoj ko opaziš nerednost, bo. disi o slabim spanju ali da zgubiš slast do jedil. Nervozni in oslabeli ljudje, bledulični in bolniki se ojačijo ako rabijo pravo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, 111. naznanilo. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotičnik ima pravico nabirati njiročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravuištvo "qlas svobode". JM SE PREDI SE RAZBOLlS." Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani. Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu potreba nauka o čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno so t.ikrat iŽČe zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna. Blag-or oiicniu, Icatori jo a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav Človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen. * Zatoraj i-o.jaki ! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na: Dr. E. C. Collins Medical Institute Kiytl znano Vam jq daje on edini, koleri Vam garantira in vns v resnici do krnja ln popolnoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljučah, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, plavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, K'ht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, boŽjast, šumenje in tok iz ušes, ogluŠenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, ma-Zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol j, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tujII« spolne bolezni in liapake. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma. Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki' zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravljen: trganja po nopjah in Ozdravljen: tajne bolezni in izpa- bolezni v prsih in Želudcu. danja las. •Taviia /alivala. Springfield, It.r.s. dragi gospod dr. e. c. collins m i. new york. Vam naznanim, da sem prejel Vaša postjana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj p lylyo-mu zdrav. Vas pozdravljam s spoštovanjem Johnn Intlhar, 1917 So, 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. John dubik, 17 Reed St., North Adams, Mass. Alex Lombardi, Glems Falls, N. Y. Da l>odi te bolezen ložje spoznali pišite po knjigo ,,Zdravje", katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako wte bolni ali slubl ter rabite zdravniške pomoči, natanko opMte svojo bolezen in naznanite, koliko časa že trpi ln koliko ste stari in vse glavue uzroke radi katerih jo bolezen nastopila i 11 pisma naslavljajte na sledeči naslov. DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, New York, N. Y. Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od IO ure dopoludan do 1 tire popoludan. Yaelav Donat Izdeluje neopojne nijaf e — Nodovleo ln mineralno vodo. 516 w, IS, St. Telefon, Canal 6296 «r LIEB1CH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. PODPISANI Frank dregorlč £ gostilničar J ▼ Waukegan, III. 709 Market S se dragim rojakom priporoča. Postrežba toona in solidna. Izbrana vina in likerje, domače in importirane smodke. Rojaki dob« čedna prenočišča. Na znanje. našim slovenskim prijateljem in odjemalce;m. Dasi je božič ali sveti večer še daleč, vendar pa je čas omisliti si božična darila, n pr. iz vrste fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike V fitari domovini katere brezdvomno najlažje iznenadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali svoje družine. Radi tega ne odlašajte na zadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi se Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodete cenili in vpoetevali nase točne in oene postrežbe,sedaj namenjene edino le za naše slovenske prijatelje in odjemalce, katerih napredek in vstrajnost jo naša zahvaJa. ostajam z veleštovnnjem 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. Chicago. 111. ROJAKI POZOR! 1000 moi potrebujeva v ^»Silver Saloon— 461-463,-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše Žganje in kad'ti najfinejšo unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. brata judnich, San Francisco, Cal. N az d a r rojaki! Slovoncem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni :Saloort Točiva vedno szeže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posetso priporočava brata Košiček 590 S. Centre Ave. Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro doseli C. HOFBAUER. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. 3«n J*x T "T T V "* V "T T" VF T|T T" T TfT T" T "T t TJ.' t T Največja slovanska tvrclka Emil Baclimaii, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdelajo društvene znake, ^ni-be. zastavo in druge ptrebSŽine K 99 Pozor rojhkiH! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. UnijBke smodke na razpolago. VBace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk bo vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. U-J Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča vslni slovenskim Halonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi Im-portirane, vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dederioh je pooblaščen sprejemati naročila in denar. ATLAS BREWING CO. slujo na dobrem glasu, kujti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER | MAGNET | QRANAT | Rax vaza pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti mi tu bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagat©' denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS 278—92nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. Niobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano', odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav Želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro* prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborilo prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljSe dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. m • • • POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. * * * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 Sp. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trlnerjev brinovec, slivovka, troplnjevec, konjak. RAZNO. Tepena duhovnika. Piše bo nam iz Reke: Tukaj Je bil v petek popoldne ob 3. url pogreb pokojnega Petra Kobeka, slikarskega pomočnika, ki Jo bil žrtva žandarme-rijBke brutalnosti pri zadnjem Štrajku na Roki. Kroglja ogrskega zakona mu Je prodrla Btegno desne nogo, vs-led česar bo mu morali zdravniki v bolnici zaradi zdrobljeno kosti odrezati nogo. Ali tudi to nI nič pomagalo, revež bo Je preselil ie tisti večer na drugI svet. V petek popoldne torej Jo bil pogreb; vlada Je ukrenila vse potrebno, da bl se no kalil mir, no, razen konflikta z župnikom ln kap lanom, se Je Izvršilo prav mirno. So-drugi pok. Petra Kobeka so prišli na Čelu ogromne množice naroda z rak-vljo na ratneh proti korztj. Prišedšl na korzo. Je presenetil VBe navzoče župnik Kukanlč, in kaplan Polič, ki sta stopila pred krsto, da bi spremila pokojnega k zadnjemu počitku. Ko je opazilo ljudstvo ta dva nepo-vabljonca, je stopilo nekoliko mož k župniku ter zahtevali od njega, da se takoj odstrani, češ, da tu ni mesto za njega. Župnik se je začel sicer sklicevati na to, da je bit pokojnik kristjan, da se je pred smrtjo spove-dal ln bo pustil obhajati ter končno, do je to tudi njegova dolžnost kot duhovni oče. AH vse to seveda nI pomagali! župniku nič, ker kmala sta čutila župnik In kaplan brce ln sunke po svojem telesu, oba duhovnika sta bila naenkrat izven vrBte. Sprevod so je nato pomikal naprej, kakor da se nI čisto nič pripetilo. Prišedšl na pokopališče, bo pokojnika lepo poko-pnll brez vsake cerkvene ceremonije, Štirje govorniki so mu govorili nagrobni govor, nakar se Je množica zopet mirno razlšla. Čudno je, da so se tu duhovniki sami silili, da bi spremili pokojnika, dočlm Be jih mora drugod slano plačati in fie lepo prositi zraven, da se gospodje izvolijo potruditi k pogrebu. Svlnjar v kuti. V Št. Janžu, na Tirolskem Je kate-het Tlefenthaler onečastil 40 šolskih deklic ter pobegnil. Sedaj bo ga dobili v nekem bavarskem samostanu ter ga zaprli. Bolgarski častnik — japonski ujetnik. Poročnik Dobrev, častnik bolgarske mornarice, se Je te dni vrnil z Japonskega, kjer jo bil v ujetništvu izza časa pomorske bitke pri Tsuši-ml. Dobrev je stopil kot pomorski častnik prostovoljno v rusko službo in jo bil nameščen na križarki "Dml-trlj DonskoJ". V bitki pri Tsušlml Je bil od Japoncev ujet ln interniran v Osaki na Japonskem, odkoder se je nedavno tega vrnil domov na Bolgarsko. Pogumen vojak. V Inomostu rešil je lovec prvega carskega polka Albert Deutscbmann natakarja Hlavača, kateri Je s samomorilnim namenom Bkočil v globoko reko In. Četrt ure se Je vojak b samomorilcem bojeval v vodi predno ga je za-mogel spraviti na suho. Vojak se sedaj nahaja v vojaški bolnici, ker jo opasno bolan. Kornt poveljnik nadvojvoda Eugen Je bolnika obiskal, ter pohvalil njegov pogum. Princezinja papežu. Prillkom prestopa k katoliški veri je princezinja Ena Battenberg podarila papežu dva miljona frankov. Papež se gotovo veseli, da Je tako ribico vjei. Parnik potopil. Blizo otoka UBhant na bretanškem obrežju se Je potopil neki parnik, na katerem je bilo okoli 500 potnikov. Rešilni čolni so prišli prepozno, na pomoč. Dvorno žalovanje. Neki znani sloveči goslar Je bil pre-tečenl teden med dvornim žalovanjem po kralju Kristijanu povabljen k Intimnemu dvornemu koncertu v cesarski dvor v Berollnu. Ko pa Je pričel umetnik Igrati allegro Iz neke Beeth-ovenove sonate, Je pritekel k nJemu ves prestrašen neki dvorni uradnik ter zašepetal umetniku na uho: "Nehajte! Veličanstvo želi poslušati te ada- gio! -t--Dvorno žalovanje!" Strašna nesreča. V rudniku Bothunq na francoskem, v katerem jo delalo 1800 rudarjev je nastala tako silna eksplozija, da so se rovi udrll, in vslh 1800 rudarjev Je ostalo v Jami. — Število'mrtvih fie ni določeno vender ogromno. Blvia srbska kraljica Natalija v boju za — katoliško vero. Bivša srbska kraljica Natalija Je po smrti kralja iMHana prestopila iz pravoslavja v katoliško vero in postal la silno pobožna kafolklnja. Natalija živi sedaj v francoskem kopališču — Blarlc. Ko je v Biaricu prišlo ob priliki inventlranja v cerkvi do Izgredov in Je fanatična množica hotoln Inves-turo preprečil, se je teh Izgredov osebno udeležila tudi razkraljlca Natalija. Ust "L* Illustration" Je bil tako hudoben, da je dal demonstrujo-čo kraljico fotografirati In prlobčuje dotično podobo v svoji zadnji številki.. AH so bodo na Srbskem smejali, ko bodo Izvedeli, da njihova bivša pravoslavna kraljica demonstru-je na Bvoje stare dni za katoliško pope ! Ciganski kongres se bo vršil v kratkem v Sofiji. Cigani hočejo iinatl tudi volilno pravico. Nemška kultura. Iz Rhfina, Nemčija, so poroča o groznem pobijanju pri Domdorfu v gorovju Rhon. Dne 7. januarja t. 1. bo pravoslavni delavci na želoznlci praznovali svoj Božič. V ta namen so Je zbralo okoli 50 delavcev iz Hercegovine, Bosne In Črne gore v neki gostilni in Bl privoščili par kozarcev piva. Gostilničar sam zagotavlja, da so bili vsi trezni in se dostojno vedli. Te uboge delavce so pa domačini zelo srdlll. ker bo ceneje delali nego oni. Domačini so se .dogovorili, da bode tolpa njih te "Poljake" iz vasi b silo prepodila. Ko so tuji delavci ob polu 8. url gostilno ostavlli, je padla tolpa domačinov nad nje. Oboroženi so bili napadnlkl z lopatami, sekirami ln gorjačaml. Takoj bo neusmiljeno začeli udrihati po neoboroženlh delavcih in takoj se Je tudi več teh siromakov valjalo v krvi na tleh. Toda beBtljalnl Nemci, Binovl opevane kulture; so neusmiljeno še tolkli po tujcih: neki plvovarotškl hlapec je s sekiro kak-r blazen tolkel po ranjenih na tleh, S težavo se Jd posrečilo tujcem ranjene vzeti v svojo sredo, In bo bežali proti železniški postaji. — Nekateri bo iskali pribežališča v bližnjih hišah, a kakor stekli psi so Jih besni Nemci zasledovali in pobijali kakor pse. Nekega siromaka bo ujeli a ta Jih Je na kofenlh prosil: "Dobri možje! Ne storite mi nič žalega! Moram delati, imam doma siromašno mater;" Ali zaman prošnja, pobili so ga na tla. da^je Iz mnogo ran na glavi krvavel. Neki drugi siromak Je letal v postelji, ko Je tolpa oholih Nemcev vlomila v Bobo; potem so ga nečloveško pretepli ln v hudi zimi v sami srajci in spodnjih hlačah spodili iz vebI, Nekateri ključavničarski pomočniki so bo oborožili s plvnlml cevmi ln tolkli po siromakih. Pozno v no« je železniška i>ostaJa ln okolica izgledala kakor bojno polje. Potniki, do-spevšl z vlaki, bo šele odredili, da so te ranjeno siromake sprejeli pod streho. Domača policija se Je umaknila. To se Je pripetilo v tetu 190C. v to-llko hvallsanl Nemčiji, kjer vlada morala ln varnost. O tem slučaju molče požldeni nemški časniki. Ako pa na Ruskem kako Židovsko pijavko ali sleparja kdo brcne v zadnji del telesa, pa vse židovsko časopisje kriči. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York? Vam naznanim, da sem prejel Vaša poslana zdravila za srbeči lišaj in se Vam imnm zahvaliti, ker so Vaša zdravila res uspešna, kajti jaz sem popolnoma ozdravi-jev. — Vas pozdravljam ter oBtanem s spoštovanjem Johnu Intihar. 1917 So. 15th Str. Springfield, 111. Konklave 1. 1903. m. Intercsanten kandidat je bil tudi kard. Agliardi. Ta je rojen i. 1832. in Je postal kardinal 1. 1896. V svoji mladosti je bil šest let semenlSkl profesor ln je 'potem postal 2upnlk na kmetih. 12 let je moral služIti kot župnik. Dolgi čas je preganjal h t S5 'E G -5 J 5 ~ 3 a a o ♦» .H S x tm > "d F. f. SKALA & CO. 320-322 W.18.St.,prodaja prevoznih llstkoy ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem svetu soBebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilne in druge pravne listine. Izterju-jededšČine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. 057 W. 18 Str,, ter se vubijo rojaki, da se zaupno nu njega obrnejo. "§ IP bš p „ p & S T emu pustiš od novednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mo-;oce se popolnoma, zdrave sobe? 'usti si jih zaliti s zlatom ali sre< hrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik'. 544 BU'E ISLAND ATI. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.