SSG: za zaključek Moliere / Podpredsednik Kmečke zveze Franc Fabec pred današnjim občnim zborom organizacije /4 Klavora: Kdaj bo Doberdob dobil spomenik za slovenske vojake, ki so padli v prvi svetovni vojni? >/15 Izbira univerzitetnega študija je pomembna prelomnica: Klop z vrsto intervjujev skuša pomagati letošnjim maturantom >/22 Primorski PETEK, 11. APRILA 2008_ Št. 87 (19.177) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Alitalia podoba Italije? Martin Brecelj Sedanje parlamentarne volitve potekajo v času hude krize. V težavah ni le ta ali oni sektor, ampak »sistem Italija« kot tak. To pomeni, da je kriza tudi in predvsem politične narave, saj je politika sinteza raznoterega človekovega delovanja. Prav zato smemo od politike pričakovati ali celo terjati tudi bistven prispevek za izhod iz težav. V tej luči moramo ocenjevati volilno ponudbo, ki je pred nami. Vkolikšni meri je pri posameznih opcijah pravzaprav prisotna zavest krize? In kakšni so resnični predlogi za njeno reševanje? Če stvari nekoliko poenostavimo, smemo trditi, da največjo novost predstavlja Veltronijeva Demokratska stranka. Že njeno rojstvo odraža zavest, da je potreben prelom s preteklostjo, nakazuje pa tudi smer iskanja rešitev: preseči razdrobljenost in preživele ideološke ujetosti. Pojav Demokratske stranke je spodbudil posamezne frakcije radikalne levice, da so naposled tudi same stopile na pot prepričanega združevanja. Niti desnosredin-ski tabor se ni mogel ogniti temu izzivu in je zadnji hip poskusil zaigrati podobno karto prenove. A v tem primeru rezultat ni tako prepričljiv, saj se je sredinski del odcepil, kar je Berlusconijevo volilno navezo znatno potisnilo na desno, pa tudi sicer je prenova bolj navidezna, saj so za fasado skupne liste ostale pri življenju stare stranke. V resnici se ta opcija še najbolj predstavlja v znamenju kontinuitete, s starimi obrazi in prijemi, pa tudi s starimi navideznimi rešitvami. Vse to dogajanje dokaj verno odraža zgodba o Alitalii. Letalska družba je s finančnega in širšega ekonomskega vidika na robu poloma. Leva sredina z dosedanjo Pro-dijevo vlado na čelu je to končno sprejela v vednost in ugriznila v kislo jabolko, pa čeprav se je ta ali ona frakcija do zadnjega upirala v imenu plemenitih, a nekritičnih parol. Po oceni levosredinske vlade je treba realistično sprejeti prevzemno ponudbo Air France-KLM in jo kolikor mogoče izboljšati. Kaj pa Berlusconi? Že dalj časa zagotavlja, da ima rešitev v žepu, neprimerno boljšo od vladne. Alitalio naj bi prevzela naveza italijanskih podjetnikov, ki bi družbi zagotovila ne le prihodnost, ampak prihodnost v italijanskih rokah. Vendar Berlusconi nikakor noče z imeni podjetnikov na dan, če pa že kako izusti, tvega demanti. In tako ni čudno, da se vse več uslužbencev Alitalie odprto opredeljuje za opcijo Air France-KLM. Bodo volivci ravnali podobno? dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) OLIMPIJSKE IGRE - Ameriški kongres kritičen o odnosu Pekinga do Tibeta Evropski parlament za premislek o bojkotu Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa se uvodne slovesnosti ne bo udeležil VOLITVE - Pogovor s Tamaro Blažino »Rima me ni strah, čeprav vem, da me čaka zelo zahtevna naloga« Tamara Blažina v intervjuju za naš dnevnik govori o svojih občutkih ob izteku volilne kampanje in o političnih perspektivah, ki čakajo Italijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Če bo zmagala desna sredina, pravi, obstaja nevarnost, da bo prišlo do novih težav z izvajanjem zaščitnega zakona za našo manjšino. kroma BRUSELJ/ WASIGNTON/MOS-KVA - Evropski parlament je včeraj v resoluciji o Tibetu države članice pozval k premisleku o skupnem bojkotu uvodne slovesnosti letošnjih olimpijskih iger, če ne bo dialoga med kitajskimi oblastmi in dalajlamo. Predstavniški dom ameriškega kongresa pa je v sredo sprejel kritično resolucijo, v kateri od Kitajske zahteva, naj začne brezpogojna pogajanja s tibetanskim voditeljem. Medtem je generalni sekretar ZN Ban Ki Mo on v Mos kvi, kjer se mu di na obis -ku, napovedal, da se ne bo udeležil slovesnega odprtja olimpijskih iger 8. av-gus ta v Pe kin gu. Na 13. strani Vinogradnik Edi Kante in žena zbežala med cestno kontrolo Na 8. strani Dolina: končan prvi ciklus procesa Agende 21 Na 9. strani V Gorici dražje ravnanje z odpadki Na 14. strani Vizionarske zamisli za razvoj Nove Gorice Na 16. strani VOLITVE - Včeraj v Trstu Evroposlanec Ebner gost Slovenske skupnosti TRST - Kot gost stranke Slovenske skupnosti se je včeraj v Trstu mudil evropski poslanec Južnotirolske ljudske stranke Michl Ebner (na sliki KROMA), ki se je srečal s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Što-ko, obiskal pa je tudi uredništvi Primorskega dnevnika in Piccola, v večernih urah pa se je udeležil volilnega shoda SSk v Bazovici. V okviru obiska je Ebner poudaril pomen prizadevanja, da čimveč ljudi razume, da so manjšine dodana vrednost, dejstvo, da ni več meje, da je Slovenija članica in trenutno tudi predsedujoča Evropski uniji, pa bo po njegovem mnenju prispevalo k samospoštovanju manjšine. Na 5. strani produkcija SSG v koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom Režija: Janusz Kiča Prevod: Josip Vidmar Igrajo: Branko Šturbej, Maja Blagovič, Lara Komar, Maša Vodopivec, Janko Petrovec, Primož Forte, Vladimir Jure, Gregor Geč, Ivo Barišič, Nikla P. Panizon, Romeo Grebenšek SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ti&ft ww.teaterssg.it *JCTw tržaška premiera danes, petek, 11.4., ob 20.30 red A, z italijanskimi nadnapisi, parkirišče v ul. Conti ponovitve: sobota, 12.04., ob 20.30 - red B nedelja, 13.04., ob 16.00 - red C, (varstvo otrok) četrtek, 17.04., ob 19.30 - red K, (It.nad. In var.otrok) petek, 18.04., ob 20.30 - red F sobota, 19.04., ob 20.30 - red T, (ital.nad.) 2 Petek, 11. aprila 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE »Trst je naš« Adrijan Pahor / Trst je zadnje čase zopet v središču medijske pozornosti, saj se je v zadnjih tednih zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki so bili z mestom na severu Jadrana v nekakšni posredni ali neposredni povezavi. Najprej je 4.696.000 Italijanov po tretjem televizijskem omrežju poslušalo pripoved avtorja Nekropole, ki je poudaril dejstvo, da Evropa (še) ne ve, kje se je fašizem začel (v Trstu z zatiranjem Slovencev) in da zato prebivalci Apeninskega polotoka o tem, kar se je dogajalo v »najbolj italijanskem« mestu, zadnja desetletja - razumljivo - prav tako niso želeli nič vedeti. Nato smo dočakali obisk predsednika države, ki se ni premaknil od že znane politične linije, zakoličene ob priložnosti lanske počastitve dneva spomina in potrjene ob praznovanju letošnje. Vztrajnost pri zagovarjanju že znanih tez glede fojb, etničnega čiščenja in slovanskega eks-panzionizma je med drugimi spodbudila pisanje ali - bolje rečeno - negodovanje številnih zgodovinarjev in nazadnje še časnikarja Paola Rumiza, ki je predsedniku Napolitanu naprtil delno odgovornost za nerazrešeno »katarzo« na italijanski vzhodni meji, kjer nekateri problemi etnične, pa tudi gospodarske in kulturne narave, ostajajo nerazrešeni prav zato, ker Italija ni bila (svojčas tudi zaradi interesa zavezniških sil) in (žal) tudi danes ni sposobna opraviti svojega »Nurn-berga«. Piko na i naši trajni »obsoje-nosti« na pogrevanje in debatiranje o že znanih in raziskanih temah glede Trsta in njegove zgodovinske usode je ta ponedeljek dal še priznani zgodovinar Jože Pirjevec, ki je v DSI predstavil svojo zadnjo knjigo »Trst je naš«. Tržaško vprašanje kot pomembno (nekaj let celo kot glavno) žarišče hladne vojne je gotovo tema, ki marsikoga fascinira. Tako tudi profesorja Pir-jevca, ki je to temo izbral za diplomsko nalogo na normalki v Pisi, vendar mu jo je mentor odsvetoval, češ da bo drugače zaznamovan z njo za celo življenje. Kljub temu, da je nato izbral drugo temo, je tržaško vprašanje našlo svoj prostor v številnih Pirjevčevih knjigah in seveda tudi v omenjeni. Naslov zajetne in po izraženem mnenju mlajšega zgodovinarja Gorazda Bajca, ki je delo predstavil, izredno berljive in izjemno dokumentirane knjige, iz-veni nekoliko ironično, še posebno ob splošnem prepričanju, da je bil Trst za Jugoslavijo kljub vojaški zasedbi mesta v bistvu nedosegljiv zaradi deklarirane povezave Titove administracije s Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar zaveznikom ni bilo po godu. Če so bili namreč Anglo-Američani najprej nagnjeni zaradi Titovih simpatij za SZ k temu, da STO in Trst predajo v celoti Italiji, so bili po resoluciji Kominfor-ma kvečjemu za to, da se ozemlje razdeli na obe državi s tem, da dobi Trst s cono A Italija, cono B pa Jugoslavija. Profesor Pirjevec je v bil v svojem posegu mnenja, da je bila pridobitev izhoda na morje od Ankarana mimo Sečovelj do Novigrada za Jugoslavijo uspeh, po zaslugi katerega je danes republika Slovenija sredozemska država. Na vprašanje, kaj bi bilo, če bi bilo STO udejanjeno, kot je predlagala pariška mirovna konferenca leta 1947, je zgodovinar odgovoril, da bi v tem primeru Slovenci gledali morje z Nanosa. Zgodovinski dogodki so pokazali, kdo je imel prav glede teze, ali pripada zaledje k mestu - kot so trdili Italijani -ali pa obratno, to je, da mesto pripada zaledju, je še med drugim komentiral profesor s Koprske univerze: dovolj je, da ocenimo stanje Trsta in Kopra danes oziroma pred petdesetimi leti. Koper je v tem času postal iz skromne ribiške vasi pomembno se-vernojadransko pristanišče, medtem ko Trst vztrajno propada in izgublja svoj primat na račun južnega konkurenta. Profesor Pirjevec je tudi deman-tiral tezo Paola Rumiza, da so bili italijanski komunisti pripravljeni podari- ti Trst Jugoslaviji. Če to velja za tržaške levičarje (pa še za te ne ravno vse), to ne velja za Togliattija, ki se je ob bližajočih vsedržavnih volitvah zavedal delikatnosti problema in zaigral na na-cional(istič)ne strune. Vse te misli in teorije, pa tudi kopica knjig naših in tujih zgodovinarjev o Trstu in hladni vojni pričajo o tem, da o vlogi glavnega mesta naše dežele v času neposredno po drugi svetovni vojni ni bila še izrečena zadnja beseda. Tudi sam sem se v diplomski nalogi spopadel s to temo: zanimal me je predvsem odnos do Trsta in STO-ja tistih slovenskih političnih strank, ki so se kasneje združile v Slovensko skupnost. Ti politiki so se zavzemali za ohranitev oziroma udejanjenje STOja, vendar se Američani, Angleži in Francozi niso ozirali na njihova mnenja in zahteve. V kasnejši diplomatski igri neodvisne slovenske stranke niso igrale nikakršne vloge in tako niso mogle vplivati na končno odločitev pa tudi ne na vsebino londonskega memoranduma. Kljub temu, da so se zavedali svoje nemoči, pa so demokratični Slovenci do zadnjega vztrajali pri obrambi STO-ja (ustanovili so celo t.i. Akcijski odbor za obrambo STO-ja), ki naj bi bil po njihovem mnenju edini garant za spoštovanje in izvajanje pravic Slovencev, edini pogoj za mirno sožitje med Italijani, Slovenci in Hrvati, edina možna rešitev za gospodarsko rast Trsta, ki bi lahko samo z ustanovitvijo STO-ja (SDZ-jevci so ga v svojem časopisu Demokracija primerjali Hong Kongu) ohranil vlogo, ki jo je imel v svoji zgodovini, to je tesno povezavo in sodelovanje s svojim t.i. »hinterlandom«. V slučaju, da bi se Trst vrnil pod Italijo, bi postal po mnenju teh politikov (npr. Agneletta), le obrobno mesto, ki bi ga Italija s časom zanemarila predvsem kot pristanišče, saj bi privilegirala zaradi bližine industrializiranega Piemonta in Lombardi-je predvsem ligurska pristanišča. ODPRTA TRIBUNA Kraševci razpeti med identiteto in kapitalom? Drago Gašperlin_ Sredi februarja sem na tem mestu izrazil prepričanje, da bi moral skrbe ti za pri hod nost tr žaš ke ga Krasa, kdor ga že dolga stoletja naseljuje, varuje in vrednoti s svojim delom, a se spoprijema z gradbenimi špekulacijami, nesprejemljivimi vinkulacijami, razlaščanji, neznanka mi, ki jih pri na ša za mi sel o Kraš -kem parku po vsiljeni likvidaciji Kraš ke gor ske skup nos ti, in ne na -zadnje s spreminjanjem etničnega ravnovesja. Kot je razbrati iz javnih občil tostran in onkraj meje, pa je bojazen pred etnično prekucijo opazna tudi na slovenskem Krasu, še zlasti med prebivalci Tomaja, Križa, Lokve, Grahovega brda, Vogelj in Škibinov blizu Lipice. Mnogi se pač bojijo, da se ne bi pri se li li tja kaj tuje rod ci, ki so na Slovenskem sicer že pred časom začeli kupovati parcele in hiše, a bodo to počeli še množičneje po zaslugi širokih zazidalnih načrtov v režiji kapitalskih družb. Ti načrti predvidevajo najrazličnejše novogradnje, od vrstnih in enodružinskih pa do več sta no vanj skih hiš, kar mnogim vsiljuje domnevo, da se lahko del Krasa spremeni v spalno naselje. Samo sežanski Adriaplan naj bi po prvotnem načrtu pri Tomaju zgradil kar 70 objektov, toda zaradi odločnega nastopa Civilne iniciative Kras je število omejil najprej na 60 in po tem na 49. Pri Ad ria pla nu so menda prepričani, da bodo gradbeno dovoljenje dobili še letos, vendar je CIK za če la zbi ra ti pod pi se k proš nji, naj se pris toj no mi nis tr stvo po 50. členu zakona o ohranjanju narave zavzame za sprejem odredbe o začasnem zavarovanju Krasa, ker ga odlikujejo izjemne krajinske lepote. O zadevi so nedavno razpravljali med oddajo Omizje (RTV Slo-venijal). V debato so posegli dr. An- drej Mihevc z Inštituta za razisko-va nje Kra sa v Pos toj ni, žu pan Ob či -ne Sežana Davorin Terčon, član Civilne iniciative Kras Robert Rogič, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor dr. Mitja Bricelj, profesorica na ljubljanski fakulteti za arhitekturo dr. Živa Dev, nepremičnin ski agent iz Se ža ne Jer nej Su ša, pro ku rist druž be Ad ria plan in di -rektor matičnega podjetja Jadran Sežana Anton Zobec, pa še učitelj Boris Artač z Opčin, ki se aktivno vključuje v razprave o pozidavah na Kra su. Vsakdo je problem obravnaval iz lastnega vidika, zato so navzkrižja interesov ostala nespremenjena. Najgloblji vtis je name napravila bridka ugotovitev dr. Žive Dev, da Slovenija zakonodajo proti gradbenim špekulacijam sicer ima, da pa ni nobene kontrole nad njenim izvajanjem. To je toliko hujše, ker je zdaj urbanizacija domena kapitala, medtem ko je bila v preteklosti odvisna od želja prebivalstva. Imel sem tudi neprijeten občutek, da je bil po seg Bo ri sa Ar ta ča za nekatere razpravljavce moteč, kot da jih zadeva posebno ne zanima. Opozoril je namreč na nevarnost prevlade tuje govorečih priseljencev, ob čemer je navedel dolgoletne grenke izkušnje tostran meje, mimogrede pa povedal, da mala Danska zaradi narodnostne zaščite Nemcem ne dovoljuje nepremičninskih nakupov na svojih tleh. Primer je bil resda skraj en, pa vendar s i opens ki učitelj ni zaslužil opazke, češ da gre probleme reševati brez ihte. Dejstvo je, da eni živijo na rodni zemlji, ki ni v domovini, drugi pa so v domovini in mislijo, da so za vekomaj zavarovani pred vsakim gorjem. In vendar se dva milijona Slovencev glede kapitalske razpoložljivosti ne more kosati z 58 milijoni jadranskih sosedov. KULINARIČNI KOTIČEK Alfovi peresniki Smo sicer že krepko zakoračili v pomlad, a starka zima se še trdo oklepa naših krajev in nikakor noče popustiti. Saj niti ni mraz, nam, ki imamo gotova leta, pa vlaga sega v kosti in komaj čakamo prave (in tudi prve) tople spomladanske sončne žarke. V tem času nekako hrepenimo bolj kot po sadju in zelenjavi po toplem obroku, zato sem se spomnil na Alfove peresnike. Kdo je Alf? Nimam pojma, vem pa, da sem pred tedni brskal po spletu in na neki spletni strani naletel na Alfove peresnike. Zamikali so me in sem se odločil, da zadevo nemudoma preverim. Po naključju sem imel vse potrebno v hladilniku in tako sem se lotil dela. Rezultat je bil zadovoljiv, čeprav sem pri pripravi prekršil enega mojih (dokaj prožnih) načel in uporabil smetano. Jed se mi zdi posebno primerna za sedanje vlažne dni (je namreč vse prej kot diete-tična). Za 4 osebe potrebujemo: 350 gr peresnikov, 0,5 kg svežih šam-pinjonov (če imate nekaj suhih gob, jih lahko mirne duše dodate zraven), 150 gr južnotirolskega špeka, 3 stroke česna, malo svežega peteršilja, oljčno olje, sveža smetana, sol, poper. Peresnike vržemo v slan krop, medtem pa sesekljamo česen in ga prepražimo na vročem olju, preden zarumeni dodamo na lističe narezane gobice (dve ali tri prihranimo in z njimi okrasimo gotovo jed), Gobe rahlo solimo in na živem ognju pražimo, dokler ne zgubijo skoraj vso vodo. V drugi kozici na olju toliko časa cvremo na kockice narezan špek, dokler ne postane hrustljav, nakar ga zmešamo z gobami in primešamo sesekljan peteršilj. Peresniki so sedaj že kuhani, bolje če ostanejo še kar »al dente« in ohranijo nekaj vode, v kateri smo jih kuhali. Ocedimo jih in vržemo v ko-zico, kjer jih čakajo gobe in špek. Prilijemo smetano, popopramo in previdno premešamo ter pustimo še nekaj minut, da se jed kuha na blagem ognju. Okrasimo z na lističe narezanimi surovimi šampinjoni. Odsvetujem rabo surovega pršuta, čeprav mu je špek zelo podoben, ker daje jedi nekako neprijeten okus. Če nočete uporabiti špeka, lahko namesto njega izkoristite domačo panceto. Pomembno je, da serviramo testenine, ko je omaka še nekoliko tekoča. Kdor ne more brez parmezana, si ga lahko nariba na peresnike, zagotavljam pa vam, da so tudi brez sira dovolj okusni. Povsem odveč je reči, da so peresniki s svežimi jurčki neprimerno bolj okusni. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Atilij Kralj Atilija Kralja ni več med nami. Pretekli petek so ga pokopali v Trebčah, njegovem rojstnem kraju, kjer so ga domačini imeli radi in zelo spoštovali. Tudi sama sem imela Atilija zelo rada, enako njegovo ženo Mirando. Ničko-likokrat smo se srečevali na kulturnih prireditvah, na gledaliških predstavah, predvsem pa na slikarskih razstavah. Atilij je bil namreč dober slikar in je veliko časa posvečal prav slikarstvu. Ljudje so ga po tem poznali in so imeli radi njegov način podajanja umetnosti. Njegove razstave so bile zato lepo obiskane in pokojni Atilij je bil tam pogosto navzoč z zanimivimi, tudi hu-morno obarvanimi vložki. Sama sem ga poznala vrsto let. Večkrat sem ga tudi intervjuvala, tako glede njegovega udejstvovanja v slikarstvu, kot tudi na drugih kulturnih področjih. Rad je obiskoval gledališče in tako sem vedela, da ga bom prav gotovo srečala na prireditvah ob nedeljah popoldne, pa tudi sicer. Vedno je bil dobro razpoložen, in rad je pripovedoval svoje zgodbe, poglede in doživljanja. Srečevala sva se tudi na cesti, vendar je on imel svoje ulice, svoje poti, sama pa seveda moje. No, pa sva se vendarle lahko o vsem pogovorila, si marsikaj povedala in se tako tudi poslovila. Ko ga je začelo zdravje zapuščati, se je vedno bolj umikal družbi. Ni hotel tožiti o svojem zdravju, pa tudi ni hotel pokazati, kako mu je težko. Tako je odšel tiho in mirno, ne da bi sploh vedeli, da nas zapušča. Zelo mi je žal, da ga nisem videla še v zadnjem času, kot mi je žal, da nisem bila ob strani ubogi Mi-randi. Vem pa, da Atilija ne bomo pozabili, da mu bomo vedno hvaležni, za kar nam je dal in kar je napravil za kulturo in umet- nost in vem, da tako mislijo tudi vsi, ki so ga poznali in so ga imeli radi. Atilij, počivaj v miru. To so moje besede ob slovesu do prijatelja, ki sem ga res imela rada, kot so ga imeli vsi, ki so ga poznali in cenili njegovo delo na področju kulturne ustvarjalnosti. Neva Lukeš Ženske in priimki Pred uvedbo priimkov so se ljudje ogovarjali z imenom domačije; tako je tudi še danes v vaškem okolju. Pri nas se denimo reče pri Gidli; moji mami so rekli Gi-dleva - tatu Gidlev. Tedaj sta oba enako pripadala neki domačiji. Z uvedbo priimkov (v Avstriji so postali obvezni leta 1782 z ukazom cesarja Jožefa II., nastajali pa so seveda ponekod že dosti prej) pa se je to spremenilo. Priimek je dobil poglavar družine, vsi drugi, žena in otroci, pa so mu bili formalno, pa tudi dejansko podrejeni; so bili tedaj njegovi; denimo Kveder, Kvedrovi. Priimki so tedaj načeloma moškega spola. Tako lahko ogovorimo moške osebe samo s priimkom (Prešeren, Kopitar) in seveda priimek sklanjamo, ali pa z imenom in priimkom (France Prešeren, Franceta Prešerna) in sklanjamo oba dela imena. Pri uporabi priimka za ženske pa pride do neskladja: moška oblika priimka za ženske osebe. Tu je bilo pač treba postaviti neka slovnična pravila. Slovenski pravopis (SP,1990, str.122) ponuja več možnosti, za vsakdanjo rabo pa se upoštevata dve: 1. Ženske ogovorimo (če stvar malo poenostavim) z imenom in priimkom; pri tem pa sklanjamo samo ime, npr.: Zofka Kveder, Zofke Kveder itn; priimke s končnico na -a pa lahko tudi pregibamo, npr. Ivana Kobilica, Ivane Kobilice. To obliko ponuja pravopis na prvem mestu. In pričakovali bi, da se bo tudi najbolj pogosto uporabljala. 2. Na drugem mestu pa navaja pravopis posamostaljeno obliko svojilnega pridevnika iz ustreznega lastnega imena, npr. Kveder - Kvedrova, Kvedrove (najbrž po vzoru češkega jezika). Uporabo te oblike pri priimkih s končnico -a za ženske pa že star pravopis dopušča z določenim pridržkom, saj se pri dvozložnih priimkih čudno sliši (npr. Goja, Gojeva). Danes pa se ta oblika, ki jo pravopis ponuja kot drugo možnost, uporablja kar pogosto. Morebiti zato, ker rabimo v tem primeru samo priimek - kar je bolj praktično. Tako poslušamo: Čeplakova, Svetova, Srebotnikova itn. Ko gre za naše priimke, je to na en način še sprejemljivo; a ko gre za tuje: Williamsova, Campbel-lova, Brunijeva ... pa še posebej, denimo, za kakšne kitajske, Lijeva (Huang Li) ... , je stvar malo čudna. Še bolj me moti, ko se tako ogovarja pomembne ženske iz kulturnega ali političnega življenja, npr.: Cal-lasova, Merklova, pa Riceova (Rajsova). S tem seveda niso kršena slovnična pravila, sliši pa se mi malo preveč po domače. Poznam več izobraženk, ki nimajo rade, da se jih ogovarja s posamostaljeno obliko svojilnega pridevnika iz njihovega priimka. Ta oblika ima, tudi če gre le za slovnično obliko, prizvok nekega družbenega odnosa - odnosa podrejenosti žensk. Aldo Černigoj ^^_ALPE-JADRAN_Petek, 11. aprila 2008 3 VOLITVE - Intervju s kandidatko za senat Tamaro Blažino »Politika je zelo resna stvar, zato ji je treba vrniti ugled« »Berlusconijeva zmaga bi najbrž zamrznila izvajanje zaščitnega zakona - Rima me ni strah, čakajo pa me zahtevne naloge« Tamara Blažina, kandidatka za senat Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini. Pet let je sedela v deželnem svetu, sedaj jo čaka zahtevna rimska preizkušnja kroma TRST - Vse predvolilne ankete napovedujejo gladko Berlusconijevo zmago v poslanski zbornici in zelo tesen izid v senatu. Kakšni so vaši občutki nekaj dni pred volitvami? Splošen vtis je, da se razlika med Demokratsko stranko in Berlusconijevo stranko v zadnjih dneh stalno manjša. Upoštevati je treba začetni razkorak, ki je bil res velik, vendar je Veltroniju uspelo diktirati čas in vsebino volilne kampanije. Na eni strani cela vrsta novosti, na drugi vse po starem. Občutek imam, da se volivci tega vse bolj zavedajo. Verjamete torej v presenečenja? Pričakovati je kašno presenečenje tudi v zvezi z izidom za poslansko zbornico. Še enkrat pa velja podčrtati, da bo vpričo nesprejemljivega volilnega zakona težko vladati, predvsem zaradi razmerja sil v senatu. Potrebo po novem volilnem zakonu smo poudarjali tudi pred padcem Prodijeve vlade, vendar je bil desni center popolnoma gluh na to temo. Zato je potrebno prepričati še neopredeljene volivce in tiste, ki niso imeli namena glasovati, da je glas za DS koristen glas. Kaj pa pričakovanja za deželne volitve? Izgledi na Deželi so povsem drugačni, saj se nakazuje zmaga Riccarda Illyja, pa čeprav ne tako prodorna, kot je bilo mogoče pričakovati. Vemo, da je de-snosredinska koalicija v tej deželi še vedno v večini in da je uspeh Demokratičnega zavezništva odvisen od dodane vrednosti predsedniškega kandidata. Deželni volilni zakon je kot nalašč pisan na kožo tej situaciji. Prepričana pa sem, da bodo volivci nagradili tudi uspešno petletno upravljanje Dežele. S kakšnimi uspehi se lahko ponaša Illyjeva uprava? Rezultatov je ničkoliko, tako na gospodarskem področju (zaposlovanje, proizvodnja, izvozi itd.), kot na socialnem (zdravstvo, državljanski dohodek, zakon za družine idr.). Kljub pozitivnim izgledom, pa zmaga ne pride sama po sebi, ampak so potrebni glasovi. Predčasne volitve so presenetile Demokratsko stranko. Veltroni je kampanji dal močan osebni pečat in spravil v težave Berlusconija. Ste zadovoljni z volilno kampanjo vaše stranke? Res je. Naša stranka sploh ni bila pripravljena na predčasne volitve, oziroma na takojšnje predčasne volitve, saj je bila ustanovljena šele pred nekaj meseci. To se pozna predvsem glede organiziranosti stranke na teritoriju, kot se je poznalo pri sestavljanju kandidatnih list, kar je povzročilo marsikatero težavo. Kljub temu pa so bile politične izbire nove stranke pravilne in dalekovidne, saj vlivajo državljanom zaupanje, da se bo država res lahko izkopala iz dolgotrajne nestabilnosti in negotovosti. Kaj imate v mislih? V mislih imam odločitev za samostojen nastop, kar bo omogočilo, v primeru zmage, izvajanje programa brez stalnih preverjanj in kompromisov. Na ta način bo možno udejaniti tiste korenite reforme, ki jih država potrebuje, če se hoče kosati z ostalimi razvitimi državami. Kako bi politično in idejno definirali DS in s katerimi strankami se primerjate v Evropi? Nastanek Demokratske stranke že sam po sebi predstavlja poenostavitev italijanskega političnega sistema, kar naj bi prispevalo k večji verodostojnosti in ugledu italijanske politike. Kot znano je DS nastala predvsem - a ne samo - z združitvijo dveh pomembnih političnih kultur, in sicer katoliške in socialistične. Pred tem pa je bil celoten proces razkrajanja KPI in KD dejansko že odpiranje drugim miselnim tokovom: liberalnim, republikanskim, naravovarstvenim itd. Kaj pa Evropa? Nova stranka se glede programskih izhodišč in vrednot, na katere se opira, primerja z evropskimi socialdemokratskimi in nekaterimi socialističnimi strankami. Gre za stranko, ki postavlja v središče pozornosti, in torej politične akcije, človeka, njegovo dostojanstvo, njegove potrebe in pravice, v prvi vrsti državljanske. To je zelo jasno začrtano v strankinem Manifestu vrednot, ki se sklicuje prvenstveno na italijansko ustavo. Lahko bi jo definirali kot moderno re-formistično levico. Kakšni so vaši odnosi s t.i. radikalno levico? Z radikalno levico ni prišlo do celovite in do- končne ukinitve odnosov, saj na deželnih volitvah in še marsikje nastopamo z istim predsedniškim kandidatom in bomo sestavili skupno koalicijo. Na italijanskem političnem prizorišču pa je bilo nujno dati nek nov signal, ki naj nakaže možnost učinkovitega vodenja države. Demokratska stranka tako v prvi osebi prevzema odgovornost za jasne izbire na poti reform. Naša pozornost je usmerjena v korist celotne države in ne ozkih partikularnih interesov, saj bi drugače ne razpustili dveh najmočnejših strank levega centra. Kaj so za vas »partikularni interesi«? Prevečkrat se majhne stranke potegujejo bolj za lastno vidljivost, kot za skupne dosežke. Smatram, da v tej politični fazi mora biti jasno, kdo je zmagal, in ta mora prevzeti tudi odgovornost. Prodijeva vlada je naredila marsikaj koristnega za našo manjšino. V primeru zmage desne sredine obstaja nevarnost vrnitve v preteklost, ko smo doživljali blokado zaščitnega zakona. Kako gledate na to možnost? Izvajanje zaščitnega zakona, kot tudi drugi ukrepi v korist slovenske manjšine, bi bili z Berlusconije- vo vlado ponovno zamrznjeni. Zato gledam z veliko zaskrbljenostjo na izide volitev, ker želim, da bi se nadaljeval pozitiven trend Prodijeve vlade in odlično zastavljenega dela podtajniika Miloša Budina. Ostalo je še nekaj nerešenih vprašanj, vendar gre pri desni sredini za drugačen pristop do manjšinske problematike, do tega etnično pluralnega teritorija, do vprašanja sožitja. Naša stranka ima širši kulturni pristop, ki gleda na prihodnost in ima neko vizijo razvoja tukajšnjega prostora, upoštevajoč ravno njegove speci-fike. To bomo verjetno pogrešali, če zmaga Berlusconi. Kaj nas torej čaka v primeru Berlusconijeve zmage? Delno sem že odgovorila v prejšnjem odgovoru. Vsem je na dlani, da pet let Berlusconijeve vlade ni prineslo manjšini ničesar. Vemo sicer, da so vladno politiko pogojevali krajevni politiki, kot je Roberto Menia in je zato vsak poskus dogovarjanja propadel. Prepričana sem, da tudi v desni sredini nimajo vsi enako sovražnega razpoloženja do manjšine in da je z marsikom možen dialog. Vendar doslej so vedno prevladala stališča tistih, ki še vedno gledajo na nas kot na nasprotnika, ki ga je treba potisniti ob rob dogajanja. Desnosredinska koalicija tudi ni ravno naklonjena sodelovanju s Slovenijo... To je še dodaten razlog zaradi katerega pozivam Slovence, naj oddajo svoj glas Demokratski stranki in ji tako omogočijo zmago na volitvah. V zadnjih dveh letih Prodijeve vlade je prišlo do bistvenih premikov na relaciji Italija-Slovenija z izmeničnimi obiski predsednikov držav, vlad in ne nazadnje zunanjih ministrov. To je edina možna pot tudi za prihodnost, saj lahko ti dve državi skupaj prispevata k širjenju Evropske Unije na ostale države na Balkanu, začenši s Hrvaško, Makedonijo idr. To sodelovanje pa ima pozitivne učinke tudi na celotno deželno območje. Pet let ste sedeli v deželnem svetu in sedaj vas čaka popolnoma nova izkušnja v parlamentu. Vas je tega kaj strah? Pri mojih letih in po dosedanjih bogatih izkušnjah me seveda ne more biti strah. Gotovo pa je, da me čakajo veliko bolj zahtevne naloge in zadolžitve, ki terjajo veliko znanja, kompetenc, miselne širine in predanosti. Pred seboj imam res ugledne vzornike. V Rimu bom predstavljala celotno deželno stvarnost, saj je senatna lista deželna. Poleg tega pa čutim veliko odgovornost do vseh Slovencev, ki jih bom tam zastopala. Od mene pa veliko pričakujejo tudi ženske, saj bom verjetno ena od redkih izvoljenih. Kako se pripravljate na to preizkušnjo? Na ta nov izziv se pripravljam z resnim in odgovornim pristopom ter obenem z odprtostjo za katerikoli nasvet in sugestijo. Tak pristop sem skušala doslej uveljaviti pri svojem upravnem, političnem a tudi profesionalnem delu. Prepričana sem namreč, da je politika resna in zahtevna stvar. Če ji želimo povrniti ugled in zaupanje državljanov, moramo izvoljeni predstavniki prisluhniti potrebam in pričakovanjem ljudi ter biti sposobni poiskati primerne rešitve. Nadejam si, da bo to tudi vodilo mojega bodočega dela. S.T. DEŽELNE VOLITVE - Apel javnosti Poziv javnih in kulturnih delavcev v korist SSk TRST - Prejeli smo in objavljamo "Javni poziv javnih in kulturnih delavcev za vrnitev Slovenske skupnosti v deželni svet": »Za vse nas« je geslo, s katerim se stranka Slovenske skupnosti po petnajstih letih ponovno predstavlja na deželnih volitvah samostojno in s svojim simbolom lipove vejice. »Za vse nas«, ker je to pravi izziv za celotno slovensko narodno skupnost, saj stranka lahko doseže prag enega odstotka glasov, ki ga zahteva novi volilni zakon, le če bodo slovenske volivke in slovenski volivci znali na Tržaškem, Goriškem in Videm-skem poplačati trud in konkretne rezultate, ki jih je v zadnjem šti-riletju pokazal in dosegel predstavnik slovenske stranke v deželnem svetu. »Za vse nas« je načelo, katerega se izvoljeni predstavniki lipove vejice držijo od ustanovitve stranke na deželni ravni leta 1975. Gre za delo v prid vsega, kar je slovenskega, na vseh področjih družbenega življenja, za pripravljenost, da prisluhneš vsem problemom in zahtevam brez ideoloških predsodkov. Slovenska skupnost želi vse to uresničevati v novem mandatu deželnega sveta v tesni povezavi z Demokratsko stranko v širokem levosredin-skem zavezništvu, ki podpira ponovno izvolitev deželnega predsednika Riccarda Illyja. »Za vse nas«: to je poziv vsem Slovencem v deželi FJK, naj na glasovnici izberejo slovenski simbol lipove vejice in s široko zasnovane palete kandidatov izberejo ime ter napišejo preferenco za človeka, ki se bo zavzemal ZA VSE NAS! Podpisani bomo v nedeljo in ponedeljek, 13. in 14. aprila, na volitvah navdušeno podprli samostojno vrnitev Slovenske skupnosti v deželni svet FJK. Vilko Antonič, Janko Ban, Giorgio Banchig, Marija Bensa, Mira Blažič, Vida Bitežnik, David Bogatec, Mateja Bogatec, Andrej Bratuž, Lojzka Bratuž, Štefan Bukovec, Vittoria Brisco, Jelka Daneu Cvelbar, Danijel Čotar, Lojze Debelis, Majda Kaučič Baša, Silvan Kerševan, Andrej Kosič, Tamara Kosič, Boris Kuret, Vanja Lokar, Marij Maver, Pavle Merku, Walter Orel, Damjan Paulin, Joži Peterlin, Aleksander Podobnik, Janez Povše, Aleksij Pregarc, Alojz Rebula, Alessandra Schettino, Majda Sfiligoj, Tomaž Simčič, Jurij Sorč, Emidij Susič, Deziderij Švara, Dimitrij Tabaj, Zora Tavčar Rebula, Dorina Tommasi, Savo Ušaj, David Visintin, Edi Žerjal, Irena Žerjal in Franka Žgavec. POLITIKA - Deželne vc Alessandr Volila bom VIDEM - »V Severni ligi si žal utira pot fašistična miselnost, zato bom volila za Riccarda Illyja.« Alessandra Gu er ra je na vče rajš nji no vi nar ski konferenci utemeljila razloge svojega po le mič ne ga od ho da iz Bos si je ve stranke in zakaj bo volila za dosedanjega predsednika Dežele. Guerrova je zapustila Ligo, potem ko jo je slednja uvrstila na spodnji del kandidatne liste za parlament in ji s tem pravzaprav onemogočila izvolitev. Gu er ro va je iz ra zi la so li dar nost kan di da tu des ne sre di ne Ren zu Ton -du, »ki so ga somišljeniki iz koalicije med volilno kampanjo pustili popolno ma na ce di lu, po dob no kot so me - Alessandra Guerra ñ ansa ne na nesrečnih deželnih volitvah 2003.« Bila je tudi kritična do Silvia Berlusconiju in mu svetovala, da pozorno prebere stvari, ki jih piše žena Ve ro ni ca La rio. ^ SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA POZIVA VSE VOLILNE UPRAVIČENCE, NAJ SE POSLUŽIJO PRAVICE DO DVOJEZIČNE VOLILNE IZKAZNICE 4 Sobota, 12. aprila 2008 GOSPODARSTVO POGOVOR - Podpredsednik Kmečke zveze Franc Fabec Naše kmetijstvo ima odlične perspektive Protivrednost za zaščitena območja - Mednarodni kraški park pozitivna zamisel TRST - Kmetijstvo ima ogromne perspektive, toda poglavitno je izkoristiti priložnosti, ki se ponujajo. Primarnemu sektorju je treba zato zagotoviti nov zagon in ga je treba vključiti v splošni razvoj prostora, še zlasti vezanega na turizem. Pri tem morajo biti seveda udeleženi kmetje in organizacije, ki jih zastopajo, sama Kmečka zveza pa mora poleg nadaljevanja rednega delovanja pridobiti tudi novo vlogo in prispevati k temu, da se bo prek racionalnega ovrednotenja območja razvilo tudi lokalno kmetijstvo, ki je - tudi zahvaljujoč se mladim kmetom - doseglo zelo kakovostno raven. To je mnenje podpredsednika Kmečke zveze Franca Fabca, s katerim smo se pogovorili pred rednim občnim zborom stanovske organizacije, ki bo danes ob 14.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Zborovanje bo v znamenju prepričanja v možnost dodatnega razvoja panoge, kot to nazorno pravi geslo občnega zbora: S pogledom v prihodnost z večjimi pričakovanji za naše kmetijstvo. Občni zbor poteka tik pred deželnimi volitvami, kmetijstvo pa zaradi znanih evropskih normativov oz. vinkulacij ne doživlja ravno rožnatega obdobja. Kakšen bo glede na to pomen občnega zbora? Bistvo občnega zbora je zajeto v samem geslu. Pogled v prihodnost namiguje na politiko, ki mora biti uprta naprej, seveda polna upanja za bodočnost našega kmetijstva. Kmečka zveza se je vselej zavzemala za rast sektorja, položaj pa se je v zadnjem obdobju poslabšal, in to predvsem na Krasu. Za to so odgovorni predvsem zaščitni normativi, ki jih je deželna vlada uveljavila na večjem delu tržaškega ozemlja in ki so onemogočili razvoj kmetijstva. S kakšnimi težavami se kmetje srečujejo po uvedbi zaščitenih območij Sic in Zps? Težave povzročajo zakoni (to so evropski normativi, katerih prvenstveni cilj je zaščita divjih ptičev) na območjih Sic in Zps, ki ne dovoljujejo nikakršnega razvoja. Če namerava npr. kmetija zgraditi nov hlev, tega ne more storiti. Kje so največje težave? Najhujši problemi so v Medji vasi in v Cerovljah, kjer je vsaka razvojna ideja dejansko nemogoča. Kaj pričakujete in kaj boste zahtevali od nove deželne vlade? Kmečka zveza bo morala v prihodnosti spremeniti svojo vlogo. Po eni strani bo morala še naprej zagotavljati pomoč kmetom na birokratskem področju in jim nuditi storitve. Po drugi bo morala dajati konkretne predloge za splošen razvoj ozemlja. Po zaslugi Kmečke zveze nam je namreč v prejšnjih letih uspelo prepričati pridelovalce, da je bistvo kmetije in kmetovanja kakovost proizvoda oz. pridelka in ne količina. Filozofija je bila pač ta, da moramo nuditi kakovost, če se hočemo uveljaviti. To nam je tudi uspelo in kraški proizvodi so danes uveljavljeni na državni, mednarodni in tudi svetovni ravni. Toda zdaj to ni več dovolj in moramo proizvodom zagotoviti dodano vrednost. To nam zagotavlja kraški prostor, ki je zelo bogat z naravnimi in kulturnimi dobrinami, ki jih je treba v prihodnosti povezati s kmetijstvom. Kmetijski izdelki bodo tako še pridobili na vrednosti. Vloga Kmečke zveze bo v tem smislu bodriti kmete in ponujati ideje, kako se bodo lahko še razvijali in kako naj usmerjajo svojo dejavnost. Kakšen primer? Podpredsednik Kmečke zveze Franc Fabec med pogovorom za naš dnevnik kroma Kmečka zveza se bo morala spoprijeti z novimi načrti in jih predlagati javnim upravam ter na tej osnovi izdelati program, ki bo koristil vsem kmetijam. Kaj pa glede zaščitenih območij? Nima se smisla boriti, da jih prihodnja deželna vlada črta ali omili. Zahtevali bomo srečanje z novo deželno upravo, od katere bo treba dobiti neko protivrednost. Kakšno protivrednost? Dežela bo npr. morala kmetijam pomagati, da se razvijajo s turističnega vidika, ali pa pomagati pri promociji ozemlja. Območje je namreč na podlagi deželnega zakona zanimivo. Kmetijam je zato treba dati možnost, da ozemlje promovirajo. Dodaten adut bi bilo odprtje urada za olajševanje birokratskih zahtev, ki močno ovirajo delovanje vsake kmetije. Dosedanji deželni predsednik Riccardo Illy se je javno zavzel za ustanovitev mednarodnega kraškega parka. Kako gleda na to Kmečka zveza? Zamisel o mednarodnem kraškem parku je nedvomno pozitivna. Kras zaobjema namreč tudi slovenski prostor in torej ni zgrešeno razmišljati o kraškem parku kot o skupnem prostoru. Problem pa je seveda v tem, kdo bo ta park upravljal. Pri Kmečki zvezi smo prepričani, da bi morali kraški park poleg ostalih (govor je npr. o kraških občinah) upravljati tudi tisti, ki na ozemlju delujejo, kot so denimo predstavniki Kmečke zveze, ki zastopajo kmete na teritoriju. Kakšno je danes življenje in delo mladega kmeta? Na Krasu je manj kmetij kot v preteklosti, vendar je danes pristop drugačen in so nekatere mlade kmetije zelo perspektivne. Usmerile so se namreč v kakovost in so njihovi proizvodi oz. pridelki že uveljavljeni na svetovni ravni, od vina do olja, meda in sirov. Skratka, spremenila se je filozofija kmetovanja in to mora biti zgled za ostale. Kmečka zveza mora biti v tem smislu posrednik in ponujati nove ideje za pospešen razvoj. Kakšne so torej perspektive? Naše kmetijstvo ima ogromne perspektive, le izkoristiti je treba priložnosti, ki se ponujajo. Toda bistveno je kmetijstvo vključiti v splošen razvoj prostora, še zlasti prek turizma, ki seveda ne sme biti masovnega značaja. Samo racionalno ovrednotenje celotnega ozemlja bo namreč odprlo kmetijstvu tiste razvojne možnosti, ki jih nujno potrebuje. Aljoša Gašperlin SEJMI - Prirejajo ga vsaki dve leti V Celju se je začel sejemski četverček CELJE - Na Celjskem sejmišču je predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Miroslav Klun včeraj odprl sejemski četverček, in sicer 16. sejem Avto in vzdrževanje, osmi sejem Moto boom, šesto Razstavo gospodarskih vozil in sedmi sejem Logo trans. Na sejmih, ki bodo odprti do vključno nedelje, je veliko novosti, saj ti štirje sejmi od leta 2001 potekajo vsaki dve leti. Neposredno se sejma udeležuje 239 razstavljavcev iz devetih držav (iz Slovenije, Avstrije, Belgije, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije in Slovaške), skupaj z zastopanimi podjetji pa se število raz-stavljalcev povzpne na 694 iz 26 držav. Klun je poudaril, da so vsi ti sejmi pridobili na veljavi in se zavzel, da bi sejemski četverček postal vsakoletna in ne bi-enalna prireditev. Ob začetku sejmov so predstavili pilotski projekt Enotno okno v organizaciji Fakultete za logistiko Celje - Krško. Koncept enotno okno namreč s pomočjo računalniške izmenjave podatkov omogoča hitrejši potek mednarodne trgovine in poenostavlja administrativne postopke pri uvozu in izvozu blaga. V okviru sejma Avto in vzdrževanje je bila včeraj okrogla miza, na kateri je obveljala ocena, da je slovenski avtomobilski trg neurejen. Glavni problem predstavljajo različna nepooblaščena podjetja, ki uvažajo avtomobile iz držav EU in se pri tem izogibajo plačilu davkov, s čimer delajo škodo pooblaščenim podjetjem za uvoz avtomobilov. V EU ukradenih vozil, ki se legalno vozijo po slovenskih cestah, je veliko. Po pridobljenih podatkih je na slovenskem trgu samo v Italiji ukradenih in v Sloveniji registriranih 7000 vozil. Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič je ob tem opozorila, da sta pri nečednih poslih, ki se nanašajo na prodajo vozil, vedno potrebni dve osebi, in sicer prodajalec in kupec, ki se mora zavedati, da kupuje nezakonito pridobljeno vozilo. Po njeni oceni je delo na črno težko ugotavljati, kazni pa so prenizke. (STA) SEJMI - S sodelovanjem Slovenije in FJK V Celovcu odprli sejem Prosti čas 2008 CELOVEC - V koroških prestolnici so včeraj odprli sejem Prosti čas 2008, ki bo trajal do vključno nedelje in na katerem se predstavlja več kot400 razstavljalcev iz številnih evropskih držav. Težišča letošnje šeste izvedbe sejma so letovanje, potovanje, pohodniški turizem, camping, šport in wellness, velik poudarek pa je tudi na predstavitvi ponudb za prosti čas iz sosednjih držav in pokrajin, še posebej Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Direktor Slovenske turistične organizacije na Dunaju Jan Ciglenečki je na odprtju predstavil turistično ponudbo Slovenije (v hali 3) in poudaril, da podatki za letošnji februar kažejo za dva odstotka več turistov in njihovih prenočitev v Sloveniji. Največ turistov je bilo iz Italije, sledijo pa Avstrijci in Nemci. Ciglenečki je še dejal, da je prav sejem Prosti čas v Celovcu dobrodošla priložnost in dobra lokacija za promocijo slovenskega turizma oz. za pridobivanje avstrijskih kot tudi gostov iz drugih držav srednje Evrope. Predsednik sejemske družbe Walter Dermuth je izpostavil, da sejem nagovar- ja širšo in samo strokovno javnost, poslovodja celovške sejemske družbe Erich Hallegger pa je na predstavitvi sejemske ponudbe izpostavil tudi vedno večjo ekološko zavest na področju turizma. Z odprtjem sejma se je povečal tudi srčni utrip ljubiteljev »jeklenih konjičkov« in motornih koles. Kar 37 znamk avtomobilov in 15 znamk motornih koles je mogoče občudovati na posebni razstavi, ki poteka vzporedno s sejmom Prosti čas. Obe prireditvi sta odprti od 9. do 18. ure, zabaviščni park pa od 10. od 24. ure. Sodelovanje med Koroško in Slovenijo na področju turizma je bila tudi tema okrogle mize o turizmu v sredo zvečer v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Pri tem je več govornikov opozorilo na možnost sodelovanja letališč Celovec in Ljubljana-Brnik. Werner Bilgram, predsednik turistične družbe Kärnten Werbung, pa je med drugim poudaril, da se družba trudi, da predvsem v državah, katerih reprezentance sodelujejo na nogometnem prvenstvu EURO 2008 v Celovcu okrepi reklamno dejavnost. Ivan Lukan I EVRO 1,5875 $ +0,95 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. aprila 2008 evro (povprečni tečaj) valute 10.04. 09.04. ameriški dolar 1,5875 1,5726 japonski jen 159,18 11 0992 161,36 11 0109 kitajski juan ruski rubel krona 37,01860 7,4608 37,0300 7,4602 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt krona 0,80110 9,3860 0,7977 9,3622 JVCUJNO M UI1C1 norveška krona 7,9270 25 129 7,9410 25,098 LO KC1 MUI 1C1 švicarski frank 1,5735 1,5935 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtolicrki 7 At 253,53 34410 253,30 3,4551 uumjm LlUL kanadski dolar av/cfralcU Holar 1,6166 1 7020 1,6022 1,6941 aVjUaDM uuicll bolgarski lev romunski 1,9558 3,6678 1,9558 3,6695 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona II1"0\/cki ifac 32,334 3,4528 32,402 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,6967 2,6861 0,6969 2,6645 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 115,55 2,0856 112,84 2,0295 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2605 7,2650 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 10. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,7268 2,71 2,69 2618 LIBOR (EUR) 4,3531 4,7437 4,75 4,7512 LIBOR (CHF) 2,575 2,845 2,93 3,0666 EURIBOR (EUR) 4,354 4,744 4,747 4,74 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.958,19 € -104,09 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 10. aprila 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 32,34 imttidci iddda -1,22 -1 83 KRKA 1 1 IKA KOPER 93,85 60 11 -1,67 -1 07 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 281,36 -1,07 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 571,56 245,27 -2,45 -1,55 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 101,71 DELO PRODAJA 27,20 ETOL 186,35 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 95,28 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 32,09 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A -4,61 -1,40 +0,12 -1,14 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 85,07 705,00 454 19 +0,14 -1 43 TERME ČATEŽ ŽITO 244,00 +1,65 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 10. aprila 2008 -0,29 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,33 8,38 -0,40 -0,06 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 20,2 12,28 +0,45 -1,41 -1 94 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,775 7,825 1 749 -2,92 EDISON ENEL ENI 7,01 -0,06 +1,33 FIAT FINMECCANICA 23,36 14,84 21 5 +0,78 -2,41 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 26,48 -0,05 -0,90 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 29,3 5,25 +0,24 -1,13 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 4,70 21,06 1711 -1,16 -0,57 LUXo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 6,05 134 +0,45 +1,34 -1 25 PARMALAT PIREMI e C 2,535 +2,80 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,5395 27,12 415 -0,53 +2,34 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,08 1 50 -0,01 -1,64 TENARIS TERNA 16,55 +3,02 +0,12 UBI BANCA UNICREDITO 2,7 16,36 -0,74 -0,85 -1 00 UNICREDIIO UNIPOL 4,79 2,017 -0,71 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 110,19 $ +0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.197,85 -2,40 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.798,94 6.116,96 117,09 -2,62 -0,62 -0,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.560,36 2.038,14 -2,15 -0 16 DII\J, DC1I 1IC1IUKC1 FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 4.090,29 1.554,24 +0,50 -1 42 DCICA 1 J, DCUUI C1*_i SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 848,58 4.460,08 22.594,01 6.021,04 -2,01 +2,30 -4,43 -4,00 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.627,57 1.861,00 1.861,00 +0,80 +1,91 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I onrlon 1.364,34 1.476,89 6.704,32 +0,73 -0,66 -0,25 Fi se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.965,10 4.859,42 3.889,3701 3.889,3701 -0,31 -0,32 -1 54 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.545,1 3.758,05 -2,41 -0,47 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.945,30 3.064,60 24.187,10 3.471,74 15.695,10 -1,27 -0,81 +0,84 +1,69 +0,60 / ALPE-JADRAN Petek, 11. aprila 2008 5 DEŽELNE VOLITVE - Južnotirolski evropski poslanec na obisku v Trstu kot gost SSk Ebner: Čimveč ljudi naj razume, da so manjšine dodana vrednost Srečanje z SKGZ in SSO ter obisk Primorskega dnevnika in Piccola - Volilni shod v Bazovici TRST - Pomembno je, da čimveč ljudi razume, da so manjšine dodana vrednost, ne pa zaskrbljenost in strah: če se to doseže, bodo manjšine takoj pridobile na samospoštovanju. V to je prepričan evropski poslanec Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Michl Ebner, ki se je včeraj mudil v Trstu na povabilo stranke Slovenske skupnosti v okviru kampanje za deželne volitve. Ebner, katerega so spremljali deželni tajnik in podtajnik stranke, Damijan Terpin in Andrej Ber-don, ter tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik (vsi trije so kandidati na bližnjih deželnih volitvah), se je najprej v kavarni Caffe degli Specchi na Velikem trgu sestal s predsednikoma Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko, v nadaljevanju pa je obiskal tudi uredništvo Primorskega dnevnika, kjer se je zadržal na daljšem pogovoru (obiskal je tudi uredništvo Piccola), nazadnje pa je sodeloval na volilnem shodu SSk v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. V okviru omenjenih srečanj je beseda tekla med drugim o bližnjih parlamentarnih in deželnih volitvah s kandidaturo Tamare Blažina za senat na listi Demokratske stranke, še posebej pa o ponovnem samostojnem nastopu SSk, ki mora na deželnih volitvah v povezavi z DS zbrati odstotek glasov (kar pomeni po Terpinovih besedah od 5.000 do 7.000 glasov). Pozitivno je bil ocenjen sporazum med DS in SSk, ki odpira možnosti, da se znotraj manjšine najdejo stične točke, govor pa je bil tudi o sodelovanju med SKGZ in SSO, ki skušata tako zediniti manjšino okoli temeljnih zahtev, kot je npr. izvajanje zaščitnega zakona. Ravno glede tega je bila podana pozitivna ocena dela vlad Romana Prodija na vsedržavni in Riccarda Il-lyja na deželni ravni. S to izkušnjo bi veljalo nadaljevati, saj ni rečeno, da bo desna sredina zakon izvajala, čeprav je po drugi strani tudi res, da slovenska manjšina letos ni predmet volilne kampanje, kar je Ebner pripisal tudi dejstvu, da je bila fizična meja odpravljena, da je Slovenija postala članica Evropske unije in ji trenutno tudi predseduje, pri čemer je predsedovanje ocenil zelo pozitivno. Južnotirolski evropski poslanec je med svojim obiskom tudi izrazil pripravljenost, da podpre organizacijo konference evropskih manjšin, ki jo za prihodnjo pomlad pripravljata SKGZ in SSO. Ivan Žerjal Poslanec Michl Ebner se je skupaj s predstavniki SSk srečal tudi s predsednikoma SKGZ in SSO kroma POLITIKA Opolnoči konec volilne kampanje TRST - Opolnoči se konča kampanja za nedeljske in ponedeljkove parlamentarne in deželne volitve. Jutri bo tradicionalni volilni molk, nato bodo besedo imeli volilci in volilke. Volišča bodo v nedeljo odprta do 22. ure, v ponedeljek pa do 15. ure. Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima mora dvigniti novo, po možnosti dvojezično, ki bi morala biti na razpolago v vseh občinskih volilnih uradih na Tržaškem in tudi v narodno mešanih goriških občinah. Na volišču bomo dobili tri glasovnice. Plavo za deželo, rumeno za senat in rožnato za poslansko zbornico. Za senat in zbornico ne pišemo preferenc, temveč le prekrižamo le simbol liste. Za deželni svet lahko oddamo eno preferenco s priimkom kandidata ali kandidatke. DEŽELNE VOLITVE - Srečanje s kandidatoma Mavrične levice Igor Kocijančič in Marko Marinčič na pogovorih z vodstvom SKGZ TRST - Včeraj se je vodstvo Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze srečalo s kandidatoma Mavrične levice za deželni svet Igorjem Kocijančičem in Markom Marinčičem. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič se je pohvalno izrazil o dosedanjem delu, ki ga je opravil deželni svetnik Igor Kocijančič. Njegov prispevek za dosego konkretnih ciljev, kot so bili šola v Špetru, pomoč slovenskim ustanovam in gledališču ter seveda zakon za Slovence, je bil vsebinsko in praktično zelo pomemben. Pavšič in ostali udeleženci srečanja (s strani SKGZ so bili ob Pavšiču še Jole Namor, Livio Semolič, Jure Kufersin in Marino Marsič) so naglasili, da bi Kocijančič s ponovno izvolitvijo lahko pozitivno nadgrajeval svoje delo v korist slovenske manjšine. Pohvala pa je šla tudi kandidatu in sedanjemu odborniku Pokrajine Gorica Marku Marinčiču za delo, ki ga je opravil v korist sožitja in sodelovanja med slovensko manjšino in italijansko večino na Goriškem ter za njegovo izrazito aktivnost pri sodelovanju krajevnih uprav na italijanski in slovenski strani bivše meje. Te ni več in dve Gorici sta doživeli občuteno zbližanje. Tudi v tem smislu bi lahko Marinčič učinkovito dopolnil na Deželi, kar je že udejanjil kot pokrajinski odbornik. Prisotni so soglasno poudarili potrebo po večjem sodelovanju med civilno in politično družbo ne samo glede sprotnih problemov, ampak predvsem glede na širšo strategijo za izdelavo razvojnega načrta za manjšino, ki bi odgovarjal novim izzivom, kijih ponujata sedanji čas in prostor. Kocijančič in Marinčič (četrti in peti od leve) z vodstvom SKGZ kroma DEŽELNE IN POLITIČNE VOLITVE Poziv skupine državljanov za glas Mavrični levici TRST - Pred političnimi in deželnimi volitvami je skupina državljanov in javnih osebnosti, ki so aktivni v šolstvu, univerzitetnem izobraževanju, sindikatih, kulturi in prostovoljnem delu in niso vpisani v nobeno stranko, poslala s prošnjo za objavo poziv volivcem v FJK, da svoj glas oddajo mavrični levici. »Smo levičarsko usmerjeni prebivalci in prebivalke te dežele, ki nismo člani nobene stranke. Menimo, da predstavlja pot, ki jo je na krajevni in državni ravni začela Mavrična levica, izredno priložnost za razmislek o novi identiteti levice, ki pri svojem političnem delovanju v ospredje postavlja načela pravice, enakosti, miru in družbene solidarnosti, kar tudi ustava postavlja kot temelj republike. Zato pozivamo prebivalce FJK, da tako na političnih kot deželnih volitvah, v okviru Demokratične zaveze, glasujejo za Mavrično levico. Menimo, da predstavlja skupni nastop levičarskih in levosredin-skih sil na deželnih volitvah, potem ko so v zadnjih letih prizadevno vladali v FJK, pozitivno dejstvo v primerjavi z državnim političnim položajem, kjer te sile kljub prizadevanjem Mavrične levice nastopajo ločeno in razdrobljeno. Vsem je jasno še posebej delo, ki je bilo na deželni ravni opravljeno na zelo pomembnih področjih, kot so kultura, delo, priseljevanje, sodelovanje pri razvoju in welfare. Čeprav je bila zaradi volitev v tem trenutku nujna zgolj združitev strank v Mavrično levico, pa menimo, da je treba takoj po volitvah začeti z ustanovnim postopkom za novo politično levičarsko stranko, ki bo pluralistična in bo vključevala tudi civilno družbo, s čimer se naj bi začelo res novo politično obdobje v Italiji. Mavrična levica, ki si jo želimo, ne more biti samo seštevek strank. Posamezniki, združenja, odbori, razne skupine, ki delujejo na krajevni ravni, morajo dobiti svoje mesto v novem političnem subjektu. Zato pozivamo stranke, ki sestavljajo sedanjo Mavrično levico, da nadaljujejo svoje delo v tej smeri, volivce pa pozivamo, da izkažejo zaupanje tem novim poskusom. Andrea Bellavite, Gianfranco Schiavone, Anna Di Gianantonio, Mario Lavrenčič, Toni Zambon, Giampaolo Borghello, Claudio Calligaris, Pietro Greco, Elena Beltrame, Antonio Saulle, Gianni Iacono, Luciano De Biasio, Massimo Masat, Waldy Catalano, Francesca Tessaro, Bruno Bazzo, Stefano Gasti, Franceschino Barrazzutti, Ilvio Bidorini, Luisa Crismani, Umberto Laurenti, Erika Zlatich, Gerda Duca, Maria Paola Gonano DEŽELNE VOLITVE - Izjava za javnost Koprski župan Popovič podpira Renza Tonda KOPER - Urad člana državnega sveta Republike Slovenije in župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča nam je s prošnjo za objavo poslal daljšo županovo izjavo za javnost, ki jo objavljamo v krajšem povzetku. »Pred bližajočimi se volitvami kot župan Mestne občine Koper in kot državni svetnik izražam odkrito podporo Renzu Tondu za predsednika dežele Fur-lanije-julijske Krajine. Na podlagi dosedanjih izkušenj sem prepričan, da bo Tondo držal dano besedo in da bodo prebivalke in prebivalci, slovenska manjšina in sosednji državi Slovenija in Avstrija z njim zelo zadovoljni, poleg tega vem, da se bo obnašal neprimerno boljše kot zdajšnji predsednik Riccardo Illy. Prepričan sem tudi, da bova z Renzom Tondom delala z roko v roki, česar za Illyja, ki je človek, ki se pogovarja s figo v žepu, žal nikakor ne morem reči,« je med drugim zapisal Boris Popovič. V nadaljevanju skrajno omalova-ževalno ocenjuje delo Riccarda Illyja in Boris PopoviC izraža prepričanje, da bi bilo sodelovanje s Tondom veliko boljše. Trdi tudi, da bo Tondo v primeru izvolitve »zmogel spoštovati pravice manjšine tako kot v naši občini zgledno spoštujemo pravice italijanske narodnostne skupnosti«. Popovič še piše, da si je vedno prizadeval za sodelovanje z vsemi sosednjimi občinami v Italiji in daje bilo to sodelovanje več kot odlično. »Tudi zato si upam zastaviti svoje ime, da se bo s Tondom sodelovanje še okrepilo,« še poudarja koprski župan. 6 Petek, 11. aprila 2008 ITALIJA / VOLITVE - Danes zadnji dan dolgočasne volilne kampanje Glavna premierska kandidata bosta kampanjo končala po TV Berlusconi senata ne bo prepustil opoziciji - Veltroni v Milanu tudi s Clooneyem RIM - Zadnji vzdihljaji volilne kampanje pred nedeljskimi in ponedeljkovimi volitvami so pravzaprav prav tako dolgočasni, kot so bili skozi vso kampanjo. Danes bodo politični prvaki naslovili na volilce še zadnje pozive, noben strokovnjak za javnomnenjske raziskave pa si - tudi glede na negativne izkušnje izpred dveh let - ne upa napovedovati zmagovalca. Premierska kandidata obeh največjih strank, Ljudstva svobode in Demokratske stranke, bosta volilno kampanjo pred jutrišnjim dnevom volilnega molka končala v Rimu. Berlusconi je svoje privržence nagovoril že sinoči pred Kolosejem, Veltroni pa si je za današnje sklepno volilno zborovanje izbral rimski trg Piazza del Popolo. Zvečer pa bosta oba na televizijskih zaslonih, saj bosta v živo gosta oddaje Matrix na Mediasetovi mreži Canale 5. Pa to ne bo besedni dvoboj, ampak intervjuja v zaporedju, kakršno je bilo izžrebano. Prvega bo voditelj Enrico Mentana spraševal Walterja Veltronija, v drugem delu pa bo interv-juvan Silvio Berlusconi. Ta se je želel dobro pripraviti na ta »izpit«, zato je odpovedal sklepno volilno zborovanje, ki bi ga bil moral imeti v Vidmu. Če se ustavimo še pri vsebini zadnjih volilnih nastopov, se vsiljuje ugotovitev, da ni nobene novosti, pa čeprav je kampanja v zadnjih dneh dobila ostrejše tone. Berlusconi je tudi včeraj vztrajal, da »le- ALITALIA vica« nadzoruje vse institucije, vključno s Kvirinalom, RAI, sindikate in velike dnevnike, zato »si ne zasluži, da bi ji po zmagi Ljudstva svobode podarili še predsedstvo senata«. Gianfranco Fini včeraj teh izjav ni želel komentirati, novinarjem je le odvrnil, da »imajo ljudje druge skrbi in gotovo ne tistih, o katerih pišejo časopisi«. Veltroni pa je včeraj znova miril tiste, ki se bojijo, da bi prišlo po volitvah do nezdravega sodelovanja obeh največjih strank ali do tako imenovane velike koalicije. Tisti, ki bo zmagal, bo tudi vladal, neodločen izid ni mogoč, zagotavlja vodja Demokratske stranke, ki Berlusconiju očita, da išče prepir in da se obnaša kot razboriteži v šoli. Drugače je pri reformah, pravi Veltroni, kjer je treba najti ravnotežje med vladajočo garnituro in opozicijo. Premierski kandidat Demokratske stranke je bil včeraj v Milanu, kjer se je sestal tudi s slovitim ameriškim filmskim igralcem Georgejem Clooneyem, potem ko je ta izjavil, da si Veltroni zasluži volilni glas. Na zborovanju v Milanu je do nedavni rimski župan ostro kritiziral Ber-lusconijeve besede o Kvirinalu, ki da ne pripada večini ali opoziciji, ampak Italijanom. Zavrnil je tudi vsako možnost povolilnih sporazumov z Mavrično levico, ker da to preprečujejo »zelo resna« razhajanja z njenimi stališči. Boj za naslanjač v neapeljskih jaslicah ansa Letta po sestanku s sindikati Odprta druga priložnost za sporazum z Air France RIM - Po besedah podsekretarja v predsedstvu vlade Enrica Lette je sporazum med Alitalio in Air France KLM ponovno mogoč, še več, je »zelo blizu«. Vlada bo igrala aktivno vlogo, da ne bi izgubili še te druge priložnosti, zagotavlja Letta. Po njegovih besedah je francos-ko-nizozemska letalska družba pripravljena na podpis sporazuma na osnovi že predstavljenega načrta svojega predsednika Spinette, saj se ne želi pogajati v prazno. »Novo srečanje bo služilo za sklenitev posla,« je zagotovil vladni podsekretar. Letta je po sestanku s predstavniki sindikatov tudi opozoril, da »se nahajamo v prodajalni kristala, kjer lahko vsak premik razbije vse, vendar pripravljenost za drugo priložnost obstaja«. Vlada je sindikatom po koncu srečanja predala noto, v kateri napoveduje, da jih bo znova sklicala prihodnji teden za »konkretno preverjanje pogojev sporazuma« z Air France KLM. Ta sporazum je za vlado »edina konkretna rešitev za zagoto- vitev prihodnosti nacionalne letalske družbe«. Včerajšnje srečanje med predstavniki vlade in sindikatov je vsekakor ocenjeno kot korak naprej v tem zapletenem vprašanju, saj vlada po drugi strani izključuje možnost premostilnega kredita, ki naj bi italijanski letalski družbi omogočil preživetje med pogajanji. Za kredit so se včeraj znova zavzeli sindikati, minister za gospodarski razvoj Pi-erluigi Bersani pa jim je pojasnil, da »mostu ne more biti, če na drugi strani ni brega«. Sindikati so po srečanju z vlado, med katerim je pred palačo Chigi protestiralo okrog 500 do 600 delavcev Ali-talie, ponovno opozorili, da ne sprejemajo zvračanja krivde na svoja ramena. Izrazili so tudi upanje, da je vlada dobro ocenila namere francosko-nizozemske družbe in daje pripravljena sprejeti vsebinske pripombe sindikatov. Naslednje dejanje »drame Alitalia« je tako prenešeno na čas po volitvah. TERORIZEM - Zaradi atentatov na mošeje Aretirali bivšega člana Prima linea Sandala MILAN - Milanska politična policija Digos je po nalogu milanskega javnega tožilca Maurizia Romanel-lija včeraj aretirala nekdanjega člana skrajnolevičarske organizacije Prima li ne a Ro ber ta San da la. Ob tožen je sode lo vanja v aten tatih na ne katere mošeje in islamske kulturne centre, do katerih je prišlo v preteklih mesecih v Milanu in Lombardiji. Sandalu, ki naj bi tudi ustanovil organizacijo Fronte Cristiano combattente, so prišli na sled v okviru pre is kave, ki jo vo -dita Romanelli in javni tožilec Armando Spataro. Sandalova aretacija je vezana na dva nedavna dogodka. V sredo zve čer so ne zna ni sto ril ci sež gali avtomo bil bli zu ne ke mi lan ske is lam -ske šole, uro kasneje pa sta blizu mošeje v Segrateju zgoreli še dve vozili. Sicer so Sandala že leta 2007 opa zili na ne ki pro ti is lam ski de mon -straciji. Nekaj let prej naj bi bil tudi sode lo val z ze le nos raj čni ki, zna ni mi simpatizerji Severne lige, pa čeprav je bila vest kasneje demantirana. 50-let- Roberto Sandalo ni San da lo je bil v svin čenih le tih med prvimi privrženci organizacije Prima linea, ki so jo leta 1976 ustanovili pripadniki gibanj Lotta continua in Po-tere ope ra io. Zanj je bil zna či len na-si len zna čaj in je bil v pre teklosti že obsojen na 11 let in 7 mesecev zapora, leta 2002 pa je bil ponovno aretiran zaradi ropa. Kasneje je bil med glavnimi skesanci, ki so prispevali k propadu organizacije Prima linea. Kaže, da se je bivši terorist v zadnjem obdobju približal nekemu skrajnoka-toliš ke mu gibanju. Berlusconi: Pri nas so ženske lepše kot pri levici RIM - Silvio Berlusconi znova dviga prah s spornimi izjavami. Najnovejša je, da so desničarske poli-tičarke lepše kot levičarke. »Naše ženske so lepše od levičarskih,« je Berlusconi zatrdil za neko radijsko postajo na Sardiniji. Izjavo je še podkrepil v pogovoru za dnevnik SkyTg24 s pojasnilom, da levici primanjkuje celo okus za ženske. "Levica je tako mračna. Ženske v naši stranki so vse lepe in diplomirane," je dodal. Na te izjave se je odzvala ministrica za mladino in šport Demokratske stranke Giovanna Melandri, ki je Berlusconija opozorila, da je njegova vulgarnost nasprotje lepote. »Seveda so bile Berlusconijeve besede zgolj šala,« je dejala ministrica, »a tudi take izjave nam povedo veliko o osebi, ki jih izreče.« V Venetu prepovedali nočno prodajo alkohola BENETKE - V italijanski deželi Veneto je v torek začela veljati popolna prepoved prodaje alkohola med 2. in 6. uro zjutraj. Prepoved vključuje tako trgovine kot diskoteke, bare, restavracije, pube, bencinske črpalke in zasebna društva, poročata lokalna časnika La Nuova Ve-nezia in Il Gazzettino. Zakon št. 29, ki na novo opredeljuje prodajo alkohola v deželi Veneto, so sprejeli oktobra lani. Kršitelji bodo morali plačati od 1000 do 6000 evrov kazni. Novi uredbi odločno nasprotujejo lastniki lokalov. Kot je poudaril lastnik priljubljene diskoteke "Q" v Padovi Andrea Massag-gia, se bo s prepovedjo prodaje alkohola v lokalih, tudi diskotekah, drastično znižalo število obiskoval- V Atenah sežgali 35 italijanskih vozil ATENE - V noči na četrtek so v šestih različnih predelih glavnega grškega mesta sežgali kakih 35 italijanskih vozil ter manjši avtobus italijanske šole v Atenah. Krajevni organi javne varnosti so takoj uvedli preiskavo, a za zdaj ni znano, kdo so storilci atentatov, pa tudi ne, zakaj in čemu so sežgali vozila. Italijanski veleposlanik v Atenah Gianpaolo Sca-rante je grški vladi posredoval zaskrbljenost Rima zaradi dogodkov, vendar za zdaj ni dal kakih posebnih navodil italijanskim državljanom, ki živijo v Grčiji. Generalni tajnik grškega zunanjega ministrstva Aristides Agathokles je obžaloval dogodke in zagotovil, da bodo krajevne oblasti napravile vse, kar je v njihovi moči, za razčiščenje zadeve. EVROPSKO SODIŠČE - Obsodilo je Italijo zaradi nepravilnosti Odlagališča: evropski ukor Italijanski odlok, ki ga je odobrila Berlusconijeva vlada, ne odgovarja evropski direktivi, od tod obsodba in globa BRUSELJ - Še en hud udarec za Italijo, njene odpadke in divja odlagališča. Evropsko sodišče v Luksemburgu jo je obsodilo zaradi »zapoznele in nepopolne izvedbe evropske direktive o preprečevanju negativnih učinkov na okolje, ki jih povzročajo odlagališča«. Italijo je evropskemu sodišču prijavila Evropska komisija. Po njenem mnenju naj bi zakonski odlok o izvajanju evropske direktive kršil nekatere člene direktive. Ta posameznim državam velevala, naj pripravijo strateški vsedržavni načrt za znižanje količine odpadkov. Obenem določa norme o stroških za odvažanje odpadkov ter predvideva postopek za gradnjo novih odlagališč, medtem ko bi morala biti že delujoča odlagališča podvržena posebnemu nadzoru. Evropska komisija je obtožila Italijo, da je direktivo aplicirala z zamudo, s čemer ni bil ukrep izve den tako, kot bi mo ral bi ti. Evropsko sodišče je razsodilo, da so obtožbe evropske komisije utemeljene, od tod obsodba Italije, ki bo morala plačati predvideno odškodnino. Novica iz Bruslja je dvignila prah predvolilne politične polemike. Tako je nosilka liste Mavrične levice na senatnih volitvah v Laciju Loredana De Petris spomnila, da je sporni zakonski odlok sprejela Berlusconijeva vlada. Pred tremi leti jo je evropska komisija pozvala, naj spremeni odlok, da bo odgovarjal zahtevam direktive, česar pa ni storila. Od tod priziv na evropsko sodišče, obsodba in globa, ki jo bo morala Italija plačati. PERUGIA - Do 13. aprila Festival novinarstva PERUGIA - V Perugii bo 150 velikih mednarodnih imen novinarstva oblikovalo 50 dogodkov na mednarodnem festivalu novinarstva, ki traja od 9. do 13. aprila. Na festivalu si bodo sledila srečanja, debate, predavanja in intervjuji. Dogodek so skupno organizirali World Editors Forum, European Jurnalism Observatory, Columbia University Graduate School of Jurnalism of Ne'w York, Information Safety and Freedom, Reporter Sans Frontieres in Društvo novinarjev Perugie. Na festivalu bosta navzoči legendarni imeni: prvi je Carl Bernstein, poročevalec, ki je skupaj s kolegom Bobom Woodwardom odkril škandal Watergate in pripeljal predsednika Združenih držav Richarda Nixona do odstopa. Drugi je Ethan Zuckerman, direktor večkrat nagrajene spletne strani Global Voices. Med temami, ki jih bodo posebni gostje obravnavali skupaj z občinstvom, bodo: svoboda pisanja in človekove pravice, pomembnost komunikacije, ekonomsko-fi-nančno poročanje, kako poročati o znanosti, fenomen blo-gov, bližnjevzhodna kriza in poročanje z vojnih prizorišč, raziskovalno novinarstvo in bodočnost tiskanih medijev. Columbia University Graduate School of Jurnalism bo med festivalom organizirala posebno srečanje in pogovor s potencialnimi kandidati za vpis v novo šolsko leto. Festival poteka na različnih lokacijah v mestu. IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it VOLITVE - Dolenc, Kocijančič in Močnik na Kontovelu »Naši predstavniki se morajo še bolj potruditi za enotnost« Na srečanju slovenske komponente Demokratske stranke tudi Tamara Blažina »Ce bomo izvoljeni v deželni svet si bomo prizadevali za enotno nastopanje, zlasti ko bo šlo za življenjska vprašanja Slovencev.« Igor Dolenc, Igor Kocijančič in Peter Močnik so na srečanju na Kontovelu izpostavili pomen enotnosti, ki pa ne more oziroma ne sme mimo vsebinskih vprašanj. Dosedanja deželna svetnika Dolenc in Kocijančič sta sicer kolikor toliko pozitivno ocenila sodelovanje Slovencev v preteklih petih letih, prišlo pa je tudi do razlik, ki so normalne, »saj smo si različni, čeprav nas združuje Illyjeva koalicija«. Na vpra ša nje za kaj Slo ven ska skupnost uradno ne podpira nobenega svojega kandidata za deželo je Močnik odgovoril, ker je glavni cilj stranke poslanski mandat. »Potek volilne kampanje dokazuje, daje naša stranka pluralna. Takšna kampanja res predstavlja tve ga nje, a je od raz od pr to sti in po gu -mne odločitve samostojnega nastopanja,«, je dejal Močnik. Novosti sta tudi Mavrična levica in Demokratska stranka. Združevanje na levici je Kocijančič ocenil kot zelo pozitivno dejstvo, ki ni samo odgovor nastanku Demokratske stranke, temveč tudi odraz pričakovanj pisanega levičarskega gibanja. Novost na političnem prizorišču predstavlja tudi DS, ki hoče postati večjezična in večkulturna tvorba, v kateri bi bili Slovenci enakopravni. Stranka ima pri nas dvojezični naziv, na volitvah pa nastopa le z italijanskim uradnim imenom. Mavrična levica ima večjezično ime, SSk pa se po tolikih letih spet predstavlja volilcem s slo ven skim ime nom. Soočenje med tremi deželnimi kandidati je vodil novinar Sandor Ten-ce, uvedel pa ga je Štefano Ukmar v imenu slovenske komponente DS. Občinstvo in kandidate je pozdravila Tamara Blažina, kandidatka DS za senat. Srečanje je bilo v glavnem namenjeno deželnim volitvam, v razpravi pa so prišla do izraza tudi nekatere kočljive in »neprebavljene« teme našega političnega življenja. Nabrežina, Kraška gorska skupnost, izvajanje zaščitnega zakona in kako se Slovenci (glej dvojezične volilne izkaznice in vračanje priimkov v izvirno obliko) premalo poslužujemo zakonskih pravic. Udeleženci okrogle mize Demokratske stranke na Kontovelu kroma VOLITVE Gabrovec o skavtih in tabornikih »Skavtska in taborniška organizacija predstavljata, ob šoli in drugimi vzgojnimi ustanovami, osnovna stebra naše skupnosti v odnosu do mladih in najmlajših,« je na včerajšnjem volilnem shodu poudaril kandidat SSk za deželni svet Igor Gabrovec, ki je temu argumentu posvetil posebno poglavje na spletni strani »-www.igorgabrovec.net«. Kot urednik Galebovega šolskega dnevnika sem imel priložnost in čast, da sem letošnji dnevnik posvetil SZSO-ju in RMV-ju oz. vsem tistim, ki na prostovoljni osnovi in z velikim navdušenjem ter strokovnostjo dan za dnem skrbijo, da bi se pomembne človeške vrednote ohranjale in prenašale iz roda v rod,« je še dejal Gabrovec. VOLITVE - Severna liga »Ne italijanski zastavi 25. aprila« Danilo Slokar, kandidat Severne lige za deželni svet, meni, da zamejski župani 25. aprila ne bi smeli nositi županskih trakov z italijansko zastavo. »Naši ljudje med vojno niso padli le v boju proti fašizmu in nacizmu, temveč tudi proti sistemu, ki ga je takrat utelešala italijanska zastava,« meni Slokar. Takšno stališče je zagovarjal tudi v času, ko je bil dolinski občinski svetnik, ko je v Dolini županoval Boris Pangerc. Drugače je Slokar ob izteku volilne kampanje spet izpostavil stališče, da leva sredina samo z besedami ščiti interese slovenske manjšine. Opozoril je tudi, da so predstavniki Lige v deželnem svetu prepričano podprli zaščitna zakona za Sloven- ce in Furlane, na kar mnogi sedaj pozabljajo. Napovedal je tudi, da bo po volitvah spet postavil na noge kraško sekcijo Severne lige, ki si bo prizadevala zapravice Kraševcev, da so gospodarski na kraškem ozemlju. VOLITVE - Na srečanju na sedežu društva Vodnik v Dolini Boris Pahor pozval Slovence, naj omogočijo vrnitev Slovenske skupnosti v deželni svet Boris Pahor, ob njem Andrej Berdon in Bogdan Kralj, ki tudi kandidirata za deželni svet na listi SSk kroma Četrtek, 10. aprila 2008 2 3 APrimorski ~ dnevnik VOLITVE 2 O O 8 Poziv za izvolitev Igorja Dolenca Spoštovane volivke, cenjeni volivci v tržaški pokrajini! Podpisani vas vabimo, da s skupnimi močmi podpremo ponovno izvolitev Igorja Dolenca v deželni svet FJK. Dolenc uživa naše zaupanje kot napreden Slovenec, ki je ponosen na svojo narodno pripadnost in je vedno deloval v duhu interetnične družbe, enakosti, človekovih pravic in pravne države. Izkušeni in uravnovešeni politik, ki s svojim mirnim značajem zna poslušati in odločati; človek, ki se je vedno zavzemal za dobrobit in trajno-stni razvoj naše in širše skupnosti. Dolenc nastopa na listi Demokratske Stranke in za ponovno izvolitev potrebuje znatno število preferenc. Zatorej poleg simbola stranke napišemo na modri glasovnici: Dolenc. Betocchi Darja, Blažina Tamara, Budin Ladi, Budin Miloš, Cerkvenič Elena, Coretti Emi-Iio, Čok Štefan, Čuk Berto, De-benjak Nadja, Hrovatin Monika, Kalc Stani, Klun Sandy, Ko-drič Ravel, Koren Uroš, Košuta Marino, Križman Aleksij, Mer-molja Ace, Milič Luciano, Mi-Iič Sonja, Milkovič Sonja, Obad Alenka, Oberdan Alan, Rojc Aleksander, Rupel Bruno, Sar-doč Mirko, Sedmak Severino, Skerk Marisa, Sosič Torči, Starc William, Švab Edvin, Tul Igor, Ukmar Sergio, Ukmar Stefano, Vazzi Alenka, Veronese Massimo, Vodopivec Jurij, Zeriali Giorgio, Žagar Mirjan. Pisatelj Boris Pahor, tudi sam kandidat, je na predsinočnjem srečanju v Dolini pozval vse Slovence in Slovenke, da na deželnih volitvah glasujejo za Slovensko skupnost. Pred številnim občinstvom v dvorani društva Valentin Vodnik je književnik predstavil svoja stališča o naši in širši stvarnosti. Predsedniku republike Giorgiu Napolitanu je očital, da je zamolčal raznarodoval-no vlogo fašizma v naših krajih, Sloveniji pa da zanemarja vlogo Slovencev v sosednjih državah. Pahorja je uvedel Andrej Berdon, deželni podtajnik SSk in tudi sam kandidat za deželo. Berdon je obnovil bogato Pahorjevo življenjsko pot vse do nedavnega uspeha njegove Nekropole, ki jo končno lahko berejo tudi Italijani. Večer v Dolini je obogatil nastop pevskega zbora Lipa iz Bazovice. Srečanja se je udeležil tudi Bogdan Kralj, tudi sam kandidat, ki v tiskovnem sporočilu poziva k množično udeležbi na volitvah in k glasu za Slovensko skup nost. Katia Bellillo za Mavrično levico V Trstu se je v sredo mudila poslanka Katia Bellillo, bivša ministrica za dežele in enakopravnost, ki je odločilno prispevala k odobritvi zakonov o zaščiti jezikovnih manjšin in slovenske še posebej. Bellillova je najprej nastopila v Ca-vani pred šotoromk Mavrične levice, da bi javno podprla ženske kandidatke levice. Izrecno je poudarila, da Italija potrebuje močno levico, da se zaščitijo koristi najšibkejših in drugačnih. Sledili so pozdravi nosilke kandidatne liste Mavrične levice Giuliane Zagabria, nato pa še Giorgie Visintin in Marine Coccolo. Sledilo je družabno srečanje z ženskami v ljudskem domu na Pončani. Tu so nazdravili uspehu levičarskih žensk, kajti grdo bi bilo, če bi na klopeh levice v deželnem svetu ne bilo niti ene ženske. V prejšnjih mandatih je ženski svet zastopala edino Bruna Zorzini, ki se poslavlja in prepušča svoje mesto drugim. Poudarila je, da ostaja v politiki, vendar meni, da je desetletje v zakonodajnem telesu dovolj, sedaj naj se žgočih tem lotijo novi ljudje. Zorzi-nijeva je poudarila tudi, da novi deželni volilni zakon predvideva iz-meničnost moških in žensk na kandidatnih listah, vendar je za izvolitev žensk potrebna preferenca. Zaključne prireditve Demokratska stranka vabi na zadnjo volilno prireditev oziroma družabnost, ki bo od 18. ure dalje v gledališču Miela. Tomaž Špacapan (SSk) vabi zlasti mlade na volilno zabavo na Pesek (pri Karišu), Mavrična levica pa na zabavo s Kraškimi ovčarji. Začetek ob 19. uri na Trgu Cavana. 8 Petek, 11. aprila 2008 TRST / PROSEK - V torek ponoči velika napetost med karabinjerji in zakoncema iz Praprota Navadna cestna kontrola sprožila verižno reakcijo Prerekanje, beg z avtomobilom in vlom karabinjerjev: Eleno Vidali aretirali in nato izpustili, Edi Kante je zbežal Znani vinogradnik Edi Kante V torek ponoči se je nočna cestna kontrola v središču Proseka sprevrgla v neljub dogodek, ki spominja na ameriške akcijske filme. Nabrežinski karabinjerji so okrog 1.30 ustavili avto audi 6 allr-oad, v katerem sta bila znani vinogradnik iz Praprota Edi Kante in njegova soproga Elena Vidali. Vračala sta se z neke večerje pri prijateljih v Trstu. Vozila je Vi-dalijeva, kije takoj izročila karabinjerjem svoje osebne dokumente in prometno dovoljenje. Mož, kije sedel ob njej, ni imel dokumentov s seboj, karabinjerji pa so zahtevali, naj se identificira. Verziji o dogodkih sta si precej različni: nabrežinski karabinjerji trdijo, da sta se zakonca vznemirila, da se Kante ni hotel predstaviti in da jih je med kontrolo zmerjal (med drugim naj bi jih označil za »fašiste«), kar je včeraj potrdil tudi poveljnik nabrežinskih karabinjerjev, kapitan Fabrizio Pinori. Vinogradnik, ki med drugim pravi, da z ženo med večerjo nista spila veliko alkohola, pa te obtožbe odločno zanika. Kakorkoli že, karabinjerji so mu veleli, naj stopi iz avta, Kante pa tega ni storil. Napetost se je stopnjevala, zatem je privo-zila še druga patrulja s tremi karabinjerji, Kante pa ni hotel iz avta. Ko so ga skušali s silo potegniti iz vozila, je Vidalije-va pognala avto naprej: karabinjerji so še naprej držali vrata in moškega, tako da so nekaj metrov drseli z vozilom in se lažje poškodovali. Audi je zbežal, karabinjerji pa so ga začeli zasledovati. Drugo dejanje je potekalo v Kan-tejevi hiši v Praprotu, kjer so se kmalu po zakoncih pojavili zasledovalci. Vinograd nik jim ni že lel od pre ti vhod nih vrat, karabinjerji pa so po nalogu javne tožilke Lucie Baldovin vdrli v hišo in prijeli Eleno Vidali, ki se jim je predala. Edi Kante pa je raje skočil skozi okno in se skril v grmovje. Karabinjerji so ga še dolgo iskali, zato je preživel preostali del noči v gozdu. arhiv kroma Elena Vidali je presedela nekaj ur v zaporu in popoldne so jo izpustili; njen mož se je z odvetnikom Riccardom Sei-boldom javil na proseški postaji karabinjerjev, nato pa še prijavni tožilki Baldo-vinovi. Zgodba se bo nadaljevala v odvetniških pisarnah in na sodišču: dvojica se bo morala braniti obtožb nasilja, groženj in upiranja javni osebi, trije lažje poškodovani karabinjerji (okrevali naj bi v dobrem tednu) bodo od zakoncev zahtevali PRAPROT - Stališče Edija Kanteta »Zgodilo se je, ker so se do naju vedli ustrahovalno« »Kar je vče raj pi sa lo v ča so pis -ju, odraža stališče karabinjerjev, moja verzija je povsem drugačna,« pravi Edi Kante, ki je bil z ženo Eleno Vi-dali vpleten v burno dogajanje izpred ne kaj dni. V no či med tor kom in sre -do, okrog 1.30 zjutraj, sta se z avtom vračala domov, ko sta ju na Proseku ustavila karabinjerja. Med običajno kontrolo je žena, ki je bila za volanom, izročila dvojici svoje dokumente in prometno dovoljenje, karabinjerja pa sta se za trenutek oddaljila. »Vse je bilo normalno,« pripoveduje vinogradnik, »nato pa sta mojo ženo vprašali, kdo sem. Povedal sem jima, da nimam s seboj izkaznice in vozniškega dovoljenja, prav zato je avto vozila žena,« razlaga Kante. Po njegovem se je takrat začel oster nastop karabinjerjev, ki naj bi zelo odločno še naprej zahtevala njegove dokumente. »Ko sta me vprašala, kako se imenujem, sem jima takoj jasno povedal ime in priimek. Zatem mi je karabinjer zgrda velel, naj izstopim: imel je brzostrelko in pošteno sem se ustrašil, zato sem mu odvrnil, da ne grem ven«. Napetost se je še stopnjevala, nakar je prišla še druga patrulja: »Bilo jih je kar veliko in obnašali so se ustrahovalno, zato sem se še tesneje držal svojega sedeža. Slutil sem, da bi se zunaj lahko končalo slabo...« Kante pristavlja, da sam ni nasilen in da se v življenju ni nikoli tepel. Karabinjerji so nato odprli vrata avta (po navedbah karabinjerjev naj bi bila vrata priprta) in ga skušali s silo potegniti na cesto, a je bil zvezan: tedaj je žena pritisnila na plin, karabinjerji pa ga niso izpustili in so tako zdrseli z avtom nekaj metrov naprej. Kaj pa zmerjanje, ki so ga omenili karabinjerji? »Nikogar nisem žalil, sploh nisem izustil žaljivih besed. Elena jih je med pogovori edinole vprašala, ali so zares karabinjerji, za-šepetal pa sem ji, naj molči.« Okrog 3. ure sta dospela v Praprot in se odpravila spat, kmalu zatem pa so se pred hišo pojavili avtomobili karabinjerjev: »Bil sem ner-vo zen, upal sem, da so ho te li sa mo ve de ti, ali smo do ma. Ko pa so sto -pili na dvorišče in prišli do hiše, sem jim z okna dejal, da bo najbolje urediti zadevo naslednji dan. Nisem jim nameraval odpreti.« Zatem je eden izmed karabinjerjev podrl vhodna vrata in stekel v hišo. »Zena se ni upirala, sam pa sem skočil skozi okno in se do jutra skrival v gozdu. Noč sem preživel zunaj, oni pa so se dolgo zadržali: zjutraj so prišli v klet delavci, v njej pa sta bila dva karabinjerja... Ves čas so se obnašali neprimerno: v času vloma so v hiši spali dva otroka in moja mati!« Popoldne so izpustili Eleno Vidali, Edi Kante pa se je okrog 15. ure s svojim odvetnikom javil na proseški postaji karabinjerjev, kjer je bilo ozračje povsem različno: »S prijaznim marešalom se je končno dalo mirno govoriti. Ko bi od vsega začetka spoštljivo, ali vsaj človeško ravnali z na ma, se vse to ne bi zgo di lo,« meni Kante. (af) odškodnino, Kantejev odvetnik Seibold pa pričakuje od karabinjerjev umirjeno in jasno razlago zanj »nerazumljivih posegov«. Meni namreč, da so karabinjerji preostro ukrepali in da jim je celotna zadeva najbrž ušla iz rok: »Podrli so vrata, ki so bila po navedbah Elene Vidali odklenjena, vdrli so v hišo, v kateri so spali otroci in priletna gospa... Zakaj pa bi bil moral Kante sploh stopiti iz avta?« se sprašuje Seibold. Po njegovih besedah so karabinjerji med pregledom avtomobila naleteli na domnevno orožje, izkazalo pa se je, da gre za vinogradniški nožek in rezervni del traktorske sklopke (sprva so mislili, da gre za železno palico...). Odvetnik, ki priznava, da se zakonca med kontrolo na Proseku nista obnašala zgledno, je mnenja, da z navadnimi občani, v tem primeru s cenjenim in mednarodno priznanim proizvajalcem, ne bi smeli ravnati kot s faloti. (af) Lovsko dovoljenje bo izdajala Pokrajina Deželno lovsko dovoljenje bo upravičencem od leta 2008 izdajala pokrajinska uprava v uradu v Ul. S Anastasio št. 3 (v pritličju, soba 10). Zainteresirani morajo za dvig dovoljenja imeti s seboj vso potrebno dokumentacijo, in sicer dovoljenje za nošenje lovskega orožja, potrdilo o plačanih pristojbinah in zavarovalno polico. Urad bo odprt 28. aprila in 5. maja od 14.30 do 18. ure, 8. maja od 10. do 12. ure, 12. maja, 8. in 15. septembra od 14.30 do 18. ure in 11. septembra od 10. do 12. ure. Vinjeni razgrajač divjal v gostilni in na kvesturi Gostilno Forchetta & Piron v Ul. Ta-rabochia 4 je v noči na četrtek dobesedno razdejal vinjen moški, ki se je nato zapletel tudi v fizično obračunavanje s policisti. Uslužbenci gostilne so okrog polnoči telefonirali lastniku, slednji pa je obvestil policijo, da je v njegovi gostilni razgrajač. 32-letni An-tonino Noto, ki je doma iz Palerma, je motil ostale stranke, nato pa se je začel kregati z natakarjem. Stvar je postala nevarna, ko je razbil kozarec in s steklom grozil natakarju ter ga porinil na tla. Stopil je na ulico, s pestjo udaril v zadnje okno parkiranega avtomobila in ga razbil. Vrnil se je v gostilno, oklofutal natakarja in mu spet grozil, tokrat pa s kuhinjskim nožem. Pravočasno je posegel drug uslužbenec, Noto je zbežal, na Ul. Carducci pa ga je prijela policija. Znesel se je še nad policisti, poškodoval je tako agente kot avtomobil, pozneje je divjal še v pisarni v kvesturi. Na koncu so ga le spravili v zapor, vsega skupaj je nabral kakih šest različnih obtožb. Turško-iranski pretep V noči na sredo je prišlo v terminalu na Fernetičih do pretepa, ki ga je povzročila previsoka stopnja alkohola v krvi dveh turških in dveh iranskih voznikov tovornjakov. Najhuje jo je skupil 37-letni Turek, ki si je zlomil nos, njegov 36-letni rojak si je poškodoval levo roko, nabrežinski kara-binjerji pa so vse štiri (Iranca sta stara 54 in 48 let) prijavili. Starejši Turek je imel v hlačah tudi 25 cm dolg nož, ki ga pa k sreči ni uporabil. Rop v Zooplanetu Neznanec je včeraj ob 18. uri vstopil s prekritim obrazom v trgovino s hrano in potrebščinami za živali Zooplanet, v Ul. Zorutti 26 (pod bolnišnico Burlo Garofolo). Uslužbencem je grozil z rezilom, odnesel pa je vsega skupaj 150 evrov. Išče ga policija. KNJIGARNA MINERVA - Predstavitev knjige Božidarja Stanišica Sedem »italijanskih« zgodb Bosanski pisatelj se je pred vojnimi grozotami izselil v furlanski Zugliano - Knjigo Il cane alato so predstavili v sredo Paolo Rumiz in Božidar Stanišic med sredino predstavitvijo kroma Sedem zgodb, ki jih je Božidar Stanišic napisal med letoma 1991 in 2006, to je v obdobju, ko je stopil »na italijansko pot«. Ali drugače rečeno: kar se je bosanski pisatelj pred vojni mi gro zo ta mi iz se lil v fur lan ski Zu gli a no. Knjigo Il cane alato so v sredo predstavili v tržaški knjigarni Minerva. Kot je pojasnila prevajalka Alice Parmeggiani, gre za zahtevno, a prijetno branje, ki bo v bralcu vzbudilo marsikateri dvom. Bolj kot o knjigi pa je na predstavitvi tekla beseda o njenem avtorju; o svojem prijateljstvu z njim je spregovoril novinar Paolo Rumiz, ki se je spomnil, da ga je že ob njunem prvem srečanju prijetno presenetila Sta-nišiceva »neverjetna milina«. Pa tudi dejstvo, da sta se kljub nepoznavanju jezika odlično razume la. Kakšen je petnajst let po odhodu iz domovi ne nje gov od nos do ma te rin šči ne? Kot če je ne bi nikoli zapustil, je odgovoril Stanišic, ki je po jas nil, da ima na svo jem do mu ok na, ki gle -dajo tako proti vzhodu (in Triglavu) kot proti za ho du. In kljub te mu, da eden nje go vih ju na -kov pravi, da ne zna peti, ker živi v samoti tujega jezika, ostaja Stanišiceva literarna produkcija pestra. (pd) / TRST Sobota, 12. aprila 2008 9 DOLINSKA OBČINA - Sklepno srečanje prvega ciklusa procesa Agende 21 Dolinski Prehod s soudeležbo domačinov Priprave na načrt za ohranitev in razvoj občinskega ozemlja in še posebej Doline Glinščice tehnično-znanstvena skupina, ki je strokovno vodila projekt, imenovan Varco-Prehod (gre za kratico o procesu krajevne Agende 21 med rezervatom Doline Glinščice in Občino Dolino). Ta je tudi usposobila upravitelje dolinske občine, da so spoznali okvire, bistvo, prednosti in omejitve procesa Agende 21. Na drugi strani so bili od lanske jeseni v procesu soudeleženi krajevni dejavniki, od društev in organizacij, do srenj, ki so lastnice kakih 90 odstotkov naravnega rezervata Doline Glinščice, in do gospodarskih dejavnikov. Srečanja po vaseh in drugi sestanki so bili zelo dobro obiskani, kar je pričalo, da je občinska uprava pri vključevanju krajanov v proces načrtovanja prihodnjih posegov na domačem ozemlju zadela v črno. Ustanovitev foruma, to je predstavništva posameznih »nosilcev interesov«, kot so bili poimenovani, in delo v tematskih skupinah sta bila nadaljnja koraka na poti uveljavljanja Agende 21. Začetnim srečanjem je sledilo (konec januarja letos) prvo plenarno zasedanje. Udeležili so se ga predstavniki občanov, zemljiških lastnikov, tehnikov, upraviteljev, gospodarskih dejavnosti in društev. Prisotnost več kot 80 prisotnih je jasno pričala o zanimanju krajanov za smotrno upravljanje ozemlja. Na srečanjih je bilo iznesenih na desetine mnenj in pogledov. Tehniki so vse zabeležili, jih uokvirili v posamezna tematska območja, iz te obilice sugestij in želja bo treba sedaj izluščiti načrt za zaščito in razvoj ozemlja, še posebej deželnega naravnega rezervata Doline Glinščice, je v sredo napovedala županja Premo-linova. Udeleženci srečanja so prejeli pole z razporejenimi tematskimi poglavji, predlogi in dejanji, ki bi jih morali izpeljati. Na srečanju foruma so bile »ugotovljene kritične točke in odgovarjajoče prioritete so bile porazdeljene v šest glavnih tematskih sklopov: načrtovanje, redno upravljanje, kmetijsko-gozdarske dejavnosti, uporaba in turizem, narava in ohranjanje ter kultura, običaji in človeška naselja. Od tod šest tematskih skupin, ki so podrobno obdelala posamezna področja. Na sredinem zaključnem srečanju je bil predstavljen povzetek predlogov tematskih skupin. Ta bo nato postal osnova za pripravo kriterijev načrta za ohranitev in razvoj ozemlja dolinske občine in naravnega rezervata Doline Glinščice še posebej. V tiskovnem sporočilu, ki ga je ob srečanju izdala občinska uprava je izrecno zapisano, da je »zaželeno, da se metoda soudeležbe izvaja prav na vseh področjih javne uprave, bodisi pri večjih kot pri manjših izbirah, ki zadevajo celotno prebivalstvo, ki na glas zahteva, da postane aktivna stran pri izbirah, ki lahko vplivajo na prihodnost.« M.K. Udeleženci v Boljuncu so zatopljeni v predložene eksponate sledili zadnjemu sestanku prvega ciklusa srečanj o Agendi 21 v dolinski občini kroma Agenda 21 je postal sinonim za zbližanje upravljanja domačega ozemlja ljudem, ki na njem prebivajo. Metoda se je zadnja leta po Italiji močno razpasla, saj jo uporabljajo v 550 upravnih stvarnostih. Na Tržaškem že dobro leto orata ledino Agende 21 dolinska občina in njena levosredinska uprava, soudeležba domačih ljudi in organizacij pa dobiva iz meseca v mesec širše okvire. To je bilo mogoče zaznati na sredinem zaključnem srečanju prvega ciklusa procesa Agende 21 v boljunškem gledališču Franceta Prešerna. Zupanja Fulvia Premolinova je povzela namene Agende 21: prizadevanja za smotrno upravljanje ozemlja, načrtovanje posegov za njegovo ohranitev in razvoj, promocija trajnostnega razvoja. Proces Agende 21 je bil večplasten. Na eni strani je bila sestavljena PSIHOANALIZA Posvet Anni Marii Accerboni v spomin Dve leti po smrti ene največjih italijanskih izvedenk zgodovine psihoanalize, Tržačanke Anne Marie Accerboni, prirejata Muzej Revoltella ter skupina univerzitetnih profesorjev in psihoanalitikov celodnevni posvet, ki bo jutri v avditoriju muzeja. Pokojnica je bila raziskovalka in docentka na tržaški univerzi, z znanstveno predanostjo pa je dolgo let obravnavala vse naj pomemb nej še raz -vojne faze psihoanalize, od začet kov do da nes. Po uvodnih pozdravih (ob 9. uri) bo na vrsti prvi del posveta (od 10.15 do 12.30) z naslovom Psihoanaliza in umetnost, pod vodstvom Simone Ar gen ti e ri iz Rima. Posve čen bo raz sta vi in dra go cene mu katalo gu, ki sta ga le ta 2002 skupaj uredili Accerbonijeva in ravnateljica muzeja Maria Ma-sau Dan. O razstavi bo sprego-vo rila prav slednja, na to bo Graziella Magherini predavala o povezavi med poezijo in anali zo ter o Umber tu Sabi, Rita Corsa bo predstavila lik tržaškega slikarja Vita Timmla, Ambra Cusin pa bo obravnavala stične točke med psihoanalizo in filmom. Drugi del (od 14. ure dalje) z naslovom Psihoanaliza: zgodovinski obračun bo koordinira la Ma ria Tal lan di ni. Pa riš ki psihoanalitični zgodovinar Alain de Mijola bo predaval o od-pr tih poteh psi ho ana li ze, Vlas-ta Polojaz bo opisala »zoro otroške psihoanalize«, Silvia Ama ti Sas pa bo ana li zira la anekdoto o Freudu, ki je ob pogledu na atensko Akropolo doživel trenutek odtujenosti. Na koncu bo Pavel Fonda sprego-vo ril o no vih izzivih psi ho ana -lize ter o njenem razvoju na območju Vzhodne Evrope. KATINARA - Na OŠ Frana Milčinskega TREBČE - Analize učencev OŠ Pinka Tomažiča Folklorna dejavnost Voda iz Timave je čista Tečaj izdelave kostumov za otroke - Strokovna pomoč Marte Košuta Svoje ugotovitve bodo otroci danes predstavili v oddaji GT Ragazzi po tretjem kanalu RAI V okviru pobud otroške folklorne skupine, ki potekajo na Osnovni šoli Frana Milčinskega na Katinari (trenutno zaradi popravila stavbe šola deluje v začasnih prostorih v Istrski ulici), smo v drugem delu letošnjega šolskega leta organizirali tudi tečaj izdelave kostumov za otroke. Starši so z odobravanjem sprejeli predlog učiteljice Ljube Leghissa in so zato bili pripravljeni sodelovati pri realizaciji kostumov. Za izdelavo oblačil smo se zgledovali po slikah otrok iz začetka 20. stoletja. Odločili smo se za to obdobje, ker se je takrat naša populacija začela šolati. Iz tistega časa imamo namreč ohranjenih ogromno otroš- kih pesmi. Iz slik smo črpali tudi modele oziroma kroje za kostume, med katerimi bo nekaj tudi mornarskih, ki so bila značilna za tisto obdobje. Za strokovno pomoč smo se obrnili na izvedenko oblačilne kulture gospo Marto Košuta. Srečanja potekajo vsakih štirinajst dni in so zelo dobro obiskana. Navdušenje udeleženk je bilo nepričakovano in pri šiviljskem delu se srečujejo najrazličnejše generacije. Tečaj je trenutno v polnem teku in pridne roke mamic in babic želijo zaključiti z delom v letošnjem šolskem letu, ko bi se vse zaključilo z nastopom otroške folklorne skupine na šolski zaključni prireditvi. V letošnjem šolskem letu učenci 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč sodelujejo v projektu »Televizijski dnevnik v razredu« v tesnem sodelovanju z redakcijo GT Ragazzi tretje televizijske mreže in z našo novinarko Evo Fornazarič. Med prispevki, ki so jih učenci pripravili, je tudi prispevek o jami Labadnici, ki se spušča 329 metrov globoko pod Trebčami. Zanimalo jih je, ali je voda reke Timave, ki teče po dnu brezna, pitna ali ne. Seveda sami tega ne bi mogli speljati, če jim ne bi prišla v pomoč jamarja Tomaž Zorman in Borut Lozej iz Parka Škocjanske jame. Šola je namreč vklučena v mrežo šol Parka Škocjanske ja- me in v zvezi s tem je prejela tudi kovček s pripravo za analizo vode (na sliki so otroci z napravami za analizo). Tomaž in Borut sta v uri in pol pri ne sla na površje nekaj steklenic vode in učenci so jo v šoli analizirali. Potek analize so tudi posneli in na koncu so z veseljem ugotovili, da je voda reke Timave res čista, saj niso v njej zasledili nobene škodljive snovi, le kalcija je bilo na pretek. Učenci z učiteljicami in s starši so ta in druge prispevke peljali v Rim na sedež Rai-a v Saxa Rubro, kjer bodo danes ob 16.12 sodelovali v oddaji GT Ragazzi, ki jo neposredno prenaša tretja televizijska mreža. 1 0 Petek, 11. aprila 2008 TRST / NABREŽINA - Razstava v dvorani SKD Igo Gruden Palčičeve Slike V Kavarni Gruden odprli tudi razstavo Cvetoča ozračja Tanje Kralj in Flavie Laurenti V dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini so sinoči odprli razstavo Klavdija Palčiča z naslovom Slike. Umetnika je predstavila likovna kritičarka Jasna Merku, ki je poudarila zlasti moč kontrastov, ki zaznamujejo Palčičeva dela. V Kavarni Gruden pa so odprli tudi drugo razstavo z naslovom Cvetoča ozračja avtoric Tanje Kralj in Flavie Laurenti, ki ju je predstavila Ani Tretjak kroma NŠK - V sredo je potekala otroška urica Dogodivščine treh zajčkov Pravljico Ivana Gantscheva je podala Eva Stepančič - Zadnja otroška urica bo konec aprila Bralni kotiček Narodne in študijske knjižnice Trst je v sredo preplavila pisana druščina malčkov, ki so prisluhnili novi pravljici. Tokratno otroško urico je oblikovala mlada Eva Stepančič, ki je otrokom pripovedovala o dogodivščinah treh zajčkov. Avtor slikanice z naslovom Trije zajčki je Ivan Gantschev, knjigo pa je izdala Ep-ta Založba najlepših slikanic. Okrog dvajset otrok je pozorno spremljalo vsak stavek pripove-do val ke, ki je mal čke poved la v svet treh zajčkov. Trije zajčki so z mamo in očetom prebivali v udobni zajčji luknji pod zemljo. Ko so postali veliki, jim je oče svetoval, naj se podajo v širni svet, v katerem pa, kakor je opo zo ril oče, na vsakem koraku preži nevarnost. So zajčki upoštevali očetov nasvet in si sko pali var no zajčjo luk njo, kamor se lah ko skrijejo pred li si -co? Prvi zajček si je namesto luknje na pra vil meh ko gnez do, dru gi zajček pa si je iz vej, maha in listja zgradil lepo hiško. Kljub temu, da sta oba zajčka vedela, da se mora ta v pri me ru ne var nos ti skriti pod zemljo, nista ubogala očetove ga na sve ta in tako tve gala, da bi ju lačna lisica pojedla. Tretji zajček pa je bil bolj previden, ubogal na svet oče ta in si izko pal glo boko zajčjo luknjo. Tudi ta zajček je za-vo hal lisi co v bli žini in ko ga je ta z zvijačo hotela privabiti na plan, je zajček ostal v svojem varnem zavetju. Lisica ga je s prijaznim glasom vabi la, naj se pri de z njim igrat, a zajček zviti lisici ni nasedel. Ta je zajčka hotela na silo zgra bi ti, a je bil k sre či vhod v zajčjo luk njo pre o zek. Iz tega do -god ka sta se ve li ko nau či la dru ga dva zajčka, ki sta si le vzela čas in si izko pala vsak svo jo var no in toplo luknjo. Lisica pa je medtem že pozabila na svojo obljubo in prišla ponovno vohljat naokoli. Po pravljici je sledil še interaktivni trenutek. Malčki so svoje doživljanje pravljice izrazili v likovni delavnici, v okviru katere so s flomastri risali zajčke in zelene trav ni ke, poseja ne z raz lič ni mi rožicami. Tudi na tem sre čanju so se mla di poslu šal ci ne kaj nau či li, z urami pravljic za najmlajše pa knjižnica še naprej spodbuja branje, ki vo di do sa mo stoj ne ga in us -tvarjalnega mišljenja. Ob koncu aprila bo na sporedu še zadnja Otroška urica v NŠK v tem šolskem le tu, o toč nem da tumu pa bomo še poročali. (sč) Otroci so pozorno spremljali vsak stavek pripovedovalke kroma Ascanio Celestini v Knjigarni Minerva Knjigarna Minerva prireja danes popoldne v svojih prostorih v Ul. San Ni-colo 20 ob 17. uri srečanje z igralcem in dramatikom Ascaniom Celestini-jem v sodelovanju z občinskim gledališčem iz Tržiča. La Contrada: Ugani, kdo pride na večerjo V Gledališču Orazio Bobbio bo nocoj ob 20.30 deveta premiera v okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada. Na sporedu bo znamenito delo Wil-liama Arthurja Roseja Ugani, kdo pride na večerjo v priredbi Maria Scalet-te in režiji Patricka Rossija Gastaldija. V glavnih vlogah bosta igrala Gian-franco D'Angelo in Ivana Monti, ostali igralci pa so Fausto Iheme Caroli, Lidia Cocciolo, Mary Hubert, Howard Ray, Fatimata Dembele in sam Scalet-ta. Delo bo na sporedu do 20. aprila vsak večer ob 20.30, ob torkih in praznikih pa ob 16.30, medtem ko v ponedeljek ne bo predstave. Predprodaja vstopnic in rezervacije so na voljo pri blagajni gledališča Bobbio (telefon 040390613/948471) z urnikom od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30, ter pri Tic-ketpointu na Korzu Italia 6/C (telefon 040-3498276/3498277) z urnikom od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Po internetu je nakup vstopnic mogoč na spletni strani www.vivaticket.it, informacije pa so dostopne preko elektronske pošte contrada@contrada.it in na spletni strani www.contrada.it. Film o Saccu in Vanzettiju Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Prijavljenim potnikom sporočamo, da bo poravnava zadnjega obroka in prevzem dokumentacije kot sledi: za potovanji v Grčijo v sredo, 16. aprila, med 9. in 13. uro na sedežu Primorskega dnevnika, Ul.Montecchi, 6, za potovanje v ZDA v torek, 15. aprila, na Opčinah v dvorani Prosvetnega doma, kjer bo informativni sestanek s pričetkom ob 18. uri. Včeraj danes Danes, PETEK, 11. aprila 2008 STANISLAV Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.20 - Luna vzide ob 9.52 in zatone ob 1.48. Jutri, SOBOTA, 12. aprila 2008 LAZAR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,9 stopinje C, zračni tlak 1003,4 mb ustaljen, veter 2 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 86-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,4 stopinje C. [I] Lekarne U Kino varnost«; 19.00, 21.10, 23.30 »Skakač Jumper«; 19.30 »Točka prednosti«; 18.30 »SOS planet in Morski psi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Next«; 18.15, 20.15, 22.20 »Tut-ta la vita davanti«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Teorema di un delitto«; 18.15, 20.30, 22.30 »Riprendimi«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Shoot'em up - Spara o muori«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »In amore niente regole«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Il cac-ciatore di aquiloni«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.00 »Next«; Dvorana 5: 17.00, 19.30, 22.00 »Spara o muori«; 18.00 »La volpe e la bambina«. M Izleti Od ponedeljka, 7. aprila, do sobote, 12. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Kulturno združenje Tina Modotti prireja drevi ob 20.30 v Ljudskem domu na Pončani v Ul. Ponziana 14 ogled filma Giuliana Montalda Sacco e Van-zetti v okviru kinematografske revije Gian Maria Volonté. Vstop je mogoč z izkaznico, za katero je treba odšteti deset evrov in daje pravico do ogleda vseh predvajanih filmov do 31. decembra 2008. ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Onora il padre e la madre«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il cacciatore di acquiloni«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.15 »American gangster«. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »In amore niente regole«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alla ricerca dell'isola di Nim«; 16.20, 18.15, 20.05, 22.00 »Shoot'em up«; 18.00, 22.00 »Juno«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Next«; 15.50, 19.50 »Amore, bugie e calcetto«; 18.00, 20.05 »Non pensarci«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il cacciatore di aquiloni«; 15.50, 22.10 »Tutta la vita davanti«. EXCELSIOR - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »Interview«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 21.00 »Un bacio romantico«; 18.15 »La ban-da«. FELLINI - 17.00, 20.15 »Juno«; 18.30, 22.00 »Non pensarci«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Amore, bugie & calcetto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »In amore niente regole«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.00, 23.20 »Katera je prava«; 21.30 »Poželenje, ne- PLANINSKI ODSEK SK DEVIN in Razvojno društvo PLISKA vabijo na XXII Memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v Repen v nedeljo, 13. aprila; vpisnina od 8.30 do 9. ure, nato skupni odhod iz Praprota. Za povra-tek nazaj v Praprot bo poskrbljeno s klubskimi kombiji. Informacije na tel.: 040-200782 za SK Devin ali 0038657640346 Razvojno društvo Pliska. KRUT prireja 7-dnevno počitnikovanje od 5. do 11. junija na Makarski, v sončni Dalmaciji, z izleti v Mostar in Dubrovnik ter možnostjo dodatnih izletov. Informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 do srede, 16. aprila. Vabljeni, pohitite! SPDT planinski odsek Sloga-Devin, P.D. Ilirska Bistrica in planinski odsek kulturnega društva Bazovica iz Reke vabijo vse ljubitelje hoje in narave na srečanje, ki bo v nedeljo, 20. aprila v športnem centru v Bazovici. Zbirališče ob 9. uri. V programu so pohod, kulturni program in družabnost. Dodatne informacije, za SPDT, vam nudita Livio tel.: 040-220155 in Vojka tel.: 0402176855 ali tel.: 333-5994450. SKD TABOR prireja v nedeljo, 11. maja avtobusni izlet v Castelfranco in Tre-viso z ogledom razstave GENGIS KHAN IN ZAKLADI MONGOL-CEV. Odhod z Opčin ob 8. uri. Prijave (do 21. aprila) in podrobnejše informacije v društveni knjižnici P.To-mažič in tovariši, od ponedeljka do petka v popoldanskih urah med 16. in 18. uro (040-213945) ali v večernih urah na tel. št.: 040-211923 (Živka). Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani: www.skdtabor.it. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Predvideni odhod 24. aprila je prenešen na 30. maja 2008, iz Trsta ali iz Opčin. Vpisovanja do 20. aprila 2008. Info na tel. št. 333-1461383. ROMARSKI IZLET V NOVO MESTO in okolico prirejajo sestre de Notre Dame. Odhod z avtobusom v petek, 25. aprila s trga Oberdan ob 6.30, iz Se-sljana ob 6.40, z Nabrežine ob 6.45, iz sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in iz Opčin ob 7.05. Stroški romarskega izleta znašajo 38,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040220693, ob uri kosila in zvečer po 20. uri (razen petka) ali na 347-9322123. SPDT organizira v nedeljo, 27. aprila avtobusni izlet na Bloško planoto. Na programu sta dve varianti: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur. Izlet ni zahteven, priporočamo le dobro, nepre-močljivo obutev. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan ob 8. uri in iz Opčin, izpred hotela Danev ob 8.15. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel.: 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 ali 333-5994450 (Vojka). KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jase-novcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). / TRST Sobota, 12. aprila 2008 1 1 H Čestitke Štorklja je včeraj razprla krila in NICHOLASA Debori in Maxu v naročje položila. Obilo sreče novi družinici iz srca želita nona Ada in nono Zdravko. Mamici v veselje, očku v ponos, pokukal si na svet brez zobkov in bos. NICHOLAS, bodi vedno naš nečak mali, saj smo te z velikim veseljem dočakali. Teta Nataša in stric Marko. Na njivi bo velik direndaj saj NICHOLAS se nama je pridružil sedaj. Midva ne vidiva ure, da nama bo pomagal zalivat verdure. Bratranca Samuel in Erik. Deborah in Max sta nam novega orodjarčka poskrbela. NICHO-LASU vso srečo želijo kolegi firm CO-MEC di Saša Smotlak in COMEC Plast srl. Deboro in Maxa je osrečilo rojstvo malega NICHOLASA. Z njima se veselijo in malemu veliko sreče želijo Saša, Anuška, Katjuša in Jasmina. Sreče, veselja in zdravja zvrhan koš želimo ALENU za njegov rojstni dan, ki naj ga z bratcem Erikom navdušeno prazni prav vsak dan, da bo vsem okrog niju vedno lepo. Vsi iz Trebč, ki ga imamo radi. Dragi ALEN... Želimo ti veliko veselja, radosti in smeha. Vse najboljše za tvoj 7. rojstni dan... Katrin, Barbara in Saško. SI Šolske vesti DPZIO Jožef Štefan obvešča, da bo v ponedeljek, 14. aprila od 17.30 do 19.30 roditeljski sestanek za vse razrede vseh oddelkov na sedežu šole - Canestrinijeva ploščad 7. "ZJ Obvestila JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 36. redni občni zbor danes, 11. aprila v dvorani SKD Igo Gruden (Na-brežina 89), v prvem sklicanju ob 20.30 in ob 21. uri v drugem sklicanju. KD ZA UMETNOST KONS vabi danes, 11. aprila, ob 19. uri v galerijo Narodni dom (Ul. Filzi, 14 -Trst) na multime-dijsko srečanje o mednarodnem umetniškem projektu Interars 2007. Na sporedu bodo podobe in besede. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane na redni občni zbor Kmečke zveze, ki bo danes, 11. aprila, ob 14.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio, 2 pri Trstu. ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE na Proseku vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 11. aprila, ob 20.30 v lastnih prostorih. REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS bo danes, 11. aprila, ob 10. uri Loterija 10. aprila 2008 Bari 54 58 71 84 80 Cagliari 18 78 72 10 88 Firence 79 6 38 51 61 Genova 58 63 75 47 70 Milan 34 53 51 8 16 Neapelj 76 13 20 33 43 Palermo 72 12 74 39 59 Rim 85 34 64 37 58 Turin 37 75 28 2 19 Benetke 78 6 79 37 65 Nazionale 10 42 40 12 79 Super Enalotto Št. 44 34 54 72 76 79 85 jolly 78 Nagradni sklad 35.687.863,27 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 32.720.507,55 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 93.471,14€ 10 dobitnikov s 5 točkami 49.455,93 € 1.486 dobitnikov s 4 točkami 487,25 € 52.061 dobitnikov s 3 točkami 13,30€ Superstar 10 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.236.398,25 € 2 dobitnika s 4 točkami 48.725,00 € 176 dobitnikov s 3 točkami 1.330,00 € 2.304 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.508 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.977 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v ul. Mazzi-ni 46/1 v Trstu. Zaželjena prisotnost vseh članov. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO KMETIJSTVO vabi danes, 11. aprila, ob 20. uri na sedež kulturnega društva Ivan Grbec v Škednju, Ške-denjska ul. 124, na konferenco o genetsko spremenjenih organizmih. Predaval bo dr. Michele Codognio univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije in uporabne biologije na univerzi v Trstu. KRUT NATURA - Reiki in antistresna masaža- 12. in 13. aprila bo potekal tečaj, ki združuje tehnike Reiki-ja in masaže, kot učinkovito sredstvo za dobro počutje in kvaliteto življenja. Informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-3720062. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da bo v soboto, 12. aprila srečanje medvedkov in čebelic v telovadnici v Doberdobu. Začetek akcije ob 15. uri, konec približno ob 18. uri. Obvezna oprema: čiste telovadne copate in rutica. Zbirališče na Opčinah (Prosvetni dom) ob 14.15, na Proseku (Kržada) ob 14.25. Povratek: Pro-sek (Kržada) ob 18.30, Opčine (Prosvetni dom) ob 18.40. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v Peterlinovo Dvorano, Donizettijeva 3 v Trstu, na razgovor ob zborniku Mons. Ivan Trinko (1863-1954). Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami. Sodelujejo Živa Gruden, Lucia Tru-sgnach in Marija Kacin. SKD VESNA vabi v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v Kulturni domu A. Sirka v Križu na predstavitev knjige Marte Verginella »Il confine degli altri«. Avtorico in delo bo predstavil dr. Borut Klabjan. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-to-rek-četrtek 10-12 in sreda-petek 1618, elektronski naslov info@narodni-dom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER sporoča, da kdor želi sprejemati po elektronski pošti sporočila slovenskega informativnega centra (Narodni dom- Trst), naj posreduje svoj naslov na e-mail info@narodni-dom.eu. KD ZA UMETNOST KONS vabi člane na mesečni sestanek, ki bo v četrtek, 17. aprila, ob 20. uri, v športno kulturnem središču v Lonjerju. DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine vabi na večer z Brunom Križmanom. Tema fotopisa Turkmenistan, Azer-baidjan in Uzbekistan v petek, 18. aprila, ob 20.30 na sedežu društva, ul. DAnnunzio 62 - Milje. Ob isti priložnosti se bo lahko poravnalo članarino za leto 2008. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi člane in vaščane na občni zbor, ki bo v petek, 18. aprila v društvenih prostorih France Prešeren v Boljuncu. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL iz Trsta organizira: Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v ulici Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 18. aprila na sedežu Pomorskega kluba -Miramarski drevored 32, 32. redni občni zbor ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. AŠD-SK BRDINA obvešča svoje člane, da bo zaključno nagrajevanje društvene tekme in zaključek se sezone v soboto, 19. aprila, ob 19.30 v restavraciji Križman v Repnu. Vljudno vabljeni. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi svoje člane na redno občni zbor, ki bo v drugem sklicu v nedeljo, 20. aprila, ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi v nedeljo, 20. aprila, ob 10.30 v Prosvetni dom na Opčinah na predstavitev nove publikacije zgodo- vinarja Milana Pahorja »Zadružništvo na Opčinah - Nad 60 let uspešnega delovanja Zadruge«. ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek ki bo v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30, na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Vabljeni! RAZPIS SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21. april. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje pokrajinski svet članov za tržaško pokrajino v ponedeljek, 21. aprila, prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v društvenih prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bonafata, 6). DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine vabi vse člane na redni občni zbor volilnega značaja v torek, 22. aprila na sedež društva, ul. DAnnunzio 62 v Miljah, ob 19.30 v prvem, 20.uri v drugem sklicanju. Ob priliki pred začetkom občnega zbora boste lahko poravnali članarino za tekoče leto. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. aprila 2008, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu v Trstu, ul. Montorsino 2. KMEČKA ZVEZA sporoča, da so uradi na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Te storitve se lahko poslužujejo tudi nečlani organizacije. Lahko pokličete na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure ter v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa se v istih urnikih zgla-site na sedežu Kmečke zveze v Trstu (u. Cicerone 8 - mednastropje). Na razpolago so tudi sedeži zveze v Gorici (Korzo Verdi 51/not., tel.: 048182570) in v Čedadu (ul. Manzoni 3, tel.: 0432-703119). SKD VALENTIN VODNIK vabi na spomladansko srečanje, ki bo na sedežu društva v sredo, 23. aprila, ob 20.30 predvajanje filma o Majenci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna pokušnja vin. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v kulturnem društvu Skala v Gropadi v četrtek, 24. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19.00 v drugem sklicu. ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@melanieklein.org ali tel.št. 328-4559414. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). Prireditve V INDUSTRIJSKIM TEHNIČNEM ZAVODU A. VOLTA bo danes, 11. aprila, ob 19. uri koncert orkestra »Ventaglio dArpa« konservatorija Tomadini iz Vidma, pod vodstvom dirigentke Pa-trizie Tassini. Koncert bo v prid združenja HOGAN iz Srednje Amerike. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroški praznik »Pozdrav pomladi« v soboto, 12. in nedeljo, 13 aprila v Marijin dom v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). V soboto od 15. do 17.30: likovni extempore in pevsko folklorna delavnica. V nedeljo, ob 17. uri: prva izvedba treh nagrajenih pesmi na lanskem literarnem natečaju »V naravi«, ki so jih uglasbili naši skladatelji. Nastopajo: OPZ Slomšek iz Bazovice, Goriški Vrabčki Dijaškega doma iz Gorice in MlPZ Kraški cvet. Nagradili bodo najlepše risbe, otroke pa bo zabaval čarodej Roman Frelih. Bogat srečolov. KD FRAN VENTURINI v sklopu praznovanj 40. letnice društva pod pokroviteljstvom občine dolina v sodelovanju ZSKD vabi na pevski večer »Nocoj, pa oh nocoj« posvečen skladatelju Franu Venturiniju. Sodelujejo: nonet Primorsko, MePZ Mačkolje, MoPZ Valentin Vodnik, MePZ Slo-venec-Slavec, OPZ, MePZ in MoPZ Fran Venturini. V soboto, 12. aprila, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Lepo vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na pomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 13. aprila, ob 18. uri v društveni dvorani na Kontovelu. Izkupiček koncerta bo namenjen nakupu stoličk in mizic za otroški vrtec na Proseku toplo vabljeni. A.C.A.T. - ZDRUŽENJE KLUBOV ALKOHOLIKOV V OBRAVNAVI IN OBČINSKA UPRAVA v Dolini vabita na otvoritev novega Kluba, ki bo v telovadnici v Dolini v nedeljo, 13. aprila, ob 10.30. Prisotne bosta nagovorili županja F. Premolin in predsednica A.C.A.T. N. Passion. Zapel bo zbor upokojencev z Brega. Sledila bo družabnost s prigrizkom. Prisrčno vabljeni! DRAMSKA SKUPINA KD ROVTE-KO-LONKOVEC obvešča, da bo nastopila v soboto, 19. aprila, ob 20. uri z igro »Srčni mrk« v Kulturnem domu v Brestovici pri Komnu. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška 131) je do 19. aprila na ogled razstava slik Manuele Frisone »Poti srca«. Urnik: od ponedeljka, do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. ure. ROTARY CLUB MILJE v sodelovanju z Območjem 1.3, Občino Milje, Občino Dolina, pokrajino Trst in prostovoljci Rdečega križa iz Milj organizira v nedeljo, 20. aprila, ob 11. uri v gledališču Verdi v Miljah koncert Godbe na pihala Breg namenjen starejšim občanom. Ob 12. uri - kratka družabnost. Za odhod in prihod je predvidena vožnja posebnega avtobusa: Ricmanje ob 10. uri; Boršt ob 10.10; Zabrežec ob 10.15; Boljunec (pri gledališču) ob 10.20; Dolina (pri občini) ob 10.25; Domjo ob 10.30; Žavlje ob 10.40; pri Štramarju (avtobusna postaja »Fany«) ob 10.45. Po-vratek je predviden po zaključku družabnosti. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM lepo, svetlo, popolnoma prenovljeno stanovanje na Pro-seku. Dve sobi, dnevnica in kopalnica z ogrevanjem in parkingom. Informacije na tel. št.: 348-5289452. GOSPA SREDNJIH LET išče delo nekaj ur dnevno kot hišna pomočnica ali pa nudi oskrbo starjšim osebam. Tel. 3336194326. MOŠKO KAPO svetlo rjave barve je nekdo pozabil v Miljah na proslavi 30-letnice zbora Jadran. Tel. na št.: 040274995 (zvečer). PRODAM renault megane s.w. 1600 cc, 16v, letnik 2001, 70.000 km, za 4.500 evrov. Tel.:339-4551135. PRODAM toyota yaris 1000 cc, letnik 2002, prevoženih 38.000 km, za 4500 evrov. Tel.: 339-4551135. PSIČKI mešančki, srednje rasti, iščejo novega gospodarja. Tel. na 040200210 ali 333-2084985. STARODOBNIK - 23 LET - vw polo, 1050 kub., v odličnem mehanskem in karoserijskem stanju, bele barve, ki plača 200,00 evrov zavarovalnine letno in 25,00 evrov prometne takse letno, prodam za 1.000,00 evrov. Tel. na.: 040-208989. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM COLJA - SAMA-TORCA - odprto petek, sobota, nedelja - 040/229326 KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo v aprilu. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 333-7411844 NUDIMO resno, zanimivo in dobičkonosno delo - brez vsakršne investicije. Pokličite v našo pisarno 0481/530585 V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje. Tel. 348-2812360 ODDAM TRGOVINO v centru Nabrežine. Tel. 040/201209 OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl Stubelj v Šempolaju. OSMICO je odprl Pahor Mario v Jam-ljah. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel.: 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876 OSMICO v Samatorci sta odprla Gruden Mario in Ondina. Tel.: 040229449. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel.: 040-208451. Prispevki Ob 5. obletnici smrti nepozabnega moža Oskarja Milkoviča daruje žena Alberta 50,00 evrov za cerkev Sv. Flo-rijana pri Banih in 50,00 evrov za društvo Grad. V drag spomin na sestri Silvo in Aurelio Žerjal daruje Milena Bolčič 20,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. Namesto cvetja na grob Slavka Šker-lavaja darujeta Duilio in Meri 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Maria Štoka darujeta Mirko in Milena Štoka 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Ob 21. letnici smrti drage mame Milke Rupel daruje Slava Starc z družino 25,00 evrov za Sklad Nade Pertot. V spomin na bratranca Atilija Kralja daruje sestrična Kosenka z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Trebčah. V spomin na Daria Starca in Maria Štoko darujeta Slava Starc in Dušan Križman 30,00 evrov za ŠD Konto-vel. V spomin na Daria Starca darujeta Ado in Katja z družinami 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Daria Starca in Maria Štoko daruje Marjan Starc 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob obletnici smrti padlega brata daruje Miran Kuret 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Ricmanjih. V spomin na Maria Štoka darujeta Pe-pi in Boža Čuk 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. HI Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. 12 Sobota, 12. aprila 2008 KULTURA / SSG - Pogovor z igralcem Brankom Šturbejem pred premiero Namišljenega bolnika »Brskal sem znotraj sebe in iskal šibkosti slehernika« VMolierovi poslednji mojstrovini bo Šturber odigral tragikomično vlogo Argana Slovensko stalno gledališče bo dre-vi v tržaškem Kulturnem predstavilo tržaško premiero zadnje predstave v letošnjem abonmaju, Molièrov Namišljeni bolnik v režiji Janusza Kice. Predstava je nastala v koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom z namenom, da bi jo igrali na obeh straneh meje in s tem uresničili tezo o skupnem kulturnem prostoru. S svojo poslednjo mojstrovino je velikan evropske komediografije smešil občečlo-veške slabosti, predsodke in spletke pokvarjene družbe in predvsem pariških, šar-latanskih zdravnikov, samokritično pa fenomen hipohondrije kot beg iz realnega sveta. V predstavi, ki odpira veliko vedno aktualnih vprašanj, je nositelj glavne vloge igralec Branko Šturbej. Uprizarjanje klasikov pogosto spremlja potrjevanje aktualnosti sporočila in morebitna scenska ali celo tekstovna posodobitev. Uporabili smo nov prevod Srečka Fišerja, aktualizacija pa je predvsem prisotna v scenskih elementih. Tema, ki jo avtor obravnava, se pravi sebičnost in zaslepljenost posameznika, pa je resnično večna. Edino, kar bi sodobna publika težje doživela kot nekaj aktualnega je prisilna poroka otrok po želji staršev. Tega danes v glavnem naj ne bi bilo več, vsaj v naši družbi ne ... Vloga Argana, s katero se je Molière poslovil od umetnosti in od življenja, je kapitalna preizkušnja za vsakega igralca. Kakšen je tvoj Namišljeni bolnik in kakšni občutki so spremljali nastanek te kreacije? Zavedal sem se teže Molièrove slovesne vloge in čutil sem veliko spoštovanje do besedila. Brskal sem znotraj sebe, iskal sem vzgibe tega egoizma, to sem upošteval in se s tem tudi poigral. Prav tako so vse ostale vloge poglobili igralci ansambla, ki so znali biti obenem zelo požrtvovalni, delali smo namreč v poletnih mesecih, se pravi v nekoliko neobičajnih razmerah. Kako doživljaš šibkosti Argana? Je v njem tudi nekaj tvojega? Gre za šibkosti slehernika, ki je vsaj malo iskren sam s seboj in si to prizna. To je veliko več kot komična vloga- Tragikomična je! Molière se je norčeval iz človekovih napak in ko bi to obravnaval s tragiko, bi predstava postala psihološka drama. Smešna ni vloga, ampak situacija, v kateri se dogaja. Katere so tvoje najljubše vloge? To so tiste, v katerih najdem nekaj svojega, problematike in vprašanja, ki so mi blizu. Najljubše vloge so torej različne, odvisno od obdobja in lik Argana je prav gotovo delček mene. Predstava je od lanske premiere v Kopru že veliko gostovala po slovenskih gledališčih. Kako jo je publika doživela in sprejela? Po aplavzih in razgovorih sodeč, je gledalce pritegnil artizem, občudovali so specifično poetiko in estetiko režiserjevega prijema, ki je zelo prepoznaven. Poleg estetskega užitka so se zabavali z zgodbo samo, ki s svojimi vsebinami nagovarja publiko s prodornostjo avtorjeve satire. Branko Šturbej Koper: prizadevanja za vračanje umetnin Škofijski ordinariat v Kopru je v včerajšnji izjavi ponovil svoje stališče, znano iz leta 2002, glede svojih prizadevanj za vračanje umetnin, ki jih je Italija iz slovenske Istre odnesla tik pred II. svetovno vojno in ob njenem začetku. Kot neutemeljene so zavrnili očitke, češ da koprska škofija ni storila dovolj za vračanje umetnin iz Italije.Tako škofijski ordinariat Koper kot razni drugi samostani, na primer minoritski samostan v Piranu, so v preteklosti veliko storili za vrnitev umetnin in arhivskega gradiva. Škofijski arhiv v Kopru hrani nekaj deset dopisov, naslovljenih na različne organe Svetega sedeža, za posredovanje pri vračilu umetnin, zlasti slik in arhivskega blaga. Ti dopisi so se še pomnožili po letu 1978, ko je bila koprska škofija obnovljena in razširjena na sedanje meje. V letih 1978-1987 so zabeležili 25 poslanih dopisov. Predstavniki Škofije Koper so bili člani mešane državno cerkvene komisije za vračanje umetnin, ustanovljene po letu 1987. Prav tako beležijo številne pobude za vračilo ob razstavi nekaterih od teh umetnin, ki je bila leta 2007 v Trstu. »O prizadevanju za vračilo umetnin škofija redno poroča tudi pristojnim organom pri Svetem sedežu,« so zapisali na ordinariatu. Glede mnenja, da Cerkev »doma zelo pedantno zahteva vrnitev vsega premoženja« in vprašanja, »zakaj z enako vnemo ne zahteva tudi vračila svoje lastnine od Italije«, pa so sporočili, da koprski škofiji doslej »ni bilo vrnjeno skoraj nič nacionaliziranega premoženja«. Veliko več je bilo storjenega za vračilo po krivici odtujenih umetnin kot za vrnitev po krivici nacionaliziranega premoženja, so poudarili. (STA) TRŽAŠKA GALERIJA CARTESIUS - Razstava grafik Avgusta Černigoja Eklektičnost in ustvarjalnost zaznamujeta kompozicijske unikate Prodajna galerija Cratesius predstavlja izbor tridesetih grafičnih izdelkov Avgusta Černigoja, med katerimi najdemo različne vrste tehnik kot so gravura, akvatinta, linorez, lesorez in jedkanica. Pobuda je nastala v sodelovanju z umetnikovo vnukinjo Anne Cernigoj. Med eksponati je osem črno belih izdelkov (lesorezov in gravur) iz tridesetih let prejšnjega stoletja. V nasprotju z ostalimi grafikami označuje ta dela majhen format in figurativen pristop; med njimi je na primer umetnikov avtoportret, pogled na mestno četrt Svetega Jakoba in portret sina Thea. Posebnost te skupine grafik je list, na katerem sta prisotna dva odtisa: v zgornjem delu je avtorjev avtoportret, v spodnjem pa sinov portret. Na podlagi teh primerkov lahko cenimo umetnikovo izredno ročno spretnost, tankočutnost in izrazito obvladovanje tehnik. Ostala dela izhajajo iz šestdesetih in sedemdesetih let. Zanje je značilna izrazita odprtost, ki so jo prav gotovo prispevale ideje zgodovinskih avantgard, s katerimi je umetnik prišel v stik v sklopu izkušnje v Weimarju. Zaupanje v človečnost in optimizem v prihodnost, ki sta bili izraz tako Bauhausa kot drugih avantgardističnih struj, sta predstavljali gonilno silo Černigojeve ustvarjalnosti, ki je slonela predvsem na spoštovanju do človekovega dela, njegovega znanja in mojstrstva ter njegove sposobnosti spreminjanja stvari in ljudi. V zvezi s tem ne moremo mimo bistvenega prepričanja, da se bo lahko kdo, nekdaj in nekje, srečal z izdelki in da bodo lahko ti, kot plod nekega raziskovanja, posredovali mnogim drugim delo človeka, v tem primeru umetnika in tako vplivali na razvoj družbe in njen napredek. V takem zagonu in prepričanju se je umetnik odločil, daje iste matrice obračal in različno kombiniral ter tiskal v različnih barvanih odtenkih. Lep primer tega raziskovanja je izdelek v obliki lepljenke: na papirnato podlago je najprej prilepil dele revije ali časopisa in nato nanje tiskal. Zelo zanimiv je tudi odtis na japonski papir, ki se ga je umetnik večkrat posluževal zaradi prožnosti. Tovrstne izdelke označujeta tako prepoznavna figurativnost ob robu abstrakcije kot tudi odsotnost marsikatere upodobitve. Prav gotovo izstopa gestikulacijski poseg, ki pa se sklicuje na strogo začrtano zamisel: misel za barvne in oblikovne kompozicije označuje izred- no okusna dovzetnost. Če se zatopimo v eksponate, lahko v njih zasledimo marsikaj. Tako v kompozicijah kot v prepletajočih se linijah ni čudno na primer prepoznati odmeve rastlinskih in orientalskih vzorcev. Celotni razstavljeni opus zaznamujeta izredna umetnikova eklektičnost in ustvarjalnost. V primerjavi z ostalimi slovenskimi umetniki, predstavlja Černigojeva odprtost najmanj homogeno obliko ustvarjanja. V brošuri, ki je izšla ob razstavi, Franco Vecchiet poudarja, da imamo ob površnem pogledu umetnikovega dela morda vtis pomanjkanja neke doslednosti; mnogi strokovnjaki pa so v njem nasprotno zasledili enotno načrtovalno strogost. V tej luči se umetnikova usmeritev nikakor ne oddaljuje od avantgardnih izhodišč, na katerih temelji njegovo umetniško izražanje. Eksponati so torej sad raznovrstnih rešitev kompozicijskih in barvnih poskusov. Razstava ponuja v glavnem unikate, med katerimi sta tudi dva naknadno ročno pobarvana. Razstavo sije mogoče ogledati do 22. aprila, od torka do sobote od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Štefan Turk ČEDAD - Priprave za Mittelfest Prihodnost bo rdeča nit festivala Osrednja tema letošnjega, že sedemnajstega čedaj-skega festaviala Mittelfest (od 19. do 27. julija) bo prihodnost, kot opozarja tudi sam naslov »Graditi čas«. Njen umetniški vodja bo tudi tokrat Moni Ovadia, za izvedbo pa bo seveda poskrbelo Združenje Mittelfest, ki mu predseduje Furio Honsell, ob podpori Dežele Fur-lanije-Julijske krajine, Občine Čedad, Pokrajine Videm, Čedajske banke, Deželnega gledališkega združenja FJK in Furlanskega filološkega društva. V času, v katerem se zdi, da je v človekovem življenju edina pomembna dimenzija sedanjost s svojo nestalnostjo in negotovostjo vrednot, se prihodnost namreč ponuja kot velik izziv za dolgoročno programiranje. In ravno ta svetla prihodnost bo rdeča nit vseh spektaklov proze, glasbe in plesa. V duhu gesla »pustimo prostor mladim« bo letošnji program ravno mlajši generaciji posvetil veliko prostora. Kot oozarjajo organizatorji, je današnja mladina odraščala v hipertrofiji sedanjosti, ki zavrača katerokoli drugo dimenzijo in pozna le zahteve po vsem in to takoj. Fragili futuri bo na primer naslov laboratorija za mlade gledališčnike, ki si ga je zamislil sam Ovadia. V športni palači bodo v sklopu festivala tu zaživele per-formanse, debate, predstave v živo in trenutki zabave za vse, ki ljubijo oz. želijo bolje spoznati teater. Premierno bo na Mittelfestu predstavljena predstava mednarodne koprodukcije (Italija, Francija, Nemčija) X(ics) racconti crudeli della giovinezza, ki sta jo realizirala in zrežirala Enrico Casagrande in Daniela Nicolo, pobudnika italijanskega gledališkega eksperimentalnega in provokativnega ansambla Motus. Veliko pričakovanje vlada tudi za maraton posvečen Hamletu v sklopu projekta Non essere, Hamlet's portraits, ki ga je podpisal igralec in režiser Antonio Latella. Hamletov tekst sestavlja enajst slik oziroma enajst samosvojih Hamletovih portretov. Med glavnimi sestavinami festivala je vsako leto tudi glasba. V sodelovanju z Nagrado Tenco so prireditelji segli tako po starejših kot po mlajših glasbenih žanrih s skupino Cantacronache, ki izvaja glasbo iz šestdesetih let, in mladimi italijanskimi kantavtorji. Ob vsem tem pa je predvidenih tudi nekaj kakovostnih koncertov današnjih priznanih glasbenikov. Prav gotovo pa ne bodo letos izostali mednarodni gostje. Med vsemi zdaleč izstopa Mihail Barišnikov, eden najboljših baletnikov vseh časov. Nastopil bo 21. julija v triptihu Three Duets, v kateri bo Moskovčan nastopil z Ano Laguna in Davidom Neumannom. Več informacij pa bo na voljo že maja, ko bodo uredili novo spletno stran festivala www.mittelfest.org. / SVET Sobota, 13. aprila 2008 1 3 EVROPSKA UNIJA - Bogat dnevni red na včeraj končanem dvodnevnem aprilskem zasedanju Evropski parlament je podprl pot Hrvaške do članstva v povezavi Pozval je k premisleku o skupnem bojkotu uvodne slovesnosti olimpijskih iger v Pekingu BRUSELJ - Evropski parlament je na dvodnevnem aprilskem zasedanju v Bruslju podprl Hrvaško na poti EU s ciljem končanja pogajanj leta 2009 in članstva leta 2011. Poslanci so sicer v resoluciji o Tibetu države članice pozvali k premisleku o skupnem bojkotu uvodne slovesnosti letošnjih olimpijskih iger, če ne bo dialoga med kitajskimi oblastmi in dalajlamo. Evropski poslanci so v Bruslju podprli poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU v letu 2007 s ciljem njenega članstva v EU leta 2011. Ugotavljajo, da lahko Hrvaška po rešitvi problema zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) hitro napreduje, če bo izpolnila tudi druge pogoje, med katerimi je sicer še vedno zagotavljanje dobrih odnosov s sosedami. Poročilo o Hrvaški je pripravil poslanec Hannes Swoboda, ki je tokrat opustil poziv, naj Hrvaška pogajanja konča dovolj zgodaj, da bo parlament o njenem članstvu glasoval še v tem mandatu. "To ni realno," je ocenil in rok za konec pogajanj preložil na leto 2009. "Hrvaška lahko postane članica leta 2011, to je lep cilj, podprimo ga," je pozval v sredo. Evropska komisija je pripravljena jeseni predstaviti ciljni časovni načrt, po katerem naj bi bila tehnična pogajanja končana leta 2009. Hrvaška mora za to do junija izpolniti vsa merila za odprtje pogajalskih poglavij ter zagotoviti boljše upravljanje s sredstvi EU. "Žogica je na hrvaški strani," je v sredo poudaril komisar za širitev Olli Rehn. Evropski poslanci iz Slovenije, ki so sodelovali v sredini razpravi: Borut Pahor (PES/SD), Ljudmila Novak (EPP/-NSi) in Jelko Kacin (ALDE/LDS), so opozorili predvsem na to, da Hrvaška za hitrejšo pot v EU mora spoštovati evropski pravni red in da pretirana hvala za rešitev problema z ERC ni na mestu, saj je država ta problem zakuhala sama. Poslanec Pahor pa je po glasovanju o poročilu pojasnil, da se je glasovanja vzdržal zaradi ustnega dopolnila, ki je po njegovi oceni "nevaren prese-dan", saj omenja leto 2009 kot zaželeno leto za konec pogajanj Evropske komisije s Hrvaško v vsakem primeru - ne glede na to, ali država izpolnjuje zahtevane kriterije. "To je zame nesprejemljivo," je poudaril. Evropski parlament je sicer v skupni resoluciji o Tibetu države članice Evropske unije pozval, naj premislijo o skupnem bojkotu uvodne slovesnosti letošnjih olimpijskih iger, če bo Kitajska še naprej zavračala dialog s tibetanskim duhovnim vodjo dalajlamo. Za resolucijo je glasovalo 580 poslancev, 24 proti, 45 pa je bilo vzdržanih. V resoluciji je Evropski parlament slovensko predsedstvo EU pozval, "naj si prizadeva najti skupno stališče EU, kar zadeva prisotnost voditeljev vlad in držav na uvodni slovesnosti olimpijskih iger, z možnostjo odsotnosti v primeru, da se dialog med kitajskimi oblastmi in njegovo svetostjo dalajlamo ne bo nadaljeval". Evropski parlament je takoj na začetku zasedanja v sredo z veliko večino potrdil imenovanje Ciprčanke Andru-le Vasiliu za novo komisarko za zdravje. Glasovalo je 482 poslancev, od tega 446 za, sedem proti, 29 pa se jih je vzdržalo. Vasiliujeva je na položaju nadomestila Markosa Kiprianuja, novega ciprskega zunanjega ministra. Evropska unija je v sredo na plenarnem zasedanju tudi izrazila zaskrbljenost zaradi ohromelosti libanonskih institucij in potrdila podporo Libanonu. Temeljni problem je od novembra lani prazno predsedniško mesto in že 17. preložitev volitev, nazadnje na 22. april, je v imenu predsedstva EU pojasnil državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič. Parlament je sprejel tudi resolucijo o boju proti raku v razširjeni EU, v kateri poziva k ukrepom za zmanjšanje rakavih obolenj na ravni EU in v državah članicah. Po ocenah Mednarodne agencije za raziskave raka namreč za rakom zboli vsak tretji Evropejec, vsak četrti pa zaradi te bolezni umre. Boj proti raku je tudi ena prioritet slovenskega predsedstva. Evropski poslanci so se na plenarnem zasedanju v razpravi o boju proti podnebnim spremembam strinjali, da imajo sedanje generacije odgovornost do prihodnjih in da je prilagajanje ključno. Izpostavili so solidarnost do držav, kijih podnebne spremembe bolj zadevajo, ter opozorili na problematiko nižjih standardov izven EU. Evropski parlament sta včeraj obiskala tudi starša že skoraj leto dni pogrešane britanske deklice Madeleine McCann, ki sta pozvala k vzpostavitvi enotnega evropskega opozorilnega sistema za iskanje pogrešanih otrok. S takšnim sistemom bi morda prej našli tudi njuno hčer, ki je izginila lani maja na Portugalskem, sta poudarila Kate in Gerry McCann. Petra Miklavc (STA) Evropski parlament na plenarnem zasedanju arhiv pd TIBET - Medtem ko olimpijsko baklo spremljajo protesti Ameriški kongres kritičen do Kitajske Ban Ki Moon ne pojde v Peking WASHINGTON/ MOSKVA -Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo sprejel kritično resolucijo o Kitajski zaradi Tibeta, v San Franciscu pa so množični protesti pričakali olimpijsko baklo, zato so organizatorji skrajšali pot olimpijskega ognja in spremenili progo. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je napovedal, da se ne bo udeležil slovesne otvoritve olimpijskih iger v Pekingu. Resolucija predstavniškega doma ameriškega kongresa od Kitajske zahteva, naj začne brezpogojna pogajanja s tibetanskim voditeljem dalajlamo. Hkrati odziv kitajske vlade na proteste v Tibetu kritizira kot preoster in pretiran. Resolucija zahteva, naj kitajske oblasti prenehajo napadati miroljubne protestnike, izpustijo zaprte demonstrante in mednarodnim opazovalcem ter novinarjem dovolijo dostop do Tibeta. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve se je na kongresno resolucijo ostro odzvalo in opozorilo, da resolucija zanemarja kriminalna dejanja "klike" okrog Generalni SEKRETAR ZN Ban Ki Moon dalajlame, ki naj bi bila odgovorna za vzpodbujanje nasilja in uničevanje premoženja v Tibetu. Z dalajlamo so se pripravljeni spet pogovarjati, če se odpove vzpodbujanju nasilja v Tibetu in prizna Tibet ter Tajvan kot neločljiva dela kitajskega ozemlja. Po Grčiji, Londonu in Parizu je olimpijska bakla naletela na težave tudi v ZDA. Za ameriško postajo so izbrali San Francisco, kjer živi veliko priseljencev iz Kitajske, vendar je to tudi najbolj liberalno mesto v ZDA in ni bilo dvoma, da bodo težave. Protesti so bili že v ponedeljek, ko je skupina ljudi na mostu Golden Gate razvila velike transparente proti nasilju v Tibetu. V torek so organizatorji olimpijskega teka za polovico zmanjšali 10 kilometrsko dolgo pot olimpijskega ognja ter mu spremenili progo, športniki pa so tekli obdani s policijskimi enotami. Baklo so v torek ob prihodu v San Franciscu nemudoma skrili, v sredo pa se je ob poti zbralo na tisoče protestnikov. Iz ZDA bo bakla potovala v argentinsko prestolnico Buenos Aires, na Kitajsko pa naj bi se vrnila 4. maja. Medtem je generalni sekretar ZN Ban Ki Moon včeraj v Moskvi, kjer se mudi na obisku, napovedal, da se ne namerava udeležiti uvodne slovesnosti olimpijskih iger 8. avgusta v Pekingu. Formalno je pojasnil, da ima v tistem času že druge obveznosti, a ni dvoma, da je na njegovo odločitev vplivalo vse več kritik na račun kitajskega ravnanja v Tibetu. IRAK Bush podprl priporočila o premoru WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je včeraj podprl priporočila poveljnika ameriških enot v Iraku, generala Davida Petraeusa o julijski ustavitvi zmanjševanja števila ameriških vojakov v Iraku. To seveda ni nobeno presenečenje, saj je Petraeus poročal po scenariju, ki so ga napisali v Beli hiši. Tako trdi večina neodvisnih ameriških analitikov, ne glede na Bushevo zatrjevanje, da bo glede števila vojakov v Iraku poslušal priporočila generalov na terenu. Voditelj ameriške televizije MSNBC Chris Matthews je dejal, da bi moral poročilo kongresu podajati Bush, ki je kot predsednik in s tem vrhovni poveljnik vojske odgovoren za politiko v Iraku, ne pa gene ral Pe tra e us in ve le pos la nik Ryan Crocker, ki sta v torek in sredo poslušala kritike kongresnikov o pomanjkanju napredka. (STA) JUŽNA KOREJA - Na obzorju reforme Na volitvah slavila predsednikova stranka SEUL - Na sredinih parlamentarnih volitvah v Južni Koreji je zmagala kon ser va tiv na stran ka no ve ga pred -sednika Lee Myung Baka, Velika narodna stranka (GNP). Glede na včeraj objavljene uradne rezultate je zasedla 153 sedežev v 299-članskem par la men tu. Ve li ka na rod na stran ka je ta ko porazila doslej največjo skupino v parla men tu, li be ral no Zdru že no de mo -kratsko stranko (UDP), ki ji je v sredo us pe lo za ses ti 81 se de žev. Des no usmerjena stranka Svoboda naprej nekdanjega premiera Lee Hoi Changa je zasedla 18 sedežev, Zavezništvo Pro-Park, ki se je ločilo od GNP, pa 14. Konservativne struje so si tako v parlamentu zagotovile skupaj 185 sedežev. Zma ga na par la men tar nih vo lit -vah Leeju daje pooblastila za izvedbo korenitih reform, katerih cilj je oživitev četrtega največjega gospodarstva v Aziji. Nekdanji poslovnež Lee, ki je kam pa njo vo dil s slo ga nom Naj prej gospodarstvo, je decembra lani krepko zmagal na predsedniških volitvah. Njegov GNP si je želel parlamentar ne ve či ne, s ka te ro bi lah ko ures -ničil poslovnemu okolju naklonjene reforme, kot sta deregulacija in zniževanje davkov, potem ko so v Južni Koreji v minulem desetletju pod vladavino liberalnih predsednikov beležili relativno zmerno gospodarsko rast. Lee in njegova stranka sta sicer v zadnjem času razjezila Severno Korejo zaradi izjav o tršem odnosu do režima v Pjongjangu. (STA) Slovaška ratificirala Lizbonsko pogodbo BRATISLAVA - Slovaški parlament je včeraj ratificiral Lizbonsko pogodbo. Za ratifikacijo nove, reformne pogodbe EU so glasovali 103 poslanci od 109 prisotnih. Slovaška je tako postala deveta članica EU, ki je doslej ratificirala decembra v Lizboni podpisano pogodbo. Izid glasovanja v parlamentu so na Slovaškem napeto pričakovali, saj je opozicija grozila, da pogodbe zaradi zapletov z zakonom o medijih ne bo podprla. Za ratifikacijo pogodbe je bilo namreč potrebnih najmanj 90 glasov v sicer 150-članskem parlamentu, medtem ko jih ima vladajoča koalicija na voljo "le" 85. Na koncu so ratifikacijo rešili poslanci opozicijske Stranke madžarske koalicije (SMK), ki so glasovali skupaj s poslanci vladajoče koalicije. Sojuz dosegel vesoljsko postajo MOSKVA - Rusko vesoljsko plovilo Sojuz se je včeraj ob treh popoldne po srednjeevropskem času združilo z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Med tremi člani posadke, ki je pred dvema dnevoma poletela iz kazah-stanskega izstrelišča Bajkonur, je ob dveh ruskih kozmonavtih Sergeju Vol-kovu in Olegu Kononenku tudi prva južnokorejska astronavtka Yi So Yeon. Yeonova namerava na vesoljski postaji v dvanajstih dneh opraviti 18 znanstvenih poskusov. Na Zemljo pa se bo vrnila v spremstvu ruskega kozmo-navta Jurija Melančenka in Američanke Peggy Whitson, ki sta na ISS preživela pol leta. V Zimbabveju naj bi znova prešteli glasove HARARE - Volilna komisija v Zim-babveju je sprejela zahtevo vladajoče stranke predsednika Roberta Muga-beja po ponovnem štetju glasov z volitev 29. marca, to je za pet volilnih okrožjih, je včeraj izjavil zimbabvejski pravosodni minister Patrick China-masa.Tako se slaba dva tedna po predsedniških in parlamentarnih volitvah v Zimbabveju kriza zaostruje. Mugabe-jeva Zimbabvejska afriška narodna zveza - Patriotska fronta (ZANU-PF) je na parlamentarnih volitvah prvič po 28 letih izgubila večino, a volilnim rezultatom ne verjame. Ob tem je zahtevala ponovno štetje glasov s predsedniških volitev, ki so potekale na isti dan in katerih rezultatov uradno še niso objavili. (STA) 1 6 Četrtek, 10. aprila 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it »Stroški za upravljanje celotnega sistema ravnanja z odpadki se med letom 2006 in 2007 niso zvišali za 87 odstotkov, pač pa za 6,31 odstotkov. Temu je treba prišteti še nekatere druge stroške, kot je plačevanje dolgov, zato so se računi za odpadke v zadnjih dveh letih povišali za 11,34 odstotkov. Ni-ka kor pa ne do se ga mo po viš ka za stroške ravnanja z odpadki, o katerem govori združenje Cittadinanzattiva.« Direktor oddelka za okolje in storitve pri družbi IRIS Donato Catano je takole odgovoril na obtožbe združenja Cittadinanzattiva, ki je opozorilo na vzpon stroškov za upravljanje cikla ravnanja z odpadki in temu pripisala naraščanje računov, kijih morajo plače va ti go riš ki ob ča ni. Združenje Cittadinanzattiva je alarm sprožilo v prejšnjih dneh, ko so njegovi člani po dolgem pričakovanju do bi li iz ura dov go riš ke ob či ne do ku -mentacijo o poslovanju družbe IRIS. Po ocenah združenja so stroški za ravnanje z odpadki med leti 2005 in 2007 narasli od 115.498 evrov na 1.097.028 evrov. »Združenje Cittadinanzattiva je iz ra ču na lo, da so se med le ti 2006 in 2007 stroški za zbiranje, odvažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov na Goriškem povišali za 87 odstotkov. Pri tem izračunu pa je združenje upoštevalo le dve postavki iz lanskega in predlanskega finančnega plana našega podjetja,« je povedal Donato Catano in pojasnil: »Upoštevali so le stroške za odvažanje odpadkov in predelavo posameznih sortiranih odpadkov. Seveda so se ti stroški od uvedbe novega sistema zbiranja odpadkov, do katere je prišlo leta 2005, močno povišali. Ločeno zbiranje odpadkov in odvažanje od vrat do vrat avtomatsko privede do večjega izkoriščanja kamionov in torej do višj ih stroškov.« Catano je poudaril, da prinaša ločeno zbiranje odpadkov tudi pomembne koristi. »Manj materiala oz. rumenih vreč odvažamo v odlagališče ali tržaško sežigalno napravo, tem manj plačujemo. Na podlagi količine sortiranih odpadkov pa dobivamo prispevke konzorcija Conai: v zameno za lo če no zbra ni ma te ri al, kot so plas ti -ka, papir in steklo, dobijo občine denar, kar ima pozitivne učinke za občane,« je poudaril Catano. (Ale) Zaposleni pri podjetju IRIS na delu bumbaca GORICA - Majda Bratina obiskala sedež SKGZ Pozitiven znak Semolič:»Slovenska kandidatura pomembno priznanje italijanskega dela mesta« Kandidatka Demokratske stranke za deželni svet Majda Bratina se je na goriškem sedežu Slovensko kulturno gospodarske zveze (SKGZ) srečala z njenim pokrajinskim tajnikom Liviom Semoličem in članico vodstva Majo Humar. Na srečanju je Semolič izrazil zadovoljstvo, da bo Majda Bratina na nedeljskih in ponedeljkovih deželnih volitvah predstavljala vso Gorico, kar pomeni tudi priznanje s strani italijanskega dela mesta, ki se prepoznava v produkcija SSG v koprodukciji s Primorskim poletnim festivalom Režija: Janusz Kiča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ti&ft ww.teaterssg.it TjCf* Nagradna predstava za goriške abonente v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu premiera danes, petek 11.4., ob 20.30, SSG Trst Goriški abonenti lahko dvignejo vstopnico po simbolični ceni 2 € (davčna uredba). Prosimo, da svojo prisotnost potrdite do petka, 11.aprila, do 13.ure pri blagajni SSG Trst - tel. 040.632664/65 Z leve Livio Semolič, Majda Bratina in Maja Humar bumbaca slovenskem kandidatu. »To je gotovo še dodaten pozitiven znak za naše mesto v perspektivi vedno tesnejšega sodelovanja med slovensko in italijansko narodnostno skupnostjo in ne nazadnje v priložnosti, kijih predstavlja čezmej-no povezovanje,« je poudaril Semolič, kije prepričan, da bo znala Majda Bratina s svojo občutljivostjo in znanjem nadaljevati družinsko tradicijo. Bratinova je med srečanjem izpostavila še neizkoriščen potencial, ki ga ima Gorica v razvoju univerzitetnih dejavnosti, saj so v mestu prisotne videmska, tržaška in novogo-riška univerza. Univerza po njenih besedah predstavlja dodano vrednost zaradi prisotnosti mladih, obenem pa tudi zaradi vloge, ki jo lahko imajo znanstveno izobraževalne sredine v mestu, ki nima posebnega industrijsko-gospo-darskega potenciala. Bratinova je kot zelo pozitivno ocenila dejstvo, da želi kandidat Demokratičnega zavezništva za predsednika dežele Riccardo Illy še dodatno utrditi in obogatiti vlogo Gorice kot mesta integracije. Podobno kot razmišlja Illy, bi tudi po mnenju Bratinove Gorica morala postati kulturni center evroregije, saj so mestu ob Soči kulturne vsebine pisane na kožo. Ob zaključku srečanja je predsednik SKGZ Semolič iznesel potrebo, da slovenski volivci čim bolj ustrezno in polnoštevilno izkoristijo možnost izražanja preferenc za slovenske kandidate, zato da bodo le-ti na najboljši način predstavljali Gorico. GORICA - Umor Analizirali bodo nož Sodnik za predhodne obravnave goriškega sodišča Massimo Vici-nanza je odredil analize kuhinjskega noža, s katerim so 8. februarja ubili 60-letnega Gradežana Itala Fellugo. Analize bodo opravili izvedenci specializiranega karabinjerskega oddelka RIS iz Parme; hkrati bodo analizirali tudi oblačila, ki so jih našli v bližini kraja umora in ki jih je po mnenju javnega tožilca nosil 44-letni Mi-lovan Lazarevič. Srbskega državljana s stalnim bivališčem v Trstu so kara-binjerji aretirali 9. februarja z obtožbo namernega umora. Fellugo so z nožem zabodli enajstkrat, analize na kuhinjskem nožu, ki so ga uporabili za umor, pa bodo opravili 14. aprila GORICA - Podjetje za javne storitve IRIS odgovarja na obtožbe združenja Cittadinanzattiva Stroški ravnanja z odpadki so se povišali za 6,3 odstotka Catano: »Združenje Cittadinanzattiva izračunalo 87 odstotkov poviška, ne da bi upoštevalo koristi sortiranja« TRŽIČ - Včeraj Roparja so že prijeli Ropar, ki je v sredo izpraznil blagajno trgovine v ulici Romana v Tržiču, je 37-letni domačin brez stalne zaposlitve. Karabinjerji iz Tržiča niso razkrili njegovega imena, saj je preiskava še v teku, povedali pa so, da so možnega avtorja kaznivega dejanja izsledili že včeraj zjutraj. Uspeh je omogočilo sodelovanje uslužbenke trgovine Schleker, ki je moškemu v sredo zvečer izročila dnevni dobiček - približno 200 evrov. Dekle je kljub šoku opisala karabinjer-jem videz roparja. Le-ta je ob vstopu v trgovino sicer imel na pol pokrit obraz, uslužbenka pa ga je spoznala, saj se je že v prejšnjih dneh mudil v mar-ketu. Karabinjerji morajo še razčistiti, ali je 37-letnik, ki je pred sredinim ropom že imel podobne izkušnje, v prejšnjih dneh vstopil v trgovino samo zato, da bi ocenil najboljši trenutek za rop. Karabinjerji menijo, daje moški v sredo imel v rokah pištolo - igračko. V podobnih primerih je namreč v zadnjih letih zelo redko prišlo do uporabe pravega orožja. V primeru, da bodo sile javnega reda v prihodnjih dneh ugotovile, da je moški držal v rokah pravo pištolo, bodo 37-letnika priprli. Trenutno so moškemu, ki so ga po pregledu stanovanja izpustili na prostost, zasegli nekaj oblačil. Tržičan je v sredo vstopil v trgovino ob uri zaprtja, ob 19.30, ko ni bilo v njej nobenega odjemalca. Proti prodajalki je uperil pištolo in rekel, da zahteva le izkupiček dneva. Ko ga je dobil, je nemudoma zbežal. Prodajalka je takoj sprožila alarm, karabinjerji pa so osumljenca izsledili včeraj zjutraj. Zdravnik bo pričal Na prizivnem sodišču v Trsta bo pričal zdravnik Carlo Moreschi, ki je februarja leta 2006 opravil obdukcijo na truplu 36-letnega Bruna Bres-sana. Obravnava bo potekala 26. maja, poleg zdravnika pa bodo izprašali tudi pričo, ki se je 30. januarja leta 2006 sprehajala po glavnem štan-dreškem trgu, kjer je bil Bressan ubit. Moškega je zabodel 48-letni Goričan Alberto Reja, ki je bil zaradi umora obsojen na 14 let in pol zapora. JUTRI - Niz »Un Castello dL.musical&risate« Gledališče in glasba za dobro voljo Rek pravi, daje smeh je pol zdravja, prav gotovo pa se njegovih pozitivnih učinkov zavedajo tudi organizatorji letošnje izvedbe abonmaja komičnega gledališča »Un Castello di... musical&risate!«. Niz šestih iger pretežno komičnega, a tudi glasbenega značaja, ki se bo začel jutri z muzikalom »Chicago«, se bo odru goriškega Kulturnega doma nadaljeval do 24. maja. Izjema je predstava »Se tutto fosse musical!«, ki ga bodo ob spremljavi orkestra odigrali na odru Verdijevega gledališča v Gorici. Da gre za abonma amaterskega gledališča na visoki ravni, pričajo gostovanja priznanih gledaliških in plesnih ansamblov iz Furla-nije-Julijske krejine in drugih italijanskih dežel. Primer sta New Space Ballet Company iz FJK in gledališka skupina Teatro Armathan iz Verone. Predstavitve abonmajske sezone komičnega gledališča, ki ga prireja goriški Terzo Teatro v sodelovanju s Kulturnim domom in pod pokroviteljstvom dežele FJK, goriške pokrajine, goriške občine ter Fundacije Goriške hranilnice, se je udeležil tudi občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag. Le-ta je spomnil na dolgoletno prizadevanje za širjenje gledališke kulture v mestu, ki ga že vrsto let uspešno izvaja goriško združenje Terzo Teatro. Ob tem je odbornik še napovedal, da se bo v prihodnje srečal z upravitelji mestnih in sosednjih gledališč iz Nove Gorice, Krmina in Gradišča, da bi skupaj zasnovali širšo gledališko ponudbo. K skupnemu sodelovanju je pozval tudi ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel. Vletošnjem abonmaju »Un Castello di... musical&risate!« bo ob veseloigrah in komedijah, ki z ironijo postavljajo v ospredje aktualne družbene probleme, precejšnja pozornost namenjena tudi glasbi in spevoigram. Izven abonmaja bodo uprizorili igro »Beato fra le gonne«, ki jo je napisal in zrežiral Mauro Fon-tanini. Celotna predstava bo potekala v furlanskem jeziku. Prva predstava, klasični ameriški muzikal z naslovom »Chicago« v izvedbi skupine plesalcev iz Reggio Emilie, bo na odru goriškega Kulturnega doma predstavljena jutri ob 20.45. (vas) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 11. aprila 2008 15 GORICA - Predstavitev knjige Doberdob - Kraško bojišče 1915-1916 Doberdob je v spominu Slovencev simbol obrambe domače zemlje Klavora: »Kdaj bodo zgradili spomenik, ki bo opozarjal, da so tu svoje domove branili tudi slovenski vojaki?« Zanimanje za kruto obdobje prve svetovne vojne je na Goriškem še vedno zelo živo. To se je izkazalo tudi na ponedeljkovem srečanju z avtorjem, ki je v malo dvorano goriškega Kulturnega doma priklicalo množično občinstvo z obeh strani državne meje. Šlo je za predstavitev knjige Doberdob - Kraško bojišče 1915-1916, ki jo je napisal Vasja Klavora iz Nove Gorice. Avtor publikacije, bivši pri-marij šempetrske bolnišnice, trenutno pa podpredsednik državnega zbora Republike Slovenije, je velik poznavalec dogodkov na soški fronti, saj je knjižnemu skladu prispeval že štiri knjige na tematiko spopadov v Posočju. Knjige Plavi križ, Koraki v megli, Škabrijel in zdaj Doberdob zelo nazorno opisujejo razne odseke fronte, ki je vzdolž Soče potekala od morja pa do Bovške kotline. Po ne deljk o vo pred sta vi tev je uvedel predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič, ki je avtorju čestital za trud, ki ga ob drugih pomembnih zadolžitvah vlaga v osvetlitev zgodovinskega dogajanja, kije tesno povezano z območji, ki jih naseljuje slovenski narod. O samem avtorju in njegovem delu je spre go vo ril ge ne ral ni kon zul Re pub -like Slovenije v Trstu Jože Šušmelj, ki je Vasjo Klavoro postavil med boljše poznavalce prve svetovne vojne, pa čeprav gre za človeka, ki se ljubiteljsko ukvarja z zgodovinskimi dogodki na Goriškem. Izrazil je tudi željo, da bi knjiga Doberdob ne predstavljala zaključka ponazoritve malo znanih, oz. na mer no pri kri tih dej stev, ki so privedla do morije tako velikih razsežnosti. Preden je avtor prevzel besedo, je Vili Prinčič, prav tako ljubiteljski raziskovalec temačnega obdobja prve svetovne vojne, spregovoril o vzrokih in izbruhu konflikta julija 1914, ki pa se takrat še ni dotaknil naših krajev. Splošna mobilizacija v avstro-ogr-sko vojsko je fante in može z Goriškega popeljala na srbsko in rusko fronto, od koder so začele prihajati pretresljive vesti o številnih padlih, ra-nje nih, po gre ša nih, obo le lih... V na -še kraje je vojna z vso silovitostjo prihrumela konec maja 1915. Kraljevino Italijo so Francozi in Angleži prepričali, da napade dotedanjo zaveznico Donavsko monarhijo in ji za njen prispevek vojni obljubili pridobitev ve li kih oze melj na nje ni vzhod ni me -ji. Sploh pa se niso ozirali na to, da na obljubljenih ozemljih živijo Slovenci. Na to noto je bil usmerjen tudi dolg poseg Vasje Klavore, ki je podčrtal predvsem dejstvo, da je šlo zgolj za osvajalno politiko ozemelj, ki niso bila naseljena z Italijani in je zato v no-be nem pri me ru ne mo re mo pri pi sa -ti težnjam po združitvi Italije. Napadalec je bil v premoči, tako v vojaštvu, kot tudi opremi, žilava pa je bila tudi obramba, v kateri je sodelovalo in krvavelo kar nekaj slovenskih polkov. Zaradi silovitosti bojev je Doberdob prešel v kolektivni spomin slovenskega naroda kot pojem odpora in obrambe domače zemlje. O Doberdobu je napisal znamenit roman slovenski pisatelj Prežihov Voranc, tudi sam ude le že nec gro zot na So či, na -stale so tudi čudovite pesmi, ki govorijo o prelivanju krvi na kraški planoti. Tam so se bojevali in umirali tudi predstavniki drugih narodov v sklopu Avstro-ogrske in Italije. V knjigi Doberdob so objavljene tudi pesmi v madžarščini, nemščini in italijanščini, ki nedvoumno pojejo o doberdob-ski planoti in o kraškem bojišču nasploh. Avtor knjige je svojo predstavitev zaključil z vprašanjem. »Kdaj bo Doberdob dobil spomenik, ki bo mimoidočega opozoril, da so tu svoje domove branili tudi vojaki slovenske narodnosti,« se sprašuje Klavora. Vili Prinčič Z leve Šušmelj, Prinčič, Klavora in Pavšič bumbaca TRGOVSKI DOM - Antonaz in Marinčič o postopku vračanja »Premostiti zadnje ovire« Kandidata Mavrične levice za deželni svet za čimprejšnje odprtje Doma goriških kultur Kandidata Mavrične levice Marko Marinčič in Roberto Antonaz sta si včeraj ogledala prostore v pritličju Trgovskega do ma v Go ri ci, ki naj bi jih ura di za -kladnega ministrstva že sprostili, v njih pa je še vedno nagrmadena pisarniška opre ma. » V pe ti le tih je de že la pre mos -tila vrsto političnih in birokratskih ovir, tako da se je, kar zadeva vračanje Trgovskega doma, zakon 38 že začel izvajati,« je pojasnil Antonaz in pristavil: »Deželi sta dodeljena pritličje in del prvega nadstropja, za katere je že na razpolago denar za obnovo, ter četrto nadstropje, kjer naj bi denar za prenovo pridobili iz zakona za vzdrževanje kulturnih dobrin«. Zadnja ovira do prenove in uporabe pritličnih prostorov je odstranitev opreme državnih uradov, ki zahtevajo, da bi jim dežela obnovila tudi klet za skladiščenje opreme, kar pa ni mogoče, saj klet ni v njeni lasti. Antonaz in Marinčič sta povsem soglašala, da bo treba čimprej premostiti še ta zaplet ter poiskati nov sedež za preostale urade, tako da bi Trgovski dom zares zaživel kot Dom goriških kultur. »To je v duhu in črki zaščitnega zakona, še bolj pa je to v interesu vseh goriških jezikovnih skupnosti«, je podčrtal Marinčič. Slovenski kandidat je včeraj na volilnem shodu tudi predstavil svoj pogled na perspektive gospodarskega razvoja, da se mladim zagotovi možnost primerne in stabilne zaposlitve na Goriškem. »Ob industriji na Tržiškem in turizmu v Gra-dežu je bodočnost tega prostora v razvijanju sodobnih terciarnih dejavnosti in logistike. Prav Gorica bi največ pridobila, ko bi se na petem koridorju odpovedali visoki hitrosti za redke potniške vlake na dolgih relacijah in v zameno oja-čili logistični okraj ter s smotrnimi posegi izboljšali železniški prevoz blaga. Tako bi vlaki ne drveli mimo nas in bi s sodobno mrežo logističnih storitev imeli največ koristi in manj okoljske škode od blagovnih tokov na osi vzhod-zahod,« pravi Marinčič, ki meni, da bi s tovrstnim pristopom ohranili okoljsko bogastvo, ki je iz dneva v dan bolj dragoceno. »Če ga bomo znali obvarovati, bomo tako mi kot bodoče generacije lahko uspešno tržili okoljsko bogastvo z razvojem turizma, gostinstva, kvalitetnega kmetijstva in drugih tradicionalnih dejavnosti v Br-dih, na Krasu in ob Soči«, je poudaril kandidat Mavrične levice. VOLITVE 2 O O 8 Antonaz in Marinčič v neuporabljenih prostorih Trgovskega doma bumbaca Černičeva s potrošniki Kandidatka SSk za deželo Mara Čer-nic se je srečala z odgovornim za pokrajinski odbor združenja za varstvo potrošnikov ADOC Ugom Previtijem. Cilj srečanja je bilo spoznati dejavnosti združenja, ki je v zadnjih mesecih povečal članstvo na tisoč članov. Pre-viti je poudaril, da se je v ADOC včlanilo veliko potrošnikov, ki jim je združenje nudilo pomoč zaradi glob, prejetih na podlagi posnetkov fotoka-mer, in zaradi raznih prevar, goljufij in birokratskih težav. Pojasnil je tudi, da članom nudijo primerno pomoč, ko je potrebno, pa tudi pravno svetovanje. Černičeva je pohvalila dejavnost združenja in izrazila željo, da bi tudi v prihodnosti še naprej uspešno nudilo pomoč potrošnikom. Marinčič ves dan z volivci Kandidat Mavrične levice Marko Ma-rinčič bo danes imel vrsto srečanj z volivci. V zgodnjih dopoldanskih urah bo srečal volivce na tedenski tržnici v goriški severni četrti, nato bo sodeloval na volilnem shodu ob semnju v Krmi-nu, kjer bo ob 11. uri imel javni govor. V popoldanskih urah bo v Tržiču, kjer bo delil informativno gradivo v coni za pešce. Nocoj se bo Marinčič udeležil še volilnih srečanj v Romansu in Vilešu. Minister podprl Bratinovo Majda Bratina, kandidatka Demokratske stranke (DS) za deželo, se je udeležila volilnega shoda v Gradežu, kjer je bil glavni gost Cesare Damiano, minister za delo v Prodijevi vladi. Damiano je podčrtal, kako je Majda Bratina idealni kandidat DS, ker pooseblja vrednote in predloge DS: medkulturni dialog, premostitev ideoloških delitev in izzive modernega sveta. »DS predlaga prenovitev in prevetritev politike. Mlajšim kandidatom je treba pomagati tako, da jih podpremo s svojim glasom, zato v goriški pokrajini preferenco zaupajte Majdi Bratina,« je poudaril Damiano. SSk zaključuje kampanjo SSk bo drevi zaključila volilno kampanjo s prazničnim srečanjem v kavarni Vittoria na Travniku v Gorici; pričetek ob 20. uri. Zaključni shod DS Zaključni shod Demokratske stranke bo danes ob 17.30 v Gradišču. Ob 18.30 bo prenos govora Walterja Veltronija. Mavrična levica v Vilešu Zaključni shod Mavrične levice bo danes ob 18.30 v agriturizmu Fausta Le-sizza v Vilešu. Brandolin v Štandrežu Kandidat Demokratske stranke za deželo Giorgio Brandolin bo danes ob 20.30 nazdravil z volivci v gostilni Tur-ri v Štandrežu. ŠTEVERJAN - Blažinova in Bratinova (DS) sta se srečali z volivci Levosredinska vlada dokazala občutljivost do manjšinskih vprašanj Kandidatki Demokratske stranke za senat Tamara Blažina in za de-že lo Maj da Bra ti na sta se ude le ži li volilnega shoda, ki so ga organizirali Števerjanci iz krožka DS Gorica-Števerjan na sedežu društva Briški grič na Bukovju. »Smo tukaj, zato da podpremo Majdo Bratina, edino slovensko govorečo kandidatko DS na deželnih volitvah na Goriškem,« je uvo do ma po ve da la Bla ži no va in na -daljevala: »Izredno je pomembno, da se DS uveljavi tudi med Slovenci. V teh dveh letih je dokazala levosredin-ska vla da ve li ko po zor nost do manj -šine, kar se s prejšnjo, Berlusconije- vo vlado ni dogajalo. Ta je le eden od raz lo gov, za kaj ni vsee no, kdo bo zmagal volitve. Proces mirnega združevanja v EU je za ta prostor izredno po mem ben, des na sre di na pa mu ni bila vedno naklonjena.« Bra ti no va je pred le tom dni vstopila v proces ustanavljanja DS, da bi z vključevanjem mladih in žensk zapihal nov veter v politiko. »Ko opaziš, da ima pri nas vodja ene opcije že 72 let in že petič kandidira za premiera, naravnost izgubiš navdušenje nad politiko. Mogoče sem tako vztrajna, ker sem odraščala z zgledom očeta Darka in moje Carmen, ki sta se razdajala za politiko in skupnost. Kvalitetna politika mora biti nekaj vi so ke ga, ugled ne ga,« je po uda -rila Bratinova, ki bo v primeru izvolitve predlagala znižanje števila deželnih svetnikov in njihove plače, čeprav me ni, da so za vi so ke stroš ke politike krive tudi številne nepotrebne ustanove. »Če politik opravlja vestno svojo nalogo in izboljša blagostanje državljanov, potem si zasluži tudi visoko plačo. Problem nastane, ko je politik visoko plačan, državljani pa se iz dneva v dan preživljajo z vedno večjo težavo,« je menila Bratinova. 16 1 8 Četrtek, 10. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Okrogli mizi o urbanistični prihodnosti in preteklosti mesta Zt • «vi« • vizionarskim razmišljanjem do večje prepoznavnosti Milharčič: »Bog je v Novi Gorici na periferiji«- Univerza razvojna priložnost Na pobudo in v organizaciji no-vogoriškega podjetja Euroinvest sta se v torek in sredo v Novi Gorici odvili dve omizji na temo urbanistične prete klos ti in pri hod nos ti No ve Go ri ce. Na tor ko vem do god ku, po sve če nem preteklosti, so gostili nekatere bivše župane Nove Gorice, ki so predstavili svoje poglede na strategije razvoja mes ta v pre te klih le tih. Sre di no omiz -je pa so po uvodnem predavanju urbanista in arhitekta Nika Jurce zaznamovali nekateri novogoriški intelektualci, ki živijo in delajo drugod. Pred nabito polno sejno dvorano mestne občine se je med sogovorniki razvila zanimiva debata o prihodnosti mesta, ki je iz urbanizma prehajala tudi v sociološke vode in iskanje vodilne vsebine mestu in možnosti sobivanja s sosednjo Gorico. Uvodno predavanje pa je Novogoriča-ne pre se ne ti lo z ne ka te ri mi dej stvi o njihovem kraju, ki jih doslej še niso poznali. Govorniki so se med seboj strinjali, da bi tovrstna omizja kazalo še kdaj ponoviti. Nekdanji novogoriški župani Jožko Štrukelj, Rudi Šimac, Sergij Pelhan in Črtomir Špacapan so na torkovem omizju samokritično opozorili in prizna li ne ka te re na pa ke, ki so se do ga -jale v času socialistične gradnje mesta, opozorili pa so tudi na to, da so se nekatere ideje, ki se sedaj uresničujejo, rodile pred mnogimi leti, nekatere vizije pa zaradi različnih okoliščin niso uspele zaživeti. Še več obis ko val cev se je ude le ži -lo sredinega dogodka. Kot uvodno iztočnico o prihodnosti mesta so organizatorji odvrteli kratki promocijski film o bodočem 15-nadstropnem Eda centru, Euroinvestovem projektu. Mogočni poslovno-stanovanjski objekt bo v središču mesta po prepričanju investitorjev izražal moč goriškega gospodarstva. Uvodno predavanje Nika Jurce je nato orisalo prvotno zasnovo mesta po načrtih Edvarda Ravnikarja, ki je bila zastavljena pred šestdesetimi Sredini okrogli mizi je sledilo številno občinstvo foto k. m. le ti, te daj, ko se je svet na za hod ni me -ji, tik ob italijanski Gorici postavljal na novo. Po Ravnikarjevih besedah naj bi iz »ni ča« zgra di li ne kaj le pe ga in po -nosnega, nekaj, kar bi sijalo preko meje. Urbanizem je tako postal orožje v političnem boju med prostoroma, med zahodom in vzhodom. Novo mesto ob meji naj bi imelo cestno kompozicijo em pir ske ga ti pa, ka kr šne so po zna ne iz Italije in južne Francije in mestno zasnovo, kot da bi bila pod provansal-skim nebom, je zapisal Ravnikar, ki pa je čez čas z žalostjo ugotavljal, da se je z leti prvotni koncept začel »usodno drobiti, ker vedno novi mestni očetje končno niso več vedeli, za kaj gre, a tudi potrebnega znanja ni bilo.« Jurca je nato opozoril na zanimivo podrobnost, ki je znana malokateremu Novogoriča-nu; na Sveti gori je na ključni energetski točki mesta nekdaj stal 42-metrski obelisk, delo Maksa Fabijanija, posvečen padlim v prvi svetovni vojni. Obelisk je bil poškodovan v drugi vojni, dokončno pa porušen leta 1953. Ravni- kar je ob projektiranju mesta proti obelisku usmeril glavno mestno magistra-lo Kidričevo ulico. Večer se je nadaljeval s prvim javnim srečanjem nekaterih novogoriških intelektualcev, ki delujejo predvsem izven goriškega prostora. Urednik in novinar Dnevnika Ervin H. Milharčič, »profet« slovenske umetniške prihodnosti Marko Peljhan, kustos galerije Ka pe li ca Ju rij Kr pan in ar hi tekt Bošt -jan Vuga. V vlogi vizionarjev prihodnosti mesta so spregovorili o sedanji in prihodnji vlogi mesta, o vsebinah in novih izzivih. Milharčiču se zdi Nova Gorica najbolj zanimivo mesto v Sloveniji, ki je cerkev iz mestnega jedra, kar je zna čil nost vseh mest, po tis ni la na rob, v središče pa postavila bordel in kasneje igralnico. »Bog je v Novi Gorici na periferiji,« pravi Milharčič, kije na slovenski in nekdaj jugoslovanski zahodni meji vedno občutil trk dveh svetov: romanskega in slovenskega. Po mnenju arhitekta Vuge se v prihodnjem načrtovanju mesta ne kaže več vračati na Ravnikarjevo vizijo, pač pa ga je potrebno dopolnjevati izključno z do bro ar hi tek tu ro, sla be je v mes tu že preveč. Nove stavbe bi po njegovem mnenju morale sijati ne le čez mejo, ki je ni več, temveč v širšem prostoru in ta ko na re di ti mes to pre po znav no. »Nova Gorica naj razmišlja na veliko, vi zi o nar sko!« me ni ar hi tekt. Ob is ka -nju »specifičnega produkta«, vsebine, ki bi mesto naredilo prepoznavno in ki bi narekovala njegov razvoj, so sogovorniki prišli do različnih predlogov. Po Vugovem mnenju je to stvar dolgoročne ga raz mis le ka, Mar ko Pe lj han pred -laga razvoj univerze, predvsem fizike, ki je v tem pro sto ru že ze lo moč no za -stopana. Krpan bi v mestu razvijal takšne vsebine, ki bi obiskovalce v njem zadržale dalj časa, poudarja tudi ustrezno podporo raznih iniciativ. V razpravo se je vključil tudi Jurca, ki med vsebinami mesta vidi predvsem izobraževanje, pravo kot središče regije in industrijo prostega časa. Katja Munih GORICA - Kandidati SSk so se srečali s predstavniki KC Bratuž, Kulturnega doma in ZSKP Pestrost zahteva dodatna sredstva Dežela bi morala s posebno postavko prispevati h kritju stroškov za delovanje, ki presega slovenske okvire ŠTANDREŽ - SSk Prizadevajo si za mestno četrt po meri človeka Kandidati SSk Dario Bertinazzi, Mara Černic, Julijan Čavdek, Majda Za-vadlav, Jurij Paljk in Damijan Terpin so se pred dnevi udeležili srečanja prosvetnega društva Štandrež, posvečenega ur-banistiki oz. razvoju mestne četrti po meri človeka. Za predsednikom društva Markom Brajnikom je spregovoril tajnik štandreške sekcije SSk Božidar Tabaj, ki je predstavil kandidate in izrazil zadovoljstvo, da je med njimi domačinka in članica prosvetnega društva Majda Zavadlav. Terpin je poudaril uspešno bitko za Jeremitišče. »Dosegli smo dober kompromis ter se izognili nepravičnim razlastitvam in podiranju domačij,« je dejal in obnovil pot, ki jo je opravila SSk zato, da lahko ponovno nastopa s svojim simbolom in imenom. Majda Zavadlav se je spomnila Mirka Špacapana, predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia pa je na-glasil, koliko dobrega je za vas napravil pokojni svetnik. »Njegova je zasluga, da so rešili problem izpodjedanja soških bregov, posredoval pa je tudi, da so Štan-drežu dodelili denar za ureditev vaškega jedra,« je povedal Brescia. Kandidati SSk s predstavniki centra Bratuž, Kulturnega doma in ZSKP Na goriškem sedežu Slovenske skupnosti so se kandidati za deželo Damijan Terpin, Mara Černic, Julijan Čavdek, in Majda Zavadlav srečali s predstavniki Kulturnega centra Lojze Bratuž, Kulturnega doma in Zveze slovenske katoliške prosvete. Srečanje je imelo namen, da se kandidati SSk seznanijo s ponudbo slovenskega kulturnega delovanja na Goriškem. Ugotovljeno je bilo, daje ta ponudba bogata in raznolika, saj poleg že tradicionalnih slovenskih prireditev, gostijo slovenske ustanove umetnike ter gledališke in pevske skupine iz raznih evropskih držav. Oba slovenska kulturna domova sta tako že dalj časa pravi okni, preko katerih Evropa spoznava slovensko narodno skupnost v Italiji. Predsednica KC Lojze Bratuž Franka Žgavec je poudarila, da sta oba slovenska domova dobila vse večjo pozornost od časa, ko sta bili edini dvorani na razpolago v mestu. To je bila prava prelomnica, ker so se italijanski občani prvič konkretno srečali s slovensko kulturo, s katero imajo sedaj stalne stike in drugačen odnos. Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma, je spregovoril o pomenu specializacije oz. o tem, da bi bilo treba čim bolj skrbeti, da ne pride do enakih kulturnih programov. Ob tem bo v prihodnosti vse bolj pomembna tudi profesionalizacija kulturnih delavcev. Franka Padovan, predsednica ZSKP, je seznanila udeležence s pestrostjo delovanja včlanjenih kulturnih in prosvetnih društev. Pri tem je poudarila, da se v društvena delovanja, predvsem v pevske zbore in gleda- liške sekcije zadnje čase beleži vse večje vključevanje ljudi iz Slovenije. Na vprašanje Ter-pina o deželnih proračunskih dotacijah, je bilo ugotovljeno, da slednje ne dosegajo primerne višine. Komel je pri tem dodal, da glede na pestrost kulturne ponudbe, ki ni izključno za slovensko narodno skupnost, temveč zadeva celotno goriško občinstvo, je določilo, na podlagi katerega lahko slovenski kulturni domovi črpajo sredstva samo iz namenskega deželnega zakona za Slovence, preveč omejujoče. Skupno je bilo torej ugotovljeno, da bi morala dežela nameniti dodatna sredstva za delovanje, ki presega slovenske okvire. Tematik za razpravo je bilo še veliko, vendar je ostala obljuba, da se bo za to določilo srečanje z novoizvoljenim deželnim svetnikom. Trubarjev kip v Rubijah V prvi polovici maja bo v Rubijah v občini Sovodnje potekala slovesnost ob odkritju spomenika Primožu Trubarju. Slovesnost sodi v okvir vseslovenskih praznovanj 500-letnice rojstva avtorja prvih slovenskih knjig. Goriški Slovenci se bodo s kipom oddolžili očetu slovenske književnosti ravno v Rubijah, kjer je leta 1563 pridigal in prenočeval. Pobudnik dogodka je združenje Rubijski grad iz Sovodenj s sodelovanjem sovo-denjske občinske uprave in Kulturnega doma iz Gorice. Pokrovitelji bosta tudi slovenski krovni organizacij in razne ustanove, odborništvo za kulturo pri deželi FJK, goriška pokrajina, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter urad vlade RS za Slovence po svetu. Sporočilo izletnikom Prijavljenim potnikom sporočamo, da bo poravnava zadnjega obroka in prevzem dokumentacije kot sledi: za potovanji v Grčijo v sredo, 16. aprila, med 9. in 13. uro v upravi Primorskega dnevnika, v ulici Garibaldi 9 v Gorici; za potovanje v Ameriko v torek, 15. aprila, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, kjer bo informativni sestanek s začetkom ob 18. Ulico posvečajo Bernardisu Člani komisije za toponomastiko goriške občine so se na zadnji seji zavzeli za poimenovanje mestne ulice po Ferrucciu Bernardisu, prvem goriškem županu po drugi svetovni vojni. Predlog predsednice Antonelle Gallarotti je komisija sprejela soglasno. Komisija je predlagala, naj bo po Bernardisu poimenovana nova stranska ulica ob ulici Catterini v bližini meje. V nesreči ranjen kolesar Včeraj zjutraj je na križišču med ulicama Ariosto in Duca DAosta prišlo do nesreče, v katero sta bila vpletena kolesar in voznica avtomobila. 23-letni PW. iz Senegala, ki ima bivališče v Gorici, je ob 6.20 kolesaril po ulici Duca DAosta, do križišča pa je istočasno privozila 51-let-na L.S. iz Gorice s svojim avtom znamke peugeot 206. V trčenju je bil mladenič lažje ranjen, zato ga je osebje službe 118 odpeljalo v goriško bolnišnico. Trio in Snovanja v KC Bratuž Drevi ob 20.30 bo v centru Bratuž v Gorici nastop godalnega Tria iz Barija. Koncert prireja društvo Seghizzi v sodelovanju s KC Bratuž. Na večeru bodo glasbeniki predstavili dela L. van Beethovna, Hajdna in Dvoraka. Vstop je prost. Jutri pa se bo v centru Bratuž začel letošnji niz koncertov Snovanja. Ob 18. uri bo nastopil orkester Nova iz Nove Go- Praznik salame v Štandrežu Jutrišnji dan bo v Štandrežu namenjen predvsem ljubiteljem mesnatih dobrot. Društvo Juventina organizira namreč tradicionalni praznik salame. Pridelovalci salam bodo morali prinesti svoje izdelke v dom Andrej Budal v Štandrežu do 16.30. Pokušnja salam ob dobri kapljici in ocenjevanje pa se bosta začela ob 17. uri. Najboljše salame bodo nagrajene. »Data collision« v Novi Gorici V Mestno galerijo Nova Gorica prihaja intermedijska razstava »Data collision«, ki spodbuja dialog med znanostjo in umetnostjo. Predstavljeni bodo štirje projekti avtorjev, ki delujejo na sorodnih področjih sodobne umetniške prakse. Razstavo bodo odprli drevi ob 20. uri. Dela je izbrala skupina BridA. Koncert klape Kumpanji Agencija Jota prireja koncert klape Kumpanji s Korčule, ki bo v nedeljo, 13. aprila, ob 19. uri v dvorani v Šmartnem v Goriških Brdih. Vstopnina znaša 12 evrov, organizatorji pa priporočajo rezervacije na tel. 00386-31750673. (km) Zaposlijo grobarja V pokrajinskem uradu za delo v ulici Al-fieri v Gorici bodo danes zbirali prijave za nadaljnje selekcije za grobarja, ki bo zaposlen pri goriški občini s polnim urnikom do 3. maja. / GORIŠKI PROSTOR Petek, ll. aprila 2008 17 NOVA GORICA - Pred centrom Qlandia Prvi obrisi krožišča Gradnja se bo zaključila avgusta Novo krožišče gradijo s polno paro Nastajajoče krožišče pred bodočim nakupovalnim centrom Qlandia v Novi Gorici že dobiva prve obrise. Te dni poteka asfaltiranje že zgrajenega loka bodočega krožišča, kamor se bo kmalu preusmeril promet, saj bodo dela na to ste kla na dru gem kon cu seda -njega križišča. Sedanje trokrako križišče se bo namreč do julija, tako pravijo pri ajdovskem Primorju, ki je izvaja lec del, spre me ni lo v kro žišče s petimi izvozi. Trije izvozi bodo vodili v dosedanje smeri: proti središču mesta, pro ti kro žišču med No vo Gorico in Kromberkom ter proti panovškemu tunelu. Enega od dodatnih izvozov so si izborili stanovalci Grčne, drugi pa bo bumbaca usmerjen proti nakupovalnemu centru in vodovodni cesti, ki jo bodo razširili, tako da bo po njej lahko stekel promet. V Primorju, ki gradi tudi omenjeni nakupovalni center, dodajajo, da poteka gradnja objekta po načrtih oz. »zelo v redu, glede na to, da gre za izjemno veliko stavbo«. Objekt, ki bo imel 26.000 kvadratnih metrov uporab nih površin, bo do kon čan predvi-do ma avgus ta, sle di lo bo še na me šča -nje opreme v trgovine in lokale ter polnjenje polic. Pri družbi MID investicije, nosilki izvedbe projekta, so že pred nekaj tedni zatrdili, da bo Qlandia odprta v drugi polovici avgusta. (km) Lorenzo DEL BOCA bumbaca GORICA - Del Boca predstavil knjigo Kritično do generalov, z usmiljenjem do vojakov Knjiga postavlja pod kritično luč vodilno kasto državnikov in sam vrh italijanske vojske, ki je med prvo svetovno vojno ravnal povsem neodgovorno, včasih celo z nespoštljivim prezirom do svojih vojakov, ki so bili pomembni zgolj kot številke v bojnih poročilih vojaške birokracije. Obenem pa se knjiga klanja italijanskemu vojaku kot državljanu in od njega odstranjuje tiste mitizirane kalupe herojev in mučeni kov, v katere ga je dr žava vklenila. Tako bi lahko opredelili zadnje knjižno delo časnikarja Lorenza Del Boca z naslovom »Grande Guerra, piccoli generali. Una cronaca feroce del la pri ma guer ra mon di a le«, ki je pred kratkim izšlo pri založ bi Utet. Avtor je bil pred dnevi v konferenčni dvorani Fundacije goriške hranilnice gost večera deželnega združenja »Gia sin da ci«, s katerim so se ho teli or ga-nizatorji spomniti letošnje 90. obletnice konca prve svetovne vojne, ki je hudo zaznamovala naše kraje. Lorenza Del Boca, kolumnista in poročevalca pri torinskem osrednjem čas ni ku La Stam pa ter predsed ni ka italijanske vsedržavne novinarske zbor ni ce, sta šte vil nim pri sot nim predstavila krajevna novinarja in predstavni ka de žel ne no vinar ske zbornice FJK, Miro Oppelli in Silvano Ber tos si. Oba sta na gla si la Del Bo-covo pozornost pri zagotavljanju svobodnega, neodvisnega novinarstva, ki je eden od teme ljev na katerem slo ni vsaka družba, ki se smatra za demokratično. Podčrtala sta tudi Del Boco-vo prizadevanje pri reševanju sindikalnih težav, v pri me žu katerih so se pred nekaj leti znašli italijanski novinarji. Črni oblaki odpovedi so se takrat zgrinjali tudi nad krajevnimi časopisnimi hi ša mi. Besedo je na to prevzel avtor knjige, ki je izhajal iz trditve, da je zgo-do vina uči telji ca življe nje le v pri me -ru objektivnega preučevanja preteklih do god kov. Samo tako zgo do vino pis-je, ki pre sega kateroko li stru men tali -zacijo lahko pripomore, da se napake storjene v preteklosti ne bodo več ponavljale v prihodnosti. Med številnimi poglavji preko dvesto strani obsegajoče knjige se avtor večkrat sprašuje, zakaj general Pietro Badoglio, od-go vo ren za zlom pri Kobaridu iz le ta 1917, ni bil nikoli poklican pred vojaško sodišče in sojen, nasprotno, svojo kariero je nadaljeval s prevzemom visokih državnih položajev. Večer se je sklenil s številnimi vprašanji. Med diskusijo je bilo pove-da no, da je iz naj no vej ših spo znanj in raziskav italijansko vojaško sodišče med letom 1915-1918 izvedlo skoraj tisoč smrtnih obsodb zoper dezerter-je, medtem ko je bilo v istem obdobju zoper vojake nemškega cesarstva takih pri me rov le ne kaj več kot pet -de set. ( VaS) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: 18. aprila Recital »Juliette Gréco«; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. KOMIGO - festival komičnega gledališča 2008 v Kulturnem domu v Gorici: 21. aprila ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Kdo vam je pa to delu?« (Boris Kobal - Café Teater iz Slovenije); 29. aprila, ob 20.30 »Ma che festa e?« (Bandorkestra.55 & Orkestra Zbylenka); 20. maja, ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Petelinji zajtrk« (slovenska filmska uspešnica); 26. maja, ob 20.30 »Beato fra le gonne« (Trigeminus iz Manzana); v juniju »5moških.com« (Špas Teater iz Men-geša); 18. oktobra, ob 20.30 »Tren de vin« (gledališka skupina Fortfluidi iz Trevignana - TV); vpis abonmaja do 1. aprila v Kulturnem domu v ul. Brass 20 v Gorici (tel. 0481-33288). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Pre-snjakov); 19. junija Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. V DVORANI BERGAMAS V GRADIŠČU: 9. maja ob 21. uri David Rion-dino »Fermata provvisoria«; 16. maja ob 21. uri (izven abonmaja) Lucio Belviso »Pianofortissimo«; informacije na tel.0481-92683. au Kino Razstave NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma, je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja avtorja Micheleja Petruza iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 0038653984300. PRI FINCANTIERIJU V TRŽIČU bo do 30. junija na ogled razstava z naslovom »100 anni di navi a Monfalcone«. RAZSTAVI »I COSULICH. UNA STO-RIA PER IMMAGINI« in »Le cartoli-ne raccontano - Il cantiere 19082008« sta na ogled v Beneški palači v ul. S. Ambrogio v Tržiču; prva do 15. junija, druga do 1. maja od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. V DVORANI DEŽELNIH STANOV goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslo- vom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Na ogled so dela v različnih tehnikah ter večjih in manjših velikosti. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). V OBČINSKI DVORANI ANTICHE MURA v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »Impronte d'acqua. Trasfor-mazione del territorio ed uso delle ac-que«; do 17. aprila od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču sta na ogled dve razstavi: »Vito Timmel. Il Teatro di Panzano« in »Tranquillo Maran-goni, Un artista in cantiere«; do 15. junija od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. M Koncerti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Juno«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ri-prendimi«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Amore bugie e calcetto«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »La seconda volta non si scorda mai«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Alla ricerca dell'isola di Nim«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »In amore niente regole«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Al-la ricerca dell'isola di Nim«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.00 »Next«. Dvorana 5: 18.00 »Spara o muori -Shoot'em up«. M Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sporoča, da odpade kolesarski izlet po gradeški laguni predviden za nedeljo, 13. aprila. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). 13 Obvestila REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE NAŠA POMLAD 2008 bo v Kulturnem domu v Novi Gorici v torek, 15. aprila, ob 18. uri in v sredo, 16. aprila, ob 18. uri. GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v teku v deželnem avditoriju v Gorici: 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). MEDNARODNI FESTIVAL MLADINSKIH PIHALNIH ORKESTROV bo v soboto, 19. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopili bodo mladinski pihalni orkester GŠ iz Vrhnike, pihalni orkester Arcobaleno Junior iz Trsta, mladinski pihalni orkester GŠ iz Radovljice in mladinski pihalni orkester Citta di Monfalcone iz Tržiča; vstop prost. PRIMORSKA POJE, ki je bila napovedana za danes, 11. aprila, v Kulturnem domu v Sovodnjah, odpade. SKUPINA THE MAFF vabi na koncert ob 5. obletnici delovanja in predstavitvi novega cd-ja v grajski kleti v Vi-polžah v soboto, 19. aprila. Ob 21.30 bo nastopila skupina Corvus, sledila bo predstavitev novega CD-ja in nastop skupine MAFF Friends, na koncu pa še glasba skupine The MAFF. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v nedeljo, 13. aprila, ob 16. uri 3. revija zborov Univerz tretjega starostnega obdobja Furlanije julijske krajine. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: danes, 11. aprila, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Yo-on Shin Song in pianistke Inge Dzekt-ser; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE SEGHIZZI vabi na koncert Tria di Bari danes, 11. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 72-urnem osnovnem tečaju angleščine A.2, ki se bo pričel 15. aprila in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih z urnikom od 19. do 21. ure; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v Gorici, tel. 0481-81826, www.sdzpi-irsip.it. »VRTEJBNSKA ŠALAMJADA« bo v soboto, 12. aprila, v dvorani pri »Pa-vrci« v Vrtojbi; od 17. do 19. ure prijava in prevzem vzorcev, od 17. do 21. ure ocenjevanje šalam, ob 22.30 razglasitev razultatov in pokušina salam ob pijači in glasbi. KLUB OSMICA PRI MAČKU vabi na 7. praznik salame v soboto, 19. aprila, v kulturnem centru Danica na Vrhu z pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo skupine Express, Kraški ovčarji in Dej še an litro. KMEČKA ZVEZA v Gorici obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim zainteresiranim za izpopolnitev modelov za davčno prijavo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 048182570. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481531495). MLADINSKI DOM vabi v četrtek, 17. aprila, ob 20.30 na 5. redni občni zbor članov za odobritev računov in programa, ki bo na sedežu Mladinskega doma v Gorici v ulici Don Bosco 60. OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neoddana stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do 17. aprila. K prošnji je treba priložiti še dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije dobite na tajništvu občine ali na spletni strani www.sa-vognadisonzo.com. PALAČA CORONINI CRONBERG bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO sklicuje v četrtek, 17. aprila, 60. redni občni zbor. Skupščina bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob prvem sklicu ob 19.30 in ob drugem sklicu ob 20. uri. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica sklicuje 5. pokrajinski svet v večnamenski dvorani pri cerkvi Sv. Nikolaja v Tržiču, Prvomajska ulica 84, v torek, 22. aprila, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da bo v soboto, 12. aprila srečanje medvedkov in čebelic v telovadnici v Doberdobu. Začetek akcije ob 15. uri, konec približno ob 18. uri. Obvezna oprema: čiste telovadne copate in rutica. Pogrebi SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja v nedeljo, 13. aprila, pohod Samatorca - Col (približno 4 ure hoje). Zbirališče pred gostilno Mi-lio pri Devetakih ob 8. uri; vodi Srečko Vižintin (tel. 335-5421420). DANES V GORICI: 11.00, Sonia Lipan-je por. Bezzi v stolnici in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Agostina Fi-lipic vd. Ghezzo iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Erminio Marussi (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. Petek, 11. aprila 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče J. P. B. Moliere: »Namišljeni bolnik« / premiera danes, 11. aprila, ob 20.30, ponovitve: jutri, 12. aprila, ob 20.30 red B, v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00 red C z varstvom otrok, v ponedeljek, 14. aprila, ob 15.00 zaključena za šole, v torek, 15. aprila, ob 11.00 abonma bara-kuda, v četrtek, 17. aprila, ob 19.30 red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok, v petek, 18. aprila, ob 20.30 red F, v soboto, 19. aprila, ob 20.30 red T z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Il berreto a sonagli« / v produkciji Sicilie Teatra, režiji Maura Bologninija, igra Sebastiano Lo Monaco. Do jutri, 12. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00. La Contrada William Arthur Rose: »Indovina chi viene a cena?« / v režiji Particka Ros-sija Gastaldija, igrata Gianfranco D'An-gelo in Ivana Monti. Danes, 11. in jutri, 12. aprila ob 20.30, v nedeljo, 13., in v torek, 15 aprila, ob 16.30, od srede, 16., do sobote, 19. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. aprila, ob 16.30. Gledališče Miela Paolo Rossi: »Ubu re d'Italia« / v sklopu niza komičnih predstav »Non c'è niente da ridere«. V torek, 22., v sredo, 23., in v četrtek, 24. aprila, ob 21.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 11. aprila, ob 20.45 / Ascanio Celestini: »Appunti per un fil sulla lot-ta di slasse«. Nastopa Ascanio Celesti-ni, glasba: Matteo D'Agostino. GORICA Kutlruni dom V petek, 18. aprila, ob 20.30 / gledališka predstava »Don Chiscotte, un so-gno«. Nastopa Gruppo Teatrale Sipa-rio iz Fagagne. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Paolo Patui: »Le lungje cene di Nadal« / nastopa CSS Teatro stabile di inno-vazione del FVG, režija Gigi Dal-l'Aglio. Do nedelje, 13 aprila, ob 20.45. Teatro Palamostre Danes, 11., in jutri, 12. aprila, ob 21.00 / Virgilio Sieni: »Sonate Bach - Di fronte al dolore degli altri« - sodobni balet. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V soboto, 19. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 11. aprila, ob 17.00 in jutri, 12. aprila, ob 10.00, 11.00 in 16.00 / Emil Aberšek: »Juhuhu ... gledališče je tu!« - predstava za otroke. V sredo, 16. aprila, ob 20.30 / Alan Ayckbourn: »Skriti strahovi na javnih krajih«. V četrtek, 17. aprila, ob 17.00 in 20.00/ Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija Vito Taufer. V soboto, 19. aprila, ob 20.30 / Rado-slav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. BILJE V nedeljo, 13. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov / Marco Tassara: »Amor, amo-re, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 11. aprila, ob 19.30 in v soboto, 12. aprila, ob 20.00 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V ponedeljek, 14. aprila, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V torek, 15. aprila, ob 19.00 in v sredo, 16. aprila, ob 19.30 / Vladimir Bartol: »Alamut«. V četrtek, 17. aprila, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Helibronna ali Preizkus z ognjem«. V petek, 18. aprila, ob 19.30 / Andrej Nieng: »Osvajalec«. V soboto, 19. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 11., in v soboto, 12. aprila, ob 20.00 / Yukio Mishima: »Markiza de Sade«. V torek, 15. aprila, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »En španski komad«. V četrtek, 17. aprila, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V petek, 18. aprila, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V soboto, 19. aprila, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 11. aprila, ob 19.30 / Anton Pa-vlovič Čehov: »Tri sestre«. Jutri, 12. aprila, ob 19.30 / Joseph Stein, jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V nedeljo, 13. aprila, ob 19.30 / Katja Vidmar: »Ženska«. V ponedeljek, 14, in v torek, 15. aprila, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V sredo, 16., in v četrtek, 17. aprila, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V petek, 18. aprila, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. PRIREDITVE Mala scena MGL Jutri, 12. aprila, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V torek, 15. aprila, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V sredo, 16. aprila, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V četrtek, 17. aprila, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 18. aprila, ob 20.00 / avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V soboto, 19. aprila, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Od ponedeljka, 14., do srede, 16. aprila, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. V četrtek, 17. aprila, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. V petek, 18. aprila, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«. Mladinsko gledališče V soboto, 19. aprila, ob 17. uri / Kajetan Kovič: »Mucek Muri«. Igra za otroke. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Kurt Weill: »I sette peccati capitali« in Leonard Bernstein: »Trouble in Tahiti« / premiera jutri, 12. aprila, ob 20.30, ponovitve v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00, od torka, 15. do petka, 18. aprila, ob 20.30 ter v soboto, 19. aprila, ob 17.00. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli Danes, 11., in jutri, 12 aprila, ob 21. uri nastop plesne skupine CRDL Compa-gnia Mvula Sungani. Režija in koreografija Mvula Sungani.ž Trg Cavana Danes, 11. aprila, ob 17.00 / reaggae koncert skupina Zakkaman & the revolutionary tribe of lion. Danes, 11. aprila, ob 20.30 / Kraški ovčarji (balkan rock). NABREŽINA Jutri, 12. aprila, ob 20.00 / v Pubu Iga Grudna bo nastopila skupina 3 prasički (vstop prost). GORICA Kulturni dom Jutri, 12. aprila, ob 20.30 / Teater Let's Dance Reggio Emilia: »Chicago - The jazz Musical«. V torek, 15. aprila, ob 21.00 / koncert skupine David Benson Project (GO). Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 11. aprila, ob 20.30 / v komorni dvorani koncert ansambla »Trio di Bari« - Adriano Cirillo, klavir, Marek Rose, violina ter Antoni Sanarica, čelo. Jutri, 12. aprila, ob 18. uri / »Snovanja« nastopa Orkester Nova iz Nove Gorice, dirigent Jurij Križnič, solist Seba-stjan Grego, kitara. V nedeljo, 13. aprila, ob 17. uri / »Universita della III. eta«: Zborovska revija. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.45 / koncert Jerusalem Symphony Orchestra, dirigent David Stern, solist Shlo-mo Mintz, violina. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V petek, 18. aprila, ob 20.00 / koncert klasične glasbe: solo nastop Maksima Mrvice (klavir). SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.00 / koncert Slovenskega orkestra klarinetov. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.00 / v Klubu CD avtorski večer elektroaku-stične glasbe z Bojano Šaljic Podešva. V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 / v Gallusovi dvorani baletni večer: »Kraljevi balet iz Kambodže«. V torek, 15. aprila, ob 20.30 v Klubu CD nastopa Drago Ivanuša. V sredo, 16. aprila, ob 20.00 / v Gallusovi dvorani koncert Avstralskega komornega orkestra. Dirigent: Richard Tognetti; solista: Mark Padmore, tenor, Richard Tognetti, violina. V četrtek, 17., in v petek, 18. aprila, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Madžarska nacionalna filharmonija. Dirigent: Zoltan Kocsis. Mediapark Cvetličarna Danes, 11. aprila, ob 20.00 / nastopa skupina Gogol Bordello iz New Yorka. V četrtek, 19. aprila , ob 21.00 / koncert skupine Riblja čorba. _AVSTRIJA_ DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan V četrtek, 17. aprila, ob 19.00 / koncert kitarista Janeza Gregoriča. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: na ogled je razstava R. Škočirja »Moji srčni kraljici«. V Državni knjižnici bo še danes, 11. aprila, na ogled razstava Adalberta Stif-terja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od 9.00 do 18.30. Muzej Revoltella: do 13. aprila bo na ogled zbirka umetnin iz deželnega sedeža RAI. Urnik: od 10. do 18. ure. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cai-ro« in »Armeni a Trieste tra Settecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. Palača Costanzi: do 15. aprila bo na ogled razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Gallerija Cartesius do 22. aprila bo na ogled razstava o Avgustu Černigoju. Palača Gopcevich / do 13. aprila bo na ogled razstava »Arthur Schnitzler -Amori e affetti«. Urnik: od 9. do 19. ure. V razstanih protorih zavarovalnice Bossi & Viatori v Ulici Locchi bo še danes, 11. aprila, na ogled razstava De-ziderija Švare z naslovom »Nedolžni pejsaž«. Urnik: od 8.30 do 18.00. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ul. 131) je do 19. aprila na ogled razstava Manuele Frisone - Poti srca. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob sobotah od 17.00 do 19.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir. Kulturni center Lojze Bratuž: v sredo, 16. aprila, bo ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Razstava bo na ogled do 30. aprila z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ali po domeni. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do pet- -/ ka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. Občinska dvorana Antiche Mura / do 17. aprila je na ogled razstava »Impronte d'ac-qua. Trasformazione del territorio ed uso delle acque«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): še danes, 11. aprila, bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Silvius Pic-colomini«. Urnik: od 8.00 do 14.00. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca. ŠMARTNO V BRDIH V Hiši kulture razstavlja keramičar Ivan Skubin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter v soboto in nedeljo od 13. do 16. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. MARIBOR V galeriji Ars Sacra na Slomškovem trgu 3 v Mariboru bo do jutri, 12. aprila, na ogled razstava z naslovom »V lesu izrečeno in nedorečeno«. Razstavljata Stane Jarm in Andrej Kosič; urnik: danes med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro, jutri od 10. do 12. ure. TRST - Drevi v dvorani Bartoli predstava »Ritratti di cinema« Plesna performansa z afriškim priokusom V dvorano Bartoli tržaškega stalnega gledališča FJK se vrača že tretja izvedba festivala sodobnega plesa »Trieste per la danza 2008 -danza & dintorni contemporanei«, ki jo v sodelovanju z Rossettijem prireja plesni ansambel Arteffetto. Festival bo drevi uvedla plesna performansa »Ritratti di cinema« ansambla CRDL, ki ga vodi rimski koreograf in plesalec afriškega rodu Mvula Sungani. Sedmerica fizično zelo pripravljenih in profesionalnih plesalcev (Emanuela Bianchini, Claudia Cavalli, Ilaria Palmieri, Ivana Vibin, Alessia Giu-stolisi, Vito Cassano in Salvatore Addis) se bo na tržaškem odru preizkusila v energičnem plesu, ki sega po filmskih prvencih (Nebo nad Berlinom, Krik svobode in Fa-rinelli) in izpostavlja temo Afrike. Instinktni in hkrati urejeni plesni gibi in kretnje bodo spregovorili bolje kot bi lahko to storile besede. Prihodnji plesni srečanji bosta na sporedu šele 21. (Tu che taglia-vi fiori di polistirolo s plesalko in koreografinjo Valentino Moar) oziroma 24. maja (Stripped s plesalci Zagrebačkega plesnega ansambla). GLEDALIŠČE w Četrtek, 10. aprila 2008 2 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik NAŠ POGOVOR - Trener Simone Pianigiani, »čudežni deček« košarkarjev Siene »Med A1 in evroligo so razlike zlasti v merah« V Evropi prevladuje fizična moč - »Mi in Union Olimpija v najtežji skupini« EVROLIGA Siena proti »ameriškemu« Maccabiju Nasprotnik Siene v polfinalu zaključnega turnirja evrolige v Madridu bo telavivski Maccabi, ki je v zadnji tekmi četrtfinalne faze premagal Barcelono (Lakovič 13, Basile, izključen, 7) z 88:75 (18:19, 25:15, 20:19, 25:22). Izraelsko moštvo si je odločilno prednost priigrala šele v zadnji četrtini, ko je povsem prevladalo »Maccabi je ekipa z izjemnim strelskim potencialom, saj razpolaga z vrsto nadpovprečno talentiranih posameznikov. V primerjavi z Barcelono, ki je izrazito evropska ekipa z odlično organizacijo v fazi obrambe, igra bolj po ameriško,« meni o nasprotnikih v polfinalu trener Monte-paschija iz Siene Pianigiani. »Poleg tega njihovi navijači praviloma napolnijo vse evropske dvorane, kjer gostuje ekipa, tako da bodo najbrž tudi v Madridu računali še na ta faktor.« Drugi polfinale bo TAU Ceramica - CSKA Moskva. 39-letni Simone Pianigiani (na sliki desno po zmagi v četrtfinalu proti Fenerbahčeju), domačin iz Siene, je že v svoji prvi sezoni kot glavni trener Mens Siena osvojil naslov državnega prvaka ansa Trener košarkarjev Montepaschija Mens Sane iz Siene Simone Pianigiani (letnik 1969), rojen v mestu Palia, je zrasel v vrstah domačega društva in se takoj uveljavil tudi na klopi članskega moštva. Po uspehih na mladinski ravni je pred lansko sezono prevzel vodenje prve ekipe in takoj osvojil naslov državnega prvaka. Letos pa je v krstnem nastopu v evroligi pripeljal svoje fante med najboljšo evropsko četverico (v Final Fou-ru ni bilo italijanskih peterk celih pet let) in v prvenstvu premočno vodi z neverjetnim izkupičkom 28 zmag ter dveh samih porazov. Belo-zeleni imajo pred prvimi zasledovalci kar 16 točk naskoka in čeprav jih čaka neznanka play-offa, so nesporni kandidati za nov »scudetto«. V evroligi pa po Pianigianijevih besedah predstavlja vrhunski uspeh za Sieno že preboj na zaključni turnir četverice, ki bo od 2. do 4. maja v Madridu. Kaj se skrivai za takšnimi dosežki vaše Mens Sane? »Ne bi govoril o nobeni skrivnosti, pač pa o skupnem delu uprave, ki stoji za nami, tehničnega vodstva in igralcev, ki so v prvi vrsti odlične osebe in dovolj skromni, da znajo poslušati. Po talentu posameznikov ne moremo konkurirati z evropskimi velesilami, zato so rezultati sad zlasti omenjenega kakovostnega dela.« Kakšne so razlike med košarko v evroligi in tisto, ki jo gledamo v italijanskem prvenstvu? »Razlike so predvsem v... merah. V evroligi je v ospredju fizična moč, košarkarji so višji in močnejši, če izvzamemo Panathinaikos, ki igra praviloma s štirimi zunanjimi igralci, imajo vsi stalno na igrišču po dva težka centra. V Italiji pa večina ekip stremi k temu, da bi se uveljavile z lažjimi peterkami. Odločno pa trdim, da je državno prvenstvo pri nas bistveno težje in bolj kakovostno od tega, kar se misli in piše. Čeprav imamo toliko prednosti na lestvici, si moramo vsako zmago pošteno prigarati.« V prvem delu evrolige ste se pomerili z Olimpijo, ki vas je v Ljubljani namučila. Kakšen vtis vam je zapustila? »Letos je Siena sploh prvič zmagala v Ljubljani. Olimpija je ekipa, ki jo zelo cenim. Gre za klub s tradicijo in določeno mentaliteto, pa tudi z domačim igriščem, na katerem je težko zmagati za vsakogar. Ljubljančani so si letos tu na primer privoščili skalp moskovske CSKA. Ni jim uspel preboj med šestnaj-sterico le, ker je bila naša skupina daleč najtežja. To potrjuje prisotnost kar treh ekip iz te skupine (CSKA, Tau in Siena) na zaključnem turnirju.« V tej »globalizirani« košarki več ekip s težavo zbere enega ali dva domača igralca, kar je tudi vaš primer. Se kljub temu publika prepoznava v mestni ekipi? »Odgovor je ja. Navijači so navezani na ime, na društvo, pa naj v njem igrajo domačin, Latvijec ali Afričan. Če člani ekipe dajo na igrišču vse od sebe, potem postanejo ljubljenčki občinstva. Tudi v Sieni je tako in tu se vračam k prvemu vprašanju, ko sem omenjal vrline teh mojih fantov. Mens Sana je pri tem sploh poglavje zase. Navijači so še posebej navezani na klub, odbornike in tehnično vodstvo, saj smo vsi domačini. Skoraj neverjetno pa je, da v mestu, ki šteje le kakih 50 tisoč prebivalcev, vsakič napolni dvorano šest, sedem tisoč ljudi.« Kako doživljate to svojo pravljico kot »propheta in patria«? »Občutki so seveda krasni. Bil sem že vajen tega, da me po Sieni ljudje pozdravljajo po ulici in sprašujejo po ekipi. Danes pa so s prvenstvom in pokalnimi nastopi ritmi tako nori, da sploh nimam časa, da bi se kdaj sprehodil po mestu. Sicer pa je podpora someščanov nekaj enkratnega, hkrati mi nalaga dodaten pritisk, a mi pomeni istočasno velik motiv.« Vaš pomočnik je Luca Banchi, bivši trener tržaških prvoligašev. Kolikšen je njegov prispevek k uspehom ekipe? »Luca je izreden učitelj košarke. Zame predstavlja dragoceno oporno točko ne samo zaradi sposobnosti »branja« poteka tekem in preučevanja nasprotnikov, pač pa tudi kot človek odličnih vrlin.« Združenje LegaBasket je sklenilo, da bodo od sezone 2012/2013 lahko v prvoligaških ekipah samo štirje igralci, ki niso »proizvod« italijanske košarke, torej domačih mladinskih sektorjev. Kako gledate na to? »Lega se močno zavzema za zaščito italijanskega košarkarja. Tudi v klubih si prizadevamo, da bi ponudili možnost igranja našim fantom, če so le dovolj dobri. Vendar v profesionalizmu, če želiš igrati v evropskih pokalih in konkurirati na najvišji vrhunski ravni, enostavno ne moreš več gledati na potni list, temveč moraš najeti najboljše igralce. Uspeti s svojimi je peklensko težko, tudi ker pravila ne dovoljujejo primernega načrtovanja na mladinski ravni.« (nš) NOGOMET Pokal UEFA: Fiorentina v polfinalu EINDHOVEN - Strah po izidu 1:1 na prvi tekmi v Firencah je bil odveč. Na povratnem srečanju četrtfinala pokala UEFA v Eindhovnu je Fiorentina povsem nadigrala domači PSV. Oba zadetka je dosegel Mu tu (38. in 52. min.), premoč gostov pa je bila še večja kot kaže končni izid in to v obeh pol časih. Strela Montoliva in Mutuja je vratar PSV odbil v prečko. Vratar Fiorentine Frey je v 2. polčasu ubranil enajstmetrovko. Nasprot nik Fio ren ti ne v polfinalu bo Glasgow Rangers. Tretji polfinalist je Zenit Sankt Petersburg, četrti pa Bayern München. DI NATALE - Antonio Di Natale je za nas zdaj to, kar je bil včasih Zico. V Vidmu ustvarja evforijo, zato ga ne bomo prodali nikomur,« je športni vodja Udi-neseja Pietro Leonardi komentiral govorice o možnem prestopu reprezentanta k Romi. DAVIS CUP - Hrvaška in Italija se bosta od danes v Dubrovniku udarili med sabo za uvrstitev v svetovno skupino Davisovega pokala. Italijanske barve bodo branili Simone Bo-lelli in Andrea Seppi. Št. 1. Vo-landri je odsoten, Starace pa bo igral le v dvojicah. Za Hrvaško bosta igrala Ivo Karlovic in Mario Ančič, ne bo pa št. 1 Lju-bičiča. Igrali bodo na hitri površini. PLAVANJE - SP v kratkih bazenih Zlati Mankoč Ljubljančan zmagal na 100 m delfin MANCHESTER - Ljubljanski plavalec Peter Mankoč je na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Manches-tru osvojil zlato medaljo na 100 m delfin. S časom 50,04 je le za dve stotinki sekun de zaostal za evrop skem rekor -dom, krepko pa je seveda popravil državnega Srebrni Avstralec Adam Pine, najhitrejši v polfinalu, je zaostal kar za pol sekun de. Si cer je na vče rajš njem dru gem dnevu padlo več rekordov. Na 50 m prsno je svetovnega dosegla Američanka Jessica Hardy, ki je razdaljo zmogla v 29,58 sekunde in bila s tem 32 stotink hitrejša od Avstralke Jade Edminstone pri rekordu, postavljenem pred štirimi leti v Brisbanu. Naslov svetovnega prvaka na 100 m hrbtno je osvojil Britanec Liam Tancock, kije ob tem z dosežkom 50,14 postavil tudi nov evropski rekord. Tan-cock je bil 44 stotink hitrejši kot Nemec Thomas Rupprath na evropskem prvenstvu leta 2004 na Dunaju. Srebro je osvojil Američan Randall Bal, s 50,53 pa je bil od sta rega evrop -skega rekorda hitrejši tudi bronasti Rus Stanislav Donets. Britanka Rebecca Adlington je evropski rekord postavila na 800 m prosto. Razdaljo je preplavala v 8:08,25 minute in bila natančno tri sekunde hitrejša kot Francozinja Laure Manaudo-u decembra 2006 na evropskem prvenstvu v Helsinkih. Za zad nji evrop ski rekord so pos -krbeli Britanci v štafeti 4 x 200 m prosto, ki so s 6:56,58 osvojili srebro in plavali 2,46 sekunde hitreje kot štafeta Italije na zadnjem SP leta 206 v Šangha-ju. Hitrejši od starega rekorda so bili tudi Italijani z dosežkom 6:58,39, s 6:55,65 pa so zlato osvojili Avstralci. ODVZETE KOLAJNE - Mednarodni olimpijski komite je odvzel olimpijska odličja tudi reprezentančnim kolegicam Američanke Marion Jones, ki je priznala zlorabo dopinga. Američankam je odvzel zlate olimpijske kolajne iz Sydneyja 2000 iz štafete 4x400 m ter bronaste iz tekme 4x100 m. NA VELIKI NOGI Sanacijski komite Slovenije Dimitrij KriZman Prav smešno je slediti dolgo trajajoči aferi črne luknje, ki zija v blagajni slovenske smučarske zveze. Skoraj ne mine teden, da ne bi eden ali drugi (ali tretji, četrti, peti...) iz te organizacije povedal svoje. Seveda za milijonsko luknjo nikoli ni l O PORDENON 10/16 ádt ČEDAD O 10/16 o 6/13 KRANJSKA G. O TRŽIČ 9/16 o 8/17 S. GRADEC 'CELJE 11/19, O MARIBOR o 12/21 PTUJ O M. SOBOTA O 12/21 O KRANJ GORICA O Oft,™RICA 13/18 - 11/15. PORTOROŽ O 12/17 i O LJUBLJANA 11/17 "g" " 11/15 PO9TOJNA O t rn^ J^vj^f N. MESTO 12/19 O ZAGREB 12/21 O NAPOVED ZA DANES' Povečini bo oblačno, ob morju se bodo pojavljale zmerne do močne padavine, drugod bodo padavine obilne, ponekod v predalpah in v predgorju lahko zelo obilne. Nastajale bodo tudi nevihte. Meja sneženja bo nad okrog 2000 m. Na Trbiškem bodo padavine zmernejše. Pihal bo zmeren do močan jugo. Danes bo v severovzhodni Sloveniji spremenljivo oblačno in povečini suho. Drugod bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Čez dan bodo možne tudi posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 13 do 18, v vzhodni Sloveniji do 21 stopinj C. CELOVEC O 7/13 TOLMEČ O 8/15 VIDEM O 9/17 O PORDENON 10/16 JJfŽO O 4/9 3/9 KRANJSKA G. ČEDAD^^* GORICA O ° N. GORICA 12/17 w 10/15 O GRADEC 8/15 o 7/13 S. GRADEC r PORTOROŽ O 11/16 UMAG OPATIJA POREČ 6 PAZIN O O TRŽIČ 6/13 O KRANJ o LJUBLJANA 10/14 POSTOJNA O 8/11 KOČEVJE CELJE 9/15 O N. MESTO 10/15 o ^ M. SOBOTA O 11/15 MARIBOR ""'i5 011/1V¡S PTUJ O ZAGREB 10/17 O REKA 13/18 (NAPOVED ZAJUTRI Ob morju in v nižinah bo povečini oblačno, pojavljale se bodo povečini močne padavine in nevihte. V gorah bo pretežno oblačno z močnimi padavinami, meja sneženja bo nad okrog 1500 m. Zvečer bo ob morju zapihala šibka do zmerna burja. V soboto bo oblačno in deževno. Meja sneženja se bo spustila do višine okoli 1600 m. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo posamezne krajevne plohe. Z D A - Lani prejel p l a č o več kot 20 mil ijonov dol arjev Direktor Forda na udaru zaradi previsokega zaslužka ŠTUDIJA - Tudi pri malčkih Premalo spanca povzroča debelost Allan Mulally ob primerku družinskega vozila ford flex NEW YORK - Direktor ameriškega avtomobilskega koncerna Ford Allan Mulally je lansko leto kljub novim milijardnim izgubam koncerna prejel plačilo v višini 21,7 milijona dolarjev (13,8 milijona evrov), kar je razburilo sindikat delavcev avtomobilske industrije. O večmilijonskem prilivu na Mulallyjev račun poročajo dokumenti avtomobilskega koncerna, ki jih je objavila ameriška borzna komisija SEC. Po podatkih komisije je Mulally poleg osnovne plače v višini dveh milijonov dolarjev prejel še bonus v višini štirih milijonov, poleg tega pa še delnice in opcije v vrednosti 11,2 milijona dolarjev. Paket vključuje še dobrih 750.000 dolarjev za letalski prevoz. Predsednik sindikata delavcev avtomobilske industrije UAW Ron Gettelfinger meni, da je plačilo previsoko in neupravičeno. Sindikat je v preteklem letu spričo milijardnih izgub koncerna privolil v znatne odbitke. "Nismo se žrtvovali zato, da ima lahko vodstvo zato večje prihodke," je bil kritičen predsednik sindikata. Ford je v preteklem letu posloval z izgubo v višini 2,7 milijarde dolarjev. Leta 2006, ko je koncern posloval z rekordno izgubo v višini 12,6 milijarde dolarjev, je Mulally za le nekaj mesecev službovanja prejel 28,2 milijona dolarjev plače. Od tega je bilo 18,5 milijona za nadomestilo za izgubljeni dohodek pri njegovem prejšnjem delodajalcu Boeingu. (STA) ANKETA - Po podatkih agencije Harris Američani najraje prebirajo Sveto pismo NEW YORK- Javnomnenjska raziskava agencije Harris je pokazala, da Američani najraje od vseh knjig prebirajo Sveto pismo, sledi pa množica drugih knjig, med katerimi ni jasnega zmagovalca in je izbira odvisna od starostne kategorije. An ke ta je ugo to vi la, da Sve to pismo poseduje 92 odstotkov Američanov, povprečno gospodinjstvo pa jih ima doma tri. Za svetim pismom moški najraje prebirajo knjigo "Gospodar Prstanov" J.R.R. Tolkiena, ženske pa si raje izberejo "V vrtincu" Margaret Mitchellove. Za Američane stare med 18 in 31 let je druga najbolj priljubljena serija knjig pisateljice J.K. Rowling o Harryju Potterju, med starimi od 32 do 41 let pa se za Svetim pismom najbolj bereta knjigi Dana Browna Angeli in demoni ter Stephena Kinga The Stand. Razlike so tudi po regijah. Na jugu raje berejo V vrtincu, na zahodu The Stand, na vzho du pa Go spo dar prstanov. Belci in Latinoameričani izbirajo V vrtincu, temnopolti pa Angele in demone. Na prvih dveh mestih ni razlike med republikanci, demokrati in neodvisnimi, ki za Svetim pismom najraje berejo V vrtincu. (STA) CHICAGO - Rezultati najnovejše študije harvardske univerze kažejo, da imajo malčki, ki spijo manj kot 12 ur dnevno, večje možnosti za prekomerno telesno težo v predšolskem obdobju, s čimer je dokazana povezava med spanjem in debelostjo tudi pri zelo majhnih otrocih. Drugi pomemben dejavnik, ki pripelje do debelosti je gledanje televizije. Otroci, ki so spali najmanj in največ gledali televizijo, imajo glede na izsledke študije največ možnosti, da bodo imeli prekomerno telesno težo. "Dejavnika sicer delujeta posamično, njuna kombinacija je pa še posebej nevarna," je povedala glavna avtorica študije dr. Elsie Ta-veras z harvardske medicinske fakultete. Študija je spremljala otroke v starosti od 6 mesecev do 3 let. Njihove mame so prosili, naj si beležijo, koliko časa malčki spijo podnevi, koliko ponoči ter koliko časa gledajo televizijo. Otroke so redno tudi tehtale, merile njihovo višino ter kožno gubo. Izkazalo se je, da so imeli prekomerno telesno težo le trije odstotki otrok, ki so dovolj spali, medtem ko jih je bilo med tistimi, ki so spali manj kot 12 ur takšnih 12 odstotkov. Če k temu dodamo še gledanje televizije, se odstotek zviša na 17. "Znano je, da spanec vpliva na hormone za apetit," je pojasnila Taverasova. Prejšnje študije so namreč že pokazale, da odrasli, ki premalo spijo, proizvajajo več grelina, hormona, ki povzroča lakoto in manj leptina, hormona, ki povzroča občutek sitosti. Gledanje televizije zvišuje tveganje debelosti, ker otroka odvrača od igre, med katero porablja kalorije, pa tudi ker otroci ob gledanju televizije pogosto jedo nezdravo hrano, je dodala Taverasova. (STA)