Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulice štev. 16. Z urednikom bo more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Seatstopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje so popust. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak ora vsaka razprava o tem predmetu še v dobi inteligentnega stoletja našega vedno najprej obrniti proti onim izrodkom naivnega presojevanja bodočih prikaznij na nebu po mesečevi spremembi in po konstelaciji planetov, ki segajo kot izrastki srednjeveške astrologije v naše dni ter so izražene v mnogih pratikah, v stoletnih koledarjih in mnogih vremenskih prislovican in pravilih. — Med temi samo onim verjamemo, ki jih je izumel junaškega krdela in taki, ki so nekdaj le s tujim imenom (Malovaški, Stanovski) se drznili pristopiti narodnim društvom, taki junaki dandanes najglasneje kričiš: »Proč z vladnimi pristaši, zakaj bi Slovenci podpirali vlado, vsaj je ostalo vse — pri starem!11 Toda Goethe pravi: nEs muss auch solehe Kaunc geben“ in začasna pridobitev nekaterih omahljivcev je sigurno predvomljiva usluga, da bi za to narod slovenski imel hvaležnim biti sedanji sistemi. Ali s fakti hočemo dokazati, da se vlada resno trudi, na Kranjskem dejanjsko uresničiti fundamentalno točko svojega programa, narodno ravn o pr avnost. Ozirajmo se na šolstvo! V zadnjem pet-letji upeljala je sedanja vlada slovenščino kot učni jezik za večino predmetov na lj u b 1 j a n-skeni učitelj išči, in na kranjskih gimnazijah obveljala je imenitna prenaredba, da se ima slovenska mladež na nižji gimnaziji poučevati v materinem jeziku. Slovenci dobili so tedaj slovenske spodnje gimnazije in važna ta sprememba uplivala bode blagodejno na iz-obraženje domače mladine in na napredek slovenskega jezika. Uže to je tedaj uprav grda nehvaležnost, če bi narodna večina, zapeljana po nekaterih kričačih, na enkrat hotela pozabiti velevažne te pridobitve. Ministerstvo je pa ob enem dejanjsko dokazalo, da mu je mari praktično uresničenje teh šolskih naredeb. Brez slovenskih učnih knjig vse določbe o sloveuskih srednjih šolah ne bi imele nobene veljave - za to je vlada nekaterim profesorjem dovolila dopust, navlašč v ta namen, da se morejo po polnem posvetiti težavnemu delu, spisati učne knjige v slovenskem jeziku. Tudi našim slovstvenim in umetniškim težnjam y nasproti ministerstvo ni ostalo apatično. Živo se čuti potreba velikega sloven-sko-nemškega slovarja, kateri bi moral biti pravo zrcalo slovenskemu uarečju; da se enkrat dovrši to delo, dobil je odlični slovenski dovtip ter sestavil v lahkotekoče stihe, da se tem koristneje zapamtijo, ter vsikedar spolnijo: Blaznikova pratika jih je pred nekoliko leti naznanjala Slovencem. Preiskave učenih meteorologov, tako trudapolne in vestne, kakor jih stvar nikakor ne zasluži, pokazale so, da mesec in planeti nimajo nikakega znatnega dejanstveno utemeljenega vpliva na vreme, in malo pomisleka stane, da one prislovice, ki se naslanjajo na god tega ali onega svetnika v letu ali celo na premakljive praznike, nimajo nikake razumne podlage. Le nekateri imajo trohico resnice v sebi, n. pr. oni o treh »ledenih možeh", ker se ozirajo na pad topline koncem aprila in maja meseca. Vendar so tudi ta pravila razumno veljavnost stoprv v novejem času pridobila, ko sistematično nabrani dodatki o zrakovem tlaku, vlažnosti, oblačji, padavini, povzeti iz velike množine istočasnih opazovanj na celih delih sveta podajajo zadosti široko induktivno podlogo za razgled dejanjskih razmer vremenskih, s katere je mogoče izvajati splošne zakone v njih menjavi in razvideti kam in kako se v tem ali onem delu sveta započeti tok vremenskih prikaznij obrne, tako da je z veliko gotovostjo mogoče napredovati, kako se bo bližnje dni obnašal Jupiter pluvius. pisatelj daljši dopust, da vso svojo duševno silo žrtvuje učenemu delu. In kedaj se je preje čulo, da bi vlada denarno podporo bila dovolila slovenskemu pesniku, ali da bi z državno subvencijo bila podpirala narodni umetniški zavod, kakor se je to letos zgodilo »Glasbeni Matici"? In zopet se nam obrača pogled nazaj v preteklost in iz njene mračne temine se dvi-gavajo podobe bivših javnih zastopov kranjske dežele — v katerih je bil slovenski živelj — povsod v manjšini? Priznavamo, da je bilo to razmerje nenaravno in neopravičeno, radi pritrjevamo, da je narodna stranka vztrajno in dosledno se bojevala ter da tudi vlada nikoli ni prekoračila svoje dobrohotne nevtralnosti, ali vendar ne bode noben trezen opazovalec trdil, da bi se pomenljivi prevrat vršiti mogel le po notranjem nagonu. Če je pa istina, da bi protivna vlada s samim migljajem mogla močno vplivati na konečni izid marsikatere volitve — potem po vsi pravici opozarjamo nekatere vročekrvne politike na negotovo bodočnost ter jih resno posvarimo, naj enkrat konec storž svojemu pogubnemu delovanju. Ravno v zadnji številki jadikuje »Laib. Wochenblatt“, da je slovenska stranka na Kranjskem dobila lepe velikonočne piruhe od vlade, namreč premembo volilnega reda za trgovinsko zbornico. Sigurno sicer ni bil merodajen narodni moment pri tej premembi, ali po vsem naravno je, da vsaka pravična prenaredba mora le koristiti slovenskemu življ u, ki ima ogromno večino v naši deželi. In tedaj se smemo nadejati, da bo trgovinska zbornica po svoji večini imela in obdržala naroden značaj, ako pretiranosti posameznih prenape-težev ne ustvorijo — političnega prevrata. O o so bni h premembah, ki imajo čestokrat celo večjo važnost, nego načelne določbe, nam ni treba govoriti; vsak, kateri je le po- Tlakomer, ki je kot vremenski prorok za posamezne kraje uže počel izgubivati veljavo, postal je v sedajni meteorologiji na razširjenem področji glavni instrument. Služi namreč v prvi vrsti temu, da pridobimo jasno podobo razdelitve zrakovega tlaka na velikem delu Zemljinega površja, s kojega iz zadostne množine krajev brzojavno naznanjajo nastavljeni opazovalci istočasno stanje barometra na centralno postajo, kakeršno ima dandanes vsaka veča država. Tu napiše meteorolog one podatke na zemljevid h krajem, od koder so došli, in točke jednakega tlaka spoji s črtami. Te »isobare" potegne navadno za razloček petih milimetrov zrakovega tlaka. Večinoma se pokaže na tako nastajajočem vremenskem zemljevidu dvoje ločenih okolic; na jedni ali več točkah ima barometer najniže stanje — barometrov minimum ali depresija, na drugih je najviši tlak zrakov — barometrov maksimum. Te točke obdajejo isobare kot nepravilne, sklenene krive črte. . Razvidno je, da tje, kjer je napon zračni najmanji sosedni zrak od vseh strani Pri^e — slično kakor k plamenu sveče, nad koj odhaja gorki, malo napeti zrak od vseh s t priteka mrzli, bolj napeti zrak oko it; • premikanje atmofere v velikem cu veter. vršno pregledal uradni šematizem zadnjih let, sodil bode lehko o tem, če so bile le-te preme mbe na kvar slovenskemu prebivalstvu in če so pritožbe v tem oziru opravičene ali ne. Na podlagi teh neovrgljivih fakt naj si blagovoljni čitatelj sam odgovarja na vprašanje, če je sedanja sistema na Kranjskem v istini vse pustila ■— pri starem! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Grof Taaffe je poslal nižjeavstrijskemu namestništvu sledeči odlok: Ukaz c. kr. nižjeavstrijskega namestništva z dnč 30. m. m., št. 15 522, o prometu živine med Ogersko in Nižjeavstrijsko bil je povod razgovarjanju s kralj, ogersko vlado. Ker je avstrijska vlada dobila od ogerske pojasnila, ki zatrjujo, da se bodo na Ogerskem živinozdravniški in policijski zakoni in ukazi splošno in tudi nasproti obstoječim in novim trgom tako spolnovali, da ne bode nikake nevarnosti/ da se zavleče živinska kuga od tam v naše dežele — odpade podlaga omenjenemu ukazu c. kr. namestništva in vsled tega naj se razveljavi. V tem smislu naj c. kr. nižjeavstrijsko namestništvo ukrene potrebne korake. „Volovja vojska" je torej končana, in sicer po želji naših sosedov. Druzih važnih novic nam prazniki o notranji politiki niso prinesli. Časniki pišejo preglede o minolem zasedanji državnega zbora in nekateri prinašajo več ali manj hrabre kombinacije o novih ministrih. Navadno sfrče take race iz kacega provincialnega lista in potem romajo okoli, polneč gradivo o času, ko manjka listom tvarine! Tuje dežele. Iz Petrograda dohajajo vesti, da bode ruski car s svojo soprogo v teku poletja popotoval po svojem cesarstvu. Minister Tolstoj bode vladarja spremljal. — Nihilisti vedno Se delajo vladi preglavico. Sedaj poroča telegraf, da je policija zadnje dni v Kijevu pozaprla mnogo oseb in preiskala dokaj sumljivih stanovanj. Prišli so baje novi zaroti na sled. Zadeva zakona proti socijalistom v nemškem državnem zboru še zdaj ni rešena. Centrum hoče predlagati, da naj se zakon podaljša za jedno leto; v tem času bi se lahko natanko preštudiralo, je li potreben ali ne. Ta predlog hoče središče staviti, da se ogne zadregi in da se stvar predolgo ne zavleče. Kako bode vlada postopala, o tem še ni znano. Nekateri listi trdijo, da se ne bode vlada spuščala v nikake koncesije in da zavrača odločno vse polovičarske naredbe in sklepe o zakonu, ki se ji zdi nujno potreben. Okoli baroinetrovega minima, kjer navadno na malem prostoru razločki v zrakovem tlaku hitro rasto, kjer so toraj isobare najtesneje razrejene, tam so jaki vetrovi in padavine, vreineje „slabo“; okrog maksima so črte jed-nakega tlaka bolj razdeljene, tu so vetrovi nejaki in nebo večinoma jasno. Kako vetrovi vplivajo si na značaj vremena, to je uže davno zuano. Napovedanje vremena pa mora biti: odvisno od mogočnosti določiti za naprej vetrov mer, nastanek, trajanje in menjavo. In noveja meteorologija ima dovelj teoretične in empirične podlage, da more te določbe storiti z veliko gotovostjo. Zakon o raz-vrstenji vetrov okoli barometrovega minima in maksima in oni o premikanji teh glavnih točk v vremenskem položji omogočita to v zvezi s starimi skušnjami o značaji vetrov. Prej imenovano gibanje zraka se vsled vrtenja zemlje okoli lastne osi ne vrši naravnost od barometrovega maksima proti depresiji, nego sledi isobare v malem uklonu proti središču, tako da vetrovi v spiralah proti depresiji teže, a v sličnih kurvah od maksima beže. Nastaneta toraj dva velikanska vrtinca; v onem krog najvišega tlaka zrakovega krožijo vetrovi v meri kazalca pri uri (anticyklona), v drugem (v cykloni) nasprotno. V angleški spodnji zbornici je 8. aprila minister notranjih zadev, Sir William Harcourt, položil na mizo zakon o reformi londonske občinske uprave. Predlog namerava vstvariti centralni mestni zbor z 240 udi, ki bodo voljeni na 3 leta. Mestni očetje volijo sami župana (lordinajorja). Mestni zbor bode imel v rokah denarne zadeve mestne, sodnijske in policijske. V vsakem okraji sme mestni zbor napraviti lokalni svet. Zakon bi dobil veljavo 1. maja 1885. llesni nemiri so se vršili v Kiddermiu-stru; delavci so protestirali, da bi se ženske rabile za delo; pri tem so razdjali več hiš in mnogo ljudij je moralo bežati pred razkačeno druhaljo. Policija ni mogla udušiti nemira in še le vojaki, ki so došli iz Birminghama, so delavce razpodili in naredili mir. Iz Londona poroča „Temps“, da je policija našla o priliki, ko je zaprla nekaj sumljivih ljudij v Birminghamu, važne dokumente, ki dokazujejo veliko razširjenost dina-mitnih komplotov; celo do Pariza sega nevarna zveza. Našli so pri lopovih jednake bombe, kakor so bile one pri eksplozijah na londonskih kolodvorih. Francoska vojska v Tonkingu počasi prodira dalje. Brigada Nčgrierova zaostaja vsled topničarstva, ki se v priprostih ladjah le počasi pomika po reki navzgor. Zato se je tudi združenje z brigado Brierovo zakasnilo. Anamiti trdijo, so Hong-Hoa ostavili vsi oboroženi možje in da sedaj nima nikake posadke. — Obe koloni občujete z optičnim telegrafom. Osman Digma je te dni povabil prijazne mu rodove k pogovoru v vas, ki je le dve uri oddaljena od Suakima; to dokazuje pre-jasno, da je „premagani“ mož še nepremagan in kako zastonj je tekla angleška kri pri Tamanijeh in pri Tokarju! Vlada to sama sprevidi in v kratkem namerava baje zapustiti vojska Suakiin. Ker praznuje zbornica, nima opozicija prilike v tem smislu napadati mini-sterstvo, a po počitnicah bode toliko huje zavriščal parlamentarni boj. Dopisi. Od Kolpe, 10. aprila. (Izv. dop.) Dovolite mi, g. urednik, nekaj o propadu našega kmetijstva pregovoriti; vprašanje je jako važno ne samo za nas Dolenjce, ampak tudi za vse druge naše rojake in državljane. V prvo vrsto kmetijskega propada štejem elementarne škode, točo itd. Posebno prouzročuje to nezgodo splošno izsekanje gozdov. Nekaj se poseka za oglje, drugo pa za drva ali pa za prodajo v Trst in Reko. To se dela brez ozira na gozdne postave, ker nikdo Cykloni na vzhodni strani so toraj sploh južni vetrovi, ki donašajo gorek in vlažen zrak, mrzli suhi severni vetrovi pa so na zahodn strani vrtinca. Južni vetrovi, došedši v severne kraje, se ohlade ter v depresiji dvignivši se, se zgoste v meglene mehurčke, oziroma v kapljice dežja in če je toplina v višini pod lediščem, v ledene iglice, ki se strinjajo v snežine. Viharno zgoščenje pa stvarja sodro in točo. Na vzhodni strani cyklone, zlasti proti nje središču, je nebo oblačno in padavine so pogoste. Na zahodni strani cyklone pa prihajajo mrzli, suhi vetrovi v gorkeje kraje, povzemajo v se njih vodne sopare, oblačje gine, jasno, suho, hladno vreme nastaja. Raznoteri vplivi pač morejo več ali manj predrugačiti konečni posledek. Fizikalni vzroki storč, da bar. minimum ne obstane na jednem kraju uego da se pre-miče, in sicer v Evropi sploh na vzhodno stran. Skušnje uče, da ima to premikanje jeseni in po zimi mer od zahoda proti izhodu, na pomlad in po leti pa od jugozahoda proti severovzhodu, hitrost je najmanjši po leti, največi po zimi. Za vzgled posnemimo vremensko poročilo dr. J. Bebber-jevo z nemške meteorologične postaje v Hamburgu za mesec september 1883. na to ne pazi, posebno pa, ker nikdo na to ne gleda, da bi se izsekani gozdi zopet pogozdili. Pogozdovanje golih gor, gričev in holmcev je silno potrebna stvar, drugače nas bode toča vedno tolkla in naše kmetijstvo se ne bode nikdar povzdignilo, ako se temu zdaj čisto zanemarjenemu delu v okom ne pride. Na naših Ravnacih, v Dragi, v Dulah, na Božnemvrhu, v Jugorjah in Luži je dosti jako prostornih, strmih bregov, kjer nobene šibice ne najdeš; to bi se moralo vse pogozditi gori do vrhunca Gorjancev in v malih letih bi se škode po nevihtah in toči znamenito zmanjšale. To bi morala politična oblast v roke vzeti, ker se drugače vsled nemarnosti in apatije naših ljudij ne bode nikdar ljudstvo samo potrudilo. To je istinita stvar, in dovoljujem si s tem visoko vlado opozoriti na to važno zadevo. Druga velika napaka je, da se revnemu kmetu za mali dolg živina ne samo zarubi, ampak tudi iz hleva — odžene. Stroški tacega postopanja presežejo dostikrat — pravi dolg. Čemu se zarubljena stvar transferira? Ako je zarubljena reč, saj je lastnik ne sme več oddati, ker je drugače ostro kaznovan. Ako je na priliko živina zarubljena, preteče vendar kakih 14 dni, predenj se sodnij-sko proda. V tem času pa hrana živine in nje postrežba veliko, veliko znaša — kar je vse v veliko nepopravljivo škodo revnemu dolžniku; potem nema s čem zemljišča obdelovati in gnojiti, in mora globokeje zabresti v dolgove in pomanjkanje. Še jedne stvari moram omeniti, ki mi srce teži in ki tudi našega kmeta zatira. To so ceste, katere se ne popravljajo o pravem času. Se vč da, ceste se morajo popravljati, ali v našem kraju silijo k popravljanji cest ob tistem času, ko ima vsak največ dela na polji in v vinogradih. To je velika napaka! Takrat siliti cesto delati, ko ima kmet s poljedelstvom in v vinogradih največ posla, gotovo ni umestno, ker mora jedno ali drugo zanemariti. Ako hoče kruha si pridobiti, mora njive obdelati, ako hoče kaj denarja dobiti, mora vinograde vre-diti; vrh tega pa tudi še ceste ob istem času — to ni mogoče. Naj bi se tedaj za ceste ugodneji čas odločil, pa ne ravno takrat, ko je drugo kmetijsko delo najbolj važno in potrebno. Če pa kmet ob takem času takoj ne popravi ceste, naredi se to na njegove troške in potem jih terja okrajno glavarstvo; navadno pride do rubežni in kmet ima trikrat toliko troskov; vsemu pa je kriv nepravi čas! Še moram omeniti, da naši cestni nadzorniki tako kratke obroke za popravljanje ceste odmerijo, da ni mogoče se jih držati. Globoka depressija, najbrže iz Amerike došedša, nastala je prvi dan imenovanega meseca na jugovzhodu Irske, provzročila je na ju-gozapadu Britanije silne južne in jugovzhodne vetrove ter se potem polagoma proti vzhodu pomaknila. Sledeči dan bil je zapadni breg Anglije središče depresiji. Tlakomer je hitro padal, veter se je zasukal na jugozahod ter narasel na južnem ozemlji britanskih otokov do silnega viharja, ki je storil v Londonu in drugih mestih velikansko škodo. Razprostrl se je z jednako pogubonosno silo tudi na severno Francosko. Pojemajoč pomaknila se je depresija 3. sept. na severno morje in ž njo slabej vihar na severozahod srednje Evrope. 4. sept., ko je bil minimum na južnembregu Norvegije, vzdignili so se bili le tu in tam viharni vetrovi po Nemškem morji. Tu se je zopet pokazalo, da evropski viharji pojemajo pomikaje se proti vzhodu kontinenta. Na Nemškem so jugozapadni vetrovi, pripadajoči k britanski cy-kloni, 3. in 4. sept. oplino povsodi znižali. Proga nizkega tlaka zračnega odcepila se je 4. proti jugu ter se razširjala proti vzhodu in jugovzhodu. Tako so nastale nevihte od danskega otoka Bornholma do Chemnitza. Od 6. do 9. sept. bil je zračni tlak nad jugozahodno Evropo najviši, depresiji ste se pomikali na početem potu dalje. Vetrovi so pihali od juga in za- Meni je bilo v nedeljo oznanjeno, da moram do vtorka cesto popraviti, drugač bode prodano! Ali je to mogoče v jednem dnevu narediti, za kar se tedni lahko porabijo? Kadar je delo na njivah in v vinogradih dovršeno, takrat naj se zapovč ceste delati in naj se za to delo primeren čas odloči, ne pa ob času^ največjega dela na polji in v vinogradih. Takrat se tudi delavci ložje dobijo in popravljanje ceste toliko ne stane, kakor ob času najsilnejšega poljskega posla. Na to bi imelo po mojem mnenji tudi politično oblastvo paziti, da se takrat kmetu tako nesilna dela ne nalagajo. Ako Vam je prav, gosp. urednik, bodem Vam o priliki še kaj poročal o naših težnjah. (Prosimo! Uredn.) ______________________—g— Razne vesti. — (Sultanov dar zavrnen.) Sultan je tele-grafično ponudil Črnogorskemu knezu malo palačo na krasnem Bosporu v dar. Knez Nikola se je toplo zahvalil in povdarjal, da vidi v tej ponudbi sultanovi nov in neprecenljiv dokaz njegovo naklonjenosti — a palače no more sprejeti v dar, ker ne bi prišel nikdar v tak položaj, da bi jo zamogel rabiti. ~ (Za lovce.) Začetkom marca je ušel v Boškovicih na Moravskem iz tamošnjega zverinjaka najmočnejši medved v sosedne gozde. Ker ga niso mogli vjeti, se jo sklenilo napraviti nanj lov, koji je bil za 29. marcija napovedan. Med lovci je bil tudi nek mlad mož z imenom Abert. Imel je to srečo, da jo prvi iz daljino 50 korakov na medveda stroljal. Medved pa se spusti, ne dobro za det, po silovitem renčanji nad omenjenega. Lovec iz daljino 20 korakov v drugič vstreli, in potem se takoj z medvedom spopadeta. Abert maha s puškinim držajem z vso močjo po medvedovi glavi, toda že pri četrtem mahljaju hlastne medved po puški ter mu jo iztrga iz rok. Abertu preostaja v obrambo le še bodalo, koje jo imel tudi pri sebi. Sam uže na levi roki ranjen, popade z ranjeno roko medvedovo spredno desno nogo ter mu zasadi v taki hitrici orožje v vrat, da mu je bilo šo o pravem času mogoče medveda v drugič močno v prsa suniti, ko je ta hotel po njem z nogo mahniti. Na to se medved mrtev zgrudi, lovec pa deloma vsled prevelikega truda, deloma vsled zgubljene krvi oslabljen omedli. V tem položaji so ga našli drugi še le tedaj tja došli lovci. Abert je prišel še le črez pol ure zopet k zavesti ter jo potem kmalu okreval. V tem boji sta poginila tudi dva psa, ki sta pogumnemu lovcu pri dvoboji pomagala. — (Rokopis starega testamenta.) Znan hebrejski učenjak poroča angleški „Times“ iz Petrograda, da je uradnik ces. biblioteko, dr. Har-kavi, našel odlomke rokopisa starega testamenta, ki so pisani na čuden način in pač veliko vredni. Dr. Harkavi je prejel rokopis od nekega zasebnika in v kratkem ga bode fotografiral in objavil. hoda, vreme je bilo večinoma jasno in suho. JJepresija je bila 9. dan meseca nad južno Kusi jo, maksimum v zahodu, in temu primerno bila je srednja Evropa v onem delu cyklone, v katerem vladajo severozahodni vetrovi; vreme je bilo mračno, toplina se je znižala precej pod normalo. Najviši tlak zrakov se je med tem premaknil na severovzhod za ves čas od 10. do 17. / vzhodnimi vetrovi, jasnim, suhim, le mnogokrat meglenim vremenom vzdignila se je tudi toplina, celo nadnavadno. Le 13. so iznenadili viharji zahodno, in dva dni kasneje dežji južno Nemčijo, in 17. ustje reke Odre ter zopet južno Nemčijo. Nov maksimum zvršil se je te dni nad centralno Evropo, za tem nad Skandinavijo. Visoko na severji je padel sneg. Primerna nižina v zrakovem tlaku pomikala se je od 20. dalje črez Baltiško morje ter prouzročila viharne severne vetrove. Nad Avstrijo segla je 24. s svojimi vetrovi in ohlajenjem. Zadnje dni meseca so globoke depresije, prestopajoče nad severozapadom, vremenu zapovedovale. Predstoječi izgled kaže nam dobro pravilnosti in iznenadjenja v prikaznih, o katerih je govor. Na podlagi zakona o premikanji barome- — (Čuden nabiralec) je nek bogat Ame-rikanec v državi konektikutski; zbira namreč razne — gumbe! Pred nekaterimi meseci je razpisal darilo 50 dolarjev onemu, ki mu nabere 2500 različnih gumb; tedaj se je pa pričel lov na gumbe; kakeršnoga svet še ne pomne. V kratkem je moral mož izplačati 2000 dolarjev daril — tako pridno so mu jih skup znašali. Posebno ženstvo je pridobilo si veliko zaslug za bogatašev gumbeni muzaj. Pravijo, da potem vse sam pregleda in nastavi v posebnih dvoranah, ki so občinstvu vedno odprte. — To je menda na vse strani „amerikansko“! — (Orjašk japonsk zvon.) V svetišči mesta Kroto na Japonskem imajo orjašk in znamenit zvon. Podoben je skledi z navpičnimi stenami. Visok je 18 čevljev, 10 palcov je debel in v premeru ima 9 čevljev. Glas njegov je krasen. Kovini so primešali 1500 funtov zlata in temu se pripisuje prelepo donenje, ki se razlega iz orjaškega zvona. Dvanajst mož je potrebnih, da gonijo silno kladivo, s katerim izvajajo glasove iz njega. Domače stvari. — (Najvišjo potrdilo.) Njeg. Veličanstvo je z odlokom • dnč 4. aprila t. 1. potrdilo sklepe kranjskega deželnega zbora dn6 13. oktobra 1883 gledč doklad k direktnim davkom v občinah Kolovrat, Kanderše, Sinja Gorica, Podgora in Košana, in sicer v sledečem razmerji: La) V občini Kolovrat 107% za 1. 1883.; b) v onom delu občine kanderške, ki spada pod faro Kolovrat, 100% za 1. 1883. II. V občini Sinja Gorica, in sicer v dav-karski občini Damel 117 °/0, v družili krajih občine po 87 °/0 za 1. 1883. III. V občini Podgora 70 °/0 za 1. 1883. IV. V občini Košana 70°/0 za 1. 1883. — (Kupčijski minister) je potrdil volitev g. Josipa Kušarja predsednikom in g. Ivana Nep. Horaka podpredsednikom trgovinske in obrt-nijske zbornice za 1. 1884. — (Velikonočne procesije) vršile so se veliko soboto pri najlepšem vremenu v navzočnosti obilnega praznično oblečenega pobožnega občinstva. Največ ljudij jo bilo pri nunski procesiji, katero je vodil prečastiti g. prošt dr. Jarc; kaj lepo so je podala dolga vrsta okusno in jodno-lično oblečenih učenk notranjo šolo s palmovimi vejami o rokah. Pri oestitih očetih frančiškanih je vse občudovalo lepo novo bandero in krasen baldahin (nebo). Ljubljanski veterani so se in cor-pore procesije udeležili s svojo godbo; tudi učenci in učenko šišenske šole s svojo lepo zastavo so bili pri sprevodu. V stolni cerkvi vodil jo procesijo prečastiti gospod stolni prošt J. Zupan z mnogimi gg. kanoniki in obilno duhovščino; navzoč je bil deželni predsednik gospod baron Winkler z gg. c. kr. svetovalci in uradniki deželne vlade, finančnega vodstva in prokurature; mestni župan g. Grasselli z mestnimi odborniki, prvi magistratni svetnik g. Peronaz magistratnimi uradniki; predsednik triških nižin in višin in onega o razvrstenju vetrov v vrtincih je tedaj s pomočjo imenovanih synoptičnih vremenskih zemljevidov centralnim meteorologijskim postajam omogočeno, napovedovati naprej vreme, katero je pričakovati. Pomožne so pri tem še raznotere skušnje. Tako se ponavlja skoro leto na leto pomladi depresija v jugovzhodni Rusiji, ki provzroča pad topliue konci aprila in počet-kom maja in razjasni bojazen kmetovalca pred ledenimi možmi. Imamo tedaj — in smelo moremo izreči splošno znanje o vremenskih prikaznih; vendar niso nepričakovane razmere dandanes še preredke. Ne moremo še trditi, da znamo po polnem zakone menjav in pomikanja depresij , od katerih je konečno vse odvisno, vendar pa so dosedaj doseženi vspehi vremenskih prognoz vsega zaupanja vredni: od 100 napovedi ali „prorokovanj“ uresniči se jih 80! Ni čuda toraj, da imajo vse veče države meteorologične stacije, ki vsak dan (celo po večkrat) izdelajo synoptične vremenske zemljevide na temelju brzojavno prejetih poročil ter je ob jednem s prognozo za bližnji čas objavljajo. Največi veljavo je našla ta v prakso uvedena znanost v Zedinjenih državah, kjer do kupčijske zbornice g. Kušar, deželni odbornik cesarski svetnik g Murnik, učitelji in vodje srednjih šol in mnogo druzega odličnega občinstva. Udje društva za češčenje sv. rešujega telesa z gorečimi svečami so spremljovali procesijo. Pri sv. Petru in v Trnovem je bilo jako veliko pobožnega ljudstva , večinoma z dežele; v Trnovem svirala je mestna godba. Veličastna je bila procesija pri sv. Jakobu, katero je vodil g. prošt dr. Jarc z obilim duhovnim spremstvom; svirala je vojaška godba. Pri milosrdnicah je vodil procesijo stolni župnik gospod kanonik Urbas; spremljala jo je veteranska godba in udeležili so se je dečki in deklice sirotnišnic z razsvetljenimi lampijoni. Guječa je bila povsodi velika, a mestno redarstvo vzdržavalo je z največjo uljudnostjo najlepši red. — Veliko nedeljo zjutraj ob 4. uri bila je v cerkvi sv. Jezusovega srca velikonočna procesija, katero je vodil prečastiti g. kanonik Zamejec. Dasi je bila ura zgodnja, bilo je vernikov jako mnogo. Procesijo je spremljala veteranska godba in vdeležili so se je tudi dečki in deklice iz sirotnišnice. — (Volilna shoda) III. in II. razreda vršila sta se na velikonočna praznika v čitalnični dvorani. Obžalovaje moramo konštatirati, da je bila udeležba volilcev pri obeh shodih razmerno neznatna. V nedeljo bilo je zbranih okolo 30 volilcev in ti so se zjedinili navzlic ugovorom gg. krojača Železnikarja in črevljarja Škrbine a na gg. kandidate: Geba, Jakopič, Nolli, Počivav-nik in Valentinčič. Ponedeljskega volilnega shoda se je udeležilo blizo 60 volilcev II. razreda, tedaj komaj 9 °/0. Nasproti stopili ste si dve stranki, narodni radikalci in zmerno narodna stranka. Pri glasovanji je zmagala radikalna stranka, katero sta vodila g. Škrbinec in dr. Val. Zarnik, s 3 glasovi večine in sprejeti so bili kot kandidatje gg. Ledenik, Feliks Stegnar in dr. Iv. Tavčar. Gosp. Feliks Stegnar se je danes primerno izjavil, da odstopi od kandidature, ker mu učiteljska služba na Gradu absorbuje preveč časa in duševne sile; v tem smislu bi bil označil svoje stališče uže pri shodu, toda priporočilo g. dr. Zarnika ga je toliko iznenadilo, da ni takoj hotel ugovarjati laskavemu predlogu. Gosp. Stegnar bi bil na vsak način spretna moč mestnemu odboru zlasti v šolskih vprašanjih in zaradi tega obžalujemo njegov odstop od kandidature. — Da si II. razrod, kateri broji nad 650 volilcev, izbere novega kandidata, treba bode tedaj novega volilnega shoda. Uže sedaj opozarjamo somišljenike, da se mnogobrojno udeleže tega imenitnega posvetovanja. Podrobno poročilo prihodnjič. — (Pošten nasprotnik.) „Slov. Narod“ postregel je svojim čitateljem pred nekoliko dnevi s pikantno novico, da je „najnovejši dnevnik slovesno izključen iz prostorov goriške čitalnice". Čestiti gg. čitatelji „Ljublj Lista" naj blagovoljno sodijo o poštenosti in resnicoljubji omenjenega dnevnika po izjavi goriške „Soče“, katera poroča v 15. številki z dne 11. aprila t. 1.: „Iz Gorico so je poročalo „S1. N.“, da je goriška čitalnica slo- voli v ta namen lcongress 2 000 000 gold. na leto. S površja okraja, ki se razprostira čez 100 dolgostnih in 54 širjavinih stopinj, dobivala je uže pred desetimi leti centralna stacija v Washingtonu po trikrat na dan brzojavna poročila o vremenu, na tej podlagi brzo sestavijo meteorologi vremenske zemljevide in razvidijo svarjenja pred viharji, ki se razpošljejo naravnost v pristanišča, in napovedi vremena, ki se odpošljejo v najmanje vasi ter tu objavijo na poštnih uradih. Tam pa tudi ne gre kmet na polje preje nego je videl, se li naznanja ugodno vreme, kajti 1. 1875 uresničilo se je 87,4 % prorokovanj! Avstrija ima jednak zavod na Duuaji, in kakor je videti, obrača se nanj veča pozornost od strani vlade. Za državo tako raznovrstnega ozemlja, kakor je naše cesarstvo, morajo se napovedi vremena seveda klimato-logičnim razmeram pokrajin posebej in s tež-kočo prilagoditi. Vendar je 1. 1875 naš centralni meteorol. zavod za Moravsko, Slezijo, Avstrijsko in Bukovino izrekel 83,9 popolnoma in 11,2 deloma resničnih napovedi vremen izmed 100. Iz tega se razvidi, da je Kor imenovanega zavoda tolika, da pač, z • zaupanje in primerno pozornost tudi kmetovalcev. Ferd. Seidl. vesno izključila najnovejši dnevnik iz svojih prostorov. V Gorici o tem nič ne vemo in novica nam je res nova." — (Samoumor.) Velikonočno nedeljo ob 3 uri popoludne vstrelil se je pod nekim kozolcem na Poljanah 201etni bivši topničarski podčastnik Janez Mežan v sence in bil takoj mrtev. Mežan je bil pri vojakih raz konja padel in se je na glavi pobil; od tedaj je bil zmiraj nekoliko zmešan; tudi se je baje bal kazni, ker je bil zaradi hudodelstva javne posilnosti v preiskavi. — (Usmrtiti) se je hotela veliki ponedeljek ob x/2 3 popoludne pri delalnicah južne železnice kondukterjeva žena Terezija Podkrajšek; vrgla se je na tire železnične, da bi jo povozil vlak. Policija jo je spravila proč in jo odvedla na rotovž; tu jo je preiskal mestni zdravnik in peljali so jo v bolnišnico. Še na rotovžu je vedno ponavljala: Ako se zdaj nisem, bodem se usmrtila drugikrat gotovo. — (Zgubila) se je na poti od nunske cerkve do gledaliških ulic zlata zapestnica s tremi zlatimi priveski, namreč kroglo, križem in srcem v vrednosti 80 gld Kdor jo je našel, naj jo blagovoljno izroči mestnemu magistratu, kjer dobi primerno nagrado — (Bratomor.) Posestnik Josip Ciuha v Kozarjih in njegov brat Janez sta se 11. t. m. hudo pričkala zaradi dedščine. Dekla Josipa Ciuho je videla, da je njen gospodar pridrl v vežo in tam popadel lesen kol; ž njim je stopil zopet v sobo k bratu — in kar na enkrat je prenehalo vpitje. Josip Ciuha je prišel zopet v vežo in zapustil nagloma hišo. Brata so pa našli nezavestnega v sobi na tleh. Imel je veliko rano na lobanji. Druzega dne je umrl. — (Lovsko poročilo.) Ugodnejšega mar-cija si nismo mogli želeti, nego je bil minuli glede zajčjega zaroda. To je bil sušeč v pravem pomenu besede, in ako lovec dobro in obilo končuje rujavega lisjaka in vso tolpo krilatih sovragov paznouhega strahopetca, potem sme mnogo veselja in poka pričakovati za prihodnjo jesen, kajti mraz in moča nista mogla nič uničiti, ker ju ni bilo. Kljunači so bili redki, in jaz vsaj sem jih letos le posamič našel, ako prav druga leta v tem času uže paroma čepe po grmovji. Sedaj pa so tudi potegnili; — gorki, prijazni dnevi bili so vgodni njihovemu potovanju. Kozic je še obilo, toda 15. april bode tudi gled » srebru....................80'95 Zlata renta...........................................101' — 5% avstr, renta.....................................95'40 Delnice nirodne banke........................... 850' — Kreditne delnice..................................... 324' — London 10 lir sterling..............................121‘35 20 frankovec........................................ 9'62 Cekini c. kr........................................ 5'71 100 drž. mark.......................................59'25 Uradni glasnik z dne 15. aprila. Eks. javne dražbe: V Ribnici posestvo Barbare Lovšin iz Preske dne 30. aprila (2. narok). — V Logatcu posestvo Josipa Homovca iz Cerknice dnfe 8. maja, 7. jun. in 10. jul. (prenos); posestvo Ant. Kra-šovica ml. iz Cerknice (1937 gold.) dnč 8. maja, 7. jun. in 10. jul. (prenos); posestva Fr. Mihovca iz Martinjega hriba (6350 gold.) dne 8. maja, 7. jun. in 10. jul. — V R a d e č a h posestvo Josipa Oblaka iz Radeč (2222 gld.) dne 6. maja (2. narok). — v Ložu posestvo Jak. Kovačiča iz Ponikve (976 sold.) dne 7. maja, 7. junija in 9. jul. (prenos.) — V Škofji Loci posestvo Terezije Bercž iz Dolenje Vasi (1480 gold.) dne 2. maja, 3. jun. in 4. jul. od 11. do 12. ure dopoludne. — V Ilir. Bistrici posestvo Jurija Rojca iz Jablanice (1200 gold.) dn6 9. maja ob 9. uri dopoludne (3. narok); posestvo Janeza Plavca iz Knežaka (1390 gold.) dne 9. maja (3. narok); posestva Antona Kregarja iz Verbovega (2200 gold.) dnč 2. maja (3. narok); delež posestva Jos. Novaka iz Knežaka (545 gold.) dne 2. maja, 6. jun. in 11. jul. V Kranj i posestvo Jan. Drinovca iz Terboj (3816 gold.) dn6 6. maja, 6. junija in 7. julija. — V Krškem posestvo Janeza Račiča iz Cerkelj (1010 gold.) dnč 23. aprila, 24. maja in 28. jun.; posestvo Mih. Starkljeve zapuščine (870 gold.) dnž 26. aprila, 28. maja in 28. junija. Tujoi. Dne 12. aprila. Pri Maliču: Herzl, trgovec, s soprogo iz Budimpešte. — Grunbaum, trgovec iz Jegarja. — Karplaš, zasebnik iz Judenburga. Pri Slonu: Preyssl, potovalec iz Milana. — Raspi, tajnik c. kr. avstr, ogerske državne železnice; Raspi, km. referent, in Mahkovec, jurist z Dunaja. — Sigi, c. kr. davk. uradnik iz Kozjega. — Koch M. in Koch V., c. kr. nadlajtenant iz Trebovelj. — Egger iz Domžal. Pri Virantu: Čop, zasebnik iz Roba. — Fajdiga, c. kr. pom. kaplan iz Pulja. — Ivanetič, učitelj iz Blagovice. Umrli so: Dnč 11. aprila. Anton Vehar, krojač (kaznenec), 42 L, Cesta na Grad št. 12, jetika. — Marija Boltau-zer, hči frizerja, 7 1., Stari trg št. 28, davica. Dne 12. aprila. Raimund Mayer, šolar, 11 1., Rožne ulice št. 31, jetika. Dnš 13. aprila. Kristina Omejc, hči dež. oficijala, 16 mesecev, Streliščne ulice št. 2, davica. V bolnici: Dn6 11. aprila. Fran Zupan, delavec, 50 1., umirajoč prenešen. Dnž 12. aprila. Andrej Lampič, kočar, 62 1., za starostjo. Dne 13. aprila. Marija Štrukelj, gostinja, 701., vnetje pljuč.___________________________________________ Srečke z dn6 1 2. aprila. Line: 40 81 50 16 Trst: 81 66 9 37 17. Meteorologično poročilo. Dan j| Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm j 12. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731-67 733 17 735-74 + 6-2 +16-0 + 9-5 svzh. sl. » C. obl. d. obl. js- o-o 'C & ec tH 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 21 733-43 732•55 + 5-0 +17-4 +10-0 svzh. sl. jug sl. jvzh. sl. js- s. js. js- o-o 7 Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. II. v. Kleinmajr & Fei Bamlera-BTa knjigarna v Ljubljani. Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmajr & Fed. Bamborj? v Ljubljani.