Štev. 7. 7 Ljnblianl, v torek, dne 10. lannaiia 1911. Leto XXXIX. s Velja po pošti: = Za celo leto naprej . K 28'— m pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 8*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35*— T LJubljani na dom: Za celo le.o naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 8 — za en meseo „ . „ 2'— T oprali prejsmin mesečno K 1*£0 SLOV Inserati: Enostolpna patitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat......13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano ln reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev ; Izhaja:; vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne. Ifcsr Uredništvo je T Kopitarjevi nltoi štev. 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo je v Kopitarjevi nllot štev. B. Avstr. poštne bran. račnn štr4.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Cpravnlškega teletona št. ltJ8. Današnja Številka obsega 6 strani Politično Id gospodarsko društvo za koroške Slovence razpuSCeno! Celovec, 10. jan. 1911. Toliko nečuvenih škandalov se je že slišalo iz koroške Turčije, da se človeku nehote vsiljuje misel: To je skrajna meja! In vendar seže roka barona Heina, koroškega deželnega predsednika, še dalje; njegova iznajdljivost še vedno iztakne kaj novega, s čemur more razveseliti nemški »Volksrat«. Baron Hein se je »Volksratu« zapisal z dušo in telesom, postal je njegov izvršilni organ. Ljudsko štetje na Koroškem ne izvršuje pravzaprav vlada, ampak »Volksrat« po vladnih organih. Zato vlada v nemških krogih taka skrivnostna tišina. Le »Tagespost« je 6. t. m. vedela že vnaprej povedati, da bo sedanje ljudsko štetje na Koroškem pokazalo, rfh. pr'de skoro trenotek, ko se bo reklo: »Koroških Slovencev ni več; tisočletna »kolonizacija« Nemcev, nemški »vpadi« in kultura so zmagali.« Nemški »Volksrat« torej že vnaprej napoveduje v »Tagesposti« zmago in veselje. Ima pa za to tudi vzroke. Saj voči-gled strašnim sleparijam od strani nemških nacijonalcev in števnih komisarjev pri ljudskem štetju tudi ni drugače mogoče, nego da bodo koroški Slovenci na papirju decimirani. Slovence se kar na debelo zapisuje tudi kljub njihovemu odločnemu protestu za Nemce. Ponekod se rubrika o občeval-nem jeziku izpolnuje še-le v občinski pisarni, celo čisto slovenske vasi izginjajo v nemškem morju, seveda samo v očeh števnih komisarjev, ki so po nemškutarskih občinah skoro izključno sami zaupniki »Volksrata«, »Siid-marke« in »Schulvereina«. Pri celovškem magistratu je tudi za delavce merodajen samo jezik delodajalcev. Magistrat kliče posamezne osebe, ki so vpisale slovenski občevalni jezik, in če odgovorijo na vprašanje nemško, drugače pa se ž njimi sploh ne govori, se korigira njihov slovenski občevalni jezik v nemškega. Slovenskih števnih pol sploh dobiti ni, slovensko izpolnene števne pole se strankam brez opombe vračajo. V enomer prihajajo pritožbe na politično društvo. V svrho kontrole uradnega štetja Je uvedlo politično društvo ljudsko štetje po svojih zaupnikih. To je vzela LISTEK. P. L. Coloma: Jnon Miserio. Povest. — Iz Španskega prevel E. T. (Dalje.) Sledili so si drug za drugim lepo po vrsti in v miru božjem razni svetniki iz nebeškega kraljestva in različni sloveči ljudje iz vseh časov, vse to je nabrala Salamanka po dražbah in na starinah. Iludogled zarotnik je vihtel nož, kakor da hoče svojega soseda sv. Frančiška Pavlanskega, ki sc je opiral z obema rokama na palico in gledal vzvišeno besedo »Ljubezen«, napisano med žarki iz pozlačenega papirja. Malo naprej je Ferdinand VII., kralj španski, nekako prestrašen gledal konec svojega ne majhnega nosu. Diego Cor-rientes, sloveči razbojnik plemenitega srca, je bil skrit v kotu za pajčevino, ki mu je prišla ravno prav za skrivališče in je meril s svojo pušo v Napoleona, čegar mogočni obraz so muhe onesnažile z umazanimi pegami; trdosrčni pokovnjač se ni kar nič zmenil za svetnico zraven, ki je imela v rokah razpelo na čelu pa trn, tolik in tak, kakor ;no debelo korenje, in je menda hotela deželna vlada za povod, da je danes — politično društvo razpustila. Na vse zgodaj so trije uradniki okrajnega glavarstva društvenemu predsedniku g. dr. Brejcu to naznanili in hkrati od njega in društvenega tajnika gosp. S m o d e j a zahtevali izročitev društvenih knjig in premoženja. Dobili niso ničesar. To je odgovor deželne vlade na mnogoštevilne pritožbe političnega društva zoper nerodnosti pri ljudskem štetju. Namesto da bi sistirala tako ljudsko štetje, je razpustila politično društvo, ki je bilo vladi na poti je motilo delo »Volksratovo«, ker mu je krep ko potipalo na prste. Tako se misli vlada brez slovenskega organa, ki bi mogel vlarra*i proteste in kateremu bi morala odgovarjati na pritožbe. Ker razpustilni ukaz n'ma odloživne moči, je moralo namreč društvo takoj vsako delovanje ustaviti. Zato se bodo vse pritožbe zaradi nerodnosti pri ljudskem štetju pošiljale zanaprej na gosp. dr. Brejca. Da bo pa mera koroških škandalov polna, je vse brzojave na slovensko liste o tej zadevi brzojavni urad v Celovcu inhibiral. S »Slovencem« celo ni bilo mogoče pogovoriti se telefončniro potom ... Slovencem se zadajejo hude rane, in da ne morejo kričati in naznaniti svetu teh škandalov, sc jim torej zamašijo usta, in slavna centrala bo našla vse v redu, Bienerth bo še vnaprej vladal »nepristransko«. Slovenski poslanci! Bratje ob meji Vas kličejo na pomoč! SHod zaupnikov in oM zUcr »Kmečke zveze" za novomeški okraj. Med kmečkim ljudstvom novomeškega okraja se začenja novo življenje To je pokazal 8. t. m. sijajno obiskani shod zaupnikov in občni zbor Kmečke zveze za novomeški okraj. Kljub slabemu vremenu sc jo zbralo do 400 vrlih mož iz vsega sodnega okraja. Nekateri so prišli na zborovanje celo po 3 ure daleč. Na shodu je poročal poslanec Dular o delovanju deželnega zbora, zlasti o cestnem zakonu, poslanec Mat-jašič o novem občinskem volivnem redu, poslanec Jarc pa o političnem položaju. Poročila so sprejeli možje z glasnim odobravanjem. Živahna debata, katere trajen uspeh je načrt dela za bodoče, se je razvila o gospodarskih po- krvoločneža potolažiti in ga odvrniti od hudobije. Kar je bilo pa v celi sobi najbolj vidno za vsakogar, ki je notri stopil, to so bili čudni lončeni posnetki onih podob, ki jih nosi bratovščina Kristusa umirajočega v procesiji na Veliki potek zvečer. Na skrinjici, pokriti s pisanim papirjem, je stal Kristus, na križu razpet, ob njegovi desni pa je bila Mati Božja; njen obraz je bil približno tolikšen, kakor ena krona, na njem sta bili videti dve solzi, debeli kakor de-setica, brisala si jih jo pa z robcem, ki je bil za tako solze primeren. Na levi je držal sv. Janez v oni roki palmo, ki jo bila prav umetno izrezljana iz starega metlišča, kazalec druge roke pa je držal, kakor da nekaj ukazuje. Pred Kristusom je gorela v čaši z odlomlje-nim ročajem lučka. Krog in krog teh treh podob je bila pa cela povodenj samih okrušenili čašic in lončkov, napolnjenih s cvetlicami, ki jih je prinesla Salamanka vsak dan nove na čast Kristusu, čegar mogočnemu varstvu je vedno jiriporočala svoje bolnike. Pisec te povesti je sam poznal to osebo in jo priča za sledečo ozdravitev, ki je bila prav res potrebna Kristusove pomoči. Bcven delavec je padel s stopnic in si je zlomi roko; Salamanka mu jo je hitro dela med dve hrapavi de- trebah novomeškega okraja, zlasti o cestah in o živinoreji. Ravnatelj Bohr-man je opozarjal živinorejce na pretečo kugo na gobcu in parkljih. Župnik Šmidovnik jo izrazil željo, naj bi se gospodarsko dolo čimbolj združilo in no cepilo po posameznih organizacijah. Sprejele so sc tri resolucije, ki izražajo zadovoljnost z dosedanjim delovanjem poslancev S. L. S. v deželnem in državnem zboru, veselje, da so vstopili dalmatinski pravaši v Slovenski klub in pričakovanje, da bo slovenska delegacija S. L. S. tudi v bodoče nastopala tako enotno in tako odločno. Pripomnimo še, da jo zborovanje pozdravil župan občino Šmihel-Stopiče, g. Zurc. Na občnem zboru Kmečke zvezo, ki ga jo vodil kljub bolehnosti dosedanji predsednik g. Ape, jo poročal o njenem redu g. Frohlich. Zasluga Kmečko zvezo jo zlasti, da se jo. ustanovila živinorejska zadruga za novomeški okraj in otvorila gospodinjska šola v šmi-hclu. Kmečka zveza je priredila precej shodov, letos pa že na praznik sv. Treh kraljev podučno predavanje državnega poslanca Jarca v Prečni, ki je bilo izvrstno obiskano. O blagajni je poročal g. kanonik Zlogar. Volitev novega odbora so. je izvršila po vzkliku. Za načelnika jo bil izvoljen posestnik Vrtačič iz Žihovega sela. podnačelnik jo župan Zurc, tajnik kaplan Frohlich, blagajnik kanonik Zlogar, odborniki so posestniki Špendal iz Biške vasi, Kastelic iz Št. .Tošta Bojane iz Št. Petra, Beg iz Gornjih Sušic, Medvod iz Krke in župan Vintar iz Prečne. Revizorja sta župnik Zakrajšček iz Vavtc vasi in posestnik Appe iz Kandije. Sklenilo so je, da bo imel odbor K. Z. stalne seje vsak prvi ponedeljek v mesecu, da se imenujejo po vseh občinah glavni zaupniki in organizirajo odseki Kmečke zveze. Politična zavest dolenjskega kmeta raste — dobro znamenje in pogoj tudi za njegov gospodarski napredek! Bienerm ši. m. Dolgočasna pogajanja o sestavi Bienerthove vlade št. III so končana. Danes ob 11. uri dopoldne že zapriseže cesar nove može. Imena novih mož smo objavili žo včeraj. Pripomniti nam je zgolj še, da se sploh sodi, da razpusti najbrže Bienerth državni zbor in razpiše nove volitve, če ne bo šlo naprej. »Fremdenblatt«, list, ki ne zapiše besedice, ki bi ne bila znana vladi, objavlja daljši članek, v katerem nagla- ščici, ki jih jo odlomila od zaboja za rozine; čez jo povezala sedem komolcev tanke vrvi; vse skupaj je namazala z mizarskim limoni, navrhu pa jo z rmc-nim trakom privezala Kristusov ška-pulir. Čez štirideset dni je bila roka popolnoma zdrava in Salamanka jc 1 izročila delavcu ta-le račun: Za zdravljenje 00 vinarjev. Za deščice 20 vinarjev. Za vrvico 10 vinarjev. Za lim nič, ker ga jc dal Joahim B lan ko zastonj. Za škapulir nič, ker jc bil na posodo. Nihče ni delal svojih računov tako natanko, pa tudi nihče tako poceni, kakor Salamanka. Ravno jo podrobila ves kruh, ko je stopil na dvorišče dolg, okoren fant, oblečen v ohlapno, zamazano suknjo; iz žepa mu jo glodal časopis. Njegov brezizrazen in bedasti obraz je bil pokrit s tistim klobukom z visoko štulo in širokimi kraji, ki mu pravijo gari-baldinec. Ta človek jc bil Lopezinek. V kratkem času se je silno spremenil. Nedavno je pustil službo pri cerkvi, ker so sc mu zdeli taki opravki prenizki zanj. Sedaj ni imel drugega posla, kakor da je po ulicah postaval in ogle podpiral ter pojedal očetove prihranke in čakal ugodne prilike, da se izka- i ša med drugim, da želi Bienerth sodelovanja vseh strank. Vlada hoče vzidr-žavati najožji stik s parlamentarci. Vlada hoče zbrati vse sile in ustvariti mirne, ugodne razmere v državi in po deželah. V upravnih zadevah hoče ostati vlada brezpogojno nepristranska. Nemški frajzin je imel včeraj svo* jo sejb, o kateri so podali izjavo, v kateri sc kregajo na Bienertha, češ, da sc je premalo oziral na koristi nemških svobodomislecev, ko je sestavljal novo vlado. Nemški radikalci so celo predlagali, naj sc zato izvajajo posledice, a končno so le. sklonili, da odločijo o tem dne 17. t. m. O Plojevem klubu, ki ga nazivajo zdaj parlamentarci Plojeva tarokpar-tija, poročajo nemški listi, da išče potov, po katerih bi sc odkrito pridružil vladi. Obenem se tudi poroča, da je P loj konferiral z Bienerthom in da mu je ta rekel, naj bi se ustanovila italijanska pravna fakulteta na Dunaju, nakar je Ploj odgovoril, da je to zadeva, ki se tiče vseh Jugoslovanov. O Poljskem kolu še ni znano, če bo skupno podpiralo novo vlado. Sta-pinski namerava baje samostojno nastopiti. Dobcrnig pišo v »Freie Stimmen«, da se jo poslabšal položaj za Nemce. Novo ministrstvo je v prvi vrsti uradniško ministrstvo, ker sta uradnika tudi dr. VVoisskirchner in dr. Glabinski. Krščanski socialci so izdali komunike, v katerem obsojajo nemške radikalce, ker so nasprotovali sestavi nove vlade. Državni zbor se skliče dne 17. t. m., delegacije dne 21. ali pa dne 23. t. m. »Kor. Austria« naglaša, da državni zbor do dne 31. marca najbrže ne bo mogel rešiti proračuna, vsled česar bo potreben drugi proračunski provi-zorij. 01) velikonočnih parlamentarnih počitnicah bodo nadaljevali v Pragi nemško-češka pogajanja. Bienerthu zelo prijazni nemški listi pišejo med drugim, da nekaj dobrega je imela sestava nove vlade, namreč to, da so odstranili nekaj slabili ministrov. Grajajo pa, ker sc s pre-osnovo vlade ni tudi preosnovala zbornična večina. CESARJEVO ZDRAVJE. Cesar se izborno počuti. Včeraj popoldne se je žc izprehajal po šenbrun-skern vrtu, kar jc vladarja zelo okrepilo. žejo sijajni darovi njegovega uma, ki jc mislil, da ga je ž njim obdarila narava; in kakor slaven rimski vladar se je tudi on jokal, da ni z dvaindvajsetim letom še nič slavnega naredil. Prvo priliko so mu dali neki izgrodi. Ljudje v tem mostu so bili še dobri in pametni. Slabi, razdirajoči nauki, ki so so že nekaj časa širili, jim še niso srca spridili in glave zmešali. A z želodcem se je godilo slabše. Ljudstvo je bilo lačno in je zahtevalo kruha. »Kruha nam dajte!« ta glas se je razlegal med gosto množico, ki je zasedla veliki trg pred mestno hišo. Bila jo drugače čisto mirna. Lopczinku sc jc zazdelo, da jo zdaj prišla njegova ura, da pokaže svojo govorniške zmožnosti. Hitro jo ubere na trg, da bi ljudstvo nagovoril in zleze na kamenito klop; ta klop bi mu imela biti prvi klin na lestvici do prihodnje slave. »Častito ljudstvo!« za.vpijc in maha z rokama okrog sebe kakor s prek-1 jama. »Kruha nam dajte!« je zarjula množica,da je v tem silnem kričanju govornikov glas kar zamrl; in ravno v tem prileti kos opeke, ki jo je zagnal brez dvoma kak ubijavec svobode i in ga zadene na levo ramo, da jc kar SVETI OCE OBOLEL ? »Secolo« poroča, da so pri Svetem Očetu pred štirinajstimi dnevi opazili znake poapnenja žil in se boje, da Sv. Oče nevarno oboli. Avdijenc Sv. Oče še ni odpovedal, pač pa znatno omejil. Zdravniki sodijo, da za zdaj še ni povoda za resne skrbi. ODSTOP DUNAJSKEGA NUNCIJA. Iz Rima se poroča, da izroči nuncij Granito di Belmonte odpoklicno pismo cesarju v času, ko bo grof Aehrenthal na dopustu. To se zgodi zato, da pokaže Vatikan svoje nasprotstvo nasproti Aehrentbalu. BOSANSKI SABOR RAZPUŠČEN ? Predsednik dr. Basagič je glede na prihodnje saborsko delo sklical na posvet načelnike strank. Konferenca je bila jako burna; hudo se je napadala vlada in bosansko ministrstvo. »Musa-vat« piše, da bo sabor najbrže še pred nadaljevanjem zasedanja dne 16. t. m. razpuščen. Z OGNJEM IN MEČEM PROTI VSTAJI V JEMENU. »Turquie« poroča o boju med turškimi vojaki in vstaši pri Mahadu, da so bili vstaši poraženi in da so izgubili 280 mrtvih, turški vojaki pa 15 mrtvih in 80 ranjencev. Turška vlada pdšljc še 8 bataljonov na vstaše. ZOPET BOJ MED BOLGARI IN TURKI. Bolgarski vojaki so streljali te dni (z neznanih vzrokov na neko turško stražnico in ustrelili dva, ranili pa enega turškega vojaka. Turki so sc branili in ustrelili ali ranili baje pet Bolgarov. FRANCOSKE DEMONSTRACIJE V MECU. V Mecu je prepovedala policija društvu »Lorraine sportivc« koncert, ki še je pa kljub prepovedi vršil, nakar i^a je razpustila policija. Sledile so nato poulične demonstracije. Nastopili so vojaki, ki so ranili 8 in aretirali tudi 8 oseb. CARNEGIE ZA VEČEN MIR. V republičanskem klubu v Ne\v-Vorku jc imel Carnegie miroven govor, v katerem jc izvajal, da če skleneta Angleška in Amerika pogodbo o mirovnem razsodišču, bo leta 1913 odpravljena vojska s sveta in bo nastal večen mir. Dnevne novice. V Črnomlju bo v nedeljo, 15. t. m. v prostorih župana Skubica shod zaupnikov Kmečke zveze za Belo Krajino ob devetih zjutraj. Shod bo omejen na zaupnike iz črnomaljske okolicc in prejmejo gg. zaupniki osebna, vabila. Sveti Oče jc presvetlemu škofu krškemu dr. Malmiču, ki je bil tozadevno v Rimu, dovolil, da sme njegova duhovščina tudi nadalje zavzemati od-ločivna mesta v denarnih zavodih. S tem jc najbolje odgovorjeno čvekanju liberalnih jutranjih modrijanov. Strašno bodo tlecimirali pri sedanjem ljudskem štetju Slovence na Koroškem, kakor sc da posnemati iz namigavanj v nemških listih. Leta 1900 so jih namesto 119.800 (zasebno štetje Političnega društva) našteli le 90.495; zdaj pa jih bo gotovo 15.000 do 30.000 omahnil s svojega zasilnega odra in siknil: »Drhal zabita!« In zavil se je tesno v suknjo, da je lažje tekel in jo je jadrno ubral proti očetovemu domu. Ko sc jc po ti prvi svoji slavi na,spal, je čakal nove in bolj ugodne prilike, da pokaže svetu darove svojega duha. Za tako priliko sc je pripravljal z različnim branjem, ki ga pa ni mogel prebaviti in razumeti; postal jc samo še bolj zmešan. Ko se je pripravljal politični prevrat, ki bi imel po njegovi pameti za večno pokopati mračnjaštvo in nasilje ter razviti slavno zastavo svobode, enakosti in bratstva, si je dal prejšnji cerkvcnik in prihodnji oče domovine opravka s tem, da se je prilizoval Marijani, pa ne ravno z najlepšimi nameni. »Bog Vas živi, gospa Salamanka!« Jo pozdravi s tistim ponosnim glasom, s kakoršnim nagovori ošabnež ponižnega, misleč, da mu bo s svojim pozdravom čast. izkazal. »Srečne oči, ki te vidijo na tem pragu!« vzklikne starka iznenadena. »Zakaj sc vendar tako redko pri-kažeš?« »Jaz tako pravim, gospa Salamanka, srečni tisti, ki vidijo.« »Vidiš ljubi moj, ni večjega slepca, kakor tisti, ki nc mara videti. — manj, da se dokaže, kako po »naravnem« procesu propadajo V občinskih uradih rubzike za občevalni jezik sami izpolnjujejo, kar pa bo prišlo pol s slovenskim občcvalnim jezikom, jih bodo, kakor izvemo iz najzanesljivejšega vira, prepisali tako, da dobe število, ki ga je nemškonacijonalua stranka v dogovoru z merodajnimi faktorji nproksimativno že vnaprej določila! Nemški listi so dobili nalog o štetju le malo pisali in c. kr. koroška vlada skrbno pazi, da javnost kolikormogoče manj izve o tem načinu izvrševanja postave. Stvar je tako natančno določena, da števni komisarji, nemški učitelji, že vsi vsak zase vedo, koliko Slovencev smejo maksimalno našteti, oziroma pri reviziji pustiti vpisanih. Ker jo c. kr. vlada z razpustom Političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence, kakor uvodoma poročamo, odstranila zadnjo kontrolo, jc njeno delo zdaj več kakor gotovo. Kakšne posledice bo potem vlada iz takih številk izvajala, je več kot jasno. Na tej podlagi se bodo koroškim Slovencem ustavne pravice še bolj odrekale kakor so se dozdaj. V trenotku, ko je baron Bienerth Jugoslovane zagotovil, da bo nova vlada pravtako nasproti vsem objektivna, kakor je bila stara, pa jo vlada razpustila eno najstarejših slovenskih političnih društev, ker je izvajalo privatno štetje kakor ga jc prejšnja leta in kakor ga drugi narodi nemoteno izvajajo. Sicer koroških Slovencev kljub takim nasilstvom nc bodo štrli, toda vlado je treba pošteno razkrinkati, da se ne ho mogla več izlepa ponašati s svojim figovim peresom objektivnosti. ! Nasilstva pri ljudskem štetju na Koroškem. V št. Vidu ob Glini na Koroškem je bolnišnica usmiljenih bratov, v kateri je pet bratov Slovencev in trije uslužbenci, ki so tudi Slovenci. 31. doc. jc bilo v bolnišnici približno iO do 50 bolnikov, večinoma spodnje-štajerskih Slovencev, nekaj tudi Kranjcev in Primorcev. Občinski pisar pa je kot števni komisar zapisal v popiso-valne pole vse Slovence z nemškim ob-čevalnim jezikom, ne da bi vprašal za dovoljenje. Prizadeti Slovenci so se vsled takega postopanja pritožili vsi na deželno vlado. Koroške razmere. K naši notici z dne 5. t. m. glede obsodbe frančiškana o. Antona na 30 K globe zaradi prestopka zoper varnost telesa, ker je vstopil v sobo neke bolnice, je še pristaviti, da dotični duhovnik ni imel namena svobodomiselne gospe spove-dovati, ahipak ie hotel bolnico samo obiskati, kar jc po hišnem redu bolnišnice celo njegova dolžnost. Takoj pri vstopu jc začela kričati: »Werfet ihn hinaus!« On ji je mirno odvrnil, da mu vstopa ne more prepovedati, so-sebno, ker tudi zdravnik ni prav nič odredil, da bi sc bolnica ne smela obiskati, nakar je odšel, šele po par urah jo pri kašlju prišlo nekaj krvi in zdravnik sam jc izjavil, da med to krvjo in obiskom g. kaplana ni nobene stike. Kljub temu je dobil g. kaplan 4 dni ričeta! Ta slučaj mora zanimati vsakega duhovnika, ki ima z bolniki opraviti, in smo radovedni, kaj poreče deželno sodišče. Jutranja cunja, glasilo tistih, ki so bankerot na duhu, bi rada šla mimo sijajnega shoda ljubljanskih pristašev S. L. S. tako, da se repenči Vsak večer, ko zvoni Ave Marijo, kramljam pri tvojem očetu, pa nikdar ne vidim od tebe še sence ne. Je že tako! Zmeraj so bili revni in bogati!« »Revni in bogati!« vzklikne Lopezinek in so zaničljivo nasmehne, čeprav so mu te besede dobro dele. »Kmalu bosta bogatin in revež enaka, ali pa bo celo bogatin revežu stregel.« »To so besede, ljubi moj! Limani-co za neumne ljudi! Odkar stoji svet, so eni v kočijah vozijo, drugi pa v cok-Ijah garajo.« »Toda enkrat mora priti tista ura; in čas je že, da izginejo ti predsodki, ki so toliko časa slepili ljudstvo, to ljudstvo, ki jc samo sebi gospodar in ki nikogar nc potrebuje nad sabo.« Prihodnjemu državniku se jc obraz od zadovoljnosti kar svetil; nikoli ni pozabil pred dobrotnim občinstvom poskušati svoje govorniške sile, samo če ga je hotel kdo poslušati. »Vsi ljudje so po naravi enaki; in če jih je nasilje ločilo v razrede, višjo in nižje, bosta vendar napredek in omika kmalu dosegla, da so vse premoženje razdeli in vsi bomo enaki . . .« »Kaj praviš, fante!« vzklikne Salamanka in zija vanj z odprtimi ust m i, da se ji pokaže rumen zob, ki je edini še stal na razvalinah njenih čeljusti. | ? To ketr slišite; kar bogatini imajo, glede kočevskih dogodkov, ki liberalcev sploh nič ne brigajo. Liberalci so neštetokrat izrekli, da so načelni nasprotniki katoliškega izobraževalnega gibanja, dan na dan napadajo in psu-jejo njegove voditelje in blatijo vse, kar stoji na temelju S. L. S., zato je popolnoma neumljivo, zakaj so zdaj naenkrat tako vsi razgreti zavoljo katoliškega izobraževalnega društva v Dolgi vasi. To je neodkrilosrčno in laž-njivo, kakor je lažnjivo vse, kar iz liberalnih vrst pride. Naši liberalci namreč s svojim navidez narodnim vpitjem glede, kočevskih dogodkov nimajo nobenega drugega namena kakor da zakrijejo bankerot svoje gospodarske politike med kočevskimi Slovenci in popolni polom svoje kričave sokolske organizacije v Kočevju, ki je s sVojim nezrelim »narodnim« koko-dajsanjem nemške nacionalce šo bolj okrepila. Liberalci bi zdaj nemara radi, da bi se uprizorili od slovenske strani zopet septemberski dogodki, ki so krivi, da nam je vlada poslala v deželo Binderja in EUnerja in občinski svet razpustila. S. L. S. pa liberalcem gotovo ne bo storila te uslugo, da bi v svrho, da se liberalni bankroterji, ki so Slovence v Kočevju upropastili in jih zdaj iz hiš gonijo, zasvetijo kot narodni marterniki, uprizorila tako pogubno akcijo, ampak bo, kakor kaže njena odločna in moška izjava, kočevske Slovence varovala tako, da jim niti za toliko, kolikor je za nohtom črnega, nc bo nobeden njihovih pravic prikrajšal, da se bodo na temelju programa S. L. S. razvijali dalje, cerkvena oblast pa bo pravtako preskrbela, da se jim bo božja beseda oznanjevala v materinščini. To je samo posebi umevno, zakaj bila je sploh S. L. S., ki je vzela v roko organizacijo kočevskih Slovencev na podlagi svojega krščanskega ljudskega programa, dočim liberalci kočevskih Slovencev niso nikoli poznali, kakor samo takrat, ko so jih vjeli zato, da so pristopili 1'alitni liberalni zadružni organizaciji. Liberalno pisanje zaradi Kočevja vzbuja sploh sum, da hočejo slovensko katoliško organizacijo ondi razbiti s tem, da s svojim kričanjem Nemce zoper njo še bolj raz-kačijo. Liberalci so vsega zmožni, tudi tega! Pristaši S. L. S. na Kočevskem pa se od liberalcev ne bodo dali preslepiti, ampak bodo mirno nadaljevali svoje kulturno in gospodarsko delo, nasilje od strani nemških razbijačev pa premagali z vztrajnostjo, pametnim postopanjem in oprti na močno S. L. S., ki bo vsako kršenje postav vedela preprečiti. Liberalcev pa pri narodnem delu ni prav nič treba, oni so v narodnem oziru popolnoma diskvalificirani in delajo vedno in dosledno v roke le sovražnikom našega ljudstva! + Poučni tečaj priredi S. K. S. Z. za Goriško koncem januarja. Trajal bo tri dni in bosta na njem med drugimi predavala dr. Krek in J. Kalan. + Kmetijski tečaji. Deželni odbor kranjski priredi 15. in 16. januarja 1911 kmetijski tečaj v šolskem poslopju v Čatežu ob Savi. Spored: V nedeljo 15. jan. 1911 od pol tretje ure popoldne dalje: Vinarstvo in kletarstvo. Predava c. kr. kletarski nadzornik Franc Gombač. V ponedeljek 16. jan. 1911 od devete ure dopoludne dalje: Sadjarstvo. Predava deželni sadjarski inštruktor Martin Ilumek. Ta dan popoludne od druge uro naprej: Prašičereja. Umetna gnoji- to so revežem pokradli. Pa recite, če ni res?... Kdo dela v vinogradih in prideluje vino? Revež!... Kdo sejo in zanjo pšenico in peče kruh? Revež!... Torej ali ni pravično, da to vino in ta kruh pripade revežu, ki ga pridela, in ne tatinskemu bogatinu, ki mu ga vzame? ...« »Saj res! Prav imaš!« se mu začudi Salamanka. »Jezus, kako bistre pameti jc ta dečko!« »To je vendar jasno kakor beli dan. Ali ni zidar tisti, ki je zgradil hišo? ... Torej čegava naj bo ta liiša, če nc zidarjeva, ki jo je postavil z delom svojih rok?« »Kakšna zlata usta ti je vendar Bog dal! Kako som vesela, da si mi to razložil!... Pomisli, ravno delam nogavico za notarjevo gospo. Kaj nisem jaz tista, ki nogavice naredim? Torej morajo biti moje, saj bosa sem tudi in zinia bo kmalu prišla.« »Lo počasi, gospa Salamanka! Vsaka stvar ob svojem času! Sicer vjametc želod, svinja Vam pa uide.« »Povoj mi no, ljubi moj, ali bo name tudi kaj prišlo pri tisti razdelitvi?« »Vi ste državljanka, kakor vsaka druga in dobili boste svoj del. Ampak . jezik za zobmi,« pristavi Lopezinek s I skrivnostnim obrazom. »Neka i so kuha la in pridelovanje krme. Perutninar-stvo. Predava deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Radoslav Leg-vart. Kmetovalci! Udeležite se v lastno korist tega tečaja! + Dr. Josip Frank, predsednik kršč. soc. Stranke Prava, se glasom čas-niških vesti popolnoma odtegne politiki in za stalno preseli v svoje rojstno mesto Osjek. Svojo hišo v Zagrebu je že prodal dr. Prebegu. Govori se, da je eden glavnih vzrokov njegovega odstopa s političnega pozorišča tudi ta, da se ugladi pot zedinjenju vseh prava-šev. V »Hrvat. Pravu« ta vest še ni potrjena. + Kamniška c. kr. davkarija agi* tacijski lokal! V sredo dne 11. t. m. so v Kamniku korporacijske volitve. Liberalci agitirajo za žive in mrtve z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Zatekli so so, kakor se kaže, še celo v uradne prostore c. kr. davkarije k svojim najzvestejšim. Stranka, ki je lastnica korporacijske hiše, je prišla v ponedeljek dopoldne dne 9. t. m. seveda med uradnimi urami plačevat davke. Kakor nam je sama pripovedovala, jo je vprašal neki uradnik: »No, ali sto že oddali pooblastilo za korpo-racijsko volitev?« Ko mu je to potrdila, jo vpraša nadalje: »Komu pa?« »Umevno, da našim, to jc S. L. S.«, je odgovorila. On na to: »Oh, kolika škoda! Če bo naša (liberalna) stranka zmagala, bo tako kupila tiste klerikalne hiše.« — To si dovoljuje c. kr. uradnik med urad. urami! Kar je pa menda mogoče le v Kamniku. + »Inteligenca«. Glasilo goriških naprednjakov, »Soča«, je izmodrovala, da jo postal predsednik deželne sodnije v Ljubljani Nemec zato, ker ga je dal imenovati dr. Gregorčič, da je spravil v Trst slovenskega škofa, v Gorico pa slovenskega gimnazijskega ravnatelja za slovenske paralelke notabene. — Take politične modrosti požira vsega pomilovanja vredna liberalna inteligenca. + Ali je to mogoče? General čanič, tisti čanič, ki jc leta 1903. kot poveljnik hrvaškega domobranstva grofu Khuenu odrekel vojaško asistenco za njegova nasilstva, je, kakor znano, -te dni na Dunaju svojo plemenito dušo stare hrvaške korenine izdihnil in v testamentu volil 25.000 kron za Družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Človek bi rekel, da nobeden nc bo imel nič proti temu in nemški listi n. pr. res nič drugega ne pravijo, kakor da je to zgled, naj tudi vsi Nemci brez razlike stanu bodo tako požrtvovalni. Drugače Lahi, te nacijonalne hijene v pravem pomenu besede. Če bi Čanicev veliki čin uporabili za agitacijo za svojo Lego, bi človek ne mogel nič proti temu imeti, toda oni v svojem »Piecolu« oblajajo grob rajnika, čoš, »spomnil se je ravno Istre, da podpre propagando, na katero kot vojak sploh ne bi bil smol nikoli niti misliti!« — čanič je bil general iz šole Jela-čiča, Trnskega in Prcradoviča, vzra-stol v vodno domorodnih tradicijah vojaško granice, naroden tako, da je moral vsled konflikta s Khuenom v pokoj iti. Da sc jo tak mož, ki je živel v časih, ko za vojaka še ni bil greh za lasten narod čutiti, spomnil Istre, ni nič čudnega. Saj na Istro nimajo patenta tržaški in poreški sinjori, ki so Istro osiromašili, ampak Hrvatje, ki so odnekdaj njeno zemljo v znoju svojega obraza obdelovali. Če Lahi niso zmožni in bo kmalu izbruhnilo. Toda če me zasačijo, potem pa z menoj kar na Fer-nando Po, tam me pa že mrzlica pobere.« >-Kdo je ta Fernando Pon, ali ima kaj s kraljem Ferdinandom opraviti?« »Pojtc no, pojte, Salamanka! Kaj še! Fernando Po je samoten otok, daleč na sredi morja, kamor pošiljajo v pregnanstvo mučenike svobode.« »Kar brez skrbi bodi! Jaz bom molčala kakor grob. Ampak povej mi no ti, ki te stvari razumeš, ali bi mogel narediti, da pride v moje roke zdravnikova hiša in pa. oni mali vinograd zadaj, ki ga je zasadil Pepe. moj . . .« »Jc že dobro! Ampak zdaj še ni čas za to,« odgovori Lopezinek nepotrpež-Ijivo. »Prav, prav! Saj ne pravim, da mora biti danes ali jutri; samo da nc boš pozabil.« »In da govorimo o čem drugem,« reče Lopezinek čez nekaj časa in pokaže. z roko proti Marijaninemu stanovanju, ki je bilo zaprto. »Kaj mi veste povedati o tisti-le trmi?« »Saj pravim! Ali ti res ne gre iz glave?« odgovori starka in se zasmeje. »Ravno imam nekaj zate.« (Dalje prihodnjičl ( razumeli tolikega rodoljubja, grejo lahko vso svojo kulturo prodat v starino. -f- Kompenzacija za Elsnerja. Kakor smo napovedali, je prišlo: Literal-ci so dobili kompenzacijo za imenovanje Elsnerjevo s tem, da jc dr. Ploj imenovan za senatnega predsednika pri upravnem sodišču. Protesta pro.i imenovanju Elsnerjevem Ploj ni hotel podpisati. Že tedaj smo vedeli, kaj to pomeni. Sedaj jc torej kompenzacija dana. Liberalci imajo zopet svoj — uspeh. Kaj ima od tega slovensko ljudstvo, je seveda drugo vprašanje. + Slepci. »Korošec«, glasilo liberal nih reševalcev koroških Slovencev, se že v par številkah silovito poteguje za sedanji ljudskošolski sistem in pobija Steinwenderjeve in Klenpeterjeve reformne predloge, da bi se šolska doba skrajšala in šola kmečkemu ljudstvu s praktičnejšim ustrojem pouka približala. — Liberalni učitelj je pač v prvi vrsti liberalec, naj bo nemškega ali slovenskega rodu. Ali liberalci ne uvide-vajo, da more biti reforma ljudske šole le ljudstvu v korist in zato tudi Slo vencem. Čim bolj se kmečkim razmeram prilagodi, tembolj se bo ljudstvo zanjo zanimalo in dobilo vpliv nanjo. To pa more tudi za koroške Slovence le dobro biti. »Koroščev« ugovor, da bi se otroci v reformirani šoli manj slovenskega naučili kakor se zdaj, je neumen, saj se tudi v sedanji manj kot nič. Slovenstva na Koroškem šola niti najmanj no vzdržuje, ampak cerkev, domača hiša in društva. Ljudstvu prijazna šola ne more Slovencem biti nikoli v škodo razun, če se slednji svojih pravic sploh ne zavedajo. + Ljudsko štetje. Deželni odbor istrski je protestiral na c. kr. namest-ništvo, ker so glavarstva ne da bi vprašala občin, imenovala za števne komisarje hrvaške učitelje, in zahteva, da se pri štetju intervencija vlade omeji strogo tako, kakor je določeno od postave. Laška večina istrskega deželnega zbora — tako bi mi ta protest prestavili — obžaluje, da ne more več toliko slovanskih duš »polatiniti« kakor pred desetimi leti. Tam seveda, kjer so občine v slovanskih rokah, bodo Lahi zahtevali, cla se vlada v občinske posle pri štetju čim največ vmešava. Tako šovinizem potrapi misleča bitja. + Zelo važno za izseljence. Iz Amerike poročajo Rafaelovi družbi, da so delavske razmere po vsej Ameriki, zlasti v Zjedinjenih državah, vedno bolj neugodne. Na vseh krajih in koncih so stavke, dela sc ne dobi nikjer, plače so silno slabe. Zaradi stavk in pomanjkanja dela je draginja vedno večja. List za izseljence, »Ave Marija«, kliče: Rojaki, nikar ne hodite v Ameriko! Primite se doma svojih kmetij! — Podružnica J. S. Z. na Javorniku je imela v nedeljo shod, združen z občnim zborom. Odbor J. S. Z. je zastopal odposlanec Kari Dermastia. Na shod, ki se je vršil »pri Vodičarju«, prišel je tudi Anton Kristan, kateremu očividno ni ugajalo to, da se delavstvu pokaže, kako se ravna z denarjem po socialno-demokratičnih strokovnih zvezah. Zato je nekaj zdihoval po soclniji, vendar pa ponovno pozvan ni hotel govoriti. Malo-dušnost Antona Kristana jc naši stvari na Javorniku obilo koristila, kar se je pokazalo s tem, da je pristopilo lepo število novih članov. — Poučen obrtni shod na Bledu. V nedeljo popoldne ob 2. uri jc bil v hotelu »Evropa« na Bledu poučen obrtni shocl. Prvi govornik, predsednik obrtno-pospeševalnega urada g. K r e -g a r, je govoril o pospeševanju obrti in o izobrazbi obrtnikov. Razložil je, kako so nastale obrtne zadruge. Ker pa z obrtnimi zadrugami ni bilo vse narejeno, da bi se mogel dvigniti obrtni stan, je bilo treba, da država z direktnim pospeševanjem obrti priskoči obrtnikom na pomoč. Govoril je nadalje o pomenu pridobninskih in surovinskih zadrug. Poudarjal je, kako je treba temeljito strokovne izobrazbe obrtniku, zlasti pri današnji konkurenci. Važna je tudi skrb za izobrazbo vajencev. Razložil je pomen pospeševalnega zavoda in kake koristi ima obrtništvo od njega. Naglašal jc tudi, kako je nujna potreba obrtnih razstav in pozival navzoče obrtnike, da jo njihova dolžnost oprijeti se in podpirati obrtno-pospeše-valni zavod. — Drugi govornik g. inž. S e r n c c jc govoril o pomenu elektriko pri mali obrti. Velikanskega pomena za malega obrtnika je elektrika. Elektromotorji bodo v bodoče gnali malemu obrtniku razne stroje, da mu ne bo treba delati, kakor dosedaj, z roko. S pomočjo moderne tehnike bo tako pospešil svojo stroko. Hitreje pa tudi ceneje bo lahko obrtnik izdeloval svojo produkte. Naglašal je, da ima kranjski deželni odbor že projekte za. zgradbo velikanskih električnih central, ki bodo oddajale električno moč po naši de- želi, ki nam bo dajala ceneno luč in pa gonilno moč. Poudarjal je, naj bi se obrtniki v prvi vrsti za navedeno stvar zanimali in končal z dr. Krekovim vzklicem: Bog daj, da bi zrastlo to drevo pod katerim se bodo veliki in mali li.bko senčili! — Tretji govornik t. dr. W i n d i š o r govoril je o stanovski in gospodarski organizaciji obrtništva Omenjal je, kako velikega splošnega pomena je za vse, ako so obrtniki gospodarsko združeni, zlasti za obrtniški razvoj Treba je obrtn'kom. da se zavedajo svojega stanu zlasti pa cla gredo s časom naprej! Nujno potrebno je, da se z raznimi stroji seznanijo, iste vpeljejo in na ta način us!varijo ložjo izdelavo. Treba bo ustanavljati za obrtnike strojne zadruge, ki so dvojne vrs'c. Strojne zadruge ene vrste so skunne delavnice ene stroke, v katerih po dopovoru v dnevnem času izdelujejo obrtniki, oziroma pripravljajo na strojih posamezne potrebščine za izdelavo svojih izdelkov. Druge vrste strojnih zadrug so zadruge ki jamčijo za obrt nika napram tovarnarju, ki je prodal stroj članu dotične zadruge. Konečno je pozival navzoče obrtnike k krepki organizaciji. Vsi govorivki so želi mnogo odobravanja od številnih obrtnikov, ki so se udeležili tega poučnega shoda. Načelnik blejske obrtne zadruge se je končno v imenu vseh navzočih zahvalil vsem trem gospodom govornikom za izborna izvajanja. — Shod krščansko-socialnih železničarjev dolenjskih prog. V nedeljo dne 8. t. m. jo imela plačilnica »Prometne zveze« iz Zatične v prostorih g. Omahneta v Višnji gori svoj letošnji redni občni zbor. Zbralo se jc nad 60 članov od dolenjske proge, kar je dokaz, cla krščansko socialna misel tudi mecl železničarje vedno bolj in bolj prodira. To je tudi dokaz, cla je sumničenje, da je železničar in soc. demokrat še vedno eno in isto, puhla fraza, kolportirana od sovražnikov kr-ščansko-socialnega gibanja. Plačilnica Zatičina obstoja šele eno leto ter šteje danes 77 članov, kar je lepo število, ako se upošteva, kako raztreseno je osobje po vseh progah dolenjske železnice. Gospodu vodju te plačilnice je častitati na tako lepem uspehu. Vsekakor zasluži javno pohvalo za svoje požrtvovalno delo. Dohodkov jc imela plačilnica v minolem društvenem letu 928 K 30 h in ravno toliko izdatkov. Gospod vodja je blagodušno njemu pripadajočo provizijo v znesku 31 K 17 h poklonil v prid vsem članom. Občni zbor je sklenil, da se ta denar plo-donosno naloži in rezervira za even-tuclne podpore v bedo prišlim članom. Zborovanje je posetil tudi gospod ko-merčni svetnik, državni in deželni poslanec Povše, ki je v lepih poljudnih besedah zbranim obrazložil delovanje državnega zbora, zlasti pa kluba poslancev S. L. S. v prid zatiranemu železničarju nižjih slojev. Poslušavci so z viharnim odobravanjem sprejeli izvajanja gospoda govornika, kar jasno priča, cla so od srca izvirajoče besede segale do src. Obširnejše poročilo o tem nad vse lepo uspelem občnem zboru prinese »Naša Moč«. Pripomnimo še, da so sc tega zborovanja udeležili tudi č. g. župnik iz Višnjegore in vsi župani bližnje višnjegorske okolice. — Shod za nedeljski počitek v trgovinah so minolo nedeljo priredili trgovski uslužbenci obojega spola v Zagrebu. Prišli so tudi zastopniki z de-zeie, Kakor tudi zastopniki pekovske, dnevničarsko in socialnodemokraške organizacije, ki so se vsi izrazili solidarne z gibanjem za nedeljski počitek. Sprejela sc jc soglasno resolucija za takojšnjo uvedbo popolnega, nepri-krajšanega nedeljskega počitka v vseh javnih obratih v mestih in na deželi. Udeležniki shoda so nameravali prirediti demonstracijski obhod, a jih je številna policija takoj pri izhodu raz-gnala. — Krvav dogodek ob avstrijsko-italijanski meji. Iz Beljaka se poreča, cla se je 6. t. m. izvršil ob italijanski meji krvav dogodek. Posestnikovega sina Petra Filaferja je ustavil na poti proti domači hiši, ki leži ob meji, italijanski finančni paznik, ki ga jc obdolžil tihotapstva ter ga pozval, naj gre ž njim v Pontebo. Filafer tega ni hotel storiti, pač pa je odgovoril, da jo pripravljen iti ž njim k avstrijskemu finančnemu komisarju v Pontabelj. Nato je skušal italijanski finančni nadzornik odvesti Filaferja s silo. Ker tega ni mogel storiti, je potegnil revolver, ustrelil na Filaferja ter pobegnil. Filafer se je zgrudil težko ranjen na tla. Slučajno mimodošli ljudje so ga prenesli na nosilnici v Pontabelj, odkoder so ga prepeljali v Beljak. Italijanski finančni raznik, ki je bil pri straži brigadir, je bil v Spodnji Dogni aretovan. — Slovenec umrl v Ameriki. Dne 12. decembra je umrl v Baggaley, Pa., rojak Fran Božič iz vasi VeniSe v fari Leskovec na Dolenjskem. — »U Klagen umi na W8rtskem jezeru« bi rad oddal v najem svojo vilo nek Hrvat, in to pod gornjim naslovom oglaša v »Novostih«. Staroslav-ne >a našega Celovca z V r b s k i in jezerom nam Hrvatje ne smejo tako spakedrati! — Ošpice hudo razsajajo po vseh vaseh dvorske in žužemberške ol čine. Veli o otrok je žc pomrlo za nas edki te bolezni. Na Dvoru je bila pred Božičem šola za štirinajst dni zaprla a bo-le::en ni prenehala, ampak se vedno bolj širi. Zdi se, da oblasti premalo pozornosti obračajo nanjo. — 117 let s ara žer ka je umrla v Ke~zthclyu na Ogrskem Njeni inu' i p o se udeležili revolucije leta 1818. — Za izvoz hrvaških v.'n »Tržaški Lloyd« nasvetuje, naj hrvaško vinsko trgovino vzamejo v roke trgovsko-obrt-ne zbornice v Zagrebu, Osjeku, Sen ju, Splitu in Dubrovniku na ta način, da dogovorjeno z vinogradniškimi organizacijami odpro in ugladijo pot izvozu hrvaških vin v prekom. kraje. Opozarja tudi na »Trgovinski muzej« v Trstu, ki je zbral žc številne vzorce vin Trsta, Istre in z Goriške ter ustanovil stalne vinske tipe za izvoz preko morja. V Trstu se uredi tudi veliko moderno skladišče za izvozna vina in enaka skladišča se ustanove v Buenos - Ayre-su, Rio do Janeiru in Punta Arenasu, kasneje pa še po drugih prekomorskih mestih. Navedeni muzej se poteguje tudi za znižanje prevoznih cen. — Ivo bi se ta načrt uresničil, bi to bilo velikega pomena tudi za naša slovenska vina že zato, ker bi ne imela tako velike konkurcnce cloma. — iOletnico mašništva je te dni praznoval osješki gornjemestni župnik prelat Josip Horvat. — Posestniki za št. Janško železnico razlaščenih zemljišč pazite, da so ne bote podpisavali na jiole, s katerimi po dolgem času zopet tolaži podjetništvo Pole in Knoh kmete, češ, cla boste plačilo dobili. Kadar bomo dobili denar, tačas se bomo že podpisali, prej pa nikdar več! Sploh imamo železniški odbor, s tem naj se pogaja podjetništvo. — Železniški odbor. — Nagrado za vzorne hleve sta dobila v znesku po 300 K od goriškega deželnega odbora posestnika Anton Tavčar iz Krepelj in Alojzij Šuc iz Pliskovice. — Stavbeni odbor za zgradbo mednarodnega muzeja v Postojni je razposlal vsem hranilnicam in posojilnicam prošnjo, da blagovolijo vsaka po svoji moči podpirati velevažno zgradbo jamskega muzeja, ki bode edini svoje vrste prvi na svetu. Ne samo mesto Postojna, nego tudi vsa Kranjska bode lahko ponosna na to stavbo. Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme, ker se ž njim pokaže naklonjenost temu znanstvenemu in praktičnemu podjetju. Denarne prispevke sprejema Občinska hranilnica v Postojni. — Ježica. V nedeljo, dne 1. januarja, se je izročil naš »Društveni dom« javnosti in takoj pri prvi prireditvi v novem Domu je bilo ljudstva polno. Vse, staro in mlado, možje in fantje, zlasti pa še žene, je vrelo v nove lepe in krasne prostore, da se na ta način odzove vabilu Marijine družbe. Lahko rečemo s ponosom, d ani veliko župnij v naši domovini, ki bi se mogle ponašati s tako lepim, vsem zahtevam ustrezajočim domom. — Prva, ki je v njem priredila večjo prireditev, je bila Marijina družba. Predstavljale so nam naše vrle mladenke igro »Nežka z Bleda«, ki je uspela tako lepo, da se je vsak udeleženec sprijaznil z mislijo, da prekaša glede uspeha vse, kar se je sploh igralo na Posavju. To pa še tembolj, ker so si dekleta sama po lastni inicijativi izbrale igro in tudi same učile. Ni jim bil v pomoč nolen spreten igralec oziroma igralka ali kak učeni dramatski pisatelj, kar pač kaže, da se z dobro voljo tudi da kaj doseči. Igro je povzdignilo tudi lepo petje in primerne deklamacijc. — Domači gospod župnik jc v svojem pozdravnem govoru označil v kratkih jedrnatih besedah pomen in namen novega Doma. Gotovo se je vsak strinjal z njegovimi izvajanji, da bi se v tej lepi stavbi gojilo res vse lepo vse blago in plemenito in cla bi bil naš Dom domače vseučilišče za vsakogar. Naj pripomore nam in našim zanamcem do večje gospodarske in politične samozavesti. — Ljudsko štetje v Gorici. Nešteto slovenskih strank ni dolvlo do 3. januarja naznanilnic. dasi je predpisano, da bi jih morale že ta dan oddati izpolnjene hišnim gospodarjem. Nekaj se jih je pritožilo in so jih zadnji trenutek dobili; večina, posebno odvisni Slovenci, potrpežljivo čakajo. Odboru za ljudsko štetje je bilo naznanjenih več slučajev nepravilnosti, tudi obletavajo slovenske stranke goriški magi-stratni sluge. Odbor ima v evidenci precej maierijala, ki mu bo služil pri reviziji in bo v stanu zasledovati morebitne falzifikacijc. — Cdli; ovanjc Dr. Arturju Rebula, zdravniku v Tržiču na Goriškem, je cesar podelil zlati zaslužni križec s krono. — Vdovski in siroiinski pokojnin« ski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem ima v četrtek, dne 26. t. m., ob 6. uri zvečer v »Unionu« svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Volitev dveh revizorjev. 3. Even-tualia. Razpisane uči:eljs?-e službe. Na onorazrednici na Selili (okraj Kamnik) učno in voditeljsko mesto v stalno na-meščenje do 20. januarja t. 1. Na eno-razredniei v Podstenju (okraj Postojna) učno mesto v stalno nameščenje do 30. januarja t. 1. Prednost imajo moški prosilci. V kamniškem šolskem okraju v stalno nameščenje do 20. januarja t. L: učno mesto na deški štirirazrecl-nici v Kamniku s pristavkom, da se bodo upoštevali v prvi vrsti taki prosilci, ki so usposobljeni za poučevanje risanja na obrtno-nadaljevalnih šolah; učno in voditeljsko mesto na enoraz-rednici v Čemšeniku; učno in voditeljsko mesto na onorazrednici v Pečali. Nadučiteljsko mesto na petrazrednici v Krškem iznova v stalno nameščenje do 5. februarja t. 1. Ob prvem razpisu vlo-žene prošnjo ostanejo v veljavi tudi za ta razpis. —- Umrl je v Brnu g. konzistorialni svetnik Jožef Kašpar, ki jo bil od leta 1888 katehet na »Vesni«, poslovodja konzorcija »Hlasa« in narodno zelo delaven človek. Rusjan ponesrečil. Včeraj se je dvignil slovenski zrakoplovec Rusjan v Belgradu s svojim letalnim strojem v zrak kljub precejšnjemu vetru. Plul je od belgrajske trdnjave do en kilometer oddaljenega železniškega mosta preko Save. Pri povratku pa je močan zračni sunek stroj prevrnil ter je Rusjan padel iz visočme 20 metrov na trdnjavski okop ob zgornji utrdbi. Umrl je vsled težkih poškodb že po nekoliko minutah. — Žrtev zločina je bil menda vendar kmet Ban, ki so ga mrtvega potegnili vTrsteniku na Primorskem iz vodnjaka. Truplo je imelo na glavi več lahkih poškodb, ki so nastale po mnenju zdravniških sodnih izvedencev, vsled padca v vodnjak. Vendar pa policija misli, c!a se je izvršil zločin. Izvedelo se je namreč, da je imel Ban mnogo sovražnikov, ki so ga sovražili smrtno. Dalje se je poizvedelo, da je bil žc več let z gostilničarjem Antonom Boletom v Trsteniku in njegovo družino v prepiru. Policija je aretovala dva Boletova sinova, Justa in Feliksa, ter njunega prijatelja Evgena Gia-comina. Aretovanci sicer trdovratno tajc zločin, vendar se baje ne strinjajo njihove izpovedbe. — Vojvoda Golub Babic, Dne 30. decembra je umrl po dolgotrajni bolezni najstarejši bosenski vstaš, vojvoda Golub Babič, star blizu 90 let. Rodil se je v Trubaru, a katerega leta, ni sam dobro vedel, vendar pa je gotovo žc pred več leti preživel 80 let, kakor je bilo mogoče spoznati iz njegovega pripovedovanja. Z Babičem je izginil v grob velik del bosanske preteklosti, v kateri je kot vstaš in narodni vojvoda krepko sodeloval. — Potni 11 -ti za Srbijo so popolnoma odpravljeni tako, da potnikom, ki gredo v Srbijo ali iz nje v Avstrijo, ni potreba nikakih potnih izkazil več. — Kremne srečke 300 000 K je dobila ser ia 3274 št. 37, 60 000 K serija 3487 št. 54. 30.000 K serija 3847 št. 43, po 10 000 K sta dobili seriji 2512 št. 46 in serija 2540 št. 84, po 4000 K ser. 1380 št. 5 in sor. 2540 št. 35, po 3000 K ser. 184 št. 51, ser. 984 št. 73 in ser. 3891 št. 53. V Ameriki se je poročil v Newar-ku N. J., v soboto, dno 10. decembra 1911 g. Martin Mantony s hišno posest-nico gospo Julko Skrbe. Nova slovrns'rP cerl-ev v Ameriki. V Steelfonu, Pa., je bila dne 11. de-cemira blagoslovljena slovenska cerkev sv. Petra. Blagoslovil jo je škof J. W Shamalian ob asistenci slovenskih duhovnikov čč. gg. Štefaniča in Až-beta. Zadnja hrvaška šola na Ogrskem. Na Ogrskem živi 300.000 Hrvatov, tako-zvanih Bunjcvcev, Šokcev, ki imajo sedaj le še eno edino narodno šolo, vse druge so pomažarjenc. Na Hrvaškem pa ima 100 000 maž. kolonistov že 72 šol in nove se povsod snujejo. Tako je razmerje. Slovanov in njih nasprotnikov povsod v avstro-ogrski monarhiji. Kdaj otresemo ta suženjski jarem s svojih ramen? — Umrl jo v Pragi mestni svetnik dr. J. V 1 C e k , star 70 let. V ameriškem premogovniku ponesrečena Slovenca. V Chimmey Rocku, Mont., jo šel Slovenec Josip Kranje 17. decembra šo zdrav in vesel na delo v rov, ob U. uri ga je pa premogovi voz tako nesrečno pritisnil v steno, da mu jo vso sredino telesa strlo in je po triurnih strašnih mukah izdihnil v navzočnosti svoje »ostre in svaka. Doma jc bil iz vasi Luč, okraj Celje na Spod. Štajerskem. — V Bovvcr, \V. Va., jo v premogovniku ponesrečil rojak Ivan Cerar, IS let star, doma iz vasi Šker-jancc nad Ljubljano. Vdrla se jo na njega plast kamna in ga ubila. Pokopan je bil dno 22. decembra. Pokojni je bil šolo malo časa v Ameriki. V Ameriki umrli Slovenec. V Char-leston, W. Va., je umrl rojak Jožef Berus, doma iz Mirne peči na Dolenjskem. Pokopan jo bil dno 17. decembra. Slovenec v ameriški blaznici. V Cuddv, Pa., so jo zmešalo rojaku Ivanu Janošu tako, da so ga morali oddati v blaznico. V Ameriki ima dva sinova, v starem kraju pa ženo. ŠfolersKe novice. š Zmaga »Kmečke zveze«. V Dolu pri Hrastniku jc pri občinskih volitvah zmagala sijajno na celi črti »Kmečka zveza«. š V »Dijaški kuhinji v Celju« se vrši izvanredni občni zbor dne 14. januarja t. I. v posojilnični dvorani Narodnega doma ob 2. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. š Celjski župan dr. pl. Jabornegg, ki je nedavno izjavil, da odstopi, se je na prigovarjanje poslanca Marckhla odločil, da v. ozirom na »ogroženo nem-štvo« ostane na svojem mestu. Stvar jo pa ta, da ni ogroženo nemštvo, ampak le sedanja klika na celjskem magistratu, ki so je tudi žo Nemci siti razun par koritarjev in kričačev. š Obesil se je 6. t. m. v hotelu »Pri belem volu« v Celju brezposelni hlapec Jožef Vodušek iz Sv. Boka pri Ptuju. Vzrok je nesrečna ljubezen. LjoDljisKe novice. lj »Leonova Družba« bode v četrtek dne 12. t. m. priredila svojo III. društveno predavanje. Predaval bode Izidor Cankar o m o d e r n i francoski literaturi. Začetek oh šesti uri ^večer. Lokal: Knjižnična dvorana »Katol. Tiskarne« III. nadstropje. lj Javno predavanje S. K. S. Z. se vrši danes oh pol osmi uri zvečer. Predava dr. V. Pogan: Zanimivosti iz Amerike. lj Zahvala. Povodom mojega odlikovanja kot 40-letna zborna pevka ljubljanske stolne cerkve sv. Nikolaja došlo mi je toliko prisrčnih čestitk, da se mi ni mogoče cenjenim čestilcem osebno zahvaliti. Zahvaljujem so pre-vzvišonemu knezoškofu za udeležbo na sJavnosti in ganljiv nagovor, dalje preč. g. kanoniku dr. Andreju Ivarlinu, predsedniku Cecilijincga društva za stolno petje v Ljubljani glasbenemu vodji g. Antonu Foersterju, deputa-ciji »Ljubljane«, kakor tudi celemu slav. odboru za nepričakovano prekrasno prireditev mojo slavnosti. Prisrčna hvala tudi vsem drugim cenjenim udeležnikom, ki so so tej slavnosti v tako obilnem številu odzvali. Dobri Bog naj bode vsem plačnik. Cenjenim cerkvenim pcvcem pa želim in jih prosim, naj neumorno vztrajajo in delajo za čast božjo ter da bi tudi oni na tako lepi način, kakor jaz, obhajali svojo veselo 40-letnico. Z najodličnejšim spoštovanjem Elizabeta Ihan, stolna pevka. lj Delnice ljubljanske plinarne jc torej prevzela mestna občina ljubljanska, oziroma amortizačni zaklad ljubljanskega loterijskega posojila. Oglejmo si malo. kako je bivši župan Hribar, oziroma občinski zastop zastopal pri tem nakupu delnic ljubljanske plinarne občinske interese, oni občinski zastop, čegar delovanje hoče prof. Hcis-ner zapisali v zlato knjigo. Vseh delnic plinarne je 500 in so glasi njih nominalna vrednost na 200 kron. Občinski zastop jo prevzel 300 delnic po 1200 K od nekega denarnega zavoda, ki jo s posredovanjem bivšega župana Iiri-har j a prevzel teh 300 delnic za cono 1200 kron posamezno delnico od samo treh oseb. Preplačala se je torej no-minelna vrednost delnic za 1000 kron. Dvomimo, da bi bilo žc poprej združenih vseh 300 delnic v rokah samo treh oseb, verjetno je veliko bolj, da so te tri osebe nakupile delnice večinoma od nemških akcijonarjev na Bavarskem, da jc bilo zadostno število z nji- hovimi vred za absolutno večino v akcijski družbi ljubljanske plinarne. Kupčija se je izvrstno obnesla, kajti delnice so gotovo niso plačale po 1200 kron, kolikor jc dala mestna občina za njo. Ostali akcijonarji niso ničesar vedeli o tej zanimivi kupčiji in sedaj nimajo njih delnice nobene vrednosti. če bi javno vprašala mestna občina, če delničarji prodajo svojo delnice po 400 kron, kar pomeni 2kratno nominalno vrednost, bi bil gotovo sleherni delničar pripravljen prodati svojo delnico, sosebno, ker ima občina toliko sredstev v rokah, da bi ne bilo pametno od strani delničarjev, zavreči to ponudbo, posebno, čo sc pomisli, da je cena 400 kron jako kulantna ponudba. Če bi občina napravila novo lastno plinarno, lahko sedanja plinarna takoj zapre svojo podjetje. Ako tedaj občina prevzame vseh 500 delnic po 400 kron, bi stalo to 200.000 kron, a še vseh bi ne bilo treba; prevzele bi se v prvi vrsti tuzemske. Računajmo pa s celo vsoto 200.000 K, je ta za 160.000 lv manjša ko cena, ki se je dala za 300 delnic pr 1200 kron, ne glede na to, da občina ni poklicana delati tako tu opisane kupčije. Tako postopanje postavi ku-povalca in pa prodajalca v jako čudno luč, ker sc je na škodo ostalih akcijonarjev brez vsake potrebe tajno mod posameznimi osebami postopalo. Sploh je pa vprašanje, čc jc vsa zastarela plinarna toliko vredna, če odštejemo tudi rezervni zaklad, in ali bi ne bilo boljo misliti na zgradbo popolnoma nove plinarne. Sedanja plinarna stoji na najbolj neugodnem mestu, ker jc treba plin stiskati v nižje ležeče dele mesta in sc pri tem gotovo 25 odstotkov plina skozi cevi izgubi. Nadalje jc vse omrečje cevi nezadostno, premeri cevi so premajhni in se bodo morale cevi popolnoma izmenjati, če se misli na bodoči razvoj mesta in na odpravo škandalozne sedanje razsvetljave mesta, izvzemši nekaterih notranjih okrajev mesta. Vprašanje je pa nadalje, čc bo naprava tem zahtevam zadostovala. Ali ne bo morebiti nastala potreba misliti na zgradbo nove plinarne, in sicer na bolj ugodnem kraju, to je Via najnižjem delu mesta, da se tam plin dviga v zgornje kraje mesta, in da ne bo zaznamovati toliko odstotkov izgube na plinu. Kaj jc pa potom stara zakrpana plinarna vredna? Koliko vrednost bodo delnice reprenzenti-rale? Za 400.000 kron bi se gotovo zgradila obširna moderna plinarna, da bi bilo celo mesto s plinom preskrbijo n o. Preverjeni smo, da bo moralo priti do tega. Za sedaj nas pa najbolj zanima nakup teh 300 delnic po 1200 kron, za ceno 300.000, kod je to provzročil, in zakaj sc je tako visoka cena dovolila in se niso obvestili vsi delničarji. Občina bi gotovo veliko ceneje izhajala in bi ne bilo treba iz ainortizačnega zaklada vzeti 360.000 K za delnice, ki ne nosijo niti 2 odstotka ter obravnavati samo z nekaterimi osebami, ki so napravile pri tej kupčiji ogromne dobičke. Radovedni srno, kaj poreče k temu deželna vlada in pa deželni odbor kot nadzorovalna oblast, radovedni smo pa tudi, če bo zapisal prof. Reisner to delovanje občinskega sveta tudi v — zlato knjigo. lj Pozor na ljudsko štetje. V šent-peterskem okraju vodi ljudsko štetje komisar A. Schmitzcr. Ta gospod pa izpušča pri občevalnem jeziku označbo »slovenski«, pač pa vsakemu Nemcu redno vpiše nemški. To sc nam zdi jako sumljivo, zato zahtevamo, da se vse vrši v redu! lj Umrla je včeraj popoldne gospa Marija Vesel, članica »Slov. kršč. soc. zveze« ženskega oddelka. Pogreb bo jutri oh 4. uri popoldne iz hišo žalosti na Sv. Petra cesti št. 14. Pokojnica jo bila dolgoletna članica Zvezo in zelo priljubljena. Bodi ji žemljica lahka! lj Društvena statistika. V preteklem iotu je bilo v Ljubljani 274 poslu-jočih društev, . med teh jc bilo 222 slovenskih in 52 nemških. 4 društva so se tekom leta razšla, eno pa jo bilo oblastveno razpuščeno. Dovoljenih in še ne ustanovljenih jc bilo 12 društev. lj Umrljivost v Ljubljani. V mino-lom letu jc v Ljubljani umrlo 1305 oseb, leta 1909 pa 1284. Če sc upošteva, da so v Ljubljani razno bolnišnice, hiralnice, ubožnice in zdravilišča, kamor hiti mnogo ljudstva s kmetov iskat pomoči, se mora priznati, da so ljubljansko zdravstvene razmere zelo ugodne in da je prirastek zadnjega lota samo naraven pojav lepo razvijajočega sc mesta. 1 j Podružnica društva c. kr. državnih uslužbencev v Ljubljani priredi dne 4. febr. 1911 v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani s sodelovanjem godbe c. in kr. pešpolka Prid. baron Beck št. 47 iz Gorice svojo običajno predpustno veselico. Ker se obeta obilen obisk od vseh slojev občinstva, bo- do ta plesni venček gotovo nudil vsakomur dovolj razvedrila in zabave, na kar sc si. občinstvo blagohotno opozarja. lj Društvo dalje služečih podčastnikov ljubljanske garnizije priredi v nedeljo, 15. t. mes., v hotelu »Union« družinski večer združen s koncertom in pleshim venčkom. Začetek točno ob osmi uri zvečer. Posebna vabila sc no bodo razposlala. Prijatelji in znanci se uljudno vabijo. lj Občni zbor »Društva kranjskih deželnih uslužbencev« vršil so je v nedeljo, 8. t. m. v gostilni »Mikuž« ob 5. uri popoldne. Občni zbor bil jo mnogoštevilno obiskan, kar kaže, da se isti zelo zanimajo za svoje društvo. Na rlnevnom redu so bilo med drugim tudi volitve novega odbora, ki se jc konstituiral sledeče: Jeglič Anton, predsednik; Papež Blaž, podpredsednik; Tanko Frane, tajnik; Štuliec Marko, blagajnik; Šenk Jožef, Oven Franc, Južina Ivan, odborniki; Kovačič Alfonz, Jane-žič Franc, računska preglednika. lj V župniji Marijinega Oznanjenja je bilo v letu 1910.: 343 krstov, 202 poroki; umrlo je 167 oseb; obhajancev je bilo 188.800. lj Zadruga krojačev, krojačic itd. naznanja cenjenim članom in članicam, da se vrši prihodnja skušnja za vajence in vajenke, oziroma pomočnike dne 18. t. m. ob y2 3. uri popoldne v obrtni šoli. Prošnje za to preskušnjo je pravočasno vložiti pri zadrugi krojačev. lj Koncert »Glasbene Matice«, določen za dan 15. t. 111., se zaradi boleh-nosti koncertnega vodje Matoja Hu-bada odloži za nekaj časa. Dan, na katerega se vrši koncert, objavimo pravočasno. lj Za balo. Kakor smo že poročali, je neka ženska našla v zaboju za smeti pocl svojim stanovanjem nekaj obleko, katero jo oddala policiji. Sedaj je ta za-gonetka rešena. Ko je neka kramarica te dni razposlala račune, je enega dobila tudi neka modistinja, katera obleke sploh ni nikdar kupila. Dognalo se jo, da je to vzela na njen račun njena učenka. Dognalo se je tudi, da je le-ta spravila preje omenjeno obleko v zaboj. Pri hišni preiskavi je našla policija pri učenki za 200 K razne obleke, katero je bila pokradla in hotela dati kot poročni dar svoji sestri. lj Kovaški pomočniki, uslužbeni po ljubljanskih kovaških delavnicah, ki stavkajo že nekaj dni, zahtevajo sledeče: Da se z delom po kovaških delavnicah v Ljubljani začne zjutraj točno ob šesti uri; nato je zajtrkovalni čas od sedmih do pol osmih, ob pol osmih sc zopet dola do opoldne. Od opoldne do one ure presledek za obedovanje Od ene ure do šestih se nepretrgoma dela; ima so pa pravico povžiti običajno mal-co! Mislimo, da bodo gg. mojstri tem malini zahtevani pač ugodili. lj Tatvina v Opatiji. Dno 27. dcc. 1. 1. je bil v Opatiji ukraden nekemu posestniku 600 K vreden kožuh, samokres, potna odeja vredna 60 K, kukalo vredno 180 K in 120 K denarja. O tatu ni nobenega sledu. lj Slovensko gledališče. Danes v torek zvečer se pojo po več lotili prvič v tekoči sezoni K. M. Wobra velika romantična opera »Č a r o s t r e 1 e c« (za nepar). — V četrtek drifgič opora »Č a -r o s t e 1 c c« (za par). — V soboto zvečer prvič Rudolfa Hamela krasna ljudska igra »M a t i S k r b« (za nepar). — V nedeljo popoldne desetič Leliarjcva opereta »G r o f L u k s e 111 h u r š k i«, zvečer »M a t i S k r b« (par). lj Prijet lat. Včeraj popoludne sc jo vtihotapil brezposelni hlapce Mihael Berložnik, rodom iz Vrbljenja na Štajerskem v spalno sobo Zalaznikovili uslužbencev na Starem trgu in ukradel nekemu poku srebrno uro z verižico, vredno 23 K. Policija jc tatu izsledila v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Berložnik jo imel ukradeno verižico še pri sobi, uro jc bil pa žo prodal nekomu neznancu. Izročili so ga sodišču. lj Zaradi prepovedanega povratka jc bil danes ponoči na 110ke1.11 hlevu are-tovan 17 let stari Jožef Kopač iz Medvod. Kopač jo tujemu imetju zelo nevaren, vsled česar ga je policija iz mesta izgnala. lj Nad stražnikom sta se v nedeljo ponoči brez vsakega povoda znesla na Resljevi ccsti nek delavec in njegova žena ter ga tako oštevala, da bodeta imela opraviti pred sodiščem. Parček jc bil nekoliko, okajen. lj Pisarna poveljništva 44. deželno-brambovskega pehotnega brigadnega poveljništva se nahaja od 2. t. 111. na Poljanski cesti št. 13, drugo nadstropje. lj Mestni zglaševalni urad je tokom lanskega leta izdal 347 domovnic, 617 delavskih in 26 poselskih knjižic, 422 spričeval o lopom vedenji, 296 orožnih listov, 105 spremnic v.a orožje in mzstreljivo. Potnih pravic jc bilo izda- nih 380, med temi 182 potnih listov in 25 potnih izkaznic. Raznih potrdil in spričeval pa jc bilo izgotovljenih 397. lj Davka prosto 4-odstotno ogrsko državno rentno posojilo iz leta 1910. Kralj, ogrska vlada emitira v pokritje zakonito odrejenih investicij ter v svrho dopolnitve blagajničnoga stanja davka prosto, po 4 c/c sc obrestujočo državno rent no posojilo v nominalnem znesku 250 milijonov kron. Kupon te rente sc izplačuje brez vsakega odbitka dne 1. marca in 1. septembra vsakega leta. To posojilo je v Avstriji prosto rentnega davka. Od nove rente se delni znesek 200 milijonov kron razpisuje v subskripcijo v sredo, dne 11. januarja 1911. Subskripcijska cena jc določena na 91-60 c/o, tako da se obrestuje to posojilo približno po 4-36%. Dodeljene obligacije morajo znamenovalci dvigniti pri subskripcijskih posredovalnicah od dne 26. januarja do najkasneje dne 10. marca t. 1. Za Ljubljano je določena kot posredovalnica Podružnica c. k- priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt (Franc Josipa cesta št. 9), katera tudi radevolje ustre-že z vsakimi zahtevanimi pojasnili. lj Za »Rokodelski dom« je nabrala v manjših zneskih pri raznih dobrotnikih gospa E 1 z a T o m a ž i č 40 K. — Preč. g. deželni odbornik dr. E v g e 11 L a m p e jc v isti namen daroval 10 K. — Od obresti »male hranilnice« so društveniki darovali za Dom 7 K 38 h. — Bog povrni vsem dobrotnikom! liazne sivarl Živi ljudje raztelešeni in pokopani, »Berliner Lokalanzeiger« poroča iz Pariza: »Pariška znanstvena akademija je podelila Durgate darilo dr. Severinu Icardu v Marseillu za knjigo: »Kako se dožene smrt po bolnišnicah«. Icarcl odkriva v svojem delu naravnost grozne stvari iz Francoskih vojašikli in civilnih bolnišnic. Trdi, da pokopljejo večinoma še žive bolnike ali pa raztelesijo še žive ljudi. Navaja 40 zgledov iz neke velike bolnišnice v Marseillu, kjer jc bil sam nastavljen. V navedenih 40 slučajih so izpoznali pomoto, a znano ni, v kolikih slučajih pomote niso opazili. Smrti v bolnišnicah nikdar 110 kon-štatirajo strokovnjaki, zdravniki ali medicinci. Smrt konštatujejo neizobraženi bolniški strežaji in strežnice. Službeni zdravnik kar podpiše mrtvaško izpričevalo, ne da ogleda mrliča. Zgodilo se je že, da se je prebudila kaka navidezno mrtva oseba šo le pri raztelese-nju pod zdravnikovim nožem. V nekom drugem slučaju so še videli dijaki, ko je še utripalo srce nekoga otroka pri raztelesenju. V neki drugi bolnišnici so dajali stražniki umirajočega bolnika v mrtvaško krsto, ki so jo zabili, ko jc bolnik še dihal. Ko je razsajala kolera v Marseillu, so pokopali vsak dan do 16 oseb, ne da bi bili znanstveno dognali, čo so žo mrtvi. Katastrofalen potres v Taškemlu. V Taškendu je, kakor poročajo najnovejše vesti okolti 1000 ljudi pod razvalinami. Na prostem v najhujši zimi tabori 10.000 oseb. Nastopila jo lakota. F.na sama potnica na velikem par* niku. Prekmorske družbe, ki vozijo med Ne\v-Yorkom in Evropo, zelo konkurirajo. Vslocl konkurence se je pripetilo, da sc na parniku »Vaterland« vozila to dni ena sama kabinska potnica., soproga znanega Newyorčana Pollaka. Ker drugih kabinskih potnikov ni,- ji ho streglo 150 stevardov in hišnic, godba ho igrala lo njej, sama ho jedla in kapitan ho lc njej delal družbo oh promenadah na krovu. Amerikanski milijonar morilec. Milijonar Friscott, star 70 let, sc jc spri zaradi nekega zemljišča s svojim nekaj let mlajšim trgovskim prijateljem Hel-lom. Friscott so jc tako razburil, da jo ustrelil Hella. Zastrupljen je policijski mojster v Carskem Selu, general Pleschko. Bombni napad. V Oliveiru na Portugalskem je v neko uredništvo nekdo položil bombo, ki jc eksplodirala in porušila celo poslopje. Zločin je političen. Znano še ni, koliko oseb da je bilo usmrčenih. Velika železniška nesreča. Ranjenih 17 oseb. Iz Bcrolina se poroča: Med postajama Stralau - Rummelsburg in Treptow je zavozil delovski vlak v neki drugi vlak. Nevarno ranjenih je 17 delavcev. Stavka praških hišnikov. Praški hišniki niso hoteli snažiti trotoarjev ter so zahtevali za snaženje odškodnino. Stavka so jo popolnoma izjalovila in so že pričeli hišniki zopet čistiti trotoarje. Policija jo kaznovala vse hišnike z denarnimi globami, ki so zato zopet pričeli čistiti trotoarje. Ženske profesorice na gimnazijah v Srbiji. Srbski naučni minister je izdal razglas, da šc bodo v bocločc lia nižjih deških srednjih šolah nastavljale tudi ženske profesorice, ker nedostaje moških moči. Stavka šolskih otrok. V Toulonu so učenci druge meščansko šole začeli stavkati, ker ni v razredih nobenih peči ter so učenci vsled precejšnjega mraza precej trpeli. Stavki teh učencev pa so so 9. t. m. pridružili tudi učenci ljudskih šol v Toulonu vsled istega vzroka. 11.000 šolskih otrok hoče stavkati toliko časa, da bodo postavili v šolah peči. Literarna zapuščina grofa Tolstega. Iz Peterburga poročajo, da je množina spisov, ki jih je Tolstoj zapustil, veliko večja, kot sc je prvotno mislilo. Literarna zapuščina Tolstega bo izšla spomladi v vseh evropskih državah istočasno. Rusko izdajo bo priredila hči Tolstega, Aleksandra, in bo precej obširna. Čisti dobiček literarne zapuščine jc namenjen po določilih oporoke Tolstega kmetom v Jasni Poljani. Otroci prihranili 2 milijona kron. Kje se je to zgodilo? Pri nas gotovo ne! Dne lO.in 11. septembra 1910 se je v mestu Leskovcu v Srbiji vršil petnajsti občni zbor kmetijskih zadrug. Po poročilih na tem zboru ima Srbija 907 zadrug s 40.000 člani. Prometa so zadruge imele 42 milijonov, od katerih so 5 milijonov porabile za. povzdigo gospodarstva. Najbolj zanimivo pa je, kar so poročali o varčevanju otrok. Pri zadrugah je poseben oddelek, imenovan otroška hranilnica, v katero otroci vlagajo svoje prihranke. Otroci so v teh hranilnicah naložili 2 milijona K svojih prihrankov. Zanimiva poštna naprava. Nemška državna poštna uprava namerava uvesti s 1. aprilom 1911 dostavljanje pisem na nov način. Odpošiljatelj pisem bo lahko po telefonu ali pismeno obvestil poštno upravo, da želi odposlati pisma. Poštni sluga pride na željo takoj k od-pošiljatelju po pisma, ki se tudi na-slovljencem takoj dostavijo. Berolinski postreščki te naredbe gotovo ne bodo veseli. Važno za izseljence. Naseljeniška oblast na Ellis Islandu v New Yorku je izdala naredbo, da mora vsak naseljenec imeti že pri prihodu v Ameriko 25 dolarjev gotovega denarja pri sebi. Kdor teh nima, bo brez usmiljenja vrnjen nazaj. Zdaj ne bo več mogoče, da bi kdo drugi založil denar za priseljenca ali da bi ta še le brzojavil kakemu sorodniku po denar. Nazadovanje socialnodemokraške organizacije. Socialnodemokr. stranka na Češkem zelo mnogo trpi vsled narodnostnih sporov v strokovnih organizacijah. Brnski soeialnodemokraški dnevnik »Rovnost« je bil prisiljen vslecl vedno manjšega števila naročnikov, da se skrči samo v šestkrat na teden izhajajoč popoldanski list. So-cialnodemokraška zborovanja so vedno bolj slabo obiskana. V Moravski Ostra vi sta se ponesrečila socialnode-mokraškima poslancema Prokošu in Pospišilu dva shoda. Poslanec Prokoš je imel na svojem shodu samo osem poslušalcev, kljub temu da je v Moravski Ostravi zelo mnogo delavstva. Kako pogubno vpliva v strokovnih organizacijah, dokazuje vzgled livarske organizacije v Blasenku, v kateri jo bilo v začetku boja med contralisti in separatisti 750 članov, sedaj pa jih je samo 280. Ameriške sladkosncilenkc. Ameriško ženstvo poje sladkarij mnogo več kakor evropsko. List »C.onfectioner's Union«, strokovno glasilo slaščičarjev priobčuje sledeče: Mis America začne jesti s 7. letom sladkarije in je do 70. leta. Vsakih 24 ur poje 24 velikih naloženih vozov sladkarij v mejah Združenih držav. Ta velikanska množina velja ameriške sladkosnedneže 600 milijonov kron na leto. Ljndožrci v Evropi. Iz Odeso sc poroča: Neka ruska trgovska ladja, ki je morala prestati na obali ob Novi Gvineji boje z ljudožrei, je dva ljudo-žrca pripeljala vjeta s seboj. Oba lju-dožrca sta od rodu »Kai-kai« ter ju imajo zaprta kot divje zveri v kletki z močnim železnim omrežjem. Jesta samo banane, kokosove orehe in človeško meso. Ker pa ju sedaj no morejo hraniti več s človeškim mesom, jima dajejo svinjsko meso, ki jo baje človeškemu najbolj podobno. Nek podjetnik bo s tema dvema ljudožreema potoval po Evropi ter ju bo kazal zlasti znanstvenim korporacijam, ki se bodo gotovo zanimale za eksemplara vednobolj izumirajočega človeškega rodu. Višek reklame. Neko reklamno podjetje v Mehiki je naprosilo tamkaj- šnje brzojavne oblasti, naj se na podlagi cenenega tarifa za ponoči oddane brzojavke odpošljejo prebivalcem Mehike brzojavko s sledečo vsebino: »Nikar ne kupuj perila drugod kot. pri Rami-rezu!« Te brzojavke naj bi so oddale ponoči in dostavile naslovljenccm med 1. in 3. uro. V Mehiki bodo torej brali ponoči l«'zojavke v času, ki se po mnenju reklamnega podjetja, nepotrebno zapravlja s spanjem. Čudovit otok. Eden najčudovitejših otokov je »Beli otok«, ki se nahaja 30 morskih milj daleč od Nove Zelandije. Otok so dviga iz morja navpično, kakor silen steber in je vedno obdan s paro in oblaki. Od daleč napravlja utis, kakor ogromna oblačna gromada. Visok je 300 m, a njegov obseg obstoji iz čistega žvepla. V notranjosti otoka se nahaja jezero, v katerem jo voda vroča 43 stopinj. Blizu jezera jc veliko žrel, iz katerih se neprenehoma dviga par. To je vzrok, da je otok vedno obdan od para in oblakov. Kandidati smrti. Od prve žrtve, ki jo je zahtevala aviatika, poročnika Selfridge, ki je 17. oktobra 1908 padel z Orville Wrightom, je z zadnjim avia-tikom Ilosezem našlo smrt v svojih drznih zrakoplovnih poizkusih že 34 aviatikov. Vsi narodi so zastopani med temi 35 imeni. Skoro vsak mesec se je torej ponesrečil eden aviatik smrtno. Po vsaki nesreči se izprašujejo, kaj ji je bilo vzrok. Največkrat so slabe na-povedbe vetrov, kakor tudi motorni defekti, zlasti pri vijakih. Tukaj bo treba izpopolnitve. Sicer se pa nikdar ne bodo mogle preprečiti vse nesreče in rhnogo drznosti bo za aviatiko vedno treba. n KnliZevnosl. * Zbirka slovenskih citatov in atorizmov. Slavko Klepec je v precej obširni knjigi (212 strani) zbral citate in aforizme iz skoroda vseh slovenskih pesnikov in pisateljev; dodejal stvarni seznamek in seznamek pisateljev. Največ je porabil iz Gregorčiča, potem iz Stritarja, Medveda, Cankarja, Aškerca, Levstika, Pavline Pajkove, Jurčiča, Prešerna, Meška. Kako plitvo stališče zavzema pisatelj sam, kaže to, da jo povzel citate tudi iz »Svobodne Misli«, in sicer jako neduhovite in verskemu čustvu sovražne. Sploh je Klepec izbiral malo krščanskega. Za slovenske naloge bo knjiga gotovo najbolj služila, pa tudi drugače, kadar se rabi citat, motto ali zaključek za kako stvar, bo ta zbirka marsikdaj prav prišla. Veliko gradiva jo seveda jako medlega in plitvega — po kakovosti pisateljev seveda in že omenjenem izbiranju sestavljal -ca. Knjiga ima eno veliko hibo: da citati in aforizmi niso razporejeni po stvarni vsebini, ampak po začetnih črkah citata po alfabetskem redu. To je jako napačno, čeprav nekoliko popravljeno po stvarnem seznamku začetkom knjige. Oprema je zelo lična (Kleinmayer), cena 2 K 50 vin. Občinska uprava. Za razvoj avtonomne upravo ima brez dvoma največ zaslug strokovno glasilo »Kmečke županske zveze« — »Občinska Uprava«, ki je končala v preteklem letu svoj V. letnik. Uvažuje veliko potrebo takega lista, priporočamo »Občinsko Upravo« v obilo naročanje zlasti našim izobraževalnim društvom. Imenovani list je priobčil v svoji j zadnji številki sledeče vabilo na naroč-bo, kateremu se pridružujemo v polnem obsegu in list »Občinsko Upravo« najtoplejc priporočamo. Vabilo na naročbo. Z današnjo številko zaključujemo V. letnik »Občinske Uprave«. — Če se ozremo nazaj, lahko trdimo z mirno vesljo, cla je storil list v polni meri svojo dolžnost in se razvil s pomočjo veleslavnega deželnega odbora kranjskega tako daleč, da se ni več bati za obstoj. Vendar pa moramo povdarjati eno: k r o g naročnikov še vedno ni tako velik, kakor bi list zaslužil zaradi svoje velezanimive in poučne vsebine. — Posebno obžalujemo, da niti vsa županstva slovenskih občin niso naročena na »Občinsko Upravo«. — Bodisi to radi nebrižnosli, bodisi — kar je Šo bolj neopravičeno — iz dozdevnih političnih razlogov — mi ne najdemo povoda za to. Ravno one občine, ki vračajo list, utegnejo biti pouka zelo polrebne. Ne bomo na dolgo in široko razpravljali o potrebi lista. To smo storili prejšnja leta. Pravimo le: V s a k , kdor se zanima za javno avtonomno upravo, naj bo naš naročnik, ker toliko poučnega gradiva ne dobi v nobenem drugem listu; in naročnina G K na leto za list, ki izide v 24. številkah (t. j. dvakrat na mesec) na veliki četvorki po 8 strani — je gotovo zelo nizka! Kakor doslej — in še večjo pozornost bomo v prihodnjem letu obrnili na rubriko »Vprašanja in odgovori«. Zagotovljenih imamo več odličnih sotrudnikov iz pravniških krogov, med juristi upravnih uradnikov deželnega odbora in političnih oblastev. — Pripravljenih imamo večje število vrlo poučnih člankov in razprav, važnih za županstva in naše kmečko ljudstvo sploh. Naj zadostuje to — ker smo tega mnenja, da je vsaka nepotrebna hvala odveč: naj nam ostane le tisto priznanje, katero smo uživali doslej! Vabimo torej vse dosedanje cenjene naročnike, da nam ostanejo zvesti I udi v prihodnje. Prosimo jih pa tudi, naj priporočajo in r a z š i r -j a j o n a š lisi p o v s o n , mod znanci, ker le takrat, če bo list podprt v financielnem oziru, se bo moglo od nas zahtevati še več. Posebno naj bi ne bilo ne enega izobraževalnega društva, sploh nobenega društva ne čitalnice, kjer bi manjkala »Občinska Uprava«. Telefonsko in brzojavno poročilo. K POLOŽAJU. Dunaj, 10. januarja. Včeraj zvočer ob 6. uri je sprejel ministrski predsednik baron Bienerth vnovič načelnika »Slovenskega kluba« dr. Š u s t c r š i -č a in je imel ž njim daljši pogovor o političnem položaju. Sodi se, da je Bie-nerthu močno ležeče, da pride v boljše razmerje s »Slovenskim klubom«, ki ima sedaj proste roke, odkar se je posrečilo mladočeliom in katoliškim narodnim Čehom v zvezi s prof. Masary-kom razbiti slovansko falango. GROF FRANC THUN V MINISTRSTVU? Dunaj, 10. januarja. »Vaterland« se danes bavi z opetovano pojavljeno vesljo, da bi grof Franc Thun postal cesarski namestnik na Češkem, s posebnim naročilom nadaljevati in dokončati češko-nemška pogajanja. »Vaterland« pravi, da ne ve, ako je to res vladni namen, res pa je, da je grof Thun najboljši poznavalec češko - nemških razmer. Ne more se pa grofa Thuna kar postaviti v Prago kot marijoneto, ki naj bi sprejemala in izvrševala le vladna naročila, grof Thun bi moral dobiti mesto, na katerem bi mogel delati po svojem prepričanju. Dati bi se mu morala prilika, da pride v ministrstvo morda kot minister brez portfelja in izročiti bi se mu moral kompleks češkega vprašanja. SEJA NAČELNIKOV DRŠAVNOZBORSKIH KLUBOV. Dunaj, 10. januarja. Državnozbor-ski predsednik sklicuje sejo državno-zborskih klubov za 16. t. m. ob 3. uri po-poludne. DEŽEI.NOZBORSKE VOLITVE V BU-KOVINI. Črnovice, 10. januarja. Deželno-zborske volitve bodo v Bukovini meseca marca. Za izvoliti jc 63 poslancev, za katerih mandate sc je že priglasilo nad 100 kandidatur. Zanimivo je, da so Poljaki v Črnovicah sklonili, železniškemu ministru dr. Glombinskiju ponuditi deželnozborski mandat ter bo dr. Glombinski v resnici tudi kandidiral. RAZSTAVA O ZIMSKEM ŠPORTU. Solnograd, 10. januarja. Enketa, sklicana od deželnega odbora, je sklenila v lotu 1912 prirediti v Solnogradu razstavo o zimskem šporlu. GENERALNI SVET AVSTRO - OGRSKE BANKE. Dunaj, 10. januarja. Upravni svet avstro-ogrske banke je imel danes sojo, v kateri je bilo podano poročilo, da znaša čisti dobiček 21,143.444 K 28 h. Delničarji dobe za leto 1910 na delnico dividende 90 K 30 h. ZAHVALA SV. OČETA. Pariz, 1U. januarja. Iz Rimu prihaja vesi, da je sv. oče španskim poslancem, ki so se bojevali proti brambni predlogi, poslal svojo toplo zahvalo. ANARHISTOVSKO GNEZDO V LONDONU. London, 10. januarja. Med razvalinami podprte hiše št. 100 v Sidney-streeiu, v kateri so oblegali policaji anarhiste, so našli načrte za oropanjc neke zavarovalne družbe v Moorgale-streetu, ki ima navadno velikanske vsote denarja v svojih blagajnah. J/, našlih načrtov je razvidno, da jo nek član anai histovsko tolpe imel nalogo najeti stanovanje v sosedni hiši. odko-! der bi kopali rov v poslopje zavaroval-1 niče. HKeteorolocjično poročilo. Višina n. morjem M)(r2ni, sred. zračni tlak 73iVU mm Cas opazovanja Slane t>ai o-metra v mm Temperaturi* po Velruv' Celziju | Si. i S C Nebu « ** £ , Za sočutje povodom smrti našega nepozabljivega, dragega sinka Herberta kakor tudi za lepe šopke in vence se zahvaljuje iz vsega srca rodbina Friderik Ranth c. kr. davčni upravitelj, škofja Loka, dne 0. januarja 1911. Z!h1b svetinje injs: Barliii, Pariz, Rim itd.^/ Išče se takoj na večje posestvo na deželi k samskemu gospodarju slarejša, v gospodinjstvu dobro izurjena, in zanesljiva ki bi bila uporabna tudi v gostilni. Plača po dogovoru. Naslovi naj se prijavijo upravi Slovenca. 65 ■fev 0 CfVH Q1TTTM Ff? urar.prva'največja domaea •Tova,n,ska-^r- ^jr^i^vM^ ^ ' ' ' ^ v ' d-pertna tvrdka ur, zhin i ne slvcn<1 V"":,,|U'! j^B janii po nizki-^ ^ i n. srefopn irie • Ua^tna tovarna Uf* kjer biva vsako leto mnogo tujcev, letoviščnikov, se z ali brez posestva in mesarije pod zelo ugodnimi pogoji proda. Hotel izkazuje zelo velik promet in je za-sigurana pridnemu gostilničarju zelo lepa eksistenca. Natančneja pojasnila daje uprav-ništvo tega lista. KHgBSgSSSBKiEiHSaag Vsak dan sveže priporoča H XX a a a a a rs a a a a a RS RS a RS a RS RS a Srs wnnnuRuuuuu)žn k RS RS RS RS RS RS RS RS &< RS) RS Ki RS RS Ci 52 a H Ci RS Jakob Zalaznik pekarija in slaščičarna Ma, Stari trs štev. 21. Podružnice: KoloMa ulica št. G Mestni m št l jVtodni salon za , gospode in dame Glavni poslovni princip te slovite tvrdke je od nekdaj, da nudi svojim odjemalcem samo najboljše blago. Ker stori tvrdka tudi vse mogoče, da glede cen hodi nad konkurenco, je v deželi prišla na najboljši glas. Velika izbira njenih najnovejših pariških modelov je vsestransko znana, poznane so izredno nizke cene vseli predmetov, istotako je pa tudi znano da ima tvrdka največje skladišče med vsemi sosednjimi večjimi mesti. Tvrdka, ki je ustanovljena 1. 1880 uspeva zaradi tega sijajno in se bo zanaprej razvijala še uspešneje. % Ponudbeni razpis. Za zgradbo novega šolskega poslopja v Litiji sc s tem razpišejo stavbinska in rokodelska dela ter dobava tvarin in se bodo ponudbe radi oddaje istih del sprejemale le do 30. januarja 1911 opoldne pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Litiji. Ponudbe, ki se lahko glasijo na vsa dela ali tudi na posamezne kategorije istih, morajo biti spisane po uradnem formularju, z eno krono koleko-vane, zapečatene in opremljene z 5odstotnim vadijem v gotovini, vrednostnih papirjih ali hranilničnili vlogah, zračunjenim po ponudbeni svoti za zgradbo, in označene z napisom ,,Ponudba za zgradbo šolskega poslopja v Litiji". Ponudbe, ki bi pozneje dospele ali ponudbe, ki niso spisane po tem predpisu se ne upoštevajo. Napoved cen je pripuščena ponudnikom, v to svrho je treba v suma-ričnih proračunih za vsako vrsto del enotne cene in povprečne zneske pa razločno zapisati s številkami in besedami ter navesti skupno ponujano svoto. Dotični stavbeni načrti, sumarični proračuni, hkrati cenilniki enotnih cen, občni in podrobni stavbni pogoji in ponudbeni formulari se morejo od 9. januarja 1.1. dalje vsak dan ob navadnih uradnih urah vpogledati pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Litiji, kjer se tudi proti odškodnini štirih kron vročijo ali po pošti odpošljejo vsi prepisi k ponudbi potrebnih prilog. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji 63 dne 5. januarja 1911. Predsednik: Parma. Zlatnina srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih ln po priznano nizkih cenah. — Za ženine in neveste velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz 1. dr. I. UECCHIET zlatar nasproti glavne poŠte Ljubljana, Selenburgova ul. Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja. Ji 4 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje, kleti itd. išče za majev termin poštena stranka; najraje v sredini mesta. Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro 90. 90 Gospodična primerne starosti, razumna v gospodinjstvu in š.vanju želi vstopiti pri kakem starejšem gospodu ali vdovcu z enim ali dvetna otrokoma v službo. — Ponudbe pod »Marija« na upravo tega lista. 30 Za slabokrvne in Drebolele je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVilKOVIC, Ljubljana. ,KUC Kralj, ogrsko davka prosto 4% državno rentno posojilo Iz 1.1910 v nominalni vrednosti 250,000.000 kron=212,500.000 mark n. d. v.=262,500.000 frankov = 10,416.666,13,4 Livres Sterling. Na podlagi pooblaščenja z zakonom člen IV. iz leta 1910, § 2, se izdaja (emitira) kralj, ogrsko davka prosto 4 % državno rentno posojilo v nominalnem znesku po 250.000.000 kron, ki bo služilo kot pokritje v § 1 označenega zakona odobrenih izdatkov po 9,315.185 kron, nadalje v pokritje po zakonodaji odrejenih investicij, ter konečno za dopolnitev blagajničnega stanja. Zadolžnice se glase na imetnika v odstavkih po 480, 2400, 4800 in 9600 kron ozir. protivrednosti v markah, frankih in Livres Sterling. Zadolžnice se obrestujejo pričenši s 1. septembrom 1910 S 4° 0 na leto v poluletnih obrokih dne 1. marca in 1. septembra vsakega leta za nazaj. Zadolžnice so opremljene z obrestnimi kuponi, katerih zadnji zapade 1. septembra 1930, in pa s talonom. proti kateremu se svoj čas lahko dvignejo nove kuponske pole pri plačilnicah brez kakih stroškov ali ogrskih pristojbin. Po splošnih zakonitih določilih si kralj, ogrsko finančno ministrstvo pridržuje pravico, to posojilo vsaki čas po prejšnji najmanj trimesečni odpovedi v nominalni vrednosti nazaj plačati. Zadolžnice in njih obrestni kuponi so oproščene vseh obstoječih kolkov, pristojbin in davkov in se jim zagotavlja popolna kolkovna, pristojbinska in davčna prostost tudi za bodočnost, tako, da se zadolžnice in kuponi izplačujejo brez vsakega odbitka. Posestnik zadolžnic zamore obresti, oziroma zneske morda odpovedanih zadolžnic, proti izročitvi zapalih kuponov, oziroma zadolžnic v onih iznosih, kateri odgovarjajo vrednostni razmeri, označeni v zadolžnicah, dvigniti po lastni izbiri: pri vseh mestih, poverjenih z izplačevanjem v deželah ogrske krone in na Dunaju v kronah, v Frankobrodu o. M., Hamburgu, v Lipskem in Monakovem-v markah n. d. v., v Bruselju in Curihu v frankih, v Londonu v Livres Sterling. Vsa razglasila, ki se nanašajo na to kralj, ogrsko davka prosto 4% državno rentno posojilo, se bodo prijavljala razun v „Budapesti Kozlony" in v ..Wiener Zeitung" še v šestero inozemskih časopisih. V Buda-Pešti, meseca decembra 1910. Kralj, ogrski finančni minister Ladislav pl. Lukacs s. r. Glede na predstoječi razglas Nj. ekselence gospoda kralj, ogrskega finančnega ministra, se delni znesek nominale 200,000.000 kron kralj, ogrskega davka prostega i % državnega rentnega posojila iz leta 1910 razpisuje v subskripcijo. Subskripcija vrši sc v sredo, dne 11. fanuvarja 1911 ob uradnih urah, običajnih v vsaki subskripcijski posredovalnici in po določilih, ki se objavijo na dotičnih mestih: Na Dunaju: pri C. kr. priv. avstrijskem kreditnem zavodu za trgovino in obrt, pri c. kr. priv. splošnem avstrijskem zemljiško kreditnem zavodu, pri ces. kralj. priv. banki za avstrijske dežele pri Dunajskem bančnem društvu, pri banki S. M. pl. Rothschild. V LJUBLJANI: pri podružnici L k r. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt (Franca Jožefa cesta št. 9). v Bolcanu, Bregencu, Brnu, Feldkirchu, Gabloncah, Gorici, Inomostu, Kar. Varili, Lvovu, Moravski Ostravi, Olomucu, Pulju, Pragi, Libercah, Toplicah. Trstu, Opavi in VVarnsdorfu pri podružnicah c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt, v1 Buda-Pešti: pri kraljevi državni osrednji blagajnici, pri Ogrski splošni kreditni banki, pri kraljevi ogrski poštni hranilnici, pri prvem peštanskem domovinskem hranilničnem društvu, pri peštanski ogrski komercijalni banki, nadalje: v deželah ogrske krone: pri vseh državnih blagajnah, poverjenih z izplačevanjem kuponov 4% kralj, ogrskega kronskega rentnega posojila, dalje pri vseh podružnicah ogrske splošne kreditne banke, peštanske ogrske komercijalne banke in Dunajsk. bančnega društva. Za subskripcijo v deželah ogrske krone in v Avstriji veljajo nastopni pogoji: 1. Subskripcijska cena je določena na 91-60 % prištevši obresti po 4 u/0 računjeno od 1. septembra 1910 do dnova odjema, 2. Subskribirati je mogoče po zato določenih prijavnih tiskovinah, ki sc dobivajo brezplačno pri preje označenih poslovalnicah. Tj! Pri subskripciji je založiti varščino 5 °/0 znamenovanega zneska in sicer ali v gotovini ali pa v takih po dnevnem kurzu zara-čunjenih efektih, ki jih dotična subskripcijska posredovalnica sprejme za dopustne. 4. Zadolžnice se bodo čimpreje mogoče dodelile po zaključku subskripcijo. Vsaki subskripcijski posredovalnici je pridržano poverilo, da določi po svojem preudarku visokost zneska vsake posamezne dodelitve. Ako je dodelitev manjša nego znamenovani znesek, se nemudoma vrne presegajoča varščina. . 5 Dodeljene obligacije morajo znamenovalci dvigniti od 26. januarja 1.1. do najkasneje 10. marca t. 1. Znamenovalcem je prosto dano, dvigniti dodeljene jim obligacije v teku te dobe tudi v delnih zneskih ne pod 4800 kron. Po popolnem dvignenju se zaračuni, oziroma povrne založena varščina. , , ,,...,.. j , • (i. Prijave za določeno odstavke se morejo vpoštevati samo toliko, kolikor jc dopustno po preudarku subskripcijskih posredovalnic. 7. Dvigniti se imajo zadolžnice tam, kjer so bile zaznamenovane. V Budimpešti in na Dunaju, meseca januarja 1911. Ogrska splošna kreditna banka, Kralj, ogrska poštna hranilnica, Prvo peštansko domovinsko hranilnično društvo, Peštanska ogrska komercijalna banka, 74 c. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt, S. M. pl. Rothschild, c. kr. priv. splošni avstrijski zemljiško-kreditni zavod. Dunajsko bančno društvo, ces. kralj, privilegirana banka za avstrijske dežele. f Izdajatelj: Dr. Ianacll Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik; Ivan štele.