133. Številka._Ljubljana, v ponedeljek IB.jnnija._XXV. leto, 1892. SLOMŠKI MRI Uhaja vsak dan »ve«er, utmfii nedelje in prasnike, ter velja po pofiti prej t man za avstro-ogerske dežele ca vse leto lft gld., ?,n pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jedeo mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje delele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plaCuje se od fcetiristopne petit-vrste po 6 kr.r, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednistvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah gt. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Brnski škof Bauer in „Schulverein". Mej največje in najnevarnejše neprijatelje slovanskega roda v Avstriji šteti je nemški „Schulverein11. Kadarkoli se Slovani uprejo pogubnemu delovanju tega večinoma tudi z neavstrijskimi nemškimi denarji vzdrževanega germanizatoričnega društva, vedno se čuje odgovor, da je društvo le defenzivno, nikakor pa ne agresivno. Zagotavlja se, da je namen društvu le ta , ohraniti nemško narodnost nemškim otrokom tam, kjer jim preti nevarnost, da se utope v slovanski poplavi. Sto in stokrat se je Že dokazalo, da to ni resnica, uego da ima društvo določni namen ponemčevati slovansko mladino ter jo odtujevati sluvanstvu. Da imamo mi Slovenci in Čehi ob nemških jezikovnih mejah in v ponemčenih pokrajinah naj-trji boj, to je naravna stvar. Prav tu trudi se nemški „Schulverein* naloviti kolikor moči slovanskih otrok v svoje učne zavode, dobro vedoč, da je nemška šola uajizdatneje orožje, ohraniti nenaravno prevlado nemškega življa nad slovanskim. Od kako visoke strani dobiva to društvo o lici jal no in neprecenljivo moralno podporo, videli smo še le nedavno. Minister in drugi odlični politični dostojanstveniki pozdravljali so shod nemškega „Schulvereina" ter tam izrecno priznali, da je njegovo delovanje pravilno. Slovanska učna društva, katera v resnici ne Begajo nikjer po nemški ali italijanski deci, ker so vesela, če mogo potujčevaoja obraniti svojo deco, ta se pač ne morejo ponašati s takšno naklonjenostjo imenovanih krogov. Kdo je že doživel, da bi bil na shodu slovenskega ali češkega učnega društva čul iz ust visocih vladnih gospodov kaj jednacega, kakor se je čulo pri poslednjem shodu nemškega „Schulvereina" na Dunaj i V Ali torej ni umljivo, da so pristaši nemškega „Schulvereina" jako razvajeni in preverjeni, da je vse to res kar trdijo? Ko je torej Brnski škof Bauer pri svoji poslednji kanouični vizitaciji v Ivančicih in Krumlovu na Moravi spregovoril pomenljive besede o vzgoje-vanj i otrok v materinem jeziku iu o pogubnosti poučevauja v jeziku, otrokom nerazumljivem, nastal LISTEK. En dan v razstavi Dunajski. Dolgo časa sem se pripravljal, da posetim našo mejnarodno glasbeno in gledališko razstavo: naposled sem res vse lepe dni zamudil. Dež je že nekaj dnij pošteno lil, zajedoa pa se je krajšal rok gostovanju češkega narodnega „divadla" od dne do dne. Da nimam slovanskega srca, — zaradi Dunajskih kritik posetiti bi bil moral češko predstavo. — Bil je zadnji dan. Češko gledišče je slovo jemalo, ko sem se namenil v razstavo. Žalostno bilo je obzorje, ko nas je zjutraj sedla četvorica na „Ringu" v tramvaj in se vozila proti Leopoldovemu. Dež je ob okna udarjal: av-8picije današnjemu dnevu niso bile preugodne. V „Praterstern" prišedši sedel sem na „petrolejski) železnico", ki me je v par minutah privedla v razstavni prostor. Prav pripravna je ta naprava. Ozek tir, ob straneh ograjen proti prehodu ljudi j z navadnimi kolci, ki so zvezani mej seboj z žico, tvarja železniški trup. Vozovi, zajedna lokomotive petrolejske železnice, obstoje iz dvostranske železnične klopi, ki je nastavljena je v vsem nemškem taboru velik brup. Da je visok cerkven dostojanstvenik ueustrašeno povedal, da nemški „Schulverein11 lovi Češko deco v svoje zavode in jo tam ponemčuje, to je bilo preveč. Kakor Kajnovo znamenje užgane bo te besede na čelo germanizatorjem in ne dajo jim pokoja. Vsi nemški listi bili so polni polemik proti škofu Bauerju, katerega je v Ivančicih provokoval načelnik nemških otroških vrtov dr. K e c k e i s (značilno ime!). Denunciral je namreč češko duhovščino javno pred otroci in pred občinstvom, da je sovražna tamošnji nemški šoli in pozval škofa, naj on upliva nanjo. Ko je na to izzivanje škof odgovoril tako, kakor je znano, nastala je velika razburjenost v prizadetih krogih. Izjave škofa Bauerja zavijali in zasukavali so nemški listi na vse Btrani. Nemški „Schulverein" opravičeval se je javno in oglasil se je tudi mestni zastop Krumlovski. To je dalo povod škofu Bauerju, da je v „Vaterlandu" prijavil daljše pismo, v katerem sam pripoveduje, kako so se godile stvari v Ivančevicih in Krumlovu ter da je bil naravnost izzvan, da pove resnico. Povedal jo je tudi iu nič druzega nego resnico, a ta bila je neprijetna nemškim ušesom. V Ivančicih preveril se je, da se „Schulverein" nikakor ne zavzema samo za nemške manjšine, nego da je mnogo čeških otrok, ki se poučujejo z nemškim učnim jezikom. Tega ni mogel zamolčati. V Krumlovu protestoval je načelnik krajnega šolskega sveta proti temu, da so se otro'i izpraševali iz veronauka nemški iu češki, češ, da je krajni šolski svet že večkrat prosil, naj bi bil pouk samo nemški. Ker se je izpra-ševalo tudi češki, zapustili so načelnik in njegovi tovariši demonstrativno šolsko sobano. Ko je škof na zadnje zahteval, naj učenci druzega in tretjega razreda skupno molijo vero v nemškem jeziku, bil je jako iznenađen, da so samo trije izinej dvajset učencev molili nemški, vsi ostali pa so — molčali! To je faktum, ki ga navaja škof Bauer sam na konci svojega pisma, in to dokazuje pač najbolj drastično, kako opravičene so bile njegove besede. Kar se je tako jasno konštatovalo v navedenih slučajih na Moravi, godi bo dan za dne- podolgovato s podnožjem. Na zadnjem konci prire;en je mal kurilen stroj, podoben našim železnim pečem ; pred njim čepi kurilec, ki tudi potnikom veduo naznanja z zvoncem, da prihaja voz. Nad vsem vozom razprostrta je platnena streha. Prijetno se je vozilo. Jaz pa sem se zamislil na dom iu sem menil, da bi m1 n. pr. tudi iz Ljubljane do Podrožnika prav bitro in ceno prišlo po „petrolejski železnici". Ko smo na „kolodvoru" izstopili, čakali so nas že „nadzorniki" ter pregledovali, ali imamo gle-diško ustopnico za večer ali pa, če smo oboroženi z dvema srečkama razstavne loterije, katere nam morda doneso še velik dobiček. Od kolodvora krenili smo jo po kritem hodniku proti gledišču. Gledišče je leseno, jako okusno zgrajeno poslopje, ki je okrašeno z vsemi krasi momentalnih stavb. Da nismo stali tik njega, dvomili bi, da li ni zidano. Gledišče in rotunda sta skrajni točki v podolžoi meri razstave. Od jednega do druge vodi „aveneu, kakor niizivljajo vsi Dunajski listi glavno razstavno cesto. Prav je, da jo tako imenujejo, kajti tu je vse eksotično, nenavadno. Tu nismo na Dana ji, ampak par sto milj proti judovzhodu ob francoski „Rivi", tako vsaj se nam dozdeva ob prvem pogledu. Na desni in na levi stoje krasni paviljoni, stavljeni v najmodernejših, a tudi najrazličnejših vom tudi v naših Blovenskih pokrajinah, kjer ima „Schulverein" svoje ponemčevalne zavode. Saj so žalibog v tem oziru uprav naše razmere, posebno v izvankranjskih slovenskih pokrajinah jako podobne razmeram češkim, /.lasti na Moravi in v Šle-ziji ali pa v mešanih čeških pokrajinah. Različne so le v tem, da se bode pri nas javaljne dobil tako visok cerkven dostojanstvenik, kakor je Brnski škof Bauer, ki bi se tako možato in neustrašeno upal izreči jednako obsodbo o pogubnem delovanji nemškega „Schulvereina". In veoder je nevarnost, ki preti slovenski narodnosti v naših krajih po „Sehulvereinu" isto tako velika, če ne še večja, nego je pri severnih naših čeških bratih. Da bi se vender tudi pri nas oglasil kakov Bauer; prilike zato je žalibog le preveč! „Zaveže slov. učiteljskih društev" IV. skupščina. O binkoštnih praznikih vršila se je IV. skupščina „Zaveže" slov. učiteljskih društev v središči gorenjskega dela dežele naše, v starodavnem prijetnem Kranji. Udeležba je bila jako velika, vspre-jem pa tako prijazen in ljubezniv, kakor še nikdar v nobenem mestu. Večina učiteljev, po številu kakih 50, dospela je že prvi dan okoli 5. ure popoludne v Kranj. Jedva ee je bil vlak ustavil in smo se razvrstili pod vodstvom načelnika dr. Romiha, Že so začeli pokati topiči in s kolodvora smo videli vihrajoče, slovenskemu učiteljstvu v čast razobešene zastave. Kraj mostu pričakovali so zborovalce mestni zastop Kranjski, na čelu mu g. župan S a v n i k , čitalnično društvo z načelnikom gosp. notarjem Globočnikom, ognjegasno društvo in bralno društvo ter mnogo odličnega občinstva, katero je zborovalce pozdravljalo z gromovitimi Živio-klici. Gospod župan S u v n i k ogovoril je učitelje in rekel: „Vihrajoče zastave, katere je razobesilo starodavno mesto Kranj, naznanjajo Vam veselje naše, da Bi je „Zaveza slov. učiteljskih društev" zbrala gorenjsko metropolo za svoje letošnje zborovanje. Meščanstvo Kranjsko pač dobro ve\ koliko slogih. Drevje, zelenje, katerega v naših krajih na jirostein videti vajeni nismo, se tu bujno košati. Mej njim pa se dvigajo visoka drevesa z dolgimi plapol.ijočimi zastavami. Presenečeni motrimo objekt za objektom. Tu ima človek ua malem prostoru skupljeno vse, kar more le poželeti v razstavi. Tu je MnihovBka meščanska pivarna, tam Volkova slaščičarna, tu zopet kavarna, irancoska restavracija. Oko tudi ne pogreša staroslavne „Alt-PilBenetzer", niti Kleinoscheg-ovega šampanjskega paviljona. Pa tudi za pošto, prodajo muzikalij in ustopnic v razna zabavišča je skrbljeno. Poleg Pertl-ovega orfeja, nahajamo tu tudi kineško senčno gledišče, oddelek „Alt-\Vien", kateri kot posebna zabavišča pobirajo še svoj ustopni oboi. Pozno je že in treba skrbeti, da pridemo v rotundo ter si ogledamo pravo jedro razstave. Hitro jo uberemo mimo vabljivih bazarjev proti rotundi. V sredino dospevši prvi trenotek ne vemo, kaj naj si ogledamo. Komaj ue pa malo ozremo po okolici, že nas iz daljave vabi visoki ruski stolp s carskim orlom. Velik ni ruski oddelek, a krasen je. Tu ni razstavil nikak zasebnik, tu je razstavilo dvorno gledišče belega carja vse, kar vidimo pod ruskim grbom. Krasno orožje, dragoceno udelano z vsako- je vredna dobro urejena ljudska šola, da je temelj srečnemu rodbinskemu in državnemu Življenju, zato pa z navdušenjem pozdravlja odposlance ljudskih učiteljev iz vseh slovenskih pokrajin, prišle, da se posvetujejo o sredstvih, kako povzdiguiti narodno šolstvo, ob jednem pa da tudi proslave učitelja narodov, prvaka pedagogov Jana Amosa Komenskega! Dobro dofili torej v Btarodavnem Kranji!" Na prijazni pozdrav gospoda župana Kranjskega in prisrčni vsprejem zahvalil se je načelnik „Zaveži" g. dr. Romih, rekši, da je to dokaz, da je slovensko učiteljstvo na pravi poti, po kateri bode tudi še nadalje hodilo in neumorno delovalo v prid učeče se mludine, v prid mile slovenske domovine ter končno zaklical trikratni Živio! gosp. županu in trikratui Slava! meščanstvu Kranjskemu. Čitalnični predsednik g. notar Glob očni k pozdravil je „Zaveznike" blizu tako-le: ^Dovolite mi, velecenjene dame učiteljice in gospodje učitelji, ki ste z vseh Ht rani j širne naše slovenske domovine došli v naše mesto zborovat in posvetovat se o svojih stanovskih interesih, dovolite mi, da Vas tudi jaz kot predsednik naše „Narodne Čitalnice" prav presrčno pozdravim v imenu ravno imenovanega društva in vsled posebnega pooblastila tudi v imenu drugih, pri Vašem vsprejemu soudeleženih narodnih društev, namreč uašega bralnega in našega ognjegaBnega društva. Narodne čitalnice in sploh narodna društva imajo mej drugim tudi velevažno nalogo, da pospešujejo po svoji muči narodnost, da vzbujajo narodno zavednost in utrjajo pravo rodo-ljubje v svojem okrožji. Zato pa se narodna društva veselijo vsakogar, ki se jim skaže prijaznega pri zvrševanji njihovih namer in jih po mogočnosti podpirajo. In kako bi se danes ne veselili, ko prihaja mej nas cvet slovenskega učiteljstva, ko prihajajo k nam najboljši naši prijatelji in podpiratelji. Kajti Vi niste le odgojevatelji nežne naše mladine v tem oziru, da jej bistrite um ter blažite srca, Vi ste tudi odgojevalci mladih rodoljubov, našega narodnega naraštaja, kateremu v srce vsajate živo ljubezen do lepe domovine, do milega našega naroda. In zatorej vzbujate v narodnih naših srcih najiskre-nejše simpatije in navdušeno Vas pozdravljajo narodna društva. Pa tudi naše narodno ženstvo neče zaostajati, kadar gre za stvar, katera je v ozki zvezi z napredkom našega naroda, in naše Čitalnične dame, vrie rodoljubke, pripravile so Vam, častiti gostje, male cvetlične darove, katere blagovolite iz njihovih rok vsprejeti v znak splošnih naših simpatij. Dobro došlo torej narodno učiteljstvo ! Na zdar! Mej govorom g. notarja Globočnika izročila je bila gospodična Mirni Omersa »Zavezinemu" predsedniku prekrasen šopek, a ko se je za učiteljstvo zahvalil g. Jarnej Ravnikar za prijazni pozdrav, obdarovale so ljubke gospodičine Kranjske vse „Zaveznike" z nežnimi šopki najlepših cvetk. Velečasten je bil uhod v mesto. Na čelu korakali so ognjegaBci, trobentaje svojo koračnico, za njimi občinski zastop iu narodna društva ter došli gostje, spremljani od občinstva. Mesto je bilo v praznični obleki. Raz niče, ki so bile deloma okićene s cvetkami in venci, plapolalo je brez števila vrstnim nakitom, leskeče nam nasproti. To premore le vzhod! A nič manj ne odlikujejo se razstavljena oblačila za predstavljalce. Tu nahajamo obleke vseh vekov, vseh slojev, vseh ljudstev in vse tako bogato, tako drago! Uprav orijentalski bizarne so razstavljene Bkupine. Bojnokopljaniki, konjiki, dvorjani, knezi, aeljaki, divne odaliske, a tudi ruske žene, poleg njih pa medvedje, lisice in godec narodne basni kažejo nam, s čim se peča ruska drama. Vse to pa daleko presega scenerija posamnih predstav. Te so v veličini gledišč, kakeršna kupujemo otrokom, a preskrbljene z vsemi potrebnimi sredstvi, da gledalcu oživotvore istiniti prizor v dvornem gledišču; to je kras tega dela izložbe. Vse preveva nekak velik, mogočen, nekoliko tib, morda celo otožen, a vender do cela domaČ duh. Če si to je-denkrat videl, ne pozabiš ga nikdar! Kakor iz sanj se prebudiš, kadar ustopiš iz omamljivega krasa v skoro prazni, a veliki italijanski oddelek. Instrument poleg instrumenta: godala vseh vekov, nekatera stara po več stoletij., so tu razstavljena. Strokovnjaku gotovo imenitno poučilo, ne vzneso. navadnega obiskovalca kar nič. Jedina Uossinijeva soba zavnema nekoliko. Gledališka razstava pa obstoji do cela skoro le v dveh dolgih nSlepih". (Dalje prih.) zastav; povsod so nas prijazno pozdravljali in celo s cvetkami obsipali. Okolu 8. ure zvečer vršila se je na okičenem vrtu Maverjevem slavnostna beseda v proslavo tristoletnice Komenskega, katera je lepo uspela, čeprav je bilo vreme jako neugodno. Slavnostni govor govoril je g. nadučitelj Fr. Praprotnik tako izvrstno, da je razvnel vse poslušalce, kateri so mu burno ploskajo izražali svoje priznanje. Popisal nam je Komenskega življenje in delovanje, njega zasluge kot pedegoga sploh, zlasti pa kot zasnovatelja narodni ljudski šoli; popisal nam je v krepkih potezah Komenskega filozofična in pedagogična načela in nam tako podal pristno sliko tega slovauskega veleuma, katerega je slavil in slavi ves uaobraženi svet. Go8pč. Anka Osa na deklamovala je Gregorčičevo pesem „Vrlemu možu", gospa Ihan-Oma-nova pa Gestrinove „Tri rože". Obe deklaraovalki želi sta obilo zaslužene pohvale, takisto kakor pevski zbor in vojaška godba. Po končanem vspo-redu ostali smo še dolgo zbrani v prijateljskem pogovor in drug drugega navduševali za večne ideale učitelja učiteljev. Drugi dan je „Zaveza" posvetila svojemu delovanju ves čas, od zjutraj do opoludne. Ob 8. uri zbrali so se „Zavezniki" v farni cerkvi k sveti maši, potem pa so šli delegatje k zborovanju v čitalnično dvorano. Zbralo se je 46 odposlancev, kateri so zastopali 19 učiteljskih društev; 7 društev ni bilo zastopanih. Tajnikovemu . poročilu je povzeti, da šteje „Zaveza" 26 učiteljskih društev po Kranjskem, Štajerskem in Primorskem s 1124 člani; blagajnikovemu pa, da je društvo imelo 237 gld. 52 kr. dohodkov, 118 gld. 26 kr. izdatkov in 49 gld. 26 kr. prebitka. Ti in poročilo gosp. Nerata o stanji društvenega glasila .Popotnika" se vzamejo na znanje. V društveni odbor voljeni so bili gg.: Vojteh Ribnika r (Logatec), predsednikom; dr. Tomaž Romih in Jarnej Ravnikar, podpredsednika; IvanLapajne, blagajnik; Armin Gradišnik in Peter Repič, tajnika; odborniki pa so gg.: Franc Kocbek, Anton Porekar iu Franc Praprotnik za Štajersko; Luka J e 1 e n e c in Makso K o v š c a za Kranjsko; Kristijan Bogateč, Ivan Krajnik in Peter Medvešček za Primorsko. Glede na kraj, kje bodi prihodnje zborovanje „Zavezino", pooblastil se je odbor, da izbere v to najprimernejši kraj, glede časa pa, da skliče zborovanje v glavnih velikih počitnicah in sicer o delavnikih. Glavno zborovanje počastil je 8 svojo navzočnostjo kot zastopnik okrajnega glavarja c. kr. okrajni komisar ter gg. župan Š a v n i k in notar Glob očni k. član dr. Romih razpravljal je v celo uro trajajočem govoru „o realijah in novem šolskem zakonu", član Lap a j ne pa „o nadzorništvu slovenskih obrtnih in nadaljevalnih šol". Ob 2. uri je bil banket. Dr. Romih napil je presvetlemu cesarju, g. župan Šav ni k po pijo-nirjem kulture in napredovanja, slovenskim -učiteljem in učiteljicam. Bilo je še mnogo drugih na-pitnic, izmej katerih bodi omenjena le ona * gosp. dr. Vilfana, ki je v jedrnatih besedah naglašal slovenskega učiteljstva zasluge ter povdarjal, da je „Zaveza" prvo in najvažnejše narodno društvo, ki dejansko predstavlja zjedinjeno Slovenijo. Po banketu ogledali so si „Zavezniki" in cor-pore pokopališče in s primernimi nagovori položili venca na groba nesmrtnih pesnikov Fr. Prešerna in Simona Jenka. Ko so še pevci zapeli „Nad zvezdami" in rBlagor mu, ki se spočije" vrnili so se zopet v mesto. V ponedeljek bil je izlet na Bled, a vsled slabega vremena se ga niso udeležili vsi „Zavezniki" in zato poslovili smo se že v Kranji. Le težko ločili smo se od starodavne gorenjske metropole; ure pa, ki smo jih preživeli mej ljubeznivim in ven in ven narodnim meščanstvom Kranjskim ostanejo vsakemu udeležniku v nepozabnem spominu, tembolj, ker smo se prav v Kranji prepričali, da ima narodno učiteljstvo mej slovenskim meščanstvom trdno in zanesljivo zaslombo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 13. junija. l?raxen strah. Imenovanje dvornega svetnika g. Abrama mi-nisterijalnim svetnikom je nemško-liberalno stranko močno vznemirilo, ta vznemirjenost pa je prikipela do vrha, ko se je izvedelo, da je imenovan okrajnim sodnikom v Trbižu dr. Karol Pražak. Slovansko ime novega soduika zadoščalo je liberalcem, da so začeli blebetati o novih koncesijah, danih Slovencem in klicali rojake in somišljenike svoje na boj. Kako prašen je bil ta strah, vidi se iz tega, da dr. Pražak glasom potrdila v tem oziru zanesljive in jako skrupulozne „Gr. Tagespost" nikakor ni Slovanom prijazen mol, nego pristni liberalec, ki se gotovo ne bode izneveril tradicijam viteza Waserja. — Ti imenovanji sta bili povod poslancema dr. Krausu in dr. Forregnrju, da sta pisala načelnikoma nemških strank, Plenerju in Steinvven-derju pismi, v katerih ju poživljata k slogi in jedinstvu, ker je nevarnost za nemški živelj v Avstriji postala baje jako velika. Valutni odsek. V soboto začela se je specijalna razprava o valutnih predlogah. Posl. Beer stavil je predlog, naj se odsek najprej posvetuje o peti predlogi, s katero se dovoli vladi najeti posojilo 183 milijonov goldinarjev. Posl. dr. Kaizl je temu odločno ugovarjal, češ, ta predlog je gotovo posledica kake spletke, če bi obveljai, bi se mladočeški člani odseka ne mogli več udeleževati sej. Posl. Koz I ow-s k i prašal je finančnega ministra, je li zmatra predloge za neločljivo celoto in ker se je minister izrazil v zmislu vprašanja, vsprejel je odsek Beerov predlog. Pri razpravi o zakonu o posojilu nasvetu val je Menger, da se dovoli le manjšo .posojilo, ker bi vlada nedostatek lahko vzela iz drž. blagajnic. (J ros s se je spodtikal nad kvoto 70:30 in pa nad določbo, da mora samo Cislitvanska pokupiti državne note, izdane namestu solinic. Finančni minister dr. S te i nb ac h izjavil je, de bodo troške regulacije valute prvi dve leti pokrili prebitki konverzije in dobiček pri kovanju, da je pa upati, da bode pozneje moči troške pokrivati iz dohodkov budgeta. Glede solinic izjavil je minister, da jih mogo pokriti Cislit-vaska. Vsled teh izjav predlagal je posl. Fuss, naj se reassumuje razprava in glasovanje o že vsprejetem predlogu Beerovem. Debata o tem predlogu bila je jako burna in ostra, a ker se je predlog odklonil, ostavili so Mladočehi in drugi nasprotniki dvorano, da bi odsek ne bil sklepčen. Ker je pa mej tem došlo dovolj drugih članov, nadaljevala se je obravnava o zakonu glede pososojila v zmislu Beero-vega nasveta. Nemška levica in nova valuta. Kakor znano, hotela je nemška levica svoje glasove, potrebne za regulacijo valute, prodati kolikor mogoče drago. Tirjala je raznih koncesij in mej drugimi to, da je razdeliti trgovinsko minister-stvo ter ustanoviti novo komunikacijsko ministerstvo, za katero, je bil že izbran načelnik, pristno levičarski posl. dr. Rus'j. Grot Taaffe pa je to delitev sosebno pa dr. Russa odločno odklonil, je-li pa levičarjem obljubil kakšnih drugih koncesij, tega sedaj ni moči povedati. Dravinjske prlklade uradnikom. Poslanska zbornica je bila, kakor znano, tudi v drugič ukrenila, naj se porabi za draginjske pri-klade državnim uradnikom 1 milijon gld., gospodske zbornice budgetni odsek pa se je tudi v drugič izrekel, da je razdeliti samo pol milijona goldinarjev. Ker bode tudi gospodska zbornica dovolila gotovo le pol milijona, treba bode sklicati posebno komisijo, v kateri sta obe zbornici jednako zastopani. Ta komisija ukrenila bode kaj je storiti, oziroma koliko je dovoliti in mora svoj ukrep naznaniti obema zbornicama. Glavno in p n stolno mesto Budimpešta. Stolno mesto madjarsko dobilo je, menda kot posledica jubileja, nov naslov, postalo je „glavno in prestolno mesto". Faktično je Budimpešta že dolgo „glavno in prestolno mesto", ker cesar vsako leto nekaj časa tam živi in ker je Budimpešta središče vse Ogerske ter sedež vlade in parlamenta. Ta naslov je le konsekvencija državnopravne samostalnosti Ogerske, karakteristično je le to, da bo tudi dvorni krogi definitivno odpovedali se fikciji, da je Dunaj jedino glavno in prestolno mesto, čim se uveljavi češko državno pravo, tirjala bode tudi Praga ta naslov, z isto pravico, kakor bi ga Zagreb lahko tirjal že danes. Tiiaiij«' države. Slovanska liturgija. Te dni razširjali so zlasti lahonski in uemško-liberalni listi vest, da je papež priporočal dalmatinski in primorski duhovščini, naj se tesno drži latinske liturgije io italijanskega jezika ter skrbi za nju razširjanje. To vest zabeležili smo tudi mi, a že danes, komaj par dnij po tem, izkazalo se je, da je gorenja vest povsem iz trte izvite, obratno, da je Vatikan znova pokazal, da ume v izvestnih okolščinah biti tudi Slovanom naklonjen. Kurija bila je namreč črnogorskim katolikom dovolila slovansko liturgijo in je tiskarna Propagande v Rimu ravnokar izgotovila s cirilico tiskane mašne knjige. Prvi uspeh Giolittijev. Italijanska zbornica dovolila je po tajnem glaaovanji šestmesečni budgetni provizorij z 261 zoper 189 glasov. To glasovanje presenetilo je vsakogar, kajti predidoča razprava bila je jako burna. Za vlado se rasen ministerskega predsednika sa- mega ni skoro nihče oglasil, pač pa so govorili proti njej skoro vsi odličnejši parlamentarci. Posebno znamenit je bil govor bivšega državnega tajnika Crispijevega, posl. Fortisa, ki je rezko a odkritosrčno analizoval uzroke financijelnih kalamitet in naglašal, da treba odpraviti vse tiste nepotrebne ustanovitve, katere so državi z ozirom na lokalne interese nakladali ogromnih žrtev. Glede vnanje po-litike izrekel se je Fortis zato, da spoštujejo narodni zastopniki zveze, čeprav je bil njih sklep prenagljen, pazijo pa naj, da bode Italija hodila svojo pot, čim poteče zvezne pogodbe doba, da bode neovirano labko stopila proti vzhodu! Občni zbor »Dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani'. V Ljubljani, 10. junija. Tukajšnje društvo „Dijaškain ljudska kuhinja" je imelo včeraj ob 0. uri popoludne v svojih prostorih v Streliških ulicah svoj letošnji občni zbor, o katerem smo prejeli sledeče poročilo : Predsednik c. in kr. stotnik v p. V. Hiibseh-m a u n konštatuje sklepčnost, otvori zborovanje, pozdravi zbornike in se zavali za mnogobrojno udeležbo. Zapisnikar £. Lah prečita svoje poročilo o društvenem delovanji v XV. upravni dobi. Poročilo govori najpoprej 0 personalnih premembah v upravnem odboru, omenja potem pohvalno in zahvalno rodoljubne dame, ki so v društvu požrtvovalno in ustrajno delovale, zavode in korporacije, društvenike, podpornike in darovalce, ki so tudi v zadnji dobi tako zdatuo podpirali društvo. — Promet je bil v zadnji dobi še Živahnejši kakor v predzadnji, ker se je razdelilo 20.000 porcij več; 23 dijakov je dobivalo hrano brezplačno. — DruSto šteje 3 častne, 37 izvršujočih in 192 podpornih članov, torej za tri več kakor lani. Poročevalec se v toplih besedah spominja veledušuega dobrotnika, Frana Kotnika mi., kateri je v svoji oporoki volil društvu 2000 gld., in drugih pokojnikov zadnje dobe. — Zahvali se Ljubljanskemu časopisju, ker je šlo društvu vsekdar na roko in občinstvo opozarjalo na „Dijaško in ljudsko kuhinjo". Sklepa z gotovo nado, da bodo vsi do brotniki in podporniki društveni tudi v prihodnje lepo podpirali zavod, kateremu bi bito želeti še vedno več in več društvenikov. Poročilo se odobri brez ugovora in predsednik pozove zbornike, da v znak sožalja nad bridkimi zgubami, katere so društvo v zadnji dobi zadele, ustanejo raz svoje sedeže ter hranijo pokojnike v blagem spominu. (Se zgodi.) Blagajnik dr. Josip Stare prečita računski zaključek za leto 1891., kateri se sme zvati prav ugoden. Društvo je imelo lani že nad 10 000 gld. prometa in ima že blizo 4000 gld. premoženja. Poročilo se odobri brez ugovora. V imenu pregledovalnega odseka poroča mestne blagajne kontrolor F. Bradaška, da je odsek pregledal račune in denarne knjige, našel vse v popolnem redu in soglasji ter predlaga, da vzame zbor to na znanje in da upravnemu odboru abso-solutorii. Predlog se vsprejme soglasno. Zvrše se volitve v upravni odbor. Potrdi se z vsklikom bivši upravni odbor in kot njegov predsednik c. in kr. stotnik v p. V. Hiibschmann; kot podpredsednik A. Drelse, kot blagajnik dr. J. Stare, kot zapisnikar £. Lah, kot gospodar O. Dole ne c, kot predstojnica kuhinji gospa Tereza Hiibschmann, kot njena namestnica gospa Ka-rolina Ahn. V pregledovalni odsek se odbere z vsklikom gospodje: F. Bradaška, Fr. Sc bitni k in Ivan Su bie. Konečno se odobri Še predlog zapisnikarja E. Laba, da objavljaj odslej društvo »Dijaška in ljudska kuhinja" kot humanitaren in neutralen zavod letna poročila v slovenskem in nemškem jeziku. Na to zaključi predsednik zborovanje ob 7*/i uri zvečer. Domače stvari. — (Dnevni red seji o b či n ske ga sveta Ljubljanskega) v torek 14. dan junija 1892. ob G. uri zvečer v mestni dvorani: I. Oznanila predsedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo, a) o pogodbi glede zemljiških parcel, ki jih je pridobiti od kolizejskega posestva za novo Tržaško (tovorno) cesto; b) o nekaterih hišnih gospodarjev ugovorih zoper magistratni ukaz, da je narediti trottoir pred hišami; c) o dr. Ignacija Kotnika in drugov ugovoru proti prodaji cesar Fran Josipovega trga; Č) ob izvolitvi treh članov v odbor za oskrbovanje meščanske imovine; d) o vdove Ivane IŽančeve prošnji za penzijo; e) o podelitvi dveh ustanov za invalide Kranjske. III. Stavbin-skega odseka poročilo: a ob oddaji dela za podaljšanje Tržaške (tovorne) ceste do Marije Terezije ceste; b) o ponudbi glede odkupa občinskega sveta mej nunskim vrtom in novo tovorno cesto; c) o nakupu nekoliko privatnega sveta za uravnavo parnih ulic; č) o treh prizivih v atavbinskih stvareh. IV. Finančnega odseka poročilo o glavni bilanci mestnega loterijskega posojila in mestne klavnice. V. Personalia. — („Ljubljanski Sokol') priredi v Bredo 15. t. m. na vrtu FerlinČeve restavracije društven večer v spomin našemu slavnemu pesniku Franu Levstiku. Pri tem večeru sodelujejo društveni gg. pevci in vojaška godba. Ustop je brezplačen ter so s tem vabljeni uajuljudneje člani vseh narodnih društev. Posebna vabila se niso izdala. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Odbor „Sokola" uadeja se s pri pomočjo našega narodnega razumništva lepega in spominu našega Levstika dostojnega večera. — (Gallusov koncert) NaproŠeni smo, kritiko o tem koncertu v jedni stvari nekoliko dopolniti. Resnici na ljubo se mora izrecno povdar-jati, da ima šolski zbor „Glasbene Matice" zelo velike zaBluge za ta koncert. Brez šolskega zbora Gallusov koncert s j) I o h nebi bil mogoč. Da so pa učenke in učenci vzinogli tako težke skladbe in celo uspešno tekmovali s pevskim zborom „Glasbene Matice", to kaže, kako resno se poučuje petje v šoli „Glasbene Matije" in kak«) neprecenljiva učiteljska moč je pevovodja g. Hubad. To zdravo stanje „Matičke" pevske šole nas navdaja z najlepšimi nadejami o slovenskem jjevskem naraščaji. — (Ustanovna slavnost slovenskega pevskega društva „Ljubljanu".) Pod jako srečnimi avspicijami nastopilo je včeraj prvikrat v javni veselici novo zasnovano pevsko društvo „Ljubljana". Uspeh je bil sijajen v materijelnem oziru in časten v umetniškem. Mnogobrojno odlično občinstvo prihitelo je na Koslerjev vrt, da izrazi dejansko svoje simpatije mlademu društvu. Ako se jemlje v poštev, da je mej blizu G0 pevci, ki so nastopili včeraj v zboru, več nego polovica mladih začetnikov, mora se priznati, da se je vodja gospod Ce puder pošteno trudil, da je zbor izvršil svojo nalogo tako dostojno. Pevovodji gre velik del hvale za dobri uspeh prvega nastopa. Predsednik g. Je nič pozdravil je pred začetkom pevskega programa na-vzočnike, zahvalivši se za obilno udeležitev, ki bode vzpodbujevala društvenike, da hrepene po veduo večji popolnosti in tako više blažiluo nalogo pevskih društev. Potem zapeli so pevci dr. B. Ipavca „Gasio" in Jenkovo „Slovansko himno" (Molitev). Obe skladbi izvršili sta se prav korektno. Belarjeva nova „Mi u staj amo" je precej efektna skladba in se je pela prav dobro. Zbor IG pevcev /apel je potem Štunzovo „Za mil? dom". Posebno pri tej skladbi, kakor tudi pri nekaterih zborih zapazila se je malo previsoka intonacija, kar je tenorjem proti konci bilo nekoliko neprilično. Sicer pa se pela dobro, isto tako ostali zbori: krepki F. Vil-harjev „Slovenec in Hrvat" in Nedvedova „Dijaška", v kateri je pel kratki solo gosp. PavŠek. Obe skladbi morali sta se ponavljati. Znano iu priljubljeno Stegnarjevo skladbo „Oblakom" izvršilo je 16 |>evcev in g. Puci h ar tako dobro, da bo jo na burno zahtevanje morali ponavljati. Gosp. Puci ha rja bariton je donel prav krepko in je pevec zaslužil pohvalo, s katero je bila vsprejeta ta popularna skladba. Vojaška godba svirala je več slovanskih skladeb in tako ustregla splošni želji ter mnogo pripomogla, da je bilo občinstvo najbolje volje. Na kegljišči, pri tehtnici, pri loteriji in raznih igrah mladine, povsod je bilo prav živahno gibanje. Omeniti nam je pohvalno, da so se posamični odseki odbora prav dobro obnesli pri vsprejeraanji odlič-nejih gostov, pri oskrbovanji prostorov, skrbi za postrežbo itd. Kosmatega dohodka bilo je vsega skupaj uštevši loterijo in kegljanje okolu 450 gld. Naj bode prvi lepi uspeh mlademu društvu v spodbudo, da bode napredovalo vedno lepše in uspešno tekmovalo na glasbenem polji v bratski slogi z ostalimi društvi, ki imajo isto svrbo. Tako plemenito tekmovanje bode le na korist umetnosti, katera bodi vodilna zvezda najmlajemu pevskemu društvu Ljubljanskemu. — i. — {Osobne vesti.) Uradno avtorizovaui civilni iožener za Štajersko g. Anton Nadeniczek preselil se je iz Gradca v Ljubljano za čas svojega službovanja pri deželnih zgradbah na Kranjskem. — Vodja okrajnega sodišča za kazenske stvari v Trstu g. dež. sod. svetnik Huber premeščen je k deželnemu sodišču. Na njegovo mesto pride svetniški tajnik gosp. P odreka. Preiskovalni sodnik g. Harabaglia premeščen je k okrajnemu sodišču sa kas. stvari, pristav g. Rope le pa je ime- novan preiskovalnim sodnikom. — Sodni pristav v Novem mestu g. W. Gandini imenovan je okrajnim sodnikom v Idriji. — (Utonil je) v soboto zvečer po 6. uri v Sori blizu Medvod 291etni g. Adolf Bohinc, finančne direkcije kotripist v Ljubljani. Peljal se je b svojima sestrama in s svojim uetjakom v Medvode in se šel kopat v bližnjo Soro. Ž njim je bil takrat samo 121etni nečak, ki je ostal na suhem, ko se kopal strijc. Ko je zapazil netjak, da se gosp. Bohinc potaplja v vodi, mislil je s prva, da se šali, potem pa je začel klicati na pomoč. Ko ao prišli ljudje, bil je g. Bohinc že mrtev. Voda, kjer se je kopal, ni globoka toliko, da bi mogel utoniti odrasel Človek. Zatorej je skoro gotovo, da je g. Bohinca zadela kap in da je šele potem utonil, ko je v nezavesti obležal. Truplo pokojnika, ki je bil rojen v Mokronogu, prepeljali se včeraj v Ljubljano. Pogreb bode danes ob 6. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. Lahka mu zemlja! — (Poročil) se je danes zjutraj v Ljubljani gosp. Ivan Je še, c. kr. kancelist, z gospodičino Antonijo Hočevar, hčerjo tukajšnjega meščana. — (Občui zbor posestnikov meščanske vojašnice Trnovske) vršil seje včeraj dopoludue v mestni dvorani Ljubljanski. Zborovanje je pričel načeluik g. J. N. Horak, kateri si je za društvo stekel nevenljivih zaslug in kateri se mnogo trudi za vodstvo. Iz računskih zaključkov, predloženih občnemu zboru je razvidno, da je imelo društvo l. 1891. dohodkov 3726 gld. 41 kr., troškov pa tudi 3726 gld. 41 kr. Pregledovalci računov izjavili so, da so račune pregledali in našli v po-jiolnem redu, na kar se da društvenemu vodstvu absolutorij. Občui zbor sklenil je nadalje, da je za 1. 1892. izplačati za vsakega na meščanski vojašnici zavarovanega moža }>a 2 gld. Iz preostanka se voli vojaštvu, uaataujenemu v meščanski vojašnici 50 gld. za poboljšek obeda pri praznovanju rojstnega godu cesarja; Ljubljanskemu gasilnemu društvu 10 gld.; šolskemu društvu sv. Cirila in Metoda 10 gld. in župniji v Trnovem 20 gld. V vodstvo se izvolijo gospodje: Ferdo Bil ina, Frau Geba, Jan. Nop. 11 o rak in Dragotin Lahajner. Za pregledi)valce računov gospodje: dr. Josip Stare in Dragutin Spiuer, na kar se zborovanje sklene. — (Razpisane službe.) Za uovi otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda na Greti pri Trstu je razpisana služba otroške vrtnarice. Plača 400 gld. Prošnjj do 20. julija glavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Za c. kr. davčne urade na Kranjskem vsprejme se davkarski ekse-kutor. Prosilci ne sinejo biti stari pud 24 in ne nad 40 let. Prošnje v 14 dneh pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranji. Na doslužeue orožnike, redarje ali finančne stražnike se bode posebno oziralo. — (Občinska volitev.) V Palovčah v Kamniškem okraji bil jo voljen župsnom posestnik g. Janez Vod lan iz Vranje peči, občinskima svetovalcema ji;i posestnika Janez Novak iz Spodnjih Palovč in Jurij Dolar iz Trobelnega. — (Modras.) Piše se nam iz Metlike: Dne 9. t. m. pičil je na Radovici pri Metliki modras (vipera amodvtes) vola na paši. Vol je zaručal (zatulil), se parkrat zavrtel, telebil na tla kakor ustreljen in poginil. — (Podružnica Žalec družbe sv. Cirila in Metoda,) vabi k občnemu zboru, kateri se bode vršil na dan Sv. Uešujega telesa t. j. 16. junija t. I. točno ob 3. uri popoludne v prostorih gostilnice gospoda Janeza Hauseubichlerja v Žalci. Dnevni red: A. Zborovanje. 1. Pozdrav došlecev 2. Poročilo o delovanji podružnice. 3. Slavnostni govor. 4. Vsprejemanjo novih udov. 5. Volitev novega zbora. 6. Volitev poslancev k glavnemu zborovanju družbe. 7. Prodaja društvenih knjig. B. Zabava: govori, petje in godba. — (Iz Maribora) se nam piše: Dne 10. t. m zgodaj v jutro zapazil je mestni redar Franc Pacholegg v mestnem logu rijakarskega hlapca Jožefa Još ta, ki je ležal poleg neke kolibice in spal. Redar je vzbudil Jošta in mu ukazal, naj oddide z mesta, JoŠt pa se je branil in napadel redarja, ga pretepal in mu suknjo strgal. Redar je na to potegnil sabljo in Jošta večkrat tako močno udaril in v prsa sunil, da se je ta zgrudil in mrtev obležal. Sodna preiskava se je že začela. — (Nove slovenske šole v Gorici.) Slovensko narodno politično društvo „Sloga" v Gorici ukrenilo je v zadnji odborovi seji, da odpre, vsled prevelicega števila otrok v prvem slov. otro« Skem vrtu iu v trorazredni dekliški šoli v Gorici, s prihodnjim šolskim letom še jeden otroški vrt in jedno mešano jednorazrednico v Goriškem mestu. — (Telovadno društvo „Prvaški Sokol") na Goriškem ima 26. t. m. izredni občni zbor. Jedina točka dnevnega reda je prememba društvenih pravil. — (Svilodno tržišče v Gorici) otvori se ta teden, Letos se ni redilo mnogo svilodov, za to je bilo murvino perje mnogo ceneje nego lansko leto. — (Vspored za prvo mejnarodno dirko,) katero priredi klub biciklistov „ Hrvatskega Sokola" v Zagrebu, je nastopni: a) V soboto 25. Pozdravljanje gostov in večerna zabava v klubovih prostorih v „Grand Ilotel-u". b) V nedeljo, 26 junija : Ob 9. uri dopoludne izlet v Maksimir, od koder povratek ob 11. uri dop. Obed po volji. Ob 2. uri popoludne shod v „Narodni kavarni" in vožnja na dirkališče. Ob 3. uri začetek dirke. Ob 9. uri zvečer elitni ples in razdelitev cen. NB. V soboto 25. in v nedeljo 26. ureduje odbor v klubski dvorani v „Grand Hotel-u", kjer dobe kolesarji vse potrebne informacije. Tam se izdajajo tudi slavnostni znaki po 50 kr., s katerimi imajo kolesarji prosti pristop k dirki in k vsem slavnostim. Gospodje, kateri žele prostega stanovanja, naj blagovolijo to kar prej mogoče odboru prijaviti. Prijave za dirko vsprejema odbor do 20. junija zvečer. Dne 27., 26. in 29. pa priredi klub, ako se prijavi zadostno število udeležnikov, izlet do romantično ležečih Plitvičkih jezer. Telegrami „Slovenskomu Narodu: London 12. junija. „Times" poroča iz Teherana, da se kolera v Mežedu vedno bolj razširja. Mej Mazarasi nastali upor postal je jako nevaren. Praga 13. junija. Včerajšnji volilski shod v Nemškem brodu, na katerem je govoril dr. Edvard Grogr, razpustil je vladni zastopnik. V Kolinu morali žandarji braniti Mladočehom ustop na shod staročeške stranke. London 13. junija. Koburžan obiskal v soboto princa wališkega in potem odpotoval v Tower, kjer ga je vsprejel guverner. V nedeljo zajutrkoval je pri princu \\ ališkem in odpotoval zvečer na Bolgarsko, zahvalivši se pri slovesu za prijazni vsprejem. Razne vesti« * (Češko n j». rodno gledališče) dobilo je vsled sijajnega uspeha v Dunajskem razsta-vinem gledališči poziv iz Frankobroda, da bi priredilo tam deset dnij trajajoče predstave. * (Obravnava proti zarotnikom in sokrivcem pri umoru ministra Belcev a) prične se ta teden v Sonji. Obtoženih je dvajset oseb zaradi zarote proti nevarnosti države. * (Grozna izpoved pred smrtjo.) Te dni umrla je v Dundeu na Angleškem žena, ki je kratko pred svojo emrtjo izpovedala, da je pred 30 leti umorila neko zuanko. Zaradi tega umora bila je takrat na smrt obsojena neka služkinja, po obnovljeni preiskavi pa pomiloščena na dosmrtno ječo. Obsojenka je vedno zatrjevala, da je nedolžna. Ko je prestala 16 let svoje kazni, izpuščena ie bila I. 1877 iz zapora in je zajiustila deželo. Zdaj se je zglasila prava storilka in obstala svoj zločin pred pričami. Pet minut pred smrtjo dala je sosedinji zaboj, v katerem je bilo več obleke in jeden uhan obsojenke in izrezek iz časopisa, v katerem je bila obsodba dozdevne morilke. Sodišče odredilo je, da se stvar natanko preišče. Zalivala. Minoli so prekrasni dnevi, katere je preživelo slovensko učiteljstvo v gostoljubnem mestu Kranji. Dasi nam nebo ni bilo premilostno, tekmovalo je slavno meščanstvo, na čelu mu preblagorodni gospod župan Karol Savni k, in narodna društva, na čelu jim preblagorodni gospod c. kr. notar Viktor Globo čni k, prirediti nam bivanje v Kranji prijetno, da, preprijetno. Vsak udeleženec spominjal se bode Se v poznih letih velečastnega vsprejema, katerega nam je priredilo meščanstvo Kranjsko in posebno nam bode ostalo v prijetnem spominu, kako nas je okrasilo s šopki rodoljubno žonstvo mesta Kranjskega. Radostno se bomo spominjali vse te ljubavi in pozornosti, katero je uživalo slovensko učiteljstvo v Kranji. Podpisani direktorij šteje si v prijetno dolžnost, izreči za vse to svojo najtoplejšo zahvalo, topa: slavnemu meščanstvu starodavnega mesta Kranja in preblagorodnemu gospodu županu Karolu Slivniku, vsem narodnim društvom, to je slavni čitalnici, slavnemu bralnemu društvu in slavnemu ognjegasnemu društvu in preblagorodnemu gospodu c. kr. notarju Viktorju Globočniku ter posebej še rodoljubnemu ženstvu mesta Kranjskega. Zahvaliti se pa moramo tudi slavnostnemu odboru, na čelu mu gospodu nadučiteljn S. Jelencu za njegov trud in tudi gostilničarju gospodu Petru Majerju za njegove priprave. Direktorij „laveie slov. učiteljskih društev"* Prošnja. Ker nam je 1. štev. našega lista vsa pošla in vsled tega na novo se oglasujočim naročnikom ne moremo več ustrezati, prosimo nuj uljudne je vse one p. t. gospode, kateri so prejeli 1. štev. našega lista, pa niso postali naročniki, da bi blagovolili to (prvo) številko vrniti ob naših t roških upravništvu v Celji (Dr. Hribar). Uprti vuli&tvo „Vesne1 • Tuj Cl: 12. junija. Pri Mallei t Vajda, Taicb, pl. Reicbenberg, Unger, Telbing, Rosentbal, Brauer, Unger z Dunaja. — Lutman, Schmidburg iz Trsta. — Blachna ie Ribnice. — VVogrinz iz Brežic. — Arko iz Zagreba. Pri Nlnnu: Baraser, Maver z Dunaja. — Schafer, Schuh, Hallbuner, Šabec iz Trsta. — Hufnagel. Kirscbek iz Kočevja — Lengel iz Velike Kaniže. — Didic iz Idrije. Pri Juinem kolodvora: Purkart, Leitner, Fr*nk iz Trsta. — Ranzinger iz Ljubljane. — Gregorin z Reke. Pri h»v»rskf iu dvoru: Staub iz Gorenjskega. Pri VIravntu: Fraj, VValner iz Gradca. Tržne cene v EJubljanl dne 11 . junija t. 1. Si. kr Speta povojen, kgr. . rl. krJ Pšenica, hktl. ... 7 — — ;64| Rež, & BO Surovo maslo, „ — 72 ! Ječmen, „ • • 4 39 Jajce, jedno : . . . —! 2' 1 0' 'tH, „ 2 80 Mleko, liter .... Goveje meno, kgr. — « Ajda, 5fj3 - «2 Provo, , 4 71 Telečje „ , — 54 i aorti*..;. , • • • l 3V Svinjsko , „ — 64 Krompir, , 3 57 Koštrunovo , , — 38 j Leča, , . . . 11 — Pišanec...... — 5f) Grah, „ 10 — — 18 ! Fižol, , 9 — Seno, 100 kilo . . . 1 96 1 Maslo, kgr! I — Hi Slama, „ „ . . . 2 14 i Mast, ■ — 64 Drva trda, 4 Quietr. 6 60 ' Speh tri sen — M n mehka, 4 . 4 50 Meteorologično poročilo. I čas opa-lovauja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo slo-krina v mm. ll.juuija 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 732 8 mm. 7320 ris. 732 0 mu. 170° C si. zah. 25 8« C si. svz. 19 2° C si. svz. jasno jasno jasuo i 000ms. | .* '5 s —. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 732-9 mm. 731*2 mm. 733*2 mm. 18 2J C 27 8° C 20 6UC si, svz. si. jzh. si. jzh. jasno jasno obl. 0 00 as. 1 Srednja temperatura 20*7° in 22 2°, za 2-2" in 3 8° nad iiorujc.ium :Duj.2=LaJelESL borza dne 13. junija t. I. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 95 85 — gld. 95*75 Srebrna renta.....„ B 95 45 — , 95*40 i-data renta......, 11285 — „ 11320 5°/0 marčna renta ... „ 100 90 — „ 100*85 Akcije narodne banke . . , 993*— — „ 995'— Kreditne akcije .... „ 320*75 — „ 317*75 London........11940 — „ 119«35 Srebro.......„ —*— — „ —*— Napol........„ 9*48 — „ 9*48*/, C. kr. cekini....., 6*67 — „ 5*67 Nemške marke..... 58*50 — - 58*527, 4u/„ državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 141 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 183 „ — „ Ogerska zlata renta 4%.......110 „ 85 „ Ogeiska papirna renta 5%......100 „ 65 , Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ fiO , Zemlj. obč. avstr. 4«/t7o zl»t> *»«t. listi . . 116 „ 75 , Kreditne srečke......100 gld. 189 , — , Rudolf ove srečke...... 10 „ *3 , — a Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , 155 , 50 „ Tramway-drašt. velj. 170 gld. a. v..... 239 „ — „ Hribolazcu R. M.! <688> Darilo, katero dobiš danes v krogu svojih prijateljev v priznanje, da si splezal včeraj k sv. Joštu, naj te ohrabri, da nadaljuješ „hribo-lazenje", akoravno te obžalujem, da si moral nenavadno stradati vina in si jedel le ŽganCe Tvof prljate.). Koncipijenta V8prejmem v svojo notarsko pisarno z nastopom službe 1 avgusta t. 1. Plača po dogovoru. Dllffc Jurij I* tacali o (686—1) c. kr. notar na Krškem. Spreten komi in prodajalka vsprejmeta se v trgovino z mešanim blagom. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (687—1) Prodajalnica ■a kmetih se produ ull nu smetnu odrta. Samo za samico od 24 let starosti. Treba je 300 gld. za blago. Skupi se tekom leta okoli štiri tisnč goldinarjev. — Natančneje pove upravništvo „Slov Naroda". (684—1) Luskinina voda imata svoj ste v, ki zabran j nje jo, da ne izpadajo lasje, ko bi se po vna-nje na to uplivalo. Tu se doseže a tem, da so lasišče čisti, varuje bolezni, zabranjuje napravo luskin, lasem odpravlja tolščo in odpravlja kisline, ki nastajajo s potom. Vsak večer, predno se gre spat, pomoči se lasišče s to luskinino vodo in zjutraj, ko se je lasišče skrbno izčeialo, udrgne se „Esprit Bčrčnice", ki krepča lasne korenine. Jedenkrat na mesec naj se pa lasje in lasišče z mlačno vodo, v kateri je boraks raztopljen, umijejo in potem večkrat s toplo vodo splaknejo. Razstopi naj se 50 gr. boraksa v litru tople vode. Staklenica lusk i ni ne vode rt um: 60 kr., steklenica Esprit-Berčnice 40 kr. Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (59 —2■ Grornje-Savinjska posojilnica v Mozirji registrovana zadruga z neomejeno zavezo bode vsled njenega današnjega sklepa od 1. julij«! počenši denarne uloge le z 41*0© obrestovala in od danih posojil le 6° o obresti terjala. Mozirje, dne 11. junija 1892. (685-1) st 11521, Razglas- (679-2) V sredo, dne 15. t. in. ob 11. uri dopoludne se bode pri podpisanem magistratu potom javne dražbe prodal materijal sedaj mestnega poslopja .igrišče" v Igriških ulicah št. 1 pod pogojem, da kupec v določenem času na svoje troške podere poslopje in odstrani dobljeni materijal. To se daje na znanje z dostavkom, da se do določenega časa sprejemajo tudi pismene ponudbe, in da je natančneje pogoje dražbe izvediti ob navadnili uradnih urah pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 9. junija 1802. ! Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (902 21) 50.000 kilo. Dobiva se v vseh spsoerijsklh, dellkates-prodajalnloaJa in kondltorljah. CHOCOLAT MENIER Izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip No Mi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".