Gospodarske stvari. Žetev in žitne cene. P š e n i č n a žetev se je v tnnogih krajih, zlasti onih, kjer Je hitro dozorela, že pričela. Letošnja letina se računi na 36,219.451 q ter bode potemtakem z ozirom na lansko slabša za 2 milijona meterskih stotov. Ozimno rž in meSano žito že žanjejo. Kaže se, da bode rezultat ugodnejši nego lani, čeprav so ti pridelki po raznih krajih različni. Rž se lahko šteje za dobro, kajti setve ni poškodovala niti rja niti druge zajedalke. Dozdevno se ceni pridelek na 11,759.778 q proti lanskim 1113 milijonov meterskih stotov. Ozimni ječmen je po ravninah že požet. Pridelek je povprečno srednje vrste, vendar pa prihajajo od različnih strani pritožbe o slabi kakovosti. Radi prezgodnje dozoritve so pričeli tupatam tudi že z žetviio jarega jefimena; kajti ravno tako, kakor pženičnim setvam se je godilo tudi ječmenovim vsled dolgotrajne suše in vročine slabo; zato pa bodo občutile pivovarne nedostajanje dobrega ječmena. Približno se ceni žetev na 10,243.385 q proti lanskim 1173 milijonov q. Pridelek bode torej z ozirom na množino in kakovost nepovoljnejši nego lansko leto. Oves se ie v zadnjem času nekoliko popravil, posebno na SedmograSkem, tuintam pa je tudi slab. V nekaterih krajih so že pričeli z žetviio, semtertja pa so ga celo popasli. Dosedaj se ne more še nič natančnega reči glede rezultata žetve, vendar pa se za najboljši slučaj računa na 95 do 10 milijonov met. stotov. Koruza se je popravila in je splošno lepa. Proso in ajda sta se dobro urasli in razvili samo tam, kjer je deževalo. V Ameriki je žetev ozimne pšenice končana, pridelek je baje velikanski in izredno lep. Sedaj večinoma mlatijo. V Rusiji se nadejajo dobre žetve, nasprotno pa }e v ruski provinciii Poljsko žetev kar najslabša. Strahoviti mraz v marcu in aprilu je napravil škode za več milijonov. Nad polovico polja bi bili morali pravzaprav preorati, toda nedostajalo je v to deloma potrebnega časa, deloma pa tudi sredstev za nakup semena. Na B a 1 k a n uJsaže setev dobro, v Bolgariji pa se jim obeta celo siiajna žetev, ki bi lansko dobro žetev baje za 50% še Pre" kosila. Tudi v 11 a 1 i j i se nadejajo dobre letine. V južnih pokrajinah je žetev s povoljnim uspehom že končana. V zadnjem času prihajajo pogosto pritožbe iz Francije, tako da se vidno krči prvotna cenitev žetve. V Nemčiji se ne zaznava nikako izbolišanje, ter se ceni rezultat kot pridelek srednje vrste. Dasi bi imela Evropa dovolj vzroka z žitno ceno poskočiti, je to zopet vsled naj- boljših poročil iz Amerike nemogoče, in cene so danes skoro nižje nego je bilo pričakovati. Slive. Hud mraz in dolgotrajni mrzli dež sta učinila v Bosni in Srbiji veliko škodo. Prvotno precejšnji up je zmanjšalo močno odpadanje še nedozorelih sadov, v nekaterih krajih pa je celo vse odpadlo. V hribih se nadejajo dovoljnega pridelka, v dolinah pa bode jako slab. V obeh deželah se računi pridelek na 2000 vagonov. Slavonija ne pridela nič; CeSka, Moravska, Ogrska, Nemčija in Švica bodo imele nekako produkcijo (pridelek) srednje vrste. Na Francoskem je mnogo škodovalo zadnje neugodno vreme, poleg tega pa so ogromne množine gosenic znatno potlačile up. Ceni se letina na 30% lanskega pridelka. V Kaliforniji je uničil mraz večii del sadov. Tudi ondi se ceni skupni pridelek samo na 30 odstotkov lanskega; dobro pa bode to, da ostanejo sadovi vsled dokajšnie mokrote debelomesnati. tNarodnogospodarski Vestnik*.