CtfeUVH
rssftlM plifiM t gnfovViil
t Ljubljani, v nedeljo, dne 17. decembra 1939
tki. 288
Cena 2 din
Naročnina i 25 Din, za močem« atvo Din - nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredntf tvo je ▼ Kopitarjevi ul, 6/111
SLOVENEC
Telefoni aredaittva ta »prave: 40-01, 48-08, 4«-0«, 40-04, 40-0» — lakaja mk daa i Jutra J razen ponedeljka hi dneva po praznik«
Čekovni račan: Ljubljana itovllka 10.690 in 10.549 sa inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Dvajset tet
slovenskega vseučilišča
Včeraj so se s slavnostno besedo peenika-prvaka Olona Zupančiča začele v Narodnem gledališču slavnosti v počastitev dvajsetletnice slovenskega vseučilišča, ter se bodo nadaljevale danes e slavnostno promocijo predsednika senata dr. Korošca na univerzitetnih tleh ter t javno svečanostjo v veliki dvorani »Uniona« z govori rektorja dr. Slaviča, z orisom zgodovine bojev za slovensko univerzo, ki ga bo podal prof. in akademik dr. Polec ter z osebnimi spomini dr. h. c. dr. Korošca o ustanovitvi slovenskega vse. učilišča pred dvajsetimi leti, ko je pod njegovim predsedstvom padla odločitev o rojstvu te ustanove, brez katere bi slovenski narod ne imel vseh ustanov, ki delajo iz ljudstva kulturni narod.
Čeprav smo dvajsetletnico slovenske univerze počastili že iz lastnega nagiba letos ob pričetku 21. šolskega leta dne 1. X., se ob tej oficielni 6lavitvi, ki si jo je zamislilo dijaštvo in jo prireja vodstvo tega najvišjega slovenskega učilišča, vnovič postavljamo z vsem svojim srcem na stran tistih, ki se zavedajo, kaj pomeni slovenskemu narodu lastno, v narodnem jeziku in duhu vodeno Vseučilišče. Po čemu so naši dedje hrepeneli in Be bili stoletja, to je dosegel naš čas. »Morda se tudi še ni noben narod toliko časa in tako vztrajno boril za najvišji svoj kulturni zavod in nikoli ni še noben zavod iz lastnih moči ustvaril iz tal, brez organičnega razvoja in naslona na drug zavod, svojo moderno univerzo, kakor je bilo usojeno našemu malemu narodu« je zapisal pred desetimi leti današnji predavatelj dr. Polec. In počastitev spomina teh borcev za slovensko uni- > verzo, za to žarišče vseh vednosti, odkoder nam rastejo vse delovne izobražene sile, ki vodijo narod in upravljajo državo ter ustvarjajo duhovne dobrine, spominu teh borcev je posvečen današnji dan njihovega zmagoslavja. Njihov napor ln njihovi poskusi v prejšnjem stoletju so bili kronani z nastopom narodne države po zaslugi energičnih mož, ki so takoj v vstopu v državno Skupnost, dvignili staro geslo naših dedov po slovenskem vseučilišču in ga tudi izbojevali. Imena fcakor dr. Danilo Majaron, poverjenik dr. Karel iVerstovšek in takratni minister, sedanji senatni (predsednik dr. Anton Korošec, bodo neminljivo stala kot temeljni kamni v duhovni pa tudi v gmotni stavbi, ki nosi ponosno yne »Universitas "Al§xaTidrma Labacensis«, Žid po naže: "slovensko [vseučilišče!
In današnji dan naj bo posveten tudi vsem tistim, ki so vso svojo življenjsko silo pustili na naši slovenski univerzi in šli v večnost, zapustivši svojim učencem najlepši spomin na pravo idealno žrtvovanje se znanstvu in kulturnemu delovanju za narod. Za njimi je ostal svetel spomin njihovega človeškega lika, še bolj neminljiv pa sled njihovega dela, ki stoji tudi v temeljih znanstvene organizacije naše univerze in v delu njihovih učencev. Mislimo na take svetle postave in polne kulturne delavce, kakor so bili pokojni profesor Prijatelj, Šerko, Hmterlechner, Jesenko, Kolger itd., ki so deloma še na svojih plečih nosili težo boja za univerzo, vsekakor pa mnogo naporov za njeno ohranitev in razvoj navznoter in nazunaj; dosegli so nesmrtnost s svojimi deli, v Bvojih učencih in v zgodovini naše almae matris.
To je bila tista generacija prvih slovenskih ■Univerzitetnih učiteljev, katerim se pridružujejo ludi oni, ki stopajo že v pokoj ali v druge poklice, in so i>o besedah današnjega rektorja Magni-ficencije »z eno roko delali, z drugo pa meč držali«. Kajti — bili so časi, ko se je bilo treba bolj boriti kot delati — toda ljubezen in organska nujnost narodnega razvoja sama je premagala vse ovire in sovražnosti ter bo zgodovinska zasluga te prve generacije slovenskih vseučiliških učiteljev prav ta, da so postavili trden duhovni temelj slovenskim znanostim, ga postavili tako globoko v domača tla in v duše vseh pripadnikov naroda, da ne bo v srcih Slovencev nikdar več ugasnil ideal samobitne in polne univerze, pa naj pridejo časi kakršnikoli. V čelo slovenskega naroda so vtisnili neizbrisljivo znamenje, ki ga noben čas in nobena sovražnost ne bo mogla več izbrisati, v naše duše pa so vdihnili ponos, da je ubogi zaničevani jezik in narod ustvaril iz sebe znanost, ki kljubuje vsaki tuji učenosti in stoji na vrhovih evropskega razgleda I
Na nas pa je, na sedanji generaciji In na Vseh bodočih, da bomo znali ohraniti to pridobitev voditeljev in domoljubov iz poloma svetovne vojske, ter jo razširiti v vseh osnovah in jo Izgraditi v vsej polnosti, ki jo slovenski narod kot narod terja od nas vseh, predvsem pa od njih, ki se postavljajo narodu za voditelje, ali ki jih je narod za voditelje izbral. In zato je lahko srečen tisti državnik, ki mu univerza daje uradno potrdilo, da je »zaslužen za slovensko vseučilišče«, kajti zavest ima, da je ščitil in negoval ustanovo, ki je za slovensko narodno življenje bistvenega pomena in narodu tako neobhodno potrebna, kot duh ob kruhu. In današnje svečanosti ob dvajsetletnici slovenske univerze naj bodo nam vsein samo opomin, naj bomo vsi, vsi brez izjeme, na straži za naše vseučilišče, ki smo ga v teh dvajsetih letih ustanovili, v borbi hranili in sedaj komaj začeli izgrajevati, ki ga pa moramo čim prej dograditi, izpopolniti v širino in višino, pa tudi globino, da bo vsak človek, ki bo prišel z njega, imel korenine v domflfci, slovenski zemlji, pa četudi bo segal r. rokami za zadnjimi zvezdami ... V srcu pa naj ima vsak posameznik to »»vest, da je slovensko vseučilišče plod stoletja slovenskih najboljših mož, da je zraslo iz boja, in ida je mogoče samo zidati še in zidati; kdor pa
erof Ciano o politlhl Itojjjc
Italijanski zunanji minister je obrazložil italijansko zunanjo politiko od leta 1927, navedel vzroke za sodelovanje z Nemčijo in podčrtal razloge za njeno sedanje stališče, da se evropske vojne ne udeležuje
Rim, 16, dec. AA. Štefani. Današnji seji fašističnega doma stanov je prisostvoval Mussolini z vsemi ministri. Občinstvo je napolnilo vse tribune. Italijanski zunanji minister grof Ciano je točno ob devetih začel govoriti. Izvajal je naslednje:
Mussollnijeve napovedi I. 1927
Če danes tu omenjam govor Mussolinija od meseca maja 1927, govor, ki ga je zgodovina iašistične revolucije napisala pod imenom »govor o preporodu«, potem to ne storim zaradi tega — in to bi bilo odveč — da bi ponovno dokazal upravičenost Mussolinijevih besed, pač pa mnogo bolj zaradi tega, da osvežim spomin pri vseh navzočnih na jasna predvidevanja iašistične politike. Mussolini je v tej isti dvorani v onem govoru že tedaj poudaril, da se bomo med letom 1935 in 1940 znašli na razpotju evropske zgodovine. Omejujem se samo na poudarek, da se fašistična Italija ni '■> sadovoljila samo s tem, da pasivno napove to nevarnost, pač pa da je nasprotno temu večkrat ponudila svojo tvorno pomoč in sodelovanje in da so se naša stvarna prizadevanja vedno zlomila na odporu drugih, odporu, ki je izhajal iz nerazumevanja položaja.
Mussolinijevi nasveti
Za tem uvodom je grof Ciano prikazal točno v podrobnostih opomine in nasvete, ki jih je Mussolini dajal večkrat Evropi in vsemu svetu. L, 1929 je poudaril potrebo, da se začno popravljati krivice, ki jih. vsebuje mirovna pogodba, in odgovorili so mu z izrekom »Sprememb meja pomeni vojno«. Krogi z druge strani so se posluževali tega izreka in so se predajali utvari Evrope, ki je nepremična kot kak marmonati kip s ciljem, da bi zadušili vse sile, ki teže za novim redom. Kolektivna varnost, ki naj bi pomenila, da so vse države zavarovane v svojih medsebojnih odnošajih, je bila v resnici samo utvara in krinka. Temeljila je na pogodbah, ki so imele za cilj, da se praktično izvaja obveznost dajanja medsebojne pomoči. Stvarnost pa je pokazala, da rečenica o kolektivni varnosti ni pomenila nič drugega kot orodje političnega in vojaškega pritiska v službi skupine posebnih interesentov. V tem oziru je prav Italija prva poskusila preprečiti usodni razvoj dogodkov s tem, da je predlagala poseben sporazum štirim zahodnim velesilam. Istočasno je Mussolini predlagal tudi svoj znani načrt o r a z -orožitvi,1ti je pomenil ohranitev poprejšnjega stanja v onih mejah, ki jih je vlada Nemčije smatrala za potrebni minimum. Pakt štirih in načrt o razorožitvi sta ostala mrtva točka.
Italija si hoče zavarovati svoje lastne koristi
Z ozirom na takšno stvarno stanje Je imela Italija eno samo dolžnost, da odločno z vsemi silami pridobi sposobnost za zavarovanje svojih _ interesov, potrebe po svoji ekspanziji in zgraditev sistema cesarstva, ki ustreza njenim potrebam in njenemu značaju.
Naš nastop v Abesiniji fe bil naravna posledica ne samo krivičnega položaja, v katerega je bila Italija potisnjena na področje kolonialne politike, pač pa tudi njene dolžnosti, da si Italija sama zagotovi svojo varnost, svojo neodvisnost in svojo bodočnost.
Prehajajoč na Španijo, je grof Ciano dejal, da je Italija skrbno varovala, da ne bi posredovala glede nobenega vprašanja notranje narave v drugih državah. Nasprotno temu je resnica, namreč, da je boljševiško revolucijo že dalj časa prej pripravljala kominterna. O tem imamo dokaze, ki jih ne more nihče pobiti.
V zvezi s tem je Ciano citiral ono, kar fe pisal Yvonne D e 1 b o s v 6vojem delu »Poskus rdečih«, in je potem ostal francoski zunanji minister ter velja za človeka, ki je prevzel nehvaležno vlogo odvetnika vlade rdeče Španije. Predlogi, ki jih je stavila Italija v tej smeri velesilam, pa niso bili sprejeti. Če se tuji podtalni elementi ne bi udeležili vojne, bi bil general Franco popolnoma zmagal že meseca decembra 1936. To mednarodno posredovanje je preprečilo hiter konec vojne v Španiji in je prizadejalo tej državi, ki se je soglasno in navdušeno zbrala okoli Franca, vse strahote triletne državljanske vojne.
Prva italijanska letala so bila poslana v Španijo na zahtevo Franca 28. julija 1936 in od tega dne je italijanska kri tekla za zmago narodno-socialistične stvari. V mesecih avgustu, septembru in oktobru je Italija podpirala stvar gen. Franca z letalskim materialom. Ko pa je bilo dokazano posredovanje v masah v korist rdeče vlade, pa Italija ni mogla več oklevati in je sklenila nasproti mednarodnim oddelkom postaviti junaško odločnost svojih Iegionarjev. Na ukaz Mussolinija se je takoj opremil in organiziral ekspedicijski zbor, ki je mogel dajati uspešno pomoč armadi generala Franca.
Srečanje z Nemčijo
Zunanji minister je zatem omenjal razne dogodke iz vojne, v kateri so sodelovali Italijani v Španiji.
bi ga hotel podirati, je sovražnik naroda in v takega naj — po besedah pesnika, Prvega največjega — »trešči gromi«	td
Med državami, ki so razumela plemenita prizadevanja Franca ter so ga podpirale, je bila tudi Nemčija. Vzporednost med politiko Nemčije in politiko Italije je postala čedalje bolj očividna. Ta vzporednost je izvirala naravno iz danega položaja in je nastopil trenutek, ko je bilo treba vzpostaviti v tesnih medsebojnih stikih poseben načrt sodelovanja obeh držav. Njuno delo je šlo v začetku za istim ciljem in ta cilj je bil nasproten zvezi skupnih nasprotnikov Italije in Nemčije. Politika osi Rim - Berlin, ki se je pokazala v svojih glavnih potezah za časa abesinske krize, je bila prvič praktično uporabljena na realnem polfu za časa nacionalne revolucije v Španiji.
Pakt proti Kominterni
Berlinski protokoli in sestanki s Hitlerjem v Berchtesgadenu so odlično pomagali, da se določijo temelji najtesnejšega sodelovanja med Italijo in Nemčijo. Toda v mnogo večji meri, kakor pa so to povzročili omenjene listine, je učinkovala protikomunistična smer naše politike, ki se je kazala v vseh vprašanjih skupnega interesa. Na ta način so zveze med Italijo in Nemčijo postajale čedalje tesnejše.
V takšnih razmerah", predvsem po potovanju Mussolinija v Nemčijo meseca septembra 1930, je Italija sprejela povabilo Nemčije, naj pristopi kot država-podpisnica k paktu proti kominterni, ki je že obstojal med Nemčijo in Japonsko. Ta pakt je imel jasen in političen namen, da okrepi protikomunistični sistem ter pripravi mnogo širše sodelovanje na vseh področjih med državami, ki so pripadale temu sistemu. Edina naloga tega pakta je bila, da spravi v sklad upravno sodelovanje med tremi vladami za obrambo proti bcljieviSki propagandi. Brezkoristen bi bil ali pa bi ostal v najskromnejših mejah navadnega sporazuma, če ne bi bil svečana politična obveza med državami. Sklenitev pakta treh je sprožila v svetu mnogoštevilne komentarje in fe imela zelo močan odmev, nihče pa se ni smel čuditi, da smo sprejeli sklep, ki Je pomenil dovršeno nadaljevanje politike Mussolinija, ki fe bil prvi človek na svetu, kateri je opozoril na nevarnost pred boljševizmom in ki ga fe pobijal prav tako odločno v Italiji kakor v Španiji.
Konferenca v Monakovem
Ciano dalje omenja, da je nekaj tednov po podpisu trojne pogodbe Italija svečano sporočila svoj sklep, da zapusti ZN. Prikazal je dalje razmere, v katerih se je odigrala septembrska kriza, nato pa govoril o konierenci v Monakovem. Namen te konference ni bil v prvi vrsti, da se rešijo manjšinska vprašanja, pač pa, da se ustvari podlaga razdobju popuščanja napetosti, mirnemu sodelovanju med narodi. Po Monakovem je sledilo tisto, kar bi se moglo imenovati »Proti-mo nak o v o«. To, kar je bilo treba prej označiti kot delo modrosti, so napadali kot kapitulacijo. Demokratične države se rade poslužujejo vojaških izrazov. Te države so označile politiko, ki se je izvajala po Monakovem z imenom »fronto demokracij«, svojo zvezo pa so prav tako imenovale »mirovno fronto«, čeprav je bila to v resnici ista notranja politika, ki so jo prej imenovale »ljudsko fronto« in v kateri so bili pomešani demokratični in boljševiški elementi. Na ta način so dobile tri fronte enoten načrt — da dosežejo zvezo s Sovjetsko Rusijo ter ideološko, politično in vojaško obkolijo Nemčijo ter Italijo.
Zasedba Albanije
Meseca marca 1939 je nemška vlada sprejela jklep, da zasede Češko in Moravsko ter da uvede tam protektorat. V prvih tednih meseca aprila je Italija anektirala Albanijo in je na ta način izpolnila soglasno željo albanskega naroda. To sta bila dva dogodka, popolnoma neodvisna drug od drugega. Ni obstojal noben načrt o kakšnem sporazumu med Italijo in Nemčijo, kakor to trdijo države mirovne fronte z očividnim namenom, da bi potegnile v svojo politiko obkoljevanja evropske države v Podonavju in na Balkanu. Zasedba Albanije je bila izključno italijanski korak, ki so ga edino narekovali nagibi, kateri se tičejo naših lastnih interesov, ter položaj, ki je nastal v Albaniji in ki ni imel nobene zveze s položajem na Češkoslovaškem. Priključitev Albanije Italiji je pomenilo uresničenje starih pravic in kronskih dolgotrajnih naporov ter naše delavnosti v korist albanskega naroda. Po osmih mesecih reda in mir<4 ki vladata v Albaniji kot še nikdar prej,^ lahko rečemo, da tega miru in reda nismo držali tam s silo, niti z grožnjami, pač pa, da sta to edina posledica popolnega bratskega sodelovanja med italijanskim in albanskim narodom na podlagi enakih dolžnosti in pravic.
Priključitev Albanije k Italiji ni pomenila ogrožanje nikogar. Pa vendar to ni preprečilo pri nasprotnikih, da širijo glasove o nekakih naših za-vojevalnih načrtih ter da oni sami pripravljajo napad na naše meje, na naše kolonije in na naše prometne zveze. Vse to so nesmiselni in megleni načrti, istočasno pa neprevidni. Prav tedaj je bila napovedana izdelava in izvedba načrta za obko-litev Italije in Nemčije s pomočjo novega sistema zvez in »v o j a i k i h Jamstev«. Ta načrt je obsegal tudi Poljsko.
Italija potrebuje 3 leta, Nemčija 5 let za popolno vojaško pripravo
Ciano je zatem prikazal zgodovino angleško-italijanskih jamstev, ki so dovedla do pogodb od 25. avgusta in 4. septembra z Varšavo, ter pripomnil: Kaj je bilo naravnejše kot to, da sta Italija in Nemčija z ozirom na takšno stvarno stanje spremenili stališče, da bi določili točno skupno politiko, ki bi se je držali. Ta izmenjava misli je bila končana v Milanu 6. in 7. maja. Nemški zunanji minister in jaz sva mogla ugotoviti, da sta stališči Rima in Berlina z ozirom na tedanji položaj popolnoma istovetni, prav tako pa da so istovetni tudi njuni nameni glede bodočnosti.
Čeprav sta bili Italija in Nemčija trdno odločeni, da z orožjem odbijeta vsak sovražni napad, sta bili pa tudi popolnoma složni v tem, da je brezpogojno treba delati z vsemi silami, da se ohrani in okrepi mir v Evropi za dolgo dobo_, kakršen je bil potreben obema državama, da bi dokončali delo notranje obnove in dokončali svoje vojaške priprave.
Mi smo smatrali, da mora ta doba trajati za nas tri leta, za Nemčijo pa štiri do pet let. To nikakor ne pomeni, da sta Italija in Nemčija hoteli po poteku tega roka kršiti mir na svetu, da sti imeli ogražavajoče namene. Prav nasprotno njuno sodelovanje je imelo namen vzpostaviti trdno in močno podlago, na kateri bo mogoče tem laže v bodočnosti zgraditi sistem varnosti in miru v
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zbližanje med Madžarsko in Jugoslavijo
Italija in Nemčija se bosta skupno zavzeli za romunski trg
Pri tem poudarjajo, da je belgrajski dopisnik »Neue Zliricher Zeitung« sporočil svojemu listu, da se že vodijo diplomatska pogajanja v tem smjslu in da se vzdržuje tesna zveza med Rimom, Belgradom in Budimpešto.
Rim, 16. dec. b. m. II. Tukajšnji listi objavljajo poročilo nekega madžarskega lista, da bo verjetno že meseca februarja sestanek balkanskih držav, na katerega bo pozvana tudi Bolgarija. Sestanek naj bi bil v B e 1 g r a d u.
Italijanski tisk v zvezi s tem poudarja, da so bili v zadnjem času storjeni važni koraki za končnoveljavno zbližanje Jugoslavije in Madžarske ter pri tem smatrajo za zelo značilen poziv, ki ga je prejel jugoslovanski pravosodni minister dr. Markovič od madžarskega društva za pravne nauke, naj pride v Budimpešto, kjer naj bi imel nekaj predavanj. Ker je pravosodni minister dr. Markovič povabilo sprejel, bo - verjetno obiskal Budimpešto že 6. Januarja 1940. »Pester Lloyd« in drugi Usti so prav tako poročali, da bo kmalu prišel tudi predsednik HSS in podpredsednik vlade dr. Maček v Budimpešto.
Zanimanje za nadaljno uspešno delo za zboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko se nadajuje in se ne omejuje ssmo na napovedane obiske, temveč vse kaže, da se bodo končnoveljavno uredila vs« vprašanja Jugoslavije z Madžarsko na zdravih temeljih, enako pa tudi med Madžarsko in Romunijo ter med Bolgarijo ln Romunijo.
Boj za romunski petrolej
Rim, 16. dec. b. Z ojtirom na govorice o trgovinskih pogajanjih med Berlinom in Rimom z ene strani in Bukarešte z druge strani pričakujejo italijanski listi, da je cilj teh pogajanj ta, da se iz Podonavja in Balkana odstranijo nevarnosti one tuje posrednike, ki nameravajo zavirati in preprečiti pravilni trgovinski razvoj med podonavskimi in balkanskimi državami z ene strani ter Italijo in Nemčijo z druge strani. Zadnje tedne se je namreč opazilo, da 60 zastopniki zahoda hoteli pokupiti razne proizvode, ki jih te države izvažajo in so bili pripravljeni plačati znatno boljše cena v zlati valuti. Cilj je bil, da prekinejo trgovske zveze z Italijo, posebej pa še z Nemčijo. Dogodile so se še druge reči. Opozoriti ie treba samo na številne požare v romunskih petroleijskih vrclcih, ki so pred kratkim prišli pod neposredno kontrolo m finančni vpliv Nemčije.
Komunistična zveza delovnega ljudstva obdeluje svoje pristale
Pred nekaj Jasa smo prinesli imena tistih gospodov, ki so podpisali oklic komunistične zveze delovnega ljudstva. Kmalu nato pa se je oglasil v listih celjski lekarnar Gradišnik, ki je v listih
izjavljal, češ da on nI podpisal takega oklica. Takoj za njim se je oglasil llorvatič iz Krške vasi, ki je hudo napadel v mariborskem »Večerniku« Zvezo delovnega ljudstva, češ da so ga komunisti kar izvolil v odbor, ne da bi bil en dal svoj pristanek. — Zdaj pa je komunistična zveza delovnega ljudstva izdala tajno okrožnico, v kateri srdito napada ta dva svoja prejšnja podpisnika ter takole hruli: »Za lekarnarja g. Gradišnika, ki kla-verno preklicuje svoj podpis in se izgovarja kot nepismen človek, nam ni treba biti žal. Enako tudi ne žalujemo za Horvatičem, ki kot bivši Jev-ličev kandidat na volitvah 5. maja pač ne bi delal zvezi čast. V prvi vrsti pa velja naš boj onim samozvanim voditeljem Lončarjeve skupine, ki so bili nezadovoljni z ustanovitvijo zveze delovnega ljudstva ter so šli v Zagreb, da si ustanovijo svojo posebno stranko.« — Torej najprej so oboji bratsko v Ljubljani prišli skupaj, da bi tukaj podirali edinost Slovencev z raznimi gesli. Potem so so gospodje takoj sporekli ter je en del šel v Zagreb '.kat zavetja, medtem ko so drugi ostali pri komunistični zvezi delovnega ljudstva. Zdaj pa še od tam odpadajo. Poprej so bili vsi najboljši »delovni ljudje«, zdaj pa so si že zasovraženi gospodje, najbrž »kapitalisti in izkoriščevalci«, ki jih je treba pobijati. Jeftičev kandidat je bil imeniten človek tem komunistom, dokler je držal z njimi. Ko pa jim je obrnil hrbet, pa pravijo, da bi jim ne delal časti. Tako se salonski in gosposki komunisti v zvezi delovnega ljudstva gredo politiko, kakor otroci. Pa še mislijo, da bodo dobili kakega trapa, ki bi jim verjel in jim sledil.
»Boljševizem prehodni pojave
»Gorenjec« prinaša uvodnik o nevarnosti i vzhoda, kjer govori o boljševizmu, zoper katerega se moramo z vsemi silami bojevati. Na koncu pravi: »Naša država je zaradi svoje odločne nevtralnosti daleč vstran od vseh sedanjih vojnih spopadov. Bojevala se bo le, če bo napadena. Zato pa se moramo mi vsi tembolj boriti proti komunistični propagandi, ki je tudi pri nas ne manjka. Duhovna borba komunizma proti vsem pozitivnim narodno zavednim silam je tudi pri nas v polnem razmahu. To propagando, to borbo najdemo v vseh stanovih, kako poskuša izpodkopati temelje človeške družbe in države. Tudi boljševizem je prehoden pojav v zgodovini človeštva. Premagali ga bomo brez škode, če bomo na znotraj močni in zedinjeni, odločni, narodno zavedni ter zvesti Bogu in domovini, da bomo v miru gradili svojo lepo državo. In prišel bo čas, ko bo tudi nevarnost z vzhoda, nastala v XX. stoletju, minila in Evropa bo spet doživela lepše, mirnejše dni.«
Ust »Slovenija« In objektivnost
V Ljubljani že osmo leto izhaja list »Slovenija«, ki je nekdaj imel nalogo posebej naglašati vse slovenske zadeve. Danes list ni več tisto, kar je bil nekdaj, ker so ga dobili v roke nekaki levičarski gospodje, o katerih človek res no ve, kakšna je bila v njihovi mladosti slovenska narodna vzgoja. Zdaj ureja ta list g. Vitko Musek, ki ga poznamo že od zadnjič, ko je razpošiljal tiste letake JSZ, ki hoče ustanoviti nekako nenačelno politično stranko, tako namreč, da komuni-nistu ne bo treba reči, da je komunist. Torej ta gospod Musek je te dni v »Sloveniji« dal zapisati, da je »Slovenija« skozi in skozi objektiven list. To se pravi, da vse poroča tako, kakor v resnici je. In je list poročal tudi o 20-letnici slovenskega vseučilišča, da bo slavnostna predstava v gledališču, da bo na univerzi slavnostna seja, da bo v Uni-onu zborovanje itd. Ni pa zapisal, kar je za objektivno resnično poročanje bistvene važnosti, da bo v nedeljo na slavnostni seji univerze dr. Korošec kot voditelj slovenskega naroda dobil diplomo častnega doktorja za svoje zasluge za slovensko univerzo; ni povedal, da bo na unionskem zborovanju govoril častni doktor slovenske univerze dr. Anton Korošec. Ta objektivni list zdaj po zaslugi svojega urednika svojim bralcem niti tega ne sme povedati, o čemer danes govori vsa resnična Slovenija, ki je res objektivna. Slovenija je svojemu voditelju dr. Korošcu dala svoje priznanje za njegovo slovensko delovanje, čeprav to ni ljubo papirnati »Sloveniji« v njeni »objektivnosti«. Naj to »objektivnost« premislijo tisti dobromisleči, ki ta list naročajo in berejo I
Izjava Ivana Meštrovlča
Sloveči hrvatski kipar Ivan Meštrovič je kot
flan Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu poslal predsedniku Akademije posebno pismo, kjer zavzema svoje stališče zoper to, da se je Jugoslovanska akademija spremenila v Hrvatsko. Pismo se glasi: »Ne priznavam si pravice komurkoli vsiljevati svoje mnenje. Mislim pa, da imam dolžnost povedati ga ter pri tem naglasiti, da bi nikomur ne priznal pravice trditi, da je njemu hrvatsko ime bolj malo ko meni, ime hrvatsko, ki naj bi zamenjalo dosedanji naslov Akademije. Prav to pa mi daje svobodo misliti, da ni treba dregati v to že Zgodovinsko ime te naše najvišje kulturne ustanove. Njeno ime vsebuje vso širino pogleda in srca hrvatskega naroda. Kratki moji razlogi so: 1. Vsi vemo, da je ideja kulturne in politične vzajemnosti južnih Slovanov izšla prav izmed nam Hrvatov in da je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu njen živi vzgled ter da se nam po mojem skromnem mnenju tega zgodovinskega dejstva ni treba sramovati. Ce je ta ideja večkrat bila napačno razlagana in še bolj napačno izvajana ter ako nismo dobili pravega odziva pri svoiih rojakih, ni temu kriva niti bratska, niti človeška ideja, niti mi Hrvati. — 2. Sprašujem se in mislim, da se bodo spraševali tudi drugi, ali je naša generacija pooblaščena spreminjati kaj na tistem, česar sama ni ustanovila. — 3. Ali smo tako dolgo in temeljito premislili to svoje dejanje pri spreminjanju, kakor so premišljali tisti, ki so nam ustvarjali to ustanovo? Zdi se mi, da nismo. Vrhu tega pa sem prepričan, da je Akademija dediščina ter lastnina vsega hrvatskega naroda, zato je za spremembo te in take važnosti resnično poklican končno odločati le prihodnji hrvatski sabor.«
Zagrebška vremenska napoved: Poslabšanje vremena.
Ob 20 letnici slovenske univerza i
Slavnostna predstava v Operi
Ljubljana, 16. decembra.
V	okviru slavnosti, ki spremljajo dvajsetletni jubilej naše slovenske univerze v LJubljani, je
bila nocoj v ljubljanski Operi slavnostna predstava naše slovenske opere »Gorenjski slavček« od Foersterja. Gledališče so za to priliko napolnili najodličnejši zastopniki našega družabnega življenja in je bilo popolnoma zasedeno.' Malo pred 8. uro je prišel v operno dvorano voditelj slovenskega naroda in predsednik senata g. dr. Anion Korošec v spremstvu bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena in njegove soproge. Dr. Korošca je pozdravil rektor vseučilišča gosp. dr. Matija Slavič. V častni loži so bili še minister dr. Miha Krek in mestni župan dr. Adlešič z gospo. Kmalu po prvem dejanju je prišel v častno ložo finančni minister dr. Juraj Sutej s soprogo, ki prihaja na slavnosti v Ljubljano kot zastopnik podpredsednika vlade in predsednika HSS dr. Vladka Mačka.
V	ostalih ložah smo opazili še predsednika Akademije znanosti in umetnosti dr. Nahtigala, prorektorja dr. K u š e j a , vseučil. profesorje dr. Kidriča, dr. Fabijana, dr. Vidmarja dr. Kreka, dr. Korošca Viktorja, inž, Foersterja, dalje so bili še v ložah senator in bivši minister dr. k u 1 o v e c, predsednik ProsV. zveze univ. prof. dr. Lukman, pomočnik bana dr. Stanko Majcen, predsednik Zveze bančnih zavodov dr. S 1 o k a r, prdesednik apelacije dr. Goli a in več bivših poslancev in drugih odličnikov.
Slavnostna predstava se je začela z državno himno, ki so jo vsi poslušali stoje. Takoj nato je stopil pred zaveso član Akademije znanosti in umetnosti, pesnik Oton Župančič, upravnik Narodnega gledališča. V svojem zanosnem govoru je med drugim izvajal, da pozdravlja našo univerzo, našo Almo mater, pozdravlja vse tiste, ki so nanjo mislili in ki so zanjo delali. Pokojnim slava, živim čast, državi pa zahvalo, da nam jo je dala.
Nato je v svojem govoru orisal delo univerze, ki je hram umetnosti in znanosti. Orisal je tiho delo znanosti, ki dela v učilnicah, r laboratorijih, knjižnicah in predavalnicah. Druga stran univerze pa je njena veža, ki smo jo mi imenovali avla in ki sprejema mladino vase. Primerjal je nato mladino s hudournikom, ki 6i išče, utira in izbira svojo pot, ki mu jo številni inženirji hočejo urediti in naravnati. Želel bi, da bi se našim inženirjem posrečilo vse to delo mladine pravilno usmeriti v bodočnost. Omenil je nato, da se je pred kratkim zglasila pri njem skupina te mladine, ki študira v tako težkih časih, V razgovoru z ajo se je prepričal, da se ta mladina dobro zaveda svojega stanja in da se življenja ne boji, ker jo bo ravno to in tako življenje usposobilo za nadaljnje delo. Svoj govor je g. Zupančič zaključil z vzklikom; Vivat acadetnial«
Nato ee je pričela slavnostna predatava, ki je
potekala v odličnem in slavnostnem razpoloženju ter je dosegla avoj popoln uspeh.
Po drugem dejanju je visoke goste v njihovi loži pozdravil ravnatelj opere g. dr. Vilko Ukmar.
Osebne novica
Belgrad, 16. dec. m. Za suplenta sta postavljena Leopold Pettauer na I. drž. gimnazijo v Ljubljani in Anica Šuklje na gimnazijo v Velikem Gradištu.
Belgrad, 16. dec. m. Z odlokom notranjega ministra so postavljeni za pristave 8. skup.: v Črnomlju Alojzij} Pribošič, na upravi policije v Ljubljani Danica Melihar, v ptujskem okraju Jožef Abram, na komisarijatu železniške obmejne policije v Mariboru Karel Jančič. — Z odlokom prometnega ministra so napredovali v 8. skup. za prometne uradnike: Stojan Ve-lepič, Janez Vovk, Martin Podgoršek, Franc Matoh: za tehničnega uradnika Ferdo Illadnik; za oficiala Josip Grosek, Ivan Kovič; za prometnike Ferdo Nerdin, Nalis Jakus; za vlako-vodje Štefan Primzel, Franc Pleterski, Vinko Bavčar, Alojzij Rižnar, Bogoljub Strnad; za strojevodjo Frančišek Lah; za poslovodja Gustav Magister; za pregledovalca vozov Franc Krašovec: za progovna nadzornika Anton Bar-bič in Anton Majer; v 9. skup. za strojepisko Ana Tomanič; za strojevodjo Josip Duhovnik.
Prisilna bivališča za rušilce miru
Belgrad, 16. dec. m. Ministrski svet je na podlagi § 1 uredbe o spremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih z dne 10. decembra 1939 predpisal uredbo o spremembi in dopolnilu sako-na o taičiti javne varnosti in reda v državi. Ta uredba se glasi:
f 1. V | 12 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi se ukineta odstavek četrti in peti.
8 2. § 12 se doda novi § 12 a), ki se glasi: »Upravne policijske oblasti prve stopnje lahko pošiljajo na bivanje v kake druge kraje osebe, ki rušijo red in mir. Proti sklepu Oblasti prve stopnje je dopuščena pritožba na upravno oblast druge stopnje v roku osmih dni od dneva poročila. Notranji minister lahko po pravici nadzorovanja razveljavi vsak sklep o odpošiljanju na bivanje v druge kraje. Upravna oblast prve stopnje kraja, kamor bodo osebe poslane, tem odredi stanovanje pod nadzorstvom oblasti.
| 3. Pooblaščeni notranji minister predpiše pravilnik o bivanju teh oseb.
g 4. Ta uredba stopi v veljavo i dnem, ko bo objavljena ▼ »Službenih novinah«.
MSbr. 1640. Belgrad, 15. dec. 1939.
Predsednik min. sveta: Dragiša Cvetkovič.
Podpisi drugih ministrov.
Gornja uredba je objavljena v današnjih »ST. novinah« in je i današnjim dnem stopila v veljavo.
Zadnje novosti ▼ konstrukciji radio aparatov in radio cevi
najdete združene v
PHILIPS RADIO
SERIJI 1939/40
Oglejte si bogato zalogo raznih modelov ln zahtevajte brezplačno predvajanje pri
H. S U T T N E R
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 6.
Prodala tndl na obroke. Zahtevajte brezplačen prospekt ln eeuik!
Belgrad, 16. dec. m. Novi angleški poslanik na našem dvoru Ronald Campbell, ki je včeraj prispel na novo službeno mesto v Belgrad, je Lil danes sprejet v avdienco pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, kateremu je izročil zaupna pisma.
irof Ciano o politiki Italije
(Nadaljevanje s 1. strani)
Evropi, ki ne more biti soliden ln realen, Ce se ne upoštevajo življenjske potrebe Italije in Nemčija.
V vsakem primeru.se je vlada Nemčije strinjala t nami, da je potrebno, da se ne poudarjajo kaka nova vprašanja, zaradi katerih bi se utegnile sprožiti nove polemike, preden bi se končalo razdobje, o katerem sem malo prej govoril. Na teh predpostavkah in z namenom, da poudarimo skupne želje Italije in Nemčije, da se bosta uprli enotni fronti proti obkoljevanju, je bilo sporočeno v Milanu, da bosta Italija in Nemčija v kratkem podpisali zavezniško pogodbo, kar je bilo tudi storjeno v Berlinu 22. maja.
Poljska kriza
Ciano prehaja nato na proučevanje pogojev, zaradi katerih je prišlo do vedno-večje napetosti med Nemčijo in Poljsko. V jasnih potezah prikazuje delovanje zahodnih držav, ki ga iskreno obžaluje, nato pa razlaga delovanje Nemčije in Italije ter pravi: Na sestanku v Salzburgu je postalo jasno, da bo najverjetneje prišlo do rešitve teh vprašanj z oboroženo silo, razen če Poljska ne bi popolnoma spremenila svojega stališča. Prav tako pa je bilo istočasno tudi jasno, da je Hitler trdno odločen omejiti spopad na Nemčijo in na Poljsko in da z vsemi silami prepreči, da se ta spopad ne bi pretvoril v splošno krizo. Na drugi strani smo mi seznanili nemško vlado z razlogi, ki so ji bili v ostalem tudi že znani, ker je bila stalno o njih obveščena, o razlogih, zaradi katerih fašistična Italija želi mirno rešitev sporov ali vsaj najstrožje lokaliziranje spopada. Ta namen je navdajal vso delavnost Italije od tega trenutka. Če je hotela rešiti mir, je morala storiti korak, ki bi Nemčiji zajamčil priznanje njenih pravic, in ki bi na drug strani zajamčil, da se bodo bodoča pogajanja vodila v ozračju zaupanja in dobre volje.
Neresnične govorice o Italiji in njenem sedanjem zadržanju
Zunanji minister grof Ciano je zatem zavrnil vse netočne vesti in nesmiselna tolmačenja, ki so bila objavljena kot nekaki razlogi, zaradi katerih se je Italija odločila oetati v sedanji vojni, na stališču čakanja s puško ob nogi. Pojasnil je, da je Italija v glavnem zaradi vojne v Abesiniji in v Španiji spoznala, da ji je potrebna doba najmanj 3 let za izvedbo svojih vojaških priprav. Zunanji minister je zavrnil vesti, češ da v vrstah italijanskega naroda obstoje nesoglasja. V trenutku, kadar gre za važne odločitve, ima fašistična Italija eno samo srce, od njenega vladarja do najskromnejšega podanika. V ča6ih, ko še ni mogoče vedeti, kakšqe naloge ima vlada v duhu slavne tradicije s svojim narodom zbranih pod zastavo, Italija 6toji na braniku časti in domovine.
Grof Ciano je proglasil prav tako za popolnoma neresnične trditve, da (e ta ali ona država zahtevala od Italije pojasnil, zagotovil ali kakšnega jamstva, v svojem sedanjem zadržanju, zavrnil pa je tudi trditev, da je Italija od svoje strani izvajala kakšen pritisk na to ali ono državo. Dalje govori o brzini nemškega delovanja na Poljskem. Omenja poročila svetovnega časopisja, po katerih je Italija dala pobudo za mir, oziroma po katerih je nemilta vlada pooblastila Italijansko za neka pogajanja. Vse to, pravi grof Ciano, je netočno. Do njegovega obiska v Berlinu pravi, da Je prišlo na podlagi želje Nemčije, izražene v samem začetku spopada, da obvesti Italijo glede razvoja dogodkov in glede njenega naziranja na nadaljnje nastope. Nemčija pri tej priliki ni ničesar zahtevala od Italije. Ni bil pri tef priliki storjen noben korak.
Čeprav je bila Nemčija pripravljena razgovar-
<«li «M A <nnlnna(< M*nn«ii>wi(»<i «nb/> (vaIioUa — -j«w u« v iuw«Mtvw>t ?	tu > it i «• Mvnv pvjijorv*; na*
rodne države, pravi grof Ciano, se ona ni mogla
pomiriti s tem, da se njeni nasprotniki pojavijo ▼ vlogi sodnikov do vsega narodno socialističnega reda. Ves svet danes soglasno priznava, da se je treba zahvaliti stvarnem stališču Italije, če do tega trenutka ni prišlo do razširitve spopada ki da je zanimanje vseh držav, ki žele ohraniti svoje pravice in svetovni mir, obrnjeno proti Italiji. Kljub temu hočem poudariti, da fašistična vlada ni pod-, vzela nobene pobude in da za zdaj tudi ni naš namen, da bi jo dali.
Italija in Balkan
Grof Ciano dalje razlaga odnošaje prisrčnega prijateljstva in sodelovanja med Italijo in nevtralnimi državami. Ker se danes posebno mnogo govori o Balkanskem jx>lotoku, pravi Ciano, in ker je italijanska politika vezana s tem polotokom po interesih, ki so utemeljeni na zgodovini, zemljepisju in tradicijah, kakor tudi na dejstvu, da je Italija priključila Albanijo in sama postala balkanska država, morem reči, da Italija, ponavljajoč tudi pri tej priliki svojo posebno željo, da se v Podonavju in v Balkanski Evropi ohranita red in mir, ne veruje, da bi kakršenkoli blok mogel biti koristen državam, ki bi stopile v ta blok, kakor tu-di, da bi ta blok mogel služiti vzpostavitvi miru.
Italija in Jugoslavija
Italijanski zunanji minister ratem govori o italijansko-jugoslovanskem ne-napadalnem in prijateljskem paktu in pravi, da ta sporazum, ki je izključil vsako morebitno vojno med obema državama, pomeni jamstvo za iskren, trajen in ustvarjalen mir. Dejstvo, da imata Italija in Grčija zdaj tudi skupno mejo na kopnem, je vse preij kot razlog za nesporazume glede razčiščenja medsebojnih odnošajev med tema dvema državama. Nedavna izmenjava not med Italijo in Grčijo je poudarila podlago na kateri se bodo v bodoče razvijali odnošaji med Italijo in Grčijo.
Kar se tiče Italije in Turčije, so odnoSaji med njima urejeni s pogodbo iz leta 1932., ki je bila od tedaj podaljšana in potrjena.
Za italijansko - bolgarske odnošaje grof Ciano pravi, da so tradicionalno dobri, Prav tako so prijateljski tudi odnošaji z Romunijo, s katero smo znatno poživili trgovinsko zamenjavo blaga.
Skoro odveč je govoriti o italijansko - madžarskih odnošajih z ozirom na globoke korenine prijateljstva in solidarnosti, ki vežejo obe državi. Skupni interes teh držav je, da pomagajo ohraniti mir v Podonavju in na Balkanu. Zaradi tega Italija z najglobljimi simpatijami spremlja vsako potezo, e katero bi ti narodi izrazili svojo voljo, da na prijateljski način rešijo vprašanja, ki so med njiimi še odprta. Zaradi tega jim vedno daje svoj nasvet in svojo podporo.
Ciano je nato govoril o vezeh med Italijo in prijateljsko Švico in naglasil, da ima zunaj Evrope Italija posebno prijateljske vezi z vsemi državami latinske Amerike in Japonske.
Svoj govor je zaključil z izjavo, da fašistična Italija *budno spremlja razvoj dogodkov, da je Italija pripravljena, če bo to le mogoče, še enkrat poskusiti s pomiritvijo sveta, istočasno pa da Je odločena braniti z nezlomljivo močjo svoje koristi glede prometa na suhem, letalskega in pomorskega prometa, kakor tudi svoj ugled in svojo bodočnost kot velika država. Obrambo tega našega ugleda in te naše bodčnosti nam jamči močna disciplina in odločnost našega naroda, ki se zaveda moči italijanskega orožja, ter trdna volja in genialnost voditelja. Naš voditelj 'je najtrdnejše jamstvo. On je obenem tudi usoda naše domovine.«
Ostala politična poročila na 8. strani
Omejitev motornega prometa
Belgrad, 16. dec. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivo Andres je sprejel danes popoldne zastopnike časopisja in jim glede uredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili podal tole izjavo:
Z novim odlokom ee uvaja nova omejitev prometa, posebno prometa z zasebnimi potniškimi avtomobili. Prepoveduje se medkrajevni promet z zasebnimi vozili na progah, ki so vzporedne^ a železniškimi in avtobusnimi progami, dalje nočni promet z motornimi vozili po mestih, kakor tudi promet z njimi ob praznikih. Prav tako sem moral prepovedati tudi izletniške vožnje z avtomobili. Zaradi zastoja pri uvozu nafte so se naša zaloge zmanjšale ter je bilo potrebno, da se izdajo ukrepi za varčevanje s tekočim gorivom, to tembolj, ker moramo zdaj kupovati nafto in bencin izključno. s svobodnimi devizami in smo že izdali ukrepe, da se obstoječe rezerve takočerja goriva v državi povečajo. Pričakujemo že te dni novih količin nafte iz Romunije in drugih držav, tako da bo potrebam po preskrbi države s tem blagom popolnoma zadoščeno. Ukrepi o omejitvi prometa z motornimi vozili so začasnega značaja. Vsa vprašanje se bodo rešila na racionalni podlagi pri upravi monopolov, ki bo uvedla sistem nakaznic '.a bencin. Z uvedbo sistema nakaznic se bodo dosedanje omejitve v prometu z motornimi vozili ukinile, če ne popolnoma pa vsaj delno. Čeprav te omejitve zadenejo samo promet z onimi vozili, ki se morejo v sedanjih razmerah smatrati za luksuzna, je vendar prišlo mnogo pritožb in tudi mnogo prošenj za izjemo, ki jo nismo mogli in niti smeli delati. Kar se tiče izjem, ki jih določa odlok sam (vožnje zdravnikov), se je v posameznih primerih opazilo, da so se posluževali teh izjem in te pravice ne pri uporabljanju službe, temveč za navadne sprehode. Nova urediia je zaradi tega določila, v katerih primerih se do-tične izjeme morejo upoštevati. Ponovno pozivamo vse, posebno pa še lastnike vozil, naj uj>oštevajo namene novih ukrepov in pokažejo potrebno razumevanje izjemnih razmer, v katerih danes živimo.
Smrt generala Radovanoviča
Belgrad, 16. dec. m. Na železniški postaji T Nišu je nenadoma umrl na uradnem potovanju topniški brigadni general Milan Rado-vanovič, poveljnik topništva V. armadne oblasti. Pokojni general je spadal v vrsto zelo zaslužnih in hrabrih častnikov naše armade, ki se je s svojo hrabrostjo proslavil tako v balkanski kakor tudi v svetovni vojni.
številke o političnih zločinih na Hrvatskem
Zagreb, 16. dec. b. Današnji zagrebški tisk je objavil poročilo državnega tožilstva v Zagrebu, ki obsega s področja vseh državnih tožilstev banovine Hrvatske konkretne primere političnih nasilstev, ki so bila izvršena od začetka banovine Hrvatske pa do danes. Državno tožilstvo je to poročilo objavilo zaradi tega, da pobije vse fantastične govorice »o krvi, ki v potokih teče in o velikih izgubah Srbov«, tako da javnost lahko sama uvidi, koliko je resnice na alarmantnih govoricah o ubijanju iz političnih nagibov v banovini Hrvatski, da vidi, kako pretirane so bile vse novice o^dnevnih umorih itd. Na področju zagrebškega državnega tožilstva je bilo vsega devet primerov političnega nasilja: 7 je bilo ubitih, 5 pa ranjenih pri teh 9 napadih.
Na področju državnega tožilstva v Osijeku sta bila dva primera. — V državnem tožilstvu Slavonska Požega so bili štirje primeri nasilja.
Na področju državnega tožilstva v Petrinjif 5. novembra so neznanci ubili v Trebarjevu Ivana Radiča, ki je bil pristaš prejšnjega režima.
Na področju bjelovarskega državnega tožilstva 29. novembra so v Srbski kapeli pretepli Ljubo-mira Goranoviča, ki je umrl od zadobljenih poškodb; 29. novembra je bil v Zetkami zaboden z nožem Ivan Belčan, ki je umrl. Dalje so bili zabeleženi v Gospiču trije primeri političnega nasilja.
Državno tožilstvo na Sušaku, v Drventi, Varaždinu, Ogulinu in Karlovcu niso sporočili no. benega primera. Poročilo pravi, da je bilo skupaj 21 primerov, pri katerih je bilo 10 oseb mrtvih in 7 ranjenih. Trpeli so pa enako Srbi kakor tudi Hrvati.
Od nedelje
Zunanji pregled
V preteklem tednu je bilo živahno tako na obeh bojiščih, na zahodnem in na finskem, kakor tudi na diplomatičnem polju.
Poročila z bojišč
Na francosko • angleško • nemškem
bojišču je na suhem vladal precejšen mir, Nasprotno pa je v zraku prišlo do hujših borb med angleškimi bombniki, ki 60 napadli nemška letalska oporišča na otokih Helgoland, Borkum, Sylt in Norde-ney. Po nemških poročilih so Angleži izgubili 10 bombnikov, Nemci pa enega, po angleških poročilih pa Nemci 4, Angleži pa 3. Angleška letala sedaj nadzirajo Severno morje, da bi nemška letala ne mogla več trositi min. Na morju pa je bila preteklo sredo prva večja bitka med tremi angleškimi malimi križarkami in nemško oklopnico »Admiral Graf von Spee« v južnoameriških vodah. Angleško brodovje že dolgo ča6a zalezuje nemške križarke, ki po raznih morjih potapljajo angleške trgovske ladje. Ko jo je opazilo, jo je napadlo. Boj je trajal 4 ure. Male angleške križarke 60 nemško veliko oklopnico tako zdelale, da je morala pobegniti v urugvajsko pristanišče Montivideo, da se reši. Poškodbe eo hude. Mrtvih je imela 36, ranjenih 58. Tudi angleške križarke so dobile manjše poškodbe. Nadaljnja poročila o tem dogodku najdete med dnevnimi političnimi poročili. Sicer pa je borba proti trgovskim ladjam trajala dalje. Spet je bilo mnogo ladij potopljenih od podmornic in od min, a tudi nemške podmornice so trpele. Potopljenih je bilo spet 4 do 5.
Na finsko-sovjetskembojišče vzbuja hrabrost malega finskega naroda občudovanje vsega sveta. Na enega finskega vojaka pride 40 sovjetskih. In vendar se Finci še drže. Sovjeti so navalili nanje na štirih različnih mestih. Finci so se morali malo umakniti, toda Sovjeti ne morejo beležiti nobenega udarnega uspeha. Sovjetska armada je pokazala, da je bilo vse tisto govoričenje o njeni velikanski moči prazna slama. Sovjetski ujetniki pripovedujejo o stradanju, so slabo oblečeni in popolnoma neuki. Sovjetsko častništvo je manjvredno. Če bo zmagala Sovjetija, bo zmagala samo njena ogromna premoč. Toda danes še ni mogoče trditi, da bodo Sovjeti v bližnjih dneh ugnali Fince.
Politični razgled
Na diplomatičnem polju stoji v ospredju govor italijanekega zunanjega ministra grofa C i a n a o 6tališču Italije v sedanjem položaju Evrope. Govor in razlago boste našli med dnevnimi političnimi po-ročili.
Glavna politična pozornost je bila tudi pretekli teden obrnjena na Balkan. Za Balkan gre. Vojskujoča ee tabora hočeta, da se Balkan odloči, komu se bo pridružil. Od vseh strani pritiskajo nanj, eni in drugi. Naši časopisi 6o v preteklem tednu mnogo pisali o tem, kako sta si Nemčija in Sovjetska Rusija med seboj porazdelili vpliv v vzhodni Evropi. Pisali so, da je razmejitev na 6everu Evrope danes jasna, ni pa jasna na Balkanu, od Karpat dalje proti jugu. Namigavali so, da si je Sovjetska Rusija pridržala vpliv v vseh obalnih državah Črnega morja, Nemčija pa na ozemlju, kamor je nekdaj segala Avstro-Ogrska. Toda vmes se je pojavila 11 al i j A , ki je dejala, da 6e Ua Balkanu in v Podonavju ne sme ničesar brez nje zgoditi. Ta Italija pa o Sovjetih noče ničesar slišati. Balkan bo torej s te strani iimel mir, kajti Nemčija noče žrtvovati zavezništva Italije, da bi Sovjetsko Rusijo spustila v črnomorske države, na drugi strani pa Nemčija tudi ne mara izgubiti zaslombe Sovjetske Rusije, če bi v polni meri podpirala težnje Italije na Balkanu. Za to si Nemčija prizadeva, da tako Italijo kakor Sovjetijo pomirjuje in jih nagovarjala zdržnosti. Zatorej ni verjetno, da bi 6e na Balkanu v bližnji bodočnosti pojavile kakšne večje motnje, tem manj, ker je Sovjetija zaposlena na Finskem.
Toda nekoliko oblačno je začelo postajati okrog Turčije. Tamkaj smo v preteklem tednu opazili različne znake, da je ozračje nemirno. Turški časopisi sami pišejo, da jih hoče nekdo prisiliti v vojno 6 Sovjetsko Rusijo. Priobčili so hude napade na nemškega veleposlanika von Papena, ki da takšna poročila širi. Vojna med Turčijo in Sovjetsko Rusijo bi bila nemškemu vojskujočemu se taboru prijetna, ker bi Sovjetsko Rusijo obrnila proč od evropskega, predvsem pa balkanskega pozorišča ter jo usmerila proti Aziji, torej proti angleškemu Iraku in angleški Indiji. Turki eo tako nezaupljivi, da imajo na sovjetsko-turški meji zbrano veliko armado, ki jo prav te dni obiskuje turški predsednik republike general Ineni. Tudi Angleži in Francozi imajo v Siriji na turški meji zbrano baje 300 tisoč mož močno armado, ki da je pripravljena, da takoj pride na pomoč Turčiji, ako bi bila od Sovjetov napadena. Angležem bi bilo neprijetno, ako bi se tukaj odprla nova fronta. Toda prihajajoča zima in vojna na Finskem bosta zavlačevali razvoj dogodkov na tem prostoru.
V	Podonavju samem pa z veseljem opazujemo zbliževanje med Madžarsko in Jugoslavijo. To prijateljstvo postaja dragoceno jamstvo tudi za to, da 6e odnošaji med Madžarsko in Romunijo, ki so zelo hladni, ne poslabšajo.
Velika nervoznost vlada tudi pri skandinavskih državah, kjer je Švedska morala spremeniti svojo vlado in ji bo v tem sledila tudi Norveška. Skandinavske države 6e namreč bojijo, da jih bo sedaj od ene strani pritiskala Sovjetska Rusija, od druge pa Nemčija, ki predvsem potrebuje švedsko železno rudo. V Belgiji in na Nizozemskem pa 6eje razburjenje pretekli teden nekoliko poleglo, akoravno ne moremo reči, da je popolnoma prenehalo. Borba za nevtralce gre dalje svojo pot.
Jčaj plavite?
V	večjem posavskem kraju je neka viteška organizacija priredila na predvečer Marijinega praznika Miklavžev večer. — Resni adventni čas jih ni motil in tudi ne žalostni svetovni položaj. Plesali so in plesali, da je veselje bilo. Da se je o polnoči začel praznih Brezmadežne, to jih ni motilo. In v prvih urah praznika se je obnovila Homerjeva Iliada. Zaradi tllelene« 20. stoletja se je ples sprevrgel v rokoborbo in bunke so padale na levo in desno. Povrnili so se v sre dnji vek ter so hoteli mogoče biti posnemovalci >frau-endienerjev*. — Da, srednji vek, ki je toliko zasmehovan, so o tem oziru posnemali.
Gospod urednik, ali se viteštvo 20. stoletja meri po plesih v za katoličane resnem adventnem času? Ali se meri viteštvo 20. stoletja pO pretepih na praznik Brczmadcžr.ef
Mleti jc trem!
Kdor pride Iz Ljublfane, Nar! bora aH kakšnega drugega krata nakupovat v Cetje v Trgovski dom Stermeckl, kupi tako poceni, da mu |e vožnja zasloni.
	Din	Din	Din
Volneno za damske obleke .	. 31,	25,	23
Sukno za moške obleke . •	. 115,	88,	45
Kamgarn za moške obleke .	. 162,	131,	94
Barhent tiskan za obleke . •	. 14,	11,	8
Barhent vzorčasto tkan . • .	. 14,	12,	11
Flanel za perilo ......	. 12,	9,	7
Belo platno za perilo ....	. 11,	9,	7
Belo platno za prtiče . ...	. 29,	23,	21
Belo platno za prevlake . •	. 35,	29,	27
Volneni damski telovniki . •	. 110,	71,	43
Volneni moški telovniki	. 80,	44,	22
Kombineže iz umetne svile .	. 58,	32,	24
Damske hlačke iz umet. svile	. 28,	17,	15
Damske triko hlačke ....	. 30,	19,	17
Damske triko rokavice . . .	. 21,	13,	8
Damske »Nappa« rokavice .	. 70,	68,	58
Damske flor nogavice . . .	. 21,	12,	6
Damske svilene nogavice . •	. 32,	23,	13
Moške triko rokavice . . .	• 19,	16,	8
Moške »Nappa« rokavice . .	. 65,	60,	£8
Moške bombažaste nogavice	. 10,	6,	3
Moške volnene nogavice . .	. 17,	13,	9
Čevlji za dame......	. 182,	148,	80
Čevlji za gospode.....	. 238,	132,	93
Čevlji za otroke ......	. 85,	53,	26
Obleke za dame ......	. 240,	139,	88
Obleke za gospode.....	. 407,	260,	200
Plašči za dame.......	. 480,	340,	290
Suknje za gospode .....	. 790,	550,	400
Hlače za gospode.....	. 120,	68,	49
Klobuki za gospode ....	. 86,	60,	38
Klobuki za dame......	. 68,	40,	29
Moške srajce bele .....	. 49,	32,	24
Moške srajce cefir .....	. 45,	36,	31
Moške srajce flanel ....	. 40,	31,	24
Moške srajce oksford ...	. 29,	24,	18
		10,	7
Žepni robci — tucat ....	. 69,	38,	23
Ročne torbice za dame . . •	. 66,	38,	26
Moški dežniki.......	. 74,	49,	30
Damski dežniki ......	. 53,	36,	30
Velika zaloga in nizke cene stekla, porcelana, email posode, glazbil, grač in drugega galanterijskega in torbarskega blaga, torej z eno besedo vse, kar potrebujete za obleko in gospodinjstvo.
Na)vetja domača frgovsha hiša t Jugoslaviji
Notranji pregled
Doma je brez dvoma najvažnejši dogodek ta, da je cine II. t. m. slovenska univerza v Ljubljani ob svoji 20 letnici imenovala voditelja slovenskega naroda dr. Korošca za svojega častnega doktorja. Najvišji znanstveni zavod nuše Slovenije je dr. Korošcu i/.kuzul to redko in nenavadno veliko čast, ker je s-tem imenovanjem hotel pokazati svojo hvaležnost za vse veliko delo, ki ga je dr. Korošec izkuznl slovenski univerzi, ko se je ustanavljala,_ zlasti pa še pozneje, ko jo je bilo treba ohranjati in dvigati. Danes bo univerza svojemu častnemu doktorju izročila diplomo. Omeniti pa moramo, da so slovenski vseučiliški profesorji, ki so dr. Korošcu izkazali to čast, no večini gospodje, ki so politično in kulturno drugačnih nazorov kakor pa dr. Korošec. Prav to pomeni, da modri in uvidevni možje drugega tabora dr. Korošcu priznavajo njegovo veliko delo in skrb za slovenski narod v celoti. S tem je bilo našemu voditelju dano veličastno zadoščenje za vse njegove žrtve, ki mu jih hočejo nekuteri majhni ljudje odrekati.
Znana je organizacija Jugoslovanska strokovna zveza, ki jo je bil pred vojno ustanovil dr. Krek, da bi v njej organiziral vse slovensko krščansko delavstvo. Zadnja leta pa je ta zveza, ki jo na kratko imenujemo JSZ, krenila na stran pota, zaradi česar je potem morala nastati nova delavska organizacija, Zveza združenih delavcev. Vendar je bilo še precej delavcev, ki so ostali pri JSZ zato, ker jo je bil pač dr. Krek ustanovil in ker so upali, da bodo voditelji že uvideli ter krenili na pravo pot. Te dni pa je ta strokovna organizacija izdala v svojih prostorih politični letak, kjer pravi, da bo ustanovila novo politično stranko, ki pa ne bo imela nobenega svetovnonazornega programa. S tem se je ta strokovna organizucija postavila na politično stališče ter je obenem preklicala krščanski in socialni j)rogram, ki ga ji je bil nekdaj sestavil dr. Krek. Zdaj ni od dr. Krekove ustanove ostulo drugega, kakor le še golo ime. Zato bodo slovenski krščanski delavci to zvezo zapustili ter šli svoja pota.
Hrvatska delavska zveza (Ilrv. radnički savez) je preteklo nedeljo imeli svoje veliko zborovanje v Zagrebu, kjer je sklenila, naj se Osrednji urad za zavarovanje delavcev opusti ter naj se delavsko zavarovanje postavi na drugo podlugo. To je isto stališče,, ki smo ga že od nekdaj zastopali tudi mi. Osrednji urud jc nepotreben, zato pa naj se v okviru našega Okrožnega urada organizira vse delavsko socialno zavarovanje na Slovenskem. Tako bomo s svojim denarjem sami gospodurili.
Vlada je bila te dni na obedu pri pravo-lavnem patrijarhu Gavrilu, kjer je bilo izrečenih nekaj prisrčnih govorov.
Ker so zadnje čase komunisti začeli spet precej rovariti, zlasti pa mladi študentje v Belgradu, je vlada sklenila -stroge ukrepe- zoper vse, ki rujejo zoper red in mir doma. Te dni so listi pozdravili te vladne ukrope ter naglaša jo, da je svoboda in demokracija lepa reč. Toda svoboda in demokracija no pomeni anarhije. Kdor hoče kaliti demokracijo ter zlorabljati svobodo, ta je anarhist, ki ga je treba izločiti.
Tvrdka zaposluje v vseh oddelkih 150 uslužbencev.
Nova, zelo potrebna priročna knjiga
Kraljevska banska uprava je izdala te dni uradni krajevni repertorij z naslovom »Splošni pregled dravske banovine«, ki ga je sestavil državni statistični urad v Zagrebu.
Od leta 1918., ko je bil izdan zadnji avstrijski krajevni repertorij, doslej ni izšel noben uradni pregled krajev s službenimi podatki, zalo je tem bolj pozdraviti izid nove knjige, kajti znano je, kako je v vseh javnih uradih kakor tudi v privatnem življenju potrebno imeti pri roki avtentičen pregled krajev in teritorialne razdelitve upravnih edinic.
Novi reperlorij se deli v dva glavna dela: v splošni in posebni del. V splošnem delu imamo najprej kratek statistični pregled o površini banovine kakor tudi poedinih občin in okrajev ter o prebivalstvu, ločeno po spolu, maternem jeziku, veri in pismenosti. Dalje so tu podatki o številu hiš in gospodinjstev za vsako občino in okraj ter vso banovino. Gostota prebivalstva po poedinih okrajih je prikazana s posebno karto na koncu knjige. Slatisti.čni podatki so povzeti po zadnjem ljudskem štetju.
Za temi statističnimi podatki sledi pregled upravne razdelitve naše banovine, ki vsebuje popis kraljevske banske uprave z njenimi oddelki, dalje popis okrajnih načelstev in drugih državnih uradov ter ustanov (kmetijskih, prosvetnih, tehničnih, zdravstvenih), ki so podrejene banski upravi; poleg tega pa imamo tu seznam vseh občin in drugih samouprav. Nadaljnje poglavje splošnega dela je vojaška upravna razdelitev, ki ji sledi finančna in sodna razdelitev. Pri vsaki od teh imamo pregledne razpredelnice o pripadnosti okrajev oziroma občin in katastralnih občin k vojnim okrožjem ozir. sodnim okrajem, davčnim upravam, katastrskim upravam in oddelkom finančne kontrole. Takšnih pregledov doslej pri nas še nismo imeli. Dalje ie v tem delu cerkvena upravna razdelitev po vseh priznanih veroizpovedih v dravski banovini in končno seznam vseh pošt, železniških postaj, avtobusnih prog ter najvažnejših cest.
V posebnem delu knjige imamo sistematski pregled vseh krajev v dravski banovini, razdeljen jx> občinah in katastrskih občinah. To je najvažnejši del knjige. V njem imamo naveden vsak okraj s podatki o številu prebivalstva, z navedbo šole, fare, pošte in železniške odno«ne avtobusne postaje.
Posebnemu delu je dodan še abecedni seznam vseh krajev z označbo pošte in občine za vsak kraj.
Iz tega kratkega pregleda ie razvidno, koliko gradiva je zbranega v tej kniigi, ki je prva te vrste v dravski banovini in ki je v resnici vsakomur potreben pripomoček.
Knjiga obsega 260 strani in se naroča pri ekonomatu kraljevske banske uprave v Ljubljani. Velin ve/nna 120. hroiirana nn 110 diij_
ijjOJp&daMtvo
Važni sklepi naše lesne trgovine
Osrednji lesdi odsek Zveze trgovskih združenj dravske banovine je zaradi negotovosti položaja na lesnem tržišču napravil na seji 13. t. m. v Celju tele sklepe:
1.	Lesni trgovci naj zahtevajo pri pogodbah s klirinškimi državami plačilo vnaprej, pri pogodbah z neklirinškimi državami pa nepreklicljive akreditive.
2.	Lesni trgovci naj ne sklepajo prevelikih za-
ključkov, zlasti, v kolikor nimajo zalog, sicer bodo pri možnem padcu cene lesa utrpeli ogromno
škodo.
3. Lesni trgovci naj dovolijo pri starih pogodbah inozemskim uvoznikom, ki še niso predložili izkaza o prejetem uVoznem dovoljenju, niti blaga plačali in odpoklicali, naknadni termin 14 dni, da vse to store; če tega uvozniki v roku ne store, naj se pogodbe stornirajo.
Cene na drobno v Ljubljani
Poročali smo že o dvigu indeksa cen na debelo, ki ga izračunava oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki, kakor tudi o dvigu indeksa cen na drobno v Belgradu. Sedaj pa objavlja Narodna banka tudi podatke o indeksu cen v desetih najvažnejših mestih v naši državi do meseca novembra. Med temi mesti je tudi Ljubljana, ki kaže naslednji razvoj cen (podlaga so cene 50 predmetov v letu 1930 kot 100):
1939 prehrana obleka	87.1
kurjava, razsv. 90.2 razno	81.0
skupni indeks 87.2
avgust september oktober november 87.5 88.2 91.5 102.4 87.1 87.1 98.0 90.7 90.7 94.4 84.0 M.O 85.9 87.9 89.6 98.6
Iz teh podatkov je razvidno, da so cene že do oktobra ostale kolikor toliko neizpremenjene. Povečali so se le v večji meri izdatki za prehrano. Meseca novembra pa so narasle skoraj vse ceno v znatni meri. Zlasti so narasli stroški za prehrano ter za obleko, v kateri je všteta tudi obutev. To povišanje indeksa je v zvezi z višjimi cenami živil ter uvoznih proizvodov, pa tudi onih proizvodov, za katere so potrebne prekomorske surovine.
Skupno povečanje življenjskih stroškov Je znašalo v Ljubljani od avgusta do novembra 1939 skoraj 13%, dočim je povprečno indeks cen na drobno v 10 mestih države narastel od 89.3 na 98.7, torej za 7.%. Povišanje življenjskih stroškov je bilo v naših krajih znatnejše kot v povprečju za vso državo. Posamezni stroški so v Ljubljani narasli od avgusta 1939 na november 1939: pri prehrani (26 predmetov) za 17%, pri obleki in obutvi (12 predmetov) za 12.5%, pri kurjavi in razsvetljavi (7 predmetov) za 3.5% in pri raznih predmetih (5 predmetov) za 6%. V povprečju za vseh 10 velikih mest v državi (to so sedeži banovin in Belgrad) je znašalo povišanje pri prehrani za 9.3%, pri obleki in obutvi za 11.8%, pri kurjavi in razsvetljavi za 12.7% in pri raznih predmetih za 7.8%. Primerjava nam kaže, da so se bolj kot v povprečju za vso državo dvignile cene živil v Ljubljani ter cene obleke in obutve. Manj kot v povprečju za vso državo pa so narasle cene kurjave in razsvetljave ter raznih predmetov.
Dražba kožuhovine v Ljubljani
Kakor vsako* letov bo tudi 22. januarja 1940, to je prvi ponedeljek po sv. Neži, v prostorih Ljubljanskega velesejma dražba kožuhovine vseh vrst divjadi. Naša država je uspela v svojih prizadevanjih, da se vzdrži posega v boj in da ohrani svojo nevtralnost. Blagodejen vpliv naše nevtralnosti se opaža tudi na gospodarskem polju. Po naših pridelkih ne povprašujejo samo vojujoče 6e države, ampak tudi druge nevtralne, ker si ne morejo več zasigurati dovozov iz prekomorskih držav. To velja tudi za kožuhovino, ki so jo prekomorske države v ogromnih količinah dobavljale Nemčiji, Italiji, Angliji, Franciji, Švici, Belgiji, Holandiji, Danski in Norveški. To daje upanje, da bo letos možno plemeniti lovski pridelek primerno vnovčiti. Treba je izkoristiti ugodni položaj, dokler ne bodo organizirani dovozi iz prekomorskih dežel, kajti potem nam bodo zopet uspešno konkurirale prekomorske države, proti katerim imamo edino orožje v kliringih, ki so se sedaj dobro izkazali, ker usmerjajo trgovino evropskih držav veliki meri na našo državo. Kdor ima kožuhovino, naj jo pošlje v komisijo lovsko prodajni organizaciji »Divja koža«: Ljubljana — Velesejem. Seveda pa mora biti blago res prvovrstno, ker slabo pripravljene kože samo kvarijo ceno tudi dobri kožuhovini.
Kino Kodeljevo te). 4164 —
Danes ob V.3., »/»6.. V«9. ter jutri ob 8. uri češki velefilm, epopeja bojev za svobodo Slovenstva:
Porotnik Riepkin
Pri posameznih scenah tega filma občinstvo navdušeno ploska.
Ovaduh
VIKTOR MC LAGLEN v filmu, kf je posnet po slovitem delu NOC PO IZDAJI
Od torka dalje: Cospodar Sahare - znižane cene
Pravilnik za tržne dneve v Ljubljani. Na
7. redni javni seji ljubljanskega občinskega sveta dne 12. oktobra 1939 je bil sprejet pravilnik za tržne dneve v Ljubljani; tržne dneve sme prirejati ljubljanska občina vsak delavnik. Določeni so tudi tržni prostori, kaj se sme prodajati, kako se mora razmestiti blago, čas tržnega prometa, kakšna morajo biti živila na trgu, zlasti, kako se dovaža mleko. Nadzorstvo izvaja tržni urad. Sedaj je ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen odobril ta pravilnik, ki je stopil v veljavo. Objavljen je v »Službenem listiuš t. 100 z dne 16. decembra 1939.
Kompenzarljski posli s Turčijo. Iz Belgrada poročajo, da je prišlo do kompenzacijskega sporazuma s Turčijo, po katerem nam bo Turčija dobavila večje količine bombaža, v zameno pa bomo dobavili Turčiji konje, 300 ton stekla in 1 milijon zabojev za sladkor.
Vreče za izvoz v klirinške države. Narodna banka je dne 25. oktobra v svoji okrožnici št. 49 predpisala, da se morajo vreče, porabljene pri izvozu v klirinške države, vrniti v 40 dneh. friv. izv. družba je dokazala Narodni banki, da so razni izvozniki suhih češpelj, hrušk in jabolk, kakor tudi orehov v lupinah uvozili iz klirinških držav in prijavili za vrnitev okiog 300.000 juti-nih vreč, ki se porabljajo za pakiranje navedenih ____?---V. /unnvi »dir« lo novpril« Narodna
jll niIIH IVI, ..U vw..w	'-t,- . - i	- --
banka Priv. izv. dr. evidenco o ponovnem izvozu
teh vreč. Priv. fzv. družba bo zato dajala izvoznikom na osnovi njihovih prijav za izvoz suhih češpelj, suhih jabolk in orehov v lupinah v klirinške države pismene izjave.- da se imajo omenjene vreče smatrati za naprej poslane v smislu že omenjene okrožnice Narodne banke. S tako prijavo bodo izvozniki oproščeni obveznosti od vračanja praznih vreč iz klirinških držav.
Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Novem mestu meseca januarja za obrtnike in pomočnike tečaj za obrtno knjigovodstvo. Oni, ki bi želeli posečati ta tečaj, naj ee radi podrobnejših navodil in pojasnil javijo najkasneje do 24. decembra t. L na naslov: Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI, poslovalnica v Novem mestu.
Parketarska dela ▼ kirurgičnem paviljonu.
Za 2. januar 1940 je razpisana že tretja licitacija za oddajo parketarskih del v prizidku ki-rurgičnega paviljona občne drž. bolnišnice v Ljubljani. Preračunska vsota znaša 102, 254.40 dinarjev.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Zajelšnika Romana, trgovca v Št. Jerneju pri Ločah, narok za sklepanje poravnave 16. januarja, terjatve je prijaviti do 11. januarja 1940.
Rekonstrukcija ceste skozi SI. Bistrica Licitacija za rekonstrukcijo drž. ceste skozi Slovensko Bistrico (od km 113:760 do km 114.490) je razpisan za 10. januar 1940. Preračunska vsota znaša 1.133,927.70 din.
Jadransko - podonavska banka, Belgrad. Iz upravnega sveta je izstopil g. Stevan Karamata.
Radijska postaja v Skoplju. Za 28. december je razpisana licitacija za zgradbo radijskega študija v Skoplju. Preračunska vsota znaša 1,330.187 din.
Izvoz orehov v Nemčijo. Privilegirana izvozna družba obvešča interesente z okrožnico št. 40, katere tvrdke so v Nemčiji dobile uvozna dovoljenja za uvoz orehov iz naše države.
Nova delniška družba. Ministrstvo trgovine in Industrije je odobrilo osnovanje Osrednje proizvajalne in pitalne delniške družbe v Belgradu z glavnico 5 milij. din. Vpis 20. dec., ustanovni občni zbor 21. dec. 1939.
Cene v Švici. Indeks cen na debelo je znašal na koncu novembra 162.6, julij 1914 — 10(1 (odn. 114.3) avgust 1939 — 100. V septembru-so cene v primeri z avgustom narasle za 8.8, oktobra za 2.8, novembra pa za 2.1%. Najbolj so se v Švici podražite kovine, nato pogonska sredstva.
Borze
Dne 16. decembra 1909.
Denar
Devizni promet na ljubljanski borzi je znaSal v tem tednu 19.259 milij. din v primeri z 12.627, 7.938, 9.459 in 11.756 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Beograd 10.—, Pariz 9.94, London 17.54, Newyork 446, Bruselj 73.70, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.60, Stockholm 106,20, Oslo 101.35, Kopenhagen 86, Sofija 53, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Helsing-fors 850 nominale, Buenos Aires 100.75.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Maribor: levi breg, dne 6. decembra f. L: Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12, II. vrste predeji del 8, zadnji del 10, III. vrste prednji del 6, zadnji del 8, svinjina 12, svinjska mast 18.50, čisti med 17, goveje surove kože. 11.25, telečje surove kože 16.55, svinjske surove kože 9 dinarjev za kg. — Pšenica 215, ječmen 170, rž 185, oves 190, koruza 180, fižol 500, krompir 175,. seno 95, slama 55, jabolka I. vrste 600, II. vrste 425, III. vrste 250, hruške I. vrste 700, II. vrste 500, III. vrste 300, pšenična moka 315, koruzna moka 175, ajdova moka 360 din za 100 kg. — Drva 112.50 za kubični meter, jajca 1.25 za komad, mleko 2.50 za liter, surovo maslo 27 din za kg, — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din za liter, finejše sortirano vino od 6 din naprej za liter.
Dol. Logatec, dne 11. decembra L l.t voli L vrste 5—6, II. vrste 5, III. vrste 4—5 din, telice I. vrste 6, II. vrste 5—5.50, III. vrste 4—5, krave I/ vrste 5, II. vrste 4—5, III. vrste 3—4, teleta I. vrste 8, II. vrste 7, prašiči špeharji 10—11, prašiči pršjjp tarji 9 din za kg žive teže. — Goveje meso I. vrste ■ 12, II. vrste 10, III. vrste 8, svinjina 14, svinjska mast 18—20, čisti med 16—18, goveje surove kože
Izvrstna komedija veselega humorja, prekrasnih naravnih lepot la vrata ljubezni dveh mladih zaljubljenih src...
V glavnih vlogah: Rolf Wenke, nepozabni junak iz iilma »Pater Vojteh« ter Li«ii Holzsehnh, Bozei Csikos, Tibor Halmay
KINO SLOGA 27-30
Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri
Beg na ladran
Matineja ob 10.30 dopoldne po znižanih cenah: zabavna komična opera FRA. D1AVOLO
OTRDELA
KINO MATICA
TILEFON 2 1-24
po istoimenskem romanu slavnega angleškega pisatelja A. J. Cronflta. Roman zdravnika o življenju zdravnika.
ROBERT DONAT m Ob 10'30, 15., 17., 19. in 21. uri =
8, telečje surove kože 9, svinjske surove kože 6 din za kg. — Pšenica 200—225, ječmen 180, oves 170, koruza 140, fižol 400—500, krompir 150—200, seno 70, slama 35, jabolka I. vrste 400—500, II. vrste 300—400, pšenična moka 350, koruzna moka 200, ajdova moka 400 za 100 kg. — Drva 70—80 za kubični meter, jajca 1 din za komad, mleko 1.50 za liter, surovo maslo 32—34 za kg.
Gene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne 11. decembra I. 1. Bela pšenična moka 3.50 din, črna pšenična moka 3 din, govedina 10 do 12 din, teletina 14 do 20 din, svinjina 16—18 din, ovčje mejo 8—10 din, svinjska mast 22 din, sveža slanina 18—19 din, prekajena slanina 22 din, krompir 1.75 din za kg. Mleko 2.25 za liter in jajca 10 komadov 17 do 18 din.
Cene kmetijskim pridelkom na Jesenicah dne 10. dec. t. 1. Črna pšeničrta moka 3.50 do 3.75 din, bela pšenična moka 4 din, govedina 10—12 din, teletina 12—16 din, svinjina 15—16 din, ovčje meso 8—10 din, svinjska mast 20—21 din, prekajena
slanina 18—20 din, fižol 5.50 din do 7 dni, suh grah 5.50—12 din, domača leča 10—12 din, krompir 1.50—1.75 din, ječmen 3 din, ješprenj 4 din, koruzna moka '2.50 din, kaša 3.75 din, ajdova moka 4—4.50 din, seno 0.90 din, pšenična slama 0.50 din, koruza 1.70 din za kg. Bukova drva 95 din za 1 kub. m jajca 1.30—1.75 din za komad in mleko 2.25 din za liter.
Živinski se|ml
Svinjski sejem v Ptuju dne 13. decembra t. 1.
Dogon 295 svinj in 99 prascev. Prodanih 47 glav. Cene: pršutarji 7—7.75 din, debele svinje 8—9 din in plemenske svinje 6—6.50 din za kg žive teže. Mladi pujski 6—12 tednov stari od 60—120 din za glavo.
Cene živine na sejmu 12. decembra v Metliki:
voli I. 5.25, II. 4.50 do 5 din; krave za klobase 2.50 do 3 din; junci telice 4 do 4 50 din; teleta 5 50 do 6 din; prašiči debeli 9 do 8.50, pršutarji po 6 do 7 din za kg žive teže; mladi po 3 mesece 6tari 150 do 200 din komad.
S 1» O M T
Planinci smučarji - kam za božič
Zimska gorska priroda vabi. Smuči na rame in ven na sneg, na sonce, v bajno zimsko naravo, belo, živo in v vseh prizorih čarobno privlačno. Planinski domovi nudijo prijetno zatočišče in domače razpoloženje za božične praznike. Toplo, hitreje polje kri v žilah, ko se nam napoveduje izpolnitev naših želja za božič.
Kam? Do sobote dne 23. decembra je še dovolj časa, da si izberemo svojim smučarskim sposobnostim in svojemu razpoloženju primeren kraj. Slovensko planinsko društvo vam hoče z nasveti pomagati pri pravilni izbiri.
Obrnimo se v Bohinj do Zlatoroga, izhodišča za vse s"muške ture v Triglavsko pogorje. Krog in krog Bohinja leže valovite planote, samotna pota skozi. zasnežene gozdove, ki se smučarju priljubijo, da mu je težko ko odhaja. Zlato-rog je ključ do najlepšega smuškega raja — Komne. Luč, ki sije okrog Doma SPD na Komni, je svetlejša kot v dolini, modrikaste sence pomirjajo oko ter segajo v široke snežne poljane. Položno se spušča svet proti robu, kjer se strmo prevali v Bohinjsko kotlino. S Komne je mnogo smučarskih izletov, proti Siji, Voglu, Podrti gori in Bogatinu ter tja čez Kal in Lope nad dolino »Zajezeram«, kjer je niz najlepših smuških poljan. Dom SPD na Komni je stalno oskrbovan ter nudi največje udobnosti. Koča pri Triglavskih jezerih pa bo odprta le v primeru, ako se vsaj do 20. t. m. javi najmanj osem oseb, ki bodo bivale vsaj tri dni v tej postojanki. Na Komni je okrog 110 cm, pršiča.
Iz Bohinja se obrnimo proti severu v dolino, ki nosi v sebi dvojno mero zimskih radosti — v Pišnico, kjer se visoko skalovje neopazno izgublja v temnih smrekah, kjer nas pozdravljajo stene škrlatice in Prisojnika. Položna cesta iz Kranjske gore se vzpenja na Vršič in nas pripelje v topli kotiček Erjavčeve koče pod stenami mogočne Mojstrovke. Z Vršiča je smuka proti dolini nebeški užitek za začetnika in za izvežbanega smučarja. Smelejši, izvežbani smučarji se povzpnejo na Sleme in najprej v strmem smuku v Tamar.
Poglejmo v svet Kamniških planin! Dve močni postojanki, Krvavec in Velika Planina sta izhodišči za vse smučarske podvige. Avtobus potegne planinca do Cerkelj, od koder vodi prijazna pot mimo slikovite kapelice Sv. Ambroža. Od tod se bližamo prostranim smučiščem Križke planine in Krvavcu z.njegovim edinstvenim razgledom. Topli planinski dom sprejme smučarja v svoje okrilje. Velika Planina je eno samo ogromno smučišče, kjer ne veš. kam bi najprej pohitel. Mikavna je Tiha dolina, ki je oddaljena od koče SPD komaj 10 minut in ki je polna zimskih čarov. Pozimi je najprihladnejši .vzjjon na Veliko Planino iz Črne, kamor vozi avto iz Kamnika. Od gostilne pri Jurčku traja vzpon po zgaženi poti mimo kmetije Podkrajnik do koče SPD na Veliki Planini le dobri dve uri. Kamniška Bistrica v vznožju zasneženih Kamniških planin bo nudila letos še izredne užitke: Po prihodu jutranjega vlaka bodo ob nedeljah in praznikih čakale v Stahovici sani s konjsko vprego,
Celjski mestni svet
Celje, 16. decembra.
Snoči je bila seja celjskega mestnega sveta, na kateri je župan dr. Voršič sporočil, da so bili vsi sklepi zadnje seje izvršeni. Nato je izrekel zahvalo vsem, ki imajo zasluge za celjsko carinarnico. O tem smo poročali že v včerajšnji številki.
Za finančni odbor je poročal ravnatelj g. Oskar Cernelc. Občina je zamenjala z Misijonsko družbo sv. Vincencija zemljišča na Hribu sv. Jožefa. Dobila pa je nekaj več zemljišča in bo za to plačal* 85.763 dinarjev. Sprejeto. Za nadaljevanje kanalizacije v Gaberjih pri cinkarni je bilo dovoljenih 28.0()0 din. Mestna občina bi morala izplačati g. Gradtu 200.000 dinarjev kot odškodnino za del hiše in prostor, ki ga bodo potrebovali za razširitev Vodnikove ulice. To vsoto bo pa mestni svet dogovorno z g. Gradtom plačal šele prihodnje leto meseca junija z 5% obrestmi. Nato je g. Cernelc poročal o seji zaradi prizidka poslopja OUZD v Celju. SUZOR je za enkrat pristal, da bi zgradil v Celju z odobrenim kreditom 1.500.000 din in zgradil prizidek z vogalno zidavo. Ker je zazidava Vodnikove ulice predvidena le z dvonadstropnimi hišami, je mestni svet to sprejel in ugodil SUZOR-ju pod pogojem, če bo po preteku desetih
1 of -rrrraH il Sa rl r i i rrA naHalrnnia Voo inoohnn onn««
"h•	wv »• ■	ll««W"..>»l|VI » uv uuuvuuu opViO
mora urediti SUZOR-
Za mestna podjetja je poročal g. Gologranc. Mestni elektrarni se kupi računski stroj za fakture za 40.000 din, ki je potreben zaradi poenostavljenja poslovanja elektrarne in vedno obsežnejšega knjigovodstva in računovodstva. Dovoli se podaljšanje električnega voda posestnikom na Polulah Krušiču, Krašovicu, Kirbišu in Romu. Avtopod-jetje Šolman bo zgradilo poleg mestnega mlina garažo z dvema javnima straniščema.
Za prosvetni odbor je poročal g. Lukman. Odklonjene so bile prošnje za podporo raznim društvom. V proračunu za leto 1940/41 pa bodo upoštevane prošnje Zveze Maistrovih borcev v Celju, Glasbene Matice, ZFO, Celjske podzveze, Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani pa se zagotovi redna podpora v bodočih preračunih. Mestna občina je kupila od akademskega slikarja Vavpo-tiča sliko »Kapucinski most« za 1500 din.
Mestni svetnik g. Fnzarinc je načel vprašanje o odstranitvi napisne deske nn poti do Rajerje-vega posestva. Dr. Skoberne, ki je plačeval vsa leta za to promenadno pot zemljarino, je predlagal, da se uvede postopanje in čim hitreje proglasi pot ob uSVlUll 23 pl cmenadno PGv, Kai ju bilo sprejet«.
komur ni do smuke, se lahko lagodno pelje do Doma, ostali pa drče na smučkah za vozilom. Pred Domom bo urejeno smučišče za začetnike ter san-kališče.
Poglejmo še v vznožju Karavank. S postaje Žirovnica vodi složna pot do Valvazorjevega doma, ki ima edinstven razgled na blesteče planine Gorenjske in na Savsko dolino. V tej postojanki je gomače in prijetno, okolica pa nudi tudi smučarju številne možnosti za razmah.
V naročju naše slovenske zemlje leže čuda zimske prirode. Pridite in poglejte jih. Povsod v Sloveniji čakajo na smučarje zimske postojanke Slovenskega planinskega društva z bleščečimi smučišči v okolici. Pojdite tja ven za božič in praznike, razvedrite si dušo, okrepite telo na belih gorskih poljanah.
Kdor želi Informacije o kmnežnih razmerah, oskrbi planinskih postojank in smučarskih izletih, naj se obrne na pisarno SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1, tel. 40-56.
Božični izlet v planinski dom SK Planine na Gorjušah
SK Planina pripravlja v dneh od 23.-26. decembra božični izlet k svoji planinski postojanki na Gorjušah (1000 m). Ze sedaj so snežne razmere odlične ter je na 20 cm podlagi 15 cm pršiča. Krasna smučišča nudijo ugodno smuko začetnikom in že izvežbanim smučarjem. Za praznike bo v planinskem domu obiskovalcem na razpolago še smuški učitelj, ki bo imel vsak dan dvakrat praktične smuške vaje za začetnike ter bo na terenu pokazal^ in razlagal smuško tehniko. S tem je dana možnost, da se v najkrajšem času priučite smuške tehnike in pravilnega smučanja. Ker je v koči na razpolago le 20 prenočišč in je za praznike pričakovati precejšnjega navala turistov, naj se oni, ki se nameravajo udeležiti smuškega tečaja, pravočasno prijavijo. Prijave je poslati do 20. t. m. na naslov Kalan Avgust, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Cena celodnevne oskrbe s prenočiščem je 35 din. Taksa za tridnevni tečaj za osebo 50 din.	o
Športni drobiž
Taisto Maeki, svetovni prvak in rekorder v teku na 10.000 m je bil neposredno pred svojim odhodom v Ameriko mobiliziran. Finski tejsač, kateremu je kot prvemu uspelo preteči 10 km pod tridesetimi minutami, je v finski armadi podčastnik.
Holandska je premagala Belgijo v nogometu z rezultatom 5:2 (3:1). Tekma se je vršila v Rot-terdamu.
Belgijski kralj je odlikoval zmagovalce v bobu, ki so si osvojili v pretekli zimi v St. Moritzu svetovno prvenstvo. Sta to baron Lunden—Jean Kuffer. Oba svetovna prvaka je pred kratkim belgijski kralj Leopold odlikoval s kraljevim redom, z zlato kolajno.
Boks
Ljubljančan Baloh Evstahij gostuje v nedeljo v Zagrebu pri dvoboju Hercules—Croatia za Croatio v težki kategoriji. Nasprotnik mu je prvak Hladny. Tu se obeta ena najnapetejših borb. Oba sta hitra in inteligentna boksarja. Baloh ima to prednost, da ima silno močne udarce. To je obenem revanž za zadnjo borbo, ko je Baloh prav močno zdelal Hladnyja. Torej v nedeljo se bo videlo. kdo je boljši. Sicer Baloh ni v svoji najboljši formi, ampak vseeno upamo, da bo častno zastopal slovenski boks.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
JZSZ — Zbor smuških učiteljev. Obveščamo člane ZSU, da bomo v letošnji sezoni potrebovali več smuških učiteljev, ki bi utegnili prevzeti vodstvo smuških šol, oz. nedeljske tečaje. Vsi, ki bi bili pripravljeni te voditi, naj se zglase osebno ali pa naj pismeno javijo, kdaj bodo imeli čas, to je, kdaj bi utegnili voditi navedene šole, ozir. tečaje.
Občni rhor SK Planine bo v petek 22. decembra t. 1. ob 8 (20) zvečer v prostorih Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Dnevni red: Či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila odbornikov, predlogi in slučajnosti. Pozivajo se vsi načelniki sekcij, da pripravijo poročila, članstvo pa, da se občnega zbora polnoStevilno udeleži. Seja odbora zaradi razgovora o občnem zboru bo v četrtek 21. t. m. oh 8 (20) v Akademskem domu.
SK Slovan - boks sekcija vabi vse začetnike in ljubitelje boks športa, da se udeleže treningov na Poljanski gimnaziji vsak puneueljek iu četrtek od 7 do 9 zvečer.
Proslava stoletnice Muzejskega društva
Ljubljana, 10. decembra.
Zborovanje slovenskih zgodovinarjev
Danes so se začele slavnosti ob 100 letnici Muzejskega društva z zborovanjem slovenskih zgodovinarjev pod okriljem Muzejskega društva v Ljubljani ter Zgodovinskega društva v Mariboru. Zljorovanje je bilo v arhivu oz. čitalnici Narodne-da muzeja ter ga je otvoril predsednik Muzejskega društva za Slovenijo univ. prof. dr. Milko Kos, ki je pozdravil vse navzočne, med katerimi smo videli V9e zgodovinarje z ljubljanske univerze, iz obeh središč Ljubljane in Maribora ter tudi iz podeželskih mest, kjer delujejo večinoma kot profesorji ali funkcionarji podeželskih muzejev. Za podpredsednika sta bila izbrana banovinski arhivar iz Maribora prof. Franjo Baš ter prof. dr. Pavle Blaznik iz Celja. Nato se je začelo zborovanje zgodovinarjev z govorom univ. prof. dr. Fr. Ste-lcta, ki je podal poročilo o stanju umetnostno zgodovinskega študija pri nas ter nasvetoval smernice, ki bi v bodoče kar najbolj nudile opore in pobojev za' najboljši razvoj te vrste zgodovinske panoge pri nas. Kot koreferent je podal svoje mišljenje tudi koriservator dr. Fr. Mesesnel, ki je (dopolnil predavateljeve misli o spomeniškem za-
konu, ki je najbolj pereče vprašanje razvoja spomeniških ved. Za njim je podal arhivar prof. Kr. Baš stanje našega arhivalnega dela, poudaril njega aktualnost in plediral za razširitev misli čuvanja arhivalij tudi v podeželju. Koreferiral je škofijski arhivar prof. M. Miklavčif. Univ. prof. dr. dr. Turk je govoril nato o najstarejših cisterci-janskih statutih, ki jih je odkril v ljubljanski knjižnici in so iz 12. veka. S tem je odkril prvotne cistercijanske statute, ki se zelo ločijo od poznejših, ki so doslej veljali za najstarejše. Ta znanstvena najdba bo gotovo vzbudila veliko zanimanj, ko bo obelodanjena. Kot zadnji poročevalec dopoldne je govoril muzejski kustos dr. Rajko Ložar o razvoju slovenske arheološke znanosti ter njenih vidikih za razvoj v bodočnosti. Podal je genezo arheoloških raziskavanj ter podčrtaval potrebo ločitve posameznih muzejskih panog (arhiva, pri-rodoslovnih zbirk itd.), kakor tudi potrebo posebne arheološke stolice na naši univerzi. Pri popoldanskem zborovanju so govorili univ. doc. dr. Fr. Zwitter o koncepcijah slovenske zgodovine, inšpektor prof. Silvo Kranjce o pouku zgodovine v naših srednjih šolah ter ga. dr. Melita 1'ivec-Stele, univ. bibliotekarka, o 6tanju zgodovinske bibliografije pri nas. S tem je bil znanstveni spored izčrpan. Sprejete so bile še posebne resolucije, nakar je predsednik uspelo zborovanje slovenskih zgodovinarjev zaključil.
Proslava stoletnice
Ob šestih popoldne je bila v magistratni dvorani slavnostna počastitev 100 letnico Muzejskega društva. V dvorani so proslavo počastili najodlič-nejši zastopniki našega javnega in kulturnega življenja. Tu je bil g. minister dr. Krek kot zastopnik prosvetnega ministra B. Maksimoviča, ban dr. Natlačen, rektor dr. Slavič, župan dr. Adlešič, zastopnik Srbske akademije, Jugoslavenske akademije ter ljubljanske prof. Dolenc. Zastopniki ljubljanske univerze, drugih kulturnih društev, zgodovinarjev in muzejev. — Slovesnost je otvoril predsednik univ. prof. dr. Kos, ki je poslal najprej pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. ter Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravil iastopnike oblasti in kulturnih društev in prebral čestitke, ki so jih društvu poslali med drugimi ministrski predsednik D. Cvetkovič, Srpska akademija, Matica Srpska, Skopsko naučno društvo, Arheološki muzej v Zagrebu, Hrvatski narodni muzej, Zemaljski muzej v Zagrebu, Varaž-dinski muzej, Leonova družba. Prosvetna zveza. Profesorsko društvo, Muzej Južne Srbije, župan Juvan, škof Tomažič, dir. Abramovič, župnik t>a-lelj, prof. Seidl, itd. itd. V svojem govoru se je prof dr. Kos spomnil najprej vseh mrtvih sodelavcev društva ter vseh, ki so v društvu kakor koli delovali, ter je ob koncu podal glavni rezultat delovanja društva z besedami:
Ni moja naloga razgrinjati pred vami, (?. in B stoletno zgodovino našega društva. Dovolite mi samo nekaj številk iz njegovega književnega delovanja. Društvo je doslej izdalo 7o letnikov svojega znanstvenega glasila, več samostojnih enanstvenih del, med njimi Seidlove geološke razprave, Vrhovnikovo biografijo b zgodovinarju I. Vrhovcu in Žontarjevo Zgodovino Kranja. Ob svojem stoletnem jubileju bo društvenim članom m naši javnosti predložilo preko 400 strani obsegajoč jubilejni zbornik znanstvenih razprav in kazalo k društvenim zgodovinskim publikacijam za razdobje 1891—1939. S posebnim zadovoljstvom naj omenim, da je naše društvo v okviru svojega jubileja skupaj z Zgodovinskim društvom v Mari boru organiziralo prvo zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki je danes — tako mislim — z uspehom dovršilo svoje delo in ki naj bi bilo prvo vsakoletnih v različnih krajih Slovenije se vrtečih zborovanj slovenskih zgodovinarjev.
Hkrati s svojo stoletnico more društvo praznovati 50-letnico'nepretrganega izdajanja svojega znanstvenega glasila in v okviru tega petdeset-letja dvajsetletnico kar je tako srečno, da more objavljati svoje publikacije in delovati v svobodni domovini ter lastni državi, naši Jugoslaviji. Vpogled v zadnjih 20 letnikov Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo more povedati vsakomur, kaj pomenja lastna država in svoboda za znanstveno delo. Te naše misli, g. in g., usmerjam v vsem spoštovanju na one, ki tej državi stoje na čelu.
Za otvoritvenim govorom predsednika je povzel besedo ban slovenske banovine dr. Natlačen, ki je stoletnico tega kulturnega društva na njegovem področju pozdravil z besedami:
Govor bana dr. Natlačena
Sto let je tudi v društvenem življenju redko dosežena doba in današhji jubilant je med našimi znanstvenimi organizacijami edini, ki se more ponašati s to častitljivo starostjo. Zato je prav, da ste se slovenski zgodovinarji zbrali, da proslavite ta ju&ilej in se obenem pogovorite o sedanjih in bodočih nalogah zgodovinske vede pri nas.
Še vedno velja stara resnica, da je »zgodovina učiteljica življenja«, kajti »narod, ki ne ve, odkod prihaja, tudi ne more vedeti, kam grec, kot je dejal nemški zgodovinar Sybel. Ce velja to za velike narode s staro tradicijo in državnostjo, velja še tem bolj za male in mlade narode, kot je naš. Saj naš narodni preporod ne sega dosti dalj nazai kot začetki Muzejskega društva.
Ce v društveni zgodovini pregledamo zadnje stoletje, se šele prav zavemo, kako ogromen je razvoj, ki smo ga napravili v tej dobi. Možje, ki so pred sto leti ustanavljali Muzejsko društvo, so bili sicer idealni ljubitelji domače dežele in njenega proučevanja, toda pripadali 90 skoraj vsi narodno nezavednemu ali pa celo tujemu plemstvu in meščanstvu; saj domačega svetnega izobraženstva takrat skoraj nismo imeli. Zato pa tudi društvo dolgo ni prišlo do res uspešnega delovanja. Šele ko se je mogel z napredujočo demokratizacijo javnega življenja in z rastočim narodnim prebujenjem v društvu uveljaviti resnični domači element in eo prišli v njem do besede slovenski znanstveniki, je društvo nekako sredi svoje zgodovine pred 50 leti začelo živahneje delovati. Od takrat šele datira neprekinjena vrsta društvenih publikacij, v katerih jo prišla do veljave tudi slovenščina in že takrat se je pojavila težnja, naj bi društvena slovenska Izvestja postala domoznansko glasilo vseh slovenskih pokrajin.
Ta težnja se je v najpopolnejši meri uresničila z osvobojenjem v lastni narodni državi, ko je Muzejsko društvo po imenu in delovanju razširilo svoje območje na vso Slovenijo, hkrati se je pa omejilo — ustrezajoč rastoči specializaciji znanosti — na zgodovinsko proučavanje naše zemlje in našega naroda.	'
Bogata je žetev, na katero lahko pokaže Muzejsko društvo po prvem stoletju svojega obstoja.
Veliko dela je opravilo na raznih znanstvenih p»; dročjih in najsi je tudi to delo spočetka na zunaj nosilo tujo oznako, .je le obogatilo našo domačo znanost in pripomoglo k naši kulturni samostojnosti, katere vidna vrhova sta danes naša univerza in akademija znanosti in umetnosti. Med društvenimi voditelji in sotrudniki njegovih publikacij srečujemo v preteklosti imena odličnih naših kulturnih delavcev, kot so bili Kaspret, Gruden, Koblar, Rutar, Leveč, Mantuani in drugi. V prepričanju, da' bosta njihovo delo in njihov zgled našla v sedanjih m bodočih društvenikih vredne naslednike, čestitam Muzejskemu društvu za Slovenijo k njegovi stoletnici in mu želim v novem stoletju novih, če večjih uspehov v prid naše Slovenije in cele Jugoslavije.
Visoka odlikovanja
Govor ministra dr. Kreka
Gospod predsednik! Gospe in gospodje! Kot
zastopnik kraljevske vlade, posebej še kot zastopnik ministra za prosveto g. Bože Maksimoviča in seveda v svojem lastnem imenu z globoko hvaležnostjo čestitam Muzejskemu društvu v Ljubljani ob njegovi stoletnici. Vsem, ki jih je to društvo zbiralo za svoj odlični kulturni in narodni namen, danes ponavljamo naš hvaležen spomin in občudovanje.
Sto let je Muzejsko društvo v Ljubljani združevalo elitne znanstvenike in druge požrtvovalne idealiste, da so proučavali zgodovino zemlje, ki je danes domovina slovenskega naroda. Z odkrivanjem in raziskovanjem, čuvanjem in urejevanjem (eh dokazov življenja je dvigalo interes za Ljubljano in Slovenijo, razširjalo in osvetljevalo razgled po dogodkih in vzrokih menjav in izprememb v teh krajih.
Vaše bogate zbirke so kakor v mozaik sestavljena slika življenja rodov od Emone in še prej, do Ljubljane, vse doslej.
Vaša dela, knjige in razprave so viri spoznavanja naše preteklosti, Vaša dognanja pa argumenti za razlago naše sedanjosti.
Vrhovna prosvetna uprava kraljevine Jugoslavije pri tej slovesni priliki zagotavlja društvu, ki je eno najstarejših v državi in ki je s svojimi prizadevanji neprecenljivo obogatilo posebno našo narodno zgodovino, vse svoje priznanje. Zagotavljam, da bomo Vaše delo vedno radi in z veseljem podpirali in v bodočnosti še bolj kot doslej vse storili, i<ar bo treba za uresničenje Vaših želja, predlogov in zahtev.
Vesel Vam sporočam, da so Vaša požrtvovalna in bogatouspešna prizadevanja prejela tudi najvišje priznanje. V ta namen so kraljevski namestniki v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. odlikovali z redom sv. Save II. stopnje Muzejsko društvo
Vigred ženski list prihaja že 17 let v naše domove kot dober prijatelj in svetovalec katoliškim slovenskim ženam in dekletom. Januarska številka izide že pred božičem. Kjer Vigredi šc nimate, pišite na upravo Vigred, Ljubljana, Pražakova ul 8 dopisnico, da dobite list še pred božičem. Celoletna naročnina je uin 25'—.
samo, z redom Jugoslovanske krone 3. stopnje pa g. dr. Kosa Milka, in dr. Mala Josipa.
Izročam ta visoka odličja in se pridružujem čestitkam g. prosvetnega ministra, ki jih je predložil. Naj bi povzročila nove vesele pobude za uspešen napredek plemenitih namenov Muzejskega društva v Ljubljani.
Oris zgodovine Muzejskega društva
Za njim je podal oris zgodovine Muzejskega društva ravnatelj muzeja dr. J. Mal; ki je strnil dognanja svoje razprave »Naše Muzejsko društvo v teku sto let«, kakor jo je natisnil k današnjemu slavnostnemu dnevu na čelu sjx>minskega zbornika. Zgoščen oris zgodovine nam je dal slutiti žrtve naših prednikov, ki so z idealizmom "vsadili seme, ki se je razrastlo v tako veliko društvo in dalo take sadove. Ob koncu pa se je obrnil tudi na javnost ter poudaril važnost članstva (letna članarina 30 din!) pri taki narodni ustanovi z besedami: »Podpore potrebuje seve tudi od strani svojih članov. Njihovo število žal ni vprav visoko, mislim pa vendarle, da je mnogo višje število tistih, ki uživajo in se veselijo dela Muzejskega društva. Društvo bi si zato želelo več članov. Je pač tako, da vsak, ki hoče kaj povedati, tudi želi, da ga kdo posluša. Tako je pri reproduktivnih umetnikih, tako tudi pri znanstvenikih. Tudi v zgodovinarju tiči kos umetnika: svoja čustva in svojo dušo polaga v svoje delo, pa potrebuje zato ne le redkih kabinetnih poslušalcev-strokovnjakov, marveč tudi sorodnih src, ki v njih odmeva in izzvanja historično doživetje. — Slovenija v kasnejših dobah ni živela svojega posebnega, neodvisnega političnega življenja. Njena usoda je za-visela od dogodkov, ki so se odigravali neodvisno od nje, ali celo brez nje. Kljub temu pa nam nudijo podrobnejša, četudi krajevno omejena raziska-vanja neizčrpno množino gradiva, ki odgrinja pogled v zgodovinski razvoj, v delo, veselje in trpljenje minulih rodov.
Kdor se je po zgodovinskem študiju naučil pravilno ceniti in spoštovati življenje in napore prednamcev, tisti tudi nadaljnjega napredka ne bo gledal v tem, da se uničijo stare dobrine in oblike, j:>o katerih smo vsaj deloma dosegli to, kar imamo, marveč bo vedel razlikovati med tem, kar je škodljivega in življenja nezmožno, ter med onim, kar je treba varovati in braniti kot klico bodočega razcveta.
Kdor bo nepristransko ocenjeval in presojal delo našega Muzejskega društva, bo moral priznati, da se je pošteno trudilo, da nam razsvetli in razjasni temino naše prošlosti. Saj se je z vneto resnostjo prizadevalo, da nam ohrani duhovno dediščino minulih stoletij. V zavesti, da je v polni meri vršilo svojo dolžnost, se društvo lahko samozavestno ozre nazaj na prvo stoletje svojega plodonosnega delovanja, kar mu daje obenem utemeljeno pravico, da stopi v drugo stoletje, ki mu naj bo zopet doba novega razmaha, nove rasti in novega procvita.«
Po pozdravih, ki so jih Muzejskemu društvu izrekle sorodne kulturne organizacije ter zastop-
NOVICE
iz celega sveta in najboljže razvedrilo
nudi luksuzni super
055
ker tudi podnevi sprejema evropske in izvenevropske postaje glasno in čisto Prodaja tudi na obroke
Razen tega prinašamo
ORION 5-cevni
popularni super na mesečne obroke od Din ISO"—
RADIO r.z.zo.z., Ljubljana, Miklošičeva 6 HUDiOiJflL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 ANTON BREMEC, Celje, Miklošičeva c. Z L. LUŠICHV. Maribor. Koroška c. 11
niki podeželskih muzejev, se je zaključila slavnostna počastitev stoletnice Muzejskega društva, ki mu želimo v nadaljevanju še mnogo znanstvenih uspehov.
Nov vodovod v Slivnici pri Celju
Letos meseca aprila je dogradil Higienski zavod v Ljubljani vodovod v Slivnici pri Celju. Vas Slivnica je sedež občine, ima štirirazredno ljudsko šolo s 300 učenci, šteje okoli 120 prebivalcev in skoraj 200 glav živine. Z zdravo pitno vodo vas doslej ni bila preskrbljena. Trije slabo zgrajeni vodnjaki so oskrbovali vaščane z vodo, ki pa je bila zaradi bližnjih gnojišč nečista in je v letnem času često usahnila.
Z zgradbo zajetja se je pričelo meseca avgusta v preteklem letu. Zajeti studenec Gabrnica leži tile nad vasjo in daje v normalnih prilikah toliko voae, da zadostuje za vse potrebe vasi, ob dežju pa močno naraste in se nekoliko skali, zaradi česar je bila poleg zajetja napravljena tudi enostavna čistilna naprava. Zajetje je zgrajeno v obliki beloniranega 10 m dolgega prehodnega rova, ki je skoraj v vsej dolžini izkoriščen za sedimantacijo ter se na zunanjem koncu razširi v filter in rezervoar za čisto vodo. Po vasi je položen cevovod iz litoželeznih cevi premera 40 mm z enim odcepom iz železnih pocinkanih cevi premera 5/4 cole v skupni dolžini 450 m. Večina vaščanov si je vodo napeljala v hiše, ostali pa hodijo k javni izlivki sredi vasi ali pa k izlivki pri zajetju. Poleg izlivk so zgrajena tudi korita za napajanje živine. Cevovod je predviden za dovajanje dovoljne količine vode za pitje in gospodinjstvo, dočim za gašenje požara zaradi nizke lege studenca napram vasi ne pride v poštev. Za gašenje požara s pomočjo tlačne brizgalne je zgrajen poseben požarni rezervoar sredi vasi.
Gradbeni stroški za vodovod so znašali 93.500 dinarjev. Interesenti so skupno s prispevkom v
brezplačnih težaških delih in vožnjami krili skoraj polovico stroškov, ostalo pa sta prispevala banovina in higienski zavod.
Napajališče ob zajetju vode
Trije vlomi v št. Jerneju
V	noči od srede na četrtek smo doživeli v St. Jerneju tri vlome. Vlomilci so vlomili v žup-nišče, župno cerkev in trgovino usnja Bajca Štefana.
V	župnišče so prišli v pisarno skozi okno poleg glavnega vhoda, raztrgali so močno mrežo, pokvarili okvir, razbili dve šipi, sicer se pa niso poslužili nobenega predmeta. Odprli so pisalno mizo, pustili v njej drobiža za 170 din, nabranega na praznik in nedeljo za svetinje Marijine družbe, odprli so arhivno omaro in tudi tam pustili vse na svojem mestu.
V	cerkev so vlomili skozi srednja vrata na strani proti župnišču. Eno krilo vrat so spodaj popolnoma razbiti, zlezli notri, odprli puščico pri sv. Antonu, kjer je bilo mogoče 4 din denarja, več pa gotovo ne. Sicer so pa pustili vse v miru.
Pri čevljarju Bajcu so vlomili skozi roleto, ki so jo sjiodaj skrivili, šli skozi ozko odprtino v trgovino, ki je imela vrata nezaklenjena, in so pobrali nekaj izdelanih čevljev in mnogo usnja v vrednosti okrog 10.000 din. Ker je bilo blaga zelo veliko, je splošna sodba, da jih je moralo biti pri tem poslu zaposlenih več, vsaj trije, ker bi sicer tako obilnega plena ne mogli odnesti, saj je bila teža vsega tovora okrog 200 kg, če še ne več. Baje je zavarovan za 7000 din.
Ves dogodek se je moral izvršiti pri župnišču okrog pol dveh zjutraj, ker se je tedaj zaslišal trušč, po katerem je bilo zopet vse mirno. Škoda jfl velika, ker bo treba pri cerkvi postaviti nova vrata, najbolj je pa prizadet čevljar Baje. Ta vlom se je izvršil ravno eno leto za lanskim v župnišče, pri katerem je imel vlomilec krasen plen, letoe mu pa vsaj tukaj in v cerkvi ni šlo za denar, ampak očividno le, da naredi škodo ali zabriše sled
za seboj. Mogoče je pa ravno vlom v župnišče najboljši kažipot za vlomilcem, ki je zapustil lepe prstne odtiske.
Prva številka »Obiska«
Novega mesečnika s slikami
bo izšla prihodnje dni. Obsegala bo 50 strani velike oblike, od tega 8 strani krasnih in zanimivih slik v bakrotisku. Razen tega bo imela barvasto prilogo: krasno 6liko Slovenke v narodni noši. Ostalih 40 strani je r>03večenih čtivu, pouku in razvedrilu. Vsebina tega dela je naslednja: S. Šali »Pesem za božič«, T. Duh »Oče in sin«, ilustrirana novela iz časov boljševiške republike v Prekmurju; »Juaroz in Maksimilijan«, krasni roman, j>o katerem je bil narejen čudovit film »Juarez«, ki je vzbudil v Ljubljani tako navdušenje. Ilustracije za roman so vzete iz filma. Dalje prinaša nova revija izvirni |x>topis o najmanjši republiki v Evropi »San Marino, republika «vet-nika z Kaba (R. Bednafik) s slikami; krasno Pa-pinijevo »Legendo o velikem rabinu«. Poleg toga vsebuje še: »Svet v mesecu dni vojne (R. Jurčec), »Cene, plače, draginja« (D. Potočnik); Šport, skrivnost svetovnega slovesa Finske (C. Šoukal); »Obisk pri knjigah«; štiri strani modo. gospodinjstva itd. s kroji; Šah. uganke, križanke, humor, film, itd. itd. Razen edinstvene ilustrirane priloge v bakrotisku prinaša revija številne zanimive slike med besedilom, nagradni natečaj za fotoamaterje, lepe ntgrade za ugankarje, dve strani za otroke — skratka nudi vsakomur pisan zbor vsega najzanimivejšega.
Naročite takoi »Obisk« pri upravi: trgorinn Ničman, Kopitarjeva ulica, Ljubliana. Letna naročnina je samo 72 dinarjev.
novice
Koledar
Nedelja, 17. dee.: Tretja adventna nedelja. Lazar, Škot; Viviiia, devic«.
Ponedeljek, 18. dee.: Gracijan, Skol; Teotim, mučenec. — Prvi krajec ob 22.04. Herschel napoveduje lepo vreme.
Torek, 19. dec.: Urban V., papež; Favrta, vd.
Novi grobovi
f V Novem mestu je dne 15. decembra 1939 umrla po daljšem bolehanju hišnica Ljudske posojilnice gospa Katarina Pire, ki je bila zaradi svojega šaljivega škofjeloškega temperamenta splošno priljubljena po vsem Novem mestu. Poznalo jo je staro in mlado. Vsakemu, kateremu je le mogla, je bila uslužna in prijazna, obenem pa tudi odkrita in resnicoljubna. Poleg hišnikovanja v Ljudski posojilnici je pomagala tudi pri Podružnici uprave »Slovenca^ ko je jutro za jutrom čakala na poštni avto, da je čimprej dobila izvode »Slovenca«, katere je potem nalepila na deske. Naj ji bo Bog milostljiv s odnik in pravičen plačnik za vse, dolenjska zemlja pa lahka I — Pogreb bo danes popoldne.
■f" Šmarje pri Ljubljani. V Zenumu Je v četrtek umrl naš rojak, podporočnik Jožef Sabotič, pilot-lovec. Truplo so prepeljali v Šmarje, kjer bo pogreb danes ob 3 popoldne na farnem pokopališču. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje.
SPECIALIST ZA PLJUČNE BOLEZNI
dr. Sofinšch Baldomir
LJUBLIANA, Gajeva ulica 2a/II
mescc dni ne ordinira Osebne novice
—	Upokojitve v državnem svetu. Na predlog
predsednika vlade so bili upokojeni predsednik državnega sveta dr. Štefan Sagadin, podpredsednik državnega sveta dr. Štefan Barič ter člani državnega sveta Lazar JankuLovič, dr. Subilo in Radivoj Nikolič. Dosedanji predsednik dr. Sagadin je izročil predsedniške posle najstarejšemu članu državnega sveta dr. Radoju Jovanoviču.
= Diplomiram so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Aleš Kersnik, Drago Satler, Stanislav Strah, Josip Močnik, vsi iz Ljubljane, Mario Pihler iz Maribora in Ivan Prodnik iz Celja. Čestitamo!
—	Praktični učiteljski Izpiti so bili pred državnim izpitnim odborom od 6. do 16. decembra t. 1.
na državnem učiteljišču v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji(cie)-pripravnikifce): Jerman Zorislava, Mazi Pavla, Antloga Antonija, Demšar Rafaela, Drobnič Marija, Ehrlich Elizabeta, Gerželj Milan, Gosar Marija, Jančar Marija, Kaffou Marija, Kavčič K. Ivana, Primožič Lidija, Babič Marija, Erjavec Frančiška, Gomiršek Marija, Gregoretič Doroteja, Grobler Alfred, Gruden Ivana, Holobar Justina, Kalan Metod, Kavčič l. Ivana, Klammer Matilda, Kmet Kristina, Kobol Valerija, Kosjek Verena, Motoh Jožefa.
= Poročila sta se v petek 15. decembra v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. inž. Zdenko R u p n i k in gdč. mag. pharm. Špelca Pokorn. Priči sta bila dr. Mirko Pokorn, zdravnik v Voj-niku pri Celju, in prof. Boris Rupnik iz Kranja. Novoporočencema Želimo obilo sreče in božjega blagosloval
Čestitke slovenskih občin ob 20 letnici univerze
Ob jubileju naše najvišje znanstvene ustanove, univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je poslalo tudi veliko število slovenskih občin brzojavne in pismene čestitke g. banu dr. Marku Natlačen u.
Vse občine sporočajo v svojih čestitkah, naj univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani, ki proslavlja sedaj 20 letnico svojega obstoja, tudi v naprej opravlja svoje poslanstvo v korist naroda in države. Prav tako občine izjavljajo, da vidijo v izpopolnitvi še vedno nepopolne slovenske univerze zahtevo po ustavno priznani enakopravnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki še ni izpolnjena. Zato prosijo vse merodajne oblasti v državi, da ustvarijo zakonite in finančne pogoje, da postane slovenska univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani popolna. Ob 20 letnem jubileju najvišjega slovenskega vzgojno-znanstvenega zavoda občine iskreno želijo, naj opravlja slovenska univerza svoje visoko vzgojnoznanstveno oblikovanje slovenskega izo-braženskega naraščaja tako, da to delo ne bo nasprotovalo duhu slovenskega krščanskega narodnega izročila. Tako bo ohranjena med univerzo in ljudstvom živa vez, ki j« poroštvo resničnega kulturnega napredka tako naroda kot njegove univerze.
Čestitke je poslalo 2e t soboto nad 200 županov.
Ivan Osenjak - 70 letnik
__Danes praznuje v
krogu svoje družine v Ptuju upravnik ptujske podružnice »Slovenca« in tajnik gre-mija trgovcev v Ptuju g. Ivan Osenjak 70-letnico svojega rojstva. Ptujčani dobro poznajo prijaznega in dobrosrčnega gospoda, kako še vedno hitrih in prožnih korakov hiti po svojih opravkih. Kdor je le enkrat imel z našim jubilantom kaj opraviti, je moral priznati, da je tako prijaznih in vestnih ljudi zelo malo v Ptuju. V svojem delu je vedno točen, marljiv in vreden vsega zaupanja. Kot takega pa ga tudi vsi spoštujejo in cenijo. Na zunaj vedno skromen in preprost, skriva v svoji notranjosti veliko dobroto in globoko razumevanje do vsakega. G. Osenjak je v pravem pomenu besede velika dobričina.
Rodil se je pri Sv. Lorencu na Dravskem
polju. Po končani šoli se je posvetil trgovskemu stanu. Služboval je pri večjih ptujskih trgovinah. Od 1. 1910 do 1925 je bil samostojen trgovec. Tajnik gremija trgovcev je od 1. 1927 do danes, od 1931 pa vodi upravo ptujske podružnice »Slovenca«. Naš slavljenec je bil vedno odločen katoličan in zaveden Slovenec.
G. Osenjaku želimo še mnogo srečnih ln zdravih let, da bi še vedno tako nasmejanega obraza in prožnih korakov kot doslej , s svojo zvesto gospo soprogo dočakal zlato poroko in še daleč čezl *
—	Zadnja pot župnika Jožeta Roglja. V Dobravi nad Podnartom so pokopali ob navzočnosti vseh faranov, prijateljev iz njegovega rojstnega kraja Velesovo g. župnika Roglja. Prihiteli so njegovi duhovni tovariši-sosedje z g. dekanom Fa-turjem. Prišli so njegovi sošolci, med njimi tudi g. kanonik dr. Žerjav. Pred župniščem je zapel pevski zbor žalostinko, nato se je razvil dolg pogrebni sprevod v župno cerkev. V sprevodu so nesli veliko vencev, spremljala ga je šolska mladina pod vodstvom učiteljstva, dekleta Marijine družbe in zastopniki organizacij župnije. Pogreb je vodil g. kanonik dr. Žerjav ob asistenci 10 gg. duhovnikov.
V	cerkvi je imel g. kanonik nagovor. Nato je opravil g. dekan Fatur sv. mašo za rajnega. Pevski zbor je zapel v cerkvi »Usliši nas Gospod« in po opravljenih molitvah na pokopališču še eno žalostinko.
—	Rotary Club Ljubljana je sklenil za božične praznike razdeliti v karitativne svrhe naslednje vsote naslednjim organizacijam: 6000 din društvu »Naša skrb za pohabljeno deco«, 2000 din na roke župana g. dr. Adlešiča za mestne reveže v cukrarni, 1000 din Društvu za varstvo otrok, 2000 din za banovinski dečji dom in 3000 din za revne otroke, ki se zdravijo na kirurškem oddelku primarija g. dr. Božidarja Lavriča. Skupno je v karitativne svrhe daroval klub 14.000 dinarjev, s čjnier je pokazal v smislu svojih pravil nAjvečje razumevanje za socialne in karitativne svrhe. Pred nekaj dnevi je organiziral ljubljanski klub medkrajevni sestanek slovenskih in hrvatskih Rotary klubov v Celju, na katerem je bilo zbranih 724.50 din za mestne reveže v Celju, katere je izročil celjskemu mestnemu županu g. dr. Voršiču.
—	Fantovski list »Kres« postane štirinajstdnevnik. Edini naš fantovski list »Kres« se je v tekočem letu močno prikupil našim fantom.
V	prihodnjem letu pa bo izhajal vsakih 14 dni, tako da bo na leto izšlo kar 26 številk. Kljub temu mu bo ostala cena ista kakor doslej, namreč. le din 20, če pa je pod skupnim ovitkom naročenih vsaj 5 izvodov, pa le din 18. Lahko se list naroči tudi samo za pol leta (13 številk) za ceno din 10, oziroma le din 9. Naroča se: Uprava »Kresa«, Ljubljana 8.
—	V. vinska razstava in sejem v Ormožu bo v torek, dne 19. decembra. Otvoritev je ob 91
—	»Naša narodna obramba in vzgoja« je ime knjižici, ki obravnava najaktualnejše vprašanje slovenske prosvete. Napisal E. Boje. Cena za društva znižana, v knjigarnah 10 din. Dobi se v vseh ljubljanskih knjigarnah in v Cirilovi v Mariboru.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Nagrade hišnim poslom-vlagateljem. Hranilnica dravske banovine, Ljubljana, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po 200, 100 in 50 din hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam itd.), ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 mesecev vložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da se do vključno 19. decembra t. 1. prijavijo pri blagajni hranilnice (Knafljeva ulica št. 9) med poslovnimi urami, od 8 do 12. V izka^s je predložiti hranilno in poselsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži, ne bo pripuščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v sredo 20. t. m. popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti svoje posle.
Izbira ni težka, če se odločite za dober aparat znamke

WffiBm
5 eemI Radio aparat Marelli-Saper za ceno 1980 din
Vrač«n vzamemo ti« tipe r a d i o - a p a r a t o v
Opozarjamo, da dajemo na vse Kdrting radio-aparate dveletno jamstvo
Telefon Ster. 24-56
kateri si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu
Dospela ie nova pošiljka vseh tip KOR-T1NG aparatov, pa Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih K č r t I n g
Glavno zastopstvo:
ANTON BIRKE
UUBLIAHft. Mestni trg 9
Ptuj, 16. de«.
Dane« ob 1 popoldne je umrl po dolgi bolezni minoritski duhovnik p. Bernardin Šalamun. Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek, 18. decembra ob 9 dopoldne iz minoritske cerkve na pokopališče na Rogoznico. Pokojni p. Bernardin se je rodil 5. januarja 1866 v Mestnem vrhu pri Ptuju. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju, bogoslovije pa v Gorici. Kot mladi duhovnik je bil nastavljen za verouči-telja in za kaplana v raznih krajih na primer na Dunaju in v Ptuju. Najdelj časa, t. j. 26 let, je ka-planoval pri Sv. Trojici v Halozah, kjer je bil posebno priljubljen in ga do danes še niso pozabili. P Šalamun se je že od mladostnih let živahno bavil z zgodovino ter mnogo pisal o Ptuju in okolici ter o njegovih običajih v revijo Dom in svet. Objavil je bil tudi mnogo svojih pridig, V svojem življenju je bil zelo skromen, ponižen in tih. Dolgo bolezen prenašal vdam v voljo božjo. Počivaj v miru tn uživajj plačilo!
— Počakajte z nakupom božičnih daril. V nekaj dne htzide krasna nova knjiga: Vilko Fajdiga, Božji otroci. Za praznike božjega Deteta bo to najlepše darilo. Strani 128. Cena
vez. 24 din. Tiskala in lepo opremila jo Je Jugoslovanska tiskarna. Založilo Osrednje vodstvo Marijinih družb. Dobite jo v knjigarnah.
Zveza katoliških učiteljic ima svojo duhovno obnovo in tečaj v četrtek, dne 28. decembra, in ne na dan zborovanja Slomškove družbe, kakor je bilo prvotno javljeno. Podrobni program bo objavljen pravočasno v dnevnem časopisju.
—	Ustanova dr. Franceta Kosmerla, odvetnika in univerzitetnega profesorja v Chicagu, za dijake državne tehniške srednje šole v Ljubljani, ki obiskujejo arhitektonsko-gradbeni, elektrotehniški ali strojni oddelek, v znesku 3000 din letno je razpisana. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa na mestnih občinskih deskah in v veži državne tehniške srednje šole.
—	Elektrifikacija občine Kočevje okolica. Kakor več občin po Dolenjskem, je tudi občina Kočevje okolica sklenila pogodbo z K. D. E. ter izvedla elektrifikacijo po vaseh obširne občine. Elektrifikacijo so dobile vasi Stara cerkev, Slovenska vas, Koblerje, Konec, Gorenje, Brunvirt, Mlaka, Breg, Dolga vas in Livold. Poleg tega smo elektrifi-cirali iz rudnika Kočevije še vasi Šalka vas, Željne in Klina vas. ki so v neposredni bližini rudniške centrale in je bila napeljava lažje izvedljiva in cenejša. S tem je občina stopila v dobo gospodarskega razmaha, kar ne bo koristilo le kmetijstvu, temveč tudi obrti in industriji, tembolj, ker v občini ni nobene vodne pogonske sile. To je prva občina na Kočevskem, ki je dobila elektriko. Vse ostale občine pa spijo spanje pravičnega in pričakujejo, da pride nekdo in napravi elektriko brezplačno. Značilno je, da si prilaščajo zasluge za elektrifikacijo gotove osebe I Vsak pa ve, da so k temu pripomogli naš g. minister dr. Krek, naš bivši poslanec g. Rigler ter kr. banska uprava, ki je prispevala 270.000 din, za katero pomoč se prav iskreno zahvaljujemo in se priporočamo, da bi nas pri naših gospodarskih akcijah še nadalje podpirali. S tem je ovržen vsak očitek, češ da se kočevsko naselje prezira in gospodarsko zapostavlja.
—	»Živi izviri« — knjiga za božične dni! Ste jo že videli? Niste še brali naše* zgodovine v povesti? Dobite jo v vsaki knjigarni. Lepa knjiga je najprimernejše božično darilo.
—	Dom na Uskovnici bo za božične praznike odprt in oskrbovan.
—	Naše bralce opozarjamo na današnji oglas tvornice čevljev »Peko«.
ann-ov Caj
ublažuje kašeljl
Dobiva se v vseh lekarnah. Orig. zavitek 125 g Din 87'-
—	Zveza inženirskih društev kraljevine Jugoslavije je razpisala mesto glavnega urednika lista »Inženjer«. Tako se bo imenoval v bodoče dosedanji »Tehnični list«. Rok za vložitev ponudb je 20. december t. 1. Informacije daje tajništvo Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljublj ana, med poslovnimi urami. Razpis-velja samo za člane.
—	Prav primerno darilo mladini za božič ali Novo leto so dr. Sušnikovi »Akademski poklici«, ki nudijo najboljših napotkov glede izbire poklica. Knjiga (približno 400 strani) se dobi v knjigarnah oziroma pri Slov. kat. akademskem starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5, za 40 din (po pošti 45 din).
—	Valivna jajc«. Kraljevska banska uprava bo tudi prihodnjo pomlad oddajala valivna jajca štajerske kokoši po znižani ceni. Valivna jajca bodo nabavljena od najboljših kokoši v rejskih središčih za štajersko kokoš. Naša domača štajerska kokoš je od strokovnjakov in od rejcev samih priznana kot najboljša kmečka kokoš, ki edina odgovarja našim krajevnim in gospodarskim razmeram. Naročila za valivna jajca zbirajo občine, kmetijske organizacije in šolska vodstva. Ta zbiranje naročil traja do 25. januarja leta 1910. Naročr.iki prispevajo 1 din za valivno jajce. Natančnejša navodila dajejo ustanove, ki naročila sprejemajo.
—	Za božična darilo si oskrbite tudi en izvod »Družinske pratike« s podobo sv. Družine. Obdarovanec vam bo hvaležen, ker mu daste s tem priliko, da se udeleži tekme za lepe knjižne nagrade, ki so razpisane v novi »Družinski pratiki«. — Cena 5 din. — Zahtevajte jo po vseh trgovinah!
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, kr deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohraui zdravje in mladostno svežost.
—	Primerna božična in novoletna darila, umetnine lil porcelan iz brušenega stekla jaslice, okras-ke za božična drevesca, mladinske knjige, posebno pa lepo in izvirno slikanico »Trdoglav in Marje-jica«^dobite pri Novi založbi v Ljubljani (Kongresni
—	V Službenem listo kraljevske banske uprave
dravske banovine od 16. t. m. je objavljen »Poslovnik za občna upravna oblastva«, dalje »Popravek čl. 6. naredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili« in »Pravilnik za tržne dneve občine ljubljanske«.
—	Dr. DJuro Vraneilč, specialist za Hvčne bolezni, Zagreb, Mošinskoga 10/b, sprejema v ordinaciji samo v ponedeljkih, sredah in petkih od 4—5
popoldne. Bolnike, poslane v sanatorijsko oskrbo,
sprejema osebno vsak dan dopoldne od 11_12 v
sanatoriju Zclengaj 37. ostali čas dneva na službujoči asistent sanatorija. (Tel. 93-80J,
Ka/ čakate, molje? Vaša žena vam skrbi, da vam dobro gret Da vam bo ie bolje šlo, naj dobi „Kmečko ženo"! Do Božiča naj se naroči,
Ž a nagrad ne zamudil ensko koto in še šivalni stroj, pa 500 naorad — oh, to bo boji Za 20 din dobi pa vsaka leto celo list mKmečka žtna-l Zdaj na delol
Uprava Kmelke žene. Maribor, Koroška cesta 5
—	»Ljudskega odra« tretji zvezek, posvečen predpustnemu času, ne bo izšel za 15. december, ampak takoj po Novem letu. — Uredništvo.
—	Koledarček ZFO za leto 1940. Opozarjamo vse člane Fantovskih odsekov, Dekliških krožkov in člane Prosvetnih društev, da si nabavijo koledarček ZFO, ki je pravkar izšel. Vsebina koledarčka je letos nadvse zanimiva. Poleg tega je med besedilom vse polno lepih slik, ki kažejo tekmovalce in tekmovalke, ki so ponesli sloves naše domovine tudi izven mej Jugoslavije. Koledarček se naroča pri Zvezi fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1. Cena koledarčka je izredno nizka in velja izvod samo 6 din. Zveza bo poslala na vsakih 10 prodanih in plačanih izvodov naknadno še en koledarček brezplačno.
—	Priporoča se prosvetnim društvom za pustni čat posebno primerni veseloigri »Čigav je grunt« in »Micki je treba moža«. Navodila in naročila daje avtor Vinko Korže, Breg pri Ptuju.
—	Nečak pokojnega slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča živi v veliki revščini in prosi usmiljena srca, da bi mu darovali staro ponošeno obleko (vrhnjo aH spodnjo) in obuvalo. Hvaležen bo za vse. Ima veliko družino, posestva pa skoraj nič. Njegova žena je bolehna in mora garati od jutra do poznega vereča. Naslov: Franc Jurčič, Muljava št. 19, p. Krka.
—	Zemljevid »Slovensko ozemlje« je pravkar izdala Slovenska Straža v Ljubljani. Predstavlja zgodovinsko ozemlje Slovencev in na hrbtni strani nuja dovolj podatkov o Slovanih, Slovencih, naši zgodovini, kulturi in gospodarstvu. Zelo primeren priročnik za vse dijake pa tudi za učence ljudskih šol. Pa tudi vsaka slovenska hiša bi si ga morala nabaviti. Cena 3 din za šole in društva, 5 din v knjigarnah. Strokovno oceno bomo še prinesli. — Toplo priporočamo!
—	Revna družina s sedmimi otročlči v starosti od 1. do 14. leta, brez matere, prosi usmiljenje ljudi pomoči.
—	Pri zaprtja, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Josef< grenčice.
—	Ne fotografirajte vojaških objektov!
Neki Škofjeločan je napravil izlet na obmejne hribe v družbi svoje izvoljenke. Pri«la sta blizu meje. Seboj je imel fotografski aparat. Ho-
tel je dekle fotografirati. V bližini pa se je nahajal vojaški objekt. Prijeli so ga, vzeli mt aparat in ga sodišču ovadili zaradi fotografi
ranja teh objektov. Škofjeločan je imel velike sitnosti. Prišel je včeraj celo pred sodnika-poedinca na okrožnem sodišču v Ljubljani, da se je zagovarjal zaradi tega dejanja. Škofjeločan je odkrito izjavljal, da ni hotel fotografirati vojaškega objekta v zlobnem in državi škodljivem namenu. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen. _
Pravilno delovanje Rosašhe mineralne vode:
Pri splošni nervozi ugodno pomirjuje Roeaška
voda Teinpel, pomešana s sadnim sokom
— Pravde zaradi prometnih nesreč. Kriminalna statistika bo za letos zaznamovala prav veliko število kazenskih zadev zaradi prometnih nesreč po znamenitem avtomobilskem paragrafu 205 k. z. Včeraj so bile pred kazenskim sodnikom-poedincem v Ljubljani kar 4 razprave o avtomobilskih nesrečah. Ena razprava je bila kar na licu mesta v bližini artilerijske vojašnice na Tyrševi cesti. Razprave so bile preložene. Po splošnem pregledu je bilo letos že nad 120 kazenskih zadev zaradi avtomobilskih, motociklističnih in kolesarskih nesreč.
— Cele nogavice, čiste čevlfe, zdrave noge in lahko hojo povzroči SANOPED, prašek za čevlje. Glavna zaloga: drogerija Jan« čigaj, Ljubljana, Krekov trg.
Št. Vid nad Ljubljano
Dekl. Marijina družba priredi danes ob 4 pop. v Ljudskem domu zborovno igro v 3 dejanjih >Sv. Cecilija« s prologom in s spremljevanjera glasbe. V igri je lepo prikazan boj mladega požrtvovalnega dekleta, ki zmaga nad grešnim poganskim svetom in doseže-krono mučeništva. Igra je primerna m potrebna z« seuaujo&l. Zalo obisk toplo priporočamo prav vsem.
■lJUBI JAN Ali
Delavska kolonija za Bežigradom blagoslovljena
Ljubljana, 16. decembra.
Danes popoldne ob pol 4 je bila slovesno blagoslovljena na novo zgrajena delavska kolonija za Bežigradom, v kateri je v 48 lepo urejenih stanovanjih že vseljenih prav toliko družin. Slovesnosti, ki je bila v veliki rajalnici otroškega Kavetišča, ki je postavljeno sredi vrta med obema velikima stanovanjskima hišama, so se udeležili skoraj vsi stanovalci kolonije z vso številno mladino. Prav tako pa je prišlo na slovesnost mnogo občinskih svetnikov, za socialni oddelek banske uprave dr. Karlin, bivša ljubljanska poslanca dr. Adolf Golia in Pavle Masič, bežigrajski župnik p. K. Zakrajšek in številni drugi Be-žigrajci.
Za začetek je šolska mladina bežigrajske ljudske šole krepko zapela pesmico, za tem pa je spregovoril ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, ki je v svojem govoru podčrtal napore sedanje občinske uprave pomagati brezposelnim in njihovim otrokom.Tako je bila urejena ogrevalnica. Prenočišča so bila pripravljena v stari cukrarni, kjer je tudi bilo razdeljenih v enem samem letu 10.000 kosil in večerij. V cukrarni je bil tudi odprt prehodni otroški dom za zanemarjene otroke, ki dobe tam najboljšo vzgojo in vso oskrbo, dokler ne dobe stalnega doma. Pred dvema letoma je bila ustanovljena prva šolska kuhinja. Sedaj jih je 17 in skoraj tisoč otrok dobi vsak dan popolnoma brezplačno topel zajtrk. Tudi sicer skrbi občina za razvoj mladine in zato ni čudno, da bo letos do kraja preračunskega leta samo za revno mla-dido pojabila 3,130.000 din, ne glede na nova poslopja, ki so bila tudi letos 7.a mladino zgrajena. Pred 4 leti je imela Ljubljana 3 skromna mestna otroška zavetišča. Med njimi je bilo eno staro že 100 let. V zadnjih 4 letih pa je bilo zgrajenih kar pet novih. Sredi 6vojih stanovanj pa bo dobila svoje zavetišče tudi bežigrajska stanovanjska kolonija. Ustvariti je bilo treba stanovanja za male ljudi, čeprav ima mestna občina ljubljanska že nad 100 stanovanjskih hiš, na stanovanju pa 870 družin s 4200 dušami. Ker ta Stanovanja za delavske sloje niso prišla v poštev
in ker je bilo treba izprazniti nekaj neprimernih stanovanj, je Ljubljana začela graditi čedna in pa zdrava stanovanja, katerih najemnine bo zmogel vsak delavec in nižji nameščenec v Ljubljani. Ugotovljeno je bilo, da bo treba v Ljubljani zgraditi vsaj 250 stanovanj in občina se je s pomočjo občinskega svetnika g. Josipa Vončine, ravnatelja Borze dela, ki je omogočila brezobrestno posojilo 3 milijonov din, lotila ogromne naloge, in je sedaj prvih 48 stanovanj že urejenih. Vso zahvalo za posrečeno zgraditev bežigrajske delavske kolonije dolgujemo inž. arh. g. Borisu Kobetu, prav tako pa tudi mestnemu svetniku polkovniku g. Andrejki, ki upravlja mestne hiše v Ljubljani. Z božjim blagoslovom so bile dozidane mestne stanovanjske hiše brez nesreč. Spremlja naj jih božji blogoslov v lep razvoj bele Ljubljane, Slovenije in vse države. Za tem je opravil blagoslovitev stolni župnik in kanonik dr. Klinar, blagoslovit-veni obred v zavetišču in nato blagoslovil še vsa stanovanja v obeh stanovanjskih hišah. Za tem sta fantek in punčka v imenu mladine, ki je doma v obeh novih hišah, izrekla prisrčno zahvalo županu in mu izročila lep zimski šopek. Povedala sta tudi, da je v obeh hišah 124 otrok in da 6e prav posebno zahvaljujeta za lepo igrišče in za zavetišče, namenjeno najmlajšim bratcem in sestricam iz kolonije. V imenu stanovalcev kolonije se je zahvalil g. Kraljič, ki je podčrtal hvaležnost vseh stanovalcev, ki so posebno veseli praktičnih in cenenih stanovanj. Prav posebno zahvalo pa so dolžni zaradi tega, ker so bile v novo kolonijo sprejete le družine z otroki, katerih se sicer mnogi hišni gospodarji tako zelo branijo. Zatrjujoč hvaležnost vseh malih ljudi, ki so z akcijo mestne občine prišli do primernih stanovanj, je povabil g. župana, naj si ogleda njegov skromni domek. Šolska mladina je odpela še nekaj krepkih pesmi, nakar je bila slavnost zaključena. Nadaljevala pa se je po vseh družinah stanovanjske kolonije, saj je g. župan namesto običajne večerje ob takem dogodku poslal vsaki družini v novi koloniji po eno kokoš, zelenko vina, masleno štru-co in tudi eno rožo v lončku. Tega darila je bila vsa kolonija prav posebno vesela.
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri
Skrivnost gospe Beate
KBNO UNION 22-21 Po istoimenskem gledališkem komadu A. Mullerja
Odlomek iz življenja lepe dame Lil Dagover. A. Schfinhals. 1. Serda Sabine Peters
Božična presenečenja z našim dobrim blagom
Platno
Preproga garnlt.
Ljubljana
Namizne garnlt. Žepni robci Ovratne rute
;
Pomoči potrebnim za božič
IV. Občestveni večer za župnijo Marijinega Oznanjenja v Ljubljani
Današnji dnevi so prepolni žalosti in bede. Z Iviharjem, ki pretresa Evropo ee veča beda tudi tpri nas. Ne smemo 06tati brezbrižni, ko vemo, da j!h je med nami v župniji mnogo, ki s strahom pričakujejo zimo. Zavedajoč se tega, je Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani sklenila, da se bo sama obdolžila karitativnemu delu na Občestve-nem večeru, obenem pa nudila priliko V6em drugim 6ožupljanom, da s posetom tega 0bče6tvenega večera na svoj način izkažejo bratovsko ljubezen.
Zato povabimo danes V6e naše prijatelje in feuplijane, da posetijo današnji Občestveni večer. Spored je 6ledeč: R. Glier: O več me z rožami ne mami; Osana Jože pri klavirju: Devojčica moja; Z. Norkovski: Kra;kowiak, poje konservatori6t g. Janez Lipušček. — Reger: Marijina uspavanka; iMarx: Marijina pesem; Mozart: Vijolica, poje gdč, Poldka Zupanova. Sirota Jerica, deklamaciija. — Plestenjak: »Igra o dobroti.« Slika iz današnjih težkih dni, v režiji g. viš. insp. L. Stancarja. — Cene: Sedeži od 20 do 4 din; stojišča 3 din. Predprodaja (Vstopnic v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
Dr. M. MAICEN
ne ordinira do 1. januarja 1940. Popis vseh moških v Ljubljani
Mestno poglavarstvo v Ljubljani je pričelo (Hostavljati hišne in evidenčne liste za popis vseh v Ljubljani stalno stanujočih moških, rojenih 1020 ali prej. Hišni lastnik, upravitelj ali hišnik naj takoj, ko dobi hišno polo z evidenčnimi listi, izroči v izpolnitev po en evidenčni list vsakemu v hiši stalno stanujočemu moškemu prej navedene starosti. Izpolnjene in podpisane evidenčne liste je treba brez odlašanja takoj vrniti hišnemu lastniku, upravitelju ali hišniku, ki nato vpiše vse osebe, ki so izpolnile in njemu oddale evidenčne liste, v hišno polo, kamor naj se prav tako vsakdo poleg svojega vpisa lastnoročno podpiše. Pri tem popisu je treba upoštevati tudi vse one v Ljubljani stalno stanujoče moške, čeprav so začasno odsotni, bodisi na popotovanjih, v bolnicah, na orožnih vajah ali drugje. Za take osebe naj evidenčne liste izpolnijo njih svojci. Če pa teh ni, naj jih pa izpolni hišni lastnik ali njegov pooblaščenec. Od popisa so izvzeti samo aktivni častniki, podčastniki in vojaki pod zastavo, pač pa morajo vojaški uradniki evidenčne liste izpolniti.
Podatke, ki jih potrebuje mestno poglavarstvo za volivne namene, naj bodo natančni, da ne bo treba vabiti strank v urad zaradi dopolnitev. Poleg drugih osebnih podatkov, naj v evidenčnem listu vsakdo natanko navede tudi dan, od kdaj nepretrgoma stanuje v Ljubljani, t. j. bodisi na starem kakor na inkorporiranem mestnem ozemlju.
Hišni lastniki, upravitelji ali hišniki naj hišne pole natanko izpolnijo in podpišejo ter z vsemi evidenčnimi listi izroče organom mestnega poglavarstva, ki so bodo pri njih zglasili po preteku treh dni po dostavitvi. Tega roka naj se vsi zanesljivo in natanko drže, da zaradi odlašanja no bo nepotrebnih zavlačevanj in potov ter zamud.
če bi pa kak v Ljubljani stalno stanujoči moški prej navedene starosti do četrtka 21. t. m. ne prejel evidenčnega lista v izpolnitev, naj se gotovo zglasi v petek, 22., ali v soboto, 23. decembra t. 1., med običajnimi uradnimi urami v mestnem domovinskem oddelku, Mestni trg 2-IL, soba št. 48.
Poudarjamo, da morajo biti popisani prav vsi v Ljubljani stalno stanujoči moški, ki bodo 31. decembra t. 1. stari 19 ali več let ne glede na državljansko pripadnost, torej tudi tuji podaniki.
1 Proslava 20 letnice univerze. Kakor smo že poročali, je blagovolil Nj. Veličanstvo kralj Peter H. prevzeti pokroviteljstvo nad proslavo dvajsetletnice obstoja ljubljanske univerze. Nj. Vel. kralja bo zastopal komandant dravske divizijske oblasti g. divizijski general Dingo-slav Štefanovič. Ponovno opozarjamo, da se proslava na univerzi prične točno ob 10. Rek-torat univerze kralja Aleksandra I. Ljubljana.
1 Prvo karitativno predavanje, ki ga priredi v letošnji zimi KZ v Ljubljani, bo prihodnji torek, t. j. 19. t. m. ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union. Predaval bo p. prior Valerian Učak o temi: Družina brez ljubezni. Vabljeni so vsi prijatelji karitativnega gibanja. Vstopnine ni.
1 Stolna kongregacija za gospe. Ker je umrla naša članica ga. Zober, pozivamo vse gospe, da se polnoštevilno udeleže pogreba, ki bo danes popoldne ob 4 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
1 Trnovčani! Prečitajte rubriko prireditve!
1 Vodstvo v umetnostni razstavi kluba LADE v Jakopičevem paviljonu. Danes ob 11 bo vodil v umetnostni razstavi kluba Lade g. akad. slikar profesor Mirko Šubic. K obilni udeležbi vabi Lada.
1 Proslava 150-letnice prve slovenske gledališke predstave bo priredilo Slavistično društvo v Ljubljani v torek, 19. t. m. ob 20 v predavalnici Trgovske akademije (Bleivveisova c.). Predaval bo g. profesor Alfonz Gspan pod naslovom »Anton Tomaž Linhart, slovenski preroditelj. Ob 150-letnici prve uprizoritve njegove Županove Micke«. Na predavanje že danes opozarjamo cenj. občinstvo. Vstop prost.
1 Ženski odsek Sempeterske prosvete sprejema prijave za šivalni tečaj, ki se bo začel takoj po novem letu. Prijaviti 6e je pri odsekovni tajnici g. Ve-likonji, Sv. Petra cesta 93, kjer se dobe tudi vsa pojasnila.
1 Nogavice, rokavice — Karničnik, Nebotičnik.
1 Božični trg pred semeniščem. Z včerajšnjim dnem je bil, da se tako izrazimo, otvor-jen božični trg razne devocijonalije in jaslice ter okraske za božična drevesca. Štanti so postavljeni na obeh straneh Semeniške ulice in trg kaže prav pisano lice. Prodajalke mlečnih
izdelkov so se morale za čas pred božičnimi prazniki preseliti na prostor za sadje pred Jugoslovansko knjigarno in semeniščem. Mnogi »štantar ji« razkazujejo prav lepe in lične izdelke pastirčkov, ovčic in jaslic. Nu prodaj so tudi že narejene domače jaslice iz mahu in papirja. G. Punčuh z Viča pa je v svojem štantu razstavil prav originalne jaslice, zelo solidno delo, ki traja lahko leta in leta. Jaslice so lesene. Illev je lesen, njegova streha pa je iz smrekovega lubja. Okrog hleva je prostor, kamor se postavijo pastirci in ovčice kakor tudi sv. Trije kralji. G. Punčuh je izdelal več vrst takih jaslic po velikosti.
I Popravi. V članku o 50-letnici ljudske šole na Ledini je bilo 14. t. m. pomotoma navedeno, da je bil Andrej Praprotnik urednik »Vrtca«. Bil pa je ustanovitelj Učiteljskega tovariša leta 1861. Tudi ni bil urednik Popotnika. Dopisoval pa je v Einšpilerjevega »Šolskega prijatelja«. Bil je mladinski pesnik in skladatelj nabožnih pesmi, še danes pojo po cerkvah njegove pesmi, ki so postale že ljudske.
1 Zanimivosti z živilskega trga. Včerajšnji živilski trg je bil prav bogato založen z vsemi dobrinami in živilskimi potrebščinami. Perutninski trg je bil založen z lepimi purani, šta-jerskmi kapuni in kokošmi. Od Ormoža so pripeljali dobro pitane purane, ki so bili po 80 do 110 din. Cene puranom so visoke in so se dvignile napram prejšnjim letom za približno 50%. Kapuni so bili po 45 do 50 din. Kokoši po velikosti in teži do 30 din naprej. Na perutninskem trgu je bila včeraj res velika izbira. Mnogi premožnejši ljudje so kupovali purane, da jih še prihodnji teden nekoliko popita jo. Jajca so še vedno draga. Komad 1.50, za kovača 7 do 8 komadov. Na trgu je bilo obilo zelenjave in povrtnine. Cene so neizpremenjc-ne. Krompir na drobno je bil od 1.75 naprej. Na Št. Peterskem nasipu je bilo 5 voz krom: pirja. Ceue 1.60 do 1.75 din na debelo. Sadni trg je založen z jabolki, ki so od 3 do 5 din kg po kakovosti. Na Pogačar jevem trgu so bile še zadnje lepe hruške — vodenke na prodaj po 6 do 7 din kg. Suhe hruške so po 4 din kg. Rozine so po 11 do 12 kg, orehova jedrca 20 do 22 din kg. Na trgu je sedaj še mnogo domače cve-tače po 5 din kg, mnogo je pa tudi uvožene.
1 Dobra in poštena katoliška družina z enim otrokom, ki živi zaradi bolezni zakoncev v veliki bedi, prosi usmiljena srca, da ji priskočijo z obleko aH 6 skromnimi življenjskimi potrebščinami na pomoč Naslov pove tajništvo »Slovenca« (Tel. 40-01 do 40-05).
Jesenice
Daens ob treh popoldne bo v Krekovem domu akademija FO in DK.
Naročniki »Domoljuba« in »Bogoljuba« lahko
plačajo naročnino tudi v podružnici »Slovenca« v Krekovem domu in si zagotovijo srečo pri žrebanju lepih in bogatih nagrad.
Kino Krekov dom predvaja danes samo ob 8 zvečer krasni pevski film »Neapelj«.
Kranj
Občni zbor prosvetnega drnStva bo v ponedeljek 18. decembra v dvorani Ljudskega doma ob 8 zvečer. Udeležba za člane je strogo obvezna.
Nosite »HINK0« klobuke!
V Olševku nad Kranjem je umrl znani orga-nist Franc Naglič. Še pred nekaj dnevi je na občnem zboru Cecilijanskega društva dirigiral svojim pevcem, a čez dober teden je nenadoma umrl. Bil je organist samouk in je s svojo pridnostjo ustvaril močan pevski zbor, čigar basi slove daleč naokrog.
Danes ln Jntri RADIO RAZSTAVA
trgovina KraSovec na Bekslnu, Kranj
Oglejte si razstavo I
Kino Šmartinski dom. Danes na sporedu ob 5 in 9 zanimiv film »Carski sek, ob 7 »Plavolasa prikazen«. V ponedeljek ob 9 »Carski sel«.
Domžale
Obrtno društvo v Domžalah vabi na redno letno skupščino vse obrtnike in obrtnice. Občni zbor bo dne 17. decembra ob 8 zjutraj v občinski posvetovalnici v Domžalah.

\
Kupite za Božič kolo pri tvrdki VokI
Radi pomanjkanja bencina je marsikdo odjavil svoje motorno vozilo. Phanomen prožno kolo Vam nadomesti Vaše motorno vozilo in je obenem lepo darilo
Puch - PBianomen - Bianchi
LJUBLJANA
Tavčarjeva ul. 7
Ljubljana, 17.decembra
Gledališče
Drama: Nedelja, 17. decembra ob 15: »George Dandin«. Izven. Znižane cene Ob 20: »Velika skušnjava«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 18. dec. »Antigona«. Red B.
Opera: Nedelja, 17. dec. ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. - Ob 20: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 18. dec.: Zaprto.
Rokodelski oder
Rokodelski oder bo vprizoril drevi ob 8 igro »Sestra Anunciata«. Igra je imeln pri premieri popoln uspeh. Opozarjamo, naj bi si vsakdo oskrbel vstopnice že v predprodaji, ker-je za lepo, novo moderno igro veliko zanimanje. Predprodaja vstopnic bo danes dopoldne od 10 do 12 in zvečer od sedmih dalje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica. št. 12. Pričetek je točno ob osmih zvečer. Vabimo k prav obilni udeležbi.
Radio Ljubljana
Nedelja, 17. decembra: 8 Jutranji pozdrav
—	8.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. ccrkve
—	8.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 10 Borba za duše v Afriki (g. dr. Lambert Ehrlicli) — 10.20 Bolgarske narodne (ga. Stamatka Kaludovn) — 11 Prenos slavnostnega zborovan ja ob 20 letnici Aleksandrove univerze v Ljubljani — 12.30 Poročilu, objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert vojuške godbe 40. pp. Triglavskega: Dirig. "iš. kap. Ferdo Herzog — 17 Kmet. ura: Ovčjereja v Sloveniji (g. inž. Anton Greif) — 17.30 Veselo popoldne: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) in kvartet Fantje na vasi — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Jubilejna sezona hrvatske drame (Marko Fotez Zagreb — 19.40 Objave — 20 Pevski zbor »Gosposvetski zvon« — 20.45 Za vsakega nekaj, igru Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Mandoline in balalajke (plošče).
Prireditve in zabave
Jutri, v ponedeljek zvečer, bo v mali Filhar-monični dvorani koncert društva »Tabor«. Poleg mešanega zbora nastopijo Ljudmila Polajnarjeva (sopran), Lojye Strniša (tenor), Samo Hubad (klavir) ter društveni zbor pod vodstvom zborovodje Janka Gučka. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene matice, ki ima v predprodaji tudi vstopnice.
Državna poskusna ljudska šola sa Bežigradom priredi danes ob pol 3 popoldne v svoji dvorani otroško akademijo, katere čisti dobiček je namenjen nabavi knjig za otroško knjižnico. Vsi, ki so zanimajo za vzgojo otrok, vabljeni.
Drugič se ponovi na odru v frančiškanski dvorani danes ob petih popoldne, dvakrat izredno uspela slovenska narodna igra »Miklova Zala«. Igralska družina stolne prosvete vljudno vabi vse, ki si še niso mogli ogledati te lepe uprizoritve. — Vstopnice danes in jutri v trafiki Soukal po 8, 6 in 4 din; eno uro pred predstavo pa pri blagajni. Čisti dohodek je namenjen skladu za Baragovo semenišče.
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori drevi ob 20 božično igro v treh dejanjih >Čez deset let«, spisal Jerko Štefan. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu.
Katoliško prosvetno društvo v Sp. Šiški priredi drevi ob 20 v samostanski dvorani tragedijo v treh dejanjih »Reka«. Vabljenil
Klavirski koncert ruskega pianista Nikite Magalova bo v torek, 19. t. m. Obeta se nam izreden užitek. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani ob 20 uri.
Predavanja
Predavanje ženskega odseka Sempeterske prosvete v ponedeljek, 18. t. m. odpade.
O akustiki prostora bo predaval dr. inž. Venče Koželj v četrtek, 21. decembra ob 20 v predavalnici Združenja inženirjev na Kongresnem trgu l-II (poslopije Kazine).
V šentjakobski dvorani bo danes popoldne ob 4 za pripravo na božič skioptično predavanje Božič v Betleliemu. Predava univ. prof. g. dr. Snoj.
Prosveta v Zeleni jami priredi v ponedeljek ob 8 zvečer v Zavetišču skioptično predavanje g. univ. prof. dr. Snoja »Božič v Palestini«. Vsi vljudno vabljeni.
Sestanki
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana -Bežigrad ima svoj redni občni zbor v po«icdeljek, 18. decembra ob 20 v risalnici III državne realne gimnazije — Bežigrad. Takoj po občnem zboru bo v istem prodoru strokovno predavanje. Vabljeni člani in prijatelji podružnice.
Redili občni zbor MJRZ bo v sredo 20. t. m. za okraj Vič v društveni dvorani na Viču 7. običajnim dnevnim redom. Pridite vsi in točno. — Odbor.
FO Ljubljana-inesto. — Pozivam vse mladce, naraščaj, redne člane in starešine na obvezni sestanek danes ob 14 v telovadnici na poljanski gimnaziji. Sftored: nagovori', božično obdarovanje. Pridite v čim večjem številu, bodite točni. — Predsednik.
Kino
Kino Vič predvaja danes ob 4. 6 in 8 krasen film nepozabne vsebine »Druga mati«. Za dodatek dva najnovejša zvočna tednika.
Poizvedovanja
Dva aluminijeva ključa sta bila najdena pred Jugoslovansko tiskarno in se dobita v naši upravi.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo:
dr. Piccoli. Tyrševa 6: mr. Hočevar, Celovška (52; mr. Gartus, Moste, Zaloška c. V pondeljek: dr. Kmet, Tyrševa 43; mr. Tnikoczy ded.. Mestni ' tre 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul, 7.
Pred veliko pomorsko bitko v južnem Atlantskem morju
Davi ob treh ]e morala nemška oklopnica »Graf Spee« zapustiti Montevideo in odpluti na morje, kjer jo pričakuje angleško brodovje
Newyork, 16. dec. b. Unites Pre«s. Iz zanesljivega vira poročajo, da 6e je nemška admiraliteta odločila spraje-ti bitko z angleškimi ladjami pred Montevideom in je dala nemški križarki »Admiral graf Spee« nalog, da takoj odpluje v južni Atlantik. Prav tako je nekaj nemških podmornic za prekomoreko plovbo dobilo nalog, da takoj odpluje proti Montevideu. Ni izključeno, da se križarka »Deutschland«, ki je že na poti proti Montevideu, skriva nekje v bližini.
Tukaj pričakujejo, da «e bo bitka med angleškimi in nemškimi ladjami razvila celo zunaj varnostne ameriške cone, ki je določena na panamski konferenci.
V borbi bo vsekakor sodelovalo vcčije število vojnih ladij in z zanimanjem ves svet pričakuje izid bitke. Sedaj je povsem jasno, da bo križarka »Admiral von Spee« vsekakor odplula iz Montevidca in sprejela borbo z britanskimi ladjami. Pred Montevideom čakajo angleške križarke »A i a x«, »A c h il le s,« »C u m b e r 1 a n d« in tri torpedovke. Pričakujejo še angleško oklopnico »R e n o w n«, rngleško matično ladjo »Are R o y a 1« in francosko oklopnico »D u n q u e r g u e«.
Poveljnik »Admirala Spee« pripoveduje
lluenos Aires, 16. doc. t. Reuter. V izjavi, katero je podal knpetan Langsdorf, poveljnik nemške križarke »Admiral Graf Spee«, urugvajskim oblastem, je opisal pomorsko bitko z britansko vojno flotiljo. Dejal je, da ga je v borbi najbolj oviralo dejstvo, da se je morala njegova ladja hkrati boriti proti trem ladjam. Nepričakovana hitrost in okretnost angleških križark ga je popolnoma presenetila in mu prevrnila vse načrte. Naenkrat je opazil, da ni več na globini. Ko jo z enim strelom zadel angleško križarko »Exeter«, je »Ajax« odbrzel proti obali in ga začel od tam-
kaj obstreljevati. Nemška ladja je dobila od njega dva polna zadetka, ki sta uničila poveljniški stolp in ranila mnogo moštva. Granata je vdrla celo v notranje prostore ladje. Angleško topništvo je streljalo s takšno preciznostjo, da je bil on sam ves presenečen. Zaradi tega je bilo tudi toliko moštva na nemški ladji prizadetega. Poleg mrtvih in ranjenih jih je bilo izredno mnogo, ki so bili manje poškodovani. Zato je Bklenil, da pobegne s svojo ladjo. Ladja se je zavila v dim in je mislila, da se bo rešila, odplula dalje in se spustila pozneje v borbo z vsako angleško križarko posamič. Toda hitrost angleških križark mu je presekala račune. »Ajax< in »Achilles« sta očividno dobili nalog — in to je neverjetno drzno — naj se nemški ladji približata čim bliže. Obe angleški križarki sta nenadoma presekali dim, v katerem se je nemška ladja čutila varno, ter jo začeli obdela-vnti z granatami od obeh strani. »Exeter«, ki se boja ni udeleževala, je ostala nekoliko bolj proti severu, kjer je očividno imela nalogo preprečiti, da bi nemška ladja ne zbežala. Le od časa do ča=a je ustrelila s svojimi velikimi topovi na »Admirala Spee«. Končno se je zaradi takšnega položaja kapitan odločil, da prekine borbo, toda »Ajax«- in »Achilles« sta se spustila za nemško ladjo pri Loboškem otoku, tako da »Admiralu Spee< ni pre-ostajalo nič drugega, kakor da se reši v luko Montevideo.
Newyork, 16. deccmbra. AA. Reuter. Po vesteh iz Montevidea je urugvajska vlada dovolila nemški žepni križarki »Admiral v. Spee« ostati v luki 72 u r samo zato, da se ladja popravi, da bo lahko plula, popravljanje orožja pa se ne bo dovolilo. V toku noči 60 vkrcali na ladjo oksigenske tanke, ki so potrebni za popravljanje. Na ladijo so prepeljali tudi večje število železnih težkih plošč. Popravilo nemške ladje je zelo težko, kajti 2 ladjedelnici pripadata angleškim državljanom, tretja pa nekemu Urugvaijcu francoskega rodu. 72 ur poteče I jutri ob 3.30 srednjega časa.
Angleška delavska stranka zoper sovjetsko nasilje
Odpora Fincev rdeči ne morejo zlomiti
Finci so do sedaj uničili 123 sovjetskih tankov
Finci mobilizirali vse moške od 20—40 let
Helsinki, 16. dec. AA. Po vsej Finski so nalepljeni pozivi, naj se vsi doslej nemobilizirani rezervisti takoj javijo svojim poveljništvom. To se nanaša na rezerviste do 40 leta starosti ter rezervne častnike do 60. leta. Tretji poziv še ni poklican pod zastavo. Na osnovi tega so poklicali pod zastavo vsi vojaški obvezniki od 20. do 40. Ista starosti.
Oslo, 16. dec. c. Havas: V norveško presto-l.co so prišla poročila o zadnjih borbah na finsko norveški meji, na severu Finske v dolini r:ke Pelsanio. Po teh poročilih so tamkaj nasto-] ili sovjetski bombniki, ki so obmetavali z bombami Salmijaervi in Anitajaervi. Do davi ri bilo mogoče z gotovostjo zvedeti v čigavih rokah se nahaja mesto'in rudnik Salmijaervi. Ako so ga končno Finci le morali izprazniti, je gotovo, da bodo začeli s proti ofenzivo. Finci so se tam kjer so se morali umakniti svojo nalogo izvedli mirno in disciplinirano. Zasedli so nove utrjene črte, a so pri umiku porušili vse, kar bi moglo sovražniku koristiti. Sovjeti imajo ogromne izgube in vojaški opazovalci pravijo, da pride na enega mrtvega Finca 10 Sovjetov.
V karelijski ožini in na fronti severno od La-doškega jezera borbe trajajo dalje. Sovjetske izgube so strašne. Samo na teh bojiščih brez ozira na bojišče v dolini reke Petsamo so Sovjeti do-sedaj izgubili vsaj 130 tankov. Finci imajo izborno topništvo za uničevanje tankov in se ga znajo izvrstno posluževati. Včeraj popoldne so pred Manerhainovo črto ob reki Onesuoski uničili s topovi 20 tankov. Sovjeti so tamkaj napadali s deset tisoč možmi. Od teh jih je 1500 ostalo na bojišču. Na fronti pri Talvajaergi in Loi-mola in Siskujaervi je finsko topništvo uničilo 15 tankov.
Helsinki, 16. dec. AA. Reuter: Finske čefe so ponovno zavzele vas Suomasalmi in potisnili del sovjetskih čet zapadno od jezera Kijanta-jervi nazaj. Na drugih delih bojišča ni sprememb. Na osnovi sporočila pomorskega poveljništva so finske obalne baterije pri Abu streljale na sovjetsko križarko vrste Gorki, ki se je po naknadnih poročilih, kakor se zdi potopila.
Rdeča poročila
Moskva, 16. dec. AA. DNB: Poročilo generalnega štaba Ijeningradskega vojnega okrožja pravi, da so sovjetske čete, ki napredujejo v smeri
Vofna na
V zraku
London, 16. dec. AA. Londonski pooblaščsni krogi trdijo, da je bila zračna borba v četrtek ob nemški obali ena od največjih, kolikor se jih je do sedaj vodilo med angleškim in nemškim letalstvom. Navzlic neugodnim vremenskim razmeram je angleška eskadra točno izvedla svojo nalogo. Poveljnik angleških letal je beležil vse posameznosti borbe, tako da je mogočo točno ugotoviti nemške izgube. Štiri nemška letala so bila zbita takoj v začetku borbe. Nekaj časa so letala gorela v zraku, tako da so plameni gorečih letal izgledali kot ogromne bakle. Nemci so streljali na angleška letala z obale, z ladij in letni. Pozneje se je ugotovilo, da je bilo sestreljeno So peto nemško letalo. Angleška eskadrila pa je izgubila skupaj 3 letala in ne 6, 7, 8 ali 10, kakor trdijo nemška poročila. Med moštvom angleške eskadrile so bili trije kanadski, dva južnoafriška, štirje novozelandski in en avstralski pilot.
Na morju
London, 16. dec. AA. Havas: Včeraj sta dve patrolejski ladji zadeli v Severnem morju na mi-bc To sta ladji »A t e 11 e n p! a rt (8939 ton), ki
London, 16. dec. A A. Reuter: Ko je govoril o vlogi delavske stranke v tej vojni, je vodju angleške delavske stranke Attlee rekel na konferenci delavcev incd drugim sledeče: Delavska stranka mora zavzeti jasno stališče v sedanjem položaju. Pruv tako mora točno prikazati svoje politične poglede na tekoče dogodke. Zato morajo biti člani stranke obzirni in ne smejo sprejemati napačno prikazanih dejstev, namreč kukor da bi noša stranka podpirala nacionalistično vlado. Mi ne podpiramo nobene nacionalistične vlade, temveč podpiramo sedanjo vlado v borbi proti nasilju. Mi podpiramo našo državo v borbi proti nasilju, vendar pa je treba vedeti, da smo mi še naprej ostri kritiki vsega tistega, kar je vlada poprej rekla, kakor smo tudi kritiki vsega tistega, kar ni dobro v se-
danjosti in kar ne bo dobro za prihodnost. Temeljnega pomena je zu nas, da delamo na to, da se čimprej vojna konča in du se ustvarita na svetu svoboda in socialnu pravica. Noben dober član Trade Uniona ne bo za izolacijo nuše stranke, odnosno zu izločitev stranke iz splošnih poslov in vsak luhko odgovori tistim, ki nas sprašujejo, zakaj se mi Angleži mešamo j v evropske zaefeve, da. zato, ker nočemo skr-pucan mir, temveč mir, ki bo temeljil na novein redu v svetu. Ko je Attlee govoril o sovjetskih nasiljih nad Finsko, in ko je omenil besede »sovjetski imperializem«, se jo zaslišal vzklik: »Ne.« Nato je Attlee takoj odgovoril: »Nasilje je trebu imenovati vsako nasilniško delovanje, pa čeprav ga izvrši tisti, ki sum sebe imenuje 1 socialista.«
Nedelja v znamenju političnih prireditev
iz Murmanska, zasedle 15. decembra Salmijervi, ki leži 60 km južno od Petsama. V smeri iz Uhte so sovjetske čete napredovale 128 km od meje, čete ki napredujejo iz Petrozadovska pa so na-
Eredovale lstotako ter zasedle železniško postajo epasilta. Tudi sovjetske čete, ki napredujejo iz Hexholrna, so imele uspeh. Letalskih operacij zaradi slabega vremena ni bilo.
Moskva, 16. dec. b. Sovjetska radijska postaja poroča, da je rdeča vojska prebila Mannerheimovo obrambno črto v karelijski oblasti in da se borbe že vodijo v ozadju finskih utrdb. (?) V -uradnem poročilu, ki ga je snoči izdalo poveljstvo leningrajskega okrožja, ničesar ne govori o proboju Mannerheimove črte. Domnevajo pa, da je pre. bita na najožjem mestu Finske, ker tam sovjetske čete že nekaj dni silovito napadajo ne oziraje se na strašne izgube.
»
Helsinki, 16. dec. AA. Reuter: Poročilo finskega vrhovnega poveljstva z dne 16. decembra se glasi: Sovjetske čete so z močnimi oddelki in po daljši topniški pripravi izvršle danes zgodaj zjutraj napad na Karelijski ožini pri reki Pajpale. Ta napad ob zaščiti 50 tankov je bil odbit. Sovražnik je pri tej priliki utrpel hude izgube Razbitih je 14 sovjetskih tankov, medtem ko so se 4 tanki udali Fincem. Sovražnik je izvršil tudi druge napade ne tem odseku, vendar je bil povsod odbit. Smatra se, da so sovjetske čete v teh borbah izgubile več 100 mož. Na vzhodnem bojišču sovjetske čete napadajo še naprej zlasti pri jezeru Ladoga. Povsod so bili odbiti, razen pri Petsnmu, na skrajni točki, kjer so se finske čete umaknile do Salmijervija. Pri Tolmajerviju pa Finci še naprej preganjajo sovražnika. Njihov vojni plen se stalno povečuje. Pri Soumisalmiju, kjer so Finci obkolili sovjetske čete, je borba prešla v zaključno obdobje. Na morju je sovjetska mornarica zelo aktivna, v vzhodnem delu Finskega zaliva. Sovjetske torpedovke in mali ogledniški čolni so napadli večkrat otok Aspoe, jugovzhodno od Kopke. Fna sovjetska patrolna ladja je bila uničena pri teh operacijah, medtem ko Finci niso utrpeli nobene izgube. Finske baterije odpode vsako sovjetsko ladjo. Na Ladoškem jezeru pa finsko topništvo učinkovito ščiti delo finskih kopenskih čet. Aktivnost sovražnikovega letulstva se omejuje "golj na maloštevilne ogledniške poleie. Danes so finska' letala izvedla oglede na raznih bojiščih. Finsko protiletalsko topništvo je pri Ilelsinku zbilo eno sovjetsko letalo.
je registrirana v Liverpoolu, in »Inverlan« (8900 ton), registrirana v Dublinu. Zdi se, da je pri tem našlo smrt več članov posadke. Preživelo moštvo je bilo izkrcano ponoči v neki angleški luki na severozahodni obali.
Oslo, 16. dec. t. Havas: Blizu angleške obale so se danes potopile dve norveške tovorne ladje, »P a g n y< 1236 ton in »HC. F 1 o o d« 1907 ton, Parnik »Pagny« je imel 19 mož posadke, šest jih jo utonilo, ostali so se rešili. Drugi parnik »HC Flood« pa je imel 20 mož posadke, od katere so 4 utonili, 16 pa se jih je rešilo.
Snntiago do Chile, 16. dec. AA. Havas: Angleška križarka »Dispatch« je potopila ob devetih zjutraj nemško tovorno ladjo »DUsseldorf« blizu čilskega pristanišča Caldera pri otoku Parajos izven čilskih teritorijalnih voda.
Bruselj, 16. dec. t. Reuter: Iz Ostende poroffajo, da so slišali od morja sem hudo bobnenje težkih topov. Tudi v Bruslju samem so slišali votlo grmenje. V voj. krogih prevladuje vtis, da je morala nekje zunaj na morju biti bitka bodisi med vojnimi ladjami, bodisi da so letala metala bombe.
London, 16. decembra. AA. Havas: Tukaj trd-ioj da je angleška vojna mornarica zaustavila nemško trgovsko ladje »Tenerifa« (2436 ton.)
Amsterdam, 16. dec. AA. Havas: Preteklo noč se je potopila na Atlantskem oceanu v bližini rtiča Landsand grška trgovska ladja »Germain« (5117 ton). Vsa posadka je bila rešena.
Belgrad, 16. dec. m. Snoči in danes je večina ministrov odpotovala na svoje domove, deloma pa v svoje volivne okraje.
Snoči sta odpotovala v Ljubljano gradbeni minister dr. Krek in fin. minister dr. Šutej, ki se je med potjo ustavil v Zagrebu in bo od tam nadaljeval pot proti Ljubljani, kjer bo na proslavi ljubljanske univerze zastopal podpredsednika vlade in voditelja hrvatskega naroda dr. Vladka Mačka.
Z današnjim popoldanskim vlakom je odpotoval v Ljubljano prometni minister inž. Nikolaj Beslič z gospo ter bo z drugimi ministri kraljevske vlade prisostvoval jutrišnji vseučiliški slav-nosti v Ljubljani. Minister dr. čubrilovič pa je odšel v Leskovec. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič se je odpeljal v Sarajevo, kjer bo jutri shod samostojnih demokratov. Po prihodu v Sarajevo je minister Budisavljevič sprejel v hotelu »Evropa« časnikarje. Minister je napovedal, da bo v najkrajšem času izdana uredba o kontroli cen na podlagi uredbe o pobijanju draginje. Minister Budisavljevič ugotavlja nadalje v svoji izjavi, da draginja na vseh straneh raste. Eden izmed glavnih vzrokov so vsekakor izredne razmere v Evropi in na svetu in so se škodljive posledice pokazale tudi pri nas in v našem gospodarskem življenju zaradi pomanjkanja gotovih surovin, katerih uvoz je precej otežkočen. Drugi vzrok pa je brezvestna špekulacija, s katero hočejo nekateri špekulanti izkoristiti sedanje izjemno stanje. Zato je državna oblast pozvana, da poseže v ta problem s kontrolo nad cenami. Državna oblast bo postavila posebne kontrolorje cen, ki bodo imeli široka pooblastila. V slučaju, če bodo ugotovili izkoriščanje konzumentov, bodo določene izredno stroge kazni. Minister Budisavljevič je na*o obiskal bana drinske banovine Jev-tiča in pregledal vse ustanove, ki spadajo v njegov resor.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je bil danes v Belgradu, jutri pa bo prisostvoval veliki narodni slavnosti ob odkritju spomenika blagopo-kojnemu kralju Aleksandru I. v Nišu. Teh slav-
nosti se bo udeležil tudi patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo in zastopniki vseli civilnih in vojaških oblasti.
V Belgradu samem bo jutri zanimivo zborovanje radikalov, ki jih je povabil na sestanek pravosodni minister dr. Markovič iz V6e države. Minister dr. Markovič, ki ga je glavni odbor narodne radikalne stranke zaradi vstopa v vlado narodnega sporazuma in zaradi stališča do sporazuma s Hrvati izključil iz stranke, hoče na tem zborovanju razčistiti svoje odnose do glavnega odbora in do stranke sploh. Na zborovanje bo prišlo precej radikalov, vendar se je po časopisnih vesteh sodeč več organizacij izreklo proti temu sestanku in za Aco Stanojeviča in za glavni odbor. Zborovanje bo vsekakor zanimivo, ker se bodo na njem obravnavala vsa notranja vprašanja v radikalni stranki. Zborovanje samo pa bo gotovo povzročilo še več nasprotstev med dr. Markovičem in glavnim odborom, ki v svojstvu pravosodnega ministra ne misli niti malo popuščati ter bo svojo akcijo proti njemu še poostril.
Politična javnost in vsi krogi so imeli ta teden priliko, da so se lahko prepričali, da je politika narodnega sporazuma konstruktivna in da skrbi za krepitev državne celote bolj kot pa razni integralisti. To je jasno dokazal v svojem govoru podpredsednik vlade in voditelj Hrvatov dr. Vladko Maček, ko je na kosilu v patriaršiji poudaril, da sedaj, ko so si Hrvati po dolgoletni borbi pridobili narodno individualnost, ni nobene ovire več, da se ne bi z vso silo vrgli na delo za volitve in jugoslovanstvo. Vsi tukajšnji krogi so to izjavo voditelja Hrvatov sprejeli z velikim odobravanjem, nasprotniki sporazuma pa so ostali poparjeni, ker jim je dr. Maček izbil iz rok krepko orožje, s katerim so stalno streljali v sporazum. To svojo izjavo je dr. Maček močno podprl z idejo sporazuma, ki si bo sedaj še lažjo utiral pot do popolne zmage, ki bo prinesla popolno zadovoljstvo in enakopravnost tako Srbom, kot Hrvatom in Slovencem.
Sovjetija ne more izvažati petroleja
Amsterdam, 16. dec. AA. Ilavas: Nieve no-terdamsehe Kurnnt objavlja članek nekega strokovnjaka, ki trdi, da Sovjetska Rusija ne samo, da ne more izvažati petroleja, temveč ga mora celo uvažati. Ta serokovnjak izvaja svoj sklep iz sledečih dejstev: 1. na zadnjem kongresu komunistične stranke v Moskvi je bilo priporočeno, naj se kar najresneje štedi z gorivom, obenem pa je bilo predlagano, naj se uvažajo surognti pogonskih goriv; 2. izvoz petroleja, ki je funkcioniral do nedavnega v redu, je zdaj popolnoma ustavljen; 3. ljudski komisarijat za zunanjo trgovino poskuša zagotoviti preskrbovanje Sovjetske Rusije kot nevtralne države s petrolejem iz Združenih (iržav in angleškega imperija.
»Daladier mora ostati«
Pariz, 16. dec. c. Polkovnik la Rocque objavlja danes v »Petit Journalu« članek, v katerem opozarja na vesti, ki govore o tem, da misli Daladier odstopiti. Polkovnik meni, da bi bil ta Dala-dierov korak velika nesreča za Francijo. Daladier mora ostati na čelu vlade in nadaljevali svojo borbo proti komunizmu.
Trajne kodre solidno izdeluje frizerski salon »Pavla«, Celje, Kovaška I.
Poceni in dobro kupite
damske plašče, moške suknje, obleke, pum-parice, damsko in moško toplo perilo, nogavice in rokavice — pri
Kolbezen Franc, Celje
London, 16. decembra. AA. Havas: Od začetka vojne je Nemčija vsega skupaj izgubila 39 trgovskih ladij. Njihova skupna nosilnost znaša 186.000 ton.
Na suhem
Pariz, 16. dec. AA. Havas: Včeraj ni bilo na bojišču nobenih važnih dogodkov. Samo na področju Vogezov, severno od Biza so Nemci poskušali izvesti napad, ki pa ni imel večjega obsega. Na nekaterih krajih bojišča je bilo nekaj malega artilerijskega streljanja. Včeraj je nad francoskim ozemljem letelo eno samo nemško letalo.
Berlin, 16. dec. AA. DNB: Vrhovno fiovelj-stvo poroča: Nobenih posebnih dogodkov ni bilo na bojišču.
Vezuv bruha
Neapelj, 10. dec. b. Ponoči je pričel z vso silo bruhati Vezuv. Iz žrela je lava tekla v širini 50 metrov po obronkih. Zaradi močnih eksplozij so se vsi prebivalci zbudili ter opazovali veličastne prizore. Promet na železniških progah okrog Vezuva je bil za nekaj časa ustavljen, ker je grozila nevarnost, da bo reka love preplavila progo. Proti jutru pa je eruj>cija popustila in lava je tekla j>očasneje, dokler se ni ustavila. Železniški promet je bil nato zopet v celoti vposlavljen, Vezuv še vedno bruha pepel in iz njega stalno švigata ogenj in dim. Observatorij je sjioročil, da je vsaka nevarnost miuula.
Belgrajske novice
Belgrad, 16. dec. m. V Belgradu so imeli občni zbor' imejitelji Karadjordjeve zvezde. Na občnem zboru so poudarjali željo, da bi se vse bojevniško organizacije zedinile v Zvezo bojevniških organizacij. Predsednik Društva rezervnih častnikov Bog-danovič je na zborovanju dejal, da so pravila za tako organizacijo že pripravljena in da jih bodo prihodnje dni prejele v proučitev vse bojevniške organizacije. Iz poročil, ki so jih prečitali na občnem zboru, je razvidno, da šleje Društvo imeji-teljev Karadjordjeve zvezde okrog 2000 članov. Predsednik društva je upokojeni general Liuba Milič.
Drobne novice
Zagreb, 16. dec. b. Iz Singupura poročajo, da je naša ladja »Vidovdan«, ki je plula pruzna proti Javi, nasedla na greben koralskih otokov. Zaenkrat še ni v nevarnosti. »Vidovdan« je last Jugoslovanskega Lloyda. Ima 9000 ton in je bila zgrajena leia 1906.
Bruselj, 16. dec. b. Poročajo, da se z belgijske obale sliši močno grmenje topov. Domnevajo, da je prišlo do spopada resnega značaja.
Budimpešta, 16. dec. c. Iz stranke suličastih križev (madžarsko narodne socialistične stranke) je danes izstopilo četvero njenih poslancev. Vsi so izjavili, da se z delom stranke ne strinjajo.
Pariz, 16. dec. A A. Pat: Po vesteh iz Poljske je tam umrl znani poljski zgodovinar Bronislav Dembinski. Dembinski je bil častni doktor številnih tujih univerz, nekaj časa pa je zavzemal tudi položaj predsednika medparlamentarne unije.
Moskva, 16. dec. AA. Havas: Ledolomilee »Stalin«, ki ima 11.000 ton in ki je najmočnejša ladja v Sovjetski Rusiji, je zapustila pod poveljništvom kapitana Belušova Murmansk in odplula na pomoč ledolomilcu »SectoviK, ki je že dve leti blokiran v ledenih gorah. Ledolomilee »Sedov« je prispel skoraj do Grenlandskega morja.
Hranilnica Dravske banovine
potir. Celje
nasproti pošte — Cankarjeva cesta Domač pupilarno varen zavod izvršuje vse denarna posle. — Najbolj varna naložba - jsinstvo Dravske banovina. — Pojasnila brezplačno.
Ljutomer
Prosvetno društvo v Ljutomeru ponovi danes por>oldne čarobno igro v 8 slikah »Zapravljivec«. Predstava te začne točno ob 3, da bodo mogli udeleženci, ki se bodo pripeljnli z vlakom, tudi še pravočasno priti na vlnk. K udeležbi ste vljudno vabljeni! Obenem oj>ozarjamo, da pripravlja društvo Coldonijevo komedijo »Stric Ihta«.
Pflfffir mfraririi Zaloga vezanih plošč in rU&UI lilg&CSijI: furnirjev po tovarniških
cenah s posebnim pppustom pri »OBNOVA" - F. Novak, JurtlCeva ulica 6 MARIBOR
Ptuj
Royal-kino, Ptuj. Danes zadnjikrat nad vse zabavna opereta »Kneginja čardaša« s slavno pevko Marlho Eggerth v glavni vlogi. — Pride: Najlepši francoski film »Vrtinec strasti«,
Ob dvajsetletnici slovenske univerze
|L Metod Dolenc
1929—1930
U t Alfred Ser ko
1930—1932
15. Maka Samec
1935—1937
Rehtorii
L Josip Plemelj
1919—1920
Z Rihard Zupančič 1920—1921
3. Gregor Krek 1921—1922
4 Aleš Ušeničnik
1922—1923
5. France Kidrič 1923—1924
Naš H«t m je sicer dvajsetletnic« univerz« •pomnil že • posebno stranjo tedaj, ko >o se v letošnjem zimskem semestru odprla vrata naše almae matris Alexandrinae vpisovanju naših dijakov v enoindvajseto leto delovanja našega slovenskega vseučilišča. Tedaj smo poudarili s kratkimi besedami delo našega vseučilišča v teb dvajsetih letih z mislijo na bodočnost, kar so podčrtali še gospodje dekani vseh fakultet s svojimi željami, ki naj bi jih izpolnila bližnja prihodnost. Toda danes praznuje oficielno slovenska univerza s svečano proslavo v unionski dvorani svoj postanek in svoje dvajsetletno delo, napor in uspeh našega najvišjega učilišča. Mi, kakor tudi vsa slovenska javnost, se z največjim veseljem pridružujemo tem svečanostim ter z vso javnostjo želimo našemu slovenskemu vseučilišču po stari akademski navadi »Vivat, crescat, floreat, universitas Alexandrinal«
Borba za visoke šole v Ljubljani
Danes pa se slovenski narod ozira s ponosom nazaj na vse svoje borbe, ki jih je stoletja boril s »sovražnimi sapami« za svoje visokošolstvo, ki ga je dosegel v polnem obsegu in v narodnem jeziku šele po osvobojenju v narodni državi. Spominja se vseh svojih začetkov v tujih jezikih, ki so našim prednikom izobraževali mladino v vseh vednostih in jim odkrivali Krezove zaklade duha; zaveda pa se, če bi jih sovražna usoda ne uničila, da bi slej ko prej iz teh zavodov, ki smo jih imeli v preteklosti, zrastli tudi s časom slovenski zavodi, kakor so se tudi drugod po Evropi pona-rodili. Tako smo imeli v Ljubljani visokošolstvo že v začetku 17. stoletju, ko so jezuitje sezidali 1. 1603 pri Šentjakobu jezuitski kolegij, v katerem so začeli dajati dijakom visoko izobrazbo. Tako imamo v tem XVII. stoletju in na začetku XVIII. stoletja v Ljubljani že dobro urejen filozofski študij ter bogoslovni, v smislu in višini takratne dobe seveda. To je bila že univerza v malem, kajti kolegij je bil opravičen podeljevati doktorski naslov, kar so smele le univerze. Še sedaj je ohranjenih nekaj teh diplom, ki bodo za vedno ostale svetel spomenik ljubljanskega »vseučilišča« v preteklosti. Izza 1. 1698 se pojavlja v Ljubljani tudi že juridični kolegij kot privadna ustanova, in znano je, da je jurist Bogtataj imel 1. 1710 zasebna juri-dična predavanja. L. 1704 je ljubljanski zgodovinar Dolničar že risal na majhen listič preračun za ustanovitev prave univerze v Ljubljani in tako re-šetal materialno vprašanje, obenem pa tudi določal predmete, ki naj bi se poučevali: poleg bogoslovja še fizika, logika, matematika, metafizika, cerkveno pravo, orientalne jezike itd. Univerza naj bi se sezidala nasproti sv. Jakoba ob Ljubljanici. Ostalo pa je samo pri načrtih. Toda pri jezuitih so obstajali še visokošolski študiji prav do razpusta reda, poleg zgoraj imenovanih predmetov se je poučevala tudi zgodovina, poljedelstvo, mehanika, fizika, posebej v Ljubljani pa še anatomija in kirurgija ...
Ko pa je absolutistični režim cesarja Jožefa uničil jezuitski red, je bilo uničeno tudi jezuitsko visokošolstvo v Ljubljani. Modroslovne nauke so prepovedali že 1. 1785. Proti razpustu so se pritoževali škof in deželni stanovi, ki so zahtevali, da se ob obstoječih stolicah obnovi modroslovna, dodajo pa še nove: za plovbo, za finančno policijsko znanost ter naravno pravo. Ker je v Ljubljani bila tudi že stolica za anatomijo in kirurgijo, 6o te zahteve predstavljale željo po polni univerzi v takratnem avstrijskem smislu. Zaradi take enoglasne težnje, je avstrijski centralizem vendar vrnil Ljubljani modroslovno stolico 1. 1788, 1. 1791 pa tudi bogoslovni študij, dočim je obstojal kirurgič-ni in anatomski študij, kakor tudi porodništvo in živinozdravništvo že odprej. Profesor za porodništvo je predaval tudi že tedaj — v slovenskem jeziku v okviru filozofičnv kirurgičnega učilišča. L 1774 je pogorel jezuitski kolegij in tedaj so premestili šole v bivši frančiškanski samostan, kjer je bil poznejši licej v francoski šoli.
Prav za Napoleonove dobe smo imeli Slovenci v Ljubljani v £col central popolno vseučilišče, ki je bilo odprto v navzočnosti maršala Marmonta 1. 1810. Tu so se izobraževali medicinci, kirurgi, inženirji in arhitekti, pravniki ter bogoslovci. Za Ljubljano je bil predviden popolni fakultetni pouk, imenovani profesorji, deloma pa tudi licej, v smislu srednjega šolstva. Tehnična fakulteta je odpadla, ker je tip »Napoleonove univerze« ni poznal. Ko pa je zopet Avstrija prevzela Ilirijo, je £cole okrnila nazaj na prvotni obseg liceja ter pustila samo posebne stolice za modroslovje, bogoslovje in kirurgijo. V »Kraljestvu Iliriji« pa so okrnili še modroslovno fakulteto ter pustili rano-celništvo.
Toda misel na slovensko vseučilišče cl izumrla. In ko je nastopilo 1. 1848 in prebuja narodov, je oživela tudi ta misel ter se tudi realizirala seveda v manjšem obsegu. Rektor ranocel-niške šole dr. Sporer je tedaj sestavil spomenico na deželne stanove, naj se v Ljubljani osnuje vseučilišče, kar je priobčil dr. Bleivveis v »Novicah« pod naslovom »Vseučilša nam je treba, Kranjcam in tudi vsim Slovencam v prevdarik«. Ta spomenica je bila mišljena kot oklic na narod, da bi misel vseučilišča zajela ves narod in bi jo prevzel za svojo zahtevo. Mestni magistrat in deželni stanovi so sicer to prošnjo zavrnili z izgovorom, da nimajo dovolj denarnih sredstev in tudi naučno ministrstvo je zahtevo odklonilo. Toda slovenska javnost je tako enodušno zahtevala univerzo v Ljubljani in tudi tedaj izvoljeni prvi slovenski poslanci so dosegli, da je vlada priznala upravičenost univerze dovolila, pa Ie slovenska predavanja iz civilnega in kazenskega prava. Ko je prenehala svoboda 1. 1848, so ranocelniško visoko šolo kakor tudi modroslovje pridružili srednjemu šolstvu, slovenska pravna predavanja pa so trajala š« naprej do 1. 1854, ko so se preselila v Gradec. Pridružili so jim še kazenskopravni red ter ustanovili dve bogoslovni stolici. Toda v dobi
In tehnična, ki naj bi čim prej Izdelat« načrt«
za organizacijo dotičnih fakultet Sledila je posebna konierenca poslancev iz vseh treh političnih strank na Slovenskem in več članov vseučili-ške komisije, kjer se je razmotrivala nujnost ustanovitve univerze. Dne 19. maja 1919 se je v poslopju državne obrtne šole odprl l tehnični visokošolski tečaj. Slovesnost je otvoril predsednik vseučiliške komisije dr. Marajon. Po besedah poverjenika dr. Verstovška sta imela prvi visokošolski uvodni predavanji dr. Vidmar in dr. Zupančič, ki sta bila tako prva slovenska profesorja
fio osvobojenju v Ljubljani. Tedaj pa so se pojav-jali o vseučilišču v Belgradu pomisleki Zato je bil 20. junija dr Marajon brzojavno pozvan v Belgrad. Treba je bilo z zadevo pohiteti. Dne 2. julija 1919 je zboroval pod predsedstvom ministra dr. Antona Korošca ministrski svet, ki je na predlog tedanjega ministra prosvete Ljube Davidoviča sklenil, da se odpre že prihodnfe leto vseučilišče v Ljublfani, in sicer s petimi fakultetami: bogoslovno, modroslovno, pravoslovno, tehnično in zdravniško.
Poslanci so nameravali najprej postaviti zakon o univerzi v Ljubljani v zvezo z zakonom o preuredbi belgrajskega vseučilišča, a iz formalnih razlogov to ni bilo mogoče Prav tako je bilo nemogoče rešiti vprašanje potom resolucije. Oboje je bilo namreč proti poslovniku. Poslanci so torej morali nastopiti normalno pot, ki vodi do uzakonitve kakega predloga. Sam minister Davidovič jim je pomagal, ko je dne 8. julija stavil zakonski predlog o našem vseučilišču. Še istega dne so izvolili poslanci poseben odbor, ki je ta zakonski načrt sestavil, nakar ie takoj prišel kot nujen predlog na dnevni red Referent je bil poslanec Anton Sušnik. Predlog je bil 9 julija v prvem branju soglasno sprejet. Dne 17. julija je bil sprejet tudi v drugem braniu ter ie bilo tako vseučilišče soglasno dovoljeno. Dne 23. julija 1919 je regent in prestolonaslednik Aleksander podpisal zakon o ustanovitvi vseučilišča ▼ Ljubljani. Službene novine pa so ga objavile en mesec pozneje, 23. avgusta 1919. Z ukazom z dne 31. avgusta so bili imenovani prvi profesorji. 11. septembra je dr. Danilo Marajon iskreno pozdravil prve profesorje v vseučiliški komisiji, ki je 20. septembra 1919 imela v deželnem dvorcu svojo zadnjo sejo. Tu se je sestavil zbor prvih profesorjev kot univerzitetni svet, katerega predsednik je bil dr. Josip Plemelj, namestnik prof. Zupančič, poslovodja pa prof. dr. Ramovš, ki so 12. novembra 1919 pri prvi seji Univerzitetnega sveta prevzeli za prvo študijsko leto 1919-20 funkcije rektorja, prorektorja in poslovodje.
Tako je pred dvajsetimi leti stopila v življenje slovenska Alma Mater.
fPo JlnnVth nVartomlVa dr. Pole« v UnlTerstta* A!e*an.
driua Labaceusls in N. Volikonja t »Slovenci v desetletju 1918—19360. •
Sedaj deluje slovenska univerza že dvajset let. Uspehi, ki jih je v tem času dosegla, 60 preobrazili slovensko razumništvo, ki dobiva svoijo višjo izobrazbo v domačem jeziku, pa tudi v domačem duhu. In duh je, ki vlada. Današnja proslava velja torej vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k ustanovitvi, razvoju in rasti slovenskega vseučilišča, ki so ga branili in podpirali s svojo močjo in položajem, da je prebrodilo začetne težave ter da se trdno zasidrava v slovenska tla s svojimi zavodi, ki bodo pravi temelj slovenskega kulturnega delovanja, tako trden, da ga noben vihar ne bo mogel izdreti. Proslava pa velja tudi vsem tistim, ki so ta zavod vodili, kakor tudi profesorjem in docentom, ki so V6e svoje moči posvetili razvoju slovenske znanosti. Obenem pa naj bo memento tudi vsem slovenskim državnikom, da naj tako skrbe za najvišje slovenske kulturne ustanove, kakor je skrbel ves čas 6vojega javnega delovanja današnji častni doktor prava — dr. Anton Korošec.
Prav dr. Korošca je hotela univerza ob svoji dvajsetletnici j>rav posebno počastiti s 6vojim najvišjim odlikovanjem »doetoris honoris causae« za zasluge, ki jih je imel pri ustanovitvi, ohranitvi in razmahu univerze. S tem je poudarjeno, da univerza ni samo zadeva učiteljev in dijakov, temveč vsega naroda in morajo za njeno rast skrbeti vsi činitelji, ki odločajo o razdelitiv narodnih, gmotnih in duhovnih dobrin. Univerza zna biti tistim javnim delavcem, ki razumejo 6Vojo državniško poslanstvo tako, da ščitijo vsepovsod in v vsaki priliki najvišje narodno učilišče, hvaležna. Ni danes prvi primer, da naša univerza podeljuje to odlikovanje: podelila ga je že prvemu predsedniku Vseučiliške komisije dr. Danilu Majaronu, ki je zastavil vse svoje moči, da je preskrbel v času, ko še ni bilo slovenske univerze, sposobne mlade moči zanjo, obenem pa ji v Jugoslaviji priboril ustanovitev. Drugi je bil predsednik bivše češkoslovaške republike Masaryk, s čemur je naša univerza potrdila dolgotrajno prijateljstvo v 6mislu »zvestoba za zvestobo«, ki je vezalo naš narod s češkim v bojih za svobodo, katerih poosebljeni simbol je bil prav pokojni predsednik. Kot tretji pa je danes dobil častni naslov častnega doktorja dr. Korošec, tisti državnik, pod katerega predsedstvom je bila zamisel slovenske univerze sprejeta v vladi, to je na odločujočem mestu, ter je tako po6j>ešil in realiziral stoletne težnje, kakor smo jih naznačili zgoraj.
In vse odslej ji je stal ob strani 6 svojo pomočjo, ki je bila zlasti v zadnjih letih, ko je bil zopet soodločujoč pri krmilu države, zelo izdatna in odločujoča tudi v tej meri, da je misel slovenskega vseučilišča za vedno zmagala tudi tam, kjer je bilo še do nedavnega dvom v njeni jx>trebi.
In prav to je največja zmaga slovenske univerze ob njeni dvajsetletnici, da nihče več ne dvomi o njej in ji zato vsak želi samo napredovanja, rasti in največjega razmaha, kakor se spodobi najvišjemu kulturnemu zavodu samobitnega narodal td
13. Matija Slavič 1932-1934, drugič 193»-
16 Rado K
1937—1939
absolutizma so slovenska predavanja sama po tebi
prenehala, ker slušatelji niso mogli polagati izpite v slovenščini.
Odslej pa zahteva po slovenskem vseučilišču ni več utehnila. Brž ko je bila po absolutističnem času zopet dovoljena svobodnejša beseda, so Slovenci zopet javno postavili svojo zahtevo po slovenski univerzi. Že prva slovenska tabora sta pod-črtavala to težnjo vsega naroda, kakor tudi posebni shod akademikov iz 1. 1868. Tudi »Novice« in Beivveis, kakor slovenski poslanci, so napenjali vse moči, da osnujejo slovensko univerzo v
univerze
14. Fran Ramovi
1934—1935
Dr. h. c. Anton Korošec
ki )e bil danes promoviran za častnega doktorja prava slovenskega vseučilišča.
Ljubljani. Vlada pa je dovolila samo juridična predavanja v Gradcu, za kar so 6e takoj priglasili znani slovenski juristi. Do predavanj pa ni prišlo, ker je poslanska zbornica odklonila denarno postavko za slovenska predavanja v Gradcu. Tako je tudi to padlo v vodo. L. 1875 pa se je pojavil v listu že predlog, naj napravi vlada v Ljubljani vsaj nemško univerzo, »kakšno slovensko predavanje si bomo že priborili«.
In tako je šla borba za slovensko univerzo neprestano dalje, dalje še desetletja, pa vedno brez uspeha, dasi ne brez notranjega uspeha, ko so se Slovenci s prizadevanjem uvidevnih mož, kakor je bil dr. Marajon, in deželne vlade, tiho a sistematično pripravljali za svojo visoko šolo. Tako je dr. Marajon posebno zainteresiral slovensko javnost za univerzo v letu 1898. Tedaj je tudi Ivan Hribar predlagal deželni vladi, naj skrbi za ustanovitev treh fakultet v Ljubljani, obenem pa naj da v preračun sredstva za šolanje bodočih vse-učiliških učiteljev, kar je b>l najdalekosežnejši sklep pred vojno in je rodit največji uspeh. Po borbah za univerio v Trstu ali v Ljubljani, ki je bilo le spretno izigravanje avstrijske vlade, da bi ji ob naših medsebojnih trenjih ne bilo treba dati ničesar, je tekel čas dalje ter nas je zasegla svetovna vojna, ki je s porazom Avstrije prinesla Slovencem ustanovitev tega učilišča. za katerega so se bili naši dedje in očetje skoraj sto let — od francoskega časa, ko smo mu bili najbliže.
Ustanovitev slovenskega vseučilišča
Kako je bilo ustanovlienoi vseučilišče v Ljubljani po osvobojenju 1. 1918"? Dne 23. novembra 1918 je poverjenik za uk in bogočastje prof. dr. Karel Verstovšek, ki je proti deljenemu mnenju v narodni vladi, ali naj počaka z vseučiliškim vprašanjem alt naj se ustanovi univerza v Trstu ali v Ljubljani, začel energično na svojo roko akcijo za ustanovitev univerze ter sklical tega dne zastopnike stanovskih kulturnih organizacij na posvet v ljubljanski magistrat. Tam se je obnovilo vprašanje slovenske univerze Nato je dr. Verstovšek osnoval posebno vseučiliško komisijo, ki naj bi v stiku s slovenskimi vseučiliškimi docenti ter zastopniki tehnike in drugih fakultet omogočil slovenskim visokošolcem tudi po polomu Avstrije študij in pripravljal vsepotrebno za ustanovitev univerze v Ljubljani. 5. decembra 1918. leta je postal predsednik te komisije stari borec za slovensko univerzo dr Danilo Marajon, ki je z nadčloveškim naporom storil vse, da je pripeljal začeta dela do srečnega zaključka. V prvi dobi je skušala vseučiliška komisija problem slovenske univerze rešiti tako, da bi se na fakultetah univerze v Zagrebu k že obstoječim hrvaškim stoli-cam zasnovale paralelne slovenske, ki bi tvorile nekak zametek za bodočo slo,vensko univerzo v Ljubljani. Njih število bi se od leta do leta množilo, čez nekaj let pa bi se preselile v Ljubljano, kjer bi medtem pripravili prostore. Druga doba, od februarja 1919 dalje pa je bila posvečena stremljenju po takojšnjem lastnem vseučilišču v Ljubljani. Pri seji 21 februarja se je komisija energično zavzela za takojšnjo ustanovitev. Zastopnik inženirjev je naznanil, da so tehniki že vložili prošnjo pri narodni vl.adi, da se čim prej ustanove tehnični visokošolski tečaji. Za visokošolsko vprašanje je bil postavljen poseben referent pri deželni vladi, naši poslanci so se zavzeli v narodnem predstavništvu in prišla je v razpravo pri ministrskem svetu. Takoj nato se je ustanovilo pet podkomisij: bogoslovna, pravoslovna, modroslovna, zdravniška
6. t Kari Hintorlechner
1924—1925
7. Leoni d Pltamio
1925—1926
8. Franc
1926—1927
9t Rafko Nahtlgal
1927—1928
10. Milan Vidmar
1928-1929

Demon h Genove
Bela žena bs kosila po deželi. Poslala je
svojo dpklo kolero in je žela obilo sadov. Mrtvaški zvonovi, ki so bi( pravkar utihnili v Franciji, so začeli zvoniti po vsej severni Italiji, oglašali so se od Turina in Milana dalje v deželo in so oznanjali svoj zamolkli meroento v daljno enoličnost Lombart iske nižine prav na dyor velike vojvodinje Marije Lujize Parmske.
V to dobo splošne zaskrbljenosti je planil
v	preplašeno pokrajino Parmo drug dogodek, ki je bil večji kot strah pred nevarnostjo. l'o vseh cestah so bodli v oči pestri lepuki, na katerih je bil pod imenom dneva, ko je biln tudi slovesna sv. maša radi kolere, še tisti stavek, ki je potisnil vse drugo v ozadje: da bo 1'aga-nini igral na gosli!
Purma se je vzburila. Vročih besed so postajali ljudje na trgih, ždeli so v prenapolnjenih krčmah in so preslišali opomin na grozečo nevarnost. »Paganini pride! čarobni goslač! Demon iz Genove!«
Nešteto je bilo govoric, ki so šle od ust do ust, o skrivnostnem goslaču, ki je mogel ves svet vkleniti v čar svojega igranja; ki se je kar nenadoma pojavil v kakem mestu in je navzlic neskončno visokim vstopninam vse občinstvo potegnil k sebi v koncertne dvorane; ki je bil zaprt v ječi in ki je imel nešteto ljubezenskih prigod in ki so norele za njim celo vojvodinje, tako vojvodinja Toskanska in kneginja Borghese, ki je na svojih zmagoslavnih pohodih po Evropi prejemal velikanske vsote denarja in je s kočijaži bnrantal za ceno vožnje.
Iz katedrale so vabili zvonovi k prošnji sv. maši. A ljudje so se v zadregi izogibali brnenju zvonov in so se zbirali pred gledališčem, čigar prostori, dasi s štirikrat zvi.šnnimi cenami, so bili že zdavnaj razprodani. Paganini je premagal strah meščanov. Poslušalci so sedeli te-no drug pri drugem. Nato se je slednjič oglasilo zamolklo, brneče bobnanje turških bobnov; zastor se je razpo|ovil; Planini je stal na odru.
Tole je Paganini? Ves v črnini, dolgih nog, mršave postave. Štrene črnih, svilnatoblestečih se las so padale na suha ramena. Iz smrtno-bledegn obraza so štrlele kosti in je molel velik, močno zakrivljen nos. Blede, tanke ustnice so bile v ledenerfj smehljaju krčevito stisnjene. Ti mne oči so mrzlo strmele in v nenaravno dolgih rokah sta visela gosli in lok skoraj do tal.
Kratek, okoren pokloq — nato je skočil lok na strune. V mrtvo postavo je planilo življenje. Iz valovanja orkestra se je dvignil svetli zvok
vi	.i je uglasbene violine, pnvzpenjal se je v besnem diru do najvišjih, tik pri kožici prijetih zvokih kvišku in kvišku, izgubljal se je v najvišjem, sploh mogočem zvoku, ki je obstal zi-baje, gugaje se, skoraj prijemljivo v prostoru, da so ga kar oči iskale, ki je potem polagoma postal čisto tanek in nežen in se je razblinil v dihljaj in ga že zdavnaj ni bilo nikjer večj a so ga ušesa še vedno slišala. To je bil drzen allegretto, ki se je v sunkovitih skokih in vijugali spreletaval; glasovi so besneli, in kakor udarci z bičem so švigali in skakali zvoki skozi ozračje. Plamenasti snopi glasov so se vnemali, slišali so se rezki, drobni glaski besneče hite-čih šestnajstinskih not. Iz pridušenih glasov or-
kestra je planila violina s pritajenim stakatom,
ki se je mrko, stokajoče raztezalo dalje. Potem so potegnili zvoki neskončno težo na poti opernega romarja nase, sopihajoče dihanje unri-rajočegu človeka, vse tako struhotno, tako pošastno. Solze so tekle, violina se je jokala, kakor se ni bolj bridko jokal še noben človek in poslednja beda človekova se je izvijala iz strun. Nenadoma so se glasovi prekopicnili, in pajčevinasto tkivo zvokov je spolzelo po goslih, ki ie iz njih pozvanjalo kakor iz po tihem medlečih zvončkov, vse tako očarujoče nežno, prisrčno in milo, a se je kar mahoma presekalo, kakor da bi bilo violine sram tukih čustvenih izlivov. Iz orkestra so šinili plumeni. Kar je zdaj ta črni človek na odru počel, ni bilo nobeno človeško igranje yeč. Ysi ti še: njkdar slišani skoki, padci, vse te dreveče terce in oktave, vse to igranje odmevov med polnimi zvoki in dvojnim drobnenjem, ta zveza skukačev in ostrih prepletov — vse to je bila čarovnija, vragolija, delo satanal Orkester je na kratko umolknil. Visoko nad izzvenelim glasom hre-ščečih trobent in vrtajočih bobnov so se vr-tinčili daljni, neresnični drobljanci enega samega glusu.
Ljudje so planili kvišku, ko se je nasilni čar polegel, stali so na stolih, ploskali so, kričali, besneli. Tom zgoraj je bil ugasnil pošastni ogenj oči, ki so zdaj ravnodušno zrle nizdol. Medigra je utonila med navdušeno ploho besed množice. Potem je črni goslač s svojimi sluvnimi »varijacijami čarovnic« pošastno prestrašil občinstvo, da je kar ohromelo, in jim je s sonato appassionato izsilil solze iz oči, čemur se ni mogel nihče ustavljati. Nato je sledilo poslednje. Sredi drhtečega lesketanja zvokov brzečega allegretta je, ne da bi prenehal igrati, strgal struno ž violine in je igral na treh strunah; nato je strgal drugo, in je igral na dveh in še tretja je odskočila. Paganini je igral dalje, doigral je sonato samo na struni g do konca. — Tedaj ni nihče ostal miren. Topotanje, ploskanje in hrumenje je naraslo y besnenje.
Koncerta je bilo konec. Hrup se je izlil na
ceste. Skozi množico razburjeno mahajočih ljudi se je peljala kočija zastrtih oken. Niccplo Paganini je Sedel v njej; smrtnobled je bil' njegov obraz, še zmeraj mu je bilo čelo rosno, oči so votlo gledale. Pritiskal je k sebi staro, oguljeno škatlo, kjer so bile dragocene Guarne-rijeve gosli in žvenketajoči izkupiček tega večera. Sedel je ves v dve gubi zvit, mukoma je sopel, zdaj pa zdaj se mu je izvil iz grla hripav smehljaj.
Po tem koncertu, ki je bil vso Parmo spravil v najvišje vzhičenje, ni bilo čudno, da je želela velika vojvodjnja Marija Lujiza slišati
demonskega goslača na svojem dvornem koncertu. Clndi je torej staja črna, nfirša^a postava pod i^ogočitim lestencem; Paganini je zmagaj tudi tukaj, prodrl je z zvoki Čudovitih gosli skozi redi okrašene uniforme, skozi svilena oblačila in je razvnel v slehernih prsih nevzdržno prekucijo čustev in je na koncu navrgel zbrani, ohromeli dvorski družbi še pošastno »Vražjo sonato«.
Vendar so se vsi začudili, ko je velika vojvodinja konec koncerta podarila goslaču dragocen prstan s vojiin monogramom in je povedala, da je Paganini imenovan za intendunla dvornega gledališča. »Karkoli bi Paganini odredil, je že vnaprej dovoljeno.«
Kaj? Takšna milost? Pa 011? Ali se bo hotel ta večni romar tu umiriti?
Brez dvoma ga je n jegova bolezen v vratu prisilila, da se je ustanovil, da si je kupil zunaj na deželi, v bližini Parme, samotno, s temnim drevjem obdano vilo Gajone. Ondi je živel s svojim devetriajstletnim sinom Abilom, ki m11 je bil mimo violine, edino, za kar je živel. Samo pričujočnost dečkova, Ie brezskrbno smehljajoča se mladost je mogla izvabiti strmečemu, mrzlemu pogledu prijazen smehljaj.
Mladost! V Passo di Gatta Mora v Genovi stoji stara hiša. Tam je nekoč suhljat, bled deček preživel v temni kamrici svojo mladost. Oče ga je vsak dan prisilil, da je deset (10 štirinajst ur igral vaje na Violini. Nič ni vedel, kako skače žoga na pisanem travniku; ni vedel, kako se človek vedro zasmeje v modro nebo; ni poznal svobodnega igranja in tekanja z drugimi otroki. Imel je sestre in b^ate; pa jih ie komaj kdaj videl. Poznal je samo gosli, lakoto in udarce s palico.
»Ahil, ti pa boš užival zares zlato mladost!«
Vendar ga nista samb njegova bolezen in blagodejni mir v Gajone vezala na Parmo, še nekaj drugega je bjlo, česar ni nihče vedel — razen nje. Ko se je velika vojvodinja Marija Lujiza tisti večer zaprla v svojb sobano, je odprla predal in je vzela iz njega mapo z notami, ki jih je dolgo gledala s smehljajem, priklica-nim tam iz dalje. Na prvem listp je bil lastnoročni naslov: Marija Lujiza. Sonata za G-sonato Nicole Pnganinija. V avgustu 1816.
»Osemnajst sto šestnajst!« je zošepetala v spominih »Pred devetnajstimi ieti...U
(St. Georgi).
Božični prazniki naj nara ne jemljejo denarja iz žepa in ne šopirimo se z darili, kar se je za te praznike razpaslo tudi že med nami. Če se je že ta navada, dasi ni slovenska, vendarle ud^ačila, pu naj qe bodo naša darila draga ali celo na dolg, ampak le spomini na toplo ozračje, ki veje ii teh praznikov!
sm
Misel za Gospodov dan
Zgodi se vlasih ob hudem vremenu, da na vseh koncih neba grmi in se bliska, po sredi neba pa je razpeta vesela mavrica. Sredi vojnega viharja s prelivanjem krvi in sredi resnobnega lasa z vijolično barvo se oglaša adventni klic: »Bratje, veselite se v Gospodu vedno: zopet rečem, veselile se!« Kako se to vjema? Saj vendar vidi Cerkev vojne grozote in strahote, kako se rušijo mesta, pustošijo dežele, potapljajo bogastva mogočnih ladij. Seveda vidi vse to! Vidi pa tudi višje vrednote, ki jih ne dosežejo meč, ogenj in vihar; vrednote, ki so dosegljive sleherni duši, če je le blage volje; zato kliče: *Bratje, veselile se v Gospodu.. ./<
Kako lahko je doseči milost pred Bogom! Kolikokrat pa zahteva od nas kakšno kapljo krvi, ali znoja, ali tudi samo kakšno solzo? Skesan vzdih nad našimi grehi mu je dosti, krepek sklep, ena pobožna želja, dober nadnaraven namen, s katerim dvignemo svoja dela in opravila k Bogu; ena sama beseda »Jezus*, s čemer mu zagotavljamo svojo lju-
bezen ali ga prosimo njegove pomoči. Kdo ne bi tisočkrat in tisočkrat izrekel to ime, če ve, da mu to tako lahko pridobi milost, ki je jutranja zarja božjega sonca. Zares, nič ni na svetu, kar bi si mogli lažje pridobiti, ohraniti in pomnožiti kakor nadnaravno božjo milost, ki preseže vse vrednote in dobrote. Z dobrim zgledom in vzpodbudo moremo milost prikupiti in vkoreniniti tudi drugim. To je delo vredno vseh drugih del.
Kolikrat si želiš, da bi storil kaj velikega in čudovitega, zaradi česar naj bi te ljudje, ki gredo tako radi za slepivim videzom, hvalili in občudovali. Glej, tu imaš nalogo, ki jo občudujejo angeli v nebesih, če si prizadevaš z vso vnemo, da svoji duši in družini in okolici, kolikor daleč seže tvoj vpliv, ohraniš in pomnožiš milost. Kaj večjega storiti ne moreš! Ali boš milost manj cenil zaradi tega, ker jo tako lahko sebi in drugim pridobiš? Nikakor ne! Saj po tem le spoznaš, da je krščanstvo res vera veselih vernikov.
Kurenčkuva Neška ma tud beseda
Zdej ena nuč me
je en fouš zob tku salamenjnsk bolu, de b kar cvelila, če b se na bala, de bom rnuža zbedila, ke se mu ie murde glih kej luštenga sajnal. Prou cela nuč nisem učesa zatiselna. Kar sem pa ke sem se pu pojstel premetavala. Ta peru sem zobo-zdraunika ubdoužva-la, de m je murde pu pumot kašen zob iz fouš zlata u usta naredu. Pol sa m pa začele tud še druge muhe pu glan rnjit. Sej veste, de začne člouk na use sorte miselt, če na more spat.
Jest na vem, kuku je tu, de sa m pršli š clu krti na misu. Kene, če b glih kašna vojska ven zbruhelna, boma mogel usi brez izjeme pud zeinla u tiste zakluniša, al kuku se prau tistem luknam, ke jih zdej na useh konceh in krajeh delaja, noter zlest, de na boja mogle kašne bombe du nas. Sej tu je lepu, de se tku za Idi skrbi, ampak prou se pa men tu useglih na zdi. Lepu vas prosem, če sma res tku dober patrijoti. koker se de-lama, b nas mogel še clu veselit, če nara bo dana prložnast, de boma lohka za dumuvina žeulejne žrtval. Ud krtu pa kej tacga vender na morina pugervat. Če boma Ide use tiste lukne zasedel, ke jih zdej delala, kam se boja pa krti djal?' Krti sa ja tud usmilejna ureden. l'a navajen sa tud pud zcmla žiut, mi pa ne. Ki B boma na mi kusiu skuhal, ke na delaia nq rajfenkur Gespudi b niofcel na use miselt, ne pa delat kar keuendan.
Vite, takele naumnast sa m začele tista nuiS rujit pu glau. Pronzaprou pa tu nisa naumnast. Prou resne stvari sa tu. Puglejte! Če boma mogel jit pud zemla, ki boma pa spal? Kar pu tleh se tud na boma mogel zavalit,
koker živali. Pojstel nam pa tud na boja pustil s saba jepiat u te zakluniša. Asten, jest res na vepi, kuku miselja ta reč naredit. Reveži b nazadne že še putrpel tud brez pojstel. Al kliku bo pa s tistem, ke sa se navajen pu perncah valat? Tem po ja kar za scagat, Ke sa se navajen cerklat. Na use tyi je tud treba miselt, če čja, de bo ldem kej pumagan. Za viši gespoda bo še velik hujš, če bo mogla pud zemja žiut, koker za nas, ke sma že tku usega hudga navajen. Ke se boma mi drejnal not pu tisteh luknah, bo začela tud žeparjem ušenica cvetet. Sevede, mi boma pa gor plačal.
Verjamete, de člouk na more spat, če mu začneja enkat takele rečj pu glau rujit? Tu pa še dons na vem, al je biu tist fouš zob uržah, de nisem mogla spat, al sa bla ta zakluniša. Zatu jest tud na morem glih trdet, de je biu zobozdraunjk pr tem kej u špil.
Preke jutre, ke se je začeu že dan delat, sem začela pa še premšlvat, kubu b se dal ta narbl ajnfoh usi žepari in druga taka nasnaga puluvit in tku dober spraut, de b na mogel ldem več škode delat, vite, tu je jud en liedu važen uprašajne, ke s z nim še clu pulcaji in pa žendari glave belja. Al miselte, de je lušten tkula cele nuči ukul pu šupah, kuzouceh in pa pu guzdoveh te mrcine luvit? Tu ja ni špas. Večkat prideja še clu u smrtna navar-nast, ke s takem rukumauharjem se ni prou nč za špasat. En žepdar m je zadenč gor u šišk prai), de useli, preden gre te rukumau-harje luvit, grevenea ubudi. Tu je pameten ud nega. Tud pulcaji b žiher pred grevenga ubu-del, preden greja pu kašnen paizelneh za lum-pem stekvat. Previdnast ja usakmu čluvek prou pride, puseben pa še takem, ke maja s takem Idmi za upraut.
Ke sem ta reč n pojstel premšlvala, sem pa nazadne le neki pugruntala, ke b murde pumagal, de b se teh lumpu mal znebel. Sevede, garantirat pa na morem. Nej se puskus.
Ta reč b semogla tkula naredit. Ta nar-pred nej b se jaun razglasel, de nej se usi tist, ker sa naredel u letašnem let kašna lum-parija, zglaseja ta in ta dan ub te in te ur
Cr gespude predsedenke deželnga sudišča, de oja dubil nagrade. Tist, ke je ta narveč na-kradu al pa prgulfou, bo dubu ta parviši nagrada, koker ja dubi tist, ke pr tek ujedinejna ta narbl hiter teče, al pa pr hoksajn zmjjga. Ta narviši nagrada bo znesla dvejset taužent dinarju. Pol boja pa nagradfe čezdali majqši. Nagrade boja pa dubil pj-ou usi, ker se boja udeležel tega tekmuvajna. Seved^ use soje lumparije bo mogu pa tud dukazat, de na boja nazadne še kašne gulfije ven pršle. Sua-nija se na pesti guliat.
Zdejla, k se bližemo že konce leta, b biu ta razpis nagrad še ta narbl prpraun. Verjamete, de b se tist dan kar tri lumpu gor na sudni, tulk b se jih uglasil. Gespud predsednik nej b pol lumpe kar lepu puvrst izprašvou, gespud tajnik nej b pa use zapisvou. Gespuda držaunga tužiuca b še zraven na biu treba vabet, ke b lumpi že sami rad use puvedal. Še mrde več, koker je res. Ke b biu enkat tega izprašvajna konc in use lepu zapisan, nej b pa gespud predsedenk za beseda puprjeu in jim prbližen tkula puvedu: »Gespoda moja! Koker virlem, ste bli letaš še precej priden. Priden clouk more zmeri delat nI tu al pa un. Kar se je holt navadu. če eden nč na dela, je pustnpač in prou nč ubrajtan.« Ke b lumpi tu šlišau, b se kar i}d vesela ublizval. Pa še punosen b bli puvrh. »Pupravic puvem. de ste res zaslužil nagrade. Ke pa. žalibog, glih gu-tovine nimama pr hiš, vam boma pusjregel s frej kvarterjam, frej košta, pa še ena ubleka bo dubu usak puvrh. Tistla, ke ta peru tamla stuji, bo mou tri leta use tu čist zastojn. Drug pa tud pu zaslužejn.«
Tke nej b se jim pol pn vrst delile nagrade, kakršna je ker zaslpžu. Ke b ble enkat use nagrade razdelene, nej b pa paznik udpelu usacgu u soj kvartir. Murde b se ta al pa un še zahvalu za nagrada. Sevede neki b biu pa tud takeh umes, de b se začel prou kisel držat. Tud prutcstiral b naliter. Kene, Ide sa usesorte na svet. še takih je velik, ke nisa z nubena rečjo zaduvolen. Sevede tle b se pa na biu prou nč za izbirat.
Jest mislem, de b biu dober, če b se tu poskitsel. BI pameten b biu pa prou gvišen, koker de s morja pulcaji in pa žandari s tem lumpem glave ubijat. Scer pa naredite, koker
Kolesari! v današnjem prometu
Skoraj vedno, kadar s<> na trgu pojavi kakšna tehnična novost, grozi, da bo izpodrinila starejše predmete iste vrste- Tako je videti dostikrat, da bi bile zaradi tehničnega razvoja udarjene cele pridobitne panoge. Vzemimo n. pr. kino ali radio. Pri prvem je bilo videti, da bodo v najkrajšem časii izginili vsi gledališki odri, radio pa je pomenil ogrožanje tisočev in tisočev godbenikov. In vendar se je skoraj vedno v takih primerih pokazalo, da je prizadeta panoga prej pridobila kakor pa da bi utrpela izgube.
Nekaj podobnega opažamo tudi v razvoju prometnih sredstev. Ko je pred komaj dvema desetletjema začela motorizacija svojo zmagovito pot, smo mislili, da bodo kmalu izginila z naših cest in ulic vsa nemotoriziranu vozila. V velikih mestih se je to tudi zgodilo. In tuqi v naših majhnih razmerah so avtomobili mno-gokje izpodrinili vprežne vozove. Pač pa sp vpeljava motoriziranih vozil ni pokazala kot konkurenca kolesarjem. Kakor nam kažejo statistike iz mnogih evropskih industrijskih dežel, se uporaba biciklov za vsakdaPjp pporabo kljub vedno večjemu razmahu, ki ga zavzema motorizacija, vidno veča. Taki pojavi se opažajo tako v Združenih državah Amerike, kakor v Nemčiji, Danski in Holandiji, ki sta bili znani kot^ deželi, kjer je kolesarstvo na višku. Lahko rečemo, da je povsod prfiyzp|(} kolesarstvo poleg motoriziranih vozil važen del prometa.
Razumljivo je, da uporabljajo kolo predvsem gospodarsko šibkejši sloji, delavci, uradniki i. si. To se lepo vidi tudi iz kolesarskega cestnega prometa. V Bremenu so, na primer, našteli na cesti v bližini pristanišča med 6 in 7 zjutraj 6143 kolesarjev. Celodnevni kolesarski promet v mnogih nemških mestih znaša
Eonavadi nad 30.00*) kolesarjev dnevno. V Ham-urgu so našteli od 5 zjutraj do 21 zvečer 33 tisoč 785 kolesarjev.
Po štetjih v velikih mestih je kolesarski promet ob delavnikih za 50% večji kakor ob nedeljah. Iz tega se vidi, kako potrebno je dandanes kolo. Nemške statistike kažejo, da je bilo pred desetimi leti v Nemčiji 500.000 osebnih avtomobilov, 50.000 motociklov in 12 milijonov biciklov. Nemci cenijo, da porabijo kolesarji za vožnjo, vzdrževanje in nakup koles kakih 5 milijard dinarjev letno. Iz teh številk vjdimo, kako velikega pomena je kolesarski promet kljub današnji motorizaciji. Razumljivo je, da se je treba tudi pri gradnji cest ozirati na posebne potrebe kolesarjev. Zato gradijo moderne države že dolgo časa poleg avtomobilskih cest, posebne kolesarske steze. Vzorno skrbi za razširjenje mreže kolesarskih stez Holandska, ki je znana domovina kolesarstva. Lepe pokrajine Holandske so prepre-žene s stezami, ki 50 namenjene izključno kolesarjem. Velike tovarne so svojim delavcem zgradile privatne kolesarske stezie.
Kakor ceste, tako imajo tudi kolesarske stezo svoje posebnosti. Kolesarske steze so velikokrat zgrajene ob avtomobilskih cestah. Pri tem morajo biti primerno ločene od prostora, koder vozijo avtomobili, tako da ne zaidejo niti kolesa na avtomobilsko pot, niti obratno. K jer je dovolj ' prostora na razpolago, delajo v novejšem času med cesto in sfezo primeren presledek, ki je zasajen z dovolj visokim grmovjem, ki ščiti kolesarji pred prahom s cest, po,noči pa še nred bleščečo svetlobo avtomobilskih reflektorjev. Ta način seveda po mestih ne prihaja v poštev. Po mestih je najbolje, če je kolesarska steza izdelana kot poseben pločnik. ki je rjekoliko nižji od pločnika za pešce. Najbolj nevarni in za promet najbolj neprijetni so kolesarski prehodi čez ceste. Tam, kjer je_ dovolj prostora, si' v novejšem Času pomagajo najlepše s podvozi. Vendar predstavlja tudi ta rešitev, čeprav je idealna, vsaj v nekem pogledu neprijetnost za kolesarski promet. — Gradnja kolesarskih stez pomeni poleg tega, da je gotovo pridobitev za socialno šibkejše plasti, tudi povečano važnost prometa, saj kažejo statistike, da je četrtina vseh smrt-pih prometnih nesreč, »kolesarskih nesreč«, in da so v eni četrtini prometnih nesreč žrtve kolesarji.
čte. Men tku na more nubeden nč ukrast, ke nč nimam.
De vam na boja šli zdej. k® s®1? van\ tu puvedala, sam lumpi pu glau, vatn bojn pa še neki puvedal^.
Te dni enkat se je prpelu že bi preke večere h men en mqj žlahtenk z Dulenjskega. K suldatem je mogu ajnrikat. Ke ni mou jit kam drgam k pučitke, je pa holt mene prosu za jerperge. Ke jest na morem nubenmu čluve|t udrečt kašne usluge, ta narmn pa žlahtenke, sem mu pa naštimala gor pud streha ena ka-merca, ke je tud pojstla not. Kar puvabila sem ga s saba, pa sva šla u tista kamerca. Tam sem mu pržgala tud električna luč, de se je vidu slečt, pol sera ga pa zapustila. Preden sem udšla nazaj dol, sem mu pa še naručila, de more luč ugasent, preden bo zaspau.
Ke sem zjutri ustala in šla pugledat ptid streha, če je moj žlahtenk že ustou. sem s pa ube nuge na eneh glažunateh čepinah use pu-rezala, ke sem bla še bosa. »Kau je pa spet tu?« sem zarežala nad nim usa jezna, ke je kri kar curlala ud mene.
»Oh, Neška, nekar m na zamer. Jest s nisem vedu drgač pumagat. Jest sem pihu u luč več ket pu ure, de b ja ugasnil, koker s m naručila, pa ni nč zalegel. De b teb ustregu, sem na kar čevel vrgu u luč. No po! je pa ugaselna, koker de b mignu,« se m je uprostu.
Pregovor prau: Hvala se pud miza vala. Pr men se pa ni sam hvala pud ifljza valala, ampak tud cepine ud električne žarence.
K. N.
BANKA BARUCH
U, Rae Auber, Pari* (9*)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In po
najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradt v Beleiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: BelKija: št. 8004-64, Bruzelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 14fi8-6i5, Ned Dienst; Luksemburg: Številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo poSljemo brezplačno naše čekovne nakazrrice.
t
Krstni botri Zemlje
Sleherni otrok mora imeti svoje ime, da more bivati na svetu. Kar je brez imena, tega ni, se je glasilo globokoumno spoznanje srednjeveških filozofov. »Kaj bi bil svet človeku,« je vprašal neki mislec, »če bi ne bil Bog poimenoval človeka in živali in morja in Zemljine?«
Kaj bi bil svet, če ga človek ne bi poznal? — In tako je samega sebe pozval za botra in je krstil Zemljo.
E v r op a T
Spomnimo se tiste učne ure, ko nam je profesor v naglici razložil 14. spev Ilijade. Bila je deklica z imenom Evropa; hči Feniksa je bila bržkone, in brez dvoma je bila prijateljica Zevsa, ki je bil oženjen s Ilero. Od-vedel jo je bil iz lepe Fenicije v otoško kraljestvo Peloponeško, da bi prijateljici podaril deželo na otokih in vse, kar je bilo bolj severno, kot poročno darilo.
Prav tako, kakor se je gospej Evropi sanjalo tisto noč, preden je bila ugrabljena:_
»Nenadoma sta stali pred njo dve deželi ▼ obliki žensk. Azija je stala tu in se je začela. Azija se je postavila v bran. »Jaz,« je poudarjala, »sem rodila, vzgojila in vzredila to hčerko!« A moško se je branila druga, iztrgala ji je upirajočo se hčerko in je trdila, da je Jupiter njej podaril Evropo...«
Tako pripoveduje grški pesnik Moschos (okrog 1. 150 pr. Kr.). Njemu kot sploh Aten-
mati Azija je rodila hčerko in Evropa je bilo ime novi zemljini.
Kar sta Homer in Moschos pripovedovala v obliki bajke, to si je znanost dva tisoč let kasneje po svoje razlagala. V Feniciji so bile korenine grške kulture; od Feničanov so se Grki naučili brodarstva in ladjedelstva. Na sončnem vzhodu je bila Mala Azija, v tininah severozahoda se je skrivala Evropa. Feničani pa so temo nazivali z imenom »creb«. Zanje je bila Evropa v »erebu«. Evropa, to je bila Feničanem »temna dežela na severu«.
Pa Azija?
Herodot pripoveduje bajko, da je bila Azija žena Prometeja, boga ognja. Spet je videti, kako je bajka izšla iz nasprotja med lučjo sončnega vzhoda in temo zahoda. In spet nam ostanki starih jezikov pojasnijo znanstveno zvezo.
Niti Grkom niti Rimljanom ni bila beseda Azija ime za velikansko vzhodno zemljino. Azija se je imenovalo vse, kar je bilo na vzhodu na obalah. In ko je ta naziv že zdavnaj pomenilo ime te Zemljine, je dejal še Cicero »asia propria« tako zvani Aziji, to je vsej obali, ki je bila na vzhodu. In kakor je
zahodna Evropa r zvezi s temnim Erebom, tako se izvaja ime Azija iz stare asirske besede »assu«, kar pomeni sončni vzhod in vzhod sploh.
* •
Kako vse drugače je nastala Afrika!
Kultura sredozemskih narodov se je razvila v izmenjavi zaliodno-vzhodnih sil; niso v celinah nastale njene misli, pač v soseskah. Kar je bilo Grkom od črne Zemljine nasproti, to se je nazivalo Libija, kos zemlje, kjer je bivalo pleme L'bu; ni se pa zdelo važno, da bi bili to pleme pobliže spoznali. Tako je ostala Grkom kar velikanska zemljina skrita; bila je le privesek puščave Libije in s tem imenom so nazivali vso to zemljino.
To se je kasneje ponovilo v drugačni obliki pri Rimljanih.
*
Tudi Rimljani niso vedeli, da je nasproti njih nova zemljina, marveč da je le kos kopnega sveta. Pri_ K a r t a g i n i, kjer so se najprej usidrali, je bivalo domače pleme, ki se je imenovalo Afri ali Afričani. Leta 146 pr. Kr. je bila tu ustanovljena prva kolonija in se je nazivala »Provinca Afrov. Dodali so ji Numidijo, nato Cirenajko, nato Egipt, dalje Maroko ...
»Dežela Afrov« je tako rekoč počasi narasla iz posameznih delov v sedanjo celoto.
A še v dobi Cezarja je dejal Salust: »Nekateri
delijo zemljo na tri velike dele in prištevajo sem tudi Afriko. Drugi spet omenjajo samo Evropo in Azijo in pravijo, da spada Afrika k Evropi.«
In tako je ostalo skoraj 1600 let, dokler
ni zgodovina odločila:
Portugalski pomorščaki, ki so okrog leta 14#?5 prvikrat objadrali črno zemljino, so spet privzeli staro ime Rimljanov: Afrika qo rekli svetu, ki se je raztezal do Rta dobre na-de, Afrika po majcenem plemenu Afrov, ki je v dobi Rimljanov bivalo na severu te zemljine in ki ga že zdavnaj ni bilo več.
Z Ameriko ni bilo mnogo bolje.
Odkril jo je Krištof Kolumb in jo je koj zamenjal, ko jo ie napačno krstil za »Zahodno Indijo« in slednjič po priimku gospoda Vespuccija (1451—1512) kot »Amerika«. Ta drugi krst je opravil nemški zemljepisec Walz-miiller leta 1507.
»Americi terra« — zemlja Ameriga — je Walzmiiller napisal na zemljevid nove zemljine,'s čemer pu niso bili zadovoljni ne Portugalci ne Španci. Ti so se žilavo držali Kolumbovega imena, kar se je reklo po špansko »Las Indies occidetales«, portugalsko pa »As Indias occidentaes«.
Slednjič je tudi Zahodna Indija pripadla Ameriki. In nastalo je vprašanje tam med domačini, kaj naj beseda »Amerika« vendarle pomeni?
Izvedena je bila iz priimka Amerigo, ki
I
Težki tank na severnem bojiš? n je laril v razmočeno semlje
Zlogovna križanka
V vsak kvadrat vstavi po dve črki, ki tvorita besedni slog.
Vodoravno: 1. Gorenjska reka, 3. Del noge, 5 Jutranja padavina 7. Čevljarska potrebščina, 10. Skrajšano moško krstno ime, 12. Vodna žival, 14. Velika zemeliska vzpetina, 16. Majhen kozarec, 17. Tuij izraz za dete, 18. Železniška postaja med Ljubljano in Zidanim mostom, 19. Preprosta beseda za odmetavati (n pr sneg). 20 Madžarska reka, desni pritok Donave, 21. Prijateljica tuje lastnine, 22. Francosko morsko letovišče, 23. Namišljeno polbožansko bitje, tudi lepa stavba, 24. Če je naglas na prvem zlogu, pomeni osnovno misel, podlago, če je na drugem, |e' to krai brez svetlobe, 25. Star ljudski izraz, ki pomeni čarati ali pa oceniti, 27 Druga beseda za cunjo, 29. Pada onkraj hrvaške meje, 31. Zelo prijetna, a tudi zdravju škodljiva navada, 33. Del noge, 35 Grška črka, tudi domače žensko ime, 36 Časovna doba, 37 Tuja beseda za namerno slabo deijanje ali zli namen, 39. Turški oblastnik, 41. Del svete mašniške posode, 43. Kuhinjsko ali kmetijsko orodje, 44 Nevestina oprema, 45. Del narodne noše, 46 Nežno ravnati, prijetno kolehati, 48. Tuja beseda za gospo, 50. Domač izraz za prebivalce Apeninskega polotoka, 52 Tuj izraz za kosilo ali večerjo. 54. Star rimeka provinca (v Padski nižini), 56. Poljedelsko orodje, 57 Znamka mila za britje, 59. Slovaško mesto, sedaj na Madžarskem, 60. Telesna poškodba, 62. Hrvaška reka, pritok Kolpe, 64 Hra-nivn tudi vrsta kave 62. Francoski naturalistični pisatelj, 66. Hrvaška reka, pritok Une, 67. Dežela
ob zapadni nemški meji, 68. Japonski način samomora, 70. Druga beseda za mogoče, pravijo, 72. Šahu slična igra, 74. Bosansko mesto, 76. Mlado žito, 78. Strupena plazilka, 79. Vzklik, ki izraža željo po miru, 81. Del človeka, 82. Sredstvo izražanja mi6li, 83. Petrolejki kraj v Kavkaziji, 85. Druga beseda za merajavo, spremembo, 86. Vpra-šalnica po načinu. 87. Rednica, do katere imamo hvaležnost in spoštovanje, 88. Neprijeten občutek, zapreka, 90 Majhna denarna enota, 92. Prvi zlog je predlog, drugi kazalni zaimek, skupaj tvorita vez-nik, 94 Slovansko moško krstno ime, 96. Druga beseda za zarezo 98. Reka in kraj ob Koroški meji, 99 Kraiša beseda za šivati, 100. Važen posel v društvenem življenju, 101. Druga beseda za malho, 103. Italijanski zunanji minister (fonetično), 105. Stara rimska vojna ladja, 107. Predsednik mlade 6lovan<ie republike, 108. Pločevinasta 6tekleničica za maSla, olje itd., 109. Ladja puščave, 111 Domače moško krstno ime, 113 Ameriški teniški igralec, 115. Hrvaški graščak, znan iz kmečkih uporov, 117. Lesena stvar, v pregovoru »novo mašo poje«, 119 Majhno okence, tudi žensko krstno ime 120 Nočni metulj, 121. To' pa dela krojač 122. Tuja beseda za lasuljo, 124. Pisana zmes, 126. Žganje po srbsko. 128 Stanuje, živi, 129. Druga beseda za travo, pomeni tudi grob, 130. Vrsta sodišča, 132. Ljubljanski umetniški klub, 133 Otok v Malajskem arhipelu tudi znamka motorjev, 134. Dovrš-nik glagola dajati, 135. Italijanska reka. pritok Pada, 136. Dvojna pritrdilnica, 137. Reka, ki se pri Hamburgu izliva v morje, 138. Vojaški strategični izraz.
V teh ladnjth dneh, k* skoraj »aipojemo »Svet« noče, pomislimo na pomen božičnih prainikor, ki bo predvsem prainiki druiine. Poskrbimo, da se bodo sbrali vsi člani našo družine okrog nadih jaslic! Glejmo, da ne bo nobenih zamer in sporov več med nami, da bodo v teh sovražnih časih vsaj člani ene družine t miru in dobri volji ia domačo mizo!
Navplžno: 1. Goriška reika, jo opeva Gregorčič, 2. Izletniška točka severno od Ljubljane, 3. Gora na Koroškem, pod katero 6pi kralj Matjaž,
4.	Tuja beseda za razpredelitev, 6eznam, 5. Blago, prtljaga, 6. Mesna jed, 7. Epidemična bolezen, tudi množina domače živali, 8. Naslovna oseba Kaetnenjeve otroške igre,. 9. Veznik, 10. Šaljiv izraz Za^glavo, oglavje, 11. Ibsenova drama, beseda pomeni v slovenščini tudi »blazna«, 12. Vmesni razred med sesalci in ribami, 13. Kralj čevljev, 14. Izvirna germanska pisava, 15. Vodna žival, 22. Krajše moško krstno ime, 23. Alkoholna pijača, 24. So-rodnica, 25 Vreta jajčne jedi (tuj, splošno rabljeni izraz), 26. Glas ure, 28. Druga beseda za očeta 30. Živalska noga (sprednja), 32. Tuje žensko krstno ime, 34. Časovna doba, 35. Nekdanji ogrski vladr, beseda pomeni tudi barvo. 36. Domača jed, 37. Tanka palica, 38. Druga beseda za upanje, 40. Neresno mišljena stvar, 42. Del glave, 43. Tvorba apnenca in vode, 44, Leoncavallova opera, 45. Poljski sadež, 46. šaljiv pridevek radovednemu človeku, 47. Kje je tiho, 49. Žensko krstno ime, 51. Uvožena vrsta smuči, 53. Domača beseda za redovnico, 55. Hrvaška pokrajina, 56. Vrtna rastlina, 57. Velika utežna enota, 58. Del vsake rastline, 59. Domač izraz za gostilniški račun, 61. Okrasiti, olepšati, 63. Glej 20 vodoravno, 64. Sodobna »kraljica«, 66. Črna umazana stvar, 69. Kraj pri izlivu Drine v Savo. 71. Druga beseda za jed, 73. Velika skupina, množica, 74. Ameriška brezkončna, s travo porastlja ravnina, 75. Star ljudski izraz za ječo, 76 Deli telesa, 77. Druga be6eda za potvor-bo, grdo figuro, 78. Glej 86. vodoravno, 80. Z voljo misliti, nameravati, 81. Pritisk na podlago, 82. Je v časteh pri kadilcih 84. Drugo kne za kokoš, 87. Drug izraz za mazilo, 89. Človeka izuri in je v vsakem poklicu potrebna, 91. Veliko pleme, 93. Zelo škodljiva padavina, 95. Posebna vrsta psov, 87. Vzrejanje, hranjenje, 98. Ga vegetarijanci ne jedo, 99. Glej 37. navpično, 100. Začetek rastline, 101. Pomožni glagol, 102. Grška črka, 104. Tuja beseda, red, zapisek, 106. Zala, brez napake, 107. Poje pod nebom, 108. morska riba, 109. Domača jed, 110. Ognjeniški izmeček. 112. Neokretni človek, 114. Znani belgrajski veter, 116. Počasi slabeti, omago-vati, 118. Tropska rastlina ovjjalka, 119. Travnik, senožet, 120. Najhujša kazen za zločince, 121. Primorski veter, 122. Nevestina oprema, 125 Žensko krstno ime 127. Spleteni lasje, 128. Tuja beseda za urad, agencijo, 129 Zemeljsko bogastvo, 130. Poljuden izraz za dečka, 131. Belgrajeka veletrgovina.
Rešitev križanke z dne tO. dec.
Vodoravno: 1. Lfm, 4. Bič, 7. Irak, 9. Laba, 10 Prelom, 12. Mikado. H. Ski, 16. Ciril. 18. I.e-var 19. Ksi, 22. Ktrna, 24. Karol, 20. Tesar, 27 Olok, 23. Dvina, 3n. Biser, 32. Katar. 33. Opava, 34. A-jant, 3<\ Mora, 37. Odar. 38. Siiva, 89. A Ha', 41 Sov-nek, 42. Skica, 43. Forum, 45 Snoj. 4h. Otava, 47. Nanos, 49 Oj, 50. Očala. BI. Solun, 53 Estira, 55. Pro-šek. 59. Tomsk, 63. Praha. 04. Op , 66. Kalif 68. Pro ja. 69. Sket, 71. No*an, 73. Krota, 74. Š-edim, 76. Pegaz. 78. Kr;za. 79. Spet, 80. Atos, 82. Komet, 84. Plima, 85. Ziepa. 86 Lazar, 8S. Tunel, 90. Teta. 91. Tnala, 92 Nepal, 94. Rima, 95. Tri 96. Vrana, 97. Govor, 19. Ceh, 103. Kasija, 102. Nevada, 1C4. Kako, 1C5. Lobe, 106. Tko, 107. Raj.
Navpično: 1. Lir, 2. Irec. 3. Malik, 4. Bakan
5.	Ibar, 6 Cad, H. Korab, 9. Li>ar. 10. Pinija, 11. Mi" rim, Y>. Mesar. 13. Oktava. 14 Srd. 15 Kava, 17. Lo" so«, 18. Lelak. 20 Sova, 21. Ika, 93 Analf, 25. Le" ros, 2ti. Tadej, 27. Opica, 29. Anion, 31. Ravno, 82. Ko" noje, 33. Oliva, 85. Taras. 88. Skala. 40. Juno> 42 Star, 44. Mol, 46. Oči, 48. Suša. 50. Otok 52. Ne» 54. St, 55 Prota, 56. Raja, 57. Oha, 58. Koketa. HO. Man. 61 Slop. 6>. Kisek, 63 Proza, f 5. Pedal* 67. Fagot, 68. Prima, 69 Slepn, 70. Titan. 72. Na-mur, 73. Kritik, 74. Špela, 75. Mozeg. 77 Zenica, 78 Kler, 79 Slans, 81. Sapon, 83. Teme, 84 P. 1.1..
Znajo, 87. Ravel. 89 lah, 9f. Triko MJ. Lovor, 96. Vsak,' 98. Raba," lOl" Akt',' 103. Dej.
jo je Vespucci, doma hs Florence, pisal še »Amerrigo« in je poudarjal tretji zlog.
Brezzgodovinsk a Avstralija!
Zaradi oddaljenosti je bila tako pozno odkrita, zaradi uboštva obale tako kasno obljudena z Evropci. Leta 1605 so bili llolandci že ondi na obali velikega otoka — in leta 1788 je nastala prva evropska naselbina, ln šele 1. 1813 so prodrli v notranjost te zemljine.
Dotlej je bil ta mogočni otok zmljepiscem in pomorščakom in tudi državnikom kar navaden »neznan južni otok«, ki so ga po latinsko nazivali »terra australis in-c o g n i t a«.
In beseda Anstralia — to je Južna — je postalo ime petega in najmlajšega dela zemlje.
Pet imen je bilo treba dati. Tri zemljine ie krstila zgodovina po straneh neba kot zemljine vzhoda (Azija), zahoda (Evropa) in juga (Avstralija). Amerika je dobila priimek Italijana Vespuccija. Samo Afrika je bila krščena po enem njenih plemen...
Toda ta imena ne vsebujejo ničesar o drznosti ekspedicij, ničesar o skrivnostih daljnega življenja, ničesar ne povedo o bogastvu in o bistvu naše zemlje. Človeška domišljija, ki se je sicer tako živo udejstvovala, ki je majhne krajine slovesno krstila na ime »Zlata obala« ali »Dežela črnih gora«; ki je skušala reke, jezera in morja v imenih simbolično dojeti —: spričo zemljin so ji odpovedale vse pesniške sile in prepustila je krščenje pomorskemu pojmovanju in pa dolgočasnim nasvetom zemljepisca in državnega uradnika,
Ciana Centralnega šahovskega kluba v Ljubljani, nacionalnega mojstra Furlanija, je pozvala Jugoslovanska šahovska zveza, da se izjavi o času in kraju za odigranje turnirske partije z zagrebškim amaterjem Petkom. Kot znano, je Petek na letošnjem mojstrskem turnirju v Zagrebu dosegel tretjino možnih točk, v kateri je pa všteta tudi partija, katero je dobil brez igre s Furlanijem, ki je moral turnir predčasno zapustiti. Po sklopu letošnjega občnega zbora JSZ mora Petek to partijo naknadno odigrati in mu bo šele v primeru, da to partijo dobi, priznan mojstrski naslov. Zelo verjetno bo mojster Furlani predlagal, naj se odigra ta partija v Ljubljani v prostorih CŠK in tako omogoči, da bodo ljubljanski šahisti priča
zanimivega šahovskega dogodka.
*
Podobno medklubsko brzoturnirsko tekmo, kot je bila v Ljubljani v novembru, so imeli pred kratkim v Belgradu. Udeležilo se je je šest klubov, vsak z osemčlanskim moštvom. Igrali so dvokrožno, tako da se je vsako moštvo dvakrat srečalo z vsemi ostalimi moštvi. Zmagalo je moštvo Beogradskega šahovskega kluba, nato SK Cigorin, SK Vidmar, Amaterski SK iz Pančeva in Radnički ŠK iz Pančeva. V belgrajskem moštvu je igral tudi mojster Sava Vukovič, v ze-munskem pa mojster Lešnik in znani zagrebški amater Šubarič.
Poročajo, da se je iz Amerike vrnil estonski velemojster Pavel Keres, ki mora v kratkem nastopiti v matehu s holandskim velemojstrom dr. Euwejem. Keres je potoval preko Italije in Švice in bo prihodnjo nedeljo že igral v Amsterdamu prvo partijo. Po najnovejših poročilih bosta Keres in Euwe odigrala 14 partij po različnih ho-landskih mestih. Ta mateh obeta biti zelo zanimiv, ker je Euwe posebno za matehe izborno iz-vežban, Keres pa je znan kot najgenialnejši mladi velemojster. Rezultata tega mateha ni mogoče predvidevati.
*
Iz olimipijade v Buenos Airesn je današnja živahna partija med norveškim mojstrom Rojah-
nom in zastopnikom Paraguaja Perezom.
•
Rojahn : Perei
1. e2—e4, c7—c6; 2. d2—d4, d7—d5; 3. e4 —e5 (tako je navadno igral pokojni velemojster Njemcovič. Po teoriji to nadaljevanje za črnega ni nevarno.) Lc8— fo; 4. g2—g4 (riskantno nadaljevanje, ki pa tudi črnega postavlja pred težke probleme) Lf5—g6; 5. Sgl—h.3, e7—e6; 6. Sh3— f4, Lg6—e4; 7. Thl—gl, Sb8-d7; 8. Lcl—e3, Dd8—b6; 9. Sbl—d2 (ponuja črnemu kmeta na b2 za hiter razvoj svojih figur, kar pa črni odkloni) 0—0—0; 10. Sd2—b3, a7—a5 (to je pre-riskantno, ker slabi pozicijo kralja. Bolje bi bilo Kc8—b8 z načrtom Td8—c8 in izvedba poteze c6 —c5); 11. Lfl—d3, a5—a4; 12. Ld3Xe4l, a4Xb3; 13. Le4—d3, b3Xc2; 14. DdlXc2, g7—g5 (s tem si črni položaj še bolj poslabša, ker z igrano potezo napad belega izziva, ne da bi kaj storil za ojačenje svoje pozicije); 15. Sc3—e2, h7—h6; 16. Se2—c3, Kc8—b8; 17. a2—a4, Lf8—b4; 18. Kel —ef, f7—f6; 19. af—a5l (beli napada zelo duhovito, ne da bi pustil črnega do sape) Lb4Xa5; 20. Tgl—bil, f6Xe5; 21. b2-b4, La5Xb4: 22. Tal—a4, e5—e4; 23. Ld3Xe4 (beli je z zadnjimi potezami za žrtovane kmete dosegel linije ra svoje figure in s tem silovit napad, proti kateremu ni prave obrambe) d5Xe4; 24. TblXb4!, Db6—c7; 25. Dc2—a2, Sd7—b6 (tudi po Kb8—c8 bi bile figure vdrle v črno pozicijo); 26. d4—d-M (za kvaliteto odpre beli še lovcu diagonalo, kai hitro odloči) SI)6Xa4; 27. Tb4Xa4, Kb8-c8; 28. d5Xe<5, Dc7—e5; 29. Le3—b6 in črni se je vdal, ker brez žrtve dame ne more uiti takojšnjemu matu.
Znani SAI.VAT CAJ proti »01»-
nim kamenčkom In bolefilnam ftolfinccn mehnrla ff dobiva prt (rlavnatn ?.ff»tnpnikii: Apoteka St. Ivana, Zagreb, Kaptol t". — Prospekt« o zdravljenju poll-Ijamo »astoni.
O. r. a br. 27870-1934 Bn. »<87.
MEJIM S £ O V H KE C
Skrivnostno potovanje sredi noči
Mesec je evetil »kozi okno ta zvezde «o s«
smehljale v prelepo zimsko noč. Vse je bilo tiho.
Anica ni mogla zaspati. Strmela je skozi okno, a videla ni ne srebrnih luninih žarkov ne svetlika-jočih 6e božjih očesc, ki so gledale nanjo z neba. Ležala je v beli postelji ta premišljevala, kako žalostna je bila ta dan mati zaradi njene trmoglavosti. Na uho so ji še zmerom donele materine očitajoče besede:
»Če otrok žali mater, odteče kapljica krvi iz njenega srca. In če bi odtekla na dan ena sama kapljica krvi, bi jih čez leto dni bilo vendarle že mnogo. Materine 6rčne krvi bi bilo vsako leto manj in ko bi bilo njeno 6rce čisto prazno, bi morala umreti. Hudoben otrok bi ostal na 6vetu 6am in venomer bi mu vest očital: »Jaz sem kriv, da je mati umrla, ukradel sem ji 6rčno kri!«
Te besede si je Anica trdno vtisnila v spomin. Premetavala se je po postelji in ugibala, kani neki izgine materina 6rčna kri Niti ene kapljice še ni videla — bogve, ali je res, kar |i je mati pripovedovala?
Trepalnice so ji od utrujenosti kar lezle sku-kaj. Da ne bi zaspala, se je vzpela pokonci. Nenadoma pa je zagledala pred seboj angela s snežno belimi perotmi. Glavo mu je obkrožala krona iz krvavordečih draguljev, ki so bili podobni majhnim srcem.
»Kdo pa si ti?« je boječe vprašala.
»Angel varuh tvoje matere 6em«, je odgovoril angel. »Pojdi z menoj, da boš spoznala ljubezen svoje matere «
Prijel ie Anico za roke in splaval z njo skozi odprto okno. Lunini žarki so jima zgradili 6rebrn most. Po njem sta se vzpenjala v nebesa.
Pred velikim srebrnim oblakom se je angel varuh ustavil. Z belo roko je napravil znamenje križa in oblak 6e je razklal na dvoje. Stopila 6ta v velik okrogel prostor. Tla, strop in stene so bile iz kristalnega stekla. Ob stenah so bile razvrščene ffteklene police. Na prozornih ploščah so stali kristalni vrči, v njih pa 6e je lesketala krvavordeča tekočina.
Sredi skrivnostnega prostora se je dvigal pod 6trop velik kelih iz najčistejšega brušenega stekla. Podoben je bil cvetu lilije, ki razgrinja 6voje liste. Skoro do roba je bil napolnjen 6 krvavordečo tekočino.
»Kje pa sva?« je tiho vprašala Anica.
Nebeški spremljevalec ji je resno odgovoril:
»V zakladnici samega Boga. Glej, tu 6e zbira materina srčna kri, ki jo žrtvuje za svoje otroke, da jih Bog za njihovo hudobijo ne bi preveč kaznoval. Vsaka kapljica materine krvi je božji dragulj. Nič se je ne 6me izgubiti. Kadar mati žrtvuje kapljico krvi za svojega otroka, jo ujamem v zlat vrč, in potem izlijem v kristalni kelih.«
»Ali ima tudi moja mati 6voj kelih?« je boječe vprašala Anica.
»Seveda,« je rekel angel ta ji pokazal kelih, ki je bil že do polovice poln srčne krvi.
»Moj Bog, toliko krvi je že v njem?« je prestrašeno kriknila Anica.
»Da, toliko kapljic srčne krvi si materi s svojo trmoglavostjo ukradla,« je bridko rekel angel. »Kadar bo kelih poln do vrha, bo Bog tvoijo mater vzel k 6ebi v nebesa, ti pa boš ostala na svetu sama.«
Anico so oblile solze kesanja. Povesila je glavo in trdno sklenila, da ne bo več ugovarjala materi in jo s svojo trmo žalila.
Angel je opazil njen kes ta razveselil s« je. Pokazal je z roko kelih, ki |e imel podobo lilije ta svečano rekel:
»Glej, to je vrč naše ljube Gospe. Skoro do roba je poln, ker Mati božja lajša materam na zemlji gorje. Polovico 6rčne krvi, ki jo mati daruje za svojega otroka, natočim v kelih Matere božje. Če bi se vsa 6rčna kri, ki ijo matere žrtvujejo za svoje otroke, iztekala v njihove kelihe, bi bili kmalu polni ta matere bi morale prezgodaj umreti.«
Ljubezniv očka
Zona je ponoči zbudila moža iz najslajšega spanja in vzkliknila:
»Vstani in zibaj otroka!« Mož je jezno zarentačil: »Zibaj ga sama, meni pa daj mir!«
Žena mu je očitajoče rekla? »Saj ga zibam že dve leti. Ne bo ti krona padla z giave, ne, če ga boš tudi ti malo zibal. Saj je otrok .vendar napol moj, napol pa tvoj.c
»Potem zibaj ti svojo polovico, moja polovica naj pa počiva!« se je odrezal mož in se obrnil na drugo stran.
»Kaj bo pa potlej, ko bo kelih Matere božje čisto poln?« je zaskrbelo Anico.
»To se ne bo nikoli zgodilo,« je povedal angel. »Trikrat na leto vzamem iz njenega keliha toliko krvi, kolikor jo potrebuje mašnik pri sveti maši, ta sicer na dan svete Ane, na dan svete Monike in na praznik Marijinega oznanjenja. S to krvjo Mati božja na božično noč za nekaj ča6a pogasi ogenj v vicah, da pomagajo verne duše angelskim zborom prepevati: Slava Bogu na višavahl«
Anica se ie na vse to globoko zamislila. Potem pa je pohlevno pogledala nebeškega spremljevalca ta rekla:
»Ljubi angel, obljubim ti, da svoje matere ne bom več žalila.«
Angel je s križem zaznamoval njeno čelo ta izginil. Anica je po luninih žarkih zdrčala nazaj na
zemljo.
Znašla se je v svoji postelji ta si začudeno mčla oči. V izbo je siialo svetlo jutranje sonce. Ali se ji je V6e skupaj samo sanjalo?
Tedai je zagledala nad seboj materin obraz ta opazila senco žalosti na njem. Spoznala je, da materino srce v resnici krvavi, Vrgla 6e ji je okoli vratu in jo prosila odpuščanja. Potem ji je začela pripovedovati, kaj je ponoči doživela.
Mati ni rekla ničesar. Poljubila je Anico na rožnata lica ta težko bi bilo reči, česa je bilo več v njenih očeh: zlatih smehljajev ali bisernih solz.
Pavliha in krojači
Pavliha je romal križem kražem po svetu. Nekega dne je priromal v majhno mesto na deželi. Tam mu je bilo tako všeč, da je sklenil ostati nekaj dni.
Nekaj pa Pavlihi v tem mestu le ni bilo všeč. Kadarkoli je šel mimo hiše, v kateri je imel krojaški mojster Skarja svojo delavnico, so se pomočniki norčevali iz njega. Čepeli so na široki deski, s katero so imeli ponoči okno zadelano, podnevi pa so jo poveznili čez dva količa.
Pavliha se je zarotil, da se bo nad hudobnimi pomočniki maščevaL
Rečeno — storjeno.
Neke noči se je Pavliha neopaženo splazil h krojačevi hiši in podžagal količa pod oknom. Mi-
slif si jej zjutraj se bodo pujski mimogrede drgnili ob kolica — in vse skupaj bo zagrmelo na tla.
In tako se je tudi zgodilo.
Zjutraj so pomočniki, nič hudega sluteč, vstali in se hoteli lotiti dela. Poveznili so desko na količa ta sedli nanjo. Tedaj so prikobacali mimo pujski in se začeli drgniti ob količa. ReskI je reklo in pomočniki so se zakotalili z deske na tla.
Pavliha. ki je oprezoval za bližnjim vogalom, je priskočil in zakričali
»Ljudje božji, skupaj, skupajl Poglefte, veter je krojačke odpihnil na tla!«
In ljudje so res drveli skupaj in se osramočenim pomočnikom smejali na glas.
Skromna deklica
Mati je poslala Metko v trgovino.
Ko ji je trgovec vse lepo stehtal, je rekel:
»No, ker si tako pridna deklica, si lahko vza-meš pest dateljnov.«
Metka si je obliznila usta in poželjivo pogledala dateljne v zaboju. 4 ni ee jih dotaknila.
»No, le vzemi, lie!« ji' je prigovarjal trgovec, ko je videl, kako se obotavlja.
»Prosim, dajte mi jih raje vi,< je rekla Metka.
»Zakaj jih pa nočeš vzeti sama?« se je začudil trgovec.
»Zato, ker je vaša roka večja!« se je odrezala Metka.
Dogodivščine Luka Klfuhca
Lukec Kljukec je velik nepridiprav. Vse, kar zine, je narobe, vsaka njegova besedica je iz trte izvita. Zadnjič je Lukec Kljukec svojim tovarišem pripovedoval te-le svoje burkaste dogodivščine:
»Ob ranem jutru, ko je bilo okoli mene še vse temno kot v rogu, so me sončni žarki prebudili iz spanja. Počasi sem skočil iz postelje in se v največji naglici čez tri debele ure oblekel.
Potlej sem si z obrazom umil gobo in jo posušil. S čevlji sem si očistil krtačo in jo drgnil tako dolgo, da se je svetila kot ogledalo. Šolsko torbo sem hitro potlačil v šolske knjige, pojedel kavo in popil žemljo. Ura na kazalcu se je že po-pimala proti številki 8, ko sem zdirjal po stopnicah navzgor in planil iz veže. Ko sem pritekel do cestne električne železnice, sem na svojo jezo opazil, da mi je tramvajsko postajališče oddrdralo pred nosom. Počakal sem drugo postajališče in sprevodnik mi je dal dva dinarja, da sem mu preščip-nil vozni listek in ga pustil v tramvaj.
V šoli so učitelji že sedeli v klopeh. Tiho so poslušali moje nauke. Eden izmed učiteljev je svojega součitelja uščipnil v nogo. Za kazen sem kotu ukazal, naj gre v učitelja klečat. Medtem je služkinja doma s sobo pomedla metlo in s prahom očistila cunjo.
. Ko je bil šolski pouk končan, so klopi planile iz učiteljev in odšle domov. Hitro sem dal glavo na čepico. Šolska torba me je obesila na ramo in počasi zdirjala z menoj okoli vogala. Ko sem prisopihal domov, je goveje meso že kuhalo štedilnik v juhi. Začel sem jesti juho, ki je bila tako mrzla, da bi si bil kmalu opekel jezik.
Popoldne je služkinja pristavila štedilnik na lonec in začela kuhati kavo. Kava se je kuhala toliko časa, da je bila zmerom bolj hladna. Ko je bila mrzla kot led, jo je služkinja zlila iz lonca, pn tem pa si je oparila vse roke na prstih. Po ju- , zim sem odšel v mestni drevored na sprehod. Tam 1
lem krmil severne medvede, slone in krokodile in druge afriške ptiče.
Ob 4 popoldne sem šel domov večerjat kuhano pečenko in pečeno solato. Potem sem vzel v roko zemljevid, da bi se iz njega naučil lepo pesem. Za prirodoslovno uro sem se učil zgodovine, za zgodovinsko uro računstvo, za slovenščino pa sem se naučil dolgo štirivrstično deklamacijo v srbskem jeziku.
Pozno ponoči sem odšel v spalnico, upihnll sonce, skočil v posteljo, se hitro oblekel, se dobro ogrnil ta vstal. Med spanjem pa se mi je sanjalo to, kar sem vam zdajle povedal.«
Takšne vam Je razdiral ongavi Lukec Kljukec. Poskusite še vi napisati kaj takšnega! Čim bolj bodo vaše dogodivščine zabeljene s ialjivkami-ocvirki, tem boljže bodo. Vse, kar bo uporabnega, bo Kotičkov striček objavil pod »Mlado njivo«. Trije spisi bodo izžrebani za nagrado. Pošljite spise najpozneje do 1. januarja prihodnjega leta na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
MLADA NJIVA
Mali poje
Večna, otročiček moj, vigred se ti smeje, še pozimi sonce ti mlade ude greje.
V	tvojem srcu polno je nageljnov cvetočih, drobnih ptičkov, murnčkov, v mladi dan pojočih.
Angeli zalivajo rože razčvetene, skrbno jih negujejo, v vrtec tvoj vsajene.
Enkrat bi še vrtec tak jaz imela rada! Trnje le z bodicami v srcu zdaj me zbada..>
Peter Leveč, dijak.
Sanje
Sonce božje greje z žarkom zlatim mi obraz, vetre mehko veje — daleč je še zimski mraz!
V	gošči poje slavček kakor angelček z nebi. — Hvala za pozdravčekl duša sladko se smehljž.
Sanje, ah, le sanje . i.
Ni dišečega več cvetja, ni pomladi več zelene, ni več slavčkovega petja, ni pod belo brezo mene.
Kot usahlo cvetje z nčba naletavajo snežinke, burja na uho mi tuli svoje divje žalostinke.
Janez, dijak, Mengeš.
f Marici v spomin
Kot angelček si na ta svet prihitela, le malo si časa med nami živela in spet si prav tiho odšla kot angelček s tega' svetd.
Z jesenskimi rožami grob smo pokrili; a nismo se dolgo ob njem žalostih: saj tam, kjer si zdaj, ni nadlog ne gorjd, saj tam, kjer si zdaj, je naš Jezus domd.
Zofka Lah, učenka III. razr. višje ljud. šole v Reki pri HočaK
Deklica iz mesta
Milica je prišla prvič na deželo. Radovedno je ogledovala deklo, ki je molzla kravo. Ko je dekla namolzla poln žehtar, jo je Milica zaprosila:
»Oh, prosim, zlij mleko nazaj v kravo in začni od začetka!«
Iz torbe Kotičkovega strička
J., dijak, M. — Kakor vidiš, sem Tvoji pesmi pošteno pretipal »kosti«. Nemara je sploh ne boš več poznal, tako je prenovljena in spremenjena. Vzemi v roko prvotne verze in jih primerjaj s temi! Marsikaj se iz te primerjave lahko naučiš, če imaš kaj pesniške žilice v sebi ta kaj bistrega duha.
Mirko KunčlC:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Pastirček Gregec in zmaj
(Nadaljevanje.)
Curek podtalne vodč je kar na lepem pogasil ogenj v njegovi glavi in mu osvežil štreno zmedenih misli. Vse v njem se je začelo jasniti, ve-driti. Sunkovito se je vrgel pokonci in odprl oči.
»Uroki so izgubili svojo moč,« je svečano zaklical ovčar Rodar tik ob njem.
»Pa še kar brez Zilijeve Ance, he, he,« ga je s pikrim nasmeškom uščipnil puščavnik Sabljica.
»Čenča preklemanska, kaj se boš napihoval! Tudi tvoje sabljice še ni pordečila zmajeva kri,« mu ie milo za drago povrnil ovčar.
Gregcu pa ni bilo mar, kako dva stara lončka ob njem kipita in vreta. V materinem objemu med nebom in zemljo je visel in v sreč se mu je razlila prečudna sladkost, kakor da bi že našel kraljično svojih sanj...
»Danes se bosta pa nalizala, danes,« je robato zamomljal ovčar in nevšečno pljunil. »Se mi je koj zdelo, da ta fant nikoli ovčaril ne bo. Kri go-sposkovcev ga je že napol zmešala in mu eno nogo iz kolesnice vrgla. Tako varna rečem, če še kaj prerokovati znam: gospod bole
»Se jaz bom pomagal, da mu ne bo treba na stara leta ovčjih bobkov pobirati,« mu je puščavnik Sabljica izzivalno vrgel pod nos.
Mati je postavila Gregca na tla. Z levico mu je mehko pogladila razmršene lase, z desnico pa ga je narahlo oplazila jx> zadnjici. V njenem levem očesu je čepel mrk oblaček, v desnem očesu pa se je smehljal košček mavrice.
»Za božjo voljo sem ti naročevala: Pazi se, pazi, da te kakšna vešča ne spelje I Pa si se toliko menil za moje besede kot za lanski sneg,« ga je zmerjala, a graja ji nič kaj ni šla od srca.
Gregec se je šele ta hip spomnil vsega. Kako ga je našemarjena babura pod Borovljami zvabila. Kako sta spotoma srečala Palkovega Gr3-garo in kako mu je Gregec na klicanje hotel odgovoriti, pa mu je babnica kar usta zamašila. Kako ga je pod Borovljami v zapuščen medvedji brlog zaprla in navalila grmado težkih skal pred vhod. Kako se mu je skozi tesno lino škodoželjno zarežala: »Tiček, pa sva ti pristrigla refetnice, he, hel Nevaren bi nama utegnil postati, nevaren. Kaj boš po Blaščevi jami za zmajem stikal, kar tu-kajle ga počakaj, he, he!« Kako je potlej v brlogu od žeje in strahu medle! in uaazdnje ves utrujen zaspal, Kako se je v sanjah po bregu zlatega je-
zera sprehajal in doživljal grozljive reči
Na dolgo in Široko je moral ponoviti" vee to — pa jim še ni v glavo šlo: ne materi, ne ovčarju in puščavniku Sabljici še manj.
»Babnica je n6ra, drugega si ne morem misliti,« je godel ovčar in majal z glavo.
»Da se ti spravi nad takšnegale čmrlja — čudno res,« je godrnjal puščavnik Sabljica in zamišljeno božal bridko sabljico z dlanjo!
»To ni ženska, to je sam zlodej v človeški podobi!« se je mati v strahu križala in kar na jok ji je šlo. »V medvedji brlog ga zapre. Kamen ima v prsih namesto srca! Danes ali jutri bi ga raztrgali volcjč.«
»Kako se me pa našli»« je radovedno pobaral Gregec in z očmi strahoma ošinil težke skale, ki so ležale vsekrižema razmetane pred vhodom v medvedji brlog.
»Kar stricu Rodarju se zahvali,« je rekla mati in ovčarja toplo pogledala.
Ovčarju je bilo nerodno. Zamahnil je z rok(5, kakor da bi napodil sitno muho, in se skromno branil:
»Kaj bi tisto! Ni vredno besede, Matičevka, res ne.«
Gregfeva mati pa se ni dala motiti.
»Ušesa ti ima kot zajec,« je nadaljevala s hvalo. »Iskali smo te tod, iskali tam — vse zastonj. Kar ti je Rodar obstal in šepnil: ,Ali sli-šita?' Midva s Sabljico sva napenjala ušesa, kolikor se je dalo, pa nisva slišala drugega kot šumenje vetra v brinjah. Rodar je pritisnil uho k skalnati grmadi pred brlogom in zinil: .Tako vama rečem: Gregec. je!' Pognala sva se tja in tedaj sva zaslišala tudi midva čudne glasove. Kar kurja jtoll me je obšla, iako grozno si v sanjah stokal. Rodar in Sabljica sta se vrgla med skal*
in jih začela metati proč. In smo te našli. Sredi brloga na golih tleh si ležal in molel vse štiri od sebe ...«
Od daleč, iz globeli je zamolklo jeknil strel in presekal njene nadaljnje besede.
Ovčar Rodar in puščavnik Sabljica sta se začudeno spogledala.
»Kaj pa to pomeni?« je ovčarju ušlo Iz ust.
»Nemara je Palkov Grogara?« je ugibal puščavnik Sabljica.
»Kaj bo Grogara,« ga je zavrnil ovčar. »Saj je lovopust.«
Prvemu strelu je sledil drugi, tretji.
»Se ti pa že spet kakšen divji lovec poganja za divjadjo, da bi ga strela I« je zarobantil ovčar. »Pogledat pojdem.«
»Kaj boš hodil! Saj nisi lovski čuvaj,« ga je puščavnik Sabljica skušal pridržati. »V sršenovo gnezdo ne drezaj, da te kaj ne piči.«
»E, nisem Radeckega vojščak, da bi se vsake mušice bal,« ga je strupeno ošvrknil ovčar.
»Ti hudik ti, kar po glavi te bom!« mu je zagrozil puščavnik Sabljica in zamahnil z bridko sabljo, da je zažvižgalo. Hujšega ni bilo.
Ovčar Rodar jo je ubral po strmini navzdol kakor mladec, ki mu Bog še drugega križa ni na rame poveznil. Puščavnik Sabljica se je nekaj časa obotavljal, potlej pa jo je ročno ubral za njim. Pokazati je hotel, da je bil res Radeckega vojščak.
»Mili Jezus, zdaj sva pa sama,« se je zgrozila mati in se boječe ozrla. »Naj se nora ženska vrne — kako bi se jaz sirota z njo rvala?!«
(Dalje prih. nedeljo.)
» M U ± I N A
Društvo „Družina"
Mislimo, da je prav, če nekoliko napišemo 0 društvu »Družina«. Društvo namerava v Sloveniji zaščititi interese družine, predvsem številne družine z vsemi zakonitimi sredstvi. Pri tem se obrača in se bo obračalo na javnost, naj podpira njegovo delo. Kot člane bo imelo častne člane, pokrovitelje, podporne in redne člane. Redni član je lahko samo družina. Po številu svojih članov ima več ali manj glasov. Pravila društva so zelo široko zasnovana in
V tihem adventnem večeru pred prazniki
predvidevajo snovanje podružnic, kakor jih ima n. pr. Družba sv. Cirila in Metoda. Zelo važno nalogo ima pri podružnici in v glavnem odboru, kakor tudi na občnih zborih duhovni vodja, odnosno ordinarlat. S tem je onemogočeno, da bi kakšen sklep mogel kršiti verske ali nravne nauke. Ker bo marsikje morda potreba, da bo v odboru tudi neporočen sotrud-nik, je predvideno, da postane tak prijatelj društva član z izvolitvijo. Ako se društvo razide, se premoženje razdeli med ljubljanski in mariborski ordinariat po številu članov iz dotične dieceze.
Božična drevesca prodajaj«
Da nismo predvideli rveznega sestava, nam
Je najbolj bilo pred očmi že veliko število društev, tako pa lahko kot podružnica posluje
vsako društvo ali člani raznih karitativnih ali kongregacijskih družb. Treba samo ločiti zadeve »Družine« od resničnih društvenih ali družbenih zadev. Glavni občni zbor se bo vršil po delegatih.
Kakor vidite, je morala pasti misel petčlanskih družin, ker se je izkazalo, da marsikatera družina, ki bi bila rada član, zaradi pravil ni mogla, marsikateri prijatelj, ki se je za društvo zanimal, zaradi preozkega okvir-
Ka trgu pred božičem
Jn nI mogel postati član. Zdaj so te ovire od-
Eadle. Vsaka slovenska družina, ki katoliško uti, je zdaj lahko član.
Mislimo, da smo s tem ustregli neki živi potrebi. Posebni odseki so začeli že proučevati razno zakonodajo, kolikor se tiče družine.
Zasebne uradnice in trgovske pomočnice
Imamo veletrgovce, banke in slične tvrdke, ki so zdaj precejšen del svojih uslužbencev od-pustile.
Kaj bo iz brezposelnih iz teh krogov? Bojimo se, da bodo brezposelne vprav ženske uradnice, trgovske pomočnice in slične; marsikatera bo tako pahnjena v brezdno.
Splošno bodi tole povedano: ženske nsluž-
-1____ 4_______.4«.«« tiMnimnU !m <lmiirili ctrnlmn-
da so vprav te skromne uslužbenke v dobrih časih mnogo pripomogle, da je imela dotična tvrdka d o b i č e k , in da je treba vprav s leni i uslužbenkami v teh usodnih časih obzirno ravnati!
Dobičkanosna tvrdka ima vendar denarne rezerve. In kjer je zvrhan kapital, naj txrdka čuti svojo moralno dolžnost, da v hudih časih obdrži svoje zveste, skromne sodelavce, dokler je le mogoče!
Človek vendar ni kakor kako kupčijsko blago, ki je ravnati z njim samo z gospodarskega, dobičkonosnega vidika. Saj imamo vendar tudi še človeške in božje	ki se naj vprav v
teh časih izkažejol
Vse se zasleduje, kar se tiče družine. Vsak pojav, za katerega se zazna, se oceni in se koj zavzame stališče. Izvršilo je društvo že nekaj intervencij v prid posameznim družinam in zabeležuje svoje uspehe. Koj, ko se je v Ljubljani osnoval odbor za zaščito dece pred zračnimi napadi, je že bil tudi zastopnik društva pri sejah, pojavila se je draginja, že je odbor sklepal o korakih, ki bi bili na mestu. Skratka: odbor si je nadel nalogo, da ob vsakem pojavu, ki se količkaj tiče družine, zavzame svoje stališče, zato poziva vse, ki čutijo za družino, naj se prijavijo kot člani in društvu javijo svoje misli. Čim več nas bo, tem večji bo vpliv. Cilj nam je, povsod uveljaviti načela zdrave družine, zdrava načela prave krščanske družine. Razumemo, da bo treba velike borbe, razumemo, da bo veliko sovražnikov. Sovražniki bodo vsi tisti, ki so imeli kakršnokoli korist od sedanjega stanja: Sovražniki bodo goli materialisti, ki imajo človeka preračunano samo kot delovno silo in stroj, sovražniki bodo oni, ki bi radi videli, da so ljudje nezadovoljni, da nemoteno lahko sejejo razdor in nezadovoljstvo med njimi, ki vedo, da jim cvete samo, če se lahko nemoteno širi brezverstvo. _
Ne potrebujemo in ne maramo za člane onih, ki bi hoteli s svojim članstvom vezati društvu roke!
Pravila bomo dali natisniti, ko jih pregleda oblastvo.
Mi smo fanatiki, da, mi smo fanatiki! Kdor
je enak, naj stopi v naš krogi
Družina mora dobiti v naši družbi svoje pravo mesto!
Društvo se za politiko ne bo menilo, društvo hoče preobraziti samo srca tam, kjer je treba, vliti poguma, kjer je še obotavljanje, in pomnožiti navdušenje tam, kjer že klije v srcu našega vernega človeka.
Mi smo fanatiki, da, mi smo fanatikil Sporočila naj se naslavljajo na trgovino: Janez Dolžan, Stritarjeva ulica. Ljubljana

■S
Potice m praznike so pečen«
Ženska emancipacija
Prav je, da imajo žene svoje pravice, a ne smejo te pravice uničevati ali izločiti naravnih pravic. Jaz bi te pravice dal v izobilju samo materam! Duhovnim in telesnim! Kajti samo te vrše svoje od Boga določeno poslanstvo. Tudi žena, ki ima čut ali dolžnost duhovnega materinstva, je zame vredna vsega spoštovanja prav zaradi tega, ker je pri njej moral tudi razum sodelovati, kjer je drugje, naravno mater mislim, deloval in deluje nagon. Prav zaradi tega duševnega napora je duhovna mati vsega spoštovanja vredna, kakor iskreno sočustvujem z onimi ženami, ki jim je narava vskratila zarod. Kdor se more zamisliti v bolečino take žene, se bo zgrozil pred njo. Toda z vso silo bi se pa zavaroval zoper nauke, ki jih daje materam, recimo, našminkana gos z opiljenimi in pobarvanimi nohti, naduta prikazen, ki hoče s tem pridobiti mater zase. da ji daje svoje nauke o materinstvu. Še bolj »občudujem« tako modrost, ko taka mlada pojava deli očetom očetovske nauke ali celo v ženskih listih taka božja
stvarca pisari o neznosnem trpljenju in mn-čeništvu matere, o žrtvah in zatajevanju očeta'. Naj druga tako pamet bere, skoprnela bo pred poroko od pričakovanja nekih žrtev in bo stopila z dvomom in obupom v zakon.
Toda predaleč bi zašel, če bi sledil tej misli Vrnimo se b krščanski zamisli zakona.
Velikonja.

P&St&fi* f
Darmol, sredstvo za odvajanja se često potvarja Radi tega pazite pri nakupiti, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.
Otroci in ločit€¥ fakona
upiusiiu	»"■	1 > .........	—-----
benke v trgovstvu, financah in drugih svobodnih poklicih so bile že do zdaj jako slabo plačane. Zdaj pa jih bodo kot prve pahnili skozi vrata. Delodajalci naj se vendar spomnijo,
J _________,.L ...... »« n iic-t ii -rKnnL <\ tf nnltrili nO-
Neki ameriški zdravnik, profesor na univerzi Columbia, je skušal s skrbnim prouča-vanjem tozadevnih primerov dognati, kako se izraža število otrok v številu zakonskih ločitev v Ameriki. Objavil je tele številke:
6? odstotkov zakonskih ločitev odpade na zakone, kjer ni bilo nobenega otroka; 20 odstotkov na zakone z enim otrokom; 9 odstotkov na zakone z dvema otrokoma; 3 odstotki na zakone 8 tremi otroki;
Kuha in peka
za praznike
Lešnihova torta
Potrebuješ : 10 jajc, 20 dkg eladk. po-prha. 10 dkg nastrgane čokolade, 8 dkg moke, 12 dkg opraženih lešnikov, 10 dkg drobtinic, malo ruma, nastrgano limonovo lupino. In kremo: 1 jajce, 2 rumenjaka, 15 dkg sladkorja, 20 dkg presnega masla, 5 koščkov čokolade in dve žlici črne kave.
Iz 10 jajc narediS sneg, primešaš 20 dkg sladk. poprha in nato 10 rumenjakov, limonovo lupino, moko, čokolado, lešnike in z rumom poškropljene drobtinice; vse prav dobro premešaš. Vso to goščo pečeš v vroči pečici v poeodi za torte, ki naj ima eamo dno pomazan s presnim maslom.
Spečeno torto previdno prevrneš na sito, ohladiš, jo enkrat ali dvakrat prerežeš in jo napolniš s tole kremo:
Dobro mešaš dva rumenjaka, eno jajee, 15 dkg (5 koščkov) razmehčane čokolade in dve žlici črne kave. To med mešanjem dobro prekuhaš, Nato z 20 dkg presnega masla tako dolgo mešaš, da se peni in daš na hladno. Neposredno, preden nadevaš torto s kremo, še enkrat ohlajeno kremo prav dobro premešal
Snežne kepice
Iz beljakov, ki eo nam ostali od peciva, napravimo za otroke snežne kepice. Napravimo trd sneg iz beljakov, nakar dodamo vmes toliko sladkorne sipe z vanilijo, da je zmes bolj gosta (če je slučajno ostalo nekoliko zmletih orehov, dodamo še te). Zmes polagamo na oblate v obliki majhnih kepic, denemo jih na plitvo pekačo in v ohlajeno pečico za nekoliko časa, da se nekoliko spečejo, deloma pa posušjio.
Ledvična pečenka v pečici
Meso razrežeš na lepe, okrogle kosce, ki jih nekoliko potolčeš, povaljaš v moki, ki je začinjena s soljo in poprom, in jih na obeh plateh opečeš. Nato vzameš pripravno skledo za peko, jo dobro namažeš in obložiš na dnu in ob straneh s krompirjevimi rezinami. Nato polniš skledo izmenoma
1 odstotek na zakone s štirimi otroki;
Iz tega sledi: Kjer ravnajo z otrokom v družini kot s sovražnikom, tam nastane vprav zaradi te brezsrčnosti razdor, večkrat tudi nemorala in ločitev. Včasih, seveda, je človeška nespamet tako brezmejna, da tudi 9 otrok v družini ni nobena ovira, da se ne bi ta ali oni zakonec dal vpreči v jarem suž-nosti svojih, bodi mesenih ali pijanskih, strasti in se izognile svojim najsvetejšim dolžnostim z ločitvijol
s paradižnikovimi rezinami, s kosci pečenke in s krompirjem. Dodaš dva lovorjeva lista in 1 čebulo, ki vanjo zatakneš 3—4 žbice. Vse še osoliš in popopraš in daš na vrh še krompirjeve rezine. Potem poliješ na to raztopljenega presnega masla in skodelico juhe ali vode in porineš skledo v pečico, kjer naj ostane dobre pol ure.
Staro krzno
Letos moremo že obnošeno, staro krzno bolj s pridom uporabiti, kot sicer, in z njim obšiti ali okrasiti plašče ali jopice.. Lahko si naredimo bolero iz krzna (na sliki), kučmo in zgornji del plašča (slika), tako da je plašč videti ko kak kostum.
V teh dneh, ko se bližajo najbolj prisrčni prazniki vsega leta, ne pozabimo na vse tiste na svetu, ki jih tepe in uničuje šiba božja: vojnal Zato si ©drecimo marsičesa ob misli na neizmerno trpljenje sveta.
Topla greda
V vsak domači vrt, če le ni premajhen, spada topla greda ali gnojak, ki nam mnogo prihrani na del u in denarju vsako spomlad.
Prostor za toplo gredo si izberemo na sončni strani v zavetju pred mrzlimi vetrovi in v bližini naše stanovanjske hiše, to pa zato, da lahko brez večjega truda urejujemo toplo gredo in zalivamo mlade sejančke s toplo vodo.
Toplo gredo postavimo tako, da leži v smeri vzhod-zahod in da so okna obrnjena proti ugu, da se tako izkoristi vsuk sončni žarek, tako dolga naj bo greda, zavisi od velikosti vrtu in potrebe lastnika Za navaden srednje velik vrt zadostuje popolnoma topla greda z dvema ali s tremi okni, za večje vrtove pa potrebujemo 5—7 oken. Mali gnojaki se za hišne vrtove zato praktičnejši, ker potrebujejo manj materiala za polnjenje in so priročnejši za saditev.
Tudi okna naj ne bodo prevelika ali premajhna. Normalna dolžina znaša 1.50 m, 1.45 ali 1.50 m in širina 1 ali 1.12 m. Okno razdelimo na 4 ali 5 vrst. v katere vložimo steklo Okna izdelamo navadno iz borovega ali ma-cesnovega lesa, a najboljši so iz tako imenovanega ameriškega bora (sprich pitschpein). Ta les ie lahek in ne gnije.
Namesto lesenih oken za tople grede grade tudi železne. Ti pa nikakor niso priporočljivi čeprav so nekoliko trpežnejši, a imajo druge nedostatke. Železo se namreč mnogo hitreje segreje in shladi, ker je dober prevodnik^ toplote. Hitra sprememba toplote pa zato škoduje rastlinam. Zaradi spremembe se tudi hitreje tvorijo rosne kapljice, ki potem padajo na mlado setev, kar vpliva jako neugodno.
Čez poletje in pozimi, ko oken ne potrebujemo, jih spravimo na suh prostor. Tako jih bomo dalj časa ohranili. (Slika nam kaže spodnji del lesenega okna.)
Tople grede naredimo navadno iz borovega ali macesnovega lesa. (Slika 1.) Lahko pa postavimo tudi cementen ali opekasti gnojak, ki
je sicer trajnejši, a mnogo manj topel. Zelo praktični so gnojaki, kot nam kaže slika 2. Ti sestoje iz betonskih stebričev, v katere je vdelan les.
Za leseno toplo gredo vzamemo 3—5 cm debele deske, ki pa jih lahko prej impregni-ramo, da ne bodo trohneli. Prednja stran mora biti vsaj za 10 cm višja od spodnje, da so okna položna in tako lažje propuščajo sončne žarke. Tudi deževnica se hitreje odteka. Tam, kjer se dva okna stikata, pritrdimo počez na toplo gredo leseno podlogo.
Še dvoje lesenih priprav potrebujemo pri topli gredi. Slika 3 nam kaže zelo praktične
Kupčija v Teksasa
Jahač prijezdi na starem kljusetu v taborišče. »Koliko hočeš za to mrho?« je vprašal farmar pri ognju. »Sto dolarjev, do pike,« je odvrnil jahač. »Pet ti jih dam,« pravi farmar. Jahač zleze s sedla. »Tu imaš konjal Zaradi tistih ušivih pet in devetdeset dolarjev se p* bova prerekala!«
lesene zračnike za podstavljanje oken pri zra čenju. Naredimo jih iz lesene late, tako da izžagamo majhne trikotnike. Za pokrivanje oken pa vzamemo navadne deske, ki jih polagamo po dolgem čez toplo gredo, pričenši od spodaj, tako da vsaka nadaljna krije zadnji rob prve deske. Toda to je zelo nepraktično. Bolje naredimo, če razžagamo deske in jih zbijemo skupaj po 5 ali 4. Če je topla greda široka 1.58 m, mora biti deska dolga 1.70 m. da pokrije tudi vse robove. Tako imamo pri pokrivanju in odkrivanju mnogo manj dela
Zdaj pozimi pa imamo še drugo važne opravilo — spletanje slame za pokrivanje tople grede v mrzlih spomladanskih nočeh. Spletanje slame je prav lahko delo, le nekoliko težko je delo opisati. Na lesen okvh ali pa kar na tla zabijemo po pet in pet žebljev kot nam kaže slika 4. Zdaj napnemo med žebljima precej močno vrv. To napravimo pri vseh petih parih žebljev. Razdalja med posameznimi vrvmi naj bo enakomerna. Zdaj navijemo na pet lesenih klinčkov precej močne, a ne predebele vrvice, ki jo na zgornjem koncu močno pritrdimo na napeto vrv. Vrvi tudi naoljimo da ne bodo trohnele.
Slama, ki jo potrebujemo, mora biti cela in čim daljša. Jemljemo jo za debelino pesti in z vrvico dobro pritrdimo k napeti vrvi, tako da jo popolnoma potisnemo k prejšnji slami Navadno delamo slamo 1 meter široko in dolgo tako, da pokrije vso zgornjo ploskev tople grede z robom vred. Rajši napravimo decimeter več kot centimeter premalo. Delo je lahko, le paziti moramo, da vrvico dobro zategnemo.
Spinača s sirom
Splnačo dobro otrebiš, opereš In ocediš. Nato kar cele liste dušiš na masti ali olju, da je ves sok iz listov izčrpan Soliti je treba prav malo. ker obdrži dpinača pri taki kuhi vse svoje rudninske soli v sebi Nato daš v namazano pekačo dve žlički vtepene smetane, ščepec soli in veliko nastrganega sira. Vse to naložiš na špinačo in postaviš le za tako dolgo v pečico, dokler ni vrhnja plast rumena. — Kdor želi še mesa Zraven, naj dS najprej na vrh špinače pU«t sesekljanega, s čebulo na masti le malo dušenega mesa (kakršnekoli vrete) in Šele nato sir e smetana
J. V. Lj. 8. T.: Nadloga, ki jo opisujete, ne bo prešla sama posebi, kakor vi mislite, ampak vam bo povzročula vedno večje težave. Prav lahko pa se to odpravi z malo operucijo. Odločite se čimprej I V dobrem tednu boste rešeni in postali cel fant.
Iv. B. Lj.: 50 let ste stari. Desno spodaj vas trajno boli. Duli ste se preiskati. Preiskava je bila zelo težka, ker ste precej rejeni. Ker pri prvi preiskuvi niso mogli točno ugotoviti, kaj je, zdi se jim pa mesto, kjer vas boli, sumljivo, zato so vara rekli, da pridite ponovno na preiskavo. Ob mesecu ste redni. Sicer ne krvavite nikoli. Vprašujete, če morate res še enkrat na pregled.
Svetujem vam, da to storite! Preiskava je bila zaradi debelosti otežkočena. Zaradi točne ugotovitve je rekel zdravnik, da bo moral vzeti inštrumente na pomoč. Tega pu, menim, da ste se vi ustrašili. V letih ste, v katerih se rade in pogosto javljajo pri ženskah nadloge, ki postanejo za marsikatero usodne, ker jih podcenjujejo. Ne verjemite svoji prijateljici! Gobe in grče ne preidejo same po sebi. Stalno ogrožajo lastnice. Če čakate na to, da bodo same prešle, jo spravijo tudi v grob.
Ista: Če zdravila kvarno vplivajo na želodec, prenehajte z njimi. Dobijo se zdravila tudi v drugih oblikah: injekcije, svečke itd. Pred vsem pa skrbite za izredno iztrebljenje. Občutek v glavi kakor bi se vam nekaj pretakalo, omotice, oziroma zanašanje pri hoji, si moremo razlagati na več načinov. Lahko je to v zvezi z nastopajočimi leti, poapnenjem žil, boleznimi ušes in malih možgan. Brez preiskave povedati, kaj je pri vas, ne morem.
Dolenjka: 56 let ste stari. Pred dvemi leti je nastopila mena. V glavi čutite hud pritisk; srce vam močno utriplje, zlasti ponoči; v rokah in nogah imate večkrat krče. Vročina in mraz vas preletavata. Od mladosti že imate majhno golšo. Do zadnjega vam ni delala nobenih težav. Zdaj pa večkrat čutite, kakor bi vas nekuj stiskalo v vratu. Ugotovili so vam besedovv. Napravili ste kliraatično kuro poleti. Pri ponovni preiskavi se je pokazalo, da ni besedovv, ampak le razširjena in povečana žleza ščitnica. Težave, ki vara jih povzroča, tem bolj občutite, ker ste prav v teh letih.
Dobili ste zdravila, ki so vam pomagala, dokler ste jih jemali. Vedno ste nerazpoloženi in žalostni.
Z drugo ugotovitvijo se strinjam tudi jaz. Jemljite po navodilu zdravnika zdravila še naprej. Če pa bodo težave večje, se boste pa morali odločiti za operacijo. Vaše duševno razpoloženje je v zvezi z leti, v katerih ste. K temu pa prispeva še vaša ljubezniva soseščina. Zaradi ljubega miru in vašega zdravja bi vam svetoval, da svojo okolico spremenite.
S. M. T. I.: Na vaše vprašanje, če ima sin božjast ali ne, sem odgovoril v »Slovencu« z dne 3. dec. 1939. Kaj niste brali?
A. B. Jj.: 6? let ste stari. Že od nekdaj imate močno razvite krene žile. Zdravnik vam je ugotovil tudi slabo srce. Težko hodite, posebno zadnja leta. Ilude bolečine v nogah imate zlasti ob vremensikh spremembah.
Bolečine v nogah vara povzročajo deloma krčne žile, deloma pa starostne spremembe, ki se pojavijo v teh letih. V vsem tem pa pride
še slabo srce. Nudloge v teh letih' pregnati, je
težko. Dajo pa se ublažiti. Kadur počivate, imejte noge vedno visoko podložene. Proti bolečinam pu vara priporočam suho toploto. Če morete, si tu pu tam privoščite kozarček dobrega vina, ki vam ne f>o prav nič škodilo.
E. F. C.: Vsa zgubana lica imute, pa ste stari šele 27 let. Vprašujete, kako bi gube odpravili. Baznih krem, pruvite, da nočete kupovati, ker so predraga, in njira ne zaupate.
Nečimurnost, nečimurnost... če bi bila kakšna nežna dnmica, bi to še razumel. Fant pa takole v zarjuh Vidovih — pa tak neči-murnik. če imate denarja dovolj, dobite lahko vse mogoče vode in maže. Potrebujete pa tudi dnevno veliko časa za masiranje. Ce ga imate v izobilju, lahko poskusite. Nekateri pa si dajo gube tudi operirati. Operacija pa je silno koč-Ijivn in dvomljivega uspeha.
M. A. Lj.: 53 let ste stari. Dozdaj niste bili nikoli resno bolni, zadnje čase pa se ne počutite dobro. Za svet ste vprašali zdravnika, ki vam je ugotovil revmatizem in pa razširjenost srca. Revmatizem ste sicer pregnali. V obeh kolenih pa čutite otrdelost, ki se vedno bolj stopnjuje. V kolenih vam tako rekoč škriplje. Ne morete poklekniti ne vtasti, ne da bi se česa oprijeli. Noge si natirate s kopriv-nim žganjem, kar vam prav dobro dene. Vprašujete, od kod ta nadloga v kolenih?
Svetujem vam, 'da si daste kolena rentge-nološko siikati. Mislim namreč, da so nastopile v kolenastih sklepih spremembe. Vzroki tem spremembam so ali bolezen v hrustancu, ali pa v življenju pridobljene nepravilnosti sklepov, motnje v krvnem obtoku, včasih pa tudi slabo delovanje žlez z notranjim izločanjem. Po vzrokih se ravna tudi zdravljenje. S sliko pojdite h kirurgu, ki vam bo povedal, kaj se da še napraviti.
V. V. V. g.: 10 let starega sina imate, ki vam od pomladi peša. V bolnišnici so ugotovili sladkorno bolezen. Vi pa mislite, da je slabokrven in bolan na ledvicah. V bolnišnici ste zvedeli, da je sladkorna bolezen pri otrocih nevarna reč. Ker se s tem niste strinjali, ste povprašali že drugod. Tam pa ste zvedeli, da sladkorna bolezen pri otrocih ni toliko nevarna kakor pri odraslih, ker je otroški organizem še bolj odporen in lažje preboli.
Menim, da ne morete dvomiti v izjave ih ugotovitve zdravnikov v bolnišnici. V bolnišnici se tudi najbolj zamotani primeri lepo raz-vozljajo, ker tu bolnike neprestano lahko opazujejo in zasledujejo potek bolezni. Dokaz, da je ugotovitev prava, so zdravila, ki so spravila fantka spet na noge. Pri odhodu iz bolnišnice ste gotovo dobili točna navodila, kako se itpa fantek ravnati.
Sladkorno bolezen imajo že prav majhni otroci, včasih, redko sicer, celo dojenčki. Meseca in leta je otrok že lahko bolan, pa tega ne opazimo, ker znaki bolezni niso tako izraženi, kakor pri odraslih. Značilno za to bolezen pri otrocih je, da se prav kmalu pojavijo v vodi posebne snovi (aceton), in pa to, da se bolezen z vsako drugo boleznijo hudo poslabša. Navadno tudi umrjejo otroci za temi boleznimi, ki se pojavijo vmes pri sladkorni. Bolezen je hujša za otroke kakor za odrasle. Odkar pa uporabljamo insulin, so se uspehi zdravljenja močno zboljšali.
Pr&vni s&f&tfi
Elektrifikacija občine. J. B. - Radi bi zvedeli, kuko je z elektrifikacijo vaše občine. Obrnite s na bansko upravo v Ljubljani.
Prenos kmetskegn dolga na obrtnika. N. N.
-	Kmet ste in uživate zaščito. Posestvo nameravate z dolgovi vred prepisati na sina, ki je obrtnik. Vprašate, ali bo tudi prevzemnik užival zaščito? — O prenosu posestva na prevzemnika z dedno ali drugačno nasledstveno pogodbo uživa novi lastnik olajšave po predpisih o kmetiski zaščiti samo tedaj, če je tudi on kmet.
Sprememba rodbinskega imena. G. D. -
Vprašate, kakšen je postopek in kakšni so stroški za spremembo rodbinskega imena ter kako je s prepisom spričeval? — Kdor dokaže, da ga rodbinsko ime ovira brez lastne krivde v poštenem prizadevanju za vsakdanji obstunek in da mu sicer povzroča škodo, ima pravico zahtevati, da mu pristojna banska uprava iz-premeni rodbinsko ime. Prošnjo je treba vložiti opremljeno s potrebnimi dokazi pri obče upravnem oblastvu prve stopnje. Predlagatelj sme v prošnji navesti več rodbinskih imen, izmed katerih želi nositi eno. Za odobritev spremembe rodbinskega imena se mora plačati taksa od 100 do 5000 din. Višina takse je odvisna od drž. neposrednega davka, ki ga plačuje prosilec. Do 1000 din davka znaša taksa 100 din. Spričeval vam po našem mnenju ne bo treba popravljati. Če se vam spremeni rodbinsko ime. Če boste kdaj kakšno spričevalo rabiti, mu boste pač priložili odlok o spremembi imena.
Orožni list. S. V. - Vložili ste prošnjo, da se vam dovoli nabava in nošenje orožja. Rešitve še niste dobili. Vprašate, kaj vam je storiti, da se prošnja ugodno reši? — Vrašajte pri oblastvu, kjer ste vložili prošnjo. Če se bo oblastvo prepričalo, da ste potrebni, da se vam dovoli nabava in nošenje orožja in če ste bili neoporečene preteklosti, vam bo morda prošnjo ugodno rešilo. Ni pa tega dolžno storiti in vam prošnjo tudi lahko zavrne.
Prijava kupne-pogodbe radi plačila takse.
-	M. O. - Kupili ste posestvo. Ker pa je bilo dogovorjeno, da se bo posestvo prepisalo na kupca šele po popolnem plačilu kupnine še niaste kupne pogodbe prijavili davčni upravi in tudi še niste plačali tokse. Minilo je že 4 leta od sklenitve pogodbe. Zdaj vam neka priča preti, da vas bo prijavila. Vrašate, kako bi se izognili kazni, in kolika je kazen zaradi zamujene prijave? — Vsaka sklenjena kupna in prodajna pogodba se mora prijaviti v 15 dneh po sklenitvi pogodbe davčni upravi za-
iiiiiiimiimnniiimiHumiiimnimtti 0DRE2ITE mnniminiinmniimiiiiitiiiiiiiiiitiit
larauifira OTTMftiff A Hlapet
V ijilift^Ail 9 ^JS^si' _____
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale odrezek. j
| ,Slovenec' 17. decembra 1939 |
^iiiHiiiinmimiitiiiiiiiinimiitMHitiimiiMHinflitiNniiiimtminiiiiniriiiiitiiiiiHiiiinitniniimiuil
radi plačila takse. Drugače se obsodijo po-god niki solidarno poleg redne takse še na kazen v trikratnem znesku redne takse. Ker ste rok že zamudili, se bo težko izogniti plačilu kazenske takse.
Trgovski pomočnik. M. Ž. L. Radi bi vstopili v Ljubljani v službo kot grvoski pomočnik in se zanimate, koliko plače bi dobili, kakšen je delovni čas v Ljubljani in koliko dopusta dobi trgovski pomočnik. — Višina plače je pač odvisna od dogovora s službodajalcem. Delovni čas ureja banona naredba o odpiranju in zp-piraiju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini in je v različnih trgovinah različno dolg. Naredba je precej obširna in je ne moremo objavljati. Najdete jo v 35. štev. »Službenega lista« z dne 1. maja 1937. Spremembe pa v 61. štev. »Službenega lista« z dne 30. julija 1938. Trgovski nameščenec ima po preteku 6 mesecev službe pravico do najmanj 10 dni dopusta vsako leto. Po petih letih službe pa znaša dopust 2 tedna.
Službeni prejemki ob času orožnih vaj. R. Š. - V službo ste vstopili 28. junija 1939. Vpoklicani ste bili na orožne vaje in ste po vrnjtvi zahtevali od službodajalca, da vara izplača plačo za čas, ko ste bili na orožnih vajah. On pa je tako zahtevo odklonil, češ da nimate pravice do prejemkov za čas, ko ste bili na orožnih vajah. Vprašate, kdo ima prav?
—	Ker vaše službeno razmerje ni trajalo nepretrgoma leto dni, nimate pravice do služf benih prejemkov ob času orožnih vaj.
Podpora. E. D. - Vaš mož je za časa plebiscita deloval na Koroškem. Izgubili ste vso imovino. Zdaj živite v bedi in ste vložili prošnjo za podporo, pa ni rešitve. Vprašate, ali bi mogli dobiti državno podporo? Obrnite se ponovno na oni naslov, kamor ste poslali prošnjo. Tam vam bodo najlažje povedali, ali imate kakšno upanje na podporo, in na kakšno.
Oprostitev sina edinca. A G. - Sin edinec je vpoklican k vojakom, da odsluži skrajšan rok. Doma iraate samo še 26 let staro hčerko, snmi pa ste nezmožni za delo. Imate veliko posestvo. Vprašate, ali bi mogli doseči, da se sin oprosti vojaškega službovanja? — če bi plačevali na leto manj ko 120 din neposrednega davka in če bi dokazali, da je tudi hčerka nesposobna za delo in pridobivanje, bi bila prošnja za oprostitev sina od vojaške službe uspešna. Drugače pa sin nima pogojev za oprostitev.
Ruski invalid. A. J. - Vprašanje upoštevanja rodbinske doklade državnega uradnika
—	ruskega vojnega invalida pri odmeri een-susa zaradi invalidnine ni v besedilu tozadevnega sklepa ministrskega sveta jasno odločeno in bo morula v konkretnem primeru finančna direkcija zavzeti svoje stališče, proti kateremu se lahko prizadeti pritoži in na ta način doseže končno meritorno odločbo držav, sveta.
lahkomiselne sestre. M. F. S. - Neki drž. uslužbenec je imel znanje z dvema sestrama in ima vsnka nezakonskega otroka. Sedaj pa namerava poročiti neko tretjo osebo. Vprašate, kotero je dolžan po zakonu poročiti? — K poroki se ne da nikogar prisiliti. Lahko poroči
prvo ali druga ali tretjo, kakor se bo pač odločil. Dekleta pa imajo pravico zahtevati od zapeliivca odškodnino, če jih je zapeljal pod obljubo zakona. — Za nezakonske otroke je dolžan skrbeti oče. Naj matere zahtevajo pri okrajnem sodišču, da se nezakonskemu očetu naloži njegovim dohodkom primerna preživnina.
Oprostitev takse za spričevalo na univerzi.
J. S. - Takse za izpričevalo in potrdila na univerzi ureja tar. post. 312 taksnega zakona. Posebne pripombe k tej tarifni postavki pravijo, da oprostitev od plačilu taks, navedenih v tur. postavki 312, tudi z ubožnim spričevalom ni dopustna.
n
Posebna pazite, kaj bolnik pije! ^MA če Vam je le mogoče, dajte ma ^H^^V ia idravje in niitek čim češče najboljšo mineralno vodo
ono z rdečimi src/.
Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI.
Davčni nasveti
A. C. S. U. Prenosna taksa. Zaradi preložitve banovinske ceste mora krajevni šolski odbor odstopiti cestnemu odboru 300 ma šolskega zemljišča za ceno 10.000 din. V zameno pa bo šolski odbor kupil od enega mejaša šolskega vrta parcelo v izmeri 600 ma za 20.000 din. Cestni odbor trdi, da ni dolžan nosjti stroškov kupne pogodbe, prenosne takse, stroškov prepisa itd. Vprašujete:
1. če je trditev cestnega odbora točna; 2. če se krajevnemu šolskemu odboru kot javni ustanovi odmerja prenosna taksa po kakih drugih vidikih, odnosno če so predvidene zanj kake olajšave; 3. če se mora odnosna kupna pogodba prijaviti v 15 dneh po sestavi pogodbe, ali v 15 dneh po odobritvi pogodbe s strani banske uprave kot nadzornega oblastva; 4. koliko stroškov bi moral nositi krajevni šolski odbor, če bi moral plačati vse prenosne takse sam in če bi obdržale gornje cene; 5. kakšen je podroben postopek pri pristojnem oblastvu.
Odogovor. 1. Cestni odbor nima prav. Zakon ne določa, kdo mora kupno pogodbo prijaviti, ali kupec ali prodajalec, in tudi ne, kdo mora plačati prenosno takso; določa le to, da se pogodba mora prijaviti in taksa plačati. Kdo pa bo to izvršil in kdo bo takso plačal, je stvar dogovora med pogodbeniki. Če se temu zakonskemu predpisu ne zadosti, se kaznujeta oba pogodbenika. Če pa eden pogodbenik prijavi pogodbo in plača takso, je ta obveznost za drugega pogodbenika prestala. 2. Od kupnih pogodb, pri katerih je ena pogodbena stranka krajevni šolski odbor kot javna ustanova, se odmerja prenosna taksa po istih vidikih kot od vsake druge pogodbe. Uživa pa to olajšavo, da plačuje le polovično državno prenosno takso, torej le 2% od kupne cene, oziroma od prometne vrednosti prodanega ali kupljenega zemljišča, namesto 4% v smislu tar. post. 12, pripomba 12, oddst. III. točka 1 žak. o taksah. Razen tega pa krajevni šolski odbor kot. kupec ne plačuje banovinske prenosne takse v smislu § 73 pravilnika k banovinskemu proračunu za leto 1939-40. Če pa nstopa krajevni šolski odbor kot prodajalec, ta olajšava za banovinsko prenosno
takso ne velja. 3. Vsaka kupna pogodba ee mora prijaviti v 15 dneh po sklenitvi, brez ozira na to, če je veljavnost pogodbe odvisna od odobritve višjega oblastva. Če pa se pogodba prijavi in taksa plača, a višje oblastvo pogodbe ne odobri, se v smislu tar. post. 12, pripombe 7 zak. o taksah na prošnjo prizadete stranke vrne taksa, plačana od take pogodbe, ako stranka z nekolkovano vlogo za povračilo takse v roku 90 dni, računajoč od dne, ko je zvedela, da pogodba ni odobrena. Prošnjo je treba vložiti pri davčni upravi, pri kateri je bila taksa plačana. V vašem primeru pa bo vendarle zadostovalo, ako pogodbo prijavite v 15 jneh po odobritvi pogodbe s strani banske uprave in se pri tem sklicujete na razpis finančnega ministrstva z dne 15. jan. 1937, št. 52032/III-36, ki je objavljen v »Finančnem zborniku« št. 5 iz leta 1937. — 4. V tem primeru gre za dve kupni pogodbi. Po prvi kupni pogodbi boste vi prodali cestnemu odboru svoje zemljišče za 10.000 din, po drugi kupni pogodbi pa boste od svojega mejaša kupili parcelo za 20.000 din. Od prve kupne pogodbe ne bo treba plačati nikake prenosne takse, ker sta obe pogodbeni stranki, kupec in prodajalec, zavezanki dopolnilne prenosne takse. Sklicujte se pri tem na določilo tar. post. 12 pripombe 12 odd. III. točka 2 zak. o taksah zaradi državne prenosne takse in na § 73 pravilnika k banovinskemu proračunu za leto 1939/40 zaradi banovinske takse. Pogodbo pa morate kljub temu prijaviti pristojni davčni upravi. Od druge kupne pogodbe pa boste plačali le polovično državno prenosno takso v smislu tar. post. 12 pripomba 12 odd. III. točka 1 zako. o taksah, t. j. 2% od kupne cene po 20.000 din, torej 400 din. Banovinske prenosne takse pa tudi v tem drugem primeru ne bo treba plačati v smislu cit. določila. Razen teh 400 din boste plačali le še neke majhne kolkovine na kupno pogodbo kot listino, za overovitev podpisov in za zemljiškoknjižni predlog zaradi vpisa v zemljiško knjigo. — 5. Smo vam že pojasnili v prednjih točkah. Posebnih prilog za prijavo kupne pogodbe pristojni davčni upravi ni treba. V ostalem pa se dogovorite z davčno upravo.
Naš živino zdravnik
Hromi prašiči. S. J. M. — Imate 6 prašičev 10 mesecev starih, okrog 75 kg težkih. Trije od njih ne morejo stati na prednjih nogah, imajo slab tek ter vidno hirajo, dočim ostali trije dobro napredujejo. Želite zvedeti vzrok bolezni in način zdravljenja. — Vzrokov hromosti pri prašičih je več, kakor na pr. rahitis, obolenje sklepov zaradi kronične rdečice, revmatično vnetje sklepov in slični pojavi. K določnejšemu odgovoru bi veliko pripomogli, ako bi bili navedli, da-li so oboleli prašiči vsi skupaj v istem svinjaku, ali pa so pomešani z zdravimi. Dobro bi bilo, ko bi navedli, ali je hromost počasi nastala ali nenadoma. Kako izgledajo noge, so ravne in gladke ali zvite in otečene. Potrebno bi bilo vedeti tudi za telesno temperaturo, če ni mogoče kaka kužna bolezen po sredi. Zaradi vsega tega bi bilo dobro in koristno dati pregledati prašiče po strokovnjaku. Bolnim svinjam dajajte klajnega apna in Težakovega olja (na vsako svinjo 1 žlico na obrok). Hrome svinje preselite za nekaj časa v hlev na toplo.
Nemirna krava. 0. M. Sk. L. — Pred letom dni ste kupili lepo in zdravo kravo, ki je bila navajena paše. Ko ste jo imeli nekaj časa v hlevu, ste opazili, da krava drži glavo k tlom ter da hujša. Postala je nemirna, počela je nihati z glavo, tu in tam je skočila v jasli, poklekovala je na prednje noge in se drgnila po prsih. Mislili ste, da je stanje le prehodno, a na žalost opažate, da se opisani znaki še stopnjujejo. Krava se nekoliko umiri le, kakar je, kar traja malo časa, potem pa začne nemir znova. Dasi krava rada je in je tudi prebava v redu — po vašem mnenju — vendar krava vidno hujša. Dnevno daje le dva in pol litra mleka. Razen omenjene krave imate še dve druge, ki sta lepo rejeni ob isti krmi. Za kravo ste dali 2000 din. a sedaj je toliko upadla, da bi mesar niti 1000 din ne dal zanjo. Vi mislite, da pri kravi ni nekaj v redu v glavi, morda ima celo trakuljo tam. Želite izvedeti, kakšno bolezen ima krava in kako bi se ji pomagalo. — Sicer ste navedli še precej znakov bolezni, ali še vedno dosti premalo, na pr. ni poznana niti telesna toplina, tako da na da-daljo res ne bo mogoče ugotoviti bolezni vaše krave. Nujno potrebna bi bila zares temeljita preiskava krave in mogoče večdnevno opazovanje,
ker možganskih obolenj ni mogoče tako lahko razpoznati, kakor vam je to znano tudi iz primerov pri ljudeh. Na podlagi navedenih podatkov bi se dalo sklepati, oziroma sumiti, na bolezen, ki je slična norosti pri konju, ali kakor ljudje pravijo, da je konj »kolišt. Včasih se da omenjena bolezen ozdraviti ali pa vsaj poboljšati s posebnimi injekcijami v kri oziroma v žilo. Ker je bila krava navajena gibati se na prostem, kakor vi pravite, bi mogoče poskusili kravo premestiti nekam v zatišje izven hleva. Če boste kravo dobro pokrili, bo vzdržala tudi v mrazu. Hranite jo s samim senom, katerega posipljite s klajnim apnom. Gotovo ne bo škodilo, ako bi kravi dajali dnevno po štiri do pet žlic Težakovega olja za živino med hrano. Po vrhu vsega tega pa dajajte kravi dnevno kakih pet Utrov lanene juhe in semena (na vsak liter vode eno pest lanenegp semena). Od navedenega se sicer ne more pričakovati večjih uspehov, ni pa izključeno, da se na opisani način krava ne bi mogla toliko popraviti, da bi bila vsaj za mesarja kaj več vredna.
Onemoglost krave pred porodom. L. F. J. —
Pri vaši stari kravi pričakujete čez 14 dni telička. Krava je do zadnjega molzla. Zadnje dneve ste opazili, da je krava nekoliko težje ustajala, sedaj pa sploh ne more več ustati. Krava sicer je in prežvekuje ali ne v tisti meri kakor prej. Želite nasveta, kako bi kravo zopet dvignili. — Opisani pojav je kaj pogost v času pred porodom pri starejših, dobrih mlekaricah. Dobre molznice zgube veliko kalcija (apna) z mlekom po eni strani, po drugi strani pa potroši veliko apna tudi mlado nerojeno bitje za izgraditev svojih kosti, in to v toliki meri, da je poraba kalcija večja kakor pa je njegovo dotok. Primanjkljaj morajo izpolniti kosti, ki zgube zaradi tega na svoje trdnosti, ali kakor ljudje pravijo, »da kosti omehčajo«. Vrhu vsega tega pa morajo noge krave nositi še poleg trupa tudi okrog 80 kg težko maternico. Sedaj menda razumete, zakaj krava ne more vstati. Če krava ni že preveč slaba, bo vendar le vstala s pomočjo ljudi in vrvi. Kravi dajajte dobre detelje večkrat pa po malem, da se želodec preveč ne napolni. Razen tega dodajte hrani še klajnega apna in Težanovega olja. Ko se bo krava otelila, bo prej omenjeno stanje prenehalo.

Jesenska ali spomladna saditev sadnega drevja. A. O. V. - Na vrtu nameravate zasaditi sadno drevje: hruške, jablane in češplje. Je-h bolje to storiti jeseni ali spomladi? — Saditev sadnega drevja je bolj prikladna spomladi kot pa jeseni. Najbolje storite, če že zdaj izkop)jete primerne, do 80 cm globoke in do 1 m široke jame ter pustite, da zemlja v njih dobro prerarzne. Pri izkopavanju naj pride vrhnja zemlja na eno stran, spodnja mrtva plast pa na drugo stran. Vrhnja prst pride spodaj, spodnja pa na vrh. Najboljši gnoj za mlado drevesce je kompost ali mešanec. ki ima že vse hranilne snovi razkrojene in pripravljene za korenine. Če pa tega ni, je učinkovit tudi dober hlevski gnoj. Gnojilo ne sme priti pod korenine, ker spodaj malo zaleže, ampak na zemljo, s katero so pokrite. Tako bo najbolj učinkoval. Drevesnih korenin ni zasaditi pregloboko v zemljo, ampak samo toliko, kolikor so bile prej Vedite, da pregloboka sa-jeno drevo hira in se nikdar ne razvija po-voljno.
Pravilno gnojenje trt. M P S. - Svoj vinograd nameravate letos pognojiti s hlevskim gnojem. Prej ste gnojili tako, da ste pred trto izkopali 35—40cm globoko jamo ter vanjo na-suli gnoja. Pri tem so bile potrgane korenine trsa; razen lega je tako delo tudi zamudno in
drago. Želite vedeti, če bi bilo uspešneje hlevski gnoj potrositi kar po vrhu ter ga šele spomladi podkopati. Bojite se pa, da bi tako gnojenje več koristilo plevelu, ki bo poleti izčrpal gnoj, namenjen trti. — Oba načina gnojenja, ki ju navajate, sta napačna. Pregloboko pod-kopam gnoj prihaja le malo v korist trsom, ker dobi v globini premalo zraka za razkrajanje; zato večkrat splesni. Plesen gre pa rada na korenine. Večina tega gnoja gre torej v izgubo. Pa tudi po vrhu potrositi gnoj jeseni ter ga pustiti ležati do spomladi, potem šele podkopati, ni priporočljivo. Prvič zgubi tako raztresen gnoj tekom zime zaradi izpuhtevanja mnogo hranilnih snovi; kar jih pa gre v zem-jo, prihaja predvsem v korist plevelu, trsne korenine jih le malo dobe. Najprikladnejše je jeseni potrositi dobro razkrojen gnoj enakomerno po vinogradu in ga takoj podkopati. Še bolje razgrniti ge po sredi, ne naravnost ob trsih, kajti ti poženejo korenine daleč okrog, liste koreninice, ki jih pod vrhom zemlje odžene trs, so rasne korenine, ki jih itak vsako leto pri kopi odstranimo. Pri preglobokem prekopavanju pa poškodujemo tudi glavne korenine, ki dovajajo hrano trsu. Piegloboka kop torej ni priporočljiva. — Tam pa, kjer je jesenska kop zaradi deževja nevarna, pognojimo na isti način spomladi.
Negostoljubno morje
na katerega gledajo ljubosumno štiri države
Črno morje, ki loči evropski del zemlje od Prednje Azije, je bilo že večkrat prizorišče mnogih napetih stremljenj. Saj je pa tudi velika odprtina, ki pripelje naravnost na vrata v Sredozemsko morje in varuhom Dardanel pač ni vseeno, kakšna sila trka na ta vrata. Črno morje je v resnici komaj pravo »morje«, ampak je bolj velikansko slano jezero, ki po površini meri 450.000 km!. Pomembnost črnega morja pokažejo že oči same. Kdor se vstopi v Istainbulu, ob Bosporu, na skrajni rtič Evrope (Rumeli Kavak) in pogleda proti skrajnemu rtjču Male Azije (Anatoli Kavak), ki zapira ožino z nasprotne strani, na obeh straneh so svetilniki, ki ladjam kažejo pot skozi to odprtino, izprevidi pomembnost te postojanke — tu je prehod iz bogatih dežel na severu v Sredozemsko morje, odkoder je spet prosta pot v vsa svetovna morja. Tu se že čestokrat kažejo lene megle in besni viharji, ki razodevajo veliko naravno silo nekje v ozadju. Ladje, ki skozi ta vrata plovejo v veliko odprtino za njimi, tu prvič začutijo zahrbtnost in neprijaznost Črnega morja, ki se v mirnem vremenu blišči v tako lepi temni modrini.
črno morje je bilo mornarjem že od nekdaj " neprijazno in se ga boje. Skoro v vsem starem veku so ga imenovali »Pontos Euxinos< (Gostoljubno morje), da bi se mu s tem lepim imenom nekoliko prikupili in potolažili njegovo jezo. Nekdaj se je imenovalo »Pontos Axinos< (Neprijazno morje), pa je bilo mornarje strah, da bi ga imenovali tako naravnost in s tem morda žalili. Na severu sega v to morje pokrajinsko zelo lep in prijazen polotok Tauris, današnji Krim, ki pa je bil vsled krvavega kulta tavrijski Artemidi razvpit kot zelo strašen in negostoljuben. Tu je doživela svoj žalostni konec lepa Ifigenija, ki je s teh obrežij, pri divjih Scitih, od daleč hrepenela, da bi ugledala prelepo grško zemljo. Črno morje je izgubilo to pravljično zloglasnost šele potem, ko so se po njegovih obrežjih začeli naseljevati Grki, ki eo vdrli daleč v notranjost in ustanovili lepo cvetoče naselbine. Tedaj so nastale druge pravljice, n. pr. o zlati deželi Kolhidi, ki so že budile hrepenenje po teh lepih pokrajinah. In še danes je Črno morje ohranilo to privlačnost, deloma kot morje, ki odpira vrata v svet, deloma pa zaradi bogatih obrežij. Čeprav je neprijazno in za plovbo nevarno, se ga pomorstvo le ne boji, ampak ga skuša obvladati.
V črnem morju v globini 400 m že ni nobenega življenja več. Debela plast temnih žveplenih sestavin ubije v njegovih globinah vsako življenje. Sicer pa 6amo v južnem delu doseže pravo morsko globino (do 2400 m), ves severni del ob južno-ruskih bregovih in ob Azovskem morju pa je zelo plitev. Veletoki, kakor Dnjeper in Don, nanašajo toliko peska in blata, da ga polagoma zasipajo.
Mfiifur!
Božično veselje
PFAFF
Šivalni stroj.
IGN. VOK
Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7.
Zlasti se to opaža v izlivu Dona, kjer se je obrežje v zadnjih stoletjih pomaknilo že zelo daleč v morje. Ob tem delovanju narave bo Azovsko morje v doglednem času popolnoma usahnilo, kakor je usahnila vodna zveza, ki je nekdaj vezala Kaspi-ško morje s Črnim morjem. Še v zgodovinskem času so bile tu velike reke, ki jih danes ni več. Pretrgale so se in danes vodijo svoje plitve vode deloma v Kaspiško morje, deloma pa v Črno morje. Zadnji pritok Dona, Manič, ob severnem pobočju Kavkaza, je bil nekdaj velika vodna žila med obema morjema, kar še danes priča veriga majhnih jezerc.
Obrežje je na severu deloma ravno, sama planjava z velikimi vodami, deloma 6tepa, deloma močvirje in menjajoča se slika se vleč« tja do nizkega, pa strmega Jaila pogorja na Krimu. Na jugu, na turški maloazijski obali so neprijazno zaprte velike planote, na jugovzhodu in vzhodu tja do Azovskega morja pa le visoka gorovja. Mali in Veliki Kavkaz s svojimi sneženimi velikani in Elbrus in Kazbek — tako je odklenjeno Črno morje, ki tudi v pokrajinskem in zemljepisnem oziru predstavlja zelo pisano sliko. Puščava in stepa, visoke gore in močvirne ravnine, največja rodovitnost in prazen 6vet — vse to se menja pred očmi. Štiri države. Sovjetska Rusija, Romunija, Bolgarija, Turčija in sovjetske republike na Kavkazu obdajajo tu čudovito morje, na katero 6kozi prehod med Kaspiškim morjem in Uralom pritiskajo viharji iz notranje Azije, kamor skušajo priti tudi sile 0(1 daleč, da bi dobile v roke velike zaklade lesa, živine in žit in petroleja, ki jih hranijo dežele ob vseh njegovih bregovih. Ta bogastva so od nekdaj vabila človeka na to negostoljubno morje, kjer so viharji razbili že toliko ladij in je temnomodra gladina pogoltnila že toliko človeških življenj. Toda vsak rod nadaljuje borbe prejšnjih rodov in tako vidimo, da tudi pred našimi očmi borba za črno morje še ni onemela.
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. reg S. br. 30474/3S.
Sala pomaga prenašati težke dni
Francoski tednik >Choc« pripoveduje naslednjo zgodlx> s fronte, o kateri pravi, da je popolnoma resnična:
Pred Maginotovo črto, tik ob levem francoskem bregu Rena, je neke noči delal oddelek francoskih pionirjev. Kopali so jarek in so seveda delali v popolni temi. Nenadoma se na nasprotnem, nemškem bregu zabliska žaromet in vrže velik pramen luči na francoske pionirje. Ti seveda takoj popuste delo in planejo v kritje. Po nekaj minutah se žaromet ugasne, spet je popolnoma tema in pionirji pridejo iz svojih skrivališč in znova zastavijo. Komaj dobro zamahnejo, se žaromet znova prižge in pionirji morajo spet skočiti v kritje. Ko je žaromet ugasnil, so šli spet previdno na delo. Ta igra se je ponavljala kake pol ure: žaromet posveti, pionirji popuste delo, žaromet ugasne, pionirji spet prilezejo iz svojih skrivališč in nadaljujejo, dokler je tema. Slednjič so pionirji uvideli, da tako ne gre več naprej. Oni morajo do jutra delo končati in z dnevom izginiti. Čimdalj je šla ta igra, tembolj so tudi ob svitu žarometa še nekajkrat mahnili in šele potem skočili v kritje. Spoznali so tudi, da se pri luči lažje in hitreje dela kot v temi. Slednjič niso več bežali pred lučjo, ampak so v svitu žarometa nemoteno delali kar naprej. To je trajalo celo uro, ko je žaromet ugasnil, zdaj najbrž z,a zmeraj. Francoskim pionirjem je bilo žal, da so spet v temi. Eden izmed njih je nastavil roke na usta in za-vpil tja čez Iten na nemško stran: »Lumičre — luč, luč!< Kmalu je z nasprotne strani prišel odgovor v nemščini:: Moment — takoj, takoj! Majhna napaka v baterijil Kmalu pridemo!«
Majhna pomota
(Za poznavalce francoskega jezika.) Ameriški odjemalec je pisal večji francoski tvrdki poslovno pismo, v katerem ob koncu govori tudi o političnih razmerah in 6lednjič vošči svojemu francoskemu poslovnemu tovarišu oziroma njegovi domovini srečo in uspeh na diplomatskem in vojnem polju. To razmišljanje ga je celo toliko navdušilo, da je zaključil z vzklikom: >Vive les allies!« (Če bi v resnici tako zapisal, kakor je tudi mislil, bi to po naše pomenilo: Živijo zavezniki). Toda njegovo znanje francoščine ni seglo tako daleč, da bi vedel, kako večkrat ena sama črka izpremeni ves smisel besede. Ker tega ni vedel, je zapisal: »Vive les aličnes!« (To pa po naše pomeni: Živijo slaboumni). Ko je francoski trgovec prebral pismo, je takoj razumel, kako je prišlo do tega čudnega vzklika, ki zaključuje pismo ameriškega tovariša. Ker je vedel, da odpošiljatelj pisma ni hudoben človek, ampak prej prijatelj kot notranje nevtralen, se je nasmehnil in zgodbo povedal prvemu časnikarju, samo enemu, in zašla je po vsem svetu. Vive les al —--1
Zahvala
Vsem, U m i menoj sočustvovali ia me tolažili ob nenadni izgubi srčno ljubljene soproge, gospe
Tince Zupan
m iskren« zahval ja jem. Posebno zahvalo izrekam g. dr. Marčiču za ajegoro kitr* in ikrbno pomoč; prav tako hvala domačemu g. župnika Žbontarju, zahvala vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem ostalim, ki so tako itevilno spremili drago pokojnico na njeni poslednji poti.
Sveta mata zadušnica se bo brala v ponedeljek, 18. decembra t L, ob pol 1 zjutraj ▼ župni cerkvi na Koroški Beli.
J a vera i k, dae & decembra MM.
ž«hijofl Tlae Znpam.
Darujte za Božič!
V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; fenltovanjsld oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se raSutiaJo dvojno. Najmanjil znesek la mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. PH oglatih reklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm vltoka petltna vrstica po t din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
i
Službe iičejo
1000 din nagrade
iam tistemu, kateri ml preskrbi službo sluge ali kaj podobnega. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kavcije zmožen« 19412.
Dekle
starejša, vajena vseh hišnih del ln preproste kuhe, želi službo s 1. januarjem. Ponudbo z navedbo plačo v upravo »Si.« pod »Poštena« 10385.
Manufakturist
želt premestitev. Ponudbe upravi »Slovenca« pofl »Posten, zmožen« 19591.
Fant
star 26 let, si želi mesta
lovskega čuvaja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Posten« 19542. (a
(liižhodobe
Mlad pekovski pomočnik
a mojstrskim Izpitom, želi premeniti službo. Nastopi s 1. januarjem. — Zmožen tudi kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19294.
Gospodična
■ večletno pisarniško tn hotelsko prakso, želi popoldansko zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo »Slovenca«.
Ob novem letu
želi nastopiti službo v župnišču (kuhinja, gospodarstvo in gospodinjstvo) blvSa gojenka banovin. kmetijsko - gospodinjske šole. — Ponudbe sprejema uprava »Slov.« pod »Pridna« št. 19.373.
Kuharica
srednjih let, za vsa hlS-
na dela, Išče službo pri strogo krščanski manjši družini. Gre tudi k samostojnemu gospodu. — Nastop 1. alt 15. januarja. Ponudbe v upr. »SI.« v Mariboru pod »Vajena samostojnega gospodinjstva« St. 1651.
Gospodična
Izobražena, z malo maturo ln trgovskim tečajem, želi primerno zaposlitev v LJubljani. Cenj. ponudbo v upravo »Slov.« pod »Takoj« St. 19309.
Gospodična
začetnica, z malo maturo, z znanjem nemščine lri strojepisja, Išče namestitev kot blagajnlčarka ali v pisarni. Zelo vestna ln pridna. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19273.
Komercijalist
doktor, z znanjem bIov., srbohrv., nemškega, Italijanskega, francoskega ln angleškega jezllca, organizator na vodilneni mestu, vojaščine prost, želi premeniti mesto v trgovsko ali Industrijsko podjetje. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Delo ln plača« 19561.	(a
Zaslužek
rabim za prevzem strojepisja na dom aH v pisarno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19448.
Čitajte in širite »Slovenca«!
2 mizarska pomočnika
sprejmemo. Franc Kre-gar, & Ko., Vižmarje 87
| Dober brusit za pile
dobi stalno Blužbo. FIgar, Ljubljana s Vošnjakova Ulica 2.	(b
Mesarskega pomočnika
mlajšega, z dežele, sprej-meni. Naslov v upr. »SI.« pod St. 19382.
Takoj dobi službo
poštena služkinja, mlada, za pomoč v gospodinjstvu ln vajena kolesa. Pismene ponudbe v upr. »SI.« pod »Tik LJubljane« St. 19371.
Trgovsko pomočnico
dežele, staro okoli 30 let, sposobno samostojno voditi trgovino z mešanim blagom, sprejmem z Januarjem. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Marljiva« št. 19277.
Najemnika
veSSega v sadjarstvu ln vinogradništvu, sprejmem za posestvo pol ure od postaje Poljčane. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošten z družino« št. 19420.
Penzijskb mesto
Mehanik se sprejme. Potrebno znanje: struženje, avtomotorjl, elektroinšta-laclje, avtogeno In električno varenje. Pismene ponudbe Je podati z navedbo najmanjšega zahtevka. Brez te navedbe so ponudba ne bo upoštevala, niti nanjo odgovorilo. Absolventi Btrojno-delovodskega tečaja imajo prednost. Nastop službe takoj. Ponudbe upravi »Slovenci« pod »Takoj« 18.691.	(j)
Sigurno je tudi Vaša želja, da bo Vaša gospa soproga, mama, sestra uslužbenka, ali znanka s poklonjenim božičnim darilom zadovoljna. Vsled tega si dovolimo priskočiti Vam na pomoč z navedbd hekaterlh predmetov, ki bodd Vaše obdarovanke gotovo razveselili.
Na primer:
4 Iti čisto volnenega blaga za celo damsko obleko 2-50 Iti prvovrstnega medernega volnenega blaga (širina 130 ctni za celo damsko cbleko . 4 m krasnega svilenega cloqueja za celo damsko
4 itt zelo trpežnega blaga (Iz svile In volne) za
celo damsko obleko............
4 rtt vzorčastega velourja za celo damsko haljo . 4 Itt trpežne vzorčaste flanele za celo obleko ali haljo 4 m trpežnega vzorčastega barhenta za celo obleko 4 jbirk izredno močnega in lepega diagonal barhenta
za celo damsko obleko 3 Itt črtaste flanele za damsko perilo ......
3 Itt izredno trpežne črtaste keper flanele za perilo 3 itt krasne vzorčaste flanele za spalno srajco . . 4'50 ttt krasne vzorčaste flanele za dam. pižamo lO lil trpežne bele kontenine ••••it»>B
15 m finega dobrega šifona za perilo i • • ■ • 20 Itt najfinejšega šifona za perilo 3 Itt barvastega puplina za damsko perilb . t ■ ,
3 Itt fine svile za damsko perilo........
2 Itt krasne tamburirane svile za celo dam. bluzo 1 namizna garnitura (damast prt in 6 servijetov) , 1 krasna namizna garnitura <••,«■•■■•■ 1 lep karirast prt .,,,,,,.,,,,,,., 6 belih servijetov
i. t d.
Za pripomniti Imamo še, da smo navedli sanio predrtiete take kakovosti, ki bodo tudi glede trpežnesti zadovoljili obdarovanke.
Manufaktura
din	7©—
din	142-50
din	112---
din	50--
din	50--
din	40--.
din	4©-—
din	56'-
din	16-50
din	2.7'—
din	37-SO
din	56-25
din	72-50
din	131-25
din	200*—
dn	32*25
din	38-25
din	35-50
din	75-—
din	135--
din	34-50
din	33--
ANICA
K. D.
Ljubljana, Mestni trg 17
Ker bomo imeli danes ves dan odprto, opozarjamo spoštovane odjemalce izven Ljubljane na tigodnost današnjih nedeljskih povratnih vozovnic.
Mizarski pomočnik
se sprejme za Sperana dela. Mejač MIha, Kamnik, Graben.	(b
Postrežhico
pošteno ln snažno, sprejmem za ves dan. Naslov v upravi »Slovenca« pod
št. 19500.	(b
Postrežnico
samostojno kuharico, potrebujem dnevno do pol treh. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 19550. (b
Varuhinjo
k dvema otrokoma, samostojno, delavno, pošteno sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »takojšen nastop« 19566.
Kuharico
sprejmem za boljšo trgovino, lahko tUdI gostilniška. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna« št. 19483.	(b)
Postrežnico
Iščem za predpoldne. Informacije daje trafika pred glavnim kolodvorom.	(b)
Žensko
srednjih let, ki je zmožna vseh gospodinjskih del ln Ima veselje prodajati na trgu, Iščem k majhni družini. Amalija Ogrine, Gasilska 15, Slška.	(b
Žagarja
sprejmem na venlclanko s turbinskim pogonom. -Vešč popravila. Služba stalna. Plača po dogovoril. - fonudbe v upravo »Slov.« pod P—F. M. B. St. 19393.
Dve kuharici
dobro lzvežbant, pridni ln poStenl, stari do 35 let, iSče prvovrstna men-za v Ljubljani. Nastop takoj ali 1. Jan. 1940. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stilna služba« 19443
mm\
Vajenca
sprejmem. Aleš DemSar, seklrnl kovač, škofja Loka.	(v
Učenca (-ko)
sprejmemo za konfekcij sko trgovino. Vprašati v trgovini Tlvar, Miklošičeva cesta 18.	(v

Mesarskega vajenca
Iz poštene družine, sprejme Franc Bogataj, mesar, Železniki nad škofjo Loko.
Dobro in prijetno reprodukcijo zvtika, stabilni prejem na vseh Valovnih dolžinah, solidno izdelavo in lepo zunanjost, automa-tično izbiranje postaj Vam nudi
KOMPAS
MEDIJ ATOR
RADIO
Zastopniki v vseh večjih krajih. — V Ljubljani:
JEINIIK" losip Banlal, ™SW
Izdelovalnica likerjev, dfesettnih vin, sirupov in žganjarna
Maribor - Gosposka Ulica Štev. 9
Telefbh 25-80	Nidfdbno in na debel«
Nedelja 24. decembra bo trgovina odprta ves dan mmmtmm+i+mtmmišm^mmt^t*,........
Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača
■i

Speci jali teta: GRENCAfc in VERMUT
-
NORA-RADIO, CELJE
KRALJA PETRA CEStA št. U
ima na izbiro 10 tip rddio aparatov najboljše kakovosti
Iščejo se obenem prodajalci v vseh krajih Slovenije, po možnosti iz glasbenih krogov, ker gre za prodajo specialnih glasbenih aparatov
Zahtevajte prospekte!
Za krojaškega pomočnika
se želi izučiti priden fant z dežele. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19501.
Hranilne knjižice
3% obveznice
tli druge vrednostne papirje kupuje In plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARI BOB Aleksandrova cesta 40.
Hranilne knjižice
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, kupim. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju št. 19212.

Mreže za postelje
najceneje pri Andlovlcu, Komenskega ulica 34. (i
liMI
Motor »Fiat« 519
kijplm. - Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Rezervni deli« 19.452.	(f
KdŽe dIVjih zajcev
kupujemo. — J. Lavrlč, Cankarjevo nabrežje 1, Klavnica ln Rudnik 24.2
Nov Ardiemotor in Sachs
ter 2 stara za vsako ceho napr6daj. Delavnica, Sv. Pett-a. c. 85.	(f
Urediteu prernožema
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetsklH!) nabavO poscijil in družbe bikov, dobiokanosno in varno naložitev kapitala, tireditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo riepre-ijiičriiri, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovako-obrthiške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LdJŽfi
Ljubljana, Gledališka ul.7
Učenko za trgovino
z mešanim blagom sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zdrava« 19.455.	(v
Mlinarski vajenec
se takoj sprejme. Hrana In stanovanje pri mojstru. Ponudbe upravi lista pod »Vajenec 19466«
15 leten fant
pošten ln marljiv, s tremi razredi mešč. šole, se želi Izučiti v večji trgovini z mešanim blagom, ln sicer tam, kjer bi imel vso oskrbo V hiši. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko »Imam veselje do trgovine« 19457.	(v
Kompanjona
s kapitalom 30—50.000 din sprejmem k že vpeljani vinski trgovini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kapital« št. 19285.
Pozor!
Zelo varno naložen denar Imate. Potrebujem posojilo 25.000 do 30.000 din, posestvo vredno din 200.000. Rabim nujno — plačam visoke obresti — sprejmem družabnika. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Industrija rentabilna« 19543. (d
D	ala	k	1
Dijaka
prvo- aH drugošolca, lz krščanske družine, sprejmem na prav dobro hrano ln stanovanje. - Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Vestna oskrba« št. 1646-19392.
Saug^as motor
8 ks, nov, bencinski ln Dleselov 5 ks s clrkuiar-ko. dve mlatilnlcl Hoffer In motorno kolo 100 cm' ugodno prodam. 6. Skr-binSek, Sp. Hajdina, Ptuj.
3 avtomobile na plin
(zelo poceni vožnja), dobavni ln osebni, novejši modeli, in različne avtomobilske plašče za vsako ceno naprodaj. Delavnica, Sv. Petra c. 85. (f
nakup!
Avto! Fiat 6 sedežni, zelo masiven, limUZlnti, pripraven za taksi ali za predelavo na poltovornl 1500 nosilni voz, zaradi odpotovanja jjrodam hitro najboljšemu ponudniku. Kovtlčič, Clgaletov^ št. 11. (f
Kupujte pri naših iiisefeiitih!
Vsakovrstno
srebra in Briijiinte kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A. Božič, Ljub)j& na Frančiškanska ulica 3.
BrzopaHItilk
kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Rabljen« št. 19296.
Vsfc kovrštrie
kupuje
po najvišjih Cenah GERNE, Juvelir, Ljubljana VVOLfova ulica Št. S
krojaške odrezke, «tar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeltel-.
Maribor, Dravska 15.
staro iiaio, zlato zb&ovfe ln st-ebrhe hrone
kupojeih po najvišjih oenab
A. KA3PEŽ frgovlna z urami In zlatnino
precisna delavnica ca popravila vsakovrstnih ur Ljubljana. Miklošičeva 14
Tehtnico
ki vleče 15—20 kg, za na pult kupim. Cuček, Vod-J nlkov trg 4.	(is

Najhujši kadilci
postanejo v 3 dneh rie^ kadilci. - Pojasnila daje zastopstvo, Žirovnica, poH štnl predal 5.
Za 13 din
očistite vseli vrst obleka^ klobuke, trenčkote - zajamčeno sigurno. Elektro-magrietslce nepregorljiva,; avtomatičhe, štedne varovalke. 10 letna garancija . — Oboje dobavlja: Zastopstvo Žirovnica, po-. štni predal 5.
Važno za prašičerejo!
Vsakemu, ki redi prašiče, pošljem brezplačno zavitek in navodilo »Ma-stelin«, ki Je zakonito zavarovan, franco vašo pošto. Samo z enim poizkusom se boste preprH čall, da dosežete pri po* laganju »Mas tel in a« velik uspeh. - Pišite na r\aslov : Ivan Magdalene^ Rače brl Mariboru.
Gumbnite, gumbe, plise^
mdriograme, entel, ažufl ffnO 'rt hitro izvrši
Matek & mM
LjUbljana, Frančiškanska ulita
Vezenj« perila, krasna predtiskana žen. roč. deld
Resen, iiurien uradnik
*	mmm^mmimm	~	- • „
perfekten hrvatskb-nemški dopisnik, po niožnosti stferto|raf, vešč prepisdega knjigovodstva
s* išže
za podeželsko mesto Banovine Hrvatske.
Ponudbe samo iposobnih moči z referencami pod »Stfilno mesto K-4887« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova ul. 28
> -o'* r k-
Tstftoii
LEGAT, mehanik
LJUBLJANA MAttIBOR
P^šernova 44. Vetrinjska 30,
Telefon interurb. 26-86 telefon interurb. 24-34


Primerna
klicna darila
priporoča
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Damski plašči
S« p« stari ceni. Koitr, Jesenice.	(1
Krompir
mmm
Najugodnejši nakup
tnoiklb oblek nudi Presker, Sv. Petra a. 14, LJubljana.
Otroške vozičke
najceneje dobite pri — Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20.	(1
Prodam.
železno peč (200 din) ln parcelo po 25 din ms. Suvoborska 25.
Kožuhovina
po solidnih cenah - prispela ! - Nove izdelke ln popravila Izvršuje poceni
šoper Julijana
Maribor Glavni trg *.
Zima $e bliža!
Premog, drva, oglje Ima vedno v zalogi trgovec Bortol Anton, Podmilšča-kova St 18, telef. 35-40.
Orehe
prvovrstno blago, nudimo dokler zaloga po 8 din za kg. — Fran Pogačnik, d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 33, Javna skladišča.
Železen štedilnik
lit, prodam, Stepanja vas St. 60.	(1)
Puhno perje
od živih gosk — ter Bivalni stroj poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 19499. (1
KAPPEL
pisalni stroj Je božični sen I — Tudi na obroke pri
Kleindlenst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta 44.
POUK HARMONIKE
Tečaji v polnem tekul Poučujeta mana radijska igralca: jugoslov. prvak J. Jarman in nagrajenec težke kat It. Podobhikar
Novi interesenti dobe vse informacije
¥ LIUBLIANI - ROŽNA ULICA 37
od 13. do 15. ura
Večjo množino
zobotrebcev (čačkalle) — prodam. Ponudbe upravi pod »Soliden plačnik« St. 19475.	(1)
Krznen plašč
dobro ohranjen, poceni proda Promet, nasproti Križanske cerkve. (1
Trgovci!
Orehova Jedrca, ajdov In cvetlični med kupite najceneje v Medarnl, LJubljana, Židovska ulica 6
Prodam:
Lepo nojevo pahljačo (Sehilbpatt ročaj), ženske plesne čevlje, »rebrno torbico, okrasne blazine, razno steklenino, lepe sobne rastline, lončnice. Ogledati od 2. do 5. Kocenova 8-1.	(1
LntKlnl vozlCKl za bozttno darilo
Din 144-, 172--, 192--,196 -, 214--, 286--
Bogomir Dlvtak
Maribor Ulica Kneza Koclja 4
Goldmichel polnilna peresa cenijo povsod!
Goldmlchel 14 Karatna masivno zlata peresa
so po kakovosti in trajnosti neprekosljiva. Polnjenje z batkom, z velikim, vidnim prostorom za črnilo, črnim in v lepih barvah,
10 let jamstva in 10 let brezplačna popravila tovarniških poškodb.
Cxqnl$lte . Din 87 — No. 44 . . . Din 115—
„ 26 ... Din 136-
5 poznanih modelov: \o. 13 ... • Din 48 -
„ 10 .... Din 82 —
Pisave: EF=posebno drobna, F=drobna, M=srednja ali B=debela. Dobi se tudi vijačni svinčnik k držalu.
Jugoslov. tovarniška pisarna GOLDMICHEL Ljubljana, pošt. pred. 264, (Prodaja tudi v Pražakovi ulici 12).
po 1.35 din dobite pri Miklavžu pod lemenatom.
Smučke
gosli ln damski dežni plaSS, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 19378.
Hh
. Po daljšem trpljenju je umrl danes, t soboto, ob tO dopoldne, v 77. letu starosti naš ljubljeni oče, stari oče
in tast, gospod
__
Franc Siurm
posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 18. decembra, ob 2 popoldne iz domače hiše, Velika čolnarska ulica 13, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Kranj, dne 16. decembra t9G9. Globoko žalujoče rodbine:
Šlarm, Škerjanc, Menart in Rozman
Kovaško orodje
dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 19284.
Jabolka
lepa,- namizna »London Peplng«, poceni prodam od 5 kg naprej. Langu-sova ulica 12, Laurlč.
Ročni voziček
cizo, dobro ohranjeno ln močno, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 19468.	(1)
Lepe, moderne sani
s pllSem tapecirane, Se malo rabljene - prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »SI.« pod št. 19465.	(1
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
gtroik/ kot/ček
Knjige
Brockhaus konverz. leksikon, 17 knjig, 600 din; Dante, Divina Commedta, velika ilustr. izdaja s komentarji in druge, prodam. Naslov v upr. »SI.« pod St. 19415,
Otroški voziček
skoraj nov, aerodinamična oblika, prodam. Ogleda se ga lahko vsako popoldne. - Simontč, Be-zenškova ulica 30, Zelena jama.
Lepe jaslice
pastlrce, ovčice, kravce, osličke, hlevčke, kozolčke, vodnjake kakor tudi parfume, kolonjslto vodo ln pudre ter kreme - dobite vse v parfumerijl »Iris«; Židovska ulica t, LJubljana.
Jaxovi šivalni stroji
so znani že skozi 60 let kot najboljši. Tudi rabljeni šivalni, čevljarski, pisalni stroji in kolesa so vedno na zalogi. Oglejte si zalogo na Tyrševl e. št. 36.
Nujno prodam
zaradi družinskih razmer dobro vpeljano trgovino z mešan, blagom na periferiji LJubljane po zelo ugodnih pogojih. Potreben kapital 100.000 din. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zlata jama« 19388.
Velika izbira
božičnega nakita,
kakor tudi Jaslic in raznih Igračk pri tvrdki
ANTON ŠKOF Pred Škofijo 18.
VINA
Centralne vlnarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I
TELEFON STEV. 25-73
ZAGE
original Dominicus Remscheid
Izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
WVELEB1T"
otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55
."JajnoveJSI, do spilnj neviden! modeli 7.a 103!) v sppcl jnlnl in največji trgovini otroških vozičkov. Proda in 7.a gotovino. I'rcvo7, tn omot se ne računa — CenlK s slikami brezplačno. — Izrežito oglas zaradi naslova.
SLON SAMBO
(193) Ing je v koči urno zakuril, medtem ko je Jan pripravljal slamnato ležišče. »Tu dobimo vsega za utrujene in bolne popotnike,« je dejal Kitajec. Polagoma so se segreli, ln vsi trije so vso noč prekrasno spali.
(194) Prihodnji oan so se spet veselo odpravili na pot. Ing je odeje lepo »vezal skupaj. Cez čas so prispela v obljudene kraje. »Tam v daljava je grad,« je spoznal Jan, in Filip je zavriskal: »Joj, kakšen krasen pogled na mesto v dolin i !< Nihče od njih ni slutil, da jih čakajo ondi najhujše pustolovščine, kaT so jih bili doslej doživeli.
Enovprežni voz *
koleselj ln več vrst konjske vprege, naprodaj pri Stallner, Vojnik.
Plinski štedilnik
s tremi gorilniki ln pečico prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 19565.
Srajce, kravate,
nogavice, šalo, spodnje hlače. Velika izbira, zelo nizke cene! — I. Tomšič, Sv. Petra e. 38.	(1
Pisalni stroj
malo rabljen, zajamčeno brezhiben, poceni prodamo. »Radioval«, Ljubljana, Dalmatinova 13.
Več sank
oblika zapravljlčka,- kakor ttidl irefi raznih vozov na peresa proda Jernej Plrnat, Jarše, Domžale.	(1
Gostilna
blizu Maribora, na prometni točki takoj poceni naprodaj. Pojasnila dajo Rečnlk, trgovina. Hoče.
Kompletne smuči
in sanke kupite najugod neje pri izdelovalcu FaJ fer, Ljubljana, Trnovska ulica 25.	(1
Večjo peč
primemo za dvorano, lokal ali večjo sobo, ln dve manjši peči prodam. »Me-talla«, Gosposvetska 16. Telefon 32-88.	(1
I a orehova jedrca
22 din kg vam nudi trgovina deželnih pridelkov, Sv. Petra c. 13, nasproti tvrdke Cekada.	(1
Anker šivalni stroji
najnovejši za gospodinje, šivilje, krojače, tudi cik-cak, in malo rabljene z okroglim čolnlčkom od 300"dln naprej prodaja Triglav, Resljeva 16. (1
Vrtno seno, otavo
in lucerno, okrog 8000 kg, prodam po dnevni ceni na Jesenicah. Ponudbe v upravo »Slov.« Jesenice pod »Seno« 19.464. (1
Mlekarno
dobro ldočo, prodam za 3000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19557.
Krompir in tižol
prodaja na drobno Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3.	(1
Nudim suhe slive
po 3.50 din vsako količino. Zdrave, mehke orehe po 8 din. Dopise upr. »Slov.« pod »2ganje ln vino« 19448.	<1)
Radijske aparate
vseh vrst od najcenejših do najboljših, ugodno kupite pri Banjai, LJubljana, Miklošičeva 20. (1
Pozor!'
Priložnosten nakup! Stlrl amerikanske radio aparate, tovarniško nove, iz Spediterskega skladišča -prodam. Ludvik Ileršič, LJubljana, Rimska 13. (I
Prodam
S-eevnl radioaparat. Na ogled Kavškova cesta — gostilna Kržlč.	(1
SmnCl In sani
v veliki izbiri najugodneje kupite pri
J. Banjai, Ljublj a na
MikloSiSeva cesta 20

Radio-aparati
Minerva, Eumlg, Saba so najlepše darilo za Miklavža ln Božič. Dobita pri
Kleindlenst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta 44.
Seibt-super- radio
za razvajenega poslušalca, S cevni, I okrožij, 8 valovne dolžine, po 8300 din. modeli 1940. — Zastopstvo: Ludvik Ileršič, LJubljana, Rimska cesta it II.
Kupujte pri naših inserentih!
GRADBENEGA TEHNIKA
z najmanj 3 letno prakso na visokih zgradbah, vsestransko verziranega, vojaščine prostega, ter
ABSOLVENTA DELOVODSKE ŠOLE
gradbene stroke, mlajšega, vojaščine prostega, sprejmemo. Interesenti, ki imajo veselje specializirati se za izdelavo umetnega kamna, naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo
dosedanjega udejstvovunja na: »ALPEKO«, TOVARNA UMETNEGA KAMNA, LJUBLJANA
ZAHVALA. Vsem, ki so našo sestro
A DELO
spremili na njeni zadnji poti in ji položili na grob bogato cvetje, se najlepše zahvaljujemo. - Posebno bodi zahva-ljeno gg. zdravnikom in čč. sestram zavetišča sv. Jožefa za veliko skrb v času bolezni, kakor tudi učiteljskemu zboru šole na Viču z upraviteljem g. Ivanom Michlerjem na čelu za tovariško naklonjenost.
V Ljubljani, dne 16. decembra 1959.
Družine Gol ob o ve.
Sveže čajno maslo
za božične praznike dobite v mlekarni Marije K o v a č i č — Židovska steza 6.
Železna okna
primerna za tovarniške zgradbe v velikosti 1x1 m In 1x0.6 m poceni naprodaj v Javnih skladiščih, Ljubljana, Tyrševa cesta 33.	(1
Šivalni stroji
znamk : Slnger, Dilrkopp, Wosta, Adler,rfaff, Orltz-ner in več drugih, popolnoma novih poceni naprodaj (tudi na obroke) pri »Promet« — nasproti Križanske cerkve. Danes ves dan odprto.	P
Zahvala
Ob smrti blagopokojnega gospoda
Jožeta Borštnaria
biseromašnika in župnika v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika v njegovi bolezni obiskali, vsem, ki so ga prišli kropit in molit zunj, vsem, ki so poklonili cvetje in vence, vsem, kakor tudi vsakemu poseliej, ki so ga v tako odličnem številu spremili na njegovi poti k večnemu počitku. Posebno zalivalo izrekamo g. arhi-liakonu dr. Tomažu Klinarju za opravljene sv. obrede in ganljiv govor v cerkvi, čč. duhovščini za asistenco in spremstvo, g. župniku Mihi Jenku za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. prof. Avsenuku in moščanskemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. — l.nako zahvalo izrekamo preč. g. kanoniku Sušniku, p. Pristavil, farni duhovščini za duhovno pomoč in tolažilne
obiske, g. dr. Osolniku za zdravniško nego, č. sestri Agneti za postrežbo, družini Jakličevi in drugim za velikodušno pomoč v bolezni in ob smrti. — Slovesna sedmina se bo darovala v sredo, dne 20. decembra 19^9, ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Družine v Mostah.
Ivanka Tomažin, nečakinja, in ostalo sorodstvo.
•nr-
Posestva
Enodružinsko hišo
b lepim sadnim vrtom prodam v Trzinu 133.
Prodam parcelo
oh Linhartovi ulici. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19502.	(p
Enodružinsko hišico
z 900 kv. m vrta, prodam za 88.000 dn. BrUfach, Ljubljana, Gllnška ».
Hiša v okolici Maribora
poleg avtobusne proge -naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Novo leto« 1849.
V Kamniku - Zapricah
prodam 4 parcele v Izmeri 2800 m* po 12 din m'. Izve so: Anton Ma-zovec, Kamnik, Perovo 46
Trgovsko hi
na prometnem kraju na Štajerskem, kupim. Cena okrog 140.000 dtn. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Bodočnost« 19339.
Enodružinsko hišo
v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina« št. 19377.
Majhno posestvo
»11 parcelo v Savinjski dolini, na prometnem kraju, kupim. Ponudbe s podatki v upravo »Slov.« pod »Gotovina« št. 19372.
Parcelo
preko 10,000 m1, periferija
Maribora, prodam po 6 din m*. Ponudbe v upr. »SI.« v Mariboru pod »Krasna lega« št. 1647.
Stanovanjska hiša
z lepim vrtom, na Pra-gerskem, naprodaj. Primerna za upokojenca aH obrtnika. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Hiša t vrtom« št. 1648.
Rentabilno hišo
ro želji center Maribora, novejšo stavbo, kupim do 600.000 din. — Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Takojšnjo plačilo« št. 1660.
Hišo z vrtom
onostanovanjsko, v dobrem stanju, ali parcelo, kupim v Ljubljani, oziroma v neposredni bližini za cca 60.000 din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Plačam takoj«, št. 19467.	(p)
Krasna stavbna parcela
v Ljubljani ugodno naprodaj. Dopise na upravo
»Slovenca« pod »Krasna parcela« 19663.	(p
Vilo kupim
do 200.000 din v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj denar« 19449.
Krasno novo hišo
rentabilno, z garažo ln vrtom, prodam v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19607.
Hišo
do približno 160.000 din kupim v Ljubljani. Prednost bližina Tabora ali Bežigrad. Ponudbo upr. »Slov.« pod »Vrt 19474«.
Parcelo
Kmečko posestvo
z na novo prenovljeno hišo a 4 sobami, dveml kletmi, s sadonosnikom in vinogradom, posebej hiša z gospodarskim poslopjem, s krmo in dvema hlevoma, vse takoj za vseliti, se zaradi premestitve takoj zelo ugodno proda. — Pripravno predvsem za upokojenca z družino ali, ker je blizu cerkve, za upokojenega duhovnika. Posestvo je 3 km od Žalca ali St. Petra v Sav. dolini. Poizvedbe pri Kronovšek, Celje, Glavni trg 6.
Parcelo prodam
na Celovški c. ob tramvajski postaji, lep razgled, 340 kv. m po 46 dinarjev. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Takoj denar« 19506.	(p
Parcele
razne velikosti in cene v neposredni bližini tramvaja ln nove gimnazije prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19304.
Hišo z vrtom
prodam v Dragomerju 2S, pošta Brezovca-Ljublja-na. - Hiša stoji tik ob glavni cesti na Vrhniko. Polzve se pri Andreju Rastresen, Dragomer.
Novo hišo
Vrtna vila
dvostanovanjska, naprodaj. Zeljarska 11. (p
Prodam hišo
Stlristanovanjsko z lokalom, 4 min od tramvaja ob Dolenjski c. St. 81.
Parcelo
ali manjšo posestvo kupim v bližini Medvod. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sora« St. 19476.
v izmeri ca 1600 kv. m prodam- po 8 din. Parcela je zaraščena z drevjem ln leži blizu Rakovnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19572. (p
Ljubljani ali okolici, do 40.000 din, ali gostilno, na prometnem kraju, za večjo vsoto, kupim. -Plačam v gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19381.
Novo komfortno hišo
s štirimi stanovanji, v bližini bežigrajske Solo prodam proti gotovini. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »460.000«. (p
Enonadstropna hiša
Seststanovanjska, z gospodarskim poslopjem, in 800 kv. m vrta v trnovskem predmestju v Ljubljani ugodno naprodaj. — Hiša Je v dobrem stanju In se dobro obrestuje. Polzve se: Mala čolnarska ul. 4.	(p
Naročajte in širite »Slovenca« !
\lanoidnjj
ODDAJO;
Trisobno stanovanje
oddam na Lavercl 20.
Trisobno stanovanje
brez kuhinje, s kopalnico, odda takoj Pokojninski zavod, Gajeva 6-II.
Oddam
l sobi - ln kuhinjo — ali 1 sobo ln kuhinjo takoj ali a 1. januarjem. Velika Čolnarska 16-1.	(č
Stanovanje
obstoječe lz dveh sob ln prltiklln, oddam s 1. februarjem. Poljanski nasip št. 10. Polzve se pri hišniku od 12. do 2. (č
Tristanovanjsko hišo
pritlično, z električno razsvetljavo, vodovodom in vrtom, med Tržičem ln Golnikom, prodam. Polzve se v upravi»Slovenca« pod značko »96.000 din« št. 19.239.	<p
Razpis
Na podlagi sklepa občnega zbora razpisuje posojilnica na Frankolovem pri Celju
oddajo mlina in gostilne
Pojasnila daje načelstvo Zadruge vsako nedeljo ali pa na uradni dan v sredo. Pismene ponudbe je vlagati do 15. jununrja 1940 na naslov na-čelstva. Prevzem objektov na podlagi novih ponudb dne 1. aprila 1940.
Načelstvo
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Rudnik 70 ob cesti.	(č
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam s 1. jan. 1940, Tyrševa cesta 86.	(č
Trisobno stanovanje
komfortno, veranda, vrt, za februar oddam. Vprašati : Žlvič, Breg 2-II. (č
Trisobno stanovanje
oddam. Vprašati v ponedeljek v špecerijski trgovini Cesta v Rožno dol. št. 7.
Sončno stanovanje
v I. nadstropju, trisobno ali poljubno dvosobno — (vezano) komfortno, parket, elektrika, po ugodni ceni oddam takoj aH s 1. Januarjem na Dolenjski cesti št. 85 v bližini gostilne Jelačln.	(č
mKsaam ®mm
tspeov nas neznate
radijskih apara*e vam jih
Vilo z vrtom
kupim v prometnem kraju Gorenjske ob železnici ali avtobusu. — Najraje blizu cerkve. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hrastnik« 19216.	(p
Novo enonadstropno vilo
krasno, najfinejša izdelava, dvostanovanjsko, centralna kurjava, plin, telefon, kopalnica, terase, ves komfort, velik vrt, sončna lega, najlepši razgled, 3 minute do tramvaja, 12 minut od glavne pošte, prodam. Hipoteka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Cena 790.00« 19634.	(p
si najbrž niti ne predstavljate, kako veliko izbiro kvalitetnih aparatov smo vam pripravili za letošnji Božič. Vse te-le najnovejši letnika 1940 imamo na razpolago v naši trgovini v Ljubljani, kjer radi neobvezno pokažemo in predvajamo:
1.	Dvoelektrooski DKE i > . i ■ a t ■ ■
2.	Troelektroneki baterijski DKE <•«»■(
3.	Troelektrcwi6ki VE 301 . a . , , , , > ,
4.	Troelektronski Telefunken T 913 i ■ i i ■
5.	Štirielektronski super Orion 044 . , . . ,
6.	Štirielektronski baterijski super Orion (M4 B .
7.	Štirielektronski super Telefunken T 965 WK .
8.	Štirielektronski super Telefunken T 965 GWK
9.	ŠtirieJektronski baterij, super Radione 440 B
10.	Petelektronski super Blaupunkt 6W69P . .
11.	Petelektronski super Orion 055 s > , > .
12.	Šestelektronski 6uper Telefunken T 975 WK
13.	Petelektronski suj>er Radione 540 W * ■ ,
14.	Petelektronski super Radione 540 GW . , •
15.	šestelektronsiki potovalni super Radione R 2
16.	Šestelektronski su£er Telefunken D 750 WK
17.	Šestelektronski super Telefunken D 750 GWK
18.	Petelektronski super Blaupunkt 6 W 79 . . i
19.	Oseamelektronski super Radione 740 W , ■ >
20.	Sedemelektronski 6upe>r Radione 740 GW > ,
21.	Šestelektronski super Blaupunkt 7 W 79 < .
22.	Sedemelektronski super Telefunken D 770 . >
23.	Šesteleiktronski super Blaupunkt 7W 79 D ,
24.	Sedemelektronski 6uper Telefunken D 860 . .
25.	Dvanajstelektronski super Telefunken T 8001
26.	Osemelektromski super Blaupunkt 8 W 79 . .
27.	Enajstelektronski super Blaupunkt 11 W 79 .
28.	Glasbena skrinja Blaupunkt . t t i » % a
Za vse te aparate vam radevolje pošljemo brezplačno podrobne opise in cenikc Danes je naSa trgovina cel dan odprla, kupcem z dežele povrnemo stroSke za vlak I
din	750,—
H	850,—
tt	1.350.—
•»	2.200.—
W	2.750.—
tt	2.800.—
tt	3.375,—
M	3575,—
H	3.700.—
*	3.800.—
tt	4.150.—
M	4.175—
tt	4.200,—
H	4.400,—
M	4.800.—
N	4.950,—
tt	5.250,—
tt	5.400,—
tt	5,600,—
H	5.800,—
N	6.000,—
H	6.300,—
H	6.500,—
H	7.800,—
M	9.000,—
f«	10,000.—
II	12.000.—
»1	28.000,—
M
»RADIO
dr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 7, tel. 31-90

Enosobno stanovanje
v pritličju, oddam 2—3 osebam. Vprašati Janševa ul. 4, od 9—12.
Sobo s kuhinjo
ali samo posamezni sobi, oddam. Savlje 82, v bližini mestnega vodovoda.
Dvosobno stanovanje
kabinet, kopalnico, oddam Januarja. Glavarjeva 13, Bežigrad (za Triglavsko)
Trisobno stanovanje
komfortno, kopalnica, lope prltlkline, drvarnica v hiši — oddam takoj po zmerni ceni. Hiša v strnjenem sistemu, za bežigrajsko gimnazijo. - Pojasnila: Svetosavska 18, Cedilnik.
1. marca 1940
ali prej oddam na Aleksandrovi cesti 14-1. štiri velike sobe, posebno prikladne za pisarno, event, tudi šestsobno stanovanje s pritikllnami. Vprašati: dr. Kieser Kari, odvetnik, Maribor, Aleksandrova c. št. 14-1.
SOBE ODDAJO:
Dve opremljeni sobi
s posebnim vhodom oddam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 19507. (s
CZSS0S3
IŠČEJO:
Pekarno
vzamem kjer koli v najem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro idoča« St. 19491. (m)
Zakonca brez otrok
vzameta mlin v najem ali za polovično merco. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19249.
ODDAJO:
Garaže
odda takoj Pokojninski zavod, Gajeva 6-II. (u
Lep lokal
v novi hiši oddam ■ 1. Januarjem. — Vprašati pri hišniku, Pražakova 12.
šivilja
▼ Ljubljani odda bvoJo dobro vpeljano obrt zaradi izselitve. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sigurna eksistenca« — 19564.	(u
■BMMHMnnm
H
Dinamo
trofazen, za izmenični tok 400 W od 8—20 kv., kupi elektrarniška zadruga Poljane nad Skofjo Loko.	(k
Obrezovalnik za usnje (Abscharfmaschine)
in
stiskalnico (Spindelpresse)
45 mm vreteno, tovarniško novo, prodam za dve-tretjinsko ceno. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rim ska cesta 13.
II
Glasba
tmnttr* rotnr ¥ /e/uv/p
2iHTE*AITt UeiPUKNI MUL«.I
MEINEUHEROID
MARIBOR* 102
Klavirsko harmoniko
novo, 41 tipk, 120 basov,-štlriglasno, 3 registre, B s kovčkom, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19463 j
Priložnostne prodaje
ne iščite, ker dobite tovnrs niško noveploSče v poljubni izbiri že po Din 35'—. Zah m — vaj te seznam.
Note
za glasovlr, sonate, krasno vezano, čisto nove,' primerno za darila - in razne stare, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19414.
Specijalna Izdelovalnicaj HARMONIK
JOS. FLEISS
(prej F. Lubas in sin)> LJUBLJANA, Tyrševa 8(

Klavirje vijolin
saksofone - trompete harmonike in druga glasbila od šolskih d« prvovrstnih instrument tov - strune in vse potrebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pri
WARBINEKI
Ljubljana, Miklošičeva 4 telefon 35-59
II
Živali
u
Kanarčke
dobre pevce, 60 din l:oJ mad, majhne papige 30 din komad proda Jo^ip Devetak, Ljubljana, Blei-vvelsova 50.	(J
Krasen bikec
star 5 tednov, čiste monJ tafonslce pasme, mati izvrstna mlekarica, se takoj proda. Hotel »Slon«.
Lov z letalom
n
V Samotnem gozdu.
Bilo je strašno mrzlo. Jock je imel prste modre, noge otrjile, in celo debeli usnjati suknjič se je zdel kakor zanikam papir proti ledenemu ozračju.
Letalo je divjalo naprej, a o Redovem enokrovniku ni bilo sledu. Dvakrat so ojmzili Mothe pod seboj, enkrat so pa srečali kaki dve milji vzhodno celo vojno letalsko eskadro, ki je s svojim velikimi stroji stresala ozračje.
Leteli so severno od Readinga, preleteli St. Albans in na jugovzhodu videl i mogočno gmoto Londona, na|>ol skritega pod oblaki (liina, a Redovega letala nikjer. Vreme je bilo še vedno lepo, samo dva nasprotna zračna toka sta se stejiia in napravila oblake, tako se je I* ineh moral večkrat pogrezniti skozi obsežne gmote soparnih megla, sicer ne bi mogel videti pokrajine pod seboj. Preleteli so mejo Fssexa, a vse zastonj. Tim je kakor na trnju.
»O Redu smo samo ugibali.« je rekel Jocku. >Res je tebi povedal, da se ne vrne v Walles, a morda samo zato, da ne bi šel za njim. Lahko pa se je vrnil, da tam skrije dragulje.«
»Ne verjamem, da bi se bil lagal,« odvrne Jock odločno. >lz njegovega govorjenja sem kar nekako čutil, da bi se rad vrnil v Walles in da mu je žal, ker se ne more.«
»Želel bi, da imaš prav, a vendar je še vse polno krajev, kamor je lahko odšel. Možak, ki je poglavar roparske tolpe, kakor on, ima gotovo skrivališče po vsej deželi.«
»Njegovi ljudje so res roparji, v tem imaš prav, vsaj o jasperju in Marku to rad verjamem. Red pa je nekakšen Robin Hood. Veš, Tim, jaz ga imam rad, ne morem drugače.«
A Tim ga že ni več poslušal. »Morje, morje!« je pokazal na vzhod, »in — ali ni tamle letate?«
Jock je hitro pograbil daljnogled in ga naravnal.
»Res je. Letalo je in sicer rumenol Dexter je, ni dvoma!«
Rumeno letalo je brzelo na severovzhod. Bilo je globoko pod njim in precej milj spredaj. Finch je veliki dvokrovnik j>reokrenil in dušnik še bolj odprl. Tahimeter ali brzinomer je pokazal sto štirideset milj in letalo je kar žvižgalo skozi zrak.
»Nas že vidita,« reče Jock. »In vse sile napenjata.«
A dohiteli jih bomo, še preden prideta do obale!«
»Kaj pa potem? Strojne puške nimamo, in če bi jo tudi imeli, je rabiti ne bi smeli. Kakor vse kaže, ju bomo morali zasledovati čez preliv noter tja v liolandijo; pa še to nam bo nič pomagalo, kajti stemnilo se bo, preden bomo tam.«
Tim pogleda po soncu, ki je stalo že nizko na zapadli.
»Dve uri bo še svetlo in lahko se zaneseš, da ju Finch ne bo več izpustil iz oči. I'a vendar nam bo nerodno, kajti izveu Anglije nas policija ne bo več podpirala.«
Fnokrovnik je bil uren, a Finchev veliki stroj je bil še vse drugega, zato se jc razdalja med njima krčila. A namesto, da bi letel naravnost vzhodno proti IIarwiehu, je Red zasukal na severovzhod proti meji Suffolka.
»Kaj neki namerava?« je Tim začuden vzkliknil. »Saj menda sploh ne misli leteti čez morje.«
»Morda nima dosti bencina.«
»Najbrž res,« pritrdi Tim. »A kaj naj potem začne?«
»Pristane, ukrade avto in zbeži.«
»Saj resi In glej: se že spušča!«
Tako je tudi bilo: rumeno letalo je hitro padalo in hitelo proti nekemu gozdiču. Bili so ■daj nad Suftolkom, nad onim redko naselje-
nim pasom, ki se vleče v dolgi črti vzporedno z obalo.
»Finch!« je zakričal Tim, a svaril je brez potrebe. Pilot je namreč sam na vso moč pre-zal, in že so padali, da je veter kar žvižgal ob žicah.
■ Bilo je, kakor da jim zemlja leti nasproti, roda, naj so še tako hitro padali: rumeno letalo je že pristajulo, ko so bili še celo miljo narazen, in fanta sta videla Reda in Marka, kako sta poskakala iz letala.
»Ne moreta nam uiti!« je Tim zmagoslavno viknil. >Z ranjeno nogo'Red ne bo mogel teči.«
>Le nikar ne bodi tako prepričav!« ga ustavi Jock. »Red ne dela brez premisleka in ima jih za ušesom.«
Še preden je 'mogel Tim odgovoriti, je veliko letalo oplazilo po tleh. Malo se je še spo-trrlegf egf
svme kabine in splezal ........... .......
>'lank je skoraj prazen,« je brž povedal. ».Saj se mi je zdelo. Vidva fanta ostanita pri našem letalu, jaz jo pa uberem za roparjema.«
»No in kaj mislite, vam bo to pomagalo?« ga vpraša Jock. naravnost. »Planila bosta na vas in vas zvezala!«
Finch je pomislil. Res, da je imel srce pogumno ko lev, a uvidel je, tla ima Jock prav.
»Kaj naj storimo?« je vprašal.
»Užigalo na letalu zaklenimo in odidimo vsi skupaj v les! Ako se razdelimo in ostanemo v stiku med seboj, ju gotovo zasledimo.«
»No in če tudi tako storimo,« ugovarja Finch, »kaj nam bo koristilo? Gotovo sta oborožena!«
Jock pa je stvar čisto hladno presojal. »Mislim, da ju videli sploh ne bomo. Tim jjravi, da imata v gozdu gotovo kako skrivališče in'jaz sem istega mnenja. Zato je naša naloga, da to
" . ......., •........ F" "C11. »laiu 5C JC ac spotaknilo nad sopi trdega vresja, nato pa obstalo skoraj vštric rumenega letala. Finch je zlezel iz svoje kabine in splezal v rumeno letalo.
skrivališče poiščemo, potem dva ostane',a pri njem za stražo, tretji pa gre iskat pomoči.«
Finch prikima. »Tudi meni se je že zdelo, da sta roparja namenoma letela proti tei iu gozdu. Iščimo torej preden se stemni!«
Raztegnili so vrsto, Finch na sredi, oba fanta pa vsak na eni strani, in stopili v go/d. Zasajen je bil z bukvami in jelkami, ki so bilo do trideset čevljev visoke, tla je pa pokrivalo gosto vresje. Ni pa bil gozd obsežen, samo šest do osem oralov ga je bilo. Stopali so počasi in čim tiše. Na nekem golem mestu je Tim odkril stopinje in jih pokazal tovarišei<ia. Združili so se in jim sledili.
Mračilo se je. Oblaki so zakrili zahajajoče sonce in veter je stokal v drevesnih vrhovih. Nemogoče je bilo iskati sledi po temnem lesu. Nenadoma Tim obstane. »Ali vama koj diši?«
»Dim, če se ne motim,« reče Finch.
In že se oglasi oster prasket in pokaže sij rdečega plamena.
Kot poper suho vresje je bilo vse v ogn ju, veter ga je pa pridno pomagal užigati.
»Red nam je zopet eno zaigral,« zagode Jock. »Tovariša, pohitimoi če se nočemo lepo speči, se ognju izogniino!«
15. Vmes poseže kmet.
Neverjetno hitro se je mračni gozd spremenil v kadečo se, razbeljeno peč. Suffolk je ena najbolj suhih angleških grofij, zato že cele dolge tedne ni imela dežja. Jelova drevesa so se vnemala in gorela kakor baklje, celo morje plamenov se je zaganjalo visoko v zrak, prasket in bučanje ognja pa je bilo grozno poslušati. Finch in'tovariša so zbežali kolikor so jih noge nesle, kajti močan veter je podil ogenj za njimi.
K letalom!« je kriknil Tim, ko so se op«r. tekli iz gozda na prosta
§ter. 288.
»SLOVENEC«, tffte 17. flecembra ITffffl.
Stran ffl
SUKNJE
Standard od . • Ia Double od . • Ia Chroinby od .
Din 420 — dalje Din 580 — dalje Din 850'— dalje
Velika izbira — Kroj prvovrsten — Cene solidne Original tirolski HUBERTUS-LODEN stalno na zalogi
JOŠKO OLUP MLAJŠI
LJUBLJANA - STARI TRO 1
mmm\
• Vsakovrstno
pohištvo
Cobavlja 90 vedno po starih cenah v moderni tn solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 50. Sprejemajo se naročila.
Jedilnica
lepa, moderna, ucodno naprodaj. VpraSatl, Poljanska c. 15, VII etopn. priti. levo.
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovte, Gregorčičeva ulica et. 6 (pri Gradišču).
Kompletno jedilnico
pravi IJledermeler slog poceni prodam. - Andrej Kregar, tovarna pohištva 6t. Vid nhd LJubljano 69.
Lepa hrastova jedilnica
11 komadov, zelo fino Izdelana, naprodaj. Ogledati od 2. do 5. Kocenova št. 6-1.	(S
Že od 3000 din naprej
nudi orehove spalnice mizarstvo S 11 g 1 Milan, Trata, St. Vid nad Ljubljano.	(S
Ženitbe
Inteligenten mladenič
star 28 let, želi spoznati gospodično v starosti 20 do 26 let. Dopise z naslovom poslati v upravo »Slov.« pod Šifro »Značaj« St. 19271.
Ali se hočete svojega
revmatizma, protina osvoboditi?
Trgsnjt in zb«d»nj« po udih in »klepih, otekli ndjt, skrivi ;tnc rok« in nogf, trpanjt, danjt in ščipinje po raznih delih lel«a, pa ludi slabost oči »o festo posledice mitizmi in bolečin v kosteh, katere je Telia odpraviti, ker ie aicer bolečine ie stop
zhadanje revmatizma
njaiejo.
Vdovec
dobro sltulran posestnik s trgovino, popolnoma sam, 50 let star, poroči takoj gospodično lz ugledne hiše, primerne starosti j kontorlstlnje, učiteljice imajo prednost. Ponudbe samo s polnim naslovom podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »Redka priložnost 1655«.
Lesena zloSlllva postelja fe tapecirani m madrocem Din 220-—
Speci ialne posteljne mreže »Patente, in »primissimo« modroce, otomane, in vse tapetniške izdelke nudi Boiidno in po nizki ceni tvrdka
Rud. Radovan
M/>c»ni ♦»f 13
Mlajši trgovec
začetnik, želi poznanstva z gospodično do 30 let. Zaradi povečanja trgovine mora imeti od 30.000 din naprej gotovine. Poleg tega mora biti sposobna za vsa hišna dela in imeti veselje do dela in trgovine. - V poštev pridejo tudi dekleta z dežele, mlajše vdove s trgovino ali kaj sllčnega, niso izključene. — Samo resne ponudbe s sliko Je poslati v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Bodočnost« št. 1652.
Nudim Vam
sredstvo, ki razkraja sečno kislim, pes pešuje izmeno snovi in izločevanje
domače zdravljenje 8 pitjem
Sredstvo je umetno pripravljeno strogo po naravi iz čudovitega zdravilnega vrelca, Ki ga je podarila bolnikom dobri mati narava.
Kite uri takoj In dobili botto povtem
zastonj poučno razpravo.
Poitno zbiralno mesto:
Ernst Pasternach, Berlin S. D.,
Miehaelkirchplatz Nr. 1B. Abt. U. 303
f
Gospodična
h« posestnika ln gostilničarja, 28 let stara, s 100.000 din, poroči sebi enakega alt drž. uslužbenca. Resne ponudbe s sliko v upravo »Slovenca« pod »Dobro srce« 19378.
♦^^VVVVVVVV«'
V upravi »SLOVENCA« naj dvignejo inserenti naslednje ponudbe:
Brez posredovalca Edlnec
Gotovina 18.97» Park
Polovica hipoteke Resen kupea Tudi drug« Ugodno Vajenka Varčna
Zmožna 1».«»«
strojno sodarstvo
FRANC PIRC
Dravlje - Ljubljana
Kletni sodi. Bukovi sodi za eksoort sadnih sokov, barve m olja. Kadi za namakanje, spe-cijalru kadi za mlekarne m kemično industrijo. IMPREON/RAN/E sodov. Strokovna popravila. Nizke cene. — Točna in solidna oosUeiba.
NaSa žima Je higiensko očiSfiena ln sterilizirana ne pari 115» O, ne dilt, Je brez maSčobe ln fermentov. ker je na$a tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo lz prepovedanih Snšmarskih obratov, ker Je »labo ln nehigiensko Izdelana, ni dezinfecirana, vsebnjo fermente in ima neprijeten duh. V njej
se zaredijo moli ln mrčes. FreprKaJte se pred naknpom!	NaSe cene a« najsolldnejje,
Zato zahtevajte sam«
žimo z zaščitno znamko
STERILIZIRANO
2 imeni 2 kvaliteti •
in
MMERVA
RADIO APARATA 14 modelov I	14 modelov I
Poznane in priznane znamke. Priznanje in zadovolinost kupcev teh aparatov sta najboljše jamstvo za njih kvalitelol Aparati za najobčutljivejšega muzika. Zadovoljni bodete . tudi VI . * ■
RADIOVAL - LJUBLJANA
Telefon 33 63 / Dalmatinova Ul. 13 / Poleg hotela Štrukelj

Božična darila IVAN KRAV0S
Maribor
Aleksandrova c. 13
zahtevajte brezplačen katalogi
MESMEL& HER0LD --
ZALTVORNICE C.lASBIL. MARIBOR < 'Q3
NotnovetSl otr. vozlChl
motom irlciHlfl llvalnl siroti
* 1 «r««nl vozički, sklrojl, avtomobilčki, koles, doli >
Tribuno r.D.L Ljubljana, Karlovška e.4
Podrnžnioa: MARIBOR, Aleksandrova 2«.
.-.j ■ jr
Totna nra " dragoceno darilo nlth popravila - vestno izvršuje
MIHELIČ DCGDAN, nrarl
LJUBLJANA, Mestni tra « u|
Krasna
božična darila
jaslice, nakit za drevesca in kolekcije knjig dobite po nizki ceni v podružnici
Jugoslovanske knjigarne v Kranju I
Ugoden nakup iožičnih daril]
poceni manufaktura
pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 151

POIAR
Otroiko topi« zimsko nogavico. V njih nogo no prezebajo, o stanejo samo Din 5.— In 6.—
SIBIRAC
Toplo zimsko volneno nogavico.
Molke Din 19.— tonsko Din 15.— Otroške Din 8.—. 10.— In 12 —
ČE8UANC To so nogavico za hladno zimsko dneve, Toplo, Izdriljive In pocenL.
EKONOM
K močnim čevljem In Škornjem kupita te močna bombaiaste nogavico, katere stanejo samo Din ?.—
VALJANE
Poljedelci! To to Volnono nogavico za Vas. Tople In Izdriljivo- Dobro pristajajo k Škornjem In bakandiam.

Dekoradjal Montiranje zastara« >
Franc Jager
tapetništvo Ljubljana
Sv. Petra cesta 17. | Telefon 20-42
Velika zaloga najmodernejših I Couch-zof, otoman, vseh vrst foteljev in žimnie. V zalogi vedno žima. gradi za modroce ter blago za prevleko pohištva.	j
Konkurenčne cene!	Solidna izdelava'I
Poskusite!-Prepričajte se!
Dolga preizku!nja je dala kronani uspeh na ra'.n.'h osebah, katere so se potrudile preizkusni naS preparat KAK1L in že v neka| dneh porabe tega mazila opazili povsem novo rast las na pleM. na drusi strani pa je isto madlo pieprečilo izpadanje ter odpravilo v nekaj dneh tudi nrhljaje iz las. Da je to mazilo resnično uspešno brez ozira na vsa prejšnja tovrstna manjvredna sredstva smo pripravlieni, da Vam damo na ogled imena zahval nih pisem, kateri so že po nekaj dneh mazanja z I našib mazilom do^gli zavidljive uspehe. To,ji a«ilo| se priporoča tudi cenj. damam. Po«il|a se po po vzetju din £8'—- franko Litita, zavojnina Litija. —|
Se priporoča:
RAKIL-LITIJA, ]oško Beranič
Preiskano In odobreno kot 7dravjn neškodljivo pol
ti'hn. inst. univ. v Linbliani St. 40 z dne 3 sept. i!»3 . In po dri. kem. labor v Beogradu St. li 57 z dne 13. okt. i93w.
ELEGANTNI GAMASI, neobhodno potrebni vsakem človeku. Ugodno grejejo In varu-jojo noge od prezobanla.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. jam. Ljubljana. Mikloilleva jesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove ln stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
Za Bužll muli
Slamič
štajersko perutnino, praško gnjat, fine narezke po nezvišanih cenah
▼ sledečih trgovinah:
na Gosposvetski cesti 6 v vogalu „Slona" v Prešernovi ulici 5 na Mestnem trgu 17
Trgovina
z mešanim blagom
trafiko, nakup dež. pridelkov in jajc, velik vir dohodkov z nakupovanjem suhih gob, ca. 20 oralov dobre zemlje — se odda z zalogo in inventarjem vred v najem zaradi smrtnega slučuja. — Nahaja se v lepem kraju Slovenije, blizu cerkve, železnice, ob glavni cesti, je za večjo obitelj življenjska možnost Najemnik ima prednost v primeril prodaje. — Ponudbe interesentov na:
Vinko Petek, trgovec, Velika Nedelja.
TELEFUNKEN aparati
neprekosljivi v kvaliteti in glasu v vseh cenah.
Najmoderneje urejena popravljalnica vseh znamk radijskih aparatov — Hitro in poceni izvrši
RADIO STARKEL
MARIBOR - TRG SVOBODE 6
26-83
Strojnik ali paznik
izprašan, z večletno prakso pri parnih turbinah, po možnosti tudi pri stikalnih napravah visoke napetosti — se sprejme v službo v večjo elektr. centralo. Pogoji sprejema so: popolno obvladanje imenovanih naprav kot strojnik, kurjač in strežnik, dokazano s spričevali, ter vsestranska marljivost in popolna zanesljivost v službi. Ponudbe z navedbo osebnih podatkov in zahtevkov s točnimi prepisi spričeval je poslati v upravo »Slovenca« pod označbo »Električna centrala liti« št 19336.
Lfudski samopomoči v Mariboru
se podpisana iskreno zahvaljuje za točno in takojšnje izplačilo odpadajoče zavarovalnine po mojem pokojnem očetu Janezu Letiču, ki je bil samo tri leta zavarovan.
Ljudsko samopomoč vsakemu priporočam. Pobrežje pri Ptuju, dne 13. decembra 1939.
Roza Letič
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. HrnJak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorb!
ZaSSltni znak
Iščemo mojstra za apreiuro in kosmatilnico
jugoslov. državljana, z večletno prakso, samostojnega in povsem veščega apreture bombažnih tkanin, kakor: cefirja, flanele, barhenta, hlačevine itd. Obširne ponudbe s sliko, prepisi spričeval in z zahtevo plače je poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Trajna zaposlitev« 390-39 pr.
4-
V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak itd., gospod
Lovro Blas
posestnik v Tomačevem
danes ob 6 zjutraj, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob pol 5 popoldne iz Tomačevega št. 44 k Sv. Križu.
Tomnčcvo, Ljubljana, Brežice, dne 16. decembra 1939.
Žalujoči ostali.
KUPITE DOBRO OBUTEV
7252—57
Visoki domači copati za otroke, izdelani iz toplega volnenega doubla, z filcastimi medpodplati in usnjenimi podplati.
7225-44
Knpite te tople in udobne copate iz volnenega doubla. V njih Vam bo toplo in obvarovali Vas bodo pred mrazom.
38157—652
Ne hodite po dežju brez feh gnmijnstih galošcv. V njih Vam bodo noge suhe, ne boste prezebali, a Vaše stanovanje bo čisto.
5451—55609
Ti dražestni čeveljčki iz mehkega usnja, s toplo podlogo, nudijo otročjim nogicam •dobnost in toploto.
3805—9544
Lepi domači copati iz baržuna, podloženi s klobučevino, z usnjenimi podplati in nizkimi petami. Izdelujemo jih v rjavi in rdeči barvi
3939—64622
Izdržljivi in trajni moški čevlji iz boksa, šivani na okvir, z močnimi usnjenimi pod« plati in petami.
6922—44609
Nizki otroški čeveljčki, izdelani iz močnega boksa, z močnimi usnjenimi podplati ln petamL
4055—661lt
Udobni in topli ženski čevlji iz usnja, kombinirani s klobučevino in okrašeni s krimerom. Imajo usnjene podplate in nizke pete.
3659—64704
Elegantni in udobni čevlji, izdelan! iz fine tople klobiičevine in finega boksa, z močnimi usnjenimi podplati in petami. Podloženi so s toplim filcom, tako da so zelo topli in noge se v njih prijetno počutijo.
»SIBTRAC«
Tople volnene nogavice neobhodno potrebno za zimo. Otroške Din 8.—, 10.— in 12.—, ženske Din 15.—, moške din 19.—.
Inserirajte v »Slovencu"!
Po vali Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
v svoji črtalnlcl razne poslovne knflge, ako nho le
v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za Izdelovanje damsVfa torbic,
pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah.
Cene skrajno nizke. Posluiite se!
ff
Zahvala
Vsem, ki ste naSo ljubljeno sestro, gospodično
Minko Jegljičevo
spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, ter pevcem Sokolom, naša najiskreneijša zahvala. Posebna zahvala g. dr. I. Debevcu za njegov trud in požrtvovalnost ob njeni bolezni.
Radovljica, dne 16. decembra 1939,
Jeglfičev*.
Za Vaše lase: v
preparat „Anna Čilag
Milijoni ljudi, gospodje, dame in otroci, so si že rešili lase s pomado Čilag. Kar 6e je v čez 60 letih izkazalo po vsem svetu kot najboljše in nedosegljivo, bo rešilo tudi vaše lasel Ne čakajte, da boste postali popolnoma plešasti ali da bodo lasje izgubili naravno barvo, temveč naročite še danes garnituro (pomade Cilag s priborom) za 85— ali 125.— ali 200.— ali 300— din. (Največja garnitura za 300.— din je popolna kura za težje primere.) Pomada ičilag podpira razvoj gostih in močnih la6 ter daje že pri kratki uporabi lasem naravni eijaj in nežnost ter jih čuva pred prezgodnjo osivelostjo vse do visoke starosti! Odstranjuje prhut že v 48 urah! Čisto nobeno sredstvo ne
vsebuje toliko hranilnih 6novi za lase kot pomada Čilagl Pozor! Pravo pomado Čilag daje v promet v vsej Jugoslaviji samo tvrdka »Aurora« v Novem Sadu. Varujte se prevarel Naslovite torej vaše naročilo
točno takole:
»AURORA« Sekt. SI. Novi Sad( Kralja Petra II. 2.
Zahvala
V naši grenki žalosti zaradi nenadnega odhoda našega strica in sorodnika, preč. gospoda stolnega kanonika
Jožefa Šiške
ste nam izkazali toliko iskrenega sočutja, časteče pozornosti in požrtvovalnosti, da nam je nemogoče, da bi se po imenu zahvalili vsem, ki ste izrazili »oialje, šli za pogrebom ali drugače počastili pokojnikov spomin.
Bog povrni
V6eim in vsakemu, posebno pa prevzvišenemu knezoškofu gosp. dr. Gregoriju Rožmanu za to, da je vodil pogreb in molil za pokojnikovo dušo.
Ljubljana, dne 17. decembra 1939.
Žalujoči
7a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarift
Izdajatelj; inž, Jože Sodja
urednik; Viktor CenSiS
> L1UBD4N4
Delavska kolonija za Bežigradom blagoslovljena
Ljubljana, 16. decembra.
Danes popoldne ob pol 4 je bila slovesno blagoslovljena na novo zgrajena delavska kolonija za Bežigradom, v kateri je v 48 lepo urejenih stanovanjih že vseljenih prav toliko družin. Slovesnosti, ki je bila v veliki rajalnici otroškega zavetišča, ki je postavljeno sredi vrta med obema velikima stanovanjskima hišama, so se udeležili skoraj vsi stanovalci kolonije z vso številno mladino. Prav tako pa je prišlo na slovesnost mnogo občinskih svetnikov, za socialni oddelek banske uprave dr. Karlin, bivša ljubljanska poslanca dr. Adolf Golia in Pavle Masič, bežigrajski župnik p. K. Zakrajšek in številni drugi Be-žigrajci.
Za začetek je šolska mladina bežigrajske ljudske šole krepko zapela pesmico, za tem pa je spregovoril ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, ki je v svojem govoru podčrtal napore sedanje občinske uprave pomagati brezposelnim in njihovim otrokom.Tako je bila urejena ogrevalnica. Prenočišča so bila pripravljena v stari cukrarni", kjer je tudi bilo razdeljenih v enem samem letu io.000 kosil in večerij. V cukrarni je bil tudi odprt prehodni otroški dom za zanemarjene otroke, ki dobe tam najboljšo vzgojo in vso oskrbo, dokler ne dobe stalnega doma. Pred dvema letoma je bila ustanovljena prva šolska kuhinja. Sedaj jih je 17 in skoraj tisoč otrok dobi vsak dan popolnoma brezplačno topel zajtrk. Tudi sicer skrbi občina za razvoj mladine in zato ni čudno, da bo letos do kraja preračunskega leta samo za revno mladino pohabila 3,130.000 din, ne glede na nova poslopja, ki so bila tudi letos za mladino zgrajena. Pred 4 leti je imela Ljubljana 3 skromna mestna otroška zavetišča. Med njimi je bilo eno staro že 100 let. V zadnjih 4 letih pa je bilo zgrajenih kar pet novih. Sredi svojih stanovanj pa bo dobila svoje zavetišče tudi bežigrajska stanovanjska kolonija. Ustvariti je bilo treba stanovanja za male ljudi, čeprav ima mestna občina ljubljanska že nad 100 stanovanjskih hiš, na stanovanju pa 870 družin s 4200 dušami. Ker ta stanovanja za delavske sloje niso prišla v poštev
in ker je bilo treba izprazniti nekaj neprimernih stanovanj, je Ljubljana začela graditi čedna in pa zdrava stanovanja, katerih najemnine bo zmogel vsak delavec in nižji nameščenec v Ljubljani. Ugotovljeno je bilo, da bo treba v Ljubljani zgraditi vsaj 250 stanovanj in občina se je s pomočjo občinskega svetnika g. Josipa Vončine, ravnatelja Borze dela, ki je omogočila brezobrestno posojilo 3 milijonov din, lotila ogromne naloge, in je sedaj prvih 48 stanovanj že urejenih. Vso zahvalo za posrečeno zgraditev bežigrajske delavske kolonije dolgujemo inž. arh. g. Borisu Kobetu, prav tako pa tudi mestnemu svetniku polkovniku g. Andrejki, ki upravlja mestne hiše v Ljubljani. Z božjim blagoslovom so bile dozidane mestne stanovanjske hiše brez nesreč. Spremlja naj jih božji blogoslov v lep razvoj bele Ljubljane, Slovenije in vse države. Za tem je opravil blagoslovitev stolni župnik in kanonik dr. Klinar, blagoslovit-veni obred v zavetišču in nato blagoslovil še vsa stanovanja v obeh stanovanjskih hišah. Za tem sta fantek in punčka v imenu mladine, ki je doma v obeh novih hišah, izrekla prisrčno zahvalo županu in mu izročila lep zimski šopek. Povedala sta tudi, da je v obeh hišah 124 otrok in da prav posebno zahvaljujeta za lepo igrišče in za zavetišče, namenjeno najmlajšim bratcem in sestricam iz kolonije. V imenu stanovalcev kolonije se je zahvalil g. Kraljič, ki je podčrtal hvaležnost vseh stanovalcev, ki so posebno veseli praktičnih in cenenih stanovanj. Prav posebno zahvalo pa so dolžni zaradi tega, ker so bile v novo kolonijo sprejete le družine z otroki, katerih se sicer mnogi hišni gospodarji tako zelo branijo. Zatrjujoč hvaležnost vseh malih ljudi, ki so z akcijo mestne občine prišli do primernih stanovanj, je povabil g. župana, naj si ogleda njegov skromni domek. Šolska mladina je odpela še nekaj krepkih pesmi, nakar je bila slavnost zaključena. Nadaljevala pa se je po vseh družinah stanovanjske kolonije, saj je g. župan namesto običajne večerje ob takem dogodku poslal vsaki družini v novi koloniji po eno kokoš, zelenko vina, masleno štru-co in tudi eno r<ižo v lončku. Tega darila je bila vsa kolonija prav posebno vesela.
Odlomek iz življenja lepe dame Ul Dagover, A. Sch&nhals, I. Serda Sabine Peters
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri
Skrivnost gospe Beate
KINO UNION 22-21 Po istoimenskem gledališkem komadu A. Miillerja
Pomoči potrebnim za božič
IV. Občestveni večer za župnijo Marijinega Oznanjenja v Ljubljani
Današnji dnevi so prepolni žalosti in bede. Z iviharjem, ki pretresa Evropo se veča beda tudi ipri nas. Ne smemo ostati brezbrižni, ko vecnO, da jih je med nami v župniji mnogo, ki s strahom ipričakujejo zimo. Zavedajoč se tega, je Frančiškanska* prosveta M. O v Ljubljani sklenila, da 6e bo eama obdolžila karitativnemu delu na Občestve-nem večeru, obenem pa nudila priliko vsem drugim sožupljanom, da s posetom tega Občestvenega večera na svoj način izkažejo bratovsko ljubezen.
Zato povabimo danes V6e naše prijatelje in feupLjane, da posetijo današnji Občestveni večer. Spored je sledeč: R. Glier; O več me z rožami ne imami; Osana Jože pri klavirju: Devojčica moja; Z. Norkovski: Kra>kowiak, poje konservatorist g. Janez Lipušček. — Reger: Marijina uspavanka; Marx: Marijina pesem; Mozart: Vijolica, poje gdč. Poldka Zupanova. Sirota Jerica, deklamacija. — Ple6tenjak: »Igra o dobroti.« Slika iz današnjih težkih dni, v režiji g. viš. insp. L. Stancarja. — Cene: Sedeži od 20 do 4 din; stojišča 3 din. Predprodaja [vstopnic v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
Dr. M. MAICEN
ne ordinira do 1. januarja 1940. Popis vseh moških v Ljubljani
Mestno poglavarstvo v Ljubljani je pričelo dostavljati hišne in evidenčne liste za popis vseh v Ljubljani stalno stanujočih moških, rojenih 1930 ali prej. Hišni lastnik, upravitelj ali hišnik naj takoj, ko dobi hišno polo z evidenčnimi listi, izroči v izpolnitev po en evidenčni list vsakemu v hiši stalno stanujočemu moškemu prej navedene starosti. Izpolnjene in podpisane evidenčne liste je treba brez odlašanja takoj vrniti hišnemu lastniku, upravitelju ali hišniku, ki nato vpiše vse osebe, ki so izpolnile in njemu oddale evidenčne liste, v hišno polo, kamor naj se prav tako vsakdo poleg svojega vpisa lastnoročno podpiše. Pri tem popisu je treba upoštevati tudi vse one v Ljubljani stalno stanujoče moške, čeprav so začasno odsotni, bodisi na popotovanjih, v bolnicah, na orožnih vajah ali drugje. Za take osebe naj evidenčne liste izpolnijo njih svojci. Če pa teh ni, naj jih pa izpolni hišni lastnik ali njegov pooblaščenec. Od popisa so izvzeti samo aktivni častniki, podčastniki in vojaki pod zastavo, pač pa morajo vojaški uradniki evidenčne liste izpolniti.
Podatke, ki jih potrebuje mestno poglavarstvo za volivne namene, naj bodo natančni, da ne bo treba vabiti strank v urad zaradi dopolnitev. Poleg drugih osebnih podatkov, naj v evidenčnem listu vsakdo natanko navede tudi dan, od kdaj nepretrgoma stanuje v Ljubljani, t. j. bodisi na starem kakor na inkorporiranem mestnem ozemlju.
Hišni lastniki, upravitelji ali hišniki naj hišne pol? natanko izpolnijo in podpišejo ter z vsemi evidenčnimi listi izroče organom mestnega poglavarstva, ki se bodo pri njih zglasili po preteku treh dni po dostavitvi. Tega roka naj se vsi zanesljivo in natanko drže, da zaradi odlašanja ne bo nepotrebnih zavlačevanj in potov ter zamud.
Če bi pa kak v Ljubljani stalno stanujoči moški prej navedene starosti do četrtka 21. t. m. ne prejel evidenčnega lista v izpolnitev, naj se gotovo zglasi v petek, 22., ali v soboto, 23. decembra t. 1., med običajnimi uradnimi urami v mestnem domovinskem oddelku, Mestni trg 2-II., soba št. 48.
Poudarjamo, da morajo biti popisani prav vsi v Ljubljani stalno stanujoči moški, ki bodo 31. decembra t. 1. stari 19 ali več let ne glede na državljansko pripadnost, torej tudi tuji podaniki.
1 Proslava 20 letnice univerze. Kakor smo že poročali, je blagovolil Nj. Veličanstvo kralj Peter 11. prevzeti pokroviteljstvo nad proslavo dvajsetletnice obstoja ljubljanske univerze. Nj. Vel. kralja bo zastopal komandant dravske divizijske oblasti g. divizijski general Drago-slav Štefanovič. Ponovno opozarjamo, da se proslaVa na univerzi prične točno Ob 10. Rek-torat univerze kralja Aleksandra L Ljubljana/
1 Prvo karitativno predavanje, ki ga priredi v letošnji zimi KZ v Ljubljani, bo prihodnji torek, t. j. 19. t. m. ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union. Predaval bo p. prior Valerian Učak o temi: Družina brez ljubezni. Vabljeni so vsi prijatelji karitativnega gibanja. Vstopnine ni.
1 Stolna kongregacija za gospe. Ker je umrla naša članica ga. Zober, pozivamo vse gospe, da se polnoštevilno udeleže pogreba, ki bo danes popoldne ob 4 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
1 Trnovčani! Prečitajte rubriko prireditve!
1 Vodstvo v umetnostni razstavi kluba LADE v Jakopičevem paviljonu. Danes ob 11 bo vodil v umetnostni razstavi kluba Lade g. akad. slikar profesor Mirko Šubic. K obilni udeležbi vabi Lada.
1 Proslava 150-letnice prve slovenske gledališke predstave bo priredilo Slavistično društvo v Ljubljani v torek, 19. t. m. ob 20 v predavalnici Trgovske akademije (Bleivveisova c.). Predaval bo g. profesor Alfonz Gspan pod naslovom »Anton Tomaž Linhart, slovenski preroditelj. Ob 150-letnici prve uprizoritve njegove Županove Micke«. Na predavanje že danes opozarjamo cenj. občinstvo. Vstop prost.	i
1 Ženski odsek Šempeterske prosvete sprejema prijave za šivalni tečaij, ki 6e bo začel takoj po novem letu. Prijaviti se je pri odsekovni tajnici g. Ve-likonji, Sv. Petra ce6ta 93, kjer se dobe tudi vsa pojasnila.
1 Nogavice, rokavice — Karničnik, Nebotičnik.
1 Božični trg pred semeniščem. Z včerajšnjim dnem je bil, da se tako izrazimo, otvor-jen božični trg razne devoci jonalije in jaslice ter okraske za božična drevesca. Štanti so postavljeni na obeh straneh Scmeniške ulice in trg kaže prav pisano lice. Prodajalke mlečnih

*>rm



Božična presenečenja
z našim dobrim blagom
Volna
Svila
Platno
Ljubljana
Preproga garnlt. Namizne gamlt. Žepni robci


Ovratne rute
l
izdelkov so se morale za čas pred_ božičnimi prazniki preseliti na prostor za sadje pred Jugoslovansko knjigurno in semeniščem. Mnogi »štantarji« razkazujejo prav lepe in lične izdelke pastirčkov, ovčic in jaslic. Na prodaj so tudi že narejene domače jaslice iz mahu in papirja. G. Punčuh z Viča pa je v svojem stantu ruzstavil prav originulne juslice, zelo solidno delo, ki traja lahko leta in leta. Jaslice so lesene. Illev je lesen, njegova streha pa je iz smrekovega lubja. Okrog hlevu je prostor, kamor se postavijo pustirci in ovčice kakor tudi sv. Trije kralji. G. Punčuh je izdelal več vrst takih juslic po velikosti.
1 Popravi. V članku o 50-letnici ljudske šole na Ledini je bilo 14. t. m. pomotoma navedeno,
Einšpilerjevega »šolskega prijatelja«. Bil je mladinski pesnik in skladatelj nabožnih pesmi, še danes pojo po cerkvah njegove pesmi, ki so postale že ljudske.
> 1 Zanimivosti z živilskega trga. Včerajšnji živilski trg je bil prav bogato založen z vsemi dobrinami in živilskimi potrebščinami. Perutninski trg je bil založen z lepimi purani, šta-jerskmi kapuni in kokošmi. Od Ormoža so pripeljali dobro pitane purane, ki so bili jx> 80 do 110 din. Cene puranom so visoke in so se dvignile napram prejšnjim letom za približno 50%. Kapuni so bili po 45 do 50 din. Kokoši po velikosti in teži do 30 din naprej. Na perutninskem trgu je bila včeraj res velika iz-, bira. Mnogi premožnejši ljud je so kupovali pu-' rane, da jih še prihodnji teden nekoliko popi-tajo. Jajca so še vedno draga. Komad 1.50, za kovača 7 do 8 komadov. Na trgu je bilo obilo ! zelen jave in povrtnine. Cene so neizpreraenje-ne. Krompir na drobno je bil od 1.75 naprej. Na Št. Peterskem nasipu je bilo 5 voz krompirja. Cene 1.60 do 1.75 din na debelo. Sadni trg je založen z jabolki, ki so od 3 do 5 din kg po kukovosti. Na Pogačarjevem trgu so bile še zadn je lepe hruške — vodenke na prodaj po 6 do 7 din kg. Suhe hruške so po 4 din kg. Rozine so po 11 do 12 kg, orehova jedrca 20 do 22 din kg. Na trgu je sedaj še mnogo domače cve-tače po 5 din kg, mnogo je pa tudi uvožene.
1 Dobra in poštena katoliška dražina z enim otrokom, ki živi zaradi bolezni zakoncev v veliki bedi, prosi usmiljena 6rca, da ji priskočijo z obleko ali s skromnimi življenjskimi potrebščinami na pomoč Naslov pove tajništvo »Slovenca« (Tel, 40-01 do 40-05).
Jesenice
, vDaens.ob treh popoldne bo v Krekovem domu akademija F.O in DK.
Naročniki »Domoljuba« in »Bogoljuba« lahko
plačajo naročnino tudi v podružnici »Slovenca« v Krekovem domu in si zagotovijo srečo pri žrebanju lepih in bogatih nagrad.
Kino Krekov dom predvaja danes samo ob 8 zvečer krasni pevski film »Neapelj«.
Kranj
Oljčni zbor prosvetnega društva bo v ponedeljek 18. decembra v dvorani Ljudskega doma ob 8 zvečer. Udeležba za člane je strogo obvezna.
Nosite »HINK0« klobuke!
V Olševku nad Kranjem je umrl znani orga-nist Franc Naglič. Še pred nekaj dnevi je na občnem zboru Cecilijanskega društva dirigiral svojim pevcem, a čez dober teden je nenadoma umrl. Bil je organist samouk in je s svojo pridnostjo ustvaril močan pevski zbor, čigar basi slove daleč naokrog.	_
Danes ln fntri RADIO RAZSTAVA
trgovina Kraiovec na Bekaln«, Kranj
Oglejte (i razstavo I
Kino Šmartinski dom. Danes na sporedu ob 5 in 9 zanimiv film »Carski sel«, ob 7 »Plavolasa prikazen«. V ponedeljek ob 9 »Carski sel«.
Domžale
Obrtno društvo v Domžalah vabi na redno letno skupščino vse obrtnike in obrtnice. Občni zbor bo dne 17. decembra ob 8 zjutraj v občinski posvetovalnici v Domžalah.
Kupite za Božič kolo pri tvrdki Vok!
Radi pomanjkanja bencina je marsikdo odjavil svoje motorno vozilo. Phanomen prožno kolo Vam nadomesti Vaše motorno vozilo in je obenem lepo darilo
Puch - Phanomen - Bianchi
IGN. VOK
LJUBLJANA
Tavčarjeva ul. 7
Ljubi jana,l 7. decembra
Gledališče
Drama: Nedelja, 17. decembra ob 15: »George Dandin«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Velika skušnjava«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 18. dec. »Antigona«. Red B.
Opera: Nedelja, !7. dec. ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. - Ob 20: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 18. dec.: Zaprto.
Rokodelski oder
Rokodelski oder bo vprizoril drevi ob 8 igro »Sestra Anunciata«. Igra je imela pri premieri popoln uspeh. Opozarjamo, naj bi si vsakdo oskrbel vstopnice že v predprodaji, ker je za lepo, novo moderno igro veliko zanimanje. Predprodaja vstopnic bo danes dopoldne od 10 do 12 in zvečer od sedmih dalje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, št. 12. Pričetek je točno ob osmih zvečer. Vabimo k prav obilni udeležbi.
Radio Ljubljana
Nedelja, 17. decembra: 8 Jutranji pozdrav
—	8.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč cerkve
—	8.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 10 Borba za duše v Afriki (g. dr. Lambert Ehrlich) — 10.20 Bolgarske narodne (ga. Stamatkn Kaludova) — 11 Prenos slavnostnega zborovanja ob 20 letnici Aleksandrove univerze v Ljubljani — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert vojaške godbe 40. pp. Triglavskega: Oirig. viš. kap. Ferdo Herzog — 17 Kmet. ura: Ovčjereja v Sloveniji (g. inž. Anton Greif) — 17.30 Veselo popoldne: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) in kvartet Fantje na vasi — t9 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Jubilejna sezona hrvatske drame (Marko Fotez Zagreb — 19.40 Objave — 20 Pevski zbor »Gosposvetski zvon« — 20.45 Za vsakega nekaj, igra Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Mandoline in balalajke (plošče).
Prireditve m zabave
Jutri, v ponedeljek zvečer, bo v mali Filharmonični dvorani koncert društva »Tabor«. Poleg mešanega zbora nastopijo Ljudmila Polajnarjeva (sopran), Lojye Strniša (tenor), Samo Hubad (klavir) ter društveni zbor pod vodstvom zborovodje Janka Gučka. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene matice, ki ima v predprodaji tudi vstopnice.
Državna poskusna ljudska šola za Bežigradom priredi dane6 ob pol 3 jjopoldn/s v svoji dvorani otroško akademijo, katere čisti dobiček je natile-njen nabavi knjig za otroško knjižnico. Vsi, ki se zanimajo za vzgojo otrok, vabljeni.
Drugič se ponovi na odru v frančiškanski dvorani danes ob petih popoldne, dvakrat izredno uspela slovenska narodna igra »Miklova Zala«. Igralska družina stolne prosvete vljudno vabi vse, ki si še niso mogli ogledati te lepe uprizoritve. — Vstopnice danes in jutri v trafiki Sotikal po 8, 6 in 4 din; eno uro pred predstavo pa pri blagajni. Čisti dohodek je namenjen skladu za Buragovo semenišče.
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori drevi ob 20 božično igro v treh dejanjih »Čez deset let«, spisal Jerko Štefan. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne v društvenem domu.
Katoliško prosvetno društvo v Sp. Šiški priredi drevi ob 20 v samostanski dvorani tragedijo v treh dejanjih »Reka«. Vabljenil
Klavirski koncert ruskega pianista Nikite Magalova bo v torek, 19. t. m. Obeta se nam izreden užitek. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani ob 20 uri.
Predavanja
Predavanje ženskega odseka šempeterske prosvete v ponedeljek, 18. t. m. odpade.
O akustiki prostora bo predaval dr, inž, Venče Koželj v četrtek, 21. decembra ob 20 v predavalnici Združenja inženirjev na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine).
V Šentjakobski dvorani bo danes popoldne ob 4 za pripravo na božič skioptično predavanje Božič v Bctlehemu. Predava univ. prof. g. dr. Snoj.
Prosveta v Zeleni jami priredi v ponedeljek ob 8 zvečer v Zavetišču skioptično predavanje g. univ. prof. dr. Snoja »Božič v Palestini«. Vsi vljudno vabljeni.
Sestanki
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana -
Bežigrad ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, 18. decembra ob 20 v riealnici III državne realne gimnazije — Bežigrad. Takoj po občnem zboru bo v istem prostoru strokovno predavanje. Vabljeni člani in prijatelji podružnice.
Redni občni zbor MJRZ bo v sredo 20. t. m. za okraj Vič v društveni dvorani na Viču z običajnim dnevnim redom. Pridite vsi in točno. — Odbor.
F0 Ljuhljana-mesto. — Pozivam vse mladce, naraščaj, redne člane in starešine na obvezni sestanek danes ob 14 v telovadnici na poljanski gimnaziji. Spored: nagovori, božično obdarovanje. Pridite v čim večjem številu, bodite točni. — Predsednik.
Kino
Kino Vič predvaja dane« ob 4, 6 in 8 krasen film nepozabne vsebine »Druga mati«. Za dodatbk dva najnovejša zvočna tednika.
Poizvedovanja
Dva aluminijeva ključa sta bila najdena pred Jugoslovansko tiskarno in se dobita v naši upravi.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli. Tyrieva 6; mr. Hočevar, Celovška <?2; mr. Gartus, Moste, Zaloška c. V pondeljek: dr. Kmet, TyrŠeva 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4; mr. Usiar, šelenburgova ul. 7.
MARIBOR
Pred veliko pomorsko bitko v južnem Atlantskem morju
Davi ob treh Je morala nemška oklopnica »Graf Spee« zapustiti Montevideo in odpluti na morje, kjer jo pričakuje angleško brodovje
Newyork, 16. dec. b. Unites Press. Iz zanesljivega vira poročajo, da se je nemška admiraliteta odločila sprejeti bitko z angleškimi ladjami pred Montevideom in je dala nemški križarki »Admiral g rt I Spee« nalog, da lakoj odpluje v južni Atlantik. Prav tako je nekaj nemških podmornic za prekocnoreko plovbo dobilo nalog, da takoj odpluje proti Montevideu. Ni izključeno, da se križarka »De u t s c h 1 a n d«, ki je že na poti proti Montevideu, skriva nekje v bližini.
Tukaj pričakujejo, da ee bo bitka med angleškimi m nemškimi ladjami razvila cclo zunaj varnostne ameriške cone, ki je določena na panamski konferenci.
V borbi bo vsekakor sodelovalo večje število vojnih ladij in z zanimanjem ves svet pričakuje izid bitke. Sedaj je povsem jasno, da bo križarka »Admiral von Spee« vsekakor odplula iz Mootevidea in sprejela borbo z britanskimi ladjami. Pred Montevideom čakajo angleške križarke »A i a x«, »A c h i 11 e s,« »C um beri and« in tri torpedov-ke. Pričakujejo še angleško oklopnico »Renown«, angleško matično ladjo »Ar c R o y a U in francosko oklopnico »D u n q u e r g n e«.
Poveljnik »Admirala Spee« pripoveduje
Buenot Aires, 16. dec. t. Reuter. V izjavi, katero je podal kapetan Langsdorf, poveljnik nemške križarke »Admiral Graf Spee«, urugvajskim oblastem, je opisal pomorsko bitko z britansko vojno flotiljo. Dejal je, da ga je v borbi najbolj oviralo dejstvo, da se je morala njegova ladja hkrati boriti proti trem ladjam. Nepričakovana hitrost in okretnost angleških križark ga je popolnoma presenetila in mu prevrnila vse načrte. Naenkrat je opazil, da ni več na globini. Ko je z enim strelom zadel angleško križarko »Exeter«, je >Ajax< odbrzel proti obali in ga začel od tam- I
kaj obstreljevati. Nemška ladja je dobila od njega dva polna zadetka, ki sta uničila poveljniški stolp in ranila mnogo moštva. Granata je vdrla celo v notranje prostore ladje. Angleško topništvo je streljalo s takšno preciznostjo, da je bil on sam ves presenečen. Zaradi tega je bilo tudi toliko moštva na nemški ladji prizadetega. Poleg mrtvih in ranjenih jih je bilo izredno mnogo, ki so bili manje poškodovani. Zato je sklenil, da pobegne s svojo ladjo. Ladja se je zavila v dim in je mislila, da se bo rešila, odplula dalje in se spustila pozneje v borbo z vsako angleško križarko posamič. Toda hitrost angleških križark mu je presekala račune. »Ajax< in »Achilles« sta očividno dobili nalog — in to je neverjetno drzno — naj se nemški ladji približata čim bliže. Obe angleški križarki sta nenadoma presekali dim, v katerem se je nemška ladja čutila varno, ter jo začeli obdela-vati z granatami od obeh strani. »Exeter«, ki se boja ni udeleževala, je ostala nekoliko bolj proti severu, kjer je očividno imela nalogo preprečiti, da bi nemška ladja ne zbežala. Le od časa do časa je ustrelila s svojimi velikimi topovi na »Admirala Speec. Končno se je zaradi takšnega položaja kapitan odločil, da prekine borbo, toda »Ajax< in »Achilles« sta se spustila za nemško ladjo pri Loboškem otoku, tako da »Admiralu Spee« nI pre-ostajalo nič drugega, kakor da se reši v luko Montevideo.
Newyork, 16. decembra. AA. Reuter. Po vesteh iz Montevidea je urugvajska vlada dovolila nemški žepni križarki »Admiral v. Spee« ostati v luki 72 ur samo zato, da se ladja popravi, da bo lahko plula, popravljanje orožja pa se ne bo dovolilo. V toku noči so vkrcali na ladjo oksigenske tanke, ki so potrebni za popravljanje. Na ladjo «o prepeljali tudi večje število železnih težkih ploftS. Popravilo nemške ladje je zelo težko, kajti 2 ladjedelnici pripadata angleškim državljanom, tretja pa nekemu Urugvajcu francoskega rodu. 72 ur poteče jutri ob 3.30 srednjega časa.
Odpora Fincev rdeči ne morejo zlomiti
Finci so do sedaj uničili 120 sovjetskih tankov
Finci mobilizirali vse moške od 20—40 let
Helsinki, 16. dec. A A. Po vsej Finski so nalepljeni pozivi, naj se vsi doslej nemobilizirani rezervisti takoj javijo svojim poveljništvom. To se nanaša na rezerviste do 40 leta starosti ter rezervne častnike do 60. leta. Tretji poziv še ni poklican pod zastavo. Na osnovi tega so poklicali pod zastavo vsi vojaški obvezniki od 20. do 40. leta starosti.
Oslo, M. dec. c. Havas: V norveško presto-lico so prišla poročila o zadnjih borbah na finsko norveški meji, na severu Finske v dolini reke Petsamo. Po teh poročilih so tamkaj nastopili sovjetski bombniki, ki so obmetavali z bombami Salmijaervi in Anitajaervi. Do davi ni bilo mogoče z gotovostjo zvedeti v čigavih rokah se nahaja mesto in rudnik Salmijaervi. Ako so ga končno Finci le morali izprazniti, je gotovo, da bodo začeli s proti ofenzivo. Finci so se tam kjer so se morali umakniti svojo nalogo izvedli mirno in disciplinirano. Zasedli so nove utrjene črte, a so pri umiku porušili vse, kar bi moglo sovražniku koristiti. Sovjeti imajo ogromne izgube in vojaški opazovalci pravijo, da pride na enega mrtvega Finca 10 Sovjetov.
V karelijski ožini in na fronti severno od La-doškega jezera borbe trajajo dalje. Sovjetske izgube so strašne. Samo na teh bojiščih brez ozira na bojišče v dolini reke Petsamo so Sovjeti dosedaj izgubili vsaj 130 tankov. Finci imajo izborno topništvo za uničevanje tankov in se ga znajo izvrstno posluževati. Včeraj popoldne so pred Manerhainovo črto ob reki Onesuoski uničili s
topovi 20 tankov. Sovjeti so tamkaj napadali s deset tisoč možmi. Od teh jih je 1500 ostalo ha bojišču. Na fronti pri Talvajaergi in Loi-mola in Siskujaervi je finsko topništvo uničilo 15 tankov.
Helsinki, 16. dec. AA. Reuter: Finske čete so ponovno zavzele vas Suomasalmi in potisnili del sovjetskih čet zapadno od jezera Kijanfa-iervi nazaj. Na drugih delih bojišča ni sprememb. Na osnovi sporočila pomorskega poveljništva so finske obalne batefije pri.Abu streljale na sovjetsko križarko vrste Gorki, ki se je po'naknadniti poročilih, kakor sč zdi' J56topila'.' ' J !"' T
Rdeča poročila
Moskva, 16. dec. A A. DNB: Poročilo generalnega štaba Ijeningradskega vojnega okrožja pravi, da so sovjetske čete, ki napredujejo v smeri iz Murmanska, zasedle 15. decembra Salmijervi, ki leži 60 km južno od Petsama. V smeri iz Uhte so sovjetske čete napredovale 128 km od meje, čete ki napredujejo iz Petrozadovska pa so na-
Eredovale istotako fer zasedle železniško postajp epasilta. Tudi sovjefske čete, ki napredujejo iz H e x h o 1 m a, so imele uspeh. Letalskih operacij zaradi slabega vremena ni bilo.
Moskva, 16. dec. b. Sovjetska radijska postaja poroča, da je rdeča vojska prebila Mannerheimovo obrambno črto v karelijski oblasti in da se borbe že vodijo v ozadju finskih utrdb. (?) V uradnem poročilu, ki ga je snoči izdalo poveljstvo leningrajskega okrožja, ničesar ne govori o proboju Mannerheimove črte. Domnevajo pa, da je prebita na najožjem meetu Finske, ker tam sovjetske čete že nekaj dni silovito napadajo ne oziraje se na strašne izgube.
Vojna na zahodu
V zraku
London, 16. dec. AA. Londonski pooblaščeni krogi trdijo, da je bila zračna borba v četrtek ob nemški obali ena od največjih, kolikor se jih je do sedaj vodilo med angleškim in nemškim letalstvom. Navzlic .neugodnim vremenskim razmeram je angleška eskadra točno izvedla svojo nalogo. Poveljnik angleških letal je beležil vse posameznosti borbe, tako da je mogoče točno ugotoviti nemške izgube. Štiri nemška letala so bila zbita takoj v začetku borbe. Nekaj časa so letala gorela v zraku, tako da so plameni gorečih letal izgledali kot ogromne bakle. Nemci so streljali na angleška letala z obale, z ladij in letal. Pozneje se je ugotovilo, da je bilo sestreljeno še peto nemško letalo. Angleška eskadrila pa je izgubila skupaj 3 letala in ne 6, 7, 8 ali 10, kakor trdijo nemška poročila. Med moštvom angleške eskadrile so bili trije kanadski, dva južnoafriška, štirje novozelandski in en avstralski pilot.
Na morju
London, 16. dec. AA. Havas: Včeraj sta dve patrolejski ladji zadeli v Severnem morju na mine. To sta ladji »A t e 11 e n p I a r« (8939 ton), ki je registrirana v Liverpoolu, in »Inverlan« (8900 ton), registrirana v Dublinu. Zdi se, da je pri tem našlo smrt več Članov posadke. Preživelo moštvo je bilo izkrcano ponoči v neki angleški luki na severozahodni obali.
Oslo, 16. dec. t. Havas: Blizu angleške obale so se danes potopile dve norveške tovorne ladje, »P a g n y« 1236 ton in »HC. Flood« 1907 ton. Parnik »Pagny« Je imel 19 mož posadke, šest jih je utonilo, ostali so se rešili. Drugi parnik »HC Flood« pa je imel 20 mož posadke, od katere so 4 utonili, 16 pa se jih je rešilo.
Santiago de Chile, 16. dec. AA. Havas: Angleška križarka »Dispatch« je potopila ob devetih zjutraj nemško tovorno ladjo »Dflsseldorf« blizu čilskega pristanišča Caldera pri otoku Parajos izven čilskih teritorijalnih voda.
Bruselj, 16. dec. t. Keuter: iz Ostenae poročajo, da so slišali od morja sem hudo bobnenje težkih
topov. Tudi v Bruslju samem so slišali votlo grmenje. V voj. krogih prevladuje vtis, da je morala nekje zunaj na morju biti bitka bodisi med vojnimi ladjami, bodisi da so letala metala bombe.
London, 16. decembra. AA. Havas: Od začetka vojne je Nemčija vsega skupaj izgubila 39 trgovskih ladij. Njihova skupna nosilnost znaša 186.000 ton.
London, 16. decembra. AA. Havas: Tukaj trd-ioj da je angleška vojna mornarica zaustavila nemško trgovsko ladje »Tenerifa« (2436 ton.)
Amsterdam, 16. dec. A A. Havas: Preteklo noč se je potopila na Atlantskem oceanu v bližini rtiča Landsand grška trgovska ladja »Germain« (5117 ton). Vsa posadka je bila rešena.
Na suhem
Pariz, 16. dec. A A. Havas: Včeraj ni bilo na bojišču nobenih važnih dogodkov. Samo na področju Vogezov, severno od Blza so Nemci poskušali izvesti napad, ki pa ni imel večjega obsega. Na nekaterih krajih bojišča je bilo nekaj malega artilerijskega streljanja. Včeraj je nad francoskim ozemljem letelo eno samo nemško letalo.
Berlin, 16. dec. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Nobenih posebnih dogodkov ni bilo na bojišču.
Vezuv bruha
Neapelj, 16. dec. b. Ponoči je pričel z vso silo bruhati Vezuv. Iz žrela je lava tekla v širini 50 metrov po obronkih. Zaradi močnih eksplozij so se vsi prebivalci zbudili ter opazovali veličastne prizore. Promet na železniških progah okrog Vezuva je bil za nekaj časa ustavljen, ker je grozila nevarnost, da bo reka lave preplavila progo. Proti jutru pa je erupcija popustila in lava je tekla počasneje, dokler se ni ustavila. Železniški promet je bil nato zopet v celoti vpostavljen. Vezuv še vedno bruha pepel in iz njega stalno švigata ogenj in dim. Observntorij je sporočil, da je vsaka nevarnost minula.
Budimpešta, 16. dec. e. Iz stranke suličastih križev (madžarske narodne socialistične stranke) je danes izstopilo Četvero njenih poslancev. Vsi so izjavili, da se z delom stranke ne strinjajo.
Novi zločini pozigalca
V Račah in okolici je zagrešil
Maribor, 16. dec.
Afera s slovenjbistriškim piromanov Avgustom Koražijo zavzema vse večji obseg. Gotovo je to edinstven primer v kriminalni zgodovini naših krajev, da je vršil svoje zločinsko delo požigalec takega kova. Število zločinov, ki jih sedaj Koražija v preiskavi priznava, se množi iz dneva v dan. Čudno je bilo življenje tega človeka. Povsod, v vseh krajih, kjer se je zadrževal, je zapuščal za seboj kot spomin pusta pogorišča. Strast, ki je za normalnega človeka nerazumljiva, ga je očividno silila k tem dejanjem, saj je požigal kar tako mimogrede, brez vsakega vzroka, samo da si je s tem pripravil veselje. Do sedaj smo poročali, da je mož priznal vse požige, ki so bili izvršeni okrog Slovenske Bistrice, Pragerskega in Cirkovcev, dalje tudi tri požige v Radvanju pri Mariboru. Ker je mož nekaj časa bival v službi tudi v Račah, je bilo zelo verjetno, da je on povzročitelj številnih požarov, ki so se pred leti dogodili v okolici Rač in ki še do danes niso pojasnjeni. Domneva je bila pravilna, ker je Koražija sedaj priznal nič manj kot 17 požigov, katere je izvršil v Račah in v okoliških vaseh. Od tega odpade sedem požigov na samo vas Rače. O teh požigih smo poračali že zadnjič, Ostali požari pa so se dogajali sledeče: Koražija je služil v Zg. Gorici pri Račah pri posestniku Francu Ga-brijanu. 19. aprila 1. 1936 je izvršil svoj prvi požig
prihajajo na dan
sedemnajst požigov
v teh krajih pri posestnici Mariji Šramlovi v Zgornji Gorici. Povzročil je 51.000 škode. S poslopij po« sestnice Šramel se je požar razširil na imetja posestnika Vinka Fingušta ter posestnice Lize Pernat. Oba sta imela 60.000 din škode. Že naslednjo noč je spet gorelo pri posestniku Miroslavu Čelofigf v Zg. Gorici. Škode je bilo 40.000 din. Čez dva dni nato je spet zažgal v Sp. Gorici pri posestnici Katarini Robar. Škode je bilo 22.000 din. 26. aprila ja zagrešil nov požig. Zažgal je v Brezuli gospodarsko poslopje posestnika Franca Fingušta. Škode je bilo 50.000 din. Od Fingušta je zajel požar še poslopja F'ranca Lešnika in Fingušta Franca starejšega ter sta imela oba škode 65.000 din. 29. maja 1937 je zažgal gospodarsko poslopje posestnika in železničarja Jožefa Kranjca v Vrhlogi. Škode je bilo 70,030 dinarjev. Letos, 15. februarja, pa je zažgal gospodarsko poslopje posestnika Franca Simoniča v Po-dovi. Škode je bilo 20.000 din. Leta 1937. in letos je izvršil oba požiga kar tako mimogrede, ko se je nahajal na nekem potu iz Slovenske Bistrice v. Rače.
Ko je Koražija priznal te požige, so ga prevzeli orožniki iz Rač ter ga sedaj vodijo na mesta požarov, ki so se dogajali v samih Račah. Priznal je v Račah samih sedem požigov, ki so povzročili skupno 225.000 din škode. V okolici Rač pa je s svojimi desetimi požigi napravil 378.000 din škode.
m Tečaj sa lavant. duhovnike bo v dneh 28. in 29. dec. v dijaškem semenišču v Mariboru. Ker se bodo vsa vprašanja obravnavala z vidika dušnopastirskega dela v župniji in ker bodo zelo praktična, se gg. duhovniki vabijo, da se tečaja udeležijo v čim večjem številu. Točen spored tečaja je objavljen v »Oglasniku lavantinske škofije«. — Tajništvo KA.
m Maistrovi borcil Zaradi kratkega roka za vlaganje prošenj za podelitev spominske kolajne, prosi Zveza Maistrovih borcev vse svoje člane, ki bivajo v Mariboru in bližnji okolici, da pridejo sami čim prej v društveno tajništvo in tam dvignejo formularje za prošnje. Tajništvo bo zaradi tega poslovalo tudi v nedeljo, 17. t. m. ves dan.
m Krznarstvo P. S e m k o, Tyrševa ulica 7, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke.
m V Ljudski univerzi bo v ponedeljek, dne 18. t m. predaval g. dr. R. Neubauer, ravnatelj zdravilišča na Golniku, o sodobnem zdravljenju tuberkuloze.
m FO Maribor II ima jutri zvečer ob osmih redni sestanek, na katefem bo predaval vadniški učitelj v p. g. A. Kutin o razvoju prosvete pri Slovencih.
m Zdravniko dežurno službo za nujno pomoč cianom OUZD ima danes zdravnik dr. Zirngast, Maribor,. Kralja Petra trg 3-1.
Dava* mivaiii I Zaloga vezanih plošč in rUZUl lili JLuf JI i furnirjev po tovarniških
cenah s posebnim popustom pri „OBHOVA" — F. Novak, JurtUm ulic« 6
m Prosvetno društvo na Pobrežju uprizori drevi ob 7 v Slomškovem domu igro »Mlinar in njegova hči«. Vabljeni I
m V kavarnah so cene spet pri starem. Nedavno smo poročali, da so v nekaterih kavarnah zvišali cene črni in beli kavi in čaju. Temu zvišanju pa vsi kavarnarji niso sledili, pač pa so sedaj tudi tisti, ki so bili poprej za povišanje, uvedli nazaj stare cene.
m Davčne karte za služinfad. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja vse službodajalce, ki zaposlujejo hišno elužinčad, da v času od 1. do 31. januarja nabavijo davčne karte. Te karte se morajo nabaviti za vse vrste hišnega služabništva ter za strežkinje, ki se zaposlujejo redno vsak dan, četudi samo za nekoliko ur. Davčne karte se nabavijo pri davčni upravi Maribor-okolica ter stanejo 52 din.
m V Mariboru primanjkuje premoga. Mariborski trgovci s kurivom se pritožujejo, da je začelo primanjkovati premoga. Imajo naročenega že daljšo dobo, toda pošiljk ne morejo dobiti, ker je izkop premoga skoraj popolnoma razprodan. Sedaj delajo s polno paro celo premogovniki, ki so bili dolgo vrsto let opuščeni. Večje premogovniki namreč izvažajo na veliko premog v Italijo in Egipt.
m Stari umirajo. V Rajčevi ulici 2 je umrl bivši mariborski slikarski mojster Bogomir' Pihle-rič, star 80 let. — Na Koroški cesti 82 je umrla zasebnica Ivana Angel, ki je dosegla visoko starost 96 let. Naj počivata v miru.
m Skakalnica v Ribnici na Poh. dograjena. Mariborska zimsko-sportna podzveza je letos začela graditi s pomočjo uvidenih domačinov smučko skakalnico v Ribnici na Pohorju. Skakalnica je sedaj dograjena Leži na severnem pohorskem pobočju tik naselja na zelo ugodnem terenu. Je dolga 100 m tei dovoljuje skoke do 30 m dolžine, tako da bo lahko služila tudi za tekme v smučarski kombinaciji. Takšno skakalnico smo do sedaj na Pohorju zelo pogrešali, ker je betnavska skakalnica pri Mariboru uporabna samo v najbolj ugodnih zimah, dočim pa je v Ribnici na Pohorju vsako zimo dovolj snega.
m 6 let robije za uboj. Dne 30. sept. se je pripetil žalosten primer na Mestnem vrhu pri Ptuju. Pri posestniku Rup. Ploju so imeli trgatev ter se je zvečer zbralo precej ljudi. Pili so ja-bolčnico. Prišel je med drugimi tja tudi 42-eltni pek Anton Lozinšek iz Drstele pri Ptuju. Lozinšek je bil vinjen ter je začel v sobi vriskati, da je prebudil male otroke. Zaradi tega so ga domači spravili iz hiše ter zaklenili za njim vrata. Zunaj pa je začel z vso silo razbijati po vratih in oknih. Hišni gospodar je zategadelj šel ven ter je pozval Lozinška, naj se odstrani. Ta pa je planil nadenj, nastalo je ruvanje, med katerim je Lozinšek potegnil nož ter ga zasadil Rupertu Ploju v vrat. Ploj je v nekaj minutah izkrvavel in umrl. Lozinšek je bil včeraj obsojen na 6 let robije.
m 7 din vredno hranilno knjižico je kupil za 3 jurje. Spretnemu sleparju je nasedel posestnik Ivan Kolar iz Ribnice na Pohorju. Prišel je le dni v hranilnico v Marenbergu ter hotel dvigniti s hranilno knjižico, ki se je glasila na ime Julija Miklavca, večji znesek. V hranilnici pa so ugotovili, da so številke vloge popravljene ter znatno povečane. Vloga je namreč znašala le 7 din in 29 par, v knjižici pa je bila prenarejena na 18.107.29 din. Orožniki so zadevo vzeli v roke ter se je ugotovilo, da je to knjižico e ponarejeno vlogo kupil Kolar od omenjenega Miklavca za 8000 din ter mu je že zanje izplačal 1800 din. Ko je hotel sedaj izplačati še ostanek ter je pri-
Celjske novice
c Vincencijeva konferenca je poslala na razne> naslove prošnje za podporo. Mnogi dobrotniki so se že odzvali in tem izreka odbor najiskrenejšo zahvalo, ostale pa prosi, da bi se še pred božičem spomnili revežev, ki jih konferenca podpira. Kakor je znano, vzdržuje konferenca javno kuhinjo, v kateri razdeli sedaj dnevno nad 100 porcij. Zato jo dolžnost vsakega, ki more, da k vzdrževanju to prepotrebne ustanove prispeva po svojih močeh< Za vsaj najmanjši dar: Bog plačaj!
Poceni in dobro kupite
damske plašče, moške suknje, obleke, pum-parice, damsko in moško toplo perilo, nogavica in rokavice — pri
Kolbezen Franc, Celje
c Iz mestne službe. Na mestni osnovni šoli je upokojen šolski sluga g. Kmecl, za novega šolskega slugo pa je sprejet g. Lešnik, sedanji hišnik palače Mestne hranilnice.
c Prosvetni večer priredi Katoliško prosvetno! društvo v dvorani Ljudske posojilnice jutri v ponedeljek, 18. decembra ob običajni uri. O svetovni razstavi v Newyorku bo govoril g. Demšar Vik« torijan. Predavanje bodo pojasnjevale številne 6ki-f optične 6like.
c Senator g. Alojzij Mihelčič bo govoril v čitalnici na Teharjih po večernicah. Vabljeni!
c Dar Vincencijevi konferenci. Ga. Ana Ple« ševčnik, restavraterka hotela »Evropa«, je darovala na mesto venca na krsto pokojnega g. Lovra Veraniča 100 din. Bog plačaj!
c Celjsko Fantovsko okrožje je imelo v Celiu svoj redni letni občni zbor Udeležili so 6e ga skoro V6i zastopniki FO. ZFO je zastopal gosp. dr. H a n ž e 1 i č Rudolf, ZFO, celjsko podzvezo pa g. dr. B e n e d i č i č. Predsednik g. Vrabl Vanči je imel na številne zastopnike FO navduševalen gor vor o slovanski skupnosti in o nacionalnem čustvovanju. Njegov govor 60 vsi navzoči sprejeli z vsem navdušenjem. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika agilni g. Vrabl Vanči.
Hranilnica Dravske banovine
podr. Cel!«
nasproti pošte — Cankarjeva cesta Domač pupilarno varen zavod izvršuje vse denarna posle. — Najbolj varna naložba - jamstvo Dravske banovina. — Pojasnila brezplačno.
c Srečke L efektne loterije Godbenega društva poštnih nameščencev v Celju se dobe v podružnici »Slovenca«. Glavni dobitek je avtomobil.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes g. dr. Premšak, Cankarjeva ul.
c Slinavka in parkljevka v Zavodni pri Celju je ponehala in bodo v Celju zopet dovoljeni živinski in svinjski 6ejmi.
c Tovarnar g. Kudiš Leo je včeraj obdaroval v tovarni 70 revežev z lastnimi izdelki. Poleg je vsak revež dobil 2 kg moke.
c V Galiciji pri Celju so trgovci s sadjem leto« pokupili okoli 500 stotov namiznih jabolk.
Trajne kodre solidno izdeluje frizerski salon »Pavla«, Celje, Kovaška
c Velika loterija v Polzeli v Savinjski dolini bo na Štefanovo. Glavni dobitek motorno kolo.
c V podružnici »Slovenca« v Celju dvignit« ponudbe: »Nastop 1, decembra«- in »Dober zaslu-j že k 17.653«.
Ptuj
Royal-kino, Ptuj. Danes zadnjikrat nad \m> O bavna opereta »Kneginja čardaša« s slavno pevko Martho Eggerth v glavni vlogi. — Pride: Najlepši francoski film »Vrtinec strasti«,
Ljutomer
Prosvetno društvo v Ljutomeru ponovi danes popoldne čarobno igro v 8 slikah »Zapravljivec«. Predstava se začne točno ob 3, da bodo mogli udeleženci, ki se bodo pripeljali z vlakom, tudi še pravočasno priti na vlak. K udeležbi ste vljudno vabljeni I Obenem ojx>zarjamo, da pripravlja društvo Coldonijevo komedijo »Stric Ihta«.
šel v hranilnico po denarje, je prišla sleparija na dan.
Gledališče	■ ,
Nedelja. 17. dec. oh 15: »Hlapec Jernej«. — Dijaki popust. Globoko znižane cene. — Ob 20; »Navihanka«. Znižane cene.