. ........vimrn^m^ u " " '"'T.:- ■ SSdini slovenski dnevnik v Zjedinjenih drž&vsh. fc&aja vsak dan Izvzemfi saedelj in praznikov* GLAS W ........ Ust slovenskih delavcev v Ameriki* The only" Slovenk drf^* in the United States, Issued every day* (sgrasjp| Sundays and Hofida?^ TELETOV PISARNE: 4687 OORTLANDT. ■alered as Seeead-Olass Matter, September si, IMS, al tke Fest Office at New York N. T., under tke Act of Congress of March S, 187«. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 161. — ŠTEV. 161. NEW YORK, MONDAY, JULY 12, 1909. — PONEDELJEK, 12. MAL SRPANA, 1909. VOLUME XV1L — LETNIK HV1L Iz delavskih krogov. Ubegli skabje. iTRAJK DELAVCEV TOVARN ZA IZDELOVANJE PLO-ŠČEVTNE ŠE VEDNO TRAJA DtklTd se marljivo organizujejo; neunijski delavci se pridružijo uniji. ŠERIFOVA POMOČ. Pittsburg, Pa.. 10. julija. Semkaj mo danes dospeli trije organizatorji ▼•like organizacije American Fede-nfion of Labor in vsi so sedaj na razpolago predsedniku organizacije Amalgamated Ass. of Iron, Steel & Tin Workers. Slednji jih bode poslal ▼ one kraje, kjer so tovarne za izdelovanje ploščevine v kterih se dela m pomočjo neunijskih delavcev. V Newcastle je skušala American Tin Plate Co. pričeti z delom s pomočjo tka bo v, toda ta poskus se je popolnoma izjalovil. Kasneje je dražba dobila iz Baltimore 40 ska-bov, ktere je skušala na skrivaj •praviti v svojo tovarno. Jedva so pa delavci prišli v tovarniško poslopje, že se je stražam štrajkarjev posrečilo vse pridobiti za to, da so se pridružili Strajkarjem. Od tu so po-slsH v Newcastle dvajset policajev in sedaj se bode še enkrat poskusilo pričeti z delom. Danes se vrši tukaj veliko zborovanje in med govorniki bode nastopil tndi Lewis, predsednik velike premoga rs k© organizacije. EJlwood, Ind., 10. julija. Iz Newcastle, Pa., je prišlo danes semkaj 160 skabov, kteri bodo zavzeli mesta itrajkujoČih delavcev v tovarnah American Sheet & Tin Plate Co. Ko so skabje prišli na lice mesta, se je pred vratmi tovarn nabralo več sto Štrajkarjev, toda vsi so mirovali. Družbeni uradniki izjavljajo, da bode v ponedeljek zjutraj pričelo nekoliko štrajkarjev zopet z delom, kar pa ni verjetno, kajti štrajkarji •to za trdno sklenili, da bodo z bojem za unijsko delavnico nadaljevali, dokler ne dosežejo popolne zmage. Štrajkarji tem, <;a so nastopili z raznovrstnimi opravičenimi zahtevami, v ktere pa nf-m-šhctarska vlada na nikak način neče pr voliti. Jugoslovani od «vojih zaLi'v nečejo odstopiti in tako je vlača v ravno takih škripcih, kakor je t-ila preje. Vlada je uvidela, da je sedaj vsako posvetovanje s političnimi strankami zaman, tako da je tr.di parlamentarno delo onemogočeno v smislu. kakor si ga želi avstrijska prodana vlada, in tako jej ne ostane niš črazega, kakor zaključiti zasedanje crž. zbora in poslati poslance domov. Dunaj, 11. julija. Vlada je včeraj < d redila zaključenje zasedanja driL -bora, kajti vsi njeni poskusi pridobiti slovansko unijo za to, da preneha z obštrukcijo, so se izjalovili, ta<-ko. da je bilo nemogoče pričeti Z parlamentarnim poslovanjem. DOGODKI V MAROKU. I ROOSEVELT NA LOVU. Pri Fort Hali je mnogo levov, ki m-kajo Roosevelfe. Naivasha, angl. izt. Afrika, 10. jul. Vlada je zaprla cesto, ki vodi ie. Nairobi v Fort Hali. Vzrok je ta, ker se je v teh okrajih prikazalo mnogo levov. Zadnje dni je bilo napadenih in usmrtenih več domačinov od teh divjih živali. Fort Hali je glavno mesto okrožja Kenia. Cesta, ktero so sedaj oblasti zaprle, je dolga kacih 60 milj in se nahaja iztočno od Uganda železnice ter potovanje po tej cesti je dokaj nevarno. Roosevelt je sedaj na lovu v pokrajini Sotik, kacih 50 milj zapadno od Naivashe. Med Španci in Marokanci je prišlo do boja. Molilla, Maroko, 10. julija. Med španskim vojaštvom in arabskimi ro-dovi, ki bivajo krog Melille. je prišlo dc vročih bojev. Domačini so umorili štiri španske delavce neke rudniške th užbe in vsled tega je general Manna poslal proti domačinom svoje vojaštvo. Špansko vojaštvo je s topovi razdejalo več vasi in pešci so napadli ter razdejali neko trdnjavo, ktero so napravili domačini. Arabci so imeli velike zgube, toda tudi Španci so imeli 40 ubitib in ranjenih vojakov. Položaj postaja vedno nevarnejši. General Marina je sedaj nkazal graditi utrdbe krog mesta, tako, da sovražnik ne more priti neovfraao v-mesto. General je poslal tudi v Mad- \ rid brzojav, s kterim poživlja vlado, ^ da mu pošlje novo vojaštvo. DOGODKI V PERZIJI Vstaši so se uspešno bojevali s šaho- vim vojaštvom. Teheran, 12. julija. Včeraj rano zjutraj prišlo je 16 milj daleč od tukaj do krvavega boja med šah o vim vojaštvom in vstaši, ktere vodi Si-pahdar, kakor tndi vodja naeijonali-stov Sardarasad. Rojalisti so 2 uri bombardirali pozieije nacijonalistov, in sicer s štirmi topovi, ne da bi sa-mogli sovražnike prepoditi is njihovih pozicij. POtem se je napotilo 300 kozakovmed neprestanim streljanjem r neposredno bKiino sorraleika, ta> da tndi kosali so ss morali umakniti. KoHko ljudi je Mb pri tei Sodno povelje proti japonskim Strajkarjem. Honolulu, Hawaii, 10. julija. Sodnik William Robinson je danes dovoli1 rniMMi sodno povelje, ktero prepoveduje japoeekemu lista Nipa J"ji. ki je glasilo japonskih štraj-ka*jevt objavljati članke, kteri bi končno štrajkarje dovedli do t^a, da bi postali nasilni, ali pa da bi bojkotovali one trgovce, kteri niso štrajkaigem naklonjeni. Denarje v staro demwiftg » * HM ........................ft aa MU........................IN as 4fc.lt........................tm as ltt.79 ........................tM m SM.tt ca 101t.0t Poitarma je všteta pri tek svo tak. Doma se nakasane svote popolnoma ■zplašsfp bees vinarja Odbitka. Naše denarne poiiljatve uptošnje e. kr. poštni hranilni mi v IL de U. Ml Deaarje nam poslati js neje de tOfctt v gotec^m v aH Oeier e& Ifc* M. t "GLAS NAR08A" (Siov«nIc Dally.; Owned and published by tke Slovanlo Publlahing Co. fa corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 " pol leta........ •* leto za mesto New York . . * pol leta za mesto New York . Evropo za vse leto . . " " " pol leta. . . . " " četrt leta . . . 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75 •OLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzeroši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.0#. Ad v«rtiMmeiits on agreement« Dopisi brez podpisa in osobnosti ee fie oatisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naroči*kov Eosimo, da se nam tudi prejšnje Ivali^če naznani, da hitreje najde-»o naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-*>v: . "OLAS NARODA" •8Oortlandt St. t New York City. Telefon 4G87 Cortiandt. Stari delavci. Uredništvo newvorskih Times je nedavno pričelo s posebno preiskavo, dr* tako dožene, v koliko je mogoče dobaviti delo ljudem, kteri so že prekoračili petdeseto leto svoje starosti. Vsled tega je imenovani list objavil več tozadevnih oglasov in se je potem ponudil posredovati v prid starih ljudi, kterih prošnje je naravno tudi uredništvo sprejemalo. Eri tem preiskovanju je imenovani Časopis prišel do sledečega zaključka: Od 166 prosilcev, kteri so se javili, je bilo osemdeset, oziroma polovica uradniških delavcev, knjigovodij, bla-gajničarjev. prodajalcev itd. Izuča-nih delavcev se je javilo le dvanajst. Iz tega sklepajo pri imenovanem listu, da je rokodelcem mnogo boljše, kakor onim ljudem, kteri si morajo služiti svoj kruh v uradih in pri trgovini. Naziranje, kakoršnjo imajo pri Times o položaju trgovinskih« delavcev, je v celoti pravilno. Pred vsem se povdarja, da zaslužijo taki delavci po dvanajst do dvajset dolarjev na teden, da ostanejo običajno po četrt ali še več v jednej in isti službi, ne da bi dosegli kako višje mesto. Ako nastanejo potem slabi časi, delodajalci običajno najstarejše delavce odšlo ve. One izkušnje, ktere si tak delavec pridobi tekom svojega poslovanja v uradu, so brez vsake vrednosti in mu Čestokrat celo škodujejo, kajti vsak star delavec je konservativen in se ne more privaditi novim načinom poslovanja. Njega se prav lahko nadomesti z dvajsetletnim delavcem, kteri si tekom par tednov pridobi potrebno znanje za svojo službo. — Times tudi izjavlja, da so plače newyorških klerkov, kjer dobivajo trgovinski izvežbani ljudje najboljše plače v Z jed. državah, slabše, kakor one navadnih uličnih pometačev. Na podlagi tega opaževanja svetuje potem imenovani časopis stari-Sem, naj ne pošiljajo svojih otrok v urade, temveč v delavnice; naj jih ne eilijo posvetiti se trgovini, temveč naj jih do vedo do tega, da se bodo posvetili obrti, oziroma rokodelstvu. Položaj rokodelcev — tako trdijo Times — daleko nadkriljuje onega uradniških delavcev, zlasti potem, ko pridejo stara leta. Na podlagi preiskave je imenovani časopis tudi dognal, da je brezposelnost med trgovinskimi delavci mnogo večja, nego med obrtnimi. Poleg tega rokodelec tudi lahko dobi delo v različnih krajih, kajti pri tem se ne uvažuje znanje jezikov, kajti delo na polju obrti jc povsodi jednako. Poleg tega je treba tem delavcei_t delati krajši čas in vrhu tega so tudi boljše plačani. Nikakor ne nameravamo hvaliti pole žaj trgovinskih delavcev, toda takoj moramo izjaviti, da je naziranje imenovanega lista dokaj napačno, zlasti ie ono> koje se tiče delavcev, ki so stari nad petdeset let. Da se je pri imenovanem listu oglasilo le dvanajst rokedelskih in sedemdeset trgovinskih delavcev, še nikakor ne dokazuje o veličini brezposelnosti v obeh slojih delavcev. Rokodelci so organizovani in tako oni tudi vedo, kje in kedaj je dobiti delo in kidaj bi bilo iskanje zaman. Neor-xaaizovani trgovinski delavci so pa delo povsodi iskati in od ja, da se je pri Times število teh delavcev. Toda tudi v ostalih točkah smatrajo pri Times položaj rokodelcev izdatno predobrim. Tako trdijo pred vsem, da je plača rokodelcev boljša. Vendar pa to ni resnično, kajti povprečna plača rokodelskih delavcev znaša glasom poročila zadnjega ljudskega Štetja jedva deset dolarjev na teden. Celo delavci, kteri dobivajo v resnici boljšo plačo, kakor na primer stavbeni delavci, ki dobivajo po 60 centov na uro, nikakor niso tako dobro plačani, kakor bi si kedo na prvi pogled predstavljal, kajti uvaževati se mora, da te vrste delavci ne delajo stalno, kajti zaposleni so le v gotovi dobi vsakega leta, tako, da mnogi na leto ne zaslužijo več, kakor po $600, tako, da se ne more trditi, da zaslužijo več, kakor trgovinski in uradniški delavci. Resnica pa je, da so rokodelci, oziroma obrtni delavci nekoliko bolj neodvisni in da imajo tu pa tam tudi nekoliko krajši delavni čas, kakor njihovi trgovinski in uradniški tovariši. Za vse to se pa nimajo zahvaliti načinu svojega dela, temveč pred vsem svojim organizacijam. Ako bi bili trgovinski delavci organizovani, potem bi tudi oni marsikaj dosegli v svojo korist. Kar se pa tiče položaja delavcev, ki so prekoračili starost petdesetih Ift, je pa povsodi jednako slab, naj že bode pri obrtnih ali pa pri uradniških ali trgovinskih delavcih. Nihče namreč neče starega Človeka vzeti v delo in tako morajo obrtni, kakor tudi vsi drugi delavci izjaviti, da postajajo njihove nade vedno ii>anjše, čim bolj se bližajo starosti. 1'odjetniki ne marajo takih delavcev v delo, kajti njihovo delo ni tako popolno in tudi ne tako hitro izvršeno, kakor ono njihovih mlajših tovarišev. 1'odjetniki pa hločejo doseči Čim večje dobičke in vsled tega odslavljajo vedno stare delavce in jih nadomeščajo z novimi, mlajšimi, dočim naj stari delavci sami skrbe, kako bodo zaključili stare dneve svojega življenja. DOPISI. i Collin wood, Ohio. Cenjeni gospod urednik:— Iz raznih krajev Širom Amerike či-;am dopise, samo iz naše naselbine se malo kedaj kaj sliši, dasiravno se tudi tukaj dogodi marsikaj vežnega. Zanje dni junija bi se kmalo prigo-iiia velika nesreča. Na Euclid Beach parku je do tal pogorelo ondotno gledališče Moving Pictures. To gledališče je bilo ljudstvu zelo priljubljeno in vedno natlačeno polno. K sreči j? nastal požar, ko so ljudje k pred-<;avi šele prihajali in tako ni prišlo o panike. Nesrečo je zakrivila elek-■ riena žica, ki je bila napeljana med stenami. Ker je bilo poslopje leseno, je bilo gledališče takoj v plamenu. Požar je napravil tisočim gledalcem največjo zabavo. Seveda, če bi pa kedo zgorel, ne bi bilo gledajoče občinstvo tako zadovoljno in kleli bi družbo, da bi se vse kresalo. Dne 5. julija na dan praznika progi aŠenja neodvisnosti je bilo običajno s'reljanje, ki tudi ni bilo brez posledic. Nek tukajšnji rojak se je zelo občutno obstrelil v roko in po obrazu, d • je moral v bolnico. Bil je premalo pieviden, da mu je v roki eksplodiral "fire cracker". Gotove bode pomnil dan proglašenja neodvisnosti celo življenje. Najbolj žalostno pa je. da dotičnik :u bil zavarovan pri nobenem podpornem društvu. Če se zgodi kaka nesreča, se potem seveda vsak domisli. a je že prepozno. Rojaki, svetujem vam, pristopite k našemu društvu sv. Barbare, ki daje v slučaju nesreče podporo, a v nasprotnem slučaju nimate nikakih sitnosti. Ako greste od tukaj, si vzamete potni list in ostanete še vedno ud društva brez vlakih sitnosti Toraj, rojaki, pazite, da ne bode prepozno in naj se nikdo ne izgovarja. Časi so se že toliko zboljšali, da lahko sleherni pristopi k društvu. Pozdravljam vse društvene sobrate p-> Zjed. državah, kakor tudi Vas, g. :rednik, in Vam želim praT veliko vfšpehov. Fran Kožel. Koliko goveje živine je na zemlji? Neki časnikar je izračunal, koliko ie goveje živine na zemlji. Po njegovi statistiki se je največ nahaja * Severni Ameriki, in sicer 66.86 milijonov, v Argentini 21, na Nizozemskem 1.7, na Ruskem 42.2, v iztočni Indiji 52, v Nemčiji 19.3, na Francoskem 14.3, v Avstro-Ogrski 8.34, v Italiji 5, v Romunski 2.59, v Bolgariji 1.8, v Švici 1.4, v Kaplandiji 1.9, Angleškem 11.7. v Belgiji pa 1 milijon glav. SLOVENCI m SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IH NAJCENEJŠI SLOVENSKI DHBVftlK! Abdul Hamid. Dopisnik pariškega lista "Temps" je prejel od majorja Fethi beja, koje-mu so turški častniki poverili stražo nad odslovljenim sultanom, opis njegovega življenja v vili Alatini in dogodkov, ki so nagnili sultana, da izroči vladi svoje vloge pri raznihi bankah. "Ko sem jaz dobil iz Carigrada nalog — je pripovedoval on —, da izposlujem od sultana njegove bančne vloge, obrnil sem se na nadzornika Muškin beja in ga prosil, naj priobči svojemu gospodarju, da moram izvršiti pri njemu neki nalog. Sprejel me je in jaz sem mu izročil dobljeno depešo, ter svetoval, naj svoje vloge zepet dvigne. "Ali, ako jaz poslušam ves svet — mi je odgovoril bivši sultan —> kake garancije mi daste? Z denarjem bi zamogel zagotoviti svojo in svojih otrok bodočnost". Na to sem mu odvrnil, da je bodočnost njegovih otrok zagotovljena, a njegova osobna svoboda za sedaj iz državnih ozirov ni mogoča. A bodočnost — sem mu rekel — je odvisna od vas in onih žrtev, ktere bodete vi skazovali napram našemu režimu. Po kratkem pomisleku je bivši sultan zaprosil 24 ur časa za razmišljenje. Naslednje jutro me je dal poklicati k sebi ter mi je izročil pisma na razne banke. Zahteval je od mene potrdilo o izročitvi teh listov, ktere sem mu takoj izročil." Fehti bej pripoveduje, da ga je bivši sultan zelo ljubeznivo^ sprejel. "Ko sem vstopil, je vstal in me pozdravil po turškem običaju, potem je sedel in ponudil mesto nasproti sebi. Umeje se, jaz sem občeval z njim preko njegovega adjutanta. On je zr-lo radoveden. Ko je doznal, da sem jaz v vili, obsul me je z raznimi vprašanji o Carigradu, o novem sultanu, o Solunu, o vojski itd. — Od 25. maja dobiva tudi časopise in to "Ta-rin", "Sabah" in "Jeni Gazette". Zunanjih časopisov za sedaj še ne dobiva. On živi v vednem strahu, da bode umorjen. Pred tremi ali štirmi dnevi se je prestrašil, ker je bil sprožen v bližini vile strel iz puške. Umirili smo ga ter mu rekli, da prihaja strel od nekega dečka, ki se nahaja ra lovu. — Sicer je nervoznost sultana nekoliko ponehala. Ko je pred r.ekaj dnevi pričakoval neko osobo, kojo je poklieal k sebi in so z isto došle še nektere gospe, je bil on u-prav razburjen. "Kaj vi hočete, da me polagoma s strahom in mučenjem ubijete?" je zaklical. "Jaz sem tukaj slabo nastanjen, soba je skoraj L/ez pohištva; ako kaj zahtevam, ob-Ijnbuje se mi vse, a ne drži se besedo." — On je protestiral proti 10,000 funtom (denarja), ki so mu določeni, ki pa po njegovem mnenju niso zadostni. "Vse so mi vzeli, celo mojo lastno obleko!" In potem je pripovedoval o velikih svotahi, ktere je podaril svojemu bratu, sedanjemu sultanu Mohamedu V." TURŠKE ŽENE. F. Hiller piše v beroliaskem listu "Der Tag", da se s promeno režima v Turčiji ni v pogledu ženskega vprašanja nič spremenilo. Ženske so istotako kakor dosedaj obsojene na samotarenje in brezdelje v svojih hišah, obsojene so, da se jih istotako malo spoštuje kakor dosedaj, z eno besedo rečeno: njih razmere se niso ši niti za las spremenile. Ni jim dovoljeno se družiti z možkimi, kakor dosedaj ne, a za njih izobrazbo se nikdo ne briga. Novi režim ni dal turški ženi nikako večjo svobodo, a ipak so želele tudi one, da bi se jim odvzelo verige, ker je celi narod svo-bodneje zadihal. A umeje se, da bo vse laglje doseči, kakor pridobiti tem žrmam svobodo. To vprašanje bode " Turčiji najtežje rešiti in ni izključeno, da izvrši gibanje za svobodo turške žene s prevratom; ker ničesar sc tu možki ne boje tako, kakor na-obražene in svobodne žene! In pri tem je glavna ovira, da se morajo tudi oni možki, ki bi sicer radi priznali svojim ženam svobodo, ozirati na fanatične mase. Radi tega je bodočnost mohame-danskih žen zelo negotova, poskusi za njih osvoboditev so š': zelo daleč. Indijsko šolstvo. Po statistitiki indijskega šolstva, ki so je zastopniki predložili angleškemu parlamentu, je razvidno, da od 1000 Indijcev zna citati 98, od 1000 Indijk pa celo samo 9. Nu, čuditi se ni, če se upošteva, da porabi angleška vlada za vsake dete, dokler traja pouk, približno 10 stotink. Ta-k.j razširjajo Angleži prosveto ▼ Indiji! Samomorilec utekeL V Badnn pri Dunaju se je mislil ustreliti neki gimnazijec, toda s tremi streli se ni zadel. Ker so prišli zraven ljudje, je .utekel in komaj so ga pozneje na> sli spečega za nekim grmovjem, b* ročili so ga starišem. Pred 100 leti. (Nadaljevanje.) IV. Dne 18. maja 1804 se jc bil Napoleon proglasil za francoskega cesarja. Njegova dejanska moč je bila velikanska, a zdaj je dobila poleg notranje utrditve še zunanji sijaj, tako, da je Napoleon nadkriljeval vse takratne vladarje sveta. Nikjer niso tega tako britko občutili, kakor na Dunaju. Avstrijski vladar je imel sicer naslov nemškega cesarja, a ta naslov ni imel ne pomena, ne ugleda več. Nemčija je bila raatepera, deloma nemške države sploh niso hotele več pripoznavati nemškega ee-sarja, deloma so bile v najožji zvezi s Francijo.' Nemški cesar, nekdaj prvi vladar Evrope, je bil le še na papirju. Tega avstrijski vladar ni hotel prenašati, zlasti sedaj, ko mu je poleg cesarja Napoleona bila kot nemškemu cesarju sojena prav dvomljiva uloga. Zato se je cesar Fran dne 11. avgusta 1804 proglasil za avstrijskega cesarja. V dotičnem patentu je izrecno rečeno, da se je to zgodilo "zur Gleichheit des Titels und der erblichen Wiirde", vladarske hiše, toraj v namen, da bi bil avstrijski vladar po naslovu in po dostojanstvu enak francoskemu cesarju. Toda kaj so naslovi in dostojanstva, če ni z njimi združena realna moč! Avstrijski cesar je to kaj hitro izkusil. Rastoča moč Francije je ttudo težila vse države, posebno hudo Avstrijo. Francija je proti Avstriji postopala skoro tako, kakor v zadnjih mesecih Avstrija proti Srbiji. Tc so bile neznosne razmere in zato se je Avstrija začela pripravljati na vejno. Avgusta meseca 1. 1805 je Avstrija pristopila tretji koaliciji zoper Napoleona; sklenila je alijanco z Angleško, Rusko in Švedsko. S tem je bilo odločeno, da se začne v najkrajšem času vojna. Dne 3. avgusta 1805 j s izdal cesar Fran ukaz, s kterim je odpravil iz armade cof, ki so ga dotlej nosili oficirji in deloma tudi vojaki. Če je armadno vodstvo mislilo, da je z odpravo cofa avstrijska armada modernizirana^ se je kmalo prepričalo, da je bila to zmota. Kakor s cofom, tako je bila avstrijska armada tudi brez cofa poražena. Dne 25. septembra je izšel cesarja Fran j a vojni oklic. Avstrijska ar-n-ada je bila tedaj že vsa koncentrirana na Nemškem in na Italijanskem. Kar so imeli vojaštva, vse so poslali na mejo, tako, da so morali v Ljubljani meščanski gardisti in meščanski grenadirji oskrbovati vse javne si raže. Na Nemškem so Francozi s Čudovito naglico udarili na avstrijsko armado in že 18. oktobra 1805 so obkolili Ulm in ga prisilili kapitulirati. 23,000 mož avstrijske armade z 59 topovi je padlo sovražniku v roke m Francozom je bila odprta pot proti Dunaju. Sicer so Angleži pod Nel-sonom pri Trafalgarju skoro uničili francosko-špansko brodovje, toda to ni imelo vpliva na vojno na kopnem. Na Italijanskem se je francoski armadi v začetku precej slabo godilo. Toda porazi na Nemškem so prisilili Avstrijce, da so se tudi na Italijanskem začeli umikati. Sicer so Avstrijci v bitki pri Caldieru (od 29. do 31. oktobra) premagali francosko armado pod maršalom Masseno, a ta zmaga jim ni nič pomagala, ker so vendar morali zapustiti Italijo. V bitki pri Caldieru se je stotnik Žiga Novak, doma iz Št. Petra na Krasu, posebno odlikoval. Z eno samo kom-panijo je rešil celo avstrijsko divizijo. Še na bojišča je bil za ta junaški čin imenovan za majorja in je pozneje dobil viteški križec reda Marije Terezije. Ko so v Ljubljani zaznali, kako slabo se godi avstrijski armadi, je škof Frigido odredil tridnevne molitve po vseh cerkvah in jih je začel s slovesno pridigo v stolni cerkvi Pa molitve niso pomagale. Vse bolj so se Francozi bližali Ljubljani. Takratni cesarski guverner na Kranjskem je bil tako hraber mož in tako vesten namestnik cesarjev, da jo je že 20. novembra popihal iz Ljubljane. Tako še Avstrijci niso na svojem umikanju prispeli na Kranjsko, a najvišji uradnik v deželi je že bežal. Za njimi jo je odkuril z državnimi in javnimi blagajnami tudi glavni blagajnik Vičič. Ker je odnesel ves denar, so morali potem prebivalci iz svojega naložiti silno visoko vojno kontribucijo. 22. novembra so prišli v Ljubljano nadvojvode Karol, Ivan, Maksimilijan in Ludvik z generalnim štabom. Prišli so kot prvi od avstrijske armade, ki se je morala umikati iz Italije. Že naslednjega dne so morali odpotovati proti Celju in za njimi je odšlo vse vojaštvo. Prepustili so deželo sovražnika na milost in nemilost. V. AVJLVXJL X JLJU. PAIN-EXPELLER n zvinieniu. odrti- Pri ivi njen ju, nah^ sploh prenapor-njenju mišic, pri rev-matizmu, nevralgiji in enakih teikoč&h pomaga enkratno vdrg-nenje z PAIN-EXPELLER Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. P. A i. Rlcbter & Co.. Tisti dan, ko je nadvojvoda Karol zapustil Ljubljano, so se prikazale prve predstraže francoski armade v Postojni, kterim je potem kmalo sle-dii maršal Massena s svojo armado. Massena je bil znamenit vojskovodja, jeden prvih maršalov Nepo-leonovih, a je bil trd in kiut in lako-men. V armadi, ki ji je poveljeval, sc. služili skoro sami Italijani in ti so ropali in kradli, kolikor so le za-mogli, ker jim zapovedniki niso dekli ovir. Dne 28. novembra so prijezdili prvi francoski konjeniki. Jezdili so čez Turjaški trg, čez Mestni trg, in po Prešernovih ulicah ter naleteli pri sedanji pošti na majhen oddelek avstrijskih huzarjev. Takrat je bil hotel "pri slonu" še pritlična furmanska oštarija, današnja Deghenghijeva hiša pa je bila last obogatelega furmana Andreja Maliča. Med tema hišama se je. vnel kratek boj med francoskimi konjeniki in avstrijskimi Rizarji, nakar so jo hazarji odku-rili po Dunajski cesti za glavno armado. Avantgardo Massenove armade je vodil general Merlin; kmalo za njim jc prispel Massena sam v Ljubljano in se je nastanil v škofiji. Opera eije Massenove armade so i-mele v Ljubljani svoj konec. Dne 2. decembra je bila namreč že odločena osoda te vojne v veliki bitki pri Sliv-nem (Austerlitz). Trije cesarji (Napoleon, avstrijski cesar Fran in ruski car Aleksander) so se udeležili te bitke; Napoleon jo je seveda sam vodil, Fran in Aleksander pa sta bila samo gledalca. Dva dni po bitki je cesar Fran sklenil z Napoleonom pri-mirje, kteremu je sledil mir, sklenjen v Schonbrunnu dne 16. decembra. Avstrija je po tej mirovni pogodbi morala odstopiti Napoleonu Benečijo, Dalmacijo, Tirolsko in Predarlsko, a dobila je malo Solnograško in dandanes pod Bavarsko spadajoči okraj Tiechtesgaden. Francozi so, zavojujoč Kranjsko in Primorsko, postopali v teh deželah tako, kakor je bila takrat pač vojna navada in kakor so postopale vse armade, če so kako deželo podvrgle. Takrat so vojne vodili na stroške premagancev; zmagujoča armada je ži-\ela od vojnih kontribucij, ki jih je nalagala prebivalstvu in pri kterih so si mnogokrat tudi poveljniki polnili žepe. Maršal Massena je v tem ozira še huje postopal, kakor drugi francoski vojskovodje. Massena je naložil Trstu šest milijonov goldinarjev vojne kcntribucije, Kranjski pa tri milijone. Ker je bil guverner grof Trauttmannsdorf odnesel ves denar, kar ga je bilo v javnih blagajnah, ker je bila Kranjska itak silno ubožna in vsled rednih vojsk ter dajatev za avstrijsko armado vsa izsesana, je bila ta silna kontribuci-ja za njo strašen udarec. Massena je dal zapreti nekaj najuglednejših meščanov, barona Basellija, magi-stratnega svetnika Alborghettija, trgovce Damjana, Birsuttija, Majerja in druge in ukazal je jih držati v zaporu, dokler ne bo plačana kontri-bueija. Ko je bilo sklenjeno premirje, so sicer te meščane izpustili, a od kon-tribucije niso odnehali, ker je bilo že določeno, da bodo zopet zapustili Kranjsko. Dne 4. januarja je Massena zapustil Ljubljano. Dan odhoda mu je morala kontribucijska komisija do 7. ure zvečer nabrati še 50,000 goldinarjev, da jih je spravil v svoj žep. Sel j»- v Italijo, da zavojuje kraljestvo neapoljsko, ker je bil Napoleon proglasil vladajočo dinastijo Bonrbonov za odstavljeno in je bil svojega brata Josipa razglasil za neapoljskega kralja. Ljubljančani so si kar oddahnili, ki" jih je zapustil Massena. tako kruto je ta mož izpreševal denar. Celo s1 o venska sramotilna pesem na Masseno je krožila po Ljubljani Ko so prišli avstrijski vojaki v Ljubljano, Še niso bili odšli vsiTran-cozi. Da bi ne trčili drogi ob droge, so avstrijske vojake nastanili v Šiški. Ljubljančan je so bili tako veseli nji!) prihoda, da sta poštni oskrbnik Be-beršek in dr. Legat nabrala med meščani precej denarja, s kterim sta pogostila in obdarovala vojake. KonS- Slovensko katoliško Q= podp.društvo o sveteBarbars -e Za ^jediiyene države Severne Amerikfc-Sedežs Forest City, Pa. tnkorporlrsno dne 31. januarja 1902 v državi Pemisyftvae& •DB0ENIE3 : Predsednik: ALOJZ. ZAVERL, P. O. Box 174, Tarmi GMg, Podpredsednik: MARTIN OBER2AN, Box SI, Mineral, Mm L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Foreat City, Pa. IL tajnik: ANTON OftTIB, 1143 E. fiOtk QevaLami, I Blagajnik: MABTIN MUHIC, Box 537, Porast City, Pa. 7 % i i NADZORNIKI: MARTIN QEECMAN, predsednik, Weir, Eui KAROL EALAJt, L madzoraik, p. Box »47, FRANK KNAFELJC, IL madsoraik, §W dock, Pa. PRANK ftUKK, HL aadaoraik, M Mill BL, porotni m Piizmn *dbor: PA VRL OBREQAR, patoldk porotnega edkora, Wsfc, O. Box M, WiliMk, Pfc. P. O. Box «22, JOSIP PETERNEL, L IVAN TORNlC, IL porotnik, Dopis! naj as peGljaje L tsjm&a IVAN TELRAN, P. tUm Forest City, Pa. Dnštveno glasilo ja "GLAS NARODA". no, ko so bili že vsi Fr^cozi zapustili Kranjsko in je bil že v Ljubljani avstrijski general grof Belle-garde s tolikim vojaštvom, da se res v.: bilo prav ničesar bati, tedaj se je \rnil v Ljubljano tudi kranjski guverner grof Trauttmannsdorf in je zopet prevzel vlado. Premagana in ponižana ter velikega dela svojega ozemlja oropana Avstrija je bila po tej vojni pač preveč oslabljena, da bi mogla misliti na o-sveto že v najbližjem času. A mislila je na bodočnost, mislila na novo vojno toliko bolj, ker je bila moč Napoleonova zopet silno narastla. Cesar avstrijski se je po vsi pravici bal, da ga bo Napoleon, ki je imel že skoro pol Evrope v svoji oblasti, potisnil ob zid in da napravi iz njega svojega podložnika. Priprave na novo vojno so se takoj začele, čim se je država le nekoliko opomogla in nabrala zopet nekaj denarja. Davki so bili strašni in na Kranjskem jih je ljudstvo toliko težje plačevalo, ker je bilo že izza prejšnjih vojsk popolnoma izmozgano. Že v predidočih člankih smo omenili, da je nadvojvoda Karol začel priprave za novo vojno, ki se je potem vnela čez tri leta, namreč 1. 1809 pred vsem s tem, da je reorganiziral armado in skrbel za popravo avstrijskih trdnjav. Najvažnejše, kar je nadvojvoda Karol ustvaril, je bila organizacija domobranstva. Pomagalo tudi domobranstvo ni, ali upanja na to armado so bila silna velika. Dne 9. junija 1808 je izšel cesarski patent, s kterim se je ustanovilo domobranstvo. Vsi možki v starosti od 18. do 45. leta, ki niso služili pri vojakih, naj bi bili dolžni služiti v do-mobranstvu. Razdeljeno je bilo domobranstvo po kronovinah in po o-krajih; domobranci so imeli dolžnost, vežbati se vsako nedeljo in vsak praznik, enkrat na mesec pa naj bi imeli večje vaje. Možki v starosti od 45. do 60. leta so bili tudi dolžni služiti pri domobrancih, a porabljali naj bi sc samo za straže in za transportno službo. Nadvojvoda Ivan, ki se je pozneje tako slabo obnesel kot vojskovodja, je prevzel organiziranje domobranstva in je prišel tudi v Ljubljano. Dne 4. julija 1808 se je začelo rekro-tiranje. Mladino je mikala uniforma, mikalo jo je, da se bodo igrali vojake in trumoma so se oglašali kmetski fantje in delavci za domobrance. Da bode kdaj treba iti v resen boj, tega si ljudje pač niso mislili. Vodnik, ki je bil tedaj že mašnik ljubljanskih meščanskih gardistov, je zložil takrat svoje znameuite "Pesmi za brambovceVlada je skrbela, da so bile take pesmi zložene v vseh jfzikib. Kadar je Avstrija potrebovala svoje narode, se jih je vselej spomnila... "Ako le hče Je bil Estrajh in bo sa vse! Zdaj brambovci zasukajte! Bit* če, bit* če Estrajh sa vse!" Tako je pel Vodnik in je menda objednem malo potegnil "estrajh-ske" mogotce, kajti vedel je, da je bil "Estrajfcl" pravzaprav le za Nemec in ne sa vse! Takozvane meščanske garde, ki jih y. bilo takrat Se vse polno ▼ Avstriji in so se v vsakem najmanjhm trga krojači in čevljarji ob nedeljah in pri procesijah vojake igrali, sc se posebno zavzele za ustanovitev domobranstva. Dne 16. julija 1808 je prišlo 372 notranjskih prostovoljnih braznbov-eev v Ljubljano. Bili so prvi. Dne 31. julija je bila tudi rezerva ustanovljena, nakar so se zašele vaje, ki sc. trajale do konca avgusta. Postojn-cc so prve poslali domov. Začetkom 1. 1809 je bilo na Kranjskem organizovanih sedein bataljonov domobrancev. Oborožen jc je veljalo 329,000 goldinarjev. Nadvojvoda Ivan j? prišel 4. aprila 1809 inspieirat domobrance v Ljubljano in j^i je aeio hvalil. Dne 30. aprila je škof Kavčič blagoslovil zastavo druzega bataljona ljubljanskih domobrancev. Cesarica je za to zastavo darovala poseben trak. Takrat je bila Avstrija že na pred- \ečeru velikanske vojne, v kteri se je potem avstrijsko domobranstvo tako klavrno izkazalo. Postojnski domobranci so se vrlo držali, dva bataljona iz postojnskega okraja sta uspešno sodelovala pri Palmanovi, kar pa za končni izid vojne ni imelo pomena. (Dalje prihodnjič.) To in ono. Proti podganam. Boj proti podganam bo kmalo d en po vsem civilizovanem svetu. Nedavno se je z njim bavilo londonsko "Medicinsko društvo", v k te rem jc sir Crichton Brown imel zanimivo predavanje o milijonih škode, ki jo ti glodavci leto za letom provzročajo in zlasti o veliki nevarnosti teli šivali z ozirom na prenašanje strašnih kužnih bolezni. Na ladijah prihajajo v vse luke sveta, ondi gredo na suho za plenom in potem zopet nazaj na ladije. Tako se kuga in kolera nanašata od jednega kraja sveta do drugega. Bilo bi toraj velikega pomena, če bi se boj proti podganam izvedel na celi črti. V napredni Danski se za vsako ubito podgano na podlagi posebnega zakona plača precejšnja nagrada. V novejšem časa je bil v argentinski zbomiei predložen načrt zakona, s kterim bi bili vsi prebivalci Buenos Airesa obvezani skrbeti za uničavanje podgan. Za načrt se je dvignilo enogMsno vse časništvo. Zahteva se tudi enak sake n za ladije. Čudne podobe na snamkak. V krogih nabiralcev poštnih so prišli na sled zopet novi zakriti podobi na poštnih znamkah. Kakor se bodo še nekteri spominjali srbske jubilejne znamke, na kteri se nahajate podobi kralja Petra in Črnega Jur-ja (Karagjorgja), njegovega prade-da, je na njih tudi opazil, akc je obrnil znamko, neko mrtvaško lice, za ktero so dejali, da je je zlobna roka nalašč narisala poleg. — Sedaj so pa zasledili na eni angležki ena- ko, samo veselejšo podobo. Ako opazujemo kako angleško znamko s obrazom kralja Edwarda TEL, bomo pod povečevalnim steklom opuiii v profilu kralja neko mlado nrično damo, k t era n hoče ravno nadeti Uobtk. Oko kraljevo je glava dame, obrvi klobuk, medtem ko tvorite no« strani in aenea lie na dragi obe reki dame, ki driita gtevo. iMiSfe. -Si Jugoslovanska dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota Sedež v ELY, MINNESOTA UEADMEI: :: TSLAKK KEDOft, 9483 Kwiof At«., Bo. Ckiemfo, I1L :: IVAN GERM, P. O. Box f7, Rraddook, Pw. GUvai Ujaik: JURIJ L. HROClC, P. 0. 45H, Ely, M*™ tajnik: MAKS KEBŽISNIK, L. Box $83, Rooks Spring, ■hfjatti: ITAK GOVtE, P. O. Box 106, Ely, Miix NADZORNIKI s ALOJZIJ VIRANT, pi.dWnik aadxoraeo odbora, eor. 1€. Are. * flowtk Lorain, 6. IVAN PRIMOŽIČ, aadaonrik, P. O. Box 041, Erolotfc, m™ MHAP, KLOBUČAR, UL madxomik, 111 — T. fttreot, Cstaoot, 1», mrik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N«rtk CUm«o BL, fOMni ODBOR t IVAN KEBJMNIK predeotnik porota««« oJWra, P. « P«. ITAK N. GOBAR, EL porotnik, 63U Batl«r St., PLttaharg, Pa. ITAir IfERHAR, m. poroteik, Box «S, Ely, Will V-fcorai Krajevna druitra naj blagovolij o pošiljati tm dopise, premembe a-dov ia dram listine na tfavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box d$4, Ely, Kan., po tvojem tajnika in nobenem dragem. Denarne poiiljatva n*' potiljajo krajevna drnitva na blagajnika : JOHN GOUEE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po -rojem zastopniku in no-feoaem dragem. Zastopni! * krajevnih društev naj pošljejo iuplikat vsake potijatre tadi na glavnega tajnika Jednote. Ve. pritožb« od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj ** pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽI&NIK, Bos 138, Bardine Pa. Pri%jani morajo hiti vsaki aataftm podatki im-U pritedEW. Dr mi t vsa o fluilo je fGLA8 NARODA". Drobnosti. KRANJSKE MOVIOR Poboj z metikami. V St. Vidn pri Eatičini so dne 20. junija z motiko potolkli in z noži osuvali trije mladeniči Janeza Zupančiča, vnlgo Koec-varja iz $t. Vida. Previden je bil na mestu s sv. poslednjim oljem. Po nekih poročilih je že umrl, po drugih Še ne. Nalezljiva bolesen akrlatinka precej kruto gospodari po župniji Vič-Glinoe. Rodbini Gariboldi je v teku desetih dni pobrala štiri otroke. Petega, zadnjega je pa dne 20. junija položila na bolniško posteljo. Najbrž tadi temu ne bo prizanesla. Da bi tej sovražnici šolske mladine vsaj nekoliko v okom prišli, so oblasti zaprle danes ljudske šole. Obeail se je na Gradišču pri Vipavi posestnik Franc Ferjsnčič p. d. Lncin. Našli so ga v hramu obešenega. Zapustil je dva otroka ia soprogo. Vzrok smrti je baje alkohol. Učinki ljubosumnosti. Pri Sv. Miklavžu poleg Ihana, okraj Brdo, živela sta v mežnariji zakonska Janez in Reza Kopač 25 let. Kreg, prepir in pretep bil je pri tej dvojici na dnevnem redu in vse to je provzroči-la obojestranska ljubosumnost. Dne 17. junija je prišla Reza Kopač o-krog 10. ure ponoči domov, kar je moža v toliki meri razjezilo, da je šeno do dobrega pretepel. Dne 19. junija šel je Janez Kopač okrog 1 popoludne in se vlegel v bližini hiše v travo ter ondi zaspal. To priliko je porabila njegova boljša polovica Reza Kopač, ga polila s petroljem in Migala. Gorečega mežnarja Janeza Kopača so sosedje opazili, ga polil z vodo in strgali z njega obleko, a kljub temu je drngi dan v ljubljanski bolnici umrl. Morilka je zaprta pri okrajnem sodišču na Brdu, kjer se Trži preiskava. PRIMORSKE NOVICE. Čemu je Lahom univerza ▼ Trstu. Na to odgovarja buditrpeštanski dopisnik lista "Corriere d'Italia" ta-ko-Ie: "Neodvisna banka je za Ogre to, kar je za Lahe univerza v Tre tu —- namreč simbol neodvisnosti." Lahi navadno pravijo, da jim bo univerza v Trstu služila za. to, da se bodo učili ;n zajemali vedo pri viru laške kulture, iz navedenih besedi laškega žurnalista iz regna pa je razvidno, da smatrajo Lahi univerzo v Trstu za dejansko ravno tako nepotrebno, kakor je nepotrebna ogrska banka. Glavni namen tega vseučilišča bo le ta, da bo simboliziralo neodvisnost avstr. Italijanov, to ae pravi, njihove težnje is okvira monarhije. VOVJU& Nedav-šeaska iz Zi-V Celju ji je postalo slabo. Porodila je deklico. Železniški kontrolor Burger je dal takoj voz odpeti od vlaka in preekr- bel iznenadeni materi zdravniško pomoč. Blagoslovljena rodbina. Delavcu Antonu Ranzingerju v Peklu pri Po- lieanih je 24. junija povila žena 4 krepke deklice. Rodbina se nahaja v skrajni bedi. BALKANSKE NOVIČK Proporcionalni volilni sistem v, Bolgariji. Sofija, 26. junija. Sobranje je v svojem zadnjem zasedanju sklenilo, naj se predloži Čim najpreje zakonski načrt o uvedbi proporcionalnega volilnega sistema. Z ozirom na to je vlada izdala včeraj ukaz, s kterim razpušča šest občinskih in dva okrožna sveta in odreja, da se imajo nove volitve izvršiti na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. Konji Abdul Hamida. V hlevih bivšega turškega sultana so našli 1100 najdragocenejših konj, ki so mu jih darovali arabski šejki. Novi sultan je pri držal le 300 konj, ostale je podaril zaslužnim častnikom. Med konji je takih, ki jih cenijo na 50.000 in več kron. RAZNOTEROSTL Pretep radi modernega klobuka. V nek variete v Rimu je prišla Angležinja z velikim modernim klobukom, ki je bil podoben po vezenemu loncu. Razposajeno občinstvo je priredilo klobuku demonstracijo, nakar je Angležinja zapustila gledišče. A ljudje so vdrli za njo in kakor bi trenil nastane velik pretep. Angležinja se je namreč zakadila v svoje napadalce s svojimi močnimi rokami in občinstvo se je takoj razdelilo v dva tabora: jedni za Angležinjo, drugi proti. Priti je morala policija, da je sovražni stranki razdelila in raz^nala. Vprašanje slovanske banke. Petro grad, 26. junija. V klubu "obče-stvjonih dej a tele j'' je imela svojo prvo sejo ruska komisija za ustanovitev slovanske banke. Seji je predsedoval bivši minister M. M. Fjedo-rov. Seje «o se udeležili zastopniki moskovske trgovske banke, azovsko-danske banke, ruske banke za vna-njo trgovino, ruske trgovsko - obrtne banke in centralne banke društev zajemnega kredita. Vsi zastopniki teh zavodov so se v načelu izrekli za ustanovitev slovanske banke. V kratkem se skliče zopet seja. v kteri se bo definitivno sklepalo o slov. banki. Te seje se tudi udeleži dr. Preiss iz Prage. Nor islet ruskih akademikov v slovanska dežele. Petrograd, 26. junija. Okrog 190 akademikov iz Pe-trograda in okrog 80 akademikov iz Moskve priredi izlet v slovanske dežele. Na svojem izletu obiščejo >, Ljubljano, Zagreb, Belgrad in CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. Glavaica, prebitek i« aerazdeljeni dobički.. § 2 500.000,00 Drnfi pripomočki.....................§15.000.000,00 URADNIKI s Charles C. Dickinson, President. Jas. RossCtrrax, Vice-President. Fredhrick H. Parker, Vice-President. Rob. l. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton c. Dickinson, Asst. Treaa. Rob. B. Mooehead. Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust Officer. Levehter G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za mesto New York. Sprejemajo se vlogre posameznikov, tvrdk in korporacij. Plačujejo ae obresti na čekovne vloge, kakor tadi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne shrambk-e se oddajo za letno najemščino po $5 in več. Najlep I Sofijo. V Rusijo se vrnejo preko Carigrada. Kratka odpoved. Jaj teles je imel hišo na Dunaju. Drugo nadstropje je vzel v najem nek višji častnik. Ker mu ni ugajalo stanovanje, bi se bil častnik rad preselil pred terminom, ne da bi radi tega kaj zastonj plačal. Sel je k Jaj telesu in mu povedal. Gospodar je bil slučajno dobre volje ali mu je bilo morda tudi ljubo, mu kratko odgovori, da je zadovoljen, če mu odpove z eno samo besedo. Drugi dan je dobil pismo z eno samo besedo "Judicium", kar pomeni v latinskem sodba, v nemškem pa, če deliš zloge in jib spremeniš v samostojne besede 'Žid, jaz grem vun". — Parvenu se je sicer nasmehljal, a stavo je zgubil. Domovinstvo na Kitajskem. Dosedaj ni imela kitajska državna uprava nikakih določil in zakonov glede državljanstva ali domovinstva. To je seveda popolnoma umevno. Poznamo jih namreč kot čudake, ki so se zaprli za ovoj kitajski zid, preko kterega ni bilo vstopa tujcu. Pa tudi sami niso hodili v svet ali se mešali med druge narodnosti, ktere so splošno, kakor še dandanes, kot božji sinovi prezirali. Pojem o državljanstvu ali domovinstvu jim je bil seveda kot tak nepoznat, naravno, ker ga niso rabili. — Živeli so v svojem nebeškem kraljestvu kot poseben del sveta, vzvišen in nedotakljiv, po njihovih nazorih. — Priznati pa se jim mora, da so kljub svojim čudnim kitajskim običajem, ki so prišli že v prislovi ce, v svojem krogu vrlo podjetni, delavni in nadarjeni ljudje. Tudi okusa jim ne manjka, dasi pribijajo včasih na križ po naših nazorih prva in najejdnostavnejša pravila umetnosti in lepote. So pač svet sam zase, kterega bi bilo preje natanko poznati, predno bi bilo izreči končno sodbo o njihovem delovanju, zmožnosti in umetnosti. — Evropska kultura pa je kljub njihove odpornosti v zadnjih desetletjih prodrla ta oklep. Prednost pred vsem imajo seveda trgovina, velika industrija in obrt. Tako da ima Kitajska, ki se vedno bolj približuje in združuje 8 sosedi, že neštevilno tujih naseljencev, obraino pa se je izselilo tudi veliko Kitajcev v druge dežele posebno v Ameriko. — Pri tem pa so nastale ker niso imeli državljanskih in domovinskih zakonov, ponovno velike zmešnjave in neredi, prepiri s svojci in tujci. To jih je zapletlo večkrat v težke spore z zunanjimi državami, ktere so toliko časa silile vlado, da se je odločila za ureditev domovinskih razmer. — Zakon, kterega so uvedli je fila preprost. Kitajci, ki bivajo tudi več let v inozemstvu, o-stanejo kitajski državljani dokler hočejo. Ko se vrnejo domov, morajo odločno izjaviti ali hočejo biti ino-zemei ali ne. Ce nimajo potrdila od tujega konzula, da so dosegli drugje domovinstvo, jih smatrajo za Kitajce. Nasprotno pa zgube v deželi vse lastninske pravice in prednosti, ktere uživajo domačini in jih smatrajo kot za inozemce. Vsi tujci pa, kteri že dalj bivajo na Kitajskem, se morajo izkazati z domovnieo, ker jib sicer smatrajo po zakonu kratkoma-lo za Kitajce. Dalje določa zakon, da postanejo lahko domačini vsi tujci, ki bivajo tam 10 let, so Se nekaznovani in imajo primerno premoženje. S tein so napravili važen korak v napredku, vendar pa se še ne ve, v koliko liodo te določbe odobravale sosedne države. Vsled sramote v smrt. Solastnik velike vinske tvrdke A. & R. Gross, je izginil z Dunaja in vzel seboj 110 tisoč kron. Truplo njegovega brata so nedavno potegnili iz Donave. Pri mrtvecu so dobili listek, da je izvršil samomor vsled sramote, ktero mu je napravil brat. Pogubonosna goljufija. V gostilni I. Junga v Erdeviku so igrali 3 fantje poznate igro enoindvaset. Neki Sedlak je oba obigral. Toda pri zadnji igri zapazita, da jih goljufa. Na to očitanje potegne Sedlak samokres in ustreli trikrat na soigralca. Oba je sadel. Ranil je jednega v nogo drnzega v trebuh, vsled ktere poškodbe je dotičnik drugi dan omrl. Žalostna rodbinska drama. Radi pomanjkanja in revščine se je obesil na Dunaju 411etni bivši finančni paznik Jurij Rest sebe in svojo hčerko. Ko se je vrnila njegova šona a trga, kamor je šla kupit živeža, je našla, ko so šiloma vdrli v stanovanje, moža obešenega na kljuki, ki je bila v stropu za svetilko, skoro dveletno hčerko pa na kljuki sobnih vrat. ----v - * j Mesto nžLgalic. V mestu Tidaholm na Švedskem delajo samo nžigalioe. Mesto šteje 3.300 stanovnikov in njih večji del dela v tovarni, ki je največja na svetu. Vsako leto predelajo 600.000 metrov drv razrezanih, iz kojih nastane več milijard užigalic. Vsak dan naredijo povprečno 200 milijonov in na leto 73 milijard komadov. Tristo strojev električnih izdeluje Čez 900.000 škatljic, napisi, prilepljeni na teh Skatljicaih tehtajo na leto 124.000 kg. Samomori gimnazijcev. Med latinsko pismeno nalogo se je ustrelil v Clermont - Ferrant 141etni gimnazijec Neni. Na zvezku so našli mesto naloge napis: "Moriturus vos saln-tat'\ Preiskava je razkrila, da so se zagovorili trije učenci, da se ustrele. Prvega je zadela kocka Nenija. Ostala dva strogo nadzorujejo. VABILO NA VESELICO. Društvo, sv. Jožefa St. 14 J. S. K. Jednote v Crocket tu, Cal, priredi v proslavo svojega lOletnega obstanka veliko veselico. Veselica se začne v soboto 24. julija, konča se v nedeljo. Igrala bode slovenska godba (Austrian Carniolan Band Band) iz San Francisco, CaL Tem potom so vljudno vabljeni vsi rojaki od tu in iz okolice, kakor tudi vsa sosednja društva, bratsko društvo sv. Jožefa iz S an Francisco št. 23 J. S. K. J. in samostojno avstrij-sko-kranjsko društvo sv. Jožefa ter društveniki iz Oak Hill, CaL, da se polnoStevilno udeleže. Za dobro postrežbo skrbel bode odbor. S pozdravom Štefan Jakše, tajnik. (4x 29-6, 6, 12, 17 — 7) NAZNANILO. Cenjenim rojakom, znancem in prijateljem po širni Ameriki naznanjam, da sem se zopet vrnil iz stare domovine, kjer sem se mudil par mesecev. Oujednem naznanjam ceni rojakom v Waukeganu, 111., da bodem zopet sam prevzel vodstvo v vseh mojiL' poslih, ter vsacega najbolje postregel. Priporočam vam mojo veliko zalogo raznega finega najboljšega žga- nja, patentovanih zdravil in vsakovrstnih finih smodk. Prodajam vožne listke vseh preko-morskih! črt in pošiljam denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. Pobiram naročnino za ''Glas Naroda" in sem v zvezi z vsem znano tvrdko Fr. Sakser Co. v New Yorku. Upravljam \sa v notarski posel spadajoča dela. Zahvaljujem se vam za dosedanjo naklonjenost ter se še v nadalje pri-p oročam. Spoštovanjem Frank Petkovšek, 718—720 Market St., Waukegan, IU. (10-12—7) Kdo rojakov ve, kje je MAT. KOS? Poprej je delal v okolici Walsen-burga, Colo., sedaj sem pa slišal, da je šel nekam v Kansas. Poživljam ga, da se mi javi v 14 dneh. Martin Kovač, Box 135, Sopris, Colo. (10-12—7) Kje se nahaja moj bratranec FRAN V JJJIRIH? Doma je iz Laze pri Planini. Pred dvema letoma prišel je v Ameriko in ne vem, kje se nahaja. Prosim ga, da se mi javi, ali pa če kdo izmed cenjenih rojakov ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov. — Helena Komovc (Grehijeva iz Planine), Box 190, Garrett, Somerset Co., Pa. (9.13—7) JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja iovratasa VINA, ktera v kakovosti naAriljaje-jo vsa druga ameriška visa. BUDlfiCE VINO (Concord) prodajam oo 50et. galono. — BELO VIN6 (Catavba) po TOei. geloao. NAJMANJŠE NAXOOlLO MO JE 60 OALCnr. xa n HRINJKVJQC, za portiral brinje ia Kranfrka, volja IS stakioaie sedaj 913.00. TR0PEN6-VBC $2j60 falona. DBOtMOC *U* galena. — Najmanje nje so 4% »tea. Naročilom jo prOoiiti » 2a oM* naročala se_ JOJU T1ATB1 JBIIOUD. POZOR, ROJAKI I Kadar vam poteče zavarovalnina | na vaSej hiši ali pohištvu, obrnite se na Franka Gotlže, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisholmu, Minn., in okolicL Zastopam najboljše zavarovalne družbe v Zjedinjenih* državah. Pošiljam tudi denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in izdelujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam priporoča Frank Gonše urad nad Bartolovo prodajalno, Chisholm, Minn. NAZNANILO. V tisku je in v kratkem iside o nimiva knjiga: Krvava noč v Ljubljani. Zgodovinska narodna drama s petjas. v štirih dejanjih. Živa slika lalost nih septemberskih dogodkov v dosao vini L 1908. V isti knjigi izide tudi povsat b življenja ameriških Sloveneev: "NAJDENO 8KOX". Cena 40 centov. Za Avstrijo in se sprejemajo tudi znamko. Naročila se takoj sprejemajo pri: Jacob Hečavar, 863 E. 73rd St., N. IL, (15-6—15-9 2x t) Cleveland, Ohio. Btrijo J K avstz^^ Mnogoštevilni slučaji ozdravljenja, kateri se dosežejo pO . COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTU vsaki dan v katerih vsi drugi zdravilni zavodi in zdravniki niso mogli nič pomagati, so vzbodili občudovanje pri ceiej medicinski znanosti in vse to se doseže samopo izvanredni spretnosti zdravnikov, najčistejših svežih zdravilih in najvestnejSi oskrbi tega zavoda. ■ Dr. J. J. McGIade, Dr. J. F. Coyle zdravniška ravnatelja] VELIKA RAZPRODAJA GOLD FILLED UR! Ura in yerilica z obeskom (mcdaljonom) pismeno garantirana za 20 let, ktera povsodi velja najmanj $25 — stane pri nas sedaj SAMO $8.fiOc. Ura je najmodernejše in najnovejše vrete, ima 3 močne pokrove, kteri so jako lično in umetno izdelani, ter je na notranjem pokrovu urezana garancija za 20 let. Ura ima najtočneje idoči pravi Amerikanski etroj, kteri je okraSen z 7 dragimi kamenimi (rubini). Verižica z obeskom je into najnoveje in najmoder-neje vrste z 14 karatnim zlatom polnjena, obesek, v kterega daste lahko 2 sliki (fotografiji) je okraSen s tremi krasno in fino brušenimi imt. dragi kameni.—Bodisi za moško ali iensko uro z verižico, pošljite nam naprej samo $2, in mi vam tako] pošljemo zahtevano uro z verižico z 20 letno garancijo. — Ostalih $6.50c plačate kasneje, kadar sprejmete blago. Kdor ni zadovoljen 6 pošiljatvijo, zamore dobiti denar nazaj. Cenike raznih ur pošiljamo brezplačno. Pisma in denar pošiljajte na : NEW-YORK AUCTION CO., 436 Bast 67th Street, New York, IV. V I Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar* je v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za ''Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovaniem Ivan Govže, - • Ely, MInn< Brezplačno se edda 100 sloven, rodbinam. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam pošljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja pre. pisa. Ti loti so prosti in čisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem Času. Oddamo jih, ker Selimo, da bi te na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiSe. Skrbelo se bod tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. Ne opurtite lep* prilike. Poiljite money order za $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. PRINGE Nassau Street, Pišite: REALTY CO., New York City. Zdravju najprimernejša pijača je ♦^LEISY PIVO ' 5t ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudt -svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L,elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vset .»o jsia gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-ju 6102 St. Clalv » ~ £ kteri Vam drage volje vse pojasni. f THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. 1 ■ H Avstro - Amerikanska črta [preje bratje CoscilichJ Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hrvate. ' Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. V»i spodaj naveden>novi parobro-di na dva vijaka imajo broz-ii&ni brzojav: ALICE, LAUBA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. Y mesecih maja in junija se be deta igoraj navedenemu brodovju pridružila ie dva droga nova pot-nfttka parnika. Cene vožuih listov iz New Yorka za III. razred so TBSTA............................................$36.00 LJUBLJANE..................................... 36 04 BBKE.............................................. 36.00 ZAGREBA......................................... 37<3o KARLOVGA...................................... 87.25 U. RAZRED do TRSTA aH REKE......................$65.00, 60.00 i 65.0C PHELPS BROS. & CO., Gen. Agente, 2 Washington St, New York* Vstaoovljena doe 16. svgosts 1908. Inkorporlrana aprila 1909 -v državi Pen na. s sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MTFTAKT, ROVANSEK, R. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORG KOSS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Bor 328, Conemaugh, Pa. POmoiai tajnik: STEFAN ZABR1C, P. O. Box 541, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Ptotnoini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, predsednik nadz. odbora, Box 227, Carrett, Pa. fltANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ALOJZ RAUDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Dunlo, Pa. jiffTTATCT. KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: & A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa. -o-o- Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno proSeni pošiljati naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa am glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje popravi. -C-0- Društveno glasilo je "Glas Naroda". Prvi poljub. (Iz zaljubljenih zapiskov.) Sedel sem v dehteči hladnici sam z najljubkejšo mlado damo, kolikor sem jih do tedaj videl; v čudni zadregi sem si vihal brke v fine in vedno finejše svedrce. Majnikov dih je razmikal liste. Na dekletovi glavici, nekoliko upognjeni nad ročnim delom, je zagore-val nagajiv solnčni žarek in poigraval na laskih. r Zlatka! Ah! ' Poznal sem jo že precej dolgo, njo in njenega očeta, veseljaškega posestnika. Kaj je pač mislil starec o menit Zakaj naju je tako brezskrbno pustil sama na vrtat Bržkone se mn je zdelo, da nisem prav nič nevaren ptič, in da si izbere njegova petična in pametaa hčerka prejkone boljšega ženina od mene, ponižnega uradnika. Zlatka, Angelec nebeški, rožica deklet, kako si krasna! Pod tanko belo obleko občudujem rast mlade boginje. Kako neizrečensko te ljubim! Ah, tare in duši me neizpodbitna resnica, da ti o vsem tem ne veš in menda ne čutiš in ne slutiš prav nič. O — jaz sem eden izmed tistih diČ-nih junakov, kterim zmrzne vsa fantovska korajža prav takrat, kadar bi morali ljubljenemu bitju zaukati najognjev;ioje: "Ljubim te!" Da sem vendar taka rojena tutka! Ondile sem čepel na klopi ob leseni vrtni mizi komaj osemnajstletni deklici nasproti že nekaj nepozabnih minut kakor superarbitriran tepec ia «e nisem genii in jo takole neumno gledal in ljubil____ Ako bi me videl takega, kaj bi rekel moj prijatelj, sodni pristav Jam-nik, hud veščak v zaljubljeni stroki! vitek mladenič se je že marljivo pečal a-ugankami ženskega srca. "Če ji pišeš, si največja mevža!" me je učil. "To je tisti dolgočasni pripovedmi r.ačin bojazljivih zajcev. Razodeni ji sam v obraz, kako ti je v srcu! To je lepo, to je lirično in kratkočasno. Toda vrhunec vsega je brezobzirna dramatika! Dobro blago pride brez mešetarja v denar. Brč* ceremonij porabi prvi ugodni trenutek in prav krepko poljubi svojo dečlo, pa precej izveš natanko, kakšno je vreme v njenem srcu. Samo pazi, da ji ne stopiš na nožico in da ji ne razdereš frizurioe! Ako se nič ne omika, blagor tebi, zakaj to je redko znamenje brezpogojne kapitulacije ; ako se brani rahlo, te mika poljub tembolj, čimdalje te odbija ona; ako te pa ne mara, nikar ne prodajaj nobenih sitnosti vei, sicer ti pripelje nežna roka zaušnico. Jaz sam sem na Notranjskem steknil neko nedeljo is pred kosilom od mlsde kraaotiee tako sokolsko Llofuto, da sem se do srede zvečer prišteval eno-sfapaskiis mtafienikcm. Kdor mnogo 53*tbi, je »nogo tepen. Vendar naj • poljubček dobre ali bode is. nad ti kalne hitrosti edino vredna pravega moža." 'Zlatka je dvignila glavico. "Gospod Dobran!" je izpregovolila lahno, "ali ni prijetno sedeti tukajt" No, to vprašanje bi bil sprožil lab-ko tudi ja.s in rešil čast svojega zabavnega talenta. "Prijetno!" sem se odrezal še dokaj gladka. Še pa nisem dobro izgovoril, in že se mi je dozdevalo, da sem povedal vse premaio. Nehotoma sem iztegnil desnico, kakor da bi mogel ujeti preberaški odgovor. "Prav prijetno, gospodična!" sem zatrobental. Zlatka mi je pokimala nekako čudno in jela hitreje premikati kvaeko. Poredni solnčni trak se je vrnil, jo božal ob sencu in se lovil po laskih. Ko sem to opazil, so e« mi zasukale puhle misli takole prebito prismojeno: 'i laski ob sencu so tisti "sladki", za ktere vlečejo ukovite velesile učence v letih nerodnih tja proti strmemu vrhu evropske oblizar-nosti. Sicer se mi pripodi v betico vendar še kakšna misel, ki bi bila med brati jezika vredna — zdaj pa kakor nalašč same prazne! Ogleda-val sem mizo, krčevito svedral brke in eakalj de se me usmili blag patron duhovitosti. "Ah, gospod Dobran, kako lep metuljček!" me je zdramila gospodična Zlatka. Pogledal sem jo pokorno, vstal in sedel zopet. Vrabca — kaj bom pa zdaj? Devojka utegne res misliti, da sem strašen bedak in divjak, če bom >e kaj dolgo molčal tako po hribovsko. Da je metulj lep, tega ji vendar ne bom prežvekoval. Ziniti bo treba vse kaj imenitnejšega. "Ko sem hodil v gimnazijo, sem rad lovil metulje in jih nabiral. Imel sem jih pet škatel." Prestrašil sem se že prvih besedi. Da bi popravil svojo zarobljeno napako in da bi se otresel mučne zadrege. sem popadel svoj cilinder, mahnil z ujim za metuljem in prišel iz dima v ogenj. Previdna živalca mi je sreono odjadrala odondod v manj nevarne kraje. Zato pa se je n-jel moj popolnoma novi presvetli pokrov sredi hladilnice iznenada na železno kljuko, ki je preparala deviškemu kalpaku gladko pokrtačeni život od spodaj do zgoraj. Zlatka se je smejala, da se ji kar ni dalo nehati. Glavico je premikala zdaj na levo, zdaj na desno; vtem ji je padla kvačka na tla. Navdušen sem jo telebnil pobirat. Tačas mi je izdrknil moj peklu zapisani eilinder iz rok, se prekopicnil in obležal pred mojo nogo, ki mu je s krepkim nastopom mahoma upibnila posljed-njo iskro sijajnega življenja. No, da se je le obožavana Zlatka zabavala dobro! Od samega smeha je bila v obraz rdeča kakor poštni pečatni vosek. "Vam že papa posodi drag klo-bnkl" mo je tolažila. "Vidite, ta viteški metulj je maščeval pet škatel nedolžno umorjene žUfcte." Tedaj sem »e zasmejal tndi jaz, pa presneto kislo t 1 Častita sospodifan," sem dejal zdajci, "sam Bog ve, kaj si zdaj takole mislite o menil" "Zakaj pat" "Slabo vas zabavam." "O nikakor ne, gospod Dobran!" mi je odvrnila in me pogledala odkritosrčno. "Bodite preverjeni, da ste vrlo zabaven kavalir! Meni so ljubši taki gospodje, ki ne frfrajo venomer. Zabavala sva se prav pošteno. Nisem rada prevesela in. se o-gibam ljudi, ki so vedno židane volje. Vi pa ste mi pregnali vso melanholijo!" Vstal sem. Čemu t £>trela, kako sem se tresel! "Gospod Dobran, kam pat Ostanite vendar še malo! Papa pride takoj." Zlatka me zadržuje. In ta rajski pogled! Ali se ne skrivajo v njem obljube neznane sreče t Njene napol zaprte oči so me pogledovale od strani. Krotko se je smehljala in pritisnila male zobke v spodnjo ustnico. O — jezik imam od irhovine. In pogleda mi naravnost v obraz, da mi hipoma zastane srce. Sklonim se k njej ves obajan od teh čarovitih oči, od teh zagonetnih oči, kjer se zrcali ves kras in slaj in čar bujno-cvetne pomladi. — Kodra vi laski se dotikajo mojih lic — sladko me mami sapa njenih dražestnih ust, vonj njenih kit — zdi se mi, da ne vidim več, ne slišim vež — samo čutim, njene prožne divotne ustne čutim ob svojih. "Zletka, ljubim tel Zlatka____" Vsa zardela do las je povesila oči, vstala in odhitela iz hladnice. Kaj sem storil! Zlatka me zatoži papanu, in mož me zapodi enkrat za vselej iz raja! — Oj prijatelj Jamnik, ti zlobni zapeljive«, pojdi rakom žvižgat in ribam gost, ti in pa tvoji zanikarni nauki! Ali bi ne bilo bolje, da bi bil uporabil rajši tisti dolgočasni pripovedni način bojazljivih zajcev? Piši me v uho dramatični ogenj! Pogorel sem, popolnoma pogorel — o! Primaj&l se je njen oče, zagorel debel mož z velikanskimi brkami, in mimo sedel k meni ubogemu pogo-relcu; takoj je zagledal moj žalostni cilinder in se jel veselo grohotati. Ne vem več, kaj sem mu vse pripovedoval, kaj posebno pametnega menda ne. Hčerke ni bilo odnikoder več. Posodil mi je čepico in me odslovil prav židane volje. Ko sem šel skesani grešnik domov grede mimo vrta, je stala Zlatka pri stranskih vratcih. Hitro sem stopil k njej. "Gospodična, lepo vas prosim, o-prostite mi! Nisem vas hotel žaliti." "Žalitit" se je začudila. "Zakaj ste pa zbežali z vrtat" "Slišala sem, da prihaja papa." "Torej niste____ nisi huda, da sem te polj ubil t" sem skoraj za vpil tako ves srečen in vesel. "Pist!" me je posvarila s kazalcem na ustnih in se nasmehnila poredno. "To bi bil storil lahko — že zdavnaj!" — Oj prijatelj Jamnik, zlata duša božja, ves gin j en te objemam v duhu in prosim prav lepo, nikar mi ne zameri prejšnjih naglih besedi! Vekomaj čast in hvala tebi in pa tvojim velekoristnim naukom! Vse žive dni ti bova orglala hvalo moja Zlatka in jaz, zlasti lepo pa tedaj, kadar bova s pravim dramatičnim o-gnjem vestno in marljivo poprwjja-la medeno predstavo presladkega prvega poljuba! SME&NICB. Sreča v nesreči. Neki zidar pade iz odra in 3e ubije. — Ko ga dvignejo — zapazijo v njegovi roki velik nož. - 11 Kakšna sreča," zdihne jeden, "da se ni nataknil na nož," Pijanec in luna. Zabreznikov Miha se vrača zvečer že pozno opotekajoče iz gostilne domov. — Kar zapazi polno luno — ktera je ravnokar priplavala izza gore. Pijanec Miha se ozre zaničljivo v njo in pravi: "Vidiš, draga, luna, ti si vsak mesec enkrat poina, jaz pa vsak dan." en« Po svoje. Mladi kralj K. dobi nekdaj v roke mrtvaški list, v kterem je bilo sledeče tiskano: T tržnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naš dragi oče, stari oče, vnuk in s trie Josip Zegore v Gospodu zaspal. Žalujoči ostali. — "Čudno," pravi kralj svojemu spremljevalcu. — "Kaj se vam zdi čudno t" vpraša ta. — "Hm, da so oče, stari oče, vnuk in stric vsi naenkrat umrli." e e e Posabljtv. A. "Zakaj ste v črnem t" — B. "Oče so ud umrli." — A. "Tako, tako, kaj jim je pa bilo?" — B. "Vlak jib je povomL" — A. "Hm, se mi je sdelo, da bo umrl, ker je sadaji Čas jsko slabo In-gledal i - ... Wm PARNIKOV. Sledeči pazniki odpiajejn iz NEW YORKA: AUSTRO - AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Trst-Reko: Alice .................. 21. julija Laura................28. julija Oceania ................ 4. avg. Martha Washington...... 11. avg. Argentina .............. L sept. Laura .................. 15. sept. Martha Washington ...... 25. sept HAMBURG AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Hamburg: President Lincoln........14. julija Cincinnati (novi)........ 17. julija Amerika................24. julija Cleveland (novi)........ 31. julija Kaiserin Avg. Victorie .... 7. avg. Deutschland ............ 14. avg. President Lincoln ........ 18. avg. Cincinnati (novi) ........ 2L avg. Blueeher ................ 25. avg. Amerika ................ 28. avg. RED STAR PROGA. Iz New Yorka v Antwerpen: Lapland (novi) ........ 17. julija Vaderland ..........,... 24. julija Zeeland ................ 3L julija Kroonland .............. 7. avg. Lapland ................ 14. avg. Vaderland .............. 21. avg. Zeeland.................. 28. avg. HOT,LAND - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Rotterdam: Potsdam ................ 20. julija Noordam ................ 3. avg. Rotterdam (novi) ........ 10. avg. Ryndam ................ 17. avg. New Amsterdam ..........24. avg. Potsdam ................ 31. avg. Noordam ................ 7. sept. Rotterdam .............. 14. sept. Ryndam ................ 21. sept. New Amsterdam ........ 26. sept. AMERICAN PROGA. Iz Ne Yorka v Southampton: New York .............. 17. julija St. Louis .............. 24. julija Philadelphia ............ 7. avg. St. Paul ..................14. avg. New York .............. 21. avg. St. Louis ................ 28. avg. Philadelphia ............ 4. sept. S . Paul................11. seppt. New York .............. 18. sept. St. Louis ................ 25. sept. SEVERO NEMŠKI UX)YD. Iz New Yorka v Bremen: Prinz Fried. Wilhelm .... 16. julija Kaiser Wilh. der Grosse.. 20. julija Friedrieh der Grosse .... 22. julija Kaiser Wilhelm H.......27. julija Grosser Kurfurst .......20. julijs Kronprinz Wilhelm ...... 3. avg. George Washington (novi).. 5. avg. Kronprinzessin Cecilie .... 10. avg Bremen .................. 12. avg Koenigin Louise..........14. avg. Prinz Friedr. Wilhelm .... 17. avg. Kaiser Wilh. der Grosse.... 26. avg. Kaiser Wilhelm II.........31. avg. FRANCOSKA PROGA. Iz New Yorka v Havre: La Touraine ............ 15. julija La Bretagne ............ 22. julija La Lorraine ............ 20. julijs La Savoie .............. 5. avg. La Touraine ............ 12. avg. La Bretagne ............ 19. avg. La Lorraine ............. 26. avg. La Touraine ............ 2. sept La Provence ............ 9. sept La Savoie .............. 16. sept La Lorraine ............ 23. sept La Provence ............ 30. sept WHITE STAR PROGA. Iz New Yorka v Southampton: Adriatic ................ 21. julija Majestic ................ 28. julija Oceanic .................. 4. avg. Teutonic ................ 11. avg. Adriatic ................. 18. avg. Majestic ................ 25. avg. Oceanic ................ 1. sept Teutonic ................ 8. sept. Adriatic ................ 15. sept. Majestic ................ 22. sept. Oceanic ................ 29. sept. P9Z0R ^rojaki! ^^ Kdor k upa j* aro ill drugo iktntso, naj DERGANCE. WIDET1CH[* C&T" 1622 Arapahoa 3t* P—var. Colorado. POZOR ROJAKI ! Novoisnajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura ss plsiaste ingolobrad-es od kterega v 6 tednik lepi, gosti lasje, brki In brada popolnoma zrastejo. Re-naaticem In trganje v rokah, nogak in krila, kakor potne noge, kurje oflesa, bradovice ta ozebline, ne te bolcsaiss popobsosta odstranijo. Da je to resnica, se jam« |600. Pilite takoj po cenik, Iterega Vam pniljom snelenj I JAKOB VABCK, P. O. Iti M, CLEVELAND, O. Novo! Novo! Kdor naroČi 60 karana cigar sa 92.50, dobi 50 pakeleov tobaka. Ta poandba velja samo sa en mesec dni. Zaloga avstrij. baaniikega, bercegov. in vsakovrstnega tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St.. New York HARMONIKE bodisi kakortnefcoli vrste izdelujem ift popravljam po najniijih cenah, s del« t r petno in zanesljivo. V popravo in zanesliivo. nesljivo vsakdo posije, ker zzm fe asi 16 let tukaj v tem poslu In seda} v no> jem lastnem domu. V popravek vsa* mem kranjske kakor vse drage karmo« nike te račnnam po dela kakorfno kdo sahteva brez nadalinib uoraianl. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, O. Generale Trausatlatiftyie. [Francoska parobrodna družba.] KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. NARAVNA D«bro čr»e viss po 50 do 60 ct. galen b posodo vred. Dobro belo rlao od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstaa troparica od $2.50 do #3 galon a posodo vied. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker mama količine ne morem rarporajatL Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoeliejo denar, oziroma Money Order Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Verasat St ,San Frndtco, Ca!. Niije podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 Greenwich St., New York City kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in import! rana vina, fine liker* je, ter prodajam izvrstne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe...................... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Poetrefba solidna. Za obilen poeet se priporoča.................. FRIDA von KROGE 107-109 Greenwich Street, NEW YORK, N. Y. Direktna črta do Havre, Parita, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: Savo?""6" "a Vil?ka..................14,20(1 ton, 30.000 konjskih mo« "La Lorrafne" « « « ..................12,000" 25 000 «« - - "La Touraine" » « " * •.............12.000 « 25 000 «La Bretzurne" * "..............10.0<0 12.000 "La Gas«oene"...................................... " 9 000 " " ^ gne ................................ 8.000 « 9.000 « « Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebroujh Building. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopobdne ir pristanišča itev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.: •LA TOURAINE La Bretagne •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE 1* j&Sja 1MB. 22. JsKja 19m 2f. Jabja 1900 5. avg. 1909. 12. avg. 1909. La Bretagne *LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE 1». POSEBNA PLOVITBA. 20. avg. 2. sept. 1909, 9. sept. 1909, 16. sept 1900, Parnik na 2 vijaka CAROLINE odpluje 14. avgusta ob 3. uri popekidne. Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje 4. septembra ob 3. uri pepotudns. Parnki z zvezdo zaznamovani imajo po dra vijaka. M* Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, I1L Josip Russ, THOMAS, W. VA. trgovina z mešanim blagom, Saloon in Grocerjja. Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete. Notary Public. Izvršujem točno i n pravilno vsa v notarski posel spadajoča dela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda". 82 Cortlandt Street, New York, N If Podružnica ©104 ST. CLAIR AVE. IV. CLEVELAND, Avstrijski denar kupujemo in prodajam« ^ dnevnem kurzu. Ako potujefr v staro domovino in ima£ več}* •vote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kup)t ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan, I mail: iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, pifii svojcem. d» vplačajo ▼ Ljnbijansko kreditno banko in mi potem jzplačsmc le prezreti! Imateli t staro domovino kom« kfr ko pooblastilo poslati, obrnite se n* nas, mi vam ceno in brzo post rele mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri rojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zboros (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije «vo$S vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel »itpodil ko se domu vrne. Jfto si aapjes leno, otroke, ali p* nike, ter prijatelje v Amert ' ko vzeti, potrebuje! Človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo as nas, ker bodeS najpošteneje in najbolje postrežen. M: s-abtc. pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voin;e lis« ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podo&f mu .ojaJte sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, nimajo nobenih zaprek. Na naseiniškezn urada (GUis bttMt) stažlmo jim vedno ▼ najboljio pomoč. Važno m rojake, trnm liVratani« namilrnw" in mi Mim ki nameravajo potovati v staro domovino i doonm * brzimi poštnimi pamiki- Vsakdo naj Bi izbere fednagi izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod narlč vom "Kretanje parnikov''1 in naj nam pošlje $3 arei ter objednem naznani ime parnika it dat odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da prkb en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavk kdaf pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljaga ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bf nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po Številki 4637 Corttandl in takoj po obvestilu pošljemo naSega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroSkov. Ne ttročfte nikomur niti centa predno niste v naši hiSi, ktero vidite tu naslikano. To je telo važne za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev is ljudi dvomljiv« vrednosti« Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ket zagof vc veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas Se po* dajo brezdušnim oekraboa, kteri spelfejeljtKtt aavadao stabc ptrnflc*. To J* zelo vaiao 4t koristno* Denarje pošiljamo hranilnica. Nikdar te Se ni čulo, da bi de na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaki m-nama pošiljatev po nas poslana pride v stari kra| 9 H do 13 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k- potoni-: mu m ua o i denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tiso*' krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v saneslj.ve hranilnice aH poofe jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vmak uloinik dobi izvirno hranilno knjižico^ Ot*** Mtv od dneva nloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na n|e» \ '"it-V: