(MMmMMGLAS XLIV _ št. 39 - CENA 17 din Kranj, torek, 21. maja 1991 ***** ka socialnega gibanja za zaščito in gospodarsko neodvisnost malega raCij^ub,Jana, 17. maja - V programsko dekla-| ,0 gibanja in stranke so razen zavzemanja *aDi ^'J06 človekove in državljanske pravice iHe? ' Pravico do dela, do odločanja, do pol-feje *P°slenosti n humanizacije dela. Premože-|ja drii2beni lasti je skupno premoženje drža-■'ftni°V ^ePub''ke Slovenije, zato stranka od-h\ prehod tega premoženja v tuje roke, am-,^0ra ostati temelj naše politične suvereno-fanka in gibanje sta za tržno gospodarsko. vendar ob upoštevanju visokih socialnih meril in kršanskega socialnega nauka. Družina je temeljna celica družbene skupnosti, zato je treba zagotoviti pogoje za njen razvoj. Temelje novi stranki je postavil pred 100 leti Janez Evangelist Krek, njegovo za tiste čase sodobno organizirano delo pa je bilo dejavnik gospodarske, socialne, kulturne in politične preobrazbe slovenskega naroda. Več o novi stranki na 2. oziroma 3. strani. • J. Košnjek Čudeža ne bo Z&aJ g™ pa zares, za prepire ni več časa, smo si rekli, ko je na sejo upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije prikorakala polnoštevilna vladna delegacija s predsednikom Peterletom na čelu ali pa so zbornični toni z novim predsednikom Horvatom postali spravljivejši. Sodelovanje vlade in zbornice seveda lahko pozdravimo, navsezadnje smo v enem čolnu, kakor je uvodoma dejal Peterle, kaj se bo iz tega izcimilo, je seveda že drugo vprašanje, povezano s kruto realnostjo, s katastrofalnimi gospodarskimi razmerami, ki jih bo razpletanje jugoslovanske krize še poglobilo. Nič kaj spodbudno niso, denimo, zvenele besede novega finančnega ministra Dušana Sešoka, kije novo dolžno sprejel rekoč: zavzemal se bom za razbremenitev gospodarstva, zdaj pa že govori, da možnosti za zmanjšanje javne porabe tako rekoč ni in za uspeh šteje že za dva meseca odloženo povišanje plač v državni upravi. Skupni sestanek je bil seveda namenjen svežnju osamosvojitvenih zakonov, kijih bo ta teden dokončno sprejemal parlament. Gospodarstveniki v glavnem sodijo, da so zakoni dobro napisani, nanizali so sicer nekaj pri- pomb, iz katerih pa je moč razbrati, da jih skrbi predvsem, kako bodo novi zakoni uresničeni. Od teorije v prakso je najdlje posegel novi guverner Narodne banke Slovenije Franc Arhar, zato so razumljivo njegove besede najbolj ostale v ušesih, predvsem prostodušna izjava, da bi tudi sam zelo rad imel dober denar, vendar čudeža ne bo. Nemogoče je namreč pričakovati, da bomo čez noč dobili dober denar, posojilno-denarne razmere bodo namreč v marsičem odvisne od rezultatov delitvene bilance, obrnjene proti jugu in proti severu, pri čemer so vsaj proti severu nekoliko bolj jasne, proti jugu pa še povsem v megli. Kopica vprašanj je torej še odprtih, zato je nemogoče že na začetku pričakovati dober denar, kakor tudi še ni moč od vlade iztisniti odgovora na vprašanje, kaj bo z devizami, ki jih v banki ne morejo dvigniti, zanje pa jamči federacija. Nedvomno pa bo s tem vprašanjem v znatni meri povezano zaupanje ljudi v mlado slovensko državo, če se bo ob inflaciji, kije kot vse kaže že na obzorju, lahko potolažili vsaj s tem, da ne bo povzročala več odlivanja v Beograd, temveč le prelivanje znotraj slovenskih meja. • M. Volčjak gi, ks V železarni bo 1.100 presežnih delavcev * EKONOMSKA 1 nr \ • 1 propaganda' Za Jesenice grozljivo: V srednjih šolah se prostor htn-l' maJ* " ®m8' kro£ m oddajoPr*Ja* Z8 *P'S vPm Ho ?rednjih šol je mimo. Do 10. maja so & prijavljeni os* PrVn»šoici lahko dvigali in svobodno, ne glede na nami, prijave v katerokoli srednjo šola, poslej bodo pri' otH,Ce sprejemale samo tiste šole'ki imajo po razpisu še P(isf» mesta. *ltfh **° P°datkih Zavoda za zaposlovanje v Kranju je v gorenj-pt" Srlj. n)» gradbeni šoti, srednja tekstilna in obutvena šola ima pri-iii lq 490 prostih mest za vse razpisane poklice, razen za šivilje str0i "Akcijske tehnike. V srednji šolt Iskra je še prostor za »in p Mehanike, elektrikarje motornih vozil, oblikovalce ko-'^mehanike, strojne tehnike ter elektrikarje energetike. V uekai ekonomske in družboslovne usmeritve v Kranju je J 1 B^est za administratorje in administrativne tehnike. • H. . nudba Slovenije Jugoslovanski ljudski armadi do konca leta 1993 BPT v stečaju Upniki so tudi delavci Tržič, 17. maja - Od 14. maja, kar je sodišče razglasilo stečajni postopek za Bombažno predilnico in tkalnico v Tržiču, je tamkajšnjih 818 delavcev brezposelnih. S tistimi, ki so tovarni potrebni za dokončanje del in varovanje objektov, bo sklenjena pogodba o delu. Tudi slednje je bilo predmet pogovorov, ki so jih imeli v petek predstavniki sindikata s stečajnim upraviteljem Matijo Roblekom Maj-cnom. 1.100 presežnih delavcev Jesenice, 20. maja - Zdaj je v jeseniški Železarni zaposlenih 4980 delavcev, ob koncu leta pa naj bi jih bilo le še 3.800 - razlika 1.100 delavcev, ki bodo trajni presežek, je za jeseniško občino, kjer ni drugih zaposlitvenih možnosti, grozljiva. Grozljiva tudi zato, ker poleg tega prihaja iz šol okoli 400 mladih, ki v jeseniški dolini nimajo nobene zaposlitvene perspektive. Revščina v marsikateri jeseniški družini že trka na vrata, ob tolikšnem odpustu pa grozi še hujša socialna beda. Čeprav Železarna išče različne pomoči in od republike upravičeno pričakuje podporo pri socialnem programu - odpravnine, upokojitve - pomeni tako številni odpust, ki je sicer pričakovan, izjemen družbeni socialni pretres. S posledicami, ki so nam danes lahko tudi nepredvidljive. %nskjfJa ali v začetku junija bo svečana zaprisega prve generacije vojakov v dveh učnih centrih Teritorialne obrambe Slovenije. Jven^b,iana, 20. maja - Obramba in varnost je eden od osamosvo-(Nter Pr°Jektov Slovenije, njegov "šef" pa je slovenski obrambni 4fhk sin ez Janša, ki je na današnji novinarski konferenci dejal, lb,ska vlada poslala zvezni predlog načel za sporazumno Parov- .• Slovenija na področju obrambe predlaga postopnost in d Arm soc»alnih in statusnih pravic vsem, ki bi bili s tem pnza-jV0r ada n«j bi zapustila Slovenijo do konca leta 1993. Ce bi bil 11 e nek pešen< bi armada lahko do tega roka opravljala za Sloveni-b H k re dolžnosti, ki bi jih mi financirali. Republika Slovenija Hi' Ker r fllktov' saJ daJe slovenski predlog možnost elegantne reši-%e žg mere v Jugoslaviji niso temu v prid, je Slovenija sprejela C'« jji . - v/vuujt k/od 11 lu.i V \Jj 11 v k. i i i i i r\v/1 ui\w * • «--------- - j m *> rito • centrih se zaključuje, zaključena pa bo tudi reorganiza-k -V ov -lne obrambe in republiškega štaba za teritorialno obram-ic 0verl°-i' z armado in federacijo se bodo nadaljevali, je dejal Jan-«tPlWn. s,0venske teritorialne obrambe polkovnik Janez Slapar pa V na nove uniforme, ki so bile izdelane v Sloveniji m sej ako dmenjen za obrambo, vrača v v gospodarstvo. • J. Kosnjek Zdaj že bivši sindikat iz BPT s Pavlom Štefetom na čelu se je v petek sestal s predsednikom območnega svobodnega sindikata Gorenjske Sandijem Bartolom, predsednikom pa-nožnega sindikata tekstilcev Gorenjske Antonom Rozmanom in pravnico Lučko Vuga, ki bo predvidoma zastopala delavce BPT kot upnike v stečajnem postopku. Sindikalno druščino je sprejel tudi stečajni upravitelj. Koliko in katere delavce bo stečajni upravitelj še zadržal v tovarni; koliko neplačanih osebnih dohodkov in drugih terjatev morajo delavci še zahtevati od tovarne ter koliko lahko iztržijo iz stečajne mase, če se vključijo v upniški odbor; ali bodo sindikalni zaupniki obdržali delo; vse to je zanimalo sindikat v imenu odpuščenih delavcev. Načeli so tudi vprašanje novoustanovljenega podjetja Voje, na katerega je BPT pred meseci prenesel velik del premoženja, govor pa je bil tudi o odgovornosti prejšnje vod- stvene garniture v BPT za stečaj. Predstavniki delavcev so v tej zvezi razmišljali celo o odpoklicu poslanke zbora združenega dela skupščine Slovenije Marije Lončar. Stečajni upravitelj Matija Roblek Majcen, ki je bil v petek šele tretji dan v podjetju, sindikalistom ni mogel dati dokončnih odgovorov na zastavljena vprašanja, zlasti glede seznama delavcev, ki bodo po pogodbi sprejeti nazaj v tovarno za dokončanje del. Tisto, česar delavcem niso izplačali (plače, jubilejne nagrade, odpravnine ob odhodu v pokoj, regresi), jim bodo iz stečajne mase, sicer pa stečajni upravitelj računa na prisilno poravnavo. Kot je dejal, naj bi si tovarna (ali pa bo več podjetij) opomogla nekako v dveh letih, ko bi tudi začeli znova zaposlovati delavce, dela bo po pričakovanjih za 600 do 700 ljudi. Več o BPT v stečaju na strani 5. • D. Z. Žlebir, foto: A. Go-rišek Vojaki gredo domov Kranj - Včeraj dopoldne so se po Kranju razširile govorice, da bodo vojaki, ki so le odslužili redni vojaški rok dvanajstih mesecev, lahko odšli domov. V zadnjem Času se je, kot je znano, na nekaterih območjih v Jugoslaviji dogajalo, da so jih po preteku roka takoj vpoklicali kot rezerviste ali drugače povedano, JLA jih je zadržala tudi po preteku rednega roka« Vest smo skušali preveriti tudi na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo v Ljubljani, vendar tam do 13. ure včeraj še niso imeli uradne informacije. Z uradnim obvestilom vojaških oblasti ne razpolagajo niti v kranjski vojašnici: komandant vojašnice Stane Žagar Živko Juroš nam je potrdil, da gre za neuradno informacijo, vendar pa bodo iz kranjske vojašnice vojake začeli odpuščati tako, kot je bilo doslej v navadi. • L. M. Reakcije delavcev, ki so na prvem spisku in tistih, ki se bojijo, da bodo na drugem - najprej 650 odpuščenih, nato še približno toliko - so boleče in izjemno hude. Delavci nosijo kadrovski službi spričevala in razna potrdila, v hudi eksistenčni in življenjski stiski grozijo s samomori in umori. Če je v takih družbenih razmerah, ko ni nikjer nobenega zagotovila ali vsaj upanja, da bo bolje, toliko ljudi nekega majhnega mesta na cesti, to ni le izjemna individualna stiska odpuščenih in njihovih družin, ampak kaže tudi na popolno nemoč družbe. V državi, ki prekinja s plansko ekonomijo, so v prehodu na tržno ekonomijo »žrtve« predvsem delavci. A brezizhod-nost statusa »trajni presežek« bi kljub finančni suši lahko omilili vsaj s tem, da bi republika prevzela vsaj del socialnega bremena, saj ga Železarna v celoti nikakor nikakor ne bo zmogla. • D. Sedej as« ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Med Rusi in Prusi "Saj nimamo prihodnosti. Ali bomo Prusi ali pa Rusi!" 'iako je zakli ca I Fran Leveč v pismu Janku Kersniku z dne 29. decembra 1869. I trenutkih razočaranja nad slovensko politiko so podobne misli ob hajale tudi Frana Levstika in še koga. - In kaj nam je potem dejan sko prinesla prihodnost? To je vprašanje, ki si ga lahko zastavimo 120 let pozneje in nekaj dni po vrnitvi slovenske vladne delegacije iz Moskve. Odgovor: prihodnost je tu; če kdaj. potem je zdaj pri lož nosi. da ostanemo Slovenci, ne Rusi ne Prusi. Nekateri nas sicer sva rijo, da bomo z ločitvijo od Jugoslavije veliko izgubili, postali naj hi celo nemški plen. Odgovorimo jim tako kol Viktor Blažič: morda res izgubimo vse, a dobili bomo še več: prihodnost! Dejstvo, da je bila naša preteklost razpeta med nemšivom slovanstvom. je očitno. Za nekatere je vprašljivo, ali smo se res priselili z vzhoda, iz slovanskega zaledja. Gotovo pa je, da smo že zgodaj postali vazalno ljudstvo v Svetem rimskem cesarstvu nemške narodnosti. In kot taki stoletja hrepeneli po združitvi s slovanskimi brati i državni skupnosti pod zaščito velike ruske sestre. Prva Jugoslavija jt bila prozahodna tvorba in veliko jih je bilo, ki so še naprej videli svojo prihodnost in odrešenje v Rusiji, ki je medtem postala Sovjet ska zveza. Naposled (1945) so ga tudi dočakali - odrešenje namreč, a trajalo je le tri leta, do 194H. Odtlej smo s SZ "prijateljsko" sodelovali v upanju, da nas spet ne "odreši", vse do leta 1989. ko se je sa ma odrekla takim namenom. Po obdobjih hrepenenja in strahu na stopa čas pragmatičnega sodelovanja - kar je pokazal tudi uspeli obisk slovenske delegacije. Hvalevredno je, da se je g. Peterle, ki je doslej hodil predvsem čez Karavanke in v Rim, naposled namenil ludi v "tretji Rim", v samo leglo boljševizma - in ob vrnitvi izjavil, da na tolikšno razumevanje slovenskih teženj onstran naših meja še ni naletel! listi, ki skušajo zavreti našo osamosvojitev, nam med drugim dopovedujejo, da bi bila "preeedens": primer, ki bi ga posnemale nekatere sovjetske republike. Toda Boris Jelcin, predsednik ruske federacije, je našu prizadevanja odkrito podprl. (-Rusi so, za razliko od Srbov, ljudje, s katerimi se da pogovarjati. RSFSR in še osem republik se je medtem že dogovorilo, da ostanejo - kot suverene republike - v SZ. ostalih šest pa bo šlo svojo pot.) Tudi sicer se dogajajo čudne reči: Rusi so v Moskvi gostili Slovence, Sovjeti pa Kitajce. Kitajsko, SZ in Srboslavijo druži težnja, da bi svoje državljane in narode še zadrževale pod enotnim socialističnim dežnikom. Slednji pa se vseeno osamosvajajo in dogovarjajo za nove oblike sodelovanja. Tako tudi Rusi in Slovenci, največji in eden najmanjših, najvzhod-nejši in iiujzahodnejši slovanski narod... "Menim, da Slovenci ne moremo nadaljevati s svojo neodločnostjo in nihanjem - kot se je nekoč izrazil Levstik - med Rusi in Prusi. Nemara je nastopil zgodovinski trenutek, ko lahko ohranimo svoje srednjeevropsko izročilo, ne da bi se zaradi tega morali odreči svoji samostojnosti. Ob ustrezni notranji zbranosti in z ustreznimi koraki v smeri mednarodnega priznanja smo Slovenci lahko samostojna nacija in obenem del prihodnje evropske konfederacije, sredi katere bomo lahko dosegli prijateljske in sodelavske stike z vsemi nacijami, še posebej pa s sosednjimi nacijami nove Srednje Evrope, kot so Hrvati, Avstrijci, Madžari in Italijani." Minister Rupel, avtor navedenih besed, ki je bil tudi sam v Moskvi, ima po svoje prav: Slovenci se moramo osamosvojiti in utrditi tam. kjer smo: v Srednji Evropi. Toda (p)ruski sindrom ostaja: čeprav ne bomo niti Rusi niti Prusi, bomo še vedno nekje med njimi. Starše skrbi usoda sinov Odgovornost republiškega vodstva Ljubljana, 17. maja - Delegacija odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov je v petek obiskala slovenski politični vrh: Milana Kučana, dr. Franceta Bučarja in Lojzeta Peterleta. Na pogovoru je sodeloval tudi republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša. Delegacija je izrazila veliko vznemirjenje in zaskrbljenost za varnost vojakov, ki služijo vojaški rok, posebej še na nacionalno mešanih območjih Hrvaške. Starši pričakujejo, da bo vodstvo Republike Slovenije storilo vse za umiritev razmer v državi in zagotovilo varnost vojakov, ki so marsikdaj izpostavljeni nalogam, ki jim v teh razmerah niso kos. Slovenska politika zagotavlja, da bo skladno s stališči skupščine storila vse za varnost in čimprejšnjo vrnitev vojakov, saj so interesi staršev istovetni z interesi organov Slovenije. Slovensko vodstvo je bilo povabljeno na včerajšnje zborovanje staršev v Cankarjevem domu. V soboto je delegacijo staršev sprejel tudi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. 2e naslednji dan je vernike pozval k skupni molitvi za domovino in mir. Pozval je tudi k molitvi za vse odgovorne v politiki in vojski, da bi pametno in pravilno odločali. • J. K. cJMEEGLAS ll&tanoviiclj in izdajatelj: časopisno podjetje GORENJSKI GLAS. Mose Pijadeja I. Kranj_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik časopisnega svela: Ivan Bi/j.ik Direktor ĆP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: LeO£oldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelov čan, Jože Košnjek. l.ea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Scdej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica /avrl-Zlehir. Andrej Čalar. .Štefan Žarni_ Oblikovanje: Igor Pokom Tehnično urejanje: Ivo Seknc. Mirjana Praksler. Nada Prevc lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gora/d Sinik, Jure Cigler_ Tisk: Podjetje DELO - TČR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana__ Uredništvo: Mote Pijadc-ja I. telelon: 211-S60. 21 1-835. telefax: 2H-I63_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JI A 16, telefon: 218-4M ulefax (t»M) 21 1-835_T ; .- _ Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7 - 13.30. ob sredah do 16 30 (Cesta J L A 16) Časopis izhaja ob torkih in petkih Cena izvoda 17.00 din Naročnina: trimesečni obračun; /a drugo trimesečie 1991 412.50 din (popust individualnim naročnikom /a plačano naročnino do 25. 5. 1991: 20%). Naročnina za tujino: 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku CP. OpiPšCcno plačila prometnega davka (Ur. L. RS 7/91). Ustanovljena Stranka krščanskih socialistov Zvesti cerkvenemu socialnemu nauku Pristajanje na istega boga in isto vero še ne pomeni iste stranke, je dejal na ustanovnem zboru Stranke krščanskih socialistov republiški poslanec Andrej Magajna. Nova stranka bo zato izraz laičnega krščanskega gibanja in svoje politike ne bo gradila na klerikalizmu, ampak na krščanskem etosu in socialnem nauku. Stranka bo operativni del Slovenskega krščanskega socialnega gibanja. Ljubljana, 17. maja - Nad 100 udeležencev ustanovnega zbora je spodbuden začetek nove stranke, ki svojega nastajanja ni gradila na velikem pompu. Čeprav drugim strankam ni pošiljala za ustanovni zbor posebnih vabil, so se ustanovitve stranke samoiniciativno udeležili predstavniki Socialistične stranke Slovenije, Nove socialdemokracije, Stranke demokratične prenove in Socialdemokratske stranke Slovenije, kar daje slutiti, kje so možni zavezniki nove stranke, čeprav so krščanski socialisti na zboru povedali, da z nobeno stranko ne bodo sklepali načelnih in trajnih koalicij, ampak bodo iskali zaveznike ob konkretnih dejanjih. Novembra letos bo kongres stranke, dotlej pa bo predsednik stranke prof. dr. Matija Kovačič, glavni tajnik pa Janez Kovačič. Danes ni treba poglabljati nasprotij, ker s tem ne bomo nič naredili. Prav tako ne bomo zaostrovali odnosa z drugimi strankami, ki nosijo krščanski predznak. Drug drugega breme moramo nositi, je dejal prof. dr. Matija Kovačič in povedal, da je za sedanjo slovensko politiko moteča nespravljivost strank, kar znajo drugi izkoriščati, da ga moti spogledovanje z Avstrijo in neko srednjeevropsko politično tvorbo, ki je včasih bila, pa bi nam lahko dala suverenost, pa nam je ni, zato se moramo zanesti zase in preprečiti, da bi nas tujci pokupili. Biti suveren hlapec je slaba perspektiva. Razprodajo družbenega premoženja in z njo nove krivice je treba preprečiti, sicer pa morata biti kapital in razvoj podrejena človeku. Programska deklaracija V programsko deklaracijo Slovenskega krščanskega socialnega gibanja (SKSG) in Stranke krščanskih socialistov (SKS) so med drugim napisali, da se zavzemajo za polno zaposlenost, za humanizacijo dela, za pravico do dela, za pravico soudeležbe pri odločanju, za krepitev nacionalnega premoženja in ne za razprodajo, za povrnitev krivično odvzetega premoženja, za domače podjetništvo in zadružništvo, za ohranitev in razvoj družinskega kmetijstva, za socialno politiko, ki bo upoštevala tudi solidarnost, za odločilno vlogo družine, za enakopravnost žensk in moških ter tudi enakopravno odgovornost, za večstrankarski parlamentarni sistem, za civilno družbo in laično državo, za suvereno in nevtralno slovensko državo. da se niso oblikovali kot stranka, ker bi bili v Osvobodilni fronti močnejši in bi prišlo do Dolomitske izjave in njenih posledic po vojni. Revija 2000 in slovensko krščansko socialno gibanje sta pri nastajanju slovenske demokracije opravila veliko delo. Peter Kovačič je opozoril na nevarnost klerikalizacije slovenske družbe, na posnemanje Slovenske ljudske stranke in na pretirano povezovanje z nemškim prostorom. Krščanski socialisti so za popolno slovensko samostojnost, za laično in humano družbo, v kateri bodo na najvišjem mestu etična in moralna načela krščanstva, zoper manipulacijo s človekom. Andrej Magajna, republiški poslanec in nekdanji Član Socialdemokratske stranke Slovenije (iz nje so ga izključili) je dejal, da pristajanje na istega boga in isto vero ne pomeni iste stranke, da se v parlamentu argumentov ne posluša, da se odloča v Poljčah in ne v parlamentu, da imamo namesto demokracije demokracijo in da krepimo razne lobije, ne pa organov parlamenta. Smo v procesu razpadanja gospodarstva in sociale, vendar se vl3da in ustrezna ministrstva na to ne odzivata. Stranka krščanskih socialistov je na ustanovnem zboru sprejela statut in kratek program do- kongresa s petimi točkami: organiziranje regijskih in občinskih podružnic, izvajanje promocijskih in propagandnih dejavnosti, priprava stališč do aktualnih vprašanj v Sloveniji, priprava na prihod; nje volitve in priprava na P^1 kongres. • J. Košnjek Prof. Peter Kovačič je dejal, da je krščansko socialno gibanje, njegov utemeljitelj je bil dr. Janez Evangelist Krek, na Slovenskem doma, in daje prispevalo k sodobni gospodarski, socialni, kulturni in politični preobrazbi slovenskega naroda. Že pred vojno so bili v ljudski stranki krščanski socialisti "katoliški boljševiki" in tudi danes jih ima marsikdo za take, čeprav so prav krščanski demokrati izšli iz slovenskega krščanskega socialnega gibanja. Krščanski socialisti so bili izključeni iz predvojne Slovenske ljudske stranke in škoda je, Dr. Matija Kovačič Gospodarska neodvisnost malega človeka "Zakaj ob toliko strankah nova stranka. Ko se je izoblikoval sedanji slovenski strankarski politični prostor, se nisem prepozno' v nobeni politični stranki. Vendar sem spoznal, da delo ozironio tudi strokovno delo žal ne pride do vpliva, če ni vpeto v strankarske mehanizme. To sicer hromi ustvarjalnost in zavira razvoj, vendar je nujno. Zato se moramo tudi krščanski socialisti polit'' čno organizirati. Stranka krščanskih socialistov bo moderna p0' Ulična stranka, ki se utemeljuje na konkretnem političnem pr0' gramu ne glede na svetovnonazorsko opredelitev svojih članov-Z izrazom krščansko poudarjamo zavezanost krščanskemu etosu in se navezujemo na slovensko krščansko socialno izročilo ter sodobna spoznanja in prakso socialno usmerjenih kristjanov v svetu. Naše temeljno izhodišče je razumevanje človeka kot osebe. Naše gibanje je po svojem izvoru socialno gibanje za zaščito in gospodarsko neodvisnost malega človeka. V času naraščajoče socialne stiske želi gibanje obnoviti vse tiste oblike gospodarske in socialne samopomoči in solidarnosti, ki so bile v preteklost' uspešne, od zadružništva do solidarnostnih akcij. Nadaljevat' želimo tudi bogato kulturno izročilo slovenskih kristjanov." Socialistična stranka Slovenije kolektivni član Svetovnega slovenskega kongresa Slovensko čutenje skupni imenovalec Če Svetovni slovenski kongres ne bo kongres vseh Slovencev, ampak le med drugo svetovno vojno poraz« sil, bo to ponovno razdelilo slovensko občestvo. Ljubljana, 17. maja - Predsedstvo republiškega odbora Socialistične stranke Slovenije je sklenilo kolektivno včlaniti stranko v Svetovni slovenski kongres. Kot je dejal uvodoma predsednik stranke Viktor Ža-kelj, je ideja po takem slovenskem srečanju že stara, zorela je tudi v ideji o enotnem slovenskem kulturnem prostoru (pobudnica zanjo je bila nekdanja Socialistična zveza), sedaj pa dobila dokončno obliko v Svetovnem slovenskem kongresu. Slovensko čutenje mora biti njegov minimalni skupni imenovalec ob spravnopomirit-venem smislu in utrjevanju povezave med Slovenci, ne glede kdaj in zakaj so zapustili domovino in kje živijo. Hudo napak pa bi bilo, če bi se kongres Kaj naj bi praznovali v Sloveniji Koordinacija pri izvršnem svetu predlaga, da bi praznovali L in 2. januarja, 8. februarja, na velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek, 27. aprila, L maja, 23. junija, 2. julija kot dan suverenosti, 1. novembra. 23. decembra v spomin na plebiscit in 25. decembra. fiVTOBUSfll PR6U0ZI Za manjše in večje skupine po najnižjih cenah. tel.064/74 830 sprevrgel v manifestacijo med vojno poraženih sil, dejanje, ki bi slovensko zgodovino vrnilo za pol stoletja nazaj. Grobovi naših očetov in dedov ne smejo bremeniti sedanje in prihodnje generacije. To bi bilo nasilje nad našo generacijo in generacijo naših otrok, je menil Viktor Žakelj. Če bi se kongres usmerjal drugače, kot je zamišljeno v njegovi zasnovi, bo Socialistična stranka Slovenije ponovno razmislila o svojem članstvu v Svetovnem slovenskem kongresu. Član vodstva stranke Vojko Volk pa je ob tem dejal, da bi pri tako pomembnih političnih dejanjih, kot so bila zadnje čase, moralo veljati načelo reprocitete. Na spravni slovesnosti v Rogu so bili zastopani predstavniki vseh strank, medtem ko na proslavi v počastitev 50. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte ni bilo ne predsednika vlade, ne predstavnikov nekaterih strank, ne zastopnika Cerkve. Socialistična stranka Slovenije je med prvimi dala svoje pripombe k zasnovi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki je nastala v koordinaciji republiškega izvršnega sveta. Načrtovanje praznikov in dela prostih dni tako enostavno delo, kot kaže na prvi pogled, saj je treba upoštevati mnoge razloge, tako politične kot sociološke. Socialisti menijo, da enačenje verskih in državnih praznikov ni realno, nujna pa je tudi jasna razmejitev, da so državni prazniki prazniki vseh državljanov, verski prazniki pa samo prazniki vernikov. Prazniki naj bi bili enakomerno porazdeljeni čez vse leto, predvsem pa se ne kaže pretirano zgledovati po tujini, ampak upoštevati Pre vsem slovenske razmere. Sod listična stranka Slovenije me"' da je vključitev 27. aprila n1 praznike pozitivna, zaradi tra* cije pa bi moral biti dela p'0 dan tudi 2. maja. 4. julij* đ y borca naj ostane praznik fr°rceJ dela prost dan pa naj ne bo, »f posledic lahko ukinemo tud' * ^ julij, vprašljiva pa je pobuda, bi bil praznik 2. julija, ko je w sprejeta Deklaracija o suveren ^ sti Slovenije, saj se bom0. praznovanju tega dne lahk°v pogovarjali, ko bomo resfl'c suvereni. Socialisti pa predla^, jo, da bi bil na enega od j«1^ skih dni dan slovenske P0""^ pomladi kot spomin na dogod.j na Roški, razmišljajo pa *u j da bi v začetku oktobra praznik zaznamovali sporni" Kočevski zbor. • J. Košnje* Gozdarska javna dela Kranj, 17. maja - Za pogozdovanje bodo izbrali brezposelne d*, lavce, stroške javnega dela v kranjskih gozdovih pa bodo p°* v občinskem proračunu, iz sredstev za intervencije v gospo" stvu. ^ Za gozdarska javna dela so se dogovorili izvršni s : gozdno gospodarstvo in zavod za zaposlovanje, potrebo bodo 16 ljudi, ki bodo imeli za 45 dni dela. Spomladansko j ditev so že zamudili, zato bodo poleti na 130 hektarih ov sadike, jeseni pa jih bodo zavarovali na 94 hektarih. Dela bodo izbrali med brezposelnimi na zavodu za zaposlova J zagotovili jim bodo denarno pomoč, prevoz na delo in P^; hrano med delom. Za organizacijo in kontrolo dela ter za stvo pri delu bo poskrbelo Gozdno gospodarstvo Kranj,s ške pa mu bodo pokrili iz sredstev za intervencije v gospo j stvo v kranjskem proračunu, predvidevajo, da bodo str znašali približno 187 tisoč dinarjev. < '0Val ■•ni Torek, 21. maja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN Ureditve ob slovesu jubilejnega leta v gimnaziji Zrcalo ustvarjalnosti profesorjev in dijakov I anJ, 20. maja - V kranjski gimnaziji sklepajo praznovanje jubi-a 'eta: 1^0. obletnice ustanovitve gimnazije in 90. obletnice ga ^ '!,aturc v Kranju. Medtem ko je uvodna svečanost v začetku te-):• So'skega leta minevala predvsem v znaku petletne obnove častit-Drnf S'av^e' b°do majske prireditve strnjen pregled ustvarjalnosti riiat •°r-'ev dllakov g'mnaz'j^ na kateri Je od 1901- do 100°-,eta "nralo 6283 dijakov. Z 90. obletnico prve mature se v gimnazi-nJ^pet vrača zaključni izpit, prava, mednarodno veljavna matura zaključujočo generacijo v 1995. letu. . Gimnazija je bolj kot kateri-drugi srednješolski program rg'a ideološko načelo usmerjena izobraževanja, da se da mla-hkrati vzgajati za začetek jela in za študij. Predvsem zato, a "i bodočim študentom dala prepotrebno široko splošno izobrazbo za uvod v zahtevno specializacijo na višjih in visokih šolah, se je letos vrnila, pri preoblikovanju gimnazijskega programa pa so sodelovali tudi profesorji kranjske gimnazije. Slavnostno leto bodo v gimnaziji sklenili z akademijo 31. maja. Vzporedno z njo bodo predstavili vrsto aktivnosti, skozi katere se bosta odslikala življenje in delo v tej šoli. Tako bodo 29. maja predstavili gimnazijski Zbornik, v katerega bodo ujeli zadnjih pet let. in za gosta že uveljavljenih "naših pogovorov", s katerimi bodo v naslednjem šolskem letu nadaljevali, povabili dva svoja nekdanja maturanta, fizika dr. Dušana Petrača in dr. Petra Venclja. Naslednji dan bodo na razstavi pokazali okrog 400 učbenikov, učil. priprav za pouk. kar pa ni niti desetina obsežnega gradiva iz strokovne ustvarjalnosti plodovitih profesorjev kranjske gimnazije. Hkrati bodo povabili v Prešernovo hišo na razstavo slikarjev, nekdanjih maturantov. Med kranjskimi maturanti jih je namreč veliko, ki so se bodisi kot slikarji, glasbeniki, literati, znanstveniki uveljavili doma in v svetu. Od prireditev mladih velja opozoriti zlasti na predstavitev okrog 40 raziskovalnih nalog in srečanje mladih raziskovalcev 31. maja. Iz tega naj bi se razvila Bleivveissova nagrada, namenjena mladim raziskovalcem iz vseh kranjskih in kasneje tudi gorenjskih srednjih šol. Ustvarjalnost dijakov se bo pokazala še na predstavitvi antologije vseh dijaških glasil na gimnaziji, na popoldnevu glasbene poustvarjalno-sti dijakov in prevajalski delavnici literarnega krožka. Prvič po vojni bodo spet izšla tudi Izvest-ja. redno letno poročilo o delu v šoli. Skratka, ambicija, da gimnazija ne bi bila zgolj izobraževalna ustanova, ampak kulturno središče Kranja, postaja resničnost. • H. Jelovčan 2 SLOVENSKE SKUPŠČINE ^ePubliška vlada intenzivno nadaljuje s pripravami sistemskih sprememb Javne službe in sanacija bank ^° ukinitvi SIS na področjih gospodarskih dejavnostih in prenosu pristojnosti v "Pravne organe, je na vrsti nova ureditev dosedanjih delovnih organizacij posebne-ga družbenega pomena. Pripravljen tudi zadnji zakon iz paketa osamosvojitvene *akonodaje. A^ljana, 16. maja - Kar nekako v senci sprejemanja osamosvojitvene °nodaje ostaja nadaljevanje dogradnje ali spremembe novih družbe-v 7~ *k°nomskih odnosov. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je ^"Njih desetih dneh na treh sejah pripravil za skupščinski postopek ^i°h-rSt° novm' ze'° pomembnih in za naše nadaljnje življenje ter polo-nei .tvenm sistemskih zakonov: od novega pokojninskega, zdravstve-živp s!stema» do nove ureditve gospodarskih dejavnosti pomembnih za Jenje vseh državljanov. Kritje za sanacijo bank bo še potrebno najti. današnji že 83. seji sloven-e vlade, sta bila v ospredju pogosti dva zakona: Zakon o |. ^sanaciji, sanaciji, stečaju in Raciji bank in hranilnic ter A*9n o gospodarskih javnih u?-oah. prvi zakon spada še v (?Kei osamosvojitvenih zakonov Se ;!?. ga kot 12. predstavljamo v da1JI kratkih predstavitev, ki jo van!s zaključujemo), drugi pa ."»a nove ekonomske odnose Sp P°d<"očje tako imenovane go-ybarske infrastrukture - torej jQ Podarskih dejavnosti, ki ima-„: sP'ošen pomen za državo oz. |aue državljane. Ta zakon bi V(vi ? Primerjali z zakonom o za-ki ga je slovenski parla- ment že obravnaval, in je nanovo uredil položaj družbenih dejavnosti, le da gre tokrat za velike sisteme, kot so energetika, promet in zveze, gozdna infrastruktura, vodno gospodarstvo, komunalne dejavnosti, gospodarjenje z naravnimi bogastvi itd. V zakonskem osnutku je predlagano, da bi oblikovali na teh področjih javna službe kot javna podjetja ali režijske obrate, koncesionirane javne službe in kapitalska vlaganja republiške ali lokalnih skupnosti. Zakon predvideva obligatorne (nujno potrebne - obvezne) in fakultativne (izbirne) službe, glede na raven organiziranja pa generalne in lokalne. Med najpo- membnejša določila tega zakona pa lahko prav gotovo štejemo urejevanje koncesionarskih odnosov, ki bodo po ocenah predlagatelja prevladovali, in je bila njihova dosedanja neurejenost že velika ovira. To je hkrati, po besedah ministra Mihe Jazbinška, tudi področje, v katerega se pričakujejo velika tuja vlaganja. Novi minister za finance Dušan Šešok je ob obrazložitvi Zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic povedal, da pravega stanja v bankah in hranilnicah ne poznajo. Podatki iz zaključnih računov še niso obdelani, reviziji zvezne administracije pa ne zaupajo. Prepričan je le, da milijarda dinarjev, ki je V slovenskem proračunu predvidena za ta namen (sanacijo bank), ne bo zadoščala (govori se, da je "slovenska bančna črna luknja" vredna do 2 milijardi dolarjev!). Sicer pa je svojo znano izjavo o tem, da vsak S posebnim odlokom je danes slovenska vlada določila tudi višino cestnine za karavanški predor, ki bo znašala v prvem razredu (osebni avtomobili) 200 dinarjev oz. 90 A TS (šilingov). Predor bodo odprli 1. junija, na slovesnost pa je najavljen tudi avstrijski kancler l raniizkv. Že tako krepko zasoljena cestnina (v najvišjem cestninskem razredu znaša kar 700 din) se bo prilagajala tečaju, sprejeto pa je bilo tudi načelno stališče o uvedbi cestnine tudi za predor na Ljube-lju. dan bolj razume, zakaj je njegov predhodnik odstopil, utemeljil z nepokritim primanjkljajem republiškega proračuna in neobvlado-vanjem javnih financ (ki so po njegovem mnenju kot sistem zanemarjene in nerazvite). Najavil je ukrepe za boljšo izterjavo davkov (v 4 mesecih so zbrali le 80 odstotkov načrtovanega), odpravo odlaganja plačila prispevkov (po trenutnem stanju je bilo 141 podjetjem odloženih za 1,5 milijarde din prispevkov) in uvedbo novih davkov za podjetja, ki izplačujejo nadpovprečne osebne dohodke. Zadolževanje države v teh razmerah in osamosvojitvenih procesih je po njegovem mnenju neresna iluzija. # Š. Žargi Odstavitev osamosvojitvenih zakonov danes zaključujemo z zadnjimi štirimi ^on o carinski službi ^'uvn uPrava Republike Slovenije bo organizirana kot republiški Posie: i1 organ v okviru Republiškega sekretariata za finance. Tudi sk>e 0 'mela svoje območne organe (carinarnice), ti pa organizacij-^'ljav • 'zPostave 'n referate. Vsi delavci v carinski službi bodo ob **r*,l Zakona sklenili delovna razmerja z novim organom, ra-»; ^ bodo "k ^'»venskega jezika, na območjih z narodnostnimi manjšinami, pa carinanunJe italjanskega oz. madžarskega. Zamenjane bodo oznake toi0vrn|c, obleke carinikov, žigi, pečati in službene izkaznice. Za za-Pre(j|'ev neprelrganega in nemotenega pretoka blaga prek meja, 1oyjk°atelj ne predvideva sprememb v organizaciji službe, tudi ne r<-j unr?'aP°sntev, razen v službi same republiške uprave. Zakon je to-^HkrT^I0 " organizacijske narave, sistem carin in njihova višina pa sami to odklonili. Pogoj za delo v carinski službi bo zna- i\ „ZZaP°slitev, razen v službi same republiške uprave. Zakon je to ta,"10-01* ostajajo nespremenjena var n 0 spremembah in dopolnitvah zakona o v r n°st> cestnega prometa s katerimi gradi-dopolnitvami J^Ojvo nekaterih osamosvojitvenih zakonov, ^ 2ak Slstem oz- ureditev posameznih področij, se Lp/a^n°na\Predvsem prevzemajo pooblastila za urejanje nekaterih "lic ' C, ^ J: l?-daje vozniških in prometnih dovoljenj ter registrskih taja v i tern ko Se sistem predpisov o varnosti cestnega prometa, ki v JUlvkI.i,,;:; .. _i____• n..ji_______:_____»»vila ^raŽCeJu8«slaviji, v celoti ohranja. Predlagano je zmanjšanje števila 'ori: -2a d°v°ljenja (odpravlja se posebno dovoljenje za vožnjo s ' ln potrdilo o znaju prometnih predpisov - vse to bo v novem r^Šk Soči, ern dovoljenju, kTbo'zato imek^več kategorij), pooblastilo za j°Valca ] novih mer in vsebine registrskih tablic, dovoljenj ter izde-.1 rnetj e"teh (za dokončno vsebino in obliko manjka slovenski grb J;Hi v , r°d,la oznaka Slovenije). Dovoljenja in tablice naj bi zame-reh letih. in h °n 0 Agenciji RS za zavarovanje depozitov bank /L silnic Siln;°. ^ePuhlike Slovenije i--~..ivv onivcnije za zavarovanje depozitov v bankah in hranjiah naJ bi ustanovil Izvršni svet RS! pri njej pa bi bile banke fin:,- l0e dolžne, do zneska, ki ga bo določil republiški sekretar soglasju z NBS, zavarovati vsako vlogo. V primeru steča- ji, b'n;>nce v riln'l'nienCiIJa .izPlačala zavarovane vloge vlagateljem" ali banki oz ■ kl bi posle prevzela. Viri sredstev agencije bodo zavaroval- ne premije, lastni prihodki ter denar iz republiškega proračuna. Zavarovanja depozitov, za katere jamči Narodna banka Jugoslavije in federacija, agencija ne bo prevzela, pač pa bo to posebej urejeno. Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic Ta zakon, ki pomeni pravni okvir in osnovo sanacije bančnega sistema, predvideva štiri vrste sanacijskih postopkov: predsanacijo v primerih, ko so težave prehodne in obvladljive, sanacijo v primerih, ko je velik del kapitala že izgubljen, vendar je banko oz. hranilnico še mogoče rešiti, stečaj, v primerih, ko sanacija ne uspe in likvidacija, ko banka oz. hranilnica ne izpolnjuje več pogojev za svoje poslovanje oz. so se lastniki odločili za njeno ukinitev. V vseh primerih ima odločilno vlogo Narodna banka Slovenije, saj brez njenega soglasja ni mogoče začeti in izvesti kateregakoli postopka. Zaradi delikatnosti teh postopkov so zelo pomembna načela hitrosti, fleksibilnosti in diskretnosti, finančno breme teh postopkov pa seveda prevzemajo v prvi vrsti lastniki banke (do višine jamstvenega kapitala), Agencija za zavarovanje depozitov (za zavarovane depozite) in država iz republiškega proračuna (za jamstva NBS in izdane garancije RS za tuje kredite). • Predstavitve zakonov pripravil: Š. Ž. 3 tisoč mark za obrt ali podjetje Kranj, 17. maja - Kranjska vlada je sprejela pravilnik o dodeljevanju sredstev za odpiranje novih delovnih mest v občini, po katerem brezposelni delavci lahko dobijo 3.000 mark (v dinarski protivrednosti), Če odprejo obrt ali ustanove podjetje in se seveda v njem zaposlijo. Za obrtnike, podjetnike in druge, ki bodo zaposlili brezposelne delavce, pa je predvidena vsota 2.000 mark. Računajo, da bodo s pomočjo denarja, ki je zagotovljen v občinskem proračunu, tako pomagali pri zaposlitvi približno 150 brezposelnim. Pomoči torej še zdaleč ne bodo deležni vsi. vendar pa je to dober začetek razreševanja vse hujše brezposelnosti. Prednost bodo imeli domačini oziroma tisti, ki že dalj časa stalno živijo v Kranju (vsaj pet let) in so najmanj tri mesece prijavljeni za zavodu za zaposlovanje. Občinski izvršni svet bo odločal o delitvi denarja, s pravilnikom se skušajo izogniti zlorabam, kdor bo prej kot v letu dni spet brezposeln, bo denar moral vrniti. NO M. V. Peterle med radovljiškimi krščanskimi demokrati Radovljica, 20. maja - Slovenski krščanski demokrati iz radovljiške občine se bodo v soboto, 25. maja, ob 19. uri zbrali v Festivalni dvorani na Bledu na občnem zboru, na katerem bodo pregledali delo v minulem letu in skupaj z gosti, med katerimi bodo tudi predsednik republiške vlade Lojze Peterle, minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc, predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman in drugi, obravnavali aktualna politična in gospodarska vprašanja v republiki in občini. Se posebej bodo razpravljali o železarstvu in o tekstilni industriji v občini ter o tem, kako rešiti socialne probleme. Za začetek občnega zbora bo pevski zbor Vezenine Bled zapel nekaj pesmi. Radovljiški krščanski demokrati vabijo na zbor poleg članov stranke tudi vse druge, ki bi radi prisluhnili gostom. • C. Z. Občestvo izobražencev iz Kranja vas vabi na zanimivo predavanje dr. Josipa Žontarja z naslovom življenje in delo kranjskega dekana Antona Koblarja Predavanje bo v petek, 24. maja 1991, ob 20. uri v razstavni dvorani Gorenjskega muzeja na Tavčarjevi 43 v Kranju Ob dijaškem štrajku Izjava učiteljskega zbora Srednje družboslovno jezikovne šole Škofja Loka ob stavki dijakov 3. in 4. letnika Stavka dijakov poteka že četrti dan. Zaradi nelagodja ob načinu razreševanja problematike predvsem z iskanjem krivcev, učitelji čutimo potrebo objaviti stališča učiteljskega zbora šole. 1. Menimo, da stavka dijakov ni izraz neurejenih odnosov med učenci in učitelji, ampak je eden od pokazateljev neurejenih razmer v srednjem šolstvu, na katere smo učitelji na različne načine in ob različnih priložnostih že opozarjali. 2. V zvezi z zaključnim izpitom je treba reči, da so bile še med letošnjim šolskim letom nekatere nejasnosti glede same izvedbe (izbira predmetov, seminarske naloge, neustrezna tolmačenja svetovalcev Zavoda za šolstvo). 3. Stavka dijakov je predvsem izraz kopičenja psihičnih pritiskov (zaključni, diferencialni, sprejemni izpiti) pred vpisom na Univerzi v razmerah, ko se na 9523 razpisanih mest prijavlja 14741 kandidatov. Šele razrešitev problema omejenih možnosti vpisa bo omogočila strpen in strokoven razmislek tudi o zaključnem izpitu. 4. Skoraj teden dni trajajoča stavka dijakov, kaže na neuspeh obeh strani, pri iskanju sprejemljive rešitve problema. Učitelji, želimo čim hitrejšo razrešitev spora v korist normalnega zaključka šolanja četrtošolcev in njihovega prehoda na univerzo. Škofja Loka, 17. 5. 1991 Učiteljski zbor za prof. Lidija Magolič Dijaški protesti se nadaljujejo Protesti četrtošolcev proti zaključnemu izpitu, ki so se začeli prejšnji teden, se bodo nadaljevali tudi ta teden. Ze včeraj so se predstavniki dijakov pogovarjali s članoma republiškega predsedstva dr. Dušanom Plutom in dr. Matjažem Kmeclom. Danes naj bi se dijaki ponovno zbrali pred republiško skupščino, seveda, če njihove zahteve ne bodo izpolnjene. Na Šmarjetni gori bo velika prireditev Računalniki v pomoč invalidom Kranj, maja - »Gorenjci za Gorenjce« je naslov zabavno - humanitarne prireditve, ki bo v soboto, 8. junija, ob 15. uri na Šmarjetni gori nad Kranjem. Čisti dohodek od prireditve, ki jo pripravlja Družba CC humanitarni programi, pa je namenjen za nakup posebno prilagojene opreme za težje invalide in za usposabljanje teh ljudi za delo z računalniki. DPokrovitelj prireditve je Nedeljski dnevnik, sodelujejo pa: Moped shovv (Tone Fornezzi Tof, Simona Vodopivec, Dušan Uršič, Martin Žvelc, Tatjana in Franc Košir), ansambel Albatros in Tantadruj ter še nekaj drugih glasbenikov in recitatorjev. Vstopnice za prireditev, ki so hkrati darilni boni in imajo tudi kupon za žrebanje, so že naprodaj in stanejo 70 dinarjev. Od 10. maja jih dobite na Šmarjetni gori, prodajali pa jih bodo tudi nekateri sindikati. • D. Ž. Stroški prehitevajo plače Ljubljana, 17. maja - Gibanje osebnih dohodkov je pod nadzorom, je na petkovi tiskovni konferenci dejala republiška sekretarka za delo Jožica Puhar. Plače se povečujejo v skladu z zakonom, življenjski stroški pa rastejo hitreje. Osebne dohodke zdaj uravnava intervencijski zakon o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkih delavcev, ki omejuje izplačevanje mesečnih akontacij. Povprečna plača v Sloveniji zdaj znaša 400 DFM. Kot je dejala Jožica Puhar, glede na makroekonomske tokove tudi ne more biti višja. Industrijska proizvodnja namreč pada, na osebne dohodke pa je vplivala tudi devalvacija. Povečevanje pla-čin porabe, ki bi povzročilo inflacijo, omejujejo. Tako so bili realni osebni dohodki v februarju za 9,7 odstotka nižji kot decembra lani, v gospodarstvu za 7,2 in v negospodarstvu za 17,9. V državni upravi velja moratorij za povečevanje plač. Če bi osnovo za izračun plač funkcionarjev s sedanjih 43,4 odstotka povečali na predlaganih 60 odstotkov Marca so bili povprečni bruto dohodki v Sloveniji J 1.855 dinarjev. Od februarja so se plače povečale za 6.3 odstotka, življenjski stroški pa za 9,1. Za toliko so višje tudi povprečne plače v gospodarstvu, kjer naj bi povprečni bruto osebni dohodek znašal 14.078 dinarjev. Slovenske plače so bile še pred tremi leti za 50,3 odstotka nad jugoslovanskim povprečjem, predlani za 45,7, lani 33,2 in letos samo še okoli 27 odstotkov. povprečnega bruto dohodka v gospodarstvu, bi iz proračuna potrebovali 822,5 milijona dinarjev. Ker tega priliva ni, bo bodisi do julija ali pa kar do konca leta še veljal moratorij. • D. Ž. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Nikdar prazno - Ko smo bili pred prvim majem na obisku v krajevni skupnosti Sorica v škofjeloški občini, sta predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Čufer in Miro Kačar, učitelj, ki v krajevni skupnosti sicer nima nobene funkcije, je pa povsod, kjer je kultura in dogajanje njej blizu, razlagala, da imajo v krajevni skupnosti številna društva. V šali pa sta menila, da bi bilo dovolj tudi samo eno, saj so vsi tako rekoč v vseh; pa v vseh tudi delavni. Sicer pa poleg nekaterih drugih komunalnih akcij, in tudi društva imajo vsako svoj program, v krajevni skupnosti letos potekata dve veliki akciji: obnova Groharjeve domačije in telefonija. Kar zadeva obnovo Groharjeve hiše, bi letos radi dokončali tudi fasado, pri telefoniji pa zgradili razvodno omrežje v krajevni skupnosti za okrog 70 telefonov. Pravijo, da jim volje ne manjka. Da pa je v tej krajevni skupnosti vedno živahno, kaže tudi slika. Za domom imajo igrišče, ki nikdar ne sameva... A. Ž. Ceste in telefonija Pred nedavnim je nekdo na sestanku sveta ene od gorenjskih krajevnih skupnosti, ko so govorili o programu, pripravljenosti krajanov za to, da zberejo denar in z delom pripomorejo, da bi načrtovano akcijo, za katero so se dogovorili za letos, rekel: Kaj nam pomagajo kriteriji, pravila o lastiti udeležbi, o potrebni dokumentaciji, soglasjih in podobno, če pa zdaj nenadoma občina nima denarja v proračunu, da bi sprejete kriterije in pogoje lahko uresničila... Res je. Kriteriji za financiranje komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih so nekako enaki (vsaj v osnovah j. kot so bili še včeraj, ko se je na njihovi podlagi (marsikje) zbiral denar še v samoupravnih interesnih skupnostih. 'Zdaj tovrstnega "namenskega" zbiranja denarja ni več. krajevne skupnosti pa se seveda načrtovanim programom za letos in za naslednja leta niso odrekle. Nenazadnje bi bilo tudi nesmiselno, da bi se jim; posebej še, ker ljudje vedo, da je pravzaprav za sleherno večjo akcijo najprej potrebna njihova lastna udeležba. In če ta je (in celo ponekod presenetljiva pripravljenost), potem pa se zgodi, kot se je, da je druga plat trenutne slike ta, da se je občinski proračun znašel v neprijetnem položaju. Kako bodo ta programski in finančni zaplet zdaj razreševali v občinah in v posameznih krajevnih skupnostih, je seveda vprašanje zase. Vsekakor pa zbir programov po občinah in opredeljevanje v krajevnih skupnostih kaže, da so zvečine še vedno na prvem mestu v programih ceste oziroma javne poti, pa telefoni, mrliške vežice... In prav na tem se bodo morale komisije in drugi organi v občinah zamisliti... • A. Žalar Marijan Lukež 40 različnih TV programov Samostojna antena - večji izbor Kranj - Satelitska televizija je predvsem s satelitom Astra A. ki je začel oddajati pred leti 16 različnih TV in glasbenih programov tudi na Gorenjskem marsikomu "potešila lakoto" po več programih. Marsikdo si je kljub sorazmerno dragi odločitvi na začetku (3000 DEM) omislil svojo anteno; posebej še, ker za Astro na Gorenjskem ni bil več potreben "krožnik" z meter in več velikim premerom. Še pred tem, predvsem pa po satelitu Astri A, so želje po več TV pro-Igramih skušale uresničevati krajevne skupnosti, ki so se odločale za gradnjo kabelskih sistemov. Slednji so tudi marsikje še vedno aktualni, čeprav na primer letos v kranjski občini v nobeni krajevni skupnosti niso prijavili na natečaju za pridobitve sredstev iz občinskega proračuna Gradnjo kabelske televizije. Težko bi se sicer opredeljevali, ali ima samostojna satelitska antena večjo prednost pred kabelskim sistemom, vendar stanje, kakršno je ta trenutek (in najbrž bo še kar nekaj časa tako), govori bolj v prid samostojnim antenam, saj z njimi, odkar je prejšnji mesec že začela oddajati tudi ASTRA B, vsekakor ljubitelji TV gledajo lahko še več satelitskih programov, kot povečini s kabelskimi sistemi. Marjan Lukež iz Kranja, strokovnjak tako za kabelske kot individualne antene pravi, da trenutno na Gorenjskem lahko z individualnimi antenami sprejemamo okrog 40 različnih satelitskih programov. Tudi sam, čeprav je gradil tudi kabelske sisteme, seje zdaj opredelil bolj za samostojne antenske sisteme. "Ob veliko večji izbiri (številčno) je največkrat tudi kakovost sprejemov boljša, prednost pa je nazadnje tudi nenehno padanje cen tovrstnim napravam na eni strani in hkrati večja kakovost na drugi. Danes se dobi individualna antena s sprejemnikom in montažo, ki jo na primer nudim jaz, že med nekaj nad tisoč do tisoč petsto mark. To je na primer za satelita Astra; če pa želi kdo še več (turške, ruske, španske in druge programe z drugih satelitov) tudi to ni nobena tehnična ovira..." Ovir pri samostojnih satelitskih antenah oziroma sprejemih pravzaprav sploh ni (razen programov, ki so kodirani - zaklenjeni; čeprav se za nekatere tudi pri nas dobijo tako imenovani dekoderji - naprave, s katerimi je te programe moč "odkleniti"). Poleg naštetega pa zanimivost kabelskih sitemov (čeprav je cena nižja od samostojne naprave) zmanjšuje predvsem organiziranost za njihovo delovanje oziroma možnosti, kijih nudi (lastni program), v krajevnih skupnostih. • A. Žalar V Gorjah je cilj turizem Geofizikalne meritve Kranj - Geološki zavod Slovenije je pod vodstvom inž. Mar-kiča v torek, 14. maja, na vzhodnem delu kranjske občine in sicer na območju krajevnih skupnosti Primskovo, Britof, Šenčur in deloma tudi KS Planina začel opravljati geofizikalne meritve. Meritve bodo potekale po večini v nenaseljenem delu, le tu in tam tudi v naseljih oziroma vaseh, ves dan (razen ob sobotah in nedeljah). Trajale pa bodo predvidoma tri tedne. • (až) Kar je v kraju, je od kraja Prvi pogoj je ureditev kraja in izboljšanje posebnih težav, bodo že letos dobili več kot Gorje, 20. maja - Aprila smo dobili v uredništvo sporočilo iz krajevne skupnosti Gorje, da je med nerešenimi problemi na prvem mestu cesta. V petek, minuli teden, pa so s programom in težavami seznanili občinsko vodstvo. Predsedniku občinskega izvršnega sveta Jožetu Resmanu s sodelavci iz občine so predstavili celotno krajevno skupnost s 13 naselji, v katerih je blizu tri tisoč prebivalcev. JtASi OTtVCi SO ¥ HMAKštOS ti! ££T*' Takole v Gorjah "prosijo" za novo cesto. Pravijo: "Mogoče se nas bo pa kdo usmilil..." - Foto: J. Antonič Štirinajstčlanski svet krajevne skupnosti, ki mu predseduje Anton Poklukar, je po lanski izvolitvi najprej po vseh 13 vaseh v krajevni skupnosti naredil pregled problemov in pripomb ter na ta način opredelil nadaljnji program. Ta in stališče v občini, da morajo v krajevni skupnosti sami zagotoviti približno tretjino sredstev za uresničevanje nalog, pa sta vodstvo krajevne skupnosti spodbudila, da so kritično ocenili možnosti za uresničitev programa. "V naši krajevni skupnosti nimamo lastnih prihodkov. Oce- njujemo pa, da stvari, ki so v kraju, so od kraja. To pa so pri nas na primer voda, gozdovi, lov, ribolov in turizem. Od vode nimamo nič, čeprav se na primer na Radovni poleti zelo pozna njeno zajemanje za oskrbovanje s pitno vodo v občini. Gozd nam doslej ni vračal presežne vrednosti, lov in ribolov pa sta tudi vira, vendar se denar zdaj zbira drugod," ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Poklukar. Sicer pa z razvojem turizma v krajevni skupnosti povezujejo vse naloge; od ureditve kraja, do izboljšanja komunikacij. komunikacij. Če ne bo 500 novih telefonov. Na prvem mestu je več kot neurejena regionalna cesta, takoj za njo pa so še številne makadamske ceste med naselji in v njih v krajevni skupnosti. Prav te dni urejajo makadamske ceste, glede regionalne pa so odločno opozorili predstavnike občine. "Program, ki si ga je zastavila komisija za turizem pri svetu krajevne skupnosti, ima več kot trideset točk," je povedal med našim obiskom konec minulega tedna njen predsednik Jože Antonič. "Njegova uresničitev pa je v precejšnji meri odvisna prav od ugotovitev oziroma virov, ki jih je naštel predsednik sveta krajevne skupnosti. Pripravljenost v kraju, kjer lahko sami kaj naredimo, pa je tudi." Ob sodelovanju z društvi v krajevni skupnosti, ki jih mimogrede ni ravno malo, so letos že pripravili več prireditev, načrtujejo pa tudi prospekt in turistični vodič, vodniško služ- Jože Antonič Anton Poklukar bo, popis turističnih zmogljiv0' sti... Kar pa zadeva boljšo povezanost "s svetom", letos p0' teka na območju vse krajevne skupnosti velika telefonska akcija, ki se je začela že 1989. V' ta. Več kot 500 telefonov naj bi, upajo, dobili še do konca tega leta, čeprav je bilo po P0' godbi prvotno opredeljeno, oa bodo telefoni zazvonili PrirV?0' nje leto. Vendar pa je gradbe-nemu odboru uspelo, da so akcijo pohiteli. Dogovorjen0 je, naj bi vsak bodoči teleto"' ski naročnik prispeval 3.0U nemških mark. Sicer pa bo septembra, ko bodo vsi vplačali p 2.500 DEM obračun, hkrati ocena, kako bodo akcijo kon^ čali. j Med komunalnimi nalogam pa načrtujejo v krajevni skupnosti tudi vodovod na Lazei j v Grabče (slednje so ob Ra.d°v' vni, pa nimajo vode), razširite cestišča pri pošti in ur^lt.ea, parkirišča za avtobuse, iz?e' | vo projektov za kanalizacijo, * je zdaj ni, in odpadne vode o < tekajo v Blejsko jezero, idejni' ga projekta za obnovo * Partizan in idejnega osnutka z ureditev Zgornjih Gorjih. • Žalar Spomladanska akcija Lovske družine Šenčur Priprave na skupščino Radovljica - Prejšnji teden so se sešli na redni seji član občiskega odbora Zveze borcev Radovljica in sklenili, da b redna letna skupščina občinske organizacije 23. maja. Govori so tudi o možnostih in pogojih za organizacijo letošnjega V'a^ ka prijateljstva, ki naj bi prispel na pobudo nekdanjih sloven skih izgnancev iz Srbije od 12. do 15. septembra. Srečanje tokrat ne bi imelo politični, strankarski ali oblastni značaj. P? Skrb za divjad in njeno okolje Šenčur, 18. maja - Lovska družina Šenčur v kranjski občini s tri tisoč hektari lovišča oziroma okrog 1700 hektari lovne površine ima 59 članov in tri častne člane. Ob skrbi za divjad in dobro gospodarjenje sta v programu družine vsako leto tudi dve akciji. pa bi potekalo izključno na dolgoletnih prijateljskih stik' med družinami izgnancev in srbskih gostiteljev. Hkrati bi Pr°. slavili 50-letnico oborožene vstaje proti okupatorju in 30-let0! co Vlaka. Srečanja naj bi bila v krogu družin in znancev, (jr) Že deveto srečanje Kranj - Od 30. maja do 2. junija bo v mestu Brunecku na J11?/1^-Tirolskem deveto mednarodno srečanje gasilcev iz šestnajstih ropskih držav. Srečanja v kraju, kjer ljudje govorijo nemško j italijansko, se bodo udeležili tudi gasilci z Gorenjskega, ki so pred leti prireditelji podobnega srečanja na Bledu. Letos bo na srečanju različna tekmovanja, predstavili bodo gasilska voz . in opremo, zadnji dan pa bo tudi velika gasilska parada, v ka bo tudi tokrat sodelovalo več tisoč gasilcev iz raznih držav fcv pe. Z Gorenjskega bodo odšli na srečanje na primer iz občins gasilskih zvez vsi predsedniki in poveljniki gasilskih društev. ^ slednje, deseto srečanje bo na Madžarskem. • (ip) Med sobotno akcijo v lovišču so urejali tudi pot do lovske koče v Hrastju... Spomladi člani družine pregledajo celotno lovišče in ga očistijo. Hkrati popravijo v njem tudi naprave, kot so na primer preže, krmišča oziroma napajalniki za divjad, solnice. Jeseni pa se člani zberejo na trganju in lickanju koruze in na ta način napolnijo krmišča čez zimo. Takšno spomladansko akcijo so imeli v soboto popoldne, ko so se pri koči zbrali, nato pa odšli na delo domala vsi člani družine. "V lovišču, ki je razdeljeno na pet s cestami preprednih sektorjev, in so se prav zaradi njih lovne površine v zadnjem obdobju precej zmanjšale (imamo pa tudi precej povozov divjadi) imamo vseeno 34 prež in prav toliko napajalnikov ter solnic. Vsako leto pa naredimo tudi pet krmišč za jerebice in fazane. Razen tega pa zdaj delamo tudi 1500 kvadratnih metrov veliko krmno njivo za fazane. Vse naprave v lovišču delamo sporazumno s kmeti. Z njimi dobro sodelujemo. Tudi za naše preže zadnje čase dobivamo pohvale; posebej odkar imamo prostostoječe. Imamo pa tudi svoje vališče za fazane. Doslej smo v vališču imeli vedno umetno vzgojene fazane, ki smo jih potem spustili v lovišče, letos pa smo kupili nekaj čez sto odraslih fazanov, da bi na ta način deloma popravili stalež te divjadi," sta ob sobotni akciji pri lovski koči v Hrastju razlagala predsednik lovske družine Stane Verbič in gospodar družine Janez Globo-Čnik. Sicer pa je bila akcijo minulo soboto uspešna, podobno kot vse dosedanje spomladanske. V lovišču so "nabrali" velik kamion in dve traktorski prikolici večjih kosovnih odpadkov, na novo zabetonirali osem napajalnikov in ostale očistili, uredili pa so tudi pot do lovske koče v Hrastju. Po končani akciji so potem med ocenjevanjem mimogrede tudi omenili, da vendarle niso tako "slabi", kot bi jih morda radi nekateri prikazali... • A. Žalar Mir in sprava - Žalna svečanost z mašo je bila v nedeljo P°Q° k« na Lužah v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini. P°te.|0$tt so se na Lužah dogovorili, da ne gre še naprej bolečino PTete.iM$ prepuščati nepomirjeno času, so se hkrati odločili, da na gaS 1 -(jh domu vzidajo ploščo in nanjo napišejo imena vseh sedenj ^ krajanov, ki so padli med zadnjo vojno ali se po njej niso vrn'jji mov. Ploščo je po maši na žalni svečanosti ob navzočnosti St« ^ domačinov in gostov odkril predsednik kranjskega izvršnega inž. Vladimir Mohorič, ki je bil tudi glavni govornik. O n»iruV|ep. minu in spravi po blagoslovitvi so govorili tudi Stanislav v Alojzij Žibert in domačin Anton Rozman. Udeležence pa je P^.^p vil tudi delegat občinske skupščine iz krajevne skupnosti Alojz Smolej. - A. Ž. - Foto: J. Cigler T°rek, 21. maja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN (KQ)mS^©IE2GLAS V BPT je brezposelnih 818 delavcev Ljudem še ni prišlo do zavesti, kaj pomeni stečaj plavci tržiškega BPT so sami hoteli stečaj, misleč da bodo na P'ecih države socialno varnejši. fr*'č, 17. maja - Dolgotrajna agonija v tržiškem BPT se je z uved-°° tečajnega postopka v torek, 14. maja, navidezno končala. Pre-Ien je prišlo do stečaja, so ljudje slabo zaslužili, večina jih je mora-'a dajati z zajamčenimi plačami, izplačila so bila neredna, kar je plavce večkrat spodbudilo tudi k stavki. V stečaju so videli rešilno "■'K v zavodu za zaposlovanje pa socialno varnost, zanesljivejšo ^ zaposlitve v propadlem tekstilnem podjetju. , »Uvedba stečajnega postop- 3 naj bi privedla do sanacije D°djetja, v prihodnje pa tudi ^ogočila delovanje podjetja v ^lanjšanem obsegu. Škoda bi ''° namreč zapreti včasih "sPešno podjetje, ki je mnogim žičanom in okoličanom polnilo kruh in obstoj,« nam je teden dejal Janko Ma- ček fekt do stečaja pomočnik di-BpT0^3 za finančno področje v Pod ^a vPrašanje, koliko je Se V-Ietje še dolžnodelavcem, ki tud°do v stečajnem postopku 1 Pojavili kot upniki, pa je govoril: »28. aprila so bili izdani zadnji osebni dohodki, ako da podjetje dolguje delav-ern Se apriiske plače. Izplača-*s« bila tudi dotlej neizplača-a nadomestila za malice in rrevoze za pet mesecev nazaj, :*r Je veljalo 650 tisoč dinar- U- delavski svet BPT je lani večkrat obravnaval problema-; n° poslovanje tovarne, nam povedal predsednik tega or- Da sih, ^ £a tudi o njegovih vti doma Je zaradi stečaja nena-6f>T <,0stal hrez zaposlitve. »V °d ietaer^'zaposlen od začetka, <% p 9^7. Težko se bo navade h r!Vtr0'<' sem sicer efekta e] .lk' vodil sem delavnico lnduStr-r?niko- V gorenjskem Ve'ik0 1Jsl*a'l knt r^?;.„.. i 4 rešitev. »Od tor- ču zaposlovanje Slavko Kalan, bo več kot 800 zdaj že bivših delavcev BPT najkasneje do 15. junija prejelo nadomestila za čas brezposelnosti. Sicer pa bo strokovna ekipa zavoda, ki se od minulega tedna mudi v tovarni, nudila tudi informacije o statusu, ki ga imajo kot brezposelni. 800 brezposlenih je za Tržič katastrofa »Za zavod za zaposlovanje je novih 800 brezposelnih veliko breme, zlasti zaradi velikega pomanjkanja novih delovnih mest na Gorenjskem (v Tržiču denimo 14 dni niso iskali človeka niti za eno delovno mesto), pa tudi v finančnem pogledu. Sicer pa toliko nezaposlenih za Tržič pomeni pravcato katastrofo. Skupaj s 445 dosedanjimi iskalci zaposlitve to pomeni 1300 brezposelnih v občini. Vseh zaposlenih v Trži-pa je 5700. Slišimo, da so Med napotki, kijih zavod za zaposlovanje deli me odpuščene delavce BPT, so tudi informacije o pravici do denarnega nadomestila. To pripada zavarovancem, ki so bili v delovnem razmerju najmanj 9 mesecev ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Od tega je odvisen tudi čas prejemanja nadomestila: - 3 mesece, če je bil zavarovanec zaposlen najmanj 9 mesecev nepretrgoma ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih - 6 mesecev, če je bil zavarovan nepretrgoma 30 mesecev ali 50 v zadnjih petih letih - 9 mesecev, če je bil zavarovan 5 let ali več in manj kot 10 let - 12 mesecev za 10 do 15 let - 18 mesecev za 15 do 20 let - 24 mesecev za 20 ali več let Stečaj v BPT je boleč zlasti za tiste delavce, katerih zakonci so že brezposelni (teh je 42), za prav toliko samohranilk in za tistih 62 primerov, ko sta oba partnerja zaposlena v tržiški tekstilni tovarni. Vsaj s toliko ljudmi bo imel te dni opravka tudi tržiški center za socialno delo. Nekaj pa jih bo iskalo pomoč tudi v drugih občinah, zlasti na Jesenicah, od koder je blizu 80 delavk. Njihovi možje so zaposleni v jeseniški Železarni, kjer prav ta čas govore o visokem številu odvečnih delavcev. stečaj, namesto da bi od vodstva terjali, naj jim poišče delo. Brezposelnost namreč pomeni socialno varnost največ za dve, izjemoma za tri leta. Ob vsem tem pa ni pričakovati boljših izgledov za zaposlovanje tja do leta 1995. Dogodkov, kakršen je stečaj v Tržiču, bo na Gorenjskem še nekaj. Ob tem pa smo na Gorenjskem v zadnjih dveh letih izgubili 10.000 delovnih mest, zaposlenih je še 75.000 ljudi, ob koncu leta 1991 pa je pričakovati 11.000 iskalcev zaposlitve. Da bi zaposlili vsaj generacijo, ki končuje šolo (vsako leto kakih 2500 ljudi), bi morali na Gorenjskem misliti na agencije za prestrukturiranje gospodarstva in nova delovna mesta.« Stečajni upravitelj: Ne prihajam na pogreb Stečajni upravitelj Matija Roblek Majcen je predstavnikom delavcev konec tedna de- jal, da v BPT ne prihaja na pogreb, pač pa je ta hip njegova prva naloga zavarovanje upnikov, zatem pa tudi sanacija podjetja. O delavcih, ki ostajajo brez zaposlitve, pa pravi: »Vsi do stečaja zaposleni delavci BPT so na zavodu za zaposlovanje, prve dni prihodnjega tedna bodo o tem dobili tudi odločbe. Na zavodu za zaposlovanje jih skladno z zakonom do srede junija čaka nadomestilo za brezposelnost. Z delavci, ki jih podjetje v stečaju potrebuje za dokončanje del, pa bodo tudi v prihodnjem tednu sklenjene pogodbe o delu. Izpolniti je namreč treba pogodbene obveznosti s poslovnimi partnerji, podjetje pa mora ostati tudi prisotno na trgu, da ga ne izpodrine konkurenca. Misliti je namreč treba na oživljanje podjetja (ali pa jih bo več), kar ne bo šlo čez noč. Zavedam se, da bo trenutno veliko delavcev na cesti, kar ne bo lahko. Postopno pa se bo zaposlovala nova delovna sila in računati je, da bo po dveh letih nova tovarna (ali tovarne) zaposlila 600 do 700 delavcev.« • D. Z. ŽTebir, foto: A. Gorišek COLOR MEDVODE C. komandanta Staneta 4 Medvode K sodelovanju vabimo mlajša, dinamična sodelavca za delo na naslednjih delovnih mestih: L VODJA PRODAJNEGA PROGRAMA Pogoji: - VII. stopnja ekonomske smeri - 2 leti ustreznih izkušenj - izpit »B« kategorije 2. POMOČNIK VODJE NABAVE Pogoji: - VII. stopnja ekonomske smeri - 2 leti ustreznih izkušenj - izpit »B« kategorije Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi Color, Cesta komandanta Staneta 4, Medvode. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh. ' maJa, nas je več kot 800 delavci v BPT sami zahtevali SALON POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel : 216-276 Del. čas: pon , tor, sreda od 12 - 19 ure čet., pet. od 8. - 15 ure, sobota od 8 - 12 ure Železarna odpušča 650 zaposlenih Jesenice, 20. maja - Ob koncu maja bo delavski svet jeseniške Železarne sprejemal predlagani poimenski spisek 650 zaposlenih, ki so trajni presežek. Reakcije ob odpustih so zelo hude. Delavci so zadnji trenutek nosili potrdila in spričevala. Jeseniška železarna je izjemno zmanjšala proizvodnjo jekla, saj dosegajo le od 30 do 60 odstotkov normalne proizvodnje v minulem letu. Ob novi mikroorganizaciji morajo za pričakovan obseg 325.000 ton prodanega blaga drastično zmanjšati tudi število zaposlenih delavcev. Na začetku leta je bilo v Železarni 5074 zaposlenih, ob koncu aprila 4981, za proizvodnjo pa je potrebnih le 3836 delavcev - razlika so seveda presežni delavci. Teh je kar 1.145. Kot je na nedavni tiskovni konferenci poudaril glavni direktor inž. Boris Bregant, Železarna išče različne možnosti zaposlovanja, upokojitve, možnosti odpravnin in odkupa let, pričakujejo pa seveda, da si bodo nekateri presežni delavci - ob koncu maja naj bi delavski svet potrdil spisek 643 presežnih delavcev - sam poiskal zaposlitev. Za razne odpravnine in dokupe let presežnim delavcem bi Železarna potrebovala najmanj 200 milijonov dinarjev. Tega denarja seveda nima, pričakuje pa, da bo pomagala republika. V.d. direktorica kadrovskega sektorja Albina Tušarjeva je poudarila, da je bil postopek ugotavljanja presežkov pošten in strokoven. Za vso Železarno je veljal enoten postopek, ki so ga opravili v dveh smereh. Najprej so upoštevali vsa zakonska določila in kolektivno pogodbo o tem, kdo ne more biti presežni delavec (invalidi, delavski zaupniki, matere samohranilke z otrokom do dveh let itd.), nato pa so na spisek najprej uvrstili tiste z najnižjo stopnjo izobrazbe. Takih delavcev je več kot 1.600, v Železarni pa je zanje le 150 delovnih mest. Ob upoštevanju vseh izločilnih kriterijev so morali že v tej skupini zadržati kar 400 delavcev. Odločilna je bila tudi delovna uspešnost, predlog razporeditve po delovni uspešnosti pa so opravili direktorji 14 enot v Železarni. Na spisku so tudi taki, ki ima višjo stopnjo izobrazbo, a so direktorji vztrajali, da so slabi delavci. Direktorji so tudi vztrajali, da imajo nekateri delavci že toliko izkušenj, da se lahko odstopa od zahtevane izobrazbe za eno stopnjo. Razen tega je bilo pomembno tudi to, da med trajnimi presežki niso tisti delavci, ki jim do upokojitve ne manjka veliko in imajo v Železarni daljši delovni staž. Ko so delavci zvedeli za spisek, so začeli nositi tudi spričevala, ki jih doslej v Železarni niso imeli evidentirana. Pojavile so se delavke BPT-ja iz Tržiča, saj po zakonu ne moreta biti oba zakonca trajni presežek. Zelo hude reakcije v Železarni doživljajo od mater samohranilk, saj po zakonu ne more biti brezposelna le samohranilka, ki ima otroka starega do dveh let. Skratka: reakcije so izjemno hude, saj je številka 650 presežnih delavcev za Jesenice grozljiva! Ko bodo sprejemali odločbe, bodo šest mesecev še prejemali osebni dohodek, potem jih čaka borza dela. Po šestih mesecih so upravičeni tudi do odpravnine, ki je odvisna od delovne dobe v Železarni. • D. Sedej VESTI Kolesarski izlet V" petek, 24. maja, bo sekcija za kolesarstvo pri Društvu upokojencev Kranj priredila izlet. Ob 8. uri se bodo izpred zgradbe društva na Tomšičevi 4 odpeljali skozi Cerklje in Komendo v Kamnik, druga skupina kolesarjev pa bo nadaljevala pot do Kamniške Bistrice. Izlet vodita Jože Sparovec in Tone Resman. V Vipavo, Gorico, Doberdob, Oglej Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na izlet v Vipavo, Gorico, Doberdob, Oglej in Kostanjevico. Izlet bo v četrtek, 6. junija, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Prijave kot vedno sprejemajo v društvu, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Srečanje slovenskih upokojencev Zveza društev upokojencev Slovenije vabi na srečanje slovenskih upokojencev, ki bo v četrtek, 6. junija, ob 10.30 v hali Tivoli v Ljubljani. V programu bodo sodelovali pevski zbori, folklorne skupine s tamburaši s Štajerske ter godbe na pihala. Gostitelj je Mestna zveza upokojencev Ljubljana, ki bo omogočila tudi ogled glavnega mesta, športniki se bodo lahko povzpeli na Rožnik. Društvo upokojencev iz Kranja vabi vrstnike, da se udeležijo srečanja v počastitev dneva upokojencev. Sprejema tudi prijave, ia sicer do vključno do 28. maja. Na dan srečanja pa bo organiziralo prevoz v Ljubljano, se pravi, 6. junija, ob 9. uri, izpred kina Center Kranj. Uspela humanitarna prireditev Breznica, 11. maja - V dvorani na Breznici je bila minulo soboto humanitarna prireditev, katere prispevki so bili namenjeni Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Nastopila so tri slepa dekleta iz Zavoda z lepim spletom petja, recitacij in predstavitvijo svojega življenja. Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Anton Žakelj je razvil misel o povezanosti med prešernoslovcem prelatom Tomom Zupanom iz Smokuča (1839-1937) in slepimi. Zupan je ob smrti oporočno zapustil slepim gradič in posestvo na Okroglem, ti pa so po humanistu imenovali svoje kulturno društvo. Operni pevec Jaka Jeraša je s pevci Tinetom Rantom, Melito Jelen in Antonom Dolarjem podaril kup lepih napevov. Vse je na klavirju spremljal Primož Kerštajn. Otroci iz šole so z Jelom Skumavcem pripravili igro z značilnimi zbadljivkami. Prepevala je vokalna skupina Vasovalci, ki jo vodi Mojca Legat, pa mladi violinist Anže Košir, harmonikar Dejan Bogataj in trobentar Marko Možina. Po prireditvi so v sproščenem pogovoru razmišljali, kakšno je lahko sožitje med različnimi ljudmi, če so za to vzgojeni, ali kot je rekel pedagog Jure Svoljšak, prizadet je tisti, ki ne ljubi. Za organizacijo prireditve gre zahvala Mateji Habjan s pomočjo staršev in prijateljev iz veroučne skupine, ter krajanom, ki so se domala polnoštevilno odzvali in darovali 10.000 dinarjev. • Pavel Smolej OTi^SESMEIIGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 21. maja 1991 ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Izjava za javnost Odgovor na dezinformacije in neresnice v Izjavi za javnost in tiskovni konferenci LDS Kranj. Stranka Zelenih Slovenije v Kranju izjavlja, da je treba po vsem tem pojasniti, koliko je resnic v resničnosti s strani LDS in reči »bobu bob«. Insinuacija, da koalicija Demos in s tem tudi Zeleni Slovenije vlada mimo občinskega parlamenta, je groba laž. Koalicija Demos ni nikoli in ne bo, pa tudi ne more delati tako nečastnih dejanj, kot nas obsoja LDS (Liberalno demokratska stranka), ki za to ni navedla niti najmanjšega suma, kaj šele konkretnega dokaza. Ta obtožba je brez osnove in je prav tako neupravičena, kot tudi vse ostale. Da je bila odborniku g. Rastku Tepini odvzeta beseda, seveda ni res, kar se je kasneje pokazalo v zapis-nem magnetogramu s te seje. Predsedujoči ga je opozoril, naj se govornik drži dnevnega reda in za tem je g. R. Tepina sam odšel brez besed z govorniškega odra. Ostali člani opozicije niso bili prekinjeni ob sbojih razpravah o osnutku novega Statuta SO Kranj, dokler se ni predstavnik SDP poslužit iste metode kot g. Tepina, da razpravlja mimo dnevnega reda. Obema odbornikoma tako SDP in LDS ni bila odvzeta beseda, ampak sta bila samo opomnjena, kakor se je to želelo pokazati. Tako sta potem stranki SDP in LDS družno zapustili prostor v dvorani brez najmanjše osnove, a so kljub temu obdržali po enega »dežurnega« za spremljanje nadaljevanja seje. Naš odbornik g. Slavko Sa-vič je bil tudi opomljen in je to razumel, počakal, da lahko pride do besede pri drugi točki dnevnega reda in iz tega pač na- ša stranka ni naredila afere. Tak način, ki mu lahko rečemo neke vrste »izsiljevanje«, je za stranko Zelenih Slovenije nesprejemljiv, dejanje pa štejemo za nemoralno. Kaj takega pač, in še posebej od LDS, nismo pričakovali. »Ni dovolj, da si nekateri zapirajo oči, pred resnico, da bi bile stvari videti lepše«. Po volitvah si je predvsem SDP zavzemala za popolno blokado in proceduralne zaplete v občinskem parlamentu v Kranju, kar so kasneje tudi priznali in kar jim je tudi deloma uspevalo, občasno se jim je pridružila tudi LDS. Kojim to ni uspelo, da bi »očrnili« koalicijo Demos v očeh javnosti o nesposobnosti, so si izbrali drug način. Preko medijev so poskušali s prejinjenimi potezami napraviti spore znotraj koalicije, kar jim ni uspelo. Za zadnje dejanje pa so si izbrali »napade« na izvoljenega predsednika SO Kranj in predsednika Demosa Kranj g. Vitomira Grosa in tajnika SO Kranj in predsednika SDSS Kranj g. Branka Grimsa; po tem zadnjem dejanju ne moremo več čakati, kdo bo sedaj naslednji. Vse kritike s strani SDP in LDS sta absolutno neupravičeni in zlonamerni, kajti obe funkciji v parlamentu opravljata zelo dobro in na njuno delo Zeleni Kranja še nismo imeli pripomb. Kar pa se tiče zadnjega glasovanja o zaupnici »županu« g. Grosu, je LDS. ki je to sprožila, doživela popoln poraz in to tudi priča, ali so bile kritike upravičene. Vsekakor pa ob težavah, ki so večkrat zelo polarizirane in hude, bo konec vedno dober, če je namen dober, česar pa od SDP in LDS doslej ni bilo dovolj čutiti. Glede predsedstva SO Kranj pa menimo, da je njihovo delo samo tisto, ki je navedeno v Poslovniku in to v glavnem, da uskladi dnevni red tako, da bo zasedanje čimbolj nemoteno potekalo. Zbori pa bodo ocenili uspešnost tega dela s strinjanjem ali pa ne. »Politika ni balet,« kajti tista »ideja«, kije bolj sprejemljiva za zadostno število glasov po predpisih, pač po pravilih zmaga. Zakaj smo stranko LDS celo »spajdašili« z SDP? Zato. ker je bilo že toliko naključij, enakih reagiranj kot blok ali koalicija, ker so delovali na enak način in v zadnjem času še bolj radikalno kot SDP. Vodje poslanskih klubov so se sestajali, vendar tako sestajanje ni obrodilo nobenih sadov. Ti so prišli na usklajevanje z »zabetoniranim!« stališči in sklepi svojih klubov. Razpravljali so le o dnevnem redu (npr. Katero točko dnevnega reda preje uvrstili?) in so se šli neke vrste »tipanj« kakšno taktiko so stranke izbrale za glasovanje. Usklajevanje je trajalo po več ur in na koncu je ostalo, kot je bilo. Absurd pa je to, da je po večur-nem usklajevanju vodja SDP kluba g. Ravnikar izjavil, da nima pooblastil za kakršnokoli spremembo in še večje ogorčenje je povzročilo to, da stranka SDP oporeka obstoju klubov koalicije Demos, a se je ista stranka z nami usklajevala. Stranka Zelenih Slovenije na taka srečanja ne bo več pošiljala svojega predstavnika, dokler se razmere ne spremenijo. »Najgrenkejša resnica, je boljša od zablode«. Zato pa predlagamo nekaj drugega. Naša stranka Zeleni Slovenije, in kakor nam je znano, tudi koalicija Demos ne odklanja morebitnih »uradnih« medsebojnih srečanj in pogovorov z SSS (Socialistična stranka Slovenije) in LDS Kranj. Tako bi bilo možno nekatere aktualne težave, kot so npr. Radio Kranj, Komisija za mednarodno sodelovanje, novi Statut in Poslovnik SO Kranj ter ostale in prihodnje teme razčistiti. S pogovori bipoi-skušali skupaj poiskati način reševanja težav ali kako se vsaj temu približati, pa tudi nekaterih nesporazumov bi bilo verjetno manj. Zeleni Slovenije politično delovanje stranke razumemo tako, da ne bi morali delati nič drugega, kot vrsto dobrih del za splošno dobro ljudi. Prijateljski in demokratični pozdrav. Zeleni Slovenije Kranj Izjava lz sredstev javnega obveščanja sem bila informirana o izjavi člana socialdemokratske frakcije SDP Milana Balažica - podpredsednika (bivšega) stranke -o njegovi odločitvi, da definitivno izstopa iz stranke in odstopa s položaja podpredsednika SDP. Sem članica Nove socialde-mokracije (frakcije SDP) in sem bila od vsega začetka aktivni član republiškega odbora NSD. Člani SDP - pripadniki frakcije NSD, smo se iz razlogov, ki so bili večkrat objavljeni, opredelili, da skušamo vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko socialde-mokratizirati SDP. Na zadnjem sestanku NSD, kjer smo se pogovarjali o nadaljnji strategiji, smo se dogovorili, da zaradi sla- bih izkušenj s Pučnikovimi inačicami rezervacije različnih imen s socialdemokratsko vsebino, zaščitimo ime s formalno registracijo NSD kot stranke. O morebitnem aktiviranju NSD kot stranke pa je prevladalo mnenje, da o tem ne more odločati odbor, ampak celotno članstvo NSD (f). Glede na poročilo Milana Balažica o sporih NSD (f) in direkcije SDP, smo se dogovorili, da nesoglasja razčistimo na skupnem sestanku predsedstva SDP in republiškega odbora NSD (j) in če se tam nesporazumi ne bi mogli razčistiti, predlagamo sklic konference SDP. Poleg tega izjavljam, da Milan Balažic ni bil nikdar vodja NSD (f) v SDP, ampak je funkcijo operativnega vodje opravljal Miloš Čirič. Prav tako se nismo dogovorili, da naj bi člani frakcije izstopili iz stranke, ampak obratno: še naprej naj bi delovali kot frakcija v SDP s ciljem so-cialdemokratizacije stranke. V Kranju, dne 15. 5. 1991 Alenka Kovšca Skrajno slab odnos vlade do starejših ljudi Starejši ljudje imajo po navadi majhne dohodke in nizke pokojnine z nekaterimi izjemami seveda, ki pa so v manjšini. Toda prav ta armada upokojencev z nizkimi dohodki je nenehna tarča vlade. Najprej so jim odvzeli stanovanjsko pravico, češ da se bomo v prihodnje obnašali tržno. Samo zelo naivni lahko verjamejo v tako izmišljotino, obnašali se bomo pač tako kot nam bo narekoval čas in razmere, te pa so že sedaj takšne, da se bomo morali obnašati oderuško, če bomo hoteli preživeti, se pravi zbrati dovolj sredstev za vse potrebe družbe. Pri tem bo ljudstvo, posebej starejši ljudje tako osiromašeno, da bo postalo poseben problem. Pri nobenem zakonu ni nobenih olajšav za siromašne, vsi morajo enako vse plačevati. Zdaj, ko so vzeli stanovanjsko pravico, že grozijo z astronomsko visokimi najemninami, zdaj so podražili zdravila, kojih bolniki morajo sami plačevati, začelo se je tisto, kot pravimo, delajo z nami kot svinja z mehom, saj bolnik, ki nima denarja, ne bo mogel kupiti zdravila, torej bo zdravstveno ogrožen, torej smo ga obsodili na smrt, mar ne? Kako naj si privošči zdravilo, ki stane tisoč din in ga V petek, 31. maja, ob 20. uri bo v hotelu Creina v Kranju tretja letošnja Glasova Preja Na temo »Liberalci in liberalni demokrati v parlamentarnem sistemu« Pogovarjala se bosta kranjski župan Vitomir Gros in predsednik liberalnih demokratov Jožef Školč Pogovor bo vodila Ljerka Bizilj Če želite, da Vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite po telefonu 211-860 ali 211-835 -tajnico redakcije Gorenjskega glasa. Vabljeni vsi, ki želite sodelovati v iskrivem pogovoru ali pa le poslušati. Obljubljamo Vam zanimiv večer. mora kupiti vsak mesec, in mora zanj dati četrtino pokojnine? Stanarina, kot napovedujejo, bo znašala toliko kot povprečna pokojnina. Kam bodo šli stanovat upokojenci in kaj bodo jedli, če bodo vse dali za stanovanje? Postavljeni so v nemogoč položaj in kot kaže naj bi prav ti ostareli upokojenci plačali ceho za vse grehe vlade v preteklosti? Npr. upokojenec, ki je že menil, da je njegov stanovanjski problem rešen, mora zdaj, ko mu je že 80 in več let razmišljati od začetka o svojem stanovanjskem problemu! Je to človeško? Prav gotovo da ne! Reševati svoje probleme preko trupel ostarelih ljudi je nekaj, kar me je strah zapisati, tako nečloveško se mi zdi. Pa bi radi šli v Evropo, le kaj bi počeli v Evropi s praznim žepom in takim manira m. Se zavedamo, kako v tej »Evropi« skrbijo za stare ljudi in kakšen odnos imajo do njih ? Ni tržno obnašanje morda samo to, da starčke slečemo do kože, ampak je najprej umno in varčno gospodarjenje, za to pa nismo zreli ne sposobni, sposobni smo le vzeti, kjer je še kaj vzeti. To pa je nekaj, zaradi česar nas je lahko le sram ? Ivan Šepetavc V premislek Stanislavu Klepu gospodu Andreju Logarju Poljane nad Škofjo Loko Z vašo trditvijo že v naslovu, da skupaj s somišljeniki obrekujem partizanske borce Z najrazličnejšimi klevetami in izmišljotinami, ste pokazali svojo kulturno raven razpravljanja. Če morete iz mojih številnih govorov in pisanj navesti samo en stavek, s katerim bi mogli dokazati zame žaljivo obdolžitev, storite to čimprej, tudi v Glasu. Dotlej pa nočem besedovab z vami. Stanislav Klep, Kranj §=, OXjyyyjj*JJ KRANJ, JAKA PLATIŠE I3 133 Alojzij Zibe Pod Marijimin varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Pred dopustom drugim v pomoč Tiha luna jasno sije, duh moj misli na svoj dom. Srce zanj mi strastno bije, Bog zna, kdaj ga videl bom. Umaknili smo se. Naši oficirji so nam govorili, da se umaknemo, izkoristimo redni dopust, potem pa gre naša celotna divizija na zahodno fronto. Tam bo mnogo bolje, saj se bomo borili z vojaki, ki znajo upoštevati tudi mednarodne predpise o Rdečem križu in razne druge sprejete konvencije. Vsega tega boljševiki ne upoštevajo, niti kar se tiče vojnih ujetnikov, padalcev, zaščite vozil Rdečega križa, ambulant, bolnic, bolničarjev, ranjencev in še marsičesa. Bili smo veseli, čeprav so bili med nami tudi taki, ki so radi govorili: »Was wird aus Deutschland werden, wenn alles davonlduft ? Dne 6. avgusta 1944 smo se ustavili na majhnem gričku poleg cerkvice blizu kraja Tyrawa VVoloska, morda v Wojtkowi ali Trzcia-niec ob reki Wiar. Poleg hrane smo dobili tudi tobak, vsak 1 del ruske vodke in čokolado. Vsi smo bili veseli, da gremo končno na dopust in da se umaknemo iz Rusije. Misli so mi begale nazaj. Kdo bo mogel kdaj opisati vso to grozo in vse te občutke, ki sem jih moral prestati v teh krajih. Kolikokrat sem prosil smrti, kolikokrat sem že obračunal z domom in življenjem ter se pripravljal za prehod v večnost. Smrt mi je bila tu prevsakdanja. da bi se je še bal. Toda lahko je umreti doma med svojimi, težko v tujini med tujci. Kolikokrat sem razmišljal o svoji mladosti in življenjskih ciljih. Na misel so mi prihajale besede: Vsi bodo dosegli svoj cilj le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. V takem razpoloženju je padlo povelje: čistite obleko in orožje. Oficirji so neprestano ponavljali: »VVer rastet, der rostet!« Naenkrat pa je nastal velik živ žav. Padala so povelja. Morali smo v vrste. Obiskat nas je prišel general. Lepo so se mu svetili ovratniki in ovratnica, na kateri je visel viteški železni križec z meči (Ritterkreuz mit schwerten), na prsih pa so bila odlikovanja, razporejena kar v nekaj vrstah. Imel je zlat pas, na njem pištolo, hlače pa so imele široke rdeče črte ob šivih. Govoril je: »Tovariši! Vem, da ste prebili skoraj nedoumljive napore zadnjih nekaj dni in država vam je zaradi tega močno hvaležna. Naša ljubljena nemška domovina je dežela, kije od nekdaj rodila najboljše vojake na svetu in je nikoli niso premagali na bojnem polju. Na to smemo biti neskončno ponosni. Iz tega pa izhaja tudi sveta obveza, ki se ji nihče ne more in ne sme odtegniti. Zato bomo visoko držali zastavo in ji sledili, dokler je v nas še kapljica čuta za čast. Zato bo končna zmaga naša, ker mora biti naša. Mi ne smemo nazaj, naša pot je samo naprej. Vojaki! Politični položaj naše države je zapleten in vojska ga mora rešiti. Armada naj reši položaj, bajonet naj razvozijo zanke. Udarjati moramo, kajti država z nami pada ali zmaguje. Vi boste šli sedaj na počitek in potem na drugo, bolj humano fronto. Preden pa odidete, zberite še svoje sile in pojdite v pomoč prvi tankovski diviziji, ki bije že tri dni s sovražnikom najhujše boje. Sovražnik hoče prodreti prav na tem kraju. Streliva imate dovolj na zalogi, prav tako je tudi dovolj hrane. Držimo se tega, kar stoji ZQP sano na naših pasovih »Gott mit uns« - Bog z nami. Sovražnik tU ra na kolena. Frontno črto je treba za vsako celo obdržati. PornoC Tud> 0 zaledja je že na poti. Mlade moči bodo prevzele vašo nalogo, motorizirane enote vam bodo prišle v pomoč. Sovražnik mora kolena. Za vodjo, ljudstvo, domovino!« .. , Peljali smo se na območje okrog kraja Sanok. Iz avtomoPi' smo se raztovorili zvečer pri nekem mostu ob reki San. Vse povj je bilo vse razrušeno in razdejano. Na obzorju je bila krvavorde ognjena zarja gorečih hiš. Zemlja se je tresla pod silnim pokanj topov. Ruski samoljoti so neprestano preletavali pokrajino in z n> čnimi bliski fotografirali vojaške premike v zaledju, da so jih P°. ,iu lahko napadli, ali pa usmerjali topovski ogenj. Oficirji so nam ae.g orožje. Precej je bilo razdeljenih tudi pancerfaust - protitankovs pest. To je strašno protitankovsko orožje v rokah pešadijcev. Izs< lek predre najmočnejši oklep in šele v notranjosti tanka povZf uničujočo eksplozijo. Pot, po kateri smo šli v fronto, je bila polna umikajočih se r njencev, civilistov in po tleh pa je ležalo med mrtveci ogromno vOj ške opreme. Povsod so se kazali strahotni sledovi ognjenega boj ga orkana. ~, Prišli smo na bojišče. Pogled je bil več kakor obupen. '^'^ vsod sama trupla in crknjeni konji... Nekatere živali so bile satn° pol mrtve. Konje smo videli stati samo na treh nogah, četrta Z'0 Ijena pa je podrhtevala od bolečine. Razkropljeni vojaki smo begali okrog in stikali za grižljaj, kruha. Mnogi, tisti iz strelskih jarkov so se pri iskanju hrane zgf" fij H in počasi umirili. Njihova trupla so ležala naokrog, nihče s* zmenil zanje in preko njih so drveli tanki ali tovornjaki. si Mnogo hiš je že dogorelo ali pa so bile še v ognju. Pojavih' s°u; domačini, ki so iskali svojce, večinoma mrtve. Ženske so k'":,.^ »Ivan. Ivan. Kje si? Kateri si? Dostikrat si pretepal ženo pa 1 temu, kako si bil dober. Ivan, Ivan, nihče te ne more nadotnes O, Ivan, Ivan...« Je 10 Brskali so po ožganinah. Oh, čigava je ta ožgana kost. ■> * tvoja Ivan? Je to morda tvoja roka? Kako je bila močna, "a \,c enim zamahom ubila vola. Žene so zbirale kosti v culice in rt'^ it dele, pobirajo kosti svojcev ali padlih vojakov te ali one narodno ^ Tako smo stali tam, strahotna negibna skupina in gle"a jfi uboge ljudi in vso to bedo. Ena od žensk se je obrnila proti na zaklicala: »Prekleti. Da bi se zemlja odprla pod vami.« Torek, 21. maja 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN @©IIM^©IEHGLAS Narodna čitalnica kamniška VREDNOST CITALNISKEGA OBDOBJA ''amnjk - Skoraj 125 let mineva od ustanovitve Narodne čitalnice v Kamniku, ki se je sicer z debelo zamudo, na Slovenskem je bilo leta "68 že vsaj kakih petdeset takih ustanov, vključila v narodno buditeljstvo. Kasneje je takšna ideja nekoliko zbledela, pa znova oživela, k°t so pač pihale politične sape. Spomin na razmeroma živahno in bogato dogajanje v kamniški narodni čitalnici zdaj obuja na podlagi novozbranega gradiva razstava Kulturnega centra Kamnik v razstavišču Veronika. Ob otvoritvi je avtorica razstave in spremnega ^_ kataloga, kustosinja Zora Torkar, v pogovoru osvetlila nekatere nove podrobnosti. »t *V Narodni čitalnici Kam-lk oziroma kamniški tolikšna Pokornost prav zdaj: odprli ste *tstavo, ki jo spremlja imeniten 0at.al°g. v katerem je podrobno r,san nastanek in delovanje te £f i22 leti ustanovljene čitalni- ,. Razlog je preprost. Pred ka-vK!m letom ali nekaj večje Zgodo-"nski arhiv Ljubljana prišel do "°vega gradiva o prvih začetkih *amniške čitalnice. Oddal ga je Prof. (jr Albert Čebulj, novi pa ,°'udi podatki o Kamniškem samskem orkestru iz gradiva, ki f hrani dr. Niko Sadnikar. Našli ^° celo zapisnik ustanovnega ,;. °ra- zapisal ga je 'perovodja' »,nK>n Jenko, kot so takrat rekli ^Jnikorn oziroma zapisnikarjem, "dani so bili vsi seznami čla-,°v- zapisnik gledališkega odse-a s seznamom vseh iger in po-Or>no. Vse to je pač za zgodo v i-arJe spodbuda, da se čitalnico ^edstavi z vsemi novimi podat-• Treba je reči, da je bila zgodo-Jna narodnih društev v kamni-Kl občini že večkrat obdelana, z °vimi podatki o čitalnici pa se \ s"ka celotnega društvenega in ružabnega življenja še v prejš-Jem stoletju in do prve svetovne gne lahko bolj razjasnila. Že z ^zstave, pa tudi s kataloga je dzvidno. da se skifša kar najbolj I?20rno predstaviti utrip kamni-, e čitalnice z njeno čitalnico s dSoPisi in knjigami, s prireja-I Jem besed, izletov, zabav, gleda-1 prireditev in podobno. Narodna Čitalnica v Kamniku katero se vrši dne 19. svečana 1910 ob 8. uri zvečer v dvorani Narodne Čitalnice v Kamniku. „0 našem najvažnejšem hranilu". Predava gosp. mestni tržni nadzornik Adolf Ribnikar Odbor. iz Ljubljane. r;'tka na.ogled je nekakšna or-J?n>2acijska slika narodne čital-. 'Ce- ki je imela v svojem okviru 'udi en itd 1 salonski orkester, dramati-' odsek, društveno knjižnico Zakaj je pomembno predsto- jati čitalniško življenje izpred v*č kot sto let tudi v današnjem času? . '2 zgodovine se pač nekaj tudi rno. V osemdesetih letih prejš-Jega stoletja je, kot vemo. že do- dobra načeta sloga, politika se je vmešala tudi v kulturno življenje. Iz tega lahko uporabimo kakšen poduk tudi za današnjo rabo." Razstava je vsekakor dokaz, da je še vedno dokaj veliko arhivskega gradiva raztresenega in neraziskanega, saj ga lastniki doslej niso dali v proučitev strokovnjakom. "Vsekakor takšna razstava spodbudi marsikoga, da poišče med stvarmi, za katere morda niti ni prepričan, da bi lahko koristile osvetlitvi preteklosti. Tudi z nedavnim gradivom o čitalnici je bilo tako: za razstavo je seveda gradivo posodil tudi Zgodovinski arhiv Ljubljana, nekaj pa je iz kamniškega Muzeja. Običajno pa se potem pri ogledovanju razstave dogaja, da se obiskovalci spomnijo, kako imajo take ali podobne dokumente tudi sami. Kar zadeva dokumente o narodni čitalnici, bi v Kamniku težko našli starejšo hišo, kjer ne bi imeli shranjenega vsaj nekaj papirjev -morda vabilo na gledališko predstavo, koncert ali kaj drugega. Tudi za tokratno razstavo je cela vrsta Kamničanov posodila fotografije in drugo gradivo." Narodna čitalnica je bila pravzaprav zametek tudi nekaterih ^ SREČANJE NAJBOLJŠIH k V tem tednu organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije rit**} ""epubliška srečanja: gledališko srečanje otroških gledališč \ lriu- srečanje slovenskih lutkarjev v Izoli in srečanje slovenskih ih gledališč v Kopru. neP°klicn včpr.,; •' dv°dnevnem druženju najmlajših gledališčnikov, potekalo je pjnr'lj ,n danes v Piranu, so poleg povabljenih osmih slovenskih sku-n1ur s°delovale kar tri gorenjske skupine: Gledališka slupina Odprta 1 °S A.T. Linhart iz Radovljice se je predstavila z Matildo, tr-PuJ^'roška skupina Mladinskega gledališča je zaigrala Pajacka in S'°D'I krunJska gledališka skupina z OŠ France Prešeren pa je na- Pl a s predstavo Do tiste stezice, do tam je meja. te j>. Utr' se v Izoli začenja sklepno srečanje slovenskih lutkarjev, ki čanj Utlelezuje osem slovenskih lutkovnih skupin. Tudi na tem sre-Wd Je gorenjsko zastopstvo glede na znano kakovostno raven kar seje n°- Sodelujejo namreč Lutke čez cesto Kranj z igrico Kako sta s fjl . kuža in muca. Lutkovna skupina Odra treh herojev iz Pirnič Cen.SarJevimi novimi oblačili ter kranjska Lutkovna skupina Tri s 1(>kr?' ^°Prsko srečanje slovenskih nepoklicnih- gledališč pa se bo v Kopru odvijalo brez gorenjske udeležbe. • L. M. Ars, antiquitas, flora _____ UMETNOSTNI SEJEM (J0s ^"bljana - Konec tega tedna, od petka pa do nedelje bo na f| darskem razstavišču na ogled mednarodni sejem Ars, antiquitas, 0r», na katerem bo 39 slovenskih in jugoslovanskih galerij, 100 itikvarjev predstavilo umetnostno tržišče starejših in novejših umetniških del.___ rije UCČ kot '50 razstavIjalcev, med njimi zasebne in družbene gale-nerr, snietniškc skupine "in posamezniki bodo na tem prvem tovrst-rn0r ejmu pri nas predstavili, kaj s področja umetnosti pri nas pre-B;tS|umo- Prvi tovrstni sejem je nastal pred dvema desetletjema v fcilerj !n se razvil v nedvomno najuglednejše mednarodno srečanje Mi mu ln grafičnih založnikov, ki ga skušajo posnemali z večjim Jkill rn" -m usPer,om tudi v drugih evropskih, ameriških in Japonci slov tlh- 1 ■■iub|Janska prireditev, v četrtek, 23. maja. ob 19. uri jo cem, Lj*Srto odP'l dr. Matjaž Kmecl, je namenjena predvsem zbiral-*ijtost 0t,,očajo za kvalitetne umetniške stvaritve. Sejem bo pri-°?Ure: 2a merjenje ponudbe in povpraševanja na tem doslej pri nas vjj "em umetniškem področju, polnem nelogičnosti in protislovij kasnejših in še danes obstoječih kulturnih institucij... "Moški pevski zbor Lira iz Kamnika je že naslednik prvega slovenskega pevskega društva nastalega pri čitalnici: nastal je 1882 iz čitalniškega zbora in iz drugih zborov, med prvimi na Gorenjskem je nastala ljudska javna knjižnica in sicer 1906. leta. Šele potem so društvene čitalnice začeli spreminjati v javne čitalnice. Prej je bil vstop dostopen le članom, šele kasneje tudi nečlanom. V čitalnicah, tudi kamniški, se je zbirala predvsem inteligenca, bogati posestniki, trgovci in drugi bogati obrtniki, medtem ko kmetje, delavci in revnejši prebivalci v čitalnice niso zahajali. Toda prav knjižnica je privabila v čitalniško življenje tudi vse ostale." Ali bi lahko nekdanje narodne čitalnice primerjali s kakšno današnjo obliko društvenega in kulturnega življenja sploh? "V prvem obdobju so narodne čitalnice živele za narodno idejo, ni bilo sporov, skratka ljudje so bili enotni. Ko pa so politični interesi razdelili ljudi na liberalno in klerikalno usmerjene, se enotnost končuje, po prvi svovni vojni pa je docela izgubila svoj pomen, le oddajala je še prostore prej vanjo vključenim, kasneje pa samostojnim društvom in skupinam. Morda bi se to lahko primerjalo s kakšno kulturno posredovalnico, obstajala je le kot organizacijski sistem. Svojo vlogo so v določenem času čitalnica pač opravile. Bile so na Slovenskem edina taka oblika političnega in kulturnega delovanja v drugi polovici 19. stoletja; Slovenci takrat politično še niso bili toliko močni, da bi s kakšnim drugim načinom lahko kaj dosegli. Z narodnimi čitalnicami so spodbujali kulturno in narodnostno življenje, čeprav so v prvih letih narodnih čitalnic na primer med seboj še govorili nemško. Ta višja plast prebivalstva, ki seje gibala v nemškem kulturnem zaledju kljub slovenskemu rodu, je čez čas začela govoriti tudi slovensko tako kot revnejše prebivalstvo med seboj. Zato so narodne čitalnice v tem obdobju enkratnega pomena. Kamniška je bila res ustanovljena razmeroma pozno, šele leta 1868, predvsem zato, ker enostavno ni bilo nobenega primernega' organizatorja: končno so našli odvetnika Prevca s koncipientom, pripravnikom, Simonom Jenkom." Je bilo v delovanju narodnih čitalnic važnejše družabno življenje in je bil narodnobuditeljski pomen delovanja v drugem planu? "V čitalniškem dogajanju, predstavah, koncertih in podobnem niso toliko gledali na kvaliteto, pač pa so bile poudarjene druge plati, predvsem širjenje narodnih čustev. Toda zlata doba takšnega delovanja je sčasoma minila, iz čitalnice so se razvila samostojna društva, medtem ko se je čitalniška vloga omejila le na oddajanje prostora društvom in na koordinacijske naloge. Takšna je bila čitalnica zlasti po koncu pTve svetovne vojne, koje njena prvotna naloga narodnega prebuditelja popolnoma zamrla." • Lea Mencinger Janez Hafner v Mestni hiši i; se bo prireditvi posrečilo postati tradicionalna, bo vsekakor t,M Področju pomagala pri našem vstopanju v evropski svet. NOVA VSEBINA KRAJINE Kranj - Janez Hafner se uvršča med tiste umetnike, za katere je v prisiljeni razdelitvi med realistične in »abstraktnejše« krajinarje značilen prej intuitivno spontan kot pa analitičen pristop k izbranim motivom. Zanima ga lastno notranje doživetje pokrajine škofjeloškega hribovja, ki predstavlja inspirativno raven slike. Krajino najprej razgradi in analizira, da se kot stimulativna podlaga ali spodbuda preliva iz motivnega ali likovnega impulza v umetnikov doživljajski svet in se zopet postopoma zapiše na slikarskem platnu ter se kot artikulirana slika odseva nazaj h gledalcu. Uvršča se torej prej med tiste slikarje, ki se nagibajo k slikovitemu in ekspre-sivnemu izrazu, in se mu prav zato ni treba posluževati pretvarjanja, varanja ali skrivanja za videzi motivov, kajti še malo ne zapada samo v skopo ilustracijo vidnega. Slike Janeza Hafnerja delujejo dinamično in so polne nemira. Niso grajene po načelih iluzionističnega slikarstva in so še manj abstraktne, temveč realne in naravne. Upodobljeni motiv je namreč shranjen v mrežasto kodirani strukturi slikovnega polja, ki ga sestavljajo po vsej površini ritmično nanesene tekoče ali bolje rečeno drseče poteze barve, ki ne zakrivajo, ampak celo nasprotno, poudarjajo kreativni proces slikanja. Sproščene, snovne in telesno občutene poteze prepredajo vso površino slike in se v igri raznovrstnih medsebojnih povezav, ki po vsej površini platna razširjajo vtis približevanja in oddaljevanja njihove pozicije v prostoru, stapljajo v sklenjeno in zgoščeno celoto ter šele v medsebojnem razmerju pričnejo učinkovati globinsko. Samo razbiranje podobe je kljub odsotnosti neposredno ali lažje prepoznavnih motivov v zadostni meri orientirano že s smerjo zamaha slikarjeve roke in s potjo čopiča po platnu, kajti struktura barvnih nanosov obenem predstavlja tudi strukturo krajine. Loška krajina je transformirana V niz vehementnih barvnih nanosov. Snovna, sproščena ploskev Hafnerjevih slik, ki drhti od atmosfere in dogajanja v njej, se namreč pred našimi očmi razblinja in razkraja v eruptivno locirana barvne poteze. Kakor da slikarju pra-vokotnik slike ne zadošča več, tako se dogajanje na sliki trudi, da bi pobegnilo s platna. Hafnerjeve slike so barvno izpolnjene, kajti umetnik se rad prepušča barvnim variacijam. Izbor barv je zavezan izključno zakonitostim avtorjevega podoživijanja narave in je rezultat njegovega spontanega čustvenega odziva. Barve, ki jih učinkovito razmešča v sklope medsebojnih kontrastov in sožitja, govorijo razločno, brez zakrivanja in žare v odsevu lastne snovnosti, gostita barvnega tkiva se giblje vse od pastoznih do prosojnih nanosov, tonski intervali so tako bleščeči kot umirjeni, pa vendarls o njegove slike zgledno komponirane, v sebi uravnotežene in organsko zrasle celote. Damjr G|obocnik KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER LOVLJENJE LASTNEGA REPA V tej hladni in deževni pomladi, ko se lastovke obnašajo, kot da bodo zdaj zdaj znova odletele do egiptovskih piramid, postajajo razstavni prostori kulturnih hiš znova bolj polni. Morda se res ne polnijo te vrste kulturni prostori prav povsod, toda časi, ko se zdi, daje spolitiziran celo najbolj običajni "dober dan", dobesedno vlečejo ljudi na kraje, kjer še do-muje umetnost, zgodovinski spomin: ali karkoli drugega, le da ni podobno besedilu udarnih tem s prvih strani časopisov. Na otvoritve, od nekdaj je bil to posebne vrste dogodek, zdaj hodijo celo tisti, ki jih prej na kaj podobnega in "nevznemirljive-ga" nikakor ni bilo mogoče zvabiti. Zdaj pa je recimo odprtje fotografske razstave, razstavljanje redkeje videnih slik tega ali onega slikarja ne le kulturni, pač pa tudi družabni dogodek. Dolgo časa so si organizatorji takih in podobnih razstav belili glavo, na kakšne načine privabiti v razstavišča obiskovalce: najemali so in še najemajo glasbenike, recitatorje, pevske skupine in podobno, poskrbijo za droben prigrizek in požirek. Nekateri organizatorji razstav so bili pri tem kar srečne roke in so s primernim vzdušjem znali znova in znova obiskovalce povabiti na otvoritve in še kasnejše oglede. Toda zdaj se dogaja, da postajajo zanimive celo otvoritve, pri katerih se poprej organizatorji niso posebej trudili za obisk, niso na otvoritvi poskrbeli za tisto "piko na i", s katero otvoritev res postane svečanost. Pri tem kaže opozoriti še na posebno privlačnost domačih razstaviščnih prostorov. Uspela so namreč ne glede na to, ali odpirajo razstavo desetletja, ali pa le droben prispevek h kulturnemu utripu, obdržati nekakšno intimno vzdušje: obiskovalec na otvoritvi razstave ni le številka v popisni knjigi, pač pa obiskovalec, ki se Čuti povabljenega in dobrodošlega. Takšnega občutka prav gotovo nimajo ogledovalci imenitnih razstav, kot je na primer prav zdaj razstava o Keltih v beneški palači Grassi: razstava, za katero prav gotovo superlativov ne zmanj ka, pa je vendarle tipična razstava prirejena za turistične mno žice. Te sicer znajo osupljivo mežikati ob bleščavi razstavljenih zlatih predmetov, toda ob tem vsa postavitev ne dovoli obiskovalcu, da bi bil obiskovalec individuum, pač pa le množica. Pri nas pa so postale razstave zanimive in potrebne prav v času, ko razstavišča pravzaprav ponujajo vse manj, ker manj tudi imajo. Z redkimi izjemami se namreč večina kulturnih institucij ubada z vprašanjem, koliko manj razstav naj bi v letošnji sezoni postavili na ogled, da bodo lahko obenem preživeli in razstavljali. Razstave so res zunanji videz dela, nekakšno izložbeno okno za opravila, ki so trajala leto ali celo desetletje: ko pa je rezultate dela treba predstaviti, je naenkrat problem predstavitve denar. Vse skupaj postaja podobno lovljenju lastnega repa; medtem ko raste zanimanje za likovna dela, kulturne dogodke, po drugi strani razstavljale! krčijo svoje programe in le vprašanje njihove iznajdljivosti je, koliko časa bodo lahko tešili prebujajočo se kulturno lakoto obiskovalcev. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava fotografij iz ciklusa Life Antonia Živkoviča. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Janez Hafner. V galeriji Bevisa je še do konca maja na ogled razstava slik Jožeta Ciuhe. V Prešernovem gledališču bodo danes, v torek, ob 9. in 10. uri uprizorili Mojco Pokrajculjo - za OŠ Radovljica in OŠ S. Žagar Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja fotografije Lado Jakša. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol občine Jesenice. RADOVLJICA - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Tomislav Čop ob diapozitivih predstavil popotovanje po Kanadi. V Šivčevi hiši so na ogled dela akad. kiparja Staneta Jarma. V občinski avli so na ogled fotografije Petra Paula rViptingerja na temo plastik Toneta Svetine. ŠKOFJA LOKA - Na Loškem odru gostuje danes, v torek, ob 20. uri Primorsko dramsko gledališče s predstavo Ruzante: LJUBEZEN, VOJSKA, LAKOTA, v režiji Marka Sosiča - za abonma rdeči in izven. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Marij Vrenko. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih del Marijana Jesenovca na temo Animalizem. V mini galeriji skupščine občine Škofja Loka razstavlja akvarele Evgen Guštin z Jesenic. V galeriji Fara razstavlja likovna skupina Iskra. V osnovni šoli Cvetko Golar razstavlja tapiserije Silva Bernik - Horvat. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. ŽELEZNIKI - Muzejska zbirka je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in izven tega časa je ogled možen po dogovoru na naslovu: Muzejska zbirka Železniki Na Plavžu 58, 64228 Železniki. T!??^ " V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava Stavbna dediščina Tržiča, kol jo vidi Mirko Majer, in Velenja, kot jo vidi Adi Pirtošek. V Kurnikovi hiši je do 2. junija podaljšana razstava domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava Narodna čitalnica v Kamniku. LOKA ABC POMURKA LOKA Kidričeva 54 Škofja Loka, p. o. objavlja prosta dela in naloge MESARJA Kandidati morajo imeti končano poklicno živilsko šolo za mesarja in vsaj eno leto prakse na podobnih delih. Poskusno delo traja dva meseca. Prošnje s spričevalom pošljite v kadrovsko službo podjetja ABC Pomurka, Loka, Škofja Loka, Kidričeva 54, v osmih dneh po objavi oglasa. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Prejeli smo: Obrtna zbornica hoče postati partner države Slovenije Pred kratkim ustanovljena Obrtna zbornica Slovenije (nastala je iz dosedanje Zveze obrtnih združenj Slovenije) se čuti dolžno opozoriti na nevzdržno stanje, v katerem sta se znašla obrt in njena zbornica v Sloveniji. Zadnje leto namreč obrtniki opažamo neprikrite težnje po zmanjševanju vloge naše zbornične organizacije. Oblast - na čelu s pristojnim ministrstvom za drobno gospodarstvo - ne upošteva zborničnih predlogov in pripomb (se pravi predlogov več kot 48.000 slovenskih obrtnikov, združenih v obrtni zbornici) in mimo nje pripravlja zakone, ki so za obrt manj ugodni od prejšnjih (na primer višje dajatve, manj neobdavčenih vlaganj, višji prometni davki za gostince in podobno). Tudi osnutek novega obrtnega zakona, ki ga je republiški izvršni svet že potrdil, je naravnan v to smer. Obrtništvo namreč proti njegovi volji deli v štiri dele (obrt, gostinstvo, prevozništvo in trgovino) in mu vsiljuje prostovoljno združevanje v obrtno zbornico. Tega zakona ne moremo razumeti drugače, kot da gre za reakcijo Republiškega sekretariata za drobno gospodarstvo na dejstvo, da je obrtništvo Slovenije medtem ustanovilo svojo obrtno zbornico, ki hoče opravljati vse tiste naloge, ki so značilne za obrtne zbornice po Evropi - se pravi, da hoče postati partner državi na zakonodajnem področju, da hoče opravljati tipične zbornične naloge s področja izobraževanja, svetovanja, promocije, informatike in da od države zahteva možnost izvajanja nekaterih javnih pooblastil. Očitno hoče republiški sekretariat z ukinitvijo obveznega včlanjevanja v obrtno zbornico le-to onemogočiti. Težko si namreč predstavljamo, da bi bila lahko »prostovoljna« zbornica pomembnejši partner državi, kot je današnja zbornica. Poleg tega pa bi bilo prav, če bi se tudi na tem področju zgledovali po tujini: povsod po Evropi so obrtniki in vsi ostali gospodarski subjekti obvezno člani zbornic! Zgovoren je primer Nemčije, kjer so po vojni pod vplivom ameriške doktrine uvedli prostovoljno združevanje, vendar so obrtniki hitro ugotovili, da takšna zbornica ne more parirati državi, zato so sami zahtevali, naj bo združevanje obvezno. Od takrat to tam ni več vprašanje. Namesto da bi se torej vloga obrtne zbornice v tržnem gospodarstvu Slovenije krepila, se dogaja ravno nasprotno. V omenjenem osnutku obrtnega zakona namreč obrtna zbornica celo izgublja nekatera pooblastila, ki jih je imela doslej njena predhodnica Zveza obrtnih združenj Slovenije (na primer s področja domače obrti in izobraževanja). Te pristojnosti se prenašajo na druge nezbornične organizacije. Resda gre v primeru obrtnega zakona šele za osnutek in bo torej za morebitne spremembe še nekaj časa. Vseeno pa želimo že zdaj opozoriti na naše pomisleke. Že večkrat smo namreč predlagane rešitve zavrnili, vendar so se enake vedno znova vračale v besedila zakonov. Ob tem si dovolimo opozoriti tudi na enako ravnanje Republiškega sekretariata za turizem in gostinstvo, ki je te dni -ne da bi o tem karkoli povprašal obrtnike in njihovo zbornico -pripravil nov zakon o gostinstvu. Kot je znano, naj bi bil ta po novem temeljni zakon za zasebne gostince. Slovenska obrt ne bo dovolila, da bi oblast zmanjševala vlogo obrtne zbornice in s tem tudi moč obrtništva. Ukrenila bo vse potrebno, da se to ne bo zgodilo. Če bo treba, bo postavila tudi vprašanje odgovornosti pristojnega ministra, ki ne zastopa njenih interesov. Predsednik obrtne zbornice Slovenije Miha Grah | IZ GOSPODARSKEGA SVETA Belgijski poslovnež na obisku Od danes do četrtka bo gospodarska zbornica Slovenije -Območna zbornica Kranj gostila g. Luisa de Rvckela, ekonomskega svetovalca pri valonski vladi. Belgijski poslovnež je član združenja ADIC, ki je včlanjena v svetovno organizacijo UNI-PAC. Obisk je toliko pomembnejši, ker g. de Rvckel vodi delovno skupino, ki izvaja projekt »pomoč vzhodnoevropskim regijam«. S tem projektom naj bi poslovneži iz ADIC sodelovali pri strokovni in finančni pomoči v razvoju regij, zlasti pa manjših podjetij, predvsem zasebnih. Belgijski gost naj bi med svojim obiskom na Gorenjskem obiskal nekatera podjetja, se pogovarjal s predstavniki občinskih vlad in zborničnega sistema. O obisku bomo poročali nekoliko več v petkovem Gorenjskem glasu. • M. Va. KRES KRES Industrijska 1 a 64270 Jesenice Podjetje Kres Jesenice objavlja JAVNO LICITACIJO dveh osebnih avtomobilov: 1. LADA 1200 karavan, letnik 1985, vozen, registriran do 13. 3. 1992, izklicna cena je 20.000,00 din 2. ZASTAVA 750 SC, letnik 1979, vozen, registriran do 15. II. 1991, izklicna cena 4.000,00 din. Licitacija bo 29. 5. 1991 v poslovnih prostorih podjetja Kres Jesenice, na Jesenicah, Industrijska l/a in sicer od 9. - 10. ure za družbeni in od 10. - II. ure za zasebni sektor. Ogled je mogoč 28. 5. 1991 od 9. - 10. ure in eno uro pred začetkom licitacije. Davščine nosi kupec. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti kavcijo v višini 10 % izklicne cene na blagajni, na mestu licitacije. Izklicna cena Elana bo od 60 do 80 milijonov mark Triller namerava ostati v Elanu Če seveda stečajna ekipa ne bo Elana zapustila zaradi stavke, kakor je na petkovi tiskovni konferenci zagrozil Igor Triller. Begunje, 17. maja - Elan bo na licitaciji predvidoma prodan sredi junija, izklicna cena pa se bo sukala od 60 do 80 milijonov mark. Za nakup se zanima tudi nekaj tujih družb, vendar bi bilo po Tril-lerjevih besedah bolje, če bi bila licitacija omejena le na upnike, tuje firme, ki želijo seveda večinski delež, pa naj bi se kasneje pogovarjale z lastniki Elana. Tedaj naj bi se vključila tudi slovenska vlada, saj bo Elan potreboval sveži kapital. Elanova stečajna ekipa se te dni z upniki dogovarja o izvedbi licitacije, gre predvsem za vprašanje, ali bo omejena le na upnike, na določen geografski prostor ali nemara celo mednarodna, saj se za nakup Elana zanimajo štiri tuje finančne korporacije. Pri tem je zanimivo, da je v zadnjem času prišlo tudi do povezovanja slovenskih upnikov (hrvaški imajo konzorcij), gre za trinajst upnikov, predvsem bank, ki imajo več kot polovico terjatev, zato so njihove namere zelo pomembne. Kmalu naj bi tudi za V Elanu zdaj pripravljajo razvojno strategijo do leta 1996, kmalu bo nared, ocenilo jo bo več domačih in tujih recenzentov. Pripravljamo jo kot ekipa, odločili smo se, da konkuriramo za manage-ment v Elanu, pod določenimi pogoji seveda, je dejal Igor Triller in dodal, da skušajo s tem odstraniti dvom o graditvi podjetja, ki bo le prehodno živo. javnost povedali, kaj so se dogovorili, nemara bomo tedaj tudi izvedeli, kakšno vlogo bodo odigrale hipoteke na Elano-vo premoženje, s katerimi po Trillerjevih besedah Elan nima vrednosti. V tem kontekstu je zanimiva tudi Trillerjeva izjava na petkovi novinarski konferenci, da Ljubljanska banka proti pričakovanjem v zadnjem času nastopa zelo konstruktivno. Kolikšno je soglasje, bo kmalu znano, stečajni senat kranjskega sodišča pa bo seveda dokončno dejal, kakšna bo licitacija. Izklicna cena Elana se bo na licitaciji verjetno sukala od 60 (ocena dr. Iva Baniča) do 80 milijonov mark (ocena mag. Vladimirja Kapuna). Elan bo lahko plačal stroške stečaja Elan bo lahko poravnal stroške dokončanja stečajnega po- stopka, tudi 2- odstotno takso od razdelitvene mase, saj je Elan od začetka stečajnega postopka do zdaj ustvaril 3 milijone mark dobička, je povedal Igor Triller. Nova Elanova podjetja, ki so začela poslovati s 1. februarjem, so imela do konca aprila 476.260 mark čistega dobička, trenutno ima izgubo le podjetje Elan Ski, planirana je do septembra, saj prilivov dotlej ne bo. Te dni so odpremili prvo pošiljko smuči za Japonsko, posel je vreden 1,5 milijona mark, plačilni rok pa trimesečen. Najbolj uspešno je trenutno podjetje Elan Marine, ki je imelo 562 tisoč mark dobička. Podjetje Elan Ski 45 odstotkov smuči proda preko Elano-vih podjetij v tujini, vrednost prodaje sicer pada, vendar pa Elan ohranja, ponekod celo povečuje tržne deleže, je povedal direktor Primož Finžgar. Na Elanovih prodajnih točkah v svetu nameravajo okrepiti prodajo drugih Elanovih izdelkov. Delavci napovedali stavko Ko se bo v Elanu ustavil prvi stroj, bo moja stečajna ekipa zaprla kovčke in odšla, je na tiskovni konferenci napovedano stavko komentiral Igor Triller. Delavci Elan Ski in Elan Marine so namreč zahtevali 44,4-odstotno povišanje plač, 1 tisoč mark plače za delo z vnetljivimi snovmi, regres, kakršnega so izplačali na radovljiški občini (6.800 dinarjev), da se norme ne spremenijo, januarski prisilni dopust ne bo štet kot redni, izvedbo ankete o priljubljenosti mojstrov, tehnologov in obratovodij in da naj sodišče do avgusta razsodi o odgovornosti posameznikov za polom Elana. Rok za uresničitev teh zahtev je 20. maj, iztekel se je torej včeraj, ko je stečajni upravitelj sklical zbor delavcev. Na petkovi tiskovni konferenci je dejal, devalvacija ne more biti razlog za povečanje V Elanu še vedno ne uspejo dobiti dovolj strokovnjakov, prazno je vodilno delovno mesto v Brnci in v firmu A & E v Nemčiji, direktorsko na Švedskem ter nekaj vodilnih delovnih mest v Begunjah. Plače niso več tako slabe, aprilsko povprečje je v Begunjah znašalo 7.683 dinarjev. Nemara bo zanimanja več, ko bo izvedena licitacija in bo Elan dobil lastnike. plač, temveč je po splošni kolektivni pogodbi, ki velja tudi za Elan, lahko to le dvig življenjskih stroškov, povišanje pa je problematično v Elan Ski, ker je v izgubi. Pravilnik o plačah, ki je usklajen s kolektivno pogodbo, ureja tudi plačilo za delo z nevarnimi snovmi. Regrese bodo izplačali v skladu s kolektivno pogodbo, seveda bodo odvisni od rezultatov. Noben problem ni izvesti anketo, ne moremo pa vplivati na delo sodišča, je dejal Triller. Po njegovih besedah norm sploh ni, trenutno le v smislu racionalizacij opravljajo meritve. Sicer pa pravi, da so delavci sindikalno slabo organizirani, in do zahtev je prišlo brez predhodnih pogajanj. Dobili bodo dokumente črnih računov Elan je imel v avstrijski banki (zveza slovenskih bank) dva črna računa, lastnik enega je bil Elan Begunje, drugega Ela-nov Rion na Švedskem. Le na Elanovem je bilo leta 1989 za 800 milijonov šilingov prometa, na Rionovem je tedaj že usihal. S pomočjo nemškega advokata se bo Elanu uspelo dokopati do kopij dokumentacije o obeh računih, čeprav bi jih vsaj v primerih podpisovanja garancij, ki so veljale za nazaj, bolj ustrezali originali. Po av-strijskih zakonih imajo pravico vpogleda za sedem let nazaj. Triller je dejal, da bodo najprej pregledali osebne dvige, nato nakazila in v tretji fazi prilive-Obetajo se nam torej nove, nedvomno zanimive informacije. Triller pravi, da ekipo skušajo diskreditirati Minulo sredo sem izstopil iz upravnega odbora Državne založbe Slovenije, predal delnice Finmediji in odstopil od usta-noviteljstva Finmedije, enako je napravila članica stečajne ekipe Katarina Benedikova, je povedal Igor Triller ter članek v Delu in nato v Delavski enotnosti označil kot poskus diskre-ditacije stečajne ekipe. Kot razloga je navedel strah pred od; krivanjem Elanove preteklosti in poskus, da bi bila Elanova cena na licitaciji čim nižja. Pričakujem eskalacijo takšnih P0' skusov, zato z izstopom iz Finmedije želim dajati zanje čirn manj možnosti, po drugi strani pa je odpadel tudi osnovni razlog - zaposlitev, saj so se pred prihodom v Elan nameravali ukvarjati s finančnim svetovanjem, je še dejal Triller. • M-Volčjak V Elanu se je v soboto, 18. maja, sestal upniški odbor, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki Stanovanjsko komunalne banke, Gorenjske banke in Ljubljanske banke d.d., kar pomeni, da so bili navzoči upniki, ki imajo 80 odstotkov vseh terjatev. Izrazih so interes, da pride do javne prodaje celotnega Elana, ki naj ostane tak, kot je, na isti lokaciji in z enotno blagovno znamko-Ponovno se bodo sestali 1. junija, medtem naj bi dorekli odprta vprašanja, tudi glede hipotek, kijih imata nad Elanovimi nepre~ mičninami Gorenjska banka in nekdanja KiH banka. Upniki sj> se strinjali, da rešitev, ki bi temeljile na pravni razlagi, ne bod° našli in da bo moralo priti do medsebojnega dogovora. Upnisk' odbor je sprejel tudi otvoritveno stečajno bilanco in bilanc0 uspeha sedmih Elanovih podjetij do konca letošnjega aprila. Včerajšnji zbor delavcev je potekal mirno in vse kaže, da stavko' vna grožnja ne bo uresničena, da je res šlo za poskuse vpliva 0° zunaj, kakor ocenjuje stečajni upravitelj Igor Triller. Kemična tovarna Podnart spet pripravila seminar o površinski zaščiti Odziv iz vse Jugoslavije dober Podnart, 17. maja - Kemična tovarna Podnart je pripravila 12. simpozij o površinski zaščiti, ki je minule dni potekal na Bledu, udeležencev je bilo sicer nekaj manj kot običajno, vendar je bil obisk iz vse Jugoslavije dober. Gospodarska kriza tudi Kemične tovarne ni obšla, proizvodnja jim je zaradi manjših naročil padla za petino, težave imajo z neplačniki, ki so jim dolžni štirimesečno realizacijo, kar po besedah direktorja Romana Kolarja povzroča zaskrbljujoči padec uspešnosti poslovanja, ki mu še ni videti konca. Kemična tovarna Podnart izdeluje predvsem kemikalije za površinsko zaščito in obdelavo kovin, od leta 1988 ima njen Inštitut za površinsko zaščito republiško priznan raziskovalni status, v njem dela šest raziskovalcev in dvanajst tehnologov. Simpozij o površinski zaščiti pripravijo na dve leti, udeležijo se ga njihovi sedanji in bodoči kupci, običajno 300 iz vse Jugoslavije. Letos so se bali, da bo zaradi jugoslovanskih razmer obisk zelo slab, vendar jih je kljub temu prišlo 220, od tega pribižno 60 odstotkov iz drugih republik, nekaj kupcev se je opravičilo, da nimajo denarja za pot. Simpozij je obsegal dvanajst referatov, polovico so jih prispevali strokovnjaki Kemične tovarne, z dvema so sodelovali dunajski predstavniki Firme Schering iz Berlina, z enim firme Wap iz Bellenberga pri Ul-mu. Preostale tri domače referate pa so prispevali Franc Legat iz leske Verige, Sonja Zavrl iz Nika Železniki in Jožo Čosić iz Tvornice cjevi Derventa. Kemična tovarna Podnart ima približno tisoč kupcev po Jugoslaviji, kemikalije izdeluje za kovinsko-predelovalno, avtomobilsko, elektro in vojaško industrijo, v zadnjem času tudi za pohištveno. V tej industriji pa je proizvodnja padla, v nekaterih celo za 50 do 60 odstotkov. Delimo njihovo usodo, pravi direktor Roman Kolar, za petino je tudi nam padla proizvodnja. Velike težave imajo z neplačevanjem, čeprav iz- terjavi že nekaj časa posvečajo posebno pozornost, prav v intenzivni izterjavi je ključ letošnjega preživetja Kemične tovarne. Kupci so jim trenutno dolžni približno 40 milijonov dinarjev, kar predstavlja štirimesečno realizacijo tovarne, ki ima kar devetkrat manjše dolgove kot terjatve do kupcev. Zanimiva pa je ugotovitev, da slovenski kupci niso dosti boljši plačniki kot drugi v Jugoslaviji, dolžni so, denimo, približno toliko kot srbski, k temu dodajmo podatek, da Kemična tovarna v Sloveniji proda 30 odstotkov, y Srbiji pa 38 odstotkov izdelkov. Kljub vse bolj perečemu problemu neplačevanja Kemična tovarna doslej ni imela blokiranega žiro računa, redno tudi izplačujejo plače, povprečje je zadnji mesec znašalo 7.100 dinarjev, izplačali pa so 8.500 dinarjev regresa, s 1.400 dinarjev dodatka na delo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Težave torej niso tako velike kot marsikje drugod. Delavcem se tudi ni treba bati, da bi kot pre- Motosin je nov izdelek Kernt' čne tovarne Podnart. gre za zelo učikovito čistilo, ki Je namenjeno posebnim čisti'' nim strojem, izdelajo ga prl\ bližno 600 ton letno, neka) tudi za domači trg. Izdelek so razvili za čistilce nemške firme Wap, kije že ustanovi' la firmo v Ljubljani. Skupaj z njo bo Kemična tovarna Podnart na jugoslovanskem trgu nastopila še z devetim1 izdelki za čiščenje. OhraniH namreč namerava svoj protZ' vodni značaj, zato trži s pm močjo drugih firm. Brez P°'^ vezav s tujimi firmami seve'^ da ne gre, saj njihove zahte' ve spodbujajo razvoj novi izdelkov. sežek ostali na cesti, čeprav zmanjšujejo predvsem s sezeK. osiau na cesti, cep>"- -c jih zaradi padca proizvodnj^ lahko razglasili. Zaposlen** s P° močjo upokojevanja, lani na 171 delavcev, letos naj bi. na 150 zaposlenih. Zmanjšuj jo pa jo tudi tako, da ne^^i dejavnosti oddajajo zasebn podjetnikom, kar so že naP.0. vili s čistilno službo, oddal' . do tudi vratarsko, okrepčev . nico bo prevzel sosednji Jo> hram. • M. Volčjak Torek, 21. maja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 9. STRAN SMECGLAS Wjeloš oška zadruga podelila priznanja kmetom in zadružnim delavcem Le enovita zadruga bo lahko konkurenčna" Tavčarjeve besede "težko se dela in zanič se živi" postajajo vse bolj aktualne. J*rfie brdo, 17. maja - Kmetijska zadruga Škofja Loka je kljub težkim časom ohranila le-j navado in je tudi letos podelila priznanja zadružnim delavcem in kmetom, ki poslovno 'kako drugače sodelujejo z zadrugo. Priznanja je podelila na prireditvi, ki je bilo v pe-* na hribovski in v kmečki turizem usmerjeni kmetiji Matevža Debeljaka v Jarčjem br-u nedaleč od smučišča Stari vrh. Priznanja je prejelo enajst kmetov in šest zadružnih de-, !'-ev; komisija za priznanje in nagrade, ki jo vodi Ivan Oman, pa je imela kar precej 1,10 delo, da je izmed številnih predlogov izbrala najboljše. Podelitve so se poleg vodilnih južnih delavcev udeležili tudi Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Miha sl*^81-' zdaj vodja Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, sicer pa nekdanji delavec °'Je!oške zadruge, ter Franc Pintar, predsednik poljanske podružnice Slovenske kmečke 0(^e; Ljudske stranke, in Stane Rupnik, vodja kmetijske svetovalne službe v škofjeloški ». . čeprav postajajo Tavčarjeve besede ^jko se dela in zanič se živi" vse bolj ak- ne (ne samo v kmetijstvu, ampak tudi u8'h gospodarskih dejavnostih), pa je ( Oyo prireditev ob kulturno-zabavnem Jj'°grarnu, ki so ga zapolnili recitator Jaje* Uebelak, igralka na citre Vida Lčakar-!)je\!n harmonikar Dušan, prežemalo upa- Ky • --"-•■»», igralk 8 ln harmonikar {j JJa holjše čase in misli, da tudi v takih „: ne gre pozabiti na moralna prizna-y ' ki marsikateremu delavcu in kmetu Vj P°menijo kot denar. Direktor zadruge ;..ko Kržišnik je dejal, da kmete zdaj naj-oj. Zan'rna, kako bo zadruga po novem Sar>izirana in kaj bo z nekdaj zadružnim d,, "^ženjem, ki je po sili razmer postalo {|n2r)ena lastnina. Zadružniki iz loške ob-bi euOCenJuJejo, da bi bilo še najbolje, če . r>ila zajrUga zaracjj konkurenčnosti la 8'ni še naprej enovita, da bi se vključili Promet z. lesom in da bi se preimeno-pj? ^ kmetijsko-gozdarsko zadrugo. Leo Ulj predsednik Zadružne zveze Slovenj* Je dejal, da sprejetje nove kmetijske S;0°n°daje, v kateri ima še posebno me-ra2|Zakon o zadrugah, kasni iz objektivnih in ski ^°V' Predvsem pa zato, ker so kmetij-pr 'n drugi zakoni v drugem planu, v osli ri pa osamosvojitev in osamosvojitve-dr a.koni. Ko je govoril o škofjeloški za-v Je med drugim dejal, da bo zato, ker ProKi'^11'" čas'h ni popustHa, imela manj ga 'emov z vračanjem krivično odvzete-?e PretT1oženja. Miha Demšar, vodja Zve-deiuiramlno kreditnih služb Slovenije, je Jal A---- IVIVUlllllll DIU.V...JV, jv !rj» aa se zadružništvo krepi tudi s taki- mi prireditvami in da so priznanja še posebej pomembna. "Veliko sem že hodil po kmetijah, vendar mi doslej še nikjer niso pokazali, koliko denarja so dobili. Priznanja za rejske in druge dosežke pa so mi že..." Franc Pintar, predstavnik škofjeloških podružnic kmečke zveze, je dejal, da kmečka zveza ni za razbitje zadruge in da se med drugim zavzema za to, da bi ohranili in še izboljšali poseljenost hribovskega sveta. "Naš cilj je Evropa, vendar ne takšna Evropa, v kateri bi rodno grudo dali iz svojih rok." Stane Rupnik, vodja svetovalne službe, je poudaril, da bo za uspešno kmetovanje potrebno v prihodnosti še več znanja in da na družinskih kmetijah ni mogoče doseči uspeha samo z moško delovno silo... Predsednik zadružnega sveta, kmet Jernej Vodnik in direktor zadruge Vinko Kržišnik sta ob službeni zadržanosti predsednika komisije za nagrade in priznanja Ivana Omana podelila skupno sedemnajst priznanj - enajst kmetom in šest zadružnim delavcem. Prejeli so jih kmetje Jože Čadež iz Srednje vasi, Alojz Kos z Mura-ve, Marija Martinčič iz Lučin, Janez Mi-klavčič z Gorenje Dobrave, Miha Šuštar z Ostrega vrha, Milan Peternelj iz Davče, Jože Veber iz Selc, Vinko Hafner iz Dor-farjev, Franc Kalan s Suhe, Franc Gaber iz Gosteč in Ciril Peternelj iz Drage ter zadružni delavci Janez Košir, mag. Cecilija Lukančič-Valič, Bernarda Jugovec, Halida Cenčič, Andrej Dolinar in Milica Habjan. Jo?etS*d"'k zadružnega sveta Jernej Vodnik in direktor Vinko Kržišnik izročata priznanje Cadežu (v sredini), mlademu gospodarju in kmetijskemu inženirju. ^atevž Debeljak, po domače Podmlačan: Na občini so rekli, v$aj posojilo vzemite..." Matevž Debeljak je povedal, da zgodovina kmetijo pri Podm lačanu omenja pred več 750 leti, Debeljak od 1727 dalje ja se prvič že kot ime pa leta Kmetije ne- kdaJ ukvo • ja se Je m Stvorn i Jala Predvsem s poljedel-*'to n'.Se po voJni so petnajst let sejali Predv a st'rih hektarjih, zdaj pa se '^Otn 2 ž'vm°rejo in kmečkim tu-Sty0rn deloma Pa tudi z gozdar- s° bili SCm Se l946' leta vrnil domov, s^^^ PN hiši le mula, vol, krava, tri kokoši, nekaj prašičev..." se spominja Matevž in poudarja, da so nekdaj redili petnajst glav živine, zdaj pa jih petindvajset, da so pred desetimi leti uvedli pašno-košni sistem in da so precej lastnega denarja vložili tudi za pot, po kateri se zdaj lahko do kmetije pripelje tudi avtobus. Matevž priznava, da ga občinski možje niso mogli navdušiti za kmečki turizem in da so mu nazadnje svetovali, češ "vsaj posojilo vzemite". In so ga vzeli, preuredili hišo in sprejeli v hišo prve goste... Zdaj imajo za turiste deset sob, ob stari hiši pa gradijo še novo, v kateri bo tudi nekaj prostora za prišleke, ki si bodo zaželeli Podmlačanove gostoljubnosti, domače hrane in hribovske, kmečke idile. Martina Martinčič Jože Cadež iz Srednje vasi kot kmetijski inženir gospodari na kmetiji z domala 10 hektarji kmetijske zemlje in s 24 hektarji gozda. Redi 18 glav govedi, od tega dve kravi, na leto pa odda v zadrugo okrog 8 tisoč litrov mleka in šest do deset pitancev. Alojz Kos z Murave ima enajst hektarov lastne zemlje, okrog dva hektarja pa še v najemu. Redi petnajst glav živine, od tega deset krav. Pred štirimi leti je oddal v zadružno mlekarno 25 tisoč litrov mleka, lani pa že 31 tisoč... Marija Martinčič iz Lučin ima v hlevu 15 glav živine, v zadnjih letih je z melioracijami izboljšala tri hektarje pašnikov in zelo povečala tržno prirejo mleka. Kmetija Janeza Miklavčiča z Gorenje Dobrave obsega okrog 10 hektarjev kmetijske zemlje in 15 hektarjev gozda. Redijo 30 govedi, od tega osem krav. Pred štirimi leti so v zadrugo oddali 16 tisoč litrov mleka, lani že 22 tisoč, ob tem pa še sedem glav pitancev. Miha Šuštar z Ostrega vrha se zelo prizadeva za ohranitev in napredek kmetovanja v slabih hribovskih razmerah. Obnovil je gospodarske stavbe, uredil dvorišče, pripravlja pa se na melioracije. Na sedmih hektarjih kmetijske zemlje preživlja 12 glav goveje živine, glavni vir dohodka pa je gozd. Milan Peternelj iz Davče, ki gospodari na kmetiji z 12 hektarji kmetijske zemlje in 47 hektarji gozda, je opravil obsežne melioracije, s krčitvijo slabega gozda in urejanjem pašnika je pridobil tri hektarje travnika, veliko je prispeval tudi k napredku Davče. Jože Veber iz Selc redi 16 goved, od tega šest krav. Pred štirimi leti je oddal 8 tisoč litrov mleka, lani že 13 tisoč. Je tudi predsednik melioracijske komisije. Vinko Hafner iz Dorfarjev odda v zadrugo okrog 25 tisoč litrov mleka, šest Jože Veber Franc Kalan do osem bikov in okrog 40 ton krompirja, ima pa tudi drevesnico. Franc Kalan s Suhe se na kmetiji z osmimi hektarji kmetijske zemlje in s petimi hektarji gozda ukvarja s prirejo mleka in mesa ter s pridelovanjem krompirja, zbira tudi mleko na Suhi in je član zadružnega sveta. Franc Gaber iz Gosteč redi osemnajst glav goved, poleg mleka in živine pa odda v zadrugo tudi do 80 ton krompirja. Z melioracijami je izboljšal tri hektarje kmetijskih zemljišč, bil je tudi organizator za regulacijo hudournikov na gosteškem polju. Ciril Peternelj iz Drage je lani oddal v zadrugo 13 tisoč litrov mleka (pred štirimi leti le šest tisoč), dva pitanca, okrog 18 ton krompirja... Janez Košir je vodja zadružne enote Škofja Loka, trgovina z reprodukcijskim materialom na Spodnjem trgu pa je pod njegovim vodstvom doživela razcvet. Mag. Cecilija Lukančič ' - Valič je kot teh- Janez Košir nologinja tudi na- mestnica vodje mlekarne, ki si ob vodenju naložbe prizadeva tudi za izboljšanje kakovosti mleka in mlečnih izdelkov. Bernarda Jugovec je lani kljub dvema majhnima otrokoma končala poslovodsko šolo in nadomešča poslovodjo trgovine na ČeŠnji-ci. Halida Cenčič je že dvanajst let prodajalka v zadružnih trgivinah (zdaj je na Trati), Andrej Dolinar uspešno vozi cisterno z mlekom in je pripravljen pomagati tudi pri drugih delih, Milica Habjan je v zadrugi že dvanajst let, iz mlekarne se je preselila v finančno računovodsko službo, kjer je z dodatnim izobraževanjem napredovala do finančnega knjigovodje. • C. Za-plotnik, slike: G. Šini k Milica Habjan Stare in nove zadruge Čeprav bodo po novem (republiškem) zakonu o zadrugah že trije poslovno sposobni lahko ustanovili svojo zadrugo, pa po sedanjih razpravah na Gorenjskem lahko sodimo, da ho to možnost (v začetnem obdobju) izrabilo bolj malo kmetov oz. zadružnikov. Razmišljanj o tem, da bi ustanovili "svojo zadnigo", je sicer nekaj po vseh gorenjskih občinah (še najmanj v škofjeloški). vendar za zdaj kaže tako, da se bo večina včlanila v sedanje zadruge, nekaj se jih bo odločilo za organiziranje kmetije v podjetje, nekaj pa jih bo z odločitvijo o oiganiziranosti še počakalo. Razlogov za to. zakaj ponekod vendarle razmišljajo o ustanovitvi "svoje zadruge", je več. Ponekod se jim zdi. da je sedež zadruge z vsemi službami teritorialno preveč oddaljen in da bi jo lahko organizirali bližje, drugje niso zadovoljni z delovanjem sedanje zadruge in ocenjujejo, da bi lahko le z novo zadrugo začeli z drugačnim (boljšim) delom, spet drugje menijo, da so sedanje zadruge prevelike in da jih je treba razbiti na manjše dele že zaradi medsebojne zdrave konkurence... Da ponekod ne bodo prišli dlje od razmišljanj o "svoji zadrugi", je razlog tudi v tem. da je bilo klasično kmetijsko zadružništvo pri nas s politično prisilo prekinjeno in da zdaj v Sloveniji pa tudi na Gorenjskem ni dosti zadružnikov, ki bi si natančno predstavljali, kaj pomeni organizirati zadrugo na klasičnih načelih. Starejši rod kmetov se tega vsaj nekoliko spominja iz predvojnih časov, mlajši pa so se pri sicer skromnem splošnem kmetijskem izobraževanju učili še o "združenih kmetih", o "združevanju dela in sredstev" in o "samoupravnem zadružništvu ", ki je od nekdanjega zadružništva ohranilo le ime, vse drugo pa zavrglo. Zdi se, da je prav pomanjkanje znanja o klasičnem zadružništvu močna zavora za nastajanje novih zadrug pa tudi za nezaupanje, ki se ga predvsem tisti, ki so na svoji koži tako ali drugače občutili kardeljanske igrice s slovenskim kmetijstvom in kmetijskim zadružništvom, ne morejo znebiti. Zahteve, ki jih je slišati na kmetijskih zborovanjih, da bi bilo treba organizirati predavanje in tečaje o klasičnem zadružništvu (pa tudi o davčni reformi), so zato povsem upravičene. # C. Zaplotnik MEŠETAR V žalski Agrini Mega prodajajo med drugim tudi črpalke RMĆ-40, ki so namenjenje prečrpavanju goriva v traktorje in druge delovne stroje, v avtomobile in cisterne. V eni minuti prečrpa do 40 litrov tekočine, v enem mahu približno pol litra, višina črpanja je največ pet metrov, globina največ štiri metre...Črpalke prodajajo v kompletu s sesalno cevjo, cena pa je 1.153,90 dinarja. • • • Matjaž Kežmah iz Slovenskih Konjic izdeluje in prodaja različne vitle in puhalnike. Poglejmo nekaj cen! vrsta stroja cena (v din) vitel z desko, 4 t puhalnik za seno tip 500, z elektromotorjem puhalnik za seno tip 500, traktorski pogon puhalnik za seno tip 300, z elektromotorjem puhalnik za seno tip 300, na traktorski pogon 12.000.00 8.700.00 9.800.00 7.200.00 8.400,00 • • • Po koliko so pujski na slovenskih sejmiščih? Na novomeškem, na primer, so v začetku maja prodajali pujske, težke 18 do 35 kilogramov, po ceni do 50 dinarjev za kilogram, v Pivki so zahtevali za prašiče, težke 80 do 100 kilogramov, po 37 dinarjev za kilogram, v Brežicah so prodajali pujske, stare do tri mesece, po 50 dinarjev za kilogram, na novogoriškem sejmišču pa je bilo treba za pujske, težke 30 do 50 kilogramov, plačati 42 do 45 dinarjev za kilogram... Starosvetne šege, navade in modrosti "Urban, cel let in dan zaspan" Čeprav v življenju rimskega m učenca Urbana in poznejšega papeža ni bilo ničesar takega, kar bi spominjalo na vinogradništvo, pa je sv. Urban že najmanj sedemsto let zavetnik vinogradnikov, verjetno zato, ker je ob njegovem godu (25. maja) trta v cvetju. Ljudje se na ta dan priporočajo predvsem za lepo vreme. Takole pravijo: "Če na Urbanovo sonce sije, jesen polne sode nalije." "Če je na sv. Urbana lepo, ga v vinu kopljejo; če pa je grdo, pa v vodi." "Če Urban suši in Vid moči, bo prav za žejne ljudi." Kot piše ISiko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, je Urbanovo pri nas tudi nekakšen pastirski dan. Pravijo, da kdor ta dan zadnji prižene na pašo, vse muhe pritegne na svojo živino; kdor pa je prvi, ima zdravo živino in še brenclji je ne pikajo. Sicer pa to o Zgodnjem in poznem vstajanju velja tudi za odrasle, zaspane je namreč "Urban, cel let in dan zaspan". Tovarna obutve Peko Tržič Ste Marie aux Mineš 5 objavlja v obratu družbene prehrane dela in naloge NATAKAR V RESTAVRACIJI Pogoji za sprejem: — natakar in 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih — izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. Podrobnejše informacije dobite v kadrovskem sektorju. MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/28-210 PRIDITE • PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! OTŠM&JMELEGLAS 10. STRAN SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO Torek, 21. maja 1991 Predoslje - V petek so v kulturnem domu (bivši šoli) v Predos-ljah odprli salon pohištva. V salonu ARK - MAJA Lesna industrija Idrija in zasebno podjetje Maja d. o. o. nudita na 180 m2 spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, predsobe in jedilnice Lesne industrije Idrija, sedežne garniture in masivno pohištvo Zlit Tržič, posteljnino in namizno konfekcijo Čipka Idrija, stole Stolarne Dobropolje, ter razno drobno stanovanjsko opremo (cvetličnjake, stojala za dežnike, police za telefone, konzole za police ipd.) proizvajalca Žen kovinoplastika iz Tolmina. Direktor Maje Janez Mali je ob otvoritvi tudi najavil skorajšnjo ponudbo kuhinj Brest Cerknica, pa tudi sicer bodo v salonu stalno skrbeli za novosti v ponudbi. Trenutno si lahko več kot 15 sestav pohištva ogledate in seveda mnogo širšo ponudbo po katalogih kupite vsak delavnik od 12. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. V ARK MAJI nudijo tudi svetovanje na domu, nakup pohištva po sistemu »staro za novo«, brezplačno dostavo in montažo pohištva. • M A, foto: J. Cigler BANČNI NASVET Vprašanje: Pred pol leta so nam iz SPIZ-a Ljubljana poslali pismo, da imajo velike stroške s poštnino, če nam nakazujejo preko pošt. Zato nas je veliko pristalo na to, da pokojnine prejemamo na tekoči račun in na hranilne knjižice. Za »nagrado« sedaj čakamo v vrstah na banki. Ali bo kaj spremenjen delovni čas banke na take dni? Odgovor: V većini ekspozitur LB - Gorenjske banke d. d., Kranj v zadnjem obdobju ob izplačilu pokojnin, ki so bile nakazane na tekoče račune ali hranilne knjižice, odprte v naši banki, ni večjih čakalnih vrst. Kljub temu pa bi vam radi svetovali z namenom, da se izognete morebitnemu krajšemu čakanju v vrstah, da se lahko zglasite za dvig pokojnine v katerikoli banki v sistemu Ljubljanske banke tudi v prvih dneh po izplačilnih dnevih pokojnin. Pri tem pa vam banka še vedno zagotavlja, da zaradi kasnejšega vpisa vaše pokojnine v hranilno knjižico ne boste prikrajšani pri obrestih. Pri bančnem poslovanju z upokojenci so krajše vrste le prve dneve izplačila pokojnin, ko upokojenci želijo takoj dvigniti obvestila SPIZ-a o višini njihove pokojnine. To obvestilo pa lahko upokojenec dvigne v banki v roku 3 mesecev od izplačila pokojnine. Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 15. maja Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija 100 ATS 184,6272 Nemčija 100 DEM 1300,0000 Italija 100 ITL 1,7489 Švica 100CHF 1539,5266 ZDA l USD 22,0583 črna borza - Marka še vendo velja 16 ali celo 15 din. Veselje vas laho takoj zapusti, saj boste morali črnoborzijance, ki vam bodo marko prodali za 15 din, dolgo iskati in še se ne ve... Dinar ČeZ mejO - Če boste nakupovali pri Šparovcu v Avstriji, bo menjava ugodna: 15,40 din. Če pa boste samo menjali, bo šiling malce dražji. Na tečajnih listah naših sosed, Avstrije in Italije, se je spet pojavil dinar. Nič ni nemogočega, kadar gre za dinar - jugoslovanski... D0-IMPEX Tržič širi ponudbo Tržič, maja 1991 - Tržiško zasebno podjetje DO-IM-PEX ter ljubljanski podjetji iz skupine Emona (Emona Commerce ter Emona Glob-tec) so s podpisom pogodbe o poslovnem sodelovanju omogočili, da se na policah tega tržiškega podjetja ponovno oživi prodaja proizvodov priznanih proizvajalcev Nordmende, Orion in Zero-watt. S spremembo zunanjetrgovinskih predpisov namreč od letošnjega januarja dalje skorajda ni bilo možno več kupovati izdelkov teh proizvajalcev (audio-video-tv-hi-fi naprave, bela tehnika), odslej pa ima tržiški DO-IMPEX ekskluzivno prodajno mrežo za navedene firme na območju Gorenjske. Pogodba med podjetjema iz skupine Emona Ljubljana ter tržiškim zasebnim podjetjem je ena redkih oblik odličnega poslovnega sodelovanja na področju konsignacijske prodaje proizvodov s svetovno priznanimi blagovnimi znamkami na našem tržišču, obenem pa dokazuje, da je ob definiranih ciljih skupne poslovne politike možno povezati interese družbenih ter zasebnih podjetij. iV. M., Radovljica: Prosim, da mi Časopisno podjetje Gorenjski glas izstavi račun za naročnino, ker ga potrebujem kot odbitno postavko za plačilo dohodnine. Časopisno podjetje Gorenjski glas: V našem podjetju bi bili zelo veseli, če bi bilo mogoče uveljaviti strošek naročnine za naš časopis kot odbitno postavko pri plačilu dohodnine. Zaradi tega smo na pobudo naše naročnice iz Radovljice posredovali pri Republiški upravi za družbene prihodke za pojasnilo določi Zakona in prejeli naslednji odgovor: "Zakon o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, sl 48/90 v 10. točki 7. člena določa, da se osnova za dohodnin0 zmanjša za znesek sredstev za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanje W vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti in umetniških del. Naročnina za sopis pa v 10. točki 7. člena citiranega zakona ni navedena, z?' to se za naročnino za časopis ne znižuje osnova za dohodnino." (Ivan Roje, direktor RUDP Slovenije) J. M., Mlaka pri Kranju: Zakaj se na odlagališče v Tenetišah P0, novno odlagajo komunalni odpadki na že zasute površine, kar/ nasprotju s pogodbo?! Javno podjetje Komunala Kranj: Komunalne odpadke redn° odlagamo na odlagališče v Tenetišah in jih prav tako tudi red' no zasipavamo, po dogovoru. O pogodbi, o kateri govori vas bralec, pa toliko: takšna pogodba ne obstaja. P. R., Cerklje: Kdaj bo Komunala uredila način plačevanja tak"' kot je npr. pri elektriki (po števcu) ali kje drugje, kjer se plačuje P" porabi? Javno podjetje Komunala Kranj: Plačevanje je urejeno že sedaj* z odlokom. Prebivalci na območju Kranj - mesto plačujejo komunalne storitve po kvadratnem metru, ostali pa po odvo*u (kontejnerji). pri finančnih transakcijah ■ pri gospodarsko-pravnih zadevati v obrti ali v podjetju Vam svetuje: - pri podjetniških odločitvah - pri Vaših finančnih naložbah za Vas prodaja in kupuje nepremičnine: - parcele v Kranju, Kokri - vrstno hišo v Kranju, - stanovanja (nova, starejša, večja, enodružinsko hišo v Dupljah, na manjša, atrijska, kletna v Kranju, Bledu . Tržiču) - hišo z lokalom v Kranju in v Tržič Pokličite nas po tel.: 211-320 ali pa se oglasite osebno. Podjetje ALPETOL'R REMONT p.o. ima na področju servisiranja motornih vozil že skoraj 40-letno tradicijo. Njegovi začetki segajo v leto 1954, ko je tedanje podjetje Agroservis nudilo svoje storitve za popravilo kmetijske in gradbene mehanizacije. Po številnih reorganizacijah in selitvah posluje Alpetour Remont na dveh lokacijah v Kranju: - Servis osebnih vozil je na Laborah, Ljubljanska 22 - Servis tovornih vozil in avtobusov na Primskovem, M. Vadnova 8 16. maja 1991 smo na Laborah odprli nov avtosalon, v katerem poteka prodaja novih vozil renault - tudi po sistemu staro za novo. V avtosalonu na Laborah prodajamo rezervne dele in dodatno opremo za vozila iz programa Renault in Zastava. Prodajamo tudi vse vrste rabljenih vozil tovornjakov in avtobusov. Na Laborah deluje tudi avtomatska avtopralnica, že vrsto let pa tam opravljamo tudi tehnične preglede vozil. Servis tovornih vozil in avtobusov na Primskovem je pooblaščen servis za vozila iz programa TAM in Zastava ter proizvajalcev VVebasto, Iskra Avtoelektrika in Sava. Servis na Primskovem ima prostorne delavniške zmogljivosti. Na 4320 kvadratnih metrih površine delujejo meha- nična motorna, kleparska, li-čarska, tapetniška in elektro delavnica. Na Primskovem je tudi servis tahografov, mazal-nica, avtomatska pralnica avtobusov in tovornih vozil, opravljajo pa se tudi preventivni pregledi težkih vozil. 24-urna dežurna služba, posebej za to opremljena, zagotavlja hitro in kvalitetno pomoč vsem vozilom, ki so zaradi okvare ostala na cesti. Široka dejavnost podjetja uvršča servisa na Laborah in Primskovem s svojim zaokroženim in celovitim nastopom v sam vrh ponudbe v Sloveniji. Glede na njuno velikost in zmogljivost pa sta na Gorenjskem zagotovo največja. Novi opremljeni prostori, bogata zaloga rezervnih delov in šolani kadri so jamstvo, da bo pri nas servisirano vozilo varno in brezhibno v vsakem trenutku. NOV AVTOSALON ZA VOZILA RENAULT Nov Remontov avtosalon na Ljubljanski cesti 22, na Laborah meri 160 kvadratnih metrov. V dveh mesecih in pol ga je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Tržič ob pomoči ETP Kranj in Opremalesa Ljubljana. V nove prostore je bilo vloženo okoli 2.900.000 dinarjev. V avtosalonu bodo naprodaj nova vozila renault, rezervni deli in dodatna oprema pa bodo na voljo tako za Renaultova kot tudi za Zastavina vozila. m, Jože Povše, vodja avtosalonu Mohor Bogataj, Direktor Remonta Odločitev za prodajo vozil iz programa Renault je posledica že dalj časa trajajočega odločanja. Gre za dopolnjevanje storitev, saj na Laborah že nekaj časa obstaja servis za Renaultova vozila. Z novim avtosalo-nom se odpira možnost, da bodo kupci lahko opravili vse na enem mestu: nakup, tehnični pregled, pranje vozil, servis in tudi podaljšanje registracije. V novem avtosalonu bo 8 zaposlenih, ki bodo skrbeli, da bodo vsi rezervni deli in oprema stalno na zalogi, v primeru pomanjkanja pa bodo poskrbeli za čimprejšnjo dobavo. Trenutno poteka po sistemu "ključ v roke" prodaja modelov renault 4, 5, 21, 25, Clio, Espace in Trafic. Naš cilj je kupcem nuditi kvalitetne storitve v naši celotni ponudbi. Claude Teiller, komercialni direktor Revoza na otvori' Ivi Remontovega avtosalO' na: "Zelo ponosen sem, smo skupaj z Remontom odprli nov avtosalon. Drug' razlog mojega zadovoljstvu pa je, prodaja Renaultovrn vozil, ki je v Sloveniji v Pr', vih letošnjih štirih meseci" dosegla številko 5600, v Ju' goslaviji pa skoraj 1200"-Prihodnji mesec hotno Šim paj z Murko odprli salon Lescah, kasneje pa še Novi Gorici, Postojni in Ormožu. Uspeh Renaulta ni n0' bena skrivnost; gre za vprašanja kriterijev kvalitete ljudi." DELOVNI CAS AVT0SAL0NA: Prodaja vozil: od 8. do 16. ure, sobota od 8. do " Prodaja rezervnih delov: od 7. do 19. ure, sobota od 7. do /*■ Telefonska številka a v losa Iona 213-276 Telefonski številki servisa 218-266, 211-296 s Torek, 21. maja 1991 OBVESTILA, OGLASI 11. stran mmmsmmsLAs e tudi pri Remontu f.r' Alpetourovem Remontu so včeraj začeli s prodajo avtomo-Jllov škoda favorit 135 L, 136 L z dodatno opremo, 136 LS in 0r|iian (karavan izvedba) Remont ima hkrati tudi pooblaščen 'ervis za škodo, renault in zastavo. Do konca meseca imajo za katere modele renault od 4 do 10 odstotkov popusta, večino 0,lelov pa prodajajo po sistemu "ključ v roke". AVTOMOBILSKA PRILOGA torek, 28. maja, bo v Gorenjskem glasu izšla posebna priloga, ki P bomo v celoti namenili avtomobilizmu. Če je Vaša dejavnost ka-°rkoii povezana z avtomobilizmom, izkoristite izredno priložnost formiranja vsakega drugega gorenjskega gospodinjstva o Vaši Mnudbi. Pričakujemo Vas v naši ekonomsko propagandni službi. W:218-463, fax:215-366. I GORENJSKEM GLASU *★★★ mirka vadnova 1, kranj uprava® n. c. 064/214-751 Odda v najem najboljšemu ponudniku v središču Cerkelj poslopje in 2950,0 nr zemljišča primerno za vse vrste obrti, možnost oddaje več najemnikom. Vse informacije dobite pri direktorju na upravi ali po tel. 214-751. Ponudbe pošljite na naslov GKP GRADNJE, Mirka Vadno-va 1, Kranj, do 1. junija 1991. GRS postaja MOJSTRANA Savska cesta 1 64281 Mojstrana razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo terenskega vozila LAND-ROVER in večje število rezervnih delov. Javna licitacija bo v sredo, 22. maja 1991, ob 16. uri pri Triglavskem muzeju v Mojstrani. Kupec plača prometni davek. Prodaja bo potekala po načelu videno-kupljeno. Informacije po telefonu 89-068 ob večeru. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA CERKLJE C. Toneta Fajfarja 38 uPravni odbor Hranilno kreditne službe Cerklje objavlja Pr°sta dela in naloge V'ODJE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE CERKLJE, p. °- Cerklje a nedoločen čas (dve uri dnevno). POgoji; 'končana srednja ali višja strokovna izobrazba ekonomske Riteri ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj, poskusna doba traja 3 mesece. Pojave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom J}aJ kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: flranilno kreditna služba Cerklje, Cesta Toneta Fajfarja l\ 64207 Cerklje. kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi. NOVO IN POCENI FOTOKOPIRANJE LISTIN NA POŠTAH HISA VAŠEGA NAKUPA NOVO i Bled IN SPREMENJENO NOVO! NOVO! trgovski center, Ljubljanska 4 NAJVEČJA in zelo ugodna ponudba na severu Gorenjske! nogavice za vse od 24 din dalje spodnje perilo (7) kosov 161 din dalje letne majice od 149 din dalje moške srajce od 232 din dalje Podoben program imamo za Vas in tudi na Jesenicah! HISA VAŠEGA NAKUPA JELOVICA GLAS eR KURJA GLOBUS Za dneve od 20. do 24. maja smo v prenovljenih prostorih v blagovnici GLOBUS v Kranju pripravili prireditve, predstavitve, nagradno igro in praktične nagrade za kupce. Ste mladi in podjetni in vas ni strah prov. plačila? Pridite, ZUrich Kosmos zavarovalna družba vas pričakuje. Predstavitev našega produkta bo v sredo, 22.5. 91, ob 16. uri v hotelu Kompas na Bledu. *TOKOS TOKOS TRŽIČ Cankarjeva 9 64290 Tržič objavlja prosto delovno mesto: VODENJE VZDRŽEVANJA Delo obsega področje elektrovzdrževanja, strojnega vzdrževanja, energetike ter investicije v vzdrževanju. Pogoji: - elektroinženir ali strojni inženir - 3 leta delovnih izkušenj na enakem delu - sposobnost vodenja in organiziranja dela Delovno razmerje je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 4 mesece. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: Tokos Tržič, Cankarjeva 9, 64290 Tržič. '}i 9osti Tedna MERKURJA ob 17. uri ---._ Prikazi delovanja proizvodov od 13. do 18. ure "A Ponedeljek AGROPOP ^rek Franci PETEK ?reda Franc KOŠIR °etrtek Romana KRAJNČAN Petek Helena BLAGNE BLACK & DECKER - Grosuplje ELMA - Črnuče EMO - Celje ISKRA - ERO Kranj HELIIOS-Domžale PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da trenutno potekajo dela pri povečavi nove glavne avtomatske telefonske centrale v Kranju, zato je občasno moten telefonski promet na območju celotne Gorenjske. Navedena dela potekajo v večjem obsegu in bodo končana v zadnjih dneh meseca junija 1991. Po zaključenih delih na povečavi se bo kvaliteta telefonskega prometa bistveno izboljšala, zato uporabnike telefonskih storitev prosimo, da obvestilo sprejmejo z razumevanjem. liillliiliniilllilliilllllililffliffltlllllH ZAKAJ BI PLAČEVALI PREVEČ DAVKA Oljarna Domžale bo vsakemu kupcu cvrtnika v tem tednu Podarila 2 I olja za cvrtje. vsi, ki se boste odločili za nakup od 20. do 24. maja (do 18. ure), boste sodelovali v nagradnem žrebanju v petek, 24. maja, ob 18. uri. Ograde so prispevali: ISKRA - ERO, BLACK & DECKER, ELMA, HEUOS, EMO in MERKUR. Pr" nakupih nad 1.000,00 din smo za vse kupce poleg 10 % znižanja Cen pripravili tudi PRAKTIČNE NAGRADE. GORENJSKI GLAS in MERKUR omogočata bralcem Gorenjskega glasa nakup PRIROČNIKA ZA ARHIVIRANJE DOKUMENTOV ZA NAPOVED DOHODNINE s popustom! T i -----x£- maloprodajna cena 410,00 din cena za bralce Gorenjskega glasa 270,00 din Priročnik lahko kupite v naši malooglasni službi na Cesti JLA 16 v Kranju, ali pa priloženi kupon nalepite na dopisnico, napišite naslov Gorenjski glas, Cesta JLA 16, 64000 Kranj in PRIROČNIK vam bomo poslali PO POVZETJU' (Račun za priročnik gre med davčne olajšave)! INI >0 S o o o o co ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Tekmovanje slovenskih klubov v dresurnem jahanju Bolj so navdušena dekleta Kranj, 19. maja - Namesto v soboto, ko je bilo slabo vreme, je Konjeniški klub Kranj pripravil tekmovanje slovenskih klubov v dresurnem jahanju v nedeljo. Tekmovalke in tekmovalci so nastopili v kategorijah A, L in M. "Lani smo organizirali dve medklubski tekmovanji, v katerih so bili naši tekmovalci zelo uspešni. To pa. kljub temu da je naš klub še mlad in se malo časa ukvarja z dre-surnim jahanjem. Do sedaj > smo bili zadovoljni z nastopi »™ HM tekmovalcev, odločili pa smo se. da bomo v prihodnje še organizirali različna tekmovanja. Eno takih bo letos v začetku avgusta ob kranjskem občinskem prazniku, v začetku septembra bomo spet -Jk organizirali enega medkluh- s k i h tekmovanj v dresurnem **» ■■" jahanju, dobili pa smo tudi organizacijo republiškega prvenstva za juniorje. To pa zato, ker smo dosedaj dve tekmi tako lepo organizirali, se res potrudili." je ob nedeljskem tekmovanju povedala Predsednica Konjeniškega kluba Kranj Ajda Kalan. Tekmovalci so nastopili v treh kategorijah, v najlažji A kategoriji, težji L in najtežji M. Ocenjevali so jih trije sodniki. Marica Hočevar, mednarodna sodnica in dve zvezni sodnici Maja Štukelj in Helena Oset. Po skupnem številu točk je bila v skupini A. v kateri je bilo največ tekmovalcev, najboljša Polona Kalan z Vispar-jem iz KK Kranj, pred Tino Zadravec z Mustangom iz KK Ljubljana in Nino Virnik s Tangom iz KK Kranj. Ker sta konja z Polono Kalan in Nino Virnik prestopila rob jahalnice. pa so ju sodniki uvrstili izven konkurence. Med šestindvajsetimi tekmovalci \ tej kategoriji so Blaž Kalan z Visparjem. Polona Kalan s konjem Pluto Navara in Marjana Markun z Grandom zasedli še peto, šesto in dvanajsto mesto. V nalogi L. v kateri so Kranjčani nastopili prvič, je bila najboljša Lada Se lan s Štrumfom iz KK Ljubljana. Blaž Kalan pa si je s konjem Pluto Navaro delil drugo mesto z Vesno Bitenc. V kategoriji M je zmagala Irena Drobnič z Ve-spero iz KK Ljubljana. Naš konjeniški klub je sicer star že deset let. toda v začetku smo se manj ukvarjali s tekmovalnim jahanjem in več z rekreacijskim. Zadnji dve. tri leta pa smo začeli gojiti tudi dresurno jahanje. Na današnjem nastopu je bilo tako enajst tekmovalcev iz našega kluba, sicer pa je v klubu okrog šestdeset članov. Imamo štiri konje, ki so last teritorialne obrambe, zato jih vzdržuje SLO, ostale klubske konje, to je pet. pa vzdržujemo sami. Denar si zaslužimo s tečaji, rekreacijskim jahanjem, turističnim jahanjem... Vsak naš član pa si mora ure jahanja zaslužiti z delom. Tako smo sami naredili jahalnico, sami delamo ograje, skrbimo za spravilo sena, veliko pa nam pomaga vojska, kranjski garnizon. Imamo namreč večino tekmovalk, tekmujeta le dva fanta. .Sicer pa so za ta šport bolj navdušena dekleta, tako kot po vsem svetu." pravi Ajda Kalan. • V. Stanovnik V alpski ligi tudi hokejisti Bleda Kranj, 20. maja - Sredi prejšnjega tedna je bil v Bolzanu sestanek predstavnikov hokejskih zvez Italije, Avstrije in Jugoslavije. Kot je bilo določeno že ob svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu v Ljubljani, naj bi v novoustanovljeni alpski ligi igrali klubi Avstrije. Italije in Jugoslavije. Od naših sta bila sprva določena za tO ligo le Jesenice in Olimpija. Ker pa so se v minuli sezoni v prvo A zvezno hokejsko ligo (sedaj že bivšo) uvstili tudi hokejiti Bleda, so v to novo. vsekakor kvalitetno ligo, sprejeli še Blejce. Alpska liga se bo tako sedaj z 20 klubi začela s predtekmovanji (14. septembra) v A in B skupini. Od naših klubov je v A skupini Olimpija, v B pa sta Bled in Jesenice. • V. S. Kolesarstvo Dirka po ulicah Škofje Loke Kranj, 20. maja - Športni delavci Škofje Loke skupaj s Kolesarskim klubom Sava Kranj tudi letos pripravljajo kolesarsko dirko, ki šteje za točkovanje v kriteriju slovenskih mest. Dirka bo ta petek. 24. maja. potekala pa bo po krožni poti Nama - Novi svet - Nama. Dolžina kroga je 700 metrov, pionirji bodo vozili sedem krogov, ženske in mlajši mladinci petnajst, starejši mladinci trideset-, člani pa sedemdeset. Dirka se bo začela ob 15.30 uri pred blagovnico Nama v Škofji Loki. pionirji bodo Startali ob 16. uri, vsaka naslednja kategorija pa pet minut po končani dirki predhodne kategorije. Prva nagrada je barvni TV sprejemnik, ostali tekmovalci pa bodo dobili medalje, pokale, denarne in praktične nagrade. Organizatorji tudi letos pričakujejo številne tekmovalce (lani se je dirke udeležilo več kot 200 kolesarjev) in pa seveda gledalce, ki vsako leto občudujejo zanimive boje na krožni progi. • V. S. Pohod na Poljano Kokriea, 20. maja - Prvo nedeljo v juniju Športno društvo Kokrica letos že petnajstič organizira tradicionalni pohod ljubiteljev gora in narave na Veliko Poljano pod Storžičem. Ta dan se na Storžič in okoliške vrhove povzpne tudi tri tisoč ljudi. Začetek pohoda bo na Trsteniku. do koder je mogoče peš. z avtomobilom ali avtobusom, na pot do Poljane pa bo moč kreniti med 6. in 10. uro. Vsi pohodniki bodo med potjo, ki je je za dobri dve uri. deležni okrepčil na dveh okrepčevalnicah. Cilj pohoda je planina Velika Poljana. 1407 metrov visoko. Komur vzpon ne bo dovolj, pa ga bo lahko nadaljeval do Tolstega vrha. Kriške gore ali Storžiča in Kališča. Na cilju bodo organizatorji ponudili planinski čaj in priponko, dosedanje pohodnike pa opozarjajo, naj ne pozabijo na kartonček. • V. S. Popravek V zadnji številki se nam je v članek o športni plezalki Petri Ven-ceij. vrinila neljuba napaka. Štipendija za zvezni razred namreč ne znaša 1.000 din za tri mesece, ampak takšno vsoto športni plezalci v zveznem razredu dobijo v mesecu dni. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo. (M.P.) Smučarje v novi sezoni čakajo olimpijske igre Večina denarja za najboljše Z rednimi letnimi sestanki YU SKI POOL-a in sestanki predsedstva Smučarske zveze Jugoslavije v Portorožu se je za naše smučarje in vse, ki skrbijo zanje, končala letošnja, kot pravijo sami, ena najuspešnejših sezon. Portorož, 16. in 17. maja - Konec minulega tedna je bil Portorož gostitelj naših smučarskih funkcionarjev, reprezentantov in trenerjev. Na rednih letnih sestankih so potegnili zadnje črte pod letošnjo sezono in predstavili načrte za novo. Glavna ugotovitev je, da je bila sezona uspešna tako za alpske kot nordijske reprezentance, da pa bo v novi manjkalo denarja za načrtovane programe. Ker pa delo najboljših ne sme biti okrnjeno, se bo varčevalo pri programih mladih in športih, ki ne prinašajo vidnejših uvrstitev in zato marketinško niso dosti zanimivi. Če najprej pogledamo rezulate minule zime, so bila pri alpskem smučanju najvažnejša tekmovanja sezone svetovno prvenstvo v avstrijskem Saalbacu, mladinsko prvenstvo na Norveškem ter tekme svetovnega in evropskega pokala. Smučarji so se s svetov nega prvenstva vrnili s srebrno medaljo Nataše Bokal v slalomu, četrtim mestom Veronike Šareč v veleslalomu, petim mestom Katjuše Pušnik v slalomu, šestim mestom Mitje Kunca v veleslalomu in trinajstim mestom Andreje Potisk v smuku. Največje uspehe v vsej zgodovini našega smučanja pa so dosegli mladinci na svojem svetovnem prvenstvu na Norveškem, od koder so se vrnili z zlato medaljo Jureta Koširja v superveleslalomu. zlato medaljo Urške Hrovat v slalomu in srebrno v kombinaciji, ter Barbare Brleč s srebrno kolajno v veleslalomu. Ekipno pa so zasedli tretje mesto za Italijani in Švicarji. Ce k tem uspehom dodamo še prvo mesto v slalomu in drugo mesto v veleslalomu Nataše Bokal v Kranjski Gori, pa dve tretji mesti Veronike Šareč v slalomu in dve peti mesti Katjuše Pušnik v slalomu in veleslalomu, ter nekaj dobrih uvrstitev Mitje Kunca, potem je jasno, da je bila sezona, kljub lanskemu odhodu Mateje Svet in Tomaža Čižmana, res uspešna. Zlasti to velja za dekleta, razveseljuje pa dejstvo, da se mlada moška ekipa približuje svetovnemu vrhu in da zato pričakovanja v naslednjih letih, ko se bo ekipa borila za mesta med prvo osmerico. niso utvara. Najboljši rezultati v nordijskih disciplinah so gotovo zlata Tone Vogrhte je povedal, da hi smučarji za novo sezono potrebovali za uresničitev zastavljenih programov nekaj več kot dva milijona devetsto tisoč mark, vendar pa denarja ne bo dovolj. Zato bodo morali programe zmanjšati približno za tretino. To se bo zlasti poznalo pri mlajših kategorijah. Še manj denarja bodo imeli nordijd, zato so se odločili, da bodo zmanjšali programe za vse, razen javori te. Lojze Gorjane je tudi povedal, da bodo krajši konec potegnili tekači in biatlonci, ki komercialno niso tako zanimivi. medalja skakalca Francija Petka na svetovnem prvenstvu v Val di Fiemme, bronasta medalja mla- dega skakalca Damjana Frasa na mladinskem svetovnem prvenstvu in bronasta medalja skakalca Janeza Debelaka na univerzia-di. Pozabili ne gre na zelo dobro 27. mesto tekača Joška Kavalarja na svetovnem prvenstvu in 11. mesto tekača Petra Klofutarja na svetovnem mladinskem prvenstvu, ter 8. mesto biatlonca Saša Grajfa na svetovnem prvenstvu v biatlonu. Kljub temu pa direktor naših nordijskih reprezentanc Lojze Gorjane pravi, da s sezono niso najbolj zadovoljni, saj ekipe niso dosegle pričakovanih uvrstitev - tako skakalci, kot tekači. Letos v delu in sestavi naših reprezentanc ne bo bistvenih sprememb, največje tekmovanje, ki čaka smučarje pa bodo olimpijske igre v Albertvillu v Franciji. Glavna trenerja smučarjev al-pincev ostajata Jože Drobnič (ženske) in Matjaž Kranje (moški). Žensko reprezentanco bodo sestavljale: Nataša Bokal, Veronika Šareč, Katjuša Pušnik, Narcisa Šehovič, Urška Hrovat, Barbara Brleč in Andreja Potisk. V moški A reprezentanci pa so tekmovalci: Mitja Kune, Gregor Grilc, Jure Košir, Andrej Brezavšček, Matej Jovan in Uroš Pavlovčič. V A Za najboljšega jugoslovanske^ smučarja sezone so razglas Francija Petka, ki je hkrati tud" najuspešnejši skakalec sezone, * najboljšo smučarko pa Natašo Bokal. Pri alpskih smučarjih je naslov najboljšega osvojil M'fj' Kune, najboljša tekačica je Andreja Grašič, najboljši teka Joško Kavalar, najboljši biatlonec Sašo Grajf, najuspešnejši akrobatski smučar pa Aleksander ternel. Najboljši smučarski klub alpskih disciplinah v minuli sezon je SK Alpetour iz Škofje Loke, P" skokih je najboljša Elektrotehna Ilirija iz Ljubljane, pri tekih Logatec, pri biatlonu SK Jub DolJ pri akrobatskem smučanju P SAK Kranj. Kol je na tiskovni konh'11'"1 v Portorožu povedal direktor naših alpskih reprezentanc i°~ ne Vogrinc so Elan pottO\W sprejeli v YU SKI POOL(l<"" je bil le neformalni član), m je poravnal svoje obvezn° za lansko leto za bivši FMm '" se kot novi Elan Ski, ki je s°' mostojna firma, pon<>x"° vključil v YU SKI POOL. di sicer število opremi[jevat& v skladu ne bo več omejeno"" štiri, kol je to določal prejsm pravilnik, temveč bo neo>ne)e' no. tepeš, Primož Ulaga, Rajko I* trič, Janez Štirn, Matjaž Zup»»' Primož Kopač in Andraž Kopa^ mlado A reprezentanco V[ Debelak, Gorazd Janus, Tonia Knafelj, Franci Petek, Samo l»» stiša, Damjan Fras in Sašo Kom vec. V A reprezentanci (po od» du dr. Jaroslava Honcuja naj V skladu s pravilnikom Smučarske zveze Slovenije sta svetovni prvak jo vodil Jure Žerjav ) Pr'_;SIT1^„ Franci Petek in srebrna slalomistka Nataša Bokal dobila v uporabo za tri leta osebna avtomobila clio iz novomeške tovarne IMV Revoz. Preiz- Borut Nunar, Joško Kavalar« kusila sta ju na portoroških ulicah. Foto: V. Stanovnik ter Klofutar, Matej Kordež in Spomin na športnika, pevca in arhitekta Memorial Janeza Žana Poljane, 19. maja - Minulo soboto in nedeljo so na balinišču ob gostilni "Na Vidmu" v Poljanah nad Škofjo Loko pripravili drugo balinarsko tekmovanje za Memorial Janeza Žana. Udeležilo se ga je šestnajst ekip rekreativnih balinarjev, največ iz Poljanske doline. Žana iz Ljubljane. Turnir je organiziran po načelu pokalnega sistema, prve tri ekipe dobijo priznanja, prva pa tudi prehodni pokal, ki ga je poklonila družina pokojnega Janeza Žana. Če bo vse po načrtih, bo do prihodnjega leta v gostilni posebna spominska stena, koder bo shranjen tudi pokal." je ob letošnjem tekmovanju povedal član organizacijskega odbora Roman Končar. Po dveh dneh tekmovanja je zmagala ekipa gostilne "Na Vidmu", pred ekipo Sivih panterjev in ekipo Dobje - center. Najstarejši udeleženec srečanja je bil Bertl Koritnik (v ekipi Sivih panterjev). Za veselo vzdušje so poskrbeli člani Godbe na pihala iz Žirov. za organizacijo in vodenje tekmovanja pa Stane Urek. • V. Stanovnik reprezentanci sta tudi Andrej Mi-klavc in Primož Jazbec, ki pa bosta trenirala z B reprezentanco. Pri skakalcih je A reprezentanca razdeljena na A reprezentanco in mlado A reprezentanco, glavna trenerja pa sta Gabrijel Gros in Ludvik Koprivšek. A reprezentanco sestavljajo: Miran ski h tekih so: Robert Kerstaj" Andreja Grašič. Mlado A repr<^ tanco pa sestavljajo: Robi Ver • Siniša Vukonič. Ludvik MajC' in Nataša Lačen. ReprezenU'™ v biatlonu (glavni trenerje Ja Vodičar) pa so: Jure .Velepne* Boštjan Lekan, Sašo GrajL Ja „ Ožbolt, Uroš Velepec, BJ"^ Kline in Mladen Grujič. • Stanovnik Tisti, ki so poznali Janeza Žana, vedo povedati, da je bil vesel človek, da je bil že od mladih dni športnik, zlasti košarkar, da je znal imenitno prepevati in je bil odličen arhitekt. Ljubezen do naravnih lepot ga je pripeljala v Poljansko dolino, v Podobeno, kjer je kupil mlin. Ker je bil rad med ljudmi, je večkrat zahajal v gostilno "Na Vidmu" v Poljanah, kjer je rad poklepetal z domačini. Zato je lani, leto dni po njegovi smrti gostilničar Tomaž Po-Ijanšek predlagal, da bi v njegov spomin vsako leto maja pripravili balinarsko tekmovanje in nanj povabili njegove prijatelje in ljubitelje balinanja iz vse doline. "Prvo takšno tekmovanje je bilo lani, letos pa smo člani organizacijskega odbora sklenili, da bo srečanje s tekmovanjem postalo tradicionalno. Ekipe na me-morialu Janeza Žana so strogo neprofesionalne, tekmovalci pridejo iz ponosa, da pripadajo prelepi Poljanski dolini, pridejo pa tudi prijatelji pokojnega Janeza UGODNA CENA EVROPSKA KVALITETA union bp cveti IMuMrSON GORSKO KOLO ur. CYCLE MOUNTA1N biki JO/JtJESMK Nutf «'< muka ZA samo 6.450 din ... HOLLAND LOOK (M] 5.350 din Za skupinski nakup nudimo popUSl m obroke IM'iKMv UK HliSS PR0 MARKET in LJUBLJANA SMAKTIHSKA ii prodaja mi Ml 310 935, a* .302 556 Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komisija za protokolarne zadeve Komisija za protokolarne zadeve objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje mnenj za določitev datuma občinskega praznik3' Predlogi naj bodo utemeljeni: - s pomembnim zgodovinskim oz. kulturno-zgodovins*1 dogodkom, ki seje dogodil na območju občine Radovlj>c^' - z znamenito osebo, ki je bila rojena ali je živela na obm° ju občine Radovljica. Rok za zbiranje mnenj je 31. maj 1991. Predlog pošljite na naslov: Komisija za protokolarne zade ve, Občina Radovljica, Gorenjska 19, 64260 Radovljica Predsednica komis'J Alenka Bole - Vral* igaski izidi • ? gospodarjenja in utaje davkov. Povod za preiskavo poslovanja je „"a Prijava sedmerice kupcev, ki so nehali verjeti, da bodo od te lr"ie sploh kdaj dobili plačane uvožene japonske avtomobile. v Škofji Loki smo poiskali Jf«o od "žrtev" (ki pa ne želi bi-1 imenovana). V pogovoru ^ je povedal, da je 6. no-'«mbra lani pri zasebni firmi *sta d.o.o. na Trati vplačal J.82do. Zanjo je odštel 106.330 ai"irjev, kar je bilo po takrat-Be,n tečaju dinarja 15.000 Si Dobavni rok za avto je !| štirinajst dni. »Lastnik te firme, ki je s posedovanjem zaslužil 600 mark, Potrdilo, da je denar naka-|a' naprej, na uvoznika Ka-*ks,« je povedal sogovornik. »V lstvu bi mi on moral vrniti de- nar, vendar noče nič slišati niti o vračilu provizije. K njemu in v škofjeloški Kateks hodim že pol leta. Še nekaj dni nazaj so oboji obljubljali, da avto bo. Zdaj avta ne obljubljajo več, zdaj obljubljajo denar, seveda revaloriziran.« Skofjeločan, ki je le eden od sedmih zaman čakajočih na plačane avtomobile, se je - nič čudnega - naveličal obljub brez konca. Vložili so civilne tožbe, če ne bo dobil vrnjene provizije iz Aste, bo, kot pravi, iztožil tudi to. »Če naš primer primerjam s primerom Grubelic, je sicer res, da gre pri G ru beliču za Halo, 93 !;ranj, 20. maja - V ponedeljek, 13. maja, je na zadnjem ovin- ku na Ljubelju zagorel madžarski avto. Ko so na kraj požara Prihiteli kranjski poklicni gasilci, je bil ogenj že pogašen, avto 0 [e odpeljali do najbližje popravljalnice. V sredo so gasilci gasili požar, ki ga je na gospodarskem poslopju Marije Roz-an v Zg. Bitnjah zanetila strela med nevihto. Omembe vred-e škode ni bilo. Na Dražgoški cesti v Kranju je v četrtek go-•j1 topol. Drevo je trhlo, pravijo gasilci, in na nesrečo, ki se egne zgoditi, opozorili pristojne službe. V nedeljo, 19. maja, gasilci sprejeli klic, da se na območju Apna pod Krvavcem , "gost dim. Ko so šli gledat, kje gori, so ugotovili, da nekdo uJi dračje. Prav bi bilo, da bi v podobnih primerih ljudje ob-esčali gasilce ali policijo, menijo gasilci. Od njihovih akcij v jjreteklem tednu omenimo še prečrpavanje kurilnega olja v varni Sava, ki je iz 5000-litrske cisterne izteklo v lovilni ba- ve.n> reševanje vozil in ljudi z roba Kanjona Kokre pri Oreho-Jah v torek ter reševanje trojice vkleščenih v dveh zaletenih vt°mobilih na Jeprci v sredo. • H. J. Od ponedeljka za vse vrste vozil tehnični pregledi na Trati L maja - V Alpetourovih Mehaničnih delavnicah na °$eh' S° v^eraJ začeli opravljati redne tehnične preglede za motorje, vo»-.na' tovorna in priklopna vozila, avtobuse, traktorje ter posebna °Pr •' y°zn'k' bodo, podobno kot v Kranju, na enem mestu lahko p0tj.v,j' vse, potrebno za zavarovanje oziroma registracijo vozil. V ^>enf^U k° ureJeno tudi servisiranje vozil, za katera se bo na tehni-"> pregledu pokazalo, da niso brezhibna. 3fi Terinične preglede bodo na Trati opravljali vsak dan od Wn 20- ure' ob sobotah od 6.30 do 12.30. V Mehaničnih de-traJCan so morali po zahtevah republiškega sekretariata za no-je( ,je,Zadeve adaptirati nekatere prostore, obnoviti testne valjar-(n'n I .uPiti tehnično opremo, zgraditi pisarno, jo opremiti z ra-rtijij: n,k' in usposobiti delavce. Naložba jih je stala približno eikr°n d'naiJev- v naslednjem letu dni pa bodo morali odšteti še at 'oliko za nakup sodobne avtomatske testne tehnologije, ^jb 0F>estritve Alpetourove ponudbe na Trati bodo vsekakor tehn?'J veseli vozniki iz škofjeloške občine, ki so doslej morali na % nt Preglede vozil drugam, predvsem v Kranj. • H. Jelov- [jjASONČNI STRANI ALP Bi °nesnažuje tržiške vode strica vse prej kot bistra "»to '^j* kij ." tokrat se n'so oglasili ribiči, temveč prebivalci Re-"Ceni ia,/iuiei°' da Je zadnji čas, da kdo stopi na prste onesnaže-°Pažj|j .J**«ke Bistrice, kajti prišlo je tako daleč, da so na ribah V v°
  • kot so razni 1 ' odn ':z,ce in Podobno, kar LPrirj^,nern. Papirju prav ta eJ in V V°do' Poberemo po-. n0 d„ odPeljemo na komu-» l> .^ePonijo. Voda, ki priha- ja] mo na komu- Jo 9^stilne naprave, je 'od 95 Na na tkov čista- StroJe-,a v0(1 Vsaki izmeni kontroli- Sn,0 1 meritve delamo pred v 0 trikrV tovarni. za tovarno er hkr • pod Tržičem, in rdtl- da so Dodatki dh- merljivi. Delajo se pa tudi su-perkontrole." Kar se tiče počivanja čistilne naprave, pa direktor Erzar poudarja, da je zanje najdražje, Če čistilna naprava stoji, kajti odpadna masa (rejekt), ki se lovi na čistilni napravi, gre nazaj v proizvodnjo in jo uporabljajo za proizvodnjo toaletnega papirja. "Naša proizvodnja temelji na reciklaži papirja. Vsak lahko vsak trenutek vidi, kakšno surovino uporabljamo. Od kemikalij uporabljamo v glavnem aluminijev sulfat, ki pa ni noben strup. Če bi imeli v tovarni strupe, bi morali imeti posebno skladiščenje. Kar imamo strupenega, sta le nafta in bencin. pravi: goljufijo več kupcev in v skupnem seštevku za znatno večjo vsoto, vendar so pri Kateksu hujši od Grubeliča. Od nas so pobrali denar za avto in carino, Grubelićevi kupci so plačali le tovarniško ceno,« je povedal nesojeni lastnik mazde. Seveda smo stopili tudi v pisarno Kateksa v Škofji Loki. Zanimalo nas je predvsem, ali bodo plačniki avtomobilov dobili denar vrnjen. Ovadena Marjana B. je povedala, da so bile prve dobave prek nizozemske firme Liese v redu, da je avtomobile dobilo 21 naročnikov in da so tudi za preostalih sedem iskali vse možne poli, celo prek ambasade, da bi vozila zanje dobili. Zal proslulemu nizozemskemu partnerju nimajo kaj zaseči. Trem od sedmih naročnikov so denar v realni vrednosti že vrnili, preostalim štirim ga bodo nakazali prihodnji teden; po izjavi finančnika iz matične firme v Kavadarcih v torek, 21. maja. Taje tudi dejal, da so kupcem ponudili, naj na avtomobile še nekoliko počakajo, da v firmi dobijo uvozno dovoljenje iz Beograda, vendar niso hoteli več čakati in so se raje odločili za vračilo denarja. Razumljivo... Da je bilo poslovanje škofjeloškega Kateksa v tem primeru več kot zgolj malomarno, pove tudi to, da je njihova banka (menda po pomoti) avans za avtomobile nakazala nizozemskemu partnerju prej, preden so vozila sploh prišla na carino, kar je sicer običajni način poslovanja s tujino. Nizozemec je denar lepo pospravil in -bankrotiral (!?). Nevestnemu gospodarjenju, ki v kazenski ovadbi bremeni Marjano B., pa so kriminalisti dodali še ovadbo zaradi utaje davkov. Z navedbami nižjih cen od dejanskih za vplačane avtomobile se je namreč Marjana B. ognila višjim carinskim dajatvam. • H. Jelovčan V petek sicer nismo bili trinajstega, kljub temu pa je bil za nekatere črni petek. Lastnik parkiranega juga na Zlatem polju pri Iskrini šoli je bil najbrž vse prej kot prijetno presenečen, ko mu je od vetra podrto drevo zmaličilo jeklenega konjička. Isti dan je na ovinku pod hotelom na Jelenovem klancu zaneslo voznika tovornjaka KR 159-468. Vzrok ni bil veter, ampak hitro in premočno zaviranje. Na srečo je bila v obeh primerih zvita samo pločevina. - Foto: G. Sinik Na Ljubelju zasegli orožje Kranj, 20. maja - Obmejni policisti in cariniki so na mejnem prehodu Ljubelj 14. maja temeljito pregledali avto, ki ga je vozil zasebni gostinec Faredin Islami iz Zadra. V vratih vozila so našli skriti dve puški marvvick in eno vvinchesterko, v zadnjem naslonjaču pa 750 kosov streliva. Proti tihotapcu so podali kazensko ovadbe. Dan prej, 13. maja, zvečer pa so v BMW ljubljanske registracije, s katerim seje iz Avstrije pripeljal na Ljubelj Ahmed Tufek, odkrili puško "pumparico" in dve puški marlin kalibra 9 mmm ter 795 kosov različnega streliva. # H. J. Kriminal belih ovratnikov Gospodarskega kriminala je toliko, pravijo kriminalisti, kolikor jim ga uspe dokazali. Glede na to. da na Gorenjskem tovrstna kazniva dejanja (z gospodarskimi prekrški in prestopki se ukvarjajo predvsem inšpekcijske službe in SDK. kriminalisti pa prvenstveno s kaznivimi dejanji) dobivajo vse večje razsežnosti, se lahko vprašamo, ali je teh pojavov dejansko več ali pa so le kriminalisti bolj nadležni. Odgovora seveda ne bomo dobili. Dejstvo je, da se proces prehajanja družbene lastnine na znane titularje že dogaja in da smo ga pričakali z neživljenjsko zvezno in republiško zakonodajo, pisano na kožo 45 let zveličavne družbene lastnine in federalne ureditve Jugoslavije. Medtem ko na zmote slednje kažejo predvsem moralno, manj pa kazensko, dokazljivi vdori posameznih "lačnih" republik v denarni sistem Narodne banke, so v procesu preoblikovanja družbene lastnine najobičajnejša posledica zastarele kazenske zakonodaje in pomanjkanja osnovnih meril o ceni lastnine najrazličnejše špekulacije in programirani stečaji. Družbena podjetja namenoma prikažejo negativno finančno sliko, gredo v stečaj, se znebijo odvečnih delavcev, ustanovijo nova podjetja in delajo naprej. Oškodovani so delavci, ki ostanejo na cesti, in upniki (primer Elan). V kalnih vodah plavajo tudi številna nova zasebna podjetja. Že prvi podatki v dosjejih kranjske UNZ kažejo na številne medsebojne golju fi- Je- V zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem gospodarskega kriminala veliko pričakujemo od bodoče finančne policije, ki naj bi združila davkarje. inšpektorje in policiste. Vendar pa bo finančna policija lahko učinkovita le ob spremenjeni kazenski zakonodaji. V Republiki Sloveniji je nova že v povojih, svoje strokovne izkušnje pri njenem snovanju so ponudili tudi izvedenci iz Sveta Evrope, zavladala naj bi že letos. Nova zakonodaja izenačuje vse oblike lastnine, vnaša nekatera nova in doslej pravno neokvalijicirana kazniva dejanja gospodarskega kriminala, s tem pa seveda omogoča bolj učinkovito stopiti na prste kriminalcem v belih ovratnikih. Naslednjo spremembo bo verjetno doživela, ko bodo sprejeti vsi predpisi o splošnih pogojih gospodarjenja; gre predvsem za kazniva dejanja v zvezi z borznim poslovanjem, računalniškim kriminalom in ko-rupcijskimi delikti. Spremeniti se bo seveda moralo tudi delo sodišč, zgladiti razlike v kaznih med klasičnim in gospodarskim kriminalom. Slednje je zdaj izredno težko dokazljivo, kršitelj je neprimerno bolj zaščiten kot oškodovanec, dokazi iz policijske preiskave na sodišču ne veljajo, materialna škoda se šteje na dan storitve kaznivega dejanja in ne na realno vrednost pridobljenega premoženja... Ne nazadnje, kar zadeva učinkovitost policije, pa bo treba skladno s spremembami v gospodarstvu, novo zakonodajo, novimi možnimi oblikami kaznivih dejanj spremeniti tudi metode zbiranja podatkov. Policiji bo treba, kajpak z dovoljenji sodišča, omogočiti uporabo določenih sredstev odkrivanja kriminala, kot prisluškovanje in sledenje, saj klasične metode postajajo vse manj učinkovite. • H. Jelovčan NESREČE S ceste na njivo 19-letni Janez Mueller iz Domžal je v nedeljo, 19. maja, ob treh zjutraj peljal s peugeotom 405 od Preddvora proti Kranju. Približno kilometer pred križiščem s cesto Kranj - Brnik je na polni črti prehitel neznano vozilo, nato pa zaradi prevoja na cesti, ki ga prej ni opazil, močno zavrl. S ceste ga je vrglo na njivo, trčil je v zemeljski nasip, nato je po prevračanju .ibsial na strehi. Ranjene so bile 18-letne sopotnice na zadnjem sedežu peugeota. ki so padle iz avta, in sicer Maja Šušteršič in Lejla Turk huje, Nataša Atana-skovič, vse iz Ljubljane, pa lažje. Prehitri motor Peter Hudovernik, star 21 let, s Poljšice pri Gorjah je 16. maja nekaj pred 23. uro z neregistriranim motorjem peljal od Boh. Bele proti Bledu. Pri hiši Boh. Bela št. 1 gaje zaradi prehitre vožnje na mokri cesti v blagem ovinku vrglo s ceste na travnik. V nezgodi je bil huje ranjen. Smrt zaradi počene gume V torek, 14. maja. opoldne je v prometni nezgodi na magistralni cesti med Radovljico in Podvinom umrla 37-letna voznica peugeota Ana Buzarin iz Radovljice. Med vožnjo proti Podvinu je na njenem avtu počila prednja leva guma, avto je začelo zanašali in je trčil v avtobus, ki je pripeljal naproti. Njegov voznik Valentin Kunčič iz Gorjuš nesreče ni mogel preprečiti. Ana Buzarin je že dvanajsta letošnja žrtev na gorenjskih cestah. Padec v smrt Jesenice, 20. maja - V sredo, 15. maja, je 46-letni Jeseničan Rado Vovk med pešačenjem padel prek 42 cm visoke ograje na Finžgarjevi cesti pri Trgovini Elita na Jesenicah in padel 240 cm globoko. Nesrečni padec gaje stal življenje. • H. J. Potencialna nevarnost za vodo bi bil mazut, ki pa ga imamo dobro zavarovanega: rezervoar stoji v bazenu, tako da se nič nepredvidenega ne more zgoditi. In kaj pravijo Zeleni Tržiča? Sedemnajst večjih onesnaževalcev je lociranih vzdolž Tržiške Bistrice v tržiški občini. Od inšpektorjev dobivajo redna poročila, vendar vedno le ugotovitve, ne sledijo pa nobeni ukrepi. Če je za to onesnaževanje kriva Lepenka, ne vedo, kajti o tem niso dobili nobenih konkretnih prijav. Imajo pa namen proučiti vse onesnaževalce in, upajo, da bodo lahko tudi ukrepali. • D. Dolenc LETOVANJE V JADRANOVEM Vse, ki želite letovati julija in avgusta na morju, obveščamo, da imamo še nekaj prostih kapacitet v našem počitniškem domu v Jadranovem pri Crikvenici. Nudimo vam letovanje v 4- in 5-posteljnih sobah, vključno s polnim penzionom. Morebitni interesenti naj pokličejo Merkur Kranj, referentko za družbeni standard, Justi Gašperlin, telefon 064/214-654, kjer bodo dobili podrobnejše informacije. GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 21. maja 1991 /30 ČE SI TUDI VI ŽELITE, DA BO DOBER ZAČETEK POL DELA, POTEM STORITE PRVI KORAK Z NAKUPOM V PRODAJALNAH KRANJSKEGA MERKURJA. Znižanje cen izdelkom proizvajalca HELIOS Domžale za zaščito lesa in kovin, za dekoracijo notranjih prostorov, fasadne barve, barve za avtomobile (reparature Mobihel) 25°/( Znižanje cen izdelkom proizvajalca BELINKA Ljubljana. (beltop, belton, belles, virga, belocid, fentin, super blesk, beli on, beli lux) Predstavitve proizvodnega programa bodo od 15. do 18. ure v naslednjih dneh: - 21. maja GLOBUS v Kranju, - 22. maja BARVE LAKI v Škofji Loki, - 23. maja BARVE LAKI v Radovljici. ZNIŽANJA CEN VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG PRI NAKUPIH NAD 300,00 DIN DO 25. MAJA. Integral Tržič obvešča cenjene potnike, da 6. 5.1991 odpira TURISTIČNO POSLOVALNICO v Kranju na Maistrovem trgu 11 Poslovalnica bo odprta ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 11. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 15. ure. Poslovalnica bo vsako prvo soboto v mesecu odprta od 7. do 13. ure. V poslovalnici bo možen nakup mesečnih vozovnic za vse Integralove avtobuse, ki vozijo skozi Kranj. Prodajali bomo vozovnice za sezonsko linijo Tržič - Poreč z možnostjo nakupa in rezervacije vozovnice do 1. meseca naprej. Razen prodaje vozovnic bomo nudili še naslednje storitve: organizacija izletov, ekskurzij in ogledov sejmov ter športnih prireditev, organizacija verskega turizma, organizacija prevozov po domovini in tujini. Pokličete nas lahko na telefonski številki: 064/217-867 ali 064/50-394 SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Komisija za stanovanjsko gospodarstvo objavlja na podlagi 25. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj in sklepa sprejetega dne 22. 4. 1991 RAZPIS ZA ZBIRANJE VLOG ZA DODELITEV STANOVANJ, NAD KATERIMI IMA RAZPOLAGALNO PRAVICO OBČINA TRŽIČ I. UPRAVIČENCI DO DODELITVE STANOVANJA SO: Upravičenci za pridobitev družbeno najemnih stanovanj so občani in družine z nižjimi dohodki, ki nimajo stanovanja ali nimajo ustreznega stanovanja in izpolnjujejo splošne in posebne pogoje določene v Pravilniku o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj v tem razpisu, to so: - občani, družine in mlade družine z nizkimi dohodki, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v podjetjih in organizacijah, kjer so zaposleni, - upokojenci, invalidi in borci NOV, ki ne morejo s svojimi skupnimi dohodki rešiti svojega stanovanjskega vprašanja. Za mlade družine štejemo: - mlade družine, kjer nobeden od zakoncev ni star več kot 30 let in da imata vsaj enega otroka, - samohranilka ali samohranilec, ki ni starejši od 30 let. Za člane gospodinjstva štejemo: prosilca za stanovanje in člana njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo oz. živijo ločeno, ker prosilec nima na območju občine Tržič stanovanjskega prostora za njih. To so: zakonec, otroci, pastorki ali posvojenci ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo z njim. Za člana družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki stalno živi s prosilcem v izvenzakonski ali ekonomski skupnosti nepretrgoma dve leti pred razpisom. Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki živijo v ekonomski skupnosti ali izveznakonski skupnosti s prosilcem. II. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJA Vse kategorije upravičencev za dodelitev stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega družinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice primernega stanovanja ali lastnik primernega družinskega stanovanja, - da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Tržič - da prosilec oziroma njegova družina (člani gospodinjstva) doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, - da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine (gospodinjstva) ni neupravičeno nezaposlen, kar potrdi Republiški Sekretariat za delo Kranj. Izpostava Tržič, - da prosilec sam oz. z družino (oz. člani njegovega gospodinjstva), ki seje na lastno željo vselil v manj primerno stanovanji, ki ga je izpraznil stanodajalec, že najmanj dve leti pred razpisom stanuje v tem stanovanju, - da upravičenec ali kateri izmed članov njegove družine ni lastnik ali solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, počitniške hiše ali drugega večjega premoženja, - da socialne razmere upravičenca ali članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, skladno s samoupravnim sporazumom o zagotavljanju socialnovarstvenih pomoči. Vsak upravičenec, ki pridobi stanovanjsko pravico do družbeno-najemnega stanovanja mora prispevati lastno udeležbo. III. POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSAMEZNE KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV STANOVANJ Kot pogoj za dodelitev stanovanja so tudi socialno-ekonomske razmere upravičenca ali njegove družine, ki so: - da povprečni mesečni dohodek samskega občana, upokojenca ali invalida (I. in II. kategorije - 100 - 70 %) ne presega 70 % čistega povprečnega dohodka v RS v letu 1990 to je 3.965,00 din. - da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z dvema ali več člani ne presega 50 % čistega povprečnega osebnega dohodka na delavca v RS v letu 1990, to je 2.829,00 din. - da povprečni mesečni dohodek pri mladih družinah na družinskega člana ne presega 70 % čistega povprečnega osebnega dohodka na delavca v RS v letu 1990, to je 3.956,00 din. Omejitve pri višini dohodka ne veljajo za udeležence NOV, upokojence in invalide, kadar dobijo stanovanje, ki je bilo zgrajeno iz sredstev SPIZ. Za določitev povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v Republiki Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda Republike Slovenije za statistiko za leto 1990 in znaša 5.657,00 din. V primeru, da prosilec ali njegov zakonec leta 1990 nista bila zaposlena, se v osnovo za izračun dohodka na družinskega člana štejejo vsi prihodki in prejemki družine iz tekočega leta, zmanjšani z deflatorjem za vrednost lanskega leta. IV. DOKUMENTACIJA, S KATERIMI SE DOKAZUJE PRAVICA DO STANOVANJA 1. Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Tržič. (Če prosilec ne živi na naslovu, kjer je stalno prijavljen, tudi potrdilo, kjer živi sedaj.) 2. Potrdilo o povprečnem mesečnem dohodku vseh članov družine na leto 1990 oz. tudi za krajše obdobje, če so se zaposlili po 1. 1. 1991 pa do dneva razpisa. (V dohodek občana ali njegove družine štejejo vsi dohodki družine ali posameznika: dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine). 3. Potrdilo o času skupne delovne dobe. 4. Potrdilo o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja. 5. Invalidi in delovno nesposobni občani predložijo odločbo o stopnji invalidnosti 6. Udeleženci NOV predložijo potrdilo o udeležbi v NOV. 7. Mlade družine morajo predložiti kopijo poročnega lista. 8. Družine, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, morajo to doka zati z mnenjem pristojnega organa oziroma Centra za socia no delo v Tržiču. 9. Zdravniško potrdilo, če je prosilec ali ožji član družine bolan- 10. Mnenje delovne organizacije ali krajevne skupnosti, če proSl lec meni, da je potrebno. 11. Samohranilci oz. samohranilke predložijo potrdilo Centra 8j socialno delo, da ne dobiva preživnine za otroke in o tem P dajajo tudi lastno izjavo. V, OSNOVE MERIL ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE Osnove meril za vse kategorije so naslednje: 1. Povprečni dohodek na člana družine upravičenca 2. Upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje . 3. Upravičenec ima glede gradbeno-sanitarnih pogojev neusi zno stanovanje . U 4. Upravičenec ima stanovanjske prostore, ki ne ustrezajo mora družina ločeno bivati 5. Socialno in premoženjsko stanje družine 6. Zdravstveno stanje 7. Udeležba v NOB 8. Čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah v občini Trz 9. Čas stalnega bivanja v občini Tržič 10. Čas delovne dobe 11. Stanovanjski status prosilca 12. Sodna odpoved stanovanja 13. Posebne okoliščine. VI. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ tacij0 Prosilci morajo vložiti prošnjo in vso zahtevano dokumenta, za stanovanje v 15 dneh od objave razpisa, to je do 4. junija I" Prošnje in dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov: O na Tržič, Oddelek za prostor in okolje. Prošnje in dokumentacija oddana po tem datumu se ne bo uP števala. ,o Obrazce za prošnjo in vprašalnik, ki ga prosilci osebno izp0'"/ ter vse informacije dobijo interesenti v pisarni Oddelka za P stor in okolje SO Tržič, Trg svobode 18 (II. nadstr.). . .J\ Komisija za stanovanjsko gospodarstvo ima pravico, da & \. prošnjo prosilca iz nadaljnje obravnave, če ugotovi, da je Pa, iec v prošnji za stanovanje navedel neresnične podatke oz. P ložil neresnične dokumente. ^ Prednostni vrstni red, ki bo oblikovan na podlagi tega raZP'la0do veljal za leto 1991. Po tem prednostnem vrstnem redu se b a dodeljevala izpraznjena stanovanja, s katerimi razpolaga oP Tržič. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so: - ponedeljek od 9. - 12. ure, - torek od 9. - 12. ure, - sreda od 9. - 12. ure in 14. - 16. ure - četrtek od 9. - 12. ure - petek od 9. - 12. ure. Predsednik komisije za .: stanovanjsko gospodar Igor Korinšek, I. r. I^ek, 21. maja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN (mmmsmEiiGLAS ^il OGLASI ^^217-960 ^CestaJLfllS j^ARATI STROJI j^odno prodam ROVOKOPAČ, tip "JPedo TB 1941 H, pogon 4x4, 'Qravhka Benatti, rabljen 1 leto. Sjw7/78JJ89_7479 CO, z nizkim dvižnim . r|tom in elektromotorjem, pro-nRi1]-.?'' zamenjam za manjšo. ® z!il/3Z^ll6B__ 7508 ^nakladalno silažno 25-kubi-JJ° PRIKOLICO Pettinger, pro-ftei ,J!'' zamenjam za manjšo. ® _7509 o^no prodam GLASBENI 'ULP Silva. 52-205, popoldan s-----Z^£l ,[°dam barvni TV. Cena 2.400,00 » 82-488 7523 STROJ Overloock Pfaff Vfti k!'' 2"'9elm in gospodinjski Šl /"-NI STROJ Pfaff - oba nova ProH,l,ena' z garancijo J^n® 215-650 ugodno 7524 Vi.^rn'T-igelni industrijski Slin STROJ Ovverloock in dekli-45 ,?^LEKO za prvo obhajilo. Ur _7529 4l0^arntermoakumulacijsko PEČ, W dobro ohranjena.® 57-515 __7530 jodam 200-litrski KOMPRESOR. ^grPoženik40, Cerklje 7539 l35dam rotacijsko KOSILNICO (jnova. Cena ugodna. Ur _7553 električni PISALNI m6 °J- znamke Olivetti, star 1 : sec. Primož Berde, C. revoluci-■ /a-Jesenice, ® 82-937 7561 ^j-e, učitelji in učenci "biscite nas v našem 'ab0ru v ankaranu, ko °0ste potovali na ^ovensko obalo. "0lgoletna tradicija in j0lidne storitve, saj nas jendar poznate. * 'mamo prosta mesta v Posezoni. ŠTUDENTSKI CENTER V LJUBLJANI c UPRAVA 68ta27. aprila 31, Ljubljana telefon in fax: 218-156 ^darl Plastificirano PLUTO, P^^g^83-727, po 20. uri 5940 NonhPk0dam staro strešno KRI-l0|lani«.. 0mP|etni MATERIAL za ISl ti r!n 200 k°sov PUNT ter H'3PLOHOV, deb. 8 cm. Ur ^Qo5~~----__7520 Lne9a1ovega PARKETA. ® 7527 •jsko obdelovalno ali |o ZEMLJIŠČE, pri-dott^ebele P°9°ii: Prisojna ^dn?nP,nost- Udaljenost od Cr^^km.®. 311-819 7511 5li42.3°3rabljena OKNA. ® 42-412 7516 1 0 ROBINSON \ club TRŽIČ 1 J tel.:52-266 čet., 23.5., DUO M0ULEN R0UGE pet,24 5,SIMONAWEIS čet, 31.5., MIKA Prodam krmilni KROMPIR. Forme 14, Žabnica 7546 Kupim smrekove PLOHE. Uf 64-103_7517 Kupim MOTOKULTIVATOR, z močjo nad 6 kW. Ur 43-259 7519 Kupim SENO.® 78-719 (Šobčeba 7533 kmetija) IZOBRAŽEVANJE INSTRUKCIJE iz matematike in fizike, za visoke in srednje šole ter priprave na zaključne izpite, nudim. «323-163 7424 LOKALI V centru Škofje Loke prodam POSLOVNI PROSTOR, v izmeri 52 kvad. m., primeren za mirno obrt. Opremljen! Ur 620-713, po 20. uri _7541 PISARNIŠKI PROSTOR, 20 kvad. m., na Jesenicah, oddam v najem. Ur 801-185 7542 MOTORJI KOLESA Ugodno prodam MZ ETZ 250. Gra- hovše 12, Tržič_7475 Prodam MOTOR Tomos AVTO-MATIK. Cena 4.000,00 din. Ur 50-219_7495 BT 50, letnik 1987, vožen 1 leto, metalno sive barve, dobro ohranjen, prodam ya 950 DEM. Uf 82-430 7498 Prodam BT 50 S, letnik november 1989 ter dve ČELADI. U? 83-194 OBVESTILA AVTOKLEPARSTVO-Branko Lac-ko, Radovljica, Bevkova 37, Ur 75-807 VETERAN l-TOTALKE IN VSE OSTALO_5536 Elektro servis POPRAVLJA gospodinjske aparate in električna orodja. "Arcadia", Kidričeva 6/b, Jesenice_6081 Suho in mokro GLOBINSKO ČIŠ-ČENJE talnih preprog, jogijev itd. Suzana Horvat - zastopstvo "Rain-bow", Sp. Gorje 207, Ur 74-117 AVTO ŠOLA pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj obvešča, da se bo TEČAJ CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV začel v PONEDELJEK, 27. MAJA 1991, ob 16. uri v prostorih Delavske univerze Kranj. Pohitite s prijavami! ZASTEKLITEV vseh balkonov in teras ter vsa ostala STEKLARSKA DELA, "g 061/613/067 7549 SERVIS vseh vrst ŠIVALNIK STROJEV! Nudimo tudi poučevanje za ravnanje s šivalnim strojem. Informacije na Ur 42-805 7550 BARVAM z apnom in ostalimi materiali. Poceni, brez čakanja. Ur 329-376 7552 POSESTI Prodam GARAŽO v centru Tržiča. Cena po dogovoru. Ur 50-318, popoldan_7438 V Poljanski dolini prodam starejšo HIŠO, s sadovnjakom. Ur 68-596 ali 68-167, popoldan 7485 Prodam GARAŽO na Bledu. Ur OSTALO Prodam SMETNJAKE, na dveh kolesih, dobre izdelave in ŽEBLJE, do dolž. 90 mm. Jenkole, Prebače-vo 32, Kranj, Ur 326-426, po 16. uri 7RR1 PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR. Pre-stor, Zg. Brnik 138, Cerklje, Ur 42 738 7482 78-883 7496 RAZNO PRODAM Prodam PAJK SIP, KULTIVATOR z ježem 205 in 20 kosov ŠPIROV-CEV, dolž. 5 m. Urbane, Gorice 24, Golnik_7528 Prodam gostinsko OPREMO, vrtno GARNITURO, dve FRITEZI, HLADILNIK in SKRINJO. Informacijje na U? 329-229 7559 ZLATARNA GOLDIE Cankarjeva ulica RADOVLJICA Pri nakupu nad 990,00 din dobite vstopnico za SATURNUS RALLY SH0W STAN. OPREMA Novejšo SEDEŽNO GARNITURO (kavč in dva fotelja), prodam za 8.000,00 din. Uj> 329-033 7478 Prodam rabljeno KUHINJO, dolž. 3.60 m, vključno z vgradnimi elementi. Ur 84-586, od 17. do 19. ure Prodam vrtno SEDEŽNO GARNI-TURO, masivni hrast. U? 621 -925 Prodam novo litoželezno KAD, dolž. 170 cm. Ur 324-634 7544 STANOVANJA Prodam sončno 3-sobno STANOVANJE in GARAŽO, v Tržiču - Bistrica. Uf 061/210-197, do 14. ure oziroma U? 061/212-696, od 16. ure dalje_7440 Mladi družini oddam v najem 1-sobno STANOVANJE. Pogoj: 1-letno predplačilo! Uf 41-369 1-sobno STANOVANJE, na Dete-Ijici pri Tržiču, prodam. Ur 48-116 Prodam 1-sobno STANOVANJE v Škofji Loki. Ur 68-438, po 15. uri VOZILA_ Prodam dobro ohranjen 126 P, letnik 1980, Koritenska 1, Bled 7233 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979, karambolirana, celo ali po delih, Ur 45/276, po 16. uri 7473 Prodam 1 leto star VVARTBURG. ■g 622-307_7474 Prodam OPEL KADETT 1.3, letnik 1986, registriran do decembra 1991. Cena 14.000 DEM. U? 88-452 JUGO 1.1 GT, letnik december 1987, garažiran, ugodno prodam. -S? 212-150 7480 Prodam LADO SAMARO, letnik 1987, prevoženih 70.000 km. Infor-macije na g .217/995, zvečer 7483 FIAT 750, letnik 1976, prodam, U? 57-910 7500 Prodamo dva avtomobila JUGO 55 Skala, letnik 1990, v brezhibnem stanju. Informacije na Ur 217-481 ali 212-891 7503 BOLNIKI Z IZPELJANIM ČREVES0M - VREČKO javite se za skupno srečanje 14. junija na naslov Metka Zima, Splošna bolnišnica Jesenice ali po telefonu 064/89-071. Hi SAMSUNG tiectronics "^51 cm, teletekst Cena 12.990.00 din ^ 51 cm, scart, 40 progr. c*na 11.490,00 din i?°ŽN0$T NAKUPA NA 3 -12-MESEČNO POSOJILO! VIDE0REK0RDER - 3 glave cena 11.490.00 din VIDE0PLAYER - daljinsko uprav, cena 7.890,00 din HIFI STOLP - DC - dalj. uprav, cena 10.990,00 din del čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure, od 15. do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 FIAT UNO 45 S Fire, letnik 1987, prodam. U? 77-779 7501 VW 1300, letnik 1969, neregistri-ran, prodam, Uf 801-175, popoldan 7506 Prodam JUGO 45, rdeče barve, star 2 leti. Ogled v soboto, Ur 50-646_7507 Z 101, letnik 1975, ugodno prodam, registrirana do decembra 1981. U? 68-047 7514 JUGO 45 L, letnik februar 1986, 57.000 km, prodam za 3.800 DEM. Ahčin, Kokrškega odr. 36, Krani Ugodno prodam nove GUME za avto, Sava Semperit Hi - life, dim. 175/70 R 13. Informacije na Ur 327-652, popoldan 7526 Prodam R 4, letnik 1983. Ur (služba) 8-437 7534 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1987 ter Tomos AVTOMATIK, z dodatno opremo, dobro ohranjen. Praprotna polica 5, Cerklje. .. Prodam R 5 Campus, letnik 1991, registriran, v garanciji, metalne barve, tunirana stekla, 5 vrat. Ur 74-301_7556 Prodam BMW 316, metalne barve, 50.000 km. Informacije na U? 061/843-172_7557 Ugodno prodam JUGO 55 Koral, letnik december 1988, registriran do marca 1992. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj_7558 Prodam R 4 za 350 DEM in MOPED za 500 DEM. Brezovar, Kidričeva 25, Škofja Loka 7560 Prodam FIAT 132 diesel, letnik 1982.g 327-299 7562 OPTIKA POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 nasproti porodnišnice Telefon: 212-196 VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV, STEKEL IN SONČNIH OČAL PREGLEDI VIDA: ponedeljek, sreda od 14. - 15. ure torek od 15. - 17. ure Odprto: od 8.-18. ure sobota od 8. - 12. ure SE PRIPOROČAMO! I ZAPOSLITVE Takoj zaposlim PKV ali KV PLESKARJA, g 213-143_7382 Iščem ZASTOPNIKA za prodajo knjig. Odličen zaslužek, tedensko izplačilo! Zaželen lasten prevoz. Informacije na Uf 51-299, po 19. uri_7413 Izkoristite možnost honorarnega zaslužka, ki vam ga s PRODAJO najnovejših priročnikov omogoča DZS, g 75-954_7488 Lahko DELO na vašem domu. Pošljite kratek življenjepis. Slavko Zor-man, Sovjak 58/a, 69244 Videm ob Ščavnici 7493 Zaposlim KV MIZARJA, vajenega samostojnih del. Mizarstvo "Sitar", Velesovska 20, Šenčur, U? 41-532__7502 Kava barček v Škofji Loki išče mla do, prijetno dekle za DELO v lokalu._®_^6JV559:738_7522 Osebo z izkušnjami v ADMINISTRATIVNO - TAJNIŠKIH POSLIH, iščemo v zasebnem sektorju, redno ali honorarno. Šifra: IZKUŠNJE_7535 Od 3.000,00 do 5.000,00 din na vikend dobi POTNIK s prodajo novega knjižnega artikla. Uf 57-459 Komunikativnim osebam nudimo honorarno DELO - niso knjige. Uf 323-135, od 18. do 20. ure 7543 Iščem ZIDARSKO SKUPINO, za iz delavo notranjih ometov, približno 700 kvad. m. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka_7548 Nudimo DELO - pomoč v strežbi. Uf 213-284 7554 ŽIVALI Prodam KRAVO po 1. teletu. Čop, Krnica 17, Zg. Gorje 7481 Prodam KOZO, dve KOZICI in ple-menskega KOZLA. Javornik 5, Kranj_ 7489 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Uf 68-725_7490 Prodam KOZO z mladiči ali brez. Zbilje 57, Medvode_7494 Prodam dva črno-bela BIKCA, stara 1 teden ter TELICO simentalko, breja 8 mesecev in brejo KOBILO, z žrebičkom. Grad 43/a, Cerklje Prodam PSE - lovski terier, z rodovnikom, stari 8 tednov. Uf 218-077, po 16. uri_7510 Prodam dve KOZICI, od dobre mlekarice, stari 2 meseca. Uf 46-227_7513 Rjave JARKICE ter večje in manjše PRAŠIČE, prodam. Možna dostava! Stanonik, Log 9, Škofja Lo-ka. Uf 65-546_7525 JARKICE rjave, nesnice, bele PITANCE in KOZLIČKA za zakol, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik Poceni prodam KRAVO, dobra mlekarica, ki bo julija telila. Uf 70-085 _7536 KOKOŠI, 19-tedenske, tik pred nesnostjo in JARKICE, 7-teden ske, s ščipanimi ali celimi kljuni, vse cepljeno proti kugi, prodam. Gašperlin, Moste 99, Komenda, Uf 061/841-471_7540 Prodam 1 mesec dni stare graha-ste PETELINČKE. Cena 20,00 din za kos. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, Uf 65-546 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, sestre in tete MARTINE PETAČ roj. Javoršek se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala pevcem, govorniku in g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJENI Voglje, 9. maja 1991 ZAHVALA Ob izgubi naše mame, tašče in babice ANTONIJE JERAM roj. Kotnik se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, znancem Valjavčeve ul. 14, Hotelu Creina, OŠ Matija Čop, WZ Mojca, DO Gorenjski tisk, g. župniku in pevcem za pomoč in sožalje. Posebna hvala sosedama g. Micki in g. Mariji ter vsem, ki ste ji podarili cvetje, ki ga je imela zelo rada. Iskrena hvala! Sin Marjan in hčerka Milena z družinama ZAHVALA Šele v pokoju tihem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba, počije, smrt mu čela pot obriše. (F. Prešeren) Odšla je od nas in zaprla svojo knjigo življenja naša draga mama, babica, sestra, teta in tašča IVANKA BOHINJEC Tominčeva mama s Kokrice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom.prijateljem in znancem, organizaciji ZB in internirankarrffa ganljive besede slovesa, kolektivoma OŠ France Prešeren in Oljarice, dr. Bavdku, g. župniku Francu Godcu, sosedom s Primskovega, zastavonošem, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA V 93. letu je prenehalo biti srce dragi mami, babici, prababici, tašči, sestri in teti MARIJI ČERNILEC roj. Bevc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrekali sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom za denarno pomoč. Posebna hvala pa Žižkovi Mari, Kajževi Mici, Uranič Marici ter g. župniku Matiji za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI Strahinj 13. maja 1991 NOVICE IN DOGODKI Slovenci v zamejstvu Javna dvojezična šola bo v Celovcu Celovec bo dobil javno dvojezično šolo. Slovenci na Koroškem so si jo izborili tudi z razsodbo ustavnega sodišča. Celovški mestni svet je že določil lokacijo za šolo in sicer v predelu Šempeter, blizu slovenske gimnazije, dvojezične trgovske akademije in dveh slovenskih dijaških domov. Po podatkih celovškega šolskega referenta Siegberta Metelka je za prvi razred že prijavljenih 24 deklic in dečkov, natančnega števila interesentov za višje razrede pa šolske oblasti še niso objavile. Prijave za šolo bodo zbirali še do druge polovice septembra, to je še v prvih desetih dneh novega šolskega leta. Slovenci tudi zahtevajo, da morajo imeti ravnatelji dvojezičnih šol kvalifikacije iz slovenščine. Če bi upoštevali to merilo, potem v velikovškem okraju kar 25 odstotkov ravnateljev ne bi moglo več opravljati svojega dela. Odlikovanje prijatelju Slovencev Vodstvo Socialistične stranke Avstrije je pretekli teden odlikovalo nekdanjega koroškega deželnega glavarja Hansa Simo. Tega ne bi posebej omenjali, če ne bi bil gospod Sima zagovornik dvojezičnosti na Koroškem. Leta 1973 je moral Hans Sima odstopiti tako s položaja deželnega glavarja kot s funkcije predsednika socialistične stranke za Koroško, ker se je zavzel za postavitev 205 dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Koroška socialistična stranka je takrat klonila pred nemškonacionalističnim in protislovenskim pritiskom. Na Simovo mesto je prišel Leopold Wagner, ki je skušal svojega predhodnika povsem izriniti iz stranke in političnega življenja. Popisni škandal V Avstriji prav tako poteka popis prebivalstva. Njegova značilnost je tudi ta, da je omogočeno javno izjavljanje za Slovenca in slovenščino. Vendar je, kot poroča Slovenski vestnik, že prišlo prav na jezikovnem področju do škandala. Neki občinski uradnik v Bistrici v Rožu je kar na lastno roko izpolnjeval popisne obrazce. Pri nekaterih državljanih, ki so na občini hoteli dvigniti popisne pole, je bila že izpolnjena rubrika o občevalnem jeziku z besedo "nemško", čeprav prizadetih uradnik ni vprašal. V vseh doslej znanih primerih je šlo za koroške Slovence. Slovenci so zoper grobo kršitev zakona o ljudskem štetju že protestirali. Sosvet za Slovence pri deželni vladi je glede popisa tudi obsodil kampanjo Heimatdi-ensta, ki je v svojem glasilu pozival, naj se ljudje opredelijo za nemščino. To je kršenje zakona o popisu, v katerem piše, da morajo ljudje povedati resnico. Sosvetu je bilo tudi predlagano, naj se začne postopek za spremembo zakona o manjšinah iz leta 1976. Znano je, da Slovenci na Koroškem ta zakon odklanjajo. Slovenski nogometaši brez igrišča Nogometaši Slovenskega atletskega kluba, eno najboljših koroških nogometnih moštev, so že 20 let brez svojega igrišča, vendar jim to ne jemlje volje do dela, saj prvo moštvo vodi v koroški ligi. Celovška mestna uprava se izgovarja, da SAK ni predložil konkretnega projekta, kar ne drži, saj imajo celovški mestni možje pred seboj dva predloga. Po prvem naj bi gradili igrišče ob slovenski gimnaziji, po drugem pa bi klub kupil 2 hektara zemlje, vendar ta predlog brez pomoči mesta ne bo uresničljiv. Slovenski nogometaši se že 20 let selijo iz igrišča na igrišče, prisoten pa je tudi strah, da bi postal SAK uspešnejši kot celovška Austria. # J. Košnjek Otroški direndaj Klovn, čarovnik, Romana, da o Tačku ne govorimo Kranj, 19. maja - Deževno vreme zadnjo soboto ni moglo do živega otroškemu direndaju, le bolj pičlo je odmerilo prostor za to otroško zabavno prireditev. Namesto na parkirišču med občino in Brioni se je zabave željna otročad zbrala v avli kranjske občinske skupščine. Kljub gneči niso nič manj uživali. V kranjski Vzgojnovarstveni organizaciji, ki je pripravila prireditev, dobro vedo, kaj imajo radi otroci. Romano KrajnČan, ki je prepevala in se pogovarjala z otroki in gosti; radovednega Tačka s televizije, ki je tokrat prišel brez prijatelja Marka; čarovnika, ki privleče zajčka iz klobuka, tokrat pa je pričaral psičko; klovna Kondi-ja Pižorna, ki je z zabavnimi domislicami sejal smeh; za pri- boljšek pa še modno revijo, v kateri so kot manekeni nastopili otroci. Na odru se je zvrstilo tudi veliko otrok iz kranjskih vrtcev, ki so prikazali, kaj vse počno dolge dopoldneve, ko jih starši zaupajo vzgojiteljicam in varuhinjam. Avla kranjske skupščine pa je bila pretesna za vse kotičke, znane iz vrtcev, kjer se dogajajo zanimive in ustvarjalne reči. Mladi obiskovalci sobotnega direndaja so lahko slikali v likovni delavnici, modelirali z glino, izdelali lutko in z njo uprizorili igrico, v tehnični delavnici izdelovali vse mogoče izdelke, si dali urediti pričesko v priročnem frizerskem salonu s pravimi frizerkami... Starši so ob tej priložnosti tudi večkrat segli v žep (saj so bile cene dostopnejše kot navadno), pa naj Je šlo za srečko, sladkarijo ali C* robni čaj. Skratka, to soboto je bilo na otroškem direndaju dovolj zabave za malčke, pa tud' malo večji otroci in starši se niso ubranili doživetju, ki bo P° besedah ravnateljice kranjskih vrtcev Mihaele Renko postala tradicionalna, če bo uspela. 1° uspela je. Sijoči otroški obrazi ob koncu prekratkega dopoldneva so bili najboljši dokaz za to. • D. Z. Žlebir, FotorG.Si-nik Otroški butiki se predstavijo. Foto: G. Šinik Akcija DOMUSA Zdravje - nega - lepota Ljubljana, maja - Potrošniško informativni in svetovalni center DOMUS v Ljubljani, Kardeljeva 2, je v dneh od 20. do 25. maja pripravil zanimivo akcijo, kako ohraniti zdrav, mladosten videz našega telesa in kako naj negujemo svojo kožo. V akcijo so se vključili številni kozmetičarji in drogerije, vsa vidnejša industrija kozmetike pri nas, izdelovalci raznih aparatov za masaže, odstranjevanje celulitisa, nego nohtov, las itd. Vsak dan bodo predavanja in praktični prikazi predstavljenih izdelkov in aparatov. Firma ABRI bo v četrtek, 23. maja, prikazala uporabnost gline. Center bo v času akcije odprt vsak dan med 9. in 12. ter med 16. in 19. uro, v soboto pa od 9. do 12. ure. • D. D. Za naslednjo javno okroglo mizo Gorenjskega glasa smo izbrali nadvse aktualno temo: Slovenska vojska in Jugoslovanska ljudska jarmada. Živimo čas, ko bomo morali skladno z graditvijo svoje slovenske države opredeliti tudi politiko nacionalne varnosti in obrambe kot pomembnega dela efektivne oblasti, razmere pa dodatno zaostrujejo kriza predvsem na Hrvaškem, v katero so kot vojaki vpleteni tudi slovenski fantje, povečane pristojnosti federacije pri obrambi in naborni politiki ter nepriznavanje slovenske zahteve po odpustu slovenskih vojakov iz JLA. -I Javna okrogla miza bo v torek, 28. maja, ob 18. un v dvorani kranjske občinske skupščine. Kot goste smo na javno okroglo mizo povabili republiškega sekretarja za ljudsko obrambo JANEZA JANŠO, komandanta Teritorialne obrambe Slovenije JANEZA SLAPARJA, sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo občine Kranj STANISLAVA RUPNIKA, predstavnika JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE in enega od še živečih SLOVENSKIH GENERALOV. ' Okrogla miza bo odprta za javnost, gostje pa bodo odgovarjali na vprašanja občinstva. r^E ZADRŽATI,"-^ ^KORISTITE.« ^ Obiščite prodajalne kranjskega MERKURJA, kjer so do konca maja 10% znižali cene skoraj vsem proizvodom iz prodajnega programa. • proizvodi črne in barvne metalurgije • gradbeni material • material za centralno kurjavo, vodovodne inštalacije in kopalniška oprema • orodje - ročna orodja, električna ročna orodja, varilna tehnika, rezilno in merilno orodje, brusni material • okovje in vijaki • elektro material • bela tehnika, mali gospodinjski aparati in akustika • posoda, steklo, kristal in porcelan • zeleni program in kovinska galanterija • motorji in kolesa, rezervni deli za osebna vozila, motorje in kolesa ter pribori • barve, laki in čistila ZNIŽANJE VELJA PRI NAKUPIH NAD 1.000,00 din ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA. Darilo naročnikom Gorenjskega glasa: Jft Izjemni koncert • % dosedanjim in novim naročnikom vstopnice po 100,00 din = dvakrat po 33% ceneje! Športna dvorana Bled v petek, 24. maja 1991, ob 20. uri organizirata: Kulturni klub Bled in Gorenjski glas, vstopnice za nenaro-čnike Gorenjskega glasa po 150,00 din Nastopajo: Tereza Kesovija, Vice Vukov, Big band RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška, Oto Pestner, New swing kvartet; voditelja: Tajda Lekše in Oliver Mlakar Vstopnice prodajajo: - Alpetour Potovalna agencija Kranj v svojih poslovalnicah - Atlas Bled, Kompas Jesenice, Slovenijaturist Bohinjska Bistrica - Turistična društva v Cerkljah^ Kranjski Gori in Škofji Loki - Murka - Elgo Lesce in Pošta Žirovnica - Gorenjski glas (malooglasna služba) Cesta JLA 16, Kranj Posebna ponudba: naročniki Gorenjskega glasa s plačano naročnino za II. trimesečje lahko kupijo po 2 vstopnici po posebni ceni 100,00 din/vstopnica, novi naročniki z izpolnjeno naročilnico prav tako! Alpetour Potovalna agencija Kranj Vam ponuja možnost nakupa nalepke, ki skupaj z vstopnico za koncert zagotavlja avtobusni prevoz iz Škofje Loke, Kranja, Tržiča in Radovljice do Bleda ter nazaj v petek zvečer (Pozor: V Gorenjskem glasu bomo v petek objavili vozni red posebnih avtobusov) Odločite se čimprej - število sedežev in vstopnic v prodaji je omejeno! Koncert leta na Gorenjskem - Saturnus Rally show! Priložnost zamujena - ne povrne se nobena.