DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	4.	Sobota 14.	januarja 1928.	Leto III.
Prečanska fronta.
Centralizem je bil jugoslovanskemu narodu usoden. Odkar obstoja ta država, se bije boj med eno in drugo politično skupino za federativno ali centralistično ureditev države. Kovači Vidovdanske ustave so bili mnenja, da se mora država voditi in upravljati centralistično, to se pravi, Po pojmih beograjske oligarhije in birokracije, da mora krasti samo ona in samo ona vse vpropastiti. Ako bi bil ves svet centralistično u-rejen, bi morala biti ravno naša država skrajno avtoniomistična in federalistična, in to že zaradi enega samega imena: Beograd!
Centralizem je namreč mogoč samo tam, kjer je državni aparat kolikor mogoče prvovrsten, birokracija zlasti v glavnem mestu države vsai) v pretežni meri sposobna in nepodkupljiva. Toda v Beogradu vsega tega ni niti v najmanjšem odstotku, kajti gotovo ga ni na svetu bolj ko-rumpiranega mesta, mesta, kjer bi bila kraja, sleparija, nedelavnost, laž, nasilje in politična nemorala doma, kakor v Beogradu. Beograd s svojo korumpirano in nesposobno birokracijo in buržuazijo je postal pravzaprav grobokov države, kajti ta Beograd je pravzaprav v teh devetih ufedinjenih letih pretvoril s svojim blaznim početjem in nedelom po
ustavi demokratično in ustvano državo v azijatsko satrapijo.
Zato tudi ne moremo, še danes ne, ipreko ustavnih' bojev, zato vidimo, da je vprašanje takozvanega prečanskega fronta spet aktuelno, da je ta fronta pravzaprav že ustvarjena in da resnično ustavna in demokratična državna politika že sedaj ni mogla preko nje.
Res je, da sta danes nositeJjici fronte dve politični skupini, ki sta si bili še včeraj najhujši sovražnici, res je, da ti dve skupini rešujeti predmetno vprašanje po svojem buržoaznem gledanju, vendar je dovolj značilno, da smo po tolikih letih notranjih ustavnih borb zagazili znova, močneje kot prej, v to borbo in da je Beograd s svojim vse vpropa-ščujočim početjem nagnal v to fronto celo skrajno državotvorne samostojne demokrate, ki so še včeraj s tako silovitostjo jurišali na Radičevo separatistično gibanje.
Ta prečanska fronta nam je dokaz, da je mogoče rešiti to naše notranje vprašanje le potom najširše in resnične demokracije in potom najširše resnične samouprave pokrajin. Skupno se lahko vodi kvečjemu zunanja politika — za vse drugo je pa Beogradu absolutno nesposoben,
Toliko je danes gotovo in pribito.
Postajamo zrelejši?
Marsikdo je že mislil, da mora v delavskem gibanju Slovenije nastati popolna anarhija, čim se je borba med takozvano desnico in levico osredotočila skoro na ostrino noža. Ali saj razmere so v zadnjem letu pokazale, da delovno ljudstvo počasi spoznava, da taka borba ni potrebna, prvič, ker se s tem cepijo le moči delavskega gibanja v splošnem, drugič pa tudi zato, ker mora imeti od tega boja, dobiček le meščanski rezred.
V	tem mora vsakdo videti, da delavsko gibanje v Sloveniji ne moTe biti več tako, kakršno je bilo do danes, nego, da mora po dolgih letih napočiti doba konsolidacije delavskega gibanja. In delavsko gibanje se nahaja danes v tej dobi. To je prvi znak, da je delovno ljudstvo, ki je v veliki večini sicer še vedno pod vplivom meščanskih strank in to predvsem klerikalcev in liberalcev, postalo politično bolj zrelo in da je mesto bratomornega boja radi nekih povsem utopističnih in še dolgo ne izvedljivih načel, nastopilo v zrelejši formi proti meščanstvu.
Veseli smo lahko tega uspeha, kajti dovolj jasno dokazuje, da bodoče delavsko gibanje ne more bazirati več na trhli podlagi, nego, da more s svojo delavnostjo in politično ter razredno-strokovno aktivnostjo dovolj pomeniti v slovenskem političnem življenju. V Sloveniji so se razmere vendar že zasukale na reelnej-šo stran. Če so tekom zadnjih dveh let znali slovenski gospodarski krogi najti v svojih organizacijah zaslombo, iz katere so rapidno pričeli s podvojenimi manevri na delavski razred in na uradništvo, tedaj je bilo zgodovinsko nujno, da se je delavno ljudstvo postavilo v bran, ali pa celo odgovorilo s protinapadi.
Razrednega boja v Sloveniji pravzaprav v zadnjih letih ni bilo. Delavsko gibanje je bilo preslabo, da bi se moglo braniti proti navalom meščanskih strank. Ali to mrtvilo se je da-
nes končalo. Delavstvo po dolgih letih otopelosti zopet stopa na plan, se zopet zbira v delavskih razrednih pokretih in bije z meščanstvom borbo za vsakdanji kruh.
Če se delavstvo in uradništvo prebuja, če odpade od svojih »kul-turno-rpolitičnih« matic, stare klerik kalne in liberalne stranke in se zbira v delavskem socialističnem taboru, ni li to dokaz, da postaja delavsko gibanje v Sloveniji zrelejše? — In če pada tudi znana kmetska konservativnost med kmetskim ljudstvom, če padajo i stare zagrizene (klerikalne trdnjave na deželi — ni li to nov dokaz, da postajamo zrelejši?
Politične razmere v Sloveniji se morajo izpreobmiti, kajti to zahtevajo gospodarske in socialne potrebe slovenskega naroda. In izporiščano ljudstvo, ki ja vendar tvori ogromno večino, — mora izzvati v tem prero-jenju slovenskega delovnega ljudstva — važno vlogo. Ono se mora postaviti na vidno mesto in izbojevati boj za svoje pravice.
Res je, da ima vsak posameznik svoje pravice in dolžnosti. To velja tudi za kolektivno skupnost. Ali, ako je tukaj že stremljenje, da se pravice izbojujejo, ali, ni to dovolj jasen znak, da se ljudstvo prebuja in da se zaveda svoje nemoči, ker je razbito in porazdeljeno še vedno po meščanskih taborih? Tudi to je dokaz, da postajamo zrelejši.
Ni še danes mogočnega delavskega gibanja v Sloveniji. Skromno je še v začetkih. Ali perspektive socialističnega gibanja so danes take, tako razveseljive, da je že s fakti računati na uspehe, ki se bodo morali doseči, ako se bo šlo s tem tempom naprej. V tem vidimo naše preroje-nje, v tem se zrcali tudi razveseljivo dejstvo, da postajamo zreli in spo-
I sobni za uspešen boj z — buržuazijo.
i	—	S-
Nizke plače so ukradene skupnosti.
Trboveljska premog, družba
Centralno ravnateljstvo Štev. 16. kr.
Ljubljana, 23. dec. 1927.
P. n. rud. ravnateljstvo!
Doznali smo, da izvršuje večje število naših profesionistov v prostem času privatna dela proti plačilu, bodisi v lastnosti obrtnika, mojstra, pomagača ali učenca.
Ne samo, da je to po obratnem redu nedopustno, je tudi v raznih oblikah kvarno za družbo. Stojimo na stališču, da je tako udejstvovanje naših profesionistov radikalno zatreti ter odrejamo, da je delavcem, ki bi kljub sedanji opozoritvi opravljali v prostem času taka dela, bodisi pooblaščeni ali nepooblaščeni, odnosno na svoj račun ali na račun kakega obrtnika, brezpogojno odpovedati službo.
Srečno!
Trboveljska preniogokopna družba:
Inž. Klinar 1. r.	Heinrich	1.	r.
Prestoječe je primerno razglasiti.
Najprej bi si pri tem1 usojali vprašati TPD, ali spada to pod kompetenco nje ali obrtne oblasti in po katerem zakonu je ona opravičena jemati svobodo kretanja svojim uslužbencem izven predpisanega delovnega časa?
Drugo pa bi bilo: kdo pa je kriv, da je njeno delavstvo danes prisi-
ljeno, poiskati si v svojem prostem času zaslužek drugod? Mislimo, da ima vsak delavec dovolj osemurnega dela. Ali gospodje okoli TPD ne pomislijo, da so ti delavci povečini vedno na gospodski dnini s 40 Din dnevno, z odbitki samo 35 Din, in poleg tega še oženjeni ter imajo še preživljati številne družine? Gospodje, ne pohlep po bogastvu, ne želja delati škodo družbi, ampak lakota, pomanjkanje vsled slabih plač žene te reveže, da si izven svojega delovnega časa skušajo prislužiti kak dinar, da morejo vsaj revno preživeti sebe in svojo družino. TPD bi pač veliko bolj pametno napravila, če bi namesto tega razglasa dala svojemu delavstvu poštene eksistenčne plače, namesto da jim grozi z odpustom.
Ameriški delovni minister Dawis je rekel: Znižanje delavskih plač je znak slabe poslovne in gospodarske politike. Vsak podjetnik, ki znižuje plače, bodisi iz sebičnih namenov, bodisi ker misli, da je to dobra poslovna praksa, ni pravi poslovni človek in škoduje samemu sebi itd. Da odkrito rečemo, tak podjetnik krade skupnosti. — ki se ne boji svojih visoko podre-
Tako ameriški delovni minister, jenih podjetnikov.
Radovedni smo, kaj bo rekel k temu naš krščanskosocialni minister dr. A. Gosar?!
Same žrtve.
Trbovlje, 10. jan.
Ne mine skoro dneva, pa se že čuje: Danes je že zopet nekoga ubilo! Pozorišče teh smrtnih prizorov sta največ dnevna kopa Dober-na in Agnes. Zakaj vse to? Zato, ker se tam vse preveč neprevidno dela. Pazniki neusmiljeno priganjajo ljudi k delu, da kar nore, delavci pa divjajo, da ne spoznajo več samega sebe. V takih slučajih je čisto mogoče, da se često pripeti kaka nesreča.
Žrtev smrtne nesreče je bil te dni Alojz Rozin, še mlad, toda že oženjen fant. Najbolj tragično pri vsem tem je to, da je bil po nedolžnem umorjen tudi njegov oče dne 1. VI. 1924 v znanem orjun-skem pokolju. Nekatere družine pri nas so res nesrečne!
Slišal sem besede: »Rudarjeva žena ima edini zaklad, edino premoženje: svojega moža. Toda ali ve, ga ne bodo li zvečer ali zjutraj prinesli njej mrtvega domov?! Potem nima več premoženja, nima ne opore in je največja reva na svetu.«
Še ta reminiscenca: Kapital je vzel ženi zdravega, močnega, živega moža — prinesli so ji štirje njegovi kolegi nazaj mrtvega, ubitega .. To dela kapital. Pa se še ne zavedajo delavci dovolj, da bi se borili proti kapitalu.
Še to: Kakor so v starih, barbarskih časih darovali žrtve-ljudi kot malikovalci bogovom na oltar, tako daruje danes proletariat več človeških žrtve na oltar moiohu — bogu Kapitalu. Pa je že tako! In koliko časa bo še trajalo, predno bo drugače? .
Socialno stališče žene v Trbovljah.
Socialno stališče žene pri nas je pač takšno, da je žena v socialnem oziru le blago, s katerim kupujejo vsi po vrsti. Mož je gospodar v hiši, žena mu je dekla. Mož služi denar, s katerim naj bi preživljal sebe in družino, pa ga zapije; ti, žena, bodi pa tako »modra« in iz nič prehranjuj vse. Otroci porojeni pod silo, ne iz ljubezni, so revčki, pa postanejo pozneje vredni nasledniki očeta. Še izza avstrijskih časov sem živi prislovica, da »imata cesar in rudar največ otrok«. Rudar danes ne zasluži toliko, da bi preživljal sebe, pa zato stradajo on in družina. Takšna je slika socialne bede pri nas. Kakšna pa1, je slika tzv. »proletarske žene«, naj jo označi naslednjih par vrstic.
V	društvenem življenju se ponaj-
večkrat mož in žena ne ločita, ker gresta pogostokrat oba skupki} v gostilno pit. Če je pa žena že toliko pametna, da ne mara zapravljati z možem predragoceni čas in denar (in tudi čast) za mizo pijancev ali če ima otroke, ostane doma in molči. Ko pride mož pijan domov, ona pogostokrat čuje besede: Ti, žena, molči! Jaz slu^ žim denar, zato ukazujem in odločujem sam! Kje naj vzame žena moči, da bi nasprotovala možu, ko jo je pa poročil iz milosti, da ni ostala sama in ker je bilo zanjo doma premalo prostora. Javnega ali kulturnega, sploh društvenega ali političnega življenja se proletarska žena ne udeležuje. Če je pa navzoča na kakem shodu, govori brez smisla in brez zveze, po klepetavi ženski navadi in
ne ve, kje jo čevelj žuli. V današnji ženi je vse premalo odločnosti; prej ko odločnosti, pa pravilne orientacije, iki bi kazala ženi pravo pot in ji dajala poguma in pravice, storiti ji kaj za sebe.
Proletarska dekleta so dvojne vrste: so taka, ki lahko doma mirno čaka, dokler ne pride po njo smubec, so pa zopet taka, ki morajo takoj, ko so dovolj stara, k rudniku ali v tovarno na delo. To je najbolj žalostna slika proletarske žene, žene-delavke. Vsa tista nežnost in privlačnost, s katero oblagcdari narava žensko, se s težkim, utrujenim, in prenapornim delom izgubi. Žena-delavka opravlja v službi isto delo, kot ga opravljajo moški, toda za manjšo plačo. V tem boju za obstanek postane delavka robata in nepriljudna, v zavesti, ker ne more izpolnjevati svojega dolžnostnega poklica materinstva. Ženska je, pa ji je usojeno, da mora razpolagati z istimi močmi kakor moški, dasiravno je po naravi šibkejša od moža. Taka žena postane zelo zgodaj istarta, betežna je in h koncu je prisiljena, da berači.
Mož-proletarec, ki ima mnogo hčera, jih pošlje služit. Znano je, da je po Zagrebu, Beogradu in tudi Ljubljani precej trboveljskih deklet — služkinj, pestunj in kuharic. Brez prave vzgoje, brez odločnosti in značaja, se da zapeljati od prvega, ki mu nasede. Zvedel sem od mnogih, da je precej trboveljskih deklet raztresenih tudi po javnih hišah v spodnjih krajih, j Starši seveda za to ničesar ne vedo. j Njo pa tudi ni sram predajati tujim j gostom svoje lastno telo; saj je pri- I
Dnevne
Občinske volitve v Ptuju.
Naši ptujska sodrugi so dosegli pri občinskih volitvah lep uspeh. Dobili so: demokrati 179 glasov (6 mandatov), Nemci ,254 glasov (8 mandatov), klerikalci 155 glasov (5 mandatov), radikali 78 glasov (2 mandata), socialisti 112 glasov in 4 mandate. Izvoljeni so sodrugi:	Franc Šegula,
Joško Mar.i:na bfs umi umi mm Franc Gabriel, Adolf Blagovič in Joško Mar. Dosedaj so imeli demokrati, združeni s klerikalci v narodnem bloku, po večinskem proporcu starega občinskega volilnega reda, občino v svojih rokah, toda, kakor po večini naših mest, so tudi v Ptuju klerikalci izigrali demokrate ter povzročili komisarijat. Značilen je močen porast nemških glasov, dasiravno ni Nemcev v Ptuju niti sto. Ker niti klerikalci z demokrati, niti Nemci s klerikalci ne razpolagajo z dvetretinjsko večino, se bodo morale vse tri stranke koalirati, če bodo hotele obdržati na magistratu meščansko vlado. Socialisti ostanejo seve v opoziciji in bodo budno kontrolirali delovanje meščanske večine, gotovo z večjim uspehom, ko dose-da|j, ko so imeli v občini samo enega zastopnika. Njihovi glasovi so narasli od zadnjih državnozborskih volitev za 59, kar je tembolj pomembno, ker v Ptuju pravzaprav ni industrijskega delavstva. Le tako naprej!
Bojni kongres socialističnih strank čehoslovaške republike.
Po dolgih dvajsetih letih so se v dneh 28. in 29. decembra prvi zopet znašle češke in nemška socialistična stranka na Češkem na s kupnem kongresu. Sila razmer jih je privedla do tega pomembnega koraka. Poleg češke in nemške so se udeiležili tega kongresa tudi poljska, karpatoruska in madžarska socialistična stranka, ki so dosedaj vodile na teritoriju čehoslovaške republike vsaka svojo ločeno politiko. Že v stari Avstriji so obstojala med češko in nemško socialdemokracijo na Češkem ostra nasprotja, s katerimi se je večkrat morala pečati tudi internacionala. Takrat so bili češki sodrugi, predvsem iz nacionalnih nagibov proti vodstvu dunajske socialne demokracije in so si radi tega ustanovili posebno češko socialistično stranko. Vojna je to nasprotje še poglobila. Vloge so se menjale. Češki socialisti so se aktivno udeleževali bojev za osamosvojitev češke države, medtem
morana v to, če hoče živeti ali pa jo skvari družba. Ko pride domov, pravi, da je nastavljena kot blagajničarka v tem in tem bogatem hotelu, v resnici je pa, kar je. Prizadeti starši bi morali svojim otrokom posvečati malo več pažnje, ne jih pa pustiti v nemar, kot to delajo doslej.
Poročita se, mož in žena, toda ne iz ljubezni. Včasih, ker jo potrebuje včasih, ker jo poročiti mora, da ne pride v sramoto, če ima do svoje za-peljanke kaj čuta. Nagon je, ki tira moškega, da si išče drugi spol. Pri tem pride do posledic, ki postanejo očitne in on jo hočeš-nočeš poroči. Seveda brez ljubezni in spoštovanja. Tak zakon je potem ponajvečkrat pravi pekel. Otroci so reveži, ker so po nedolžnem nesrečni. Nimajo tudi nobene prave vzgoje. Mati je nima, ker je ni prejela od staršev in zato ne zna pravilno vzgajati mladih, do-raščajočih bitij.
Slednjič imamo še najsramotnejši tip žene, žene-pijanke. Tudi teh je pri nas dovolj. O teh pisati bi bilo odveč.
*
Kdo bo dal ženi pravico, da se reši iz tega neznosnega, suženjskega položaja, ako ne socializem? Kdo ji bo odkril vse tiste lepe vrline, ki di-čijo pravo vzor-ženo? Kdo jo bo potegnil iz blata, v katerega se pogreza čimdalje bolj. Edino socializme more nuditi boljšo bodočnost, gmotno bla-l gostanje in moralno oporo vsem, ki se j za to borijo. Naša vera je socializem, I t. j. brezrazredna človeška družba in I v tem bomo zmagali!
novice.
ko so bili nemški socialisti z dejstvom, da se je tri in pol milijona čeških Nemcem oktroiralo novo državno obliko, potisnjeni v opozicijo. To nasprotje med obema strankama se je še poostrilo, ko so v prvih povojnih letih šli češki socialisti v vlado, proti kaiteri so vodili Nemci oster boj. Ker je bilo radi tega stališče čeških socialdemokratov v koaliciji zelo oslabljeno, so bili primorani se spuščati v razne kompromise z meščanskimi strankami in delati popuste na svojem programu, kar ije zopet povzročilo naraščanje vipliva komunistov. Ljuti boj za agrarne carine, ki je započel predlansko leto v češkem parlamentu, je prisilil češke socialdemokrate, da so izstopili iz vladne koalicije in nastopili istotako pot opozicije proti združenim meščanskim strankam. Do tedaj so se nahajale tudi nemške meščanske stranke v strogi opoziciji iz nacionalnih interesov. Ko pa je šlo za vprašanje kapitala, so nemške stranke pozabile na te svoje nacionalne interese in so »tvorile s češkimi meščanskimi stlrank^mi, skupno meščansko fronto, v obrambo kapitalističnega sistema proti delavskemu razredu. Češka in nemška socialna demokracija sta tedaj uvideli, da kadar gre za razredne interese, ne igra pri meščanskih strankah nacionalizem nobene vloge več, Čehi in Nemci so skupno nastopili proti delavskemu razredu, ne glede, kaki narodnosti pripada. Reakcija je začela počasi zopet dvigati glavo, socialne pridobitve delavstva se je skušalo omejevati, socialno zavarovanje poslabšati. In delavstvo je sipoznalo, da je proti skupni fronti nemškega in češkega kapitala mogoče borba samo v skupni fronti nemškega in češkega delavstva. Obe stranki sta začeli iskati stikov in sta v več slučajih obe parlamentarni frakciji nastopili enotno. Rezultat vsega je bil ta zedinjevalni, bojni kongres, ki sicer še ni odpravil vseh nesoglasji med obema strankama, ki pa brez-dvomno pomeni konec dolgoletnih bratomornih bojev in je od vsega l delavstva čehoslovaške republike iskreno pozdravljen, ker so se ga u-deležile tudi poljska, madžarska in karpatoruska socialistična stranka, da se posvetujejo o enotni taktiki v republiki. Tudi jugoslovanski socialistični pokret se lahko od sodrugov v čehoslovaški republiki v tem oziru mnogo nauči.
Delavska zbornica za mežiške rudarje. Tam gori v Mežici vrši angleški kapital svojo strahovlado nad našimi rudarji, podobno nasilju šo-štanjskega kapitalista VVoschnagga. Delavska zbornica se je odločila vložiti v imenu enega izmed odpuščenih zaupnikov v Mežici odškodninsko tožbo zoper Angleže. O poteku pravde bomo poročali.
Pienarna seja Del. zbornice se vrši dne 12. februarja v Ljubljani na mestnem magistratu. Na njej sc bo obravnaval zlasti proračun za leto 1928-29. O proračunu te naše težko priborjene delavske ustanove bomo še podrobno pisali. Za danes omenjamo le, da predvideva zbornica iz svojih skromnih 2 milijonskih dohodkov 400.000 Din izdatkov za socialno politiko in nad pol milijona dinarjev za kulturno vzgojo našega delavca, pri čemur so vpo-števani skoro vsi večji delavski kraji Slovenije. To je gotovo delavska institucija, ki da nad 70 odstotkov celotnih prejemkov za socialno in kulturno povzdigo našega delavstva. Delavci, branite svojo institucijo!
Za Celjem pride tudi Maribor na vrsto. Zadnjič smo poročali, da je kupila naša Delavska zbornica v Celju staro šolo za 250.000 Din, ki jo bo sedaj preuredila za svoje potrebe. V tej hiši bo skoncentrirana vsa celjska socialna politika. Tam dobi prostore predvsem Borza dela, ki vodi obenem poverjeništvo Del. zbornice. Posamezne strokovne organizacije dobe tudi svoje pisarne. In kar je najvažnejše: Celjani dobe v tej hiši tudi svojo dvorano in nekateri celo stanovanja. Sedaj pa primerjajte, delavci, naše delo z demagogijo. V dveh letih druga delavska stavba. Prva krasi ljubljansko Miklošičevo cesto, druga bo v kratkem dika in ponos celjskega delavstva. In kljub vsemu še toliko kulturnega in socialnega dela pri dve-milijonskem proračunu. — Na zadnji seji upravnega odbora je bila potrjena pogodba med Pokojninskim zavodom in Del. zbornico za Maribor. V palačo Pok. zavoda se sedaj preseli mariborska ekspozitura Del. zbornice in pa čitalnica, ki se bo prihodnje leto uredila čisto po ljubljanskem vzorcu. Vsled tesnih prostorov se ni mogla doslej tako lepo razvijati, kot bi bilo želeti. Sedaj se je tudi temu odpomagalo.
Glavni zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dr. Demeter Bleiweis-Trste-niški, je dne 10. t. m. nenadoma preminul. Nahajal se je na bolniškem dopustu zaradi pljučne bolezni in hude nervoze. Usodnega dne se je ustrelil s samokresom. Kdo ve, kakšne duševne muke so mu navdahnile to misel? Dr. Bleiweis je bil glavni zdravnik pri socialnem zavarovanju od leta 1920 in je tako-rekoč sodeloval pri organizaciji obširnih naprav, ki jih ima danes zavarovanje. Pokojnik je veljal kot zdravstvena avtoriteta in je posvečal svoje moči zlasti preventivnim meram v protialkoholnem in proti-tuberkuloznem gibanju in negi dece. Spisal je tudi mnogo razprav o so-cialnozdravstvenih vprašanjih. Kot človek je bil demokratičen, kot zdravnik strog, a socialno čuteč. Njegove sile je nedvomno zlomilo mučno delo, ki ga je opravljal z vso vestnostjo. Star je bil šele 56 let. Blag mu spomin!
Angleška delavska stranka si je priborila novo zmago pri nadomestnih volitvah v okrožju Northampton, katerega konservativni poslanec je umrl. Liberalec Morgan je dobil 9575, konservativec Renton 14.554, kandidat delavske stranke Malone pa 15.156 glasov. Vse meščanske stranke so se posebno ljuto. zaganjale v kandidata delavske stranke, Maloneja, ker je bil prej nekdaj član komunistične stranke, a je kljub temu zmagal. Malone je bivši polkovnik in kot tak edini vojaški izvedenec v delavski stranki.
Telovadni tečaj DTE »Svobode«. Od 1. do 7. januarja t. 1. se je vršil po večih letih zopet telovadni tečaj, ki ga je obiskalo lepo število sodrugov tudi izven Ljubljane. Na tečaj
so poslale svoje člane sledeče podružnice: Jesenice 5 članov, Zagorje 1, Hrastnik II 3 člane, Hrastnik I 2, Celje 1 član in 1 članica, Guštanj 1, Šiška 1 član in 1 članica. Kljub precejšnjim tehničnim oviram, ki so še v zadnjem trenutku grozile z odpovedo tečaja, je vendar tečaj uspej precej zadovoljivo in so slušatelji dobili dovolj gradiva, ki ga bodo lahko uporabljali pri delu v posameznih podružnicah. Vršila so se predavanja o telovadbi, higijemi, strokovnih in političnih organizacijah, o zgodovini delavskega gibanja, o zadružnih organizacijah, o govorništvu, o maskiranju, o prvi pomoči v nezgodah itd. Tečaj so tehnično pripravili in vodili ss. Vrhove, zvezni na* čelnik, Plešnar in Baebler. Kot predavatelji so sodelovali dr. Rus, Če-lešnik, Svetek, Vrhove, Plešnar, Kreft, telovadni profesor Kozak, Vrankar in dr. Tuma, Posebno zahvalo zasluži g. dr Rus, ki za svoja predavanja ni zahteval nobene odškodnine. — Opozarjamo podružnice ponovno, da se vrši 22. januarja v Ljubljani svezni občni zbor z istim dnevnim redom, ob istem času, v istem prostoru kot je bilo že v okrožnici decembra meseca javljeno, — Centralno tajništvo »Svoj bode« v Ljubljani.
Nameščenci mariborske eskpozi' ture slovenski javnosti. Prosimo cenjeno uredništvo, da priobči k članku, ki je izšel pod gornjim naslovom v »Delavski Politiki« dne 27. decembra 1927, sledeči ipopravek:
Podpisani se priznavam kot avtor omenjenega članka, ki sem ga koncipiral z vednostjo in soglasjem svojih tovarišev ter ga na lastno odgovornost objavil. Ker pa se je to zgodilo pod neposrednim vplivom dejstva, ki je povzročil ta korak, se je vrinil v članek neosnovam očitek, ki bi se mogel zdeti nepoučenim osebnega značaja. Radi tega lojalno preklicujem kot neutemeljena zadnja dva odstavka predmetnega članka, ki se glasita:
»Čudimo se, da prihaja ta napad iz krogov, ki imajo na naš zavod največji vpliv in v trenutko, ko tvori ravnateljstvo ljubljanskega OUZD večino njihovih pristašev in je mini-nister, pod katerega kompetenco spada vse naše poslovanje, njihov človek. To se pravi v lastno skledo pljuvati in zlonamerno škodovati avtoriteto zavoda in ideji zavarovanja siploh.
Ker radi navedenega od najme-rodavnejše strani ne moremo pričakovati zaščite in zadoščenja, smo primorani, obrniti se na vso našo javnost, da te metode sodi in obsodi.«
Uver|jem sem, da se je poklicalo tudi urednika »Mariborčana«, kot povzročitelja cele zadeve, na zagovor.
Maribor, dne 11. januarja 1928.
Anton Tanc, nameščenec OUZD v Mariboru.
Kožni sejem v Ljubljani se vrši dne 23. t. m. ves dan na prostoru velesejma. Dopoldne je kupovanje in prodaja na drobno ter ogled partij, ki pridejo popoldne na dražbo. Začetek dražbe ob 15. uri.
Skrb vsake gospodinje. Otroci morajo v šolo, stanovanje treba da je v redu, jed tečna, a cela družina snažno in skrbno oblečena. Take in enake skrbi ima vsaka gospodinja. Ako jo torej rešimo vsaj skrbi za veliko žehto, smo ji storili mnogo, čarobno sredstvo za pranje perila se imenuje »Radion«. Kupite še danes en zavitek, pa poizkusite!
Za nego zob je neobhodno potrebna zobna pasta
„PEBECOu.
Mor.
Narodno gledališča v Maribora.
Petek, 13. januarja: zaprto.
Sobota, 14. januarja ofo 20.: »Štirje tatovi«-Ab. A. Kuponi.
Nedelia, 15. januarja ob 15.: »Madame But-terfly«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20.: »Orlov«. Prvič.
Mariborsko gledališče pripravlja za ne' deljo 15. januarja prvo letošnjo predstavo »Orlov«. Ker bo leto® zasedba prvovrstna, in oprema še izpopolnjena, se je nadejati, da bo ta leipa opereta ponovno napolnjevala dledališče. Opera se bliža premijeri ve-
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtače njem, za njo dela Radion. Radion sam? ja!
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
RAZUMNA MICA
like Verdijeve opere »Ples v maskah« z gospo Mitrovičevo k. g., drama pa študira Najboljšo srbsko delo po prevratu, Prediče-vega »Polkovnika Jeliča«.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo popoldne se vprizori ob 15. zelo priljubljena opera »Madame Butterfly« pri znižanih cenah in zvečer ob 20. »Orlov«, prvič v tej sezoni.
Otvoritev »Mariborskega dvora«.
Maribor je težko pogrešal moderno Urejen hotel in okusno, prikupljivo restavracijo. Z otvoritvijo hotela in restavracije »Mariborski dvor« v Palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu, je bilo končno ustreženo potrebi mariborskega mesta, ki ima sedaj svoj dostojen hotel in svoje dostojno shajališče. Restavracijski prostori so urejeni v zelo prikupljivem štilu, spalne so-vbe najmodernejše in najokusnejše opremljene, zračne, vesele. Povsod Vzorna snaga, ki se je v mariborskih hotelih pogrešala, moderna kopalnica itd. Podjetje ima lastno napravo za izdelavo umetnega ledu, Pa obširne in dobro založene kleti. Vina prvovrstna in prvovrstna kuhinja. Ni dvoma, da bo »Mariborski dvor« prijetno shajališče Mariborčanov, pa tudi številnih tujcev, ki bodo sedaj imeli na razpolago modem, snažen hotel ob solidnih cenah.
Društvo »Detoljub« (»Kinder-ireunde«) v Mariboru se zahvaljuje
tem potom vsem blagohotnim darovalcem in korporacijam, ki so s svojimi prostovoljnimi prispevki ornogočiii društvu tako lepo uspelo božičnico. Nabavilo se je za društveno kolektivno obdaritev razno orodje in materijah je za udejstvovanje v ročnih delili v lastni novi baraki. O delovanju društva bomo Še poročali obširneje.
Citraški koncert. Mariborski di-iraški klub priredi v nedeljo, dne 15. januarja ob ipol 4. uri popoldne Straški koncert v dvorani gostilne j^ačnik v Studencih. Vstopnina 5 D. Za obilno udeležbo prosi vodstvo kluba.
Celje.
Delavski pevski zbor »Svoboda«
(moški zbor) prične s svojimi redniki pevskimi vajami v sredo, dne 11. t- m. ob pol 8. uri v gostilni »Jugoslovan. Dobrodošli so vsi stari in tudi hovi pevci.
studenci pr! narlboro.
Podružnica DTE »Svoboda« Studenci naznanja, da je imela 8. jan. v lastnem domu svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči od" 'bor: ipredsed.: Klojčnik Franc; namestnik: Rat-h Rudolf; tajnik: Korenjak Anton; namest.: Karmel Josip; blagajnik: Rusi Ludovik; namestnik: Paulič Franc; gospodar: Matul Fran: namest.: Schwar-z Avgust; kontrola: Pušnik Franc, Katz Franc in Karba
Rudolf; telovadni načelnik: Rusi Ludovik; namest.: Pongračič Martin. Vsi dopisi se naj naslovijo na: DTE »Svoboda« Studenci.
Halo kam? Na poslovilni večer vojaških novincev, kateri se vrši na pustno soboto 18. februarja 1928 ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Stumpf, Studenci. Ob pol 9. uri prihod mask z pomnoženo godbo. Ob 12. uri se podeli najlepši maski darilo. Maske se naprošajo, da se pri kontroli legitimirajo, ker dobijo številke, katere se morajo nositi na vidnem mestu. Veselica bo nudila mladim in starim, kakor tudi oženjenim in neoženjenim obilo zabave. Vstopnina 5 Din. Konec zjutraj.
Tr&oolle.
Krajevna organizacija SSJ v Trbovljah vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 15. januarja 1928 ob 4. uri popoldne v Delavskem domu. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora sigurno in točno udeleži.	Odbor.
Č. B.:
Pismo iz okolice Celje.
Dne 28. m m. je imel naš novo izvoljeni občinski odbor svojo prvo ledno sejo in sicer zato, da izvrši volitve v posamezne odseke, krajni šolski svet in pa kontrolo.
Sejo je otvoril novo izvoljeni župan g. Mihelič, pristaš SLS, z željo, da bi v sejni dvorani nehalo politično sovraštvo med zastopniki posameznih strank ter da bi vse stranke skupno in složno delovale v procvit in napredek občine ter v blagor občanov, Če je g. župan svojo izraženo željo iskreno mislil, ne vemo. Vemo le to, da jo njegovi tovariši iz Slov. Ljudske stranke, nemške gospodarske stranke itd. niso vzeli za resno ter da so jo- takoj na prvi seji na celi črti omalovaževali.
Volitve v posamezne odseke itd. so namreč pokazale, da klerikalci, Nemci, radikali itd. ne želijo skupnega in složnega dela vseh strank v blagor občine, marveč, da jim je bolj pogodnu, če se stranke med seboj sovražijo in prepirajo ter stem delajo škodo celokupnemu občinskem gospodarstvu.
V	tem smislu so združeni klerikalci in Nemci izdelali načrt, po katerem bi bilo socialistom, onemogočeno sodelovanje v odsekih in krajnem šolskem svetu ter kontrola nad delom slavne meščanske večine v občinskem odboru.
Glavni namen klerikalcev in Nemcev je šel namreč za tem, kako zmanjšati vpliv naprednih elementov v občini okolice Celje, na eni strani, na drugi strani pa, kako si čim bolje zasigurati neomejeno o-
blast nad občinskim gospodarstvom ter delovanjem v krajnem šolskem svetu.
Da ta svoj načrt izvedejo, pa so potrebovali, prvič, da se iz odsekov itd. izrine socialiste, drugič pa, da se privleče demokratske zastopnike na svojo stran in sicer proti socialistom.
In v resnici, načrt se jim je skoraj v polni meri posrečil. Socialiste iso po zaslugi demokratov izrinili iz odsekov, demokrate pa so pridobili za to, da so jim pomagali v krajnem šolskemu svetu izigrati dosedajno napredno večino ter stvoriti klerikalno-nemško-radikalno večino, vse seveda na račun in škodo naprednih elementov občine Okolica Celje.
Socialisti, ki smo bili o klerikalno-nemških načrtih že pred sejo obveščeni, nismo bili iznenadeni nad tem, nasprotno, bili smo pripravljeni na vse, tudi na največjo nasilje in demagogijo, ki so ijo zmožne meščanske stranke.
Vedeli smo tudi to, da bodo klerikalci in Nemci to svoje nasilje, ki so ga izvršili nad socialističnimi vo-lilci, utemeljevali s tem, da nismo socialisti hoteli sprejeti mesta v starešinstvu.
Toda to nas socialiste ne moti. Delovali bomo kljub tem, da nismo v odsekih, s podvojeno silo, da se uresničijo naše socialistične zahteve ter prepreči vsaka zloraba občinskega gospodarstva in občine v prit premožnejšim slojem in v škodo kmečko-delavskega stanu, pa če tudi bomo pri tem prisiljeni uporabljati najskrajnejša- sredstva.
K dejstvu pa, da se1 nas je izrini-
lo	iz odsekov, povdarjamo samo sledeče: prvič, da dvomimo, da je v interesu občanov ter občinskega gospodarstva, če meščanske delovne večine skrivajo svoje delo in račune pred, na legalen način izvoljenimi socialističnimi občinskimi odborniki; drugič, dvomimo, da je to nasilno dejanje v skladu s demokratičnimi načeli in tretjič, ali nima morda meščanska večina namena, voditi občino iit občinsko gospodarstvo tako, kakor se voditi ne sme?
Gospodje, bodete že oprostili, če se malo -bolj ostro izražamo, kar bomo seveda storili tako dolgo, dokler svojega nasilnega stališča do socialistov ne spremenite in razveljavite svoje tozadevne isklepe.
Toliko o volitvah v odseke!
Pri slučajnosti je vredno, da -omenimo 2 predloga, ki jih je -stavil dr. Godnič. Prvi je o ustanovitvi ljudske kuhinje, drugi pa o najetju posojila za zidanje stanovanjskih hiš.
Da prehiti v prvi zadevi poročilo g. župana, iz samega sebe po napravi popularnega delavskega prijatelja, je predlagal predlog, katerega so predlagali celjski soicaHsti g. župa-
1 An
nu že pred 8 dnevi, to je ob priliki nakupa stare šole, od strani Delavske zbornice. Prelgo socialistov je šle za tem, da občina odstopi v ®voji hiši v Gaberju pritlične prostore Delavski zbornici in sicer za ustanovitev nje-ne ljudske kuhinje, za katero ustanovitev ima Delavska zbornica pripravljenih 60.000 Din.
Da g. advokat predlog o ljudski kuhinji ni vzel resno, nam priča njegova utemeljitev, v kateri med drugim pravi, da ljudska kuhinja ne sme biti v škodo gostilničarjem itd., nasprotno mora zadovoljiti vse sloje, tako tudi gostilničarje.
To se pravi, da -jedila v ljudski kuhinji ne bodo smela biti cenejša kakor so v privatnih gostilnah, sicer -imajo škodo gostilničarji. Po logiki g. dohtarja pa, -kar škoduje enemu stanu, ne -sme koristiti drugemu, za to je najbolje, da- se formelno predlog o ustanovitvi in podpiranju v interesu osebne slave predlaga na eni -strani, na drugi -strani je pa treba po stari navadi paziti, da se ne izvrši. S tem bo ustreženo delavcem, ki želijo in čakajo na ceneno hrano in tudi gostilničarjem, ki se jim ne bo treba bati konkurence ljudske kuhinje.
Nič manj zanimiv tudi drugi predlog dr, Godniča ni, ki gre -za tem, da bi občina zaprosila ministra za socialno politiko za posojilo v znesku 500.000 Din. S -tem posojilom in pa z nekim posojilom, ki bi se dalo dobiti za 8 do 10 odstotkov pri kaki klerikalni posojilnici, naj bi potem zidala občina stanovanjske hiše ter s tem oblažila stanovanjsko krizo o -občini Okolica Celje.
če bi bila stvar resno mišljena, bi jo socialisti pozdravljali. Ker pa imamo izkušnje, da so bili vsi predlogi, ki so do danes prišli iz klerikalnih vrst, le volilcem pesek v -oči, oz. slavni govori skozi okno, si tudi s tem oblažila stanovanjsko krizo v misliti,
Posebno še tedaj, če se -slišijo govorice, da predlog, ki ga je stavil g. doktor, nima v prvi vrsti namena koristiti stanovanjski bedi, marveč klerikalnim denarnim zavodom, ki imajo denarja na kupe tako, da ne vedo, kam z njim, vsled česar so prisiljeni iskati za njih ugodne odjemalce.
Treba bo malo počakati, pa se bo videlo, koliko je nia eni kakor drugi strani resnega in resničnega.
Omeniti še moramo, da predlogi od -večine niso bili sprejeti z on-o vnemo in odločnostjo, kakor bi si bilo želeti. Vse razpoloženje večine je kazalo, da predlogi ne bodo rodi-
li	onega sadu, kakor bi bilo želeti. Zakaj, gospodje od meščanske večine se razumejo na socialno politiko toliko, kolikor zajec na -boben.
Ginsbeno društuo železn. del, In usltižb, g Mcrlboru	železn.	peosRo društuo »Krilato Kolo" p Mariboru
VABILO.
V soboto, dne 4. februarja 1928 se bo vriil v prostorih dvorane „(JNION“ (prej Gotz) v Mariboru
Godba pod vodstvom ka-	lfCI IUI	'f El KS7&I11 A DCSfl Dl EC	Petje pod vodstvom pepelnika g. Schonherrfa.	VELIK!	rbEJ	vovodje g. German-a.
SPORED: Od 20. do 21. ure godba in petje, po 21. url do 4. ure zjutraj PLES. čisti dobiček je namenjen za nabavo društvene obleke, godal itd.
Za obilen obisk vabita ODBORA.
H koncu moramo še povedati to, da so socialisti zvesti svojim obljubam, ki so jih dali ob priliki zadnjih volitev volilcem, predlagali občinskemu odboru nasledne predloge:
Oddaja občinskih del, voženj itd.
Ker je bilo dosedaj, razven začasa županovanja g. Hrastnika, pri občini Okolica Celje v navadi, da so se dela, vožnje itd. oddajale brez javnih licitacij, stavi socialistična delegacija predlog, ki se glasi:
Da se preprečijo razne javne govorice in trditve na eni strani, na drugi pa da bo vsakomur omogočeno biti deležen občinskih del, voženj itd., se sklene, da se v bodoče vsa občinska dela, vožnje itd. oddajo edino potom javnih licitacij, katere pa morajo biti občanom in interesentom naznanjene bodisi potom razglasa v časopisju, občinski deski ali pa ustmenega razglasa od strani službujočega občinskega uradnika.
Stanovanjsko vprašanje.
Med najvažnejša socialna vprašanja spada danes brez dvoma stanovanjsko vprašanje. Z ozirom na dejstvo, da je od stanovanjske krize prizadeto in sicer občutno tudi prebivalstvo občine okolica Celje in z z ozirom na dejstvo, da so bili od strani občinskega zastopa že davno storjeni sklepi, katerih izvedba bi pomenila vsaj delno oblažitev stanovanjske krize v okolišu občine Celje, predlaga, oz. zahteva delegacija Socialistične Stranke Jugoslavije, da sprejme občinski zastop naslednji predlog:
1. Da se v stavbene svrhe najkasneje do 31. januarja 1928 brezplačno razdeli med manjpremožne interesente že za to projektirani Ježevnikov travnik
2. Da se od strani županstva z ozirom na dejstvo, da bo dobil občinski zastop vrnjeni proračun za leto 1927-28, sestavi do istega časa v smislu svoječasnega predloga socialističnih občinskih odbornikov predlog za upeljavo davka na vsa prazna in preobsežna, oz. luksozna stanovanja.
Zdrava pitna voda in naprava javnih vodovodnih vodnjakov.
Z ozirom na dejstvo, da primanjkuje prebivalstvu Lastnega doma v Galberju in prebivalstvu Žimjakovega marofa v Zavodni zdrava ipitna voda, in z ozirom na dejstvo, da so bili s strani občinskega zastopa napravljeni tozadevni sklepi, da se v okolišu Lastnega doma zgradi en javni vodovodni vodnjak ter da so bili tozadevno stavljeni v proračun primerni zneski,- predlaga in zahteva socialistična delegacija naslednje:
1. Da se zgraditev javnega vodovodnega vodnjaka v Lastnem domu izvrši najkasneje do 31. januarja 1928.
2. Da komisija, ki si je svojčas ogledala razmere v zadevi pomanjkanja pitne vode v Zavodni, poda najkasneje do pri-hodne seje točno in izčrpno poročilo o svojem ogledu ter da do istega časa sestavi konkretni predlog, kako bi najhitreje prišlo
prebivalstvo Žimjakovega marofa da zdrave pitne vode, oz. javnega vodnjaka.
Podpiranje brezposelnih in revnih delavcev in delavk.
Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani ima glasom svojega proračuna za Celje in okolico pripravljenih 60.000 Din, katere se ima uporabiti za ustanovitev ljudske kuhinje in sicer v prvi vrsti v Gaberju, kjer je največ delovnega ljudstva.
Ker pa Delavski zbornici v Gaberju ni mogoče dobiti v najem primerni prostor na eni strani, na drugi pa občina okolica Celje razpolaga v Gabarju s svojo hišo, Jta-tere pritličje bi bilo primerno za tako ljudsko kuhinjo, predlaga socialistična delegacija:
1. Da občinski zastop občine okolica Celje sklene odstopiti pritlične lokale svoje hiše v Gaberju v najem ljudski kuhinji in sicer pod pogojem, da Delavska zbornica odstopi sedanjim strankam, to je g. Speg-liču in Škofu primerna stanovanja v svoji hiši na Razlagovi ulici.
2. Najemnina za lokale naj se določi na ono višino, katero bodo morali plačati gg Speglič in Škof v hiši L/elavske zbornice, ki pa ne sme biti višja od sedaj plaču-jcče najemnine.
Otvoritev javne ceste Lastni dom—državna cesta.
Ker so preddela za otvoritev javne ceste Lastni dom—državna cesta že davno izvršena na eni strani, na drugi pa, ker še do danes ni otvorjena omenjena cesta, po-ncvno predlaga in zahteva socialistična delegacija naslednje:
1. Da županstvo najkasneje do 31. januarja 1928 preskrbi, da preide prostor namenjene javni cesti, v last občine okolica Celje.
2. Da se projektirana cesta otvori najkasneje do 1. marca 1928.
in sledečo resolucijo:
Resolucija,
sprejeta na javni seji občinskega zastopa občine okolica Celje dne 29. decembra 1927.
Zborujoči občinski zastop občine okolica Celje soglasno ugotavlja, da obstoječi § 82 finančnega zakona za leto 1926-27 občutno škoduje občinskemu gospodarstvu občine okolica Celje in sicer iz sledečih razlogom:
1. Ker onemogoča pravično in enakomerno obdavčevanje vseh občanov, nasprotno favorizira par velikih in premožnih industrijskih družb in sicer na veliko škodo ostalih občanov, kmetov, delavcev, uradnikov in obrtnikov.
2. Ker ipovzroča vsled neenakomernega obdavčevanja občanov, občinskemu gospodarstvu letno 210.000 Din primanjkljaja, katerega bi, če bi tega paragrafa ne bilo, občinsko gospodarstvo občine okolica Celje ne zaznamovalo.
Z ozirom na omenjena dejstva občinski zastop občine okolica Celje odločno odkla-
Prost ogled t Prepričajte se I
Manufakturno blago
vseh vrst, kakor stikno, veliuje za pilite, doubl-stofe, barhente, flanele Itd. Vam nudi vsled ugodnega nakupa še vedno po najnižjih cenah edinole ■i BOBA# manufakturim trgovina, «■	Maribor, Olavnl trg 13.
Roitnj nameščenci na obroke.
ZIMSKO BLAGO
za obleke In perilo v veliki izbiri kupite najcenejše pri
SREČKO PIHLAR, Maribor, Gosroska Dl. 5
Oglejte si moje Izložbe.
nja goraj omenjeni paragraf ter ogorčeno protestira, da bi vlade, oz. narodna skupščina slične paragrafe hotela uveljaviti tudi v novem finančnem zakonu za leto 1927-28.
Občinski zastop občine okolica Celje priporoča in zahteva, da merodajni krogi u\eljavijo načelo direktnega, progresivnega obdavčenja, pri čemur se mora brezpogojno zaščititi malega kmeta, delavca, obrtnika in nameščenca.
S predlogi in resolucijo smo socialisti klerikalce v živo zadeli.
Njih vodja dr. Godnič na predloge ni imel drugega odgovora kakor, da so predlogi navadna demagogija brez finančne podlage ter je predlagal, da se jih ne sprejme, nasprotno, da se predlogi odkažejo (posameznim odsekom v pretres.
Socialisti seveda odgovora niso ostali dolžni ter so mu dokazali, da večina predlogov na zahteva finančne podlage, oz. da je za. njih izvršitev finančna podlaga že v starih proračunih preskrbljena.
Posebno velja to za razdelitev Jezovnikovega travnika, katera stvar se že vleče nad 2 leti, kjer ni drugega potrebno kakor odločni koraki pri agrarnem uradu v Mariboru.
Isto velja za zgraditev vodnjaka v Lastnem domu, ki se gradi že 3 leta in še danes ni zgrajen itd.
Hudo so se čutili klerikalci pri" zadete pri resoluciji za odpravo § 82. Dr. Godnič je skušal § 82 in ž nji* združene klerikalno-radikalne grešnike braniti, pa se mu ni posrečil«'
Večina, dosledna svoji buržuaz® politiki, je vse predloge socialistom odklonila in sprejela predlog df. Godniča, dia se vsi predlogi oddaj« ponovno v odseke, ki spijo spanj8 pravičnega.
Koncem koncev so skušali zdrU* ženi meščani odpraviti tudi reda« občinske seje, to pa zato, do čimbolj skrijejo pred javnostjo svojo pogubo-nosno občinsko politiko. Namera sc jim je končno vendar, po odločnem nastopu socialistov, ponesrečila-Povdarjati moramo, da je bil za od' pravo rednih občinskih sej posebno gaberski Pečuh.
S tem je končala tudi prva red-na seja.
Posebne nesreče ni bilo, kakor ta, da so zastopniki demokratov zgubili svoje lastne misli, katere sto bodo pa morali zopet (poiskati, če ne bodo hoteli, da jih prihodnje volitve ne pometejo iz površja občinske politike in to v korist združeni klerikalno-nemško-radikalni zvezi.
Studenci TELEGRAM Studenci
Danes se otvori
PRVA NOVA TRGOVINA
manufakturnega blaga
v Studencih, Aleksandrova cesta štev. 48
(v hiši kjer je bila prej žandarmerij a)
Naj cenejša zaloga manuf akturnega blaga, delavskega perila, vsakovrstne konfekcije, pletenin, galanterije, pisarniških potrebščin itd. - Prepričajte se o nizkih cenah.
Anton Kumperšček
manufakturna trgovina pri Sv. Jožefu, Studenci , Aleksandrova cesta 48.
,JUNIPER“
zeleno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu itd.
„JUNIPER“ PRSNE KARAMELE
so edino sigurno sredstvo proli kašlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumerije« kosmetike, kemikalij in galanterije
CEUE,, GOSPOSKA ULICA 4
Advokat
dr. Avg.Reisman
v Mariboru
se je preselil
na Aleksandrovo c. 121II.
Telefon štev. 99.
Ivan Jantar, LlubUma
Izdelovanje oljnatih barv, lakov, fflrne2a in steklarskega kleja.
Prodajalna: MiklošiCeva cesta Stev. 4 Skladišče: Vidovdanska cesta Stev. 14
Zaloga vseh potrebščin za slikarje, pleskarje, ličarje in v te stroke spadajoče.
Prlilno slivovko, droienko, brinjevec, konjak rum, vse vrsto likerjev, »a d ni h »okov, špirita,
N* drobno In na debelo
JAKOB PERHAVEC
MARIBOR, Gosposka ulica Stev. 19
Tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov
vinskega kisa, esencnega kisa; tal v »»vitkih In odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini
Postreiba toina in solidna
"{VičarS Ljudska ti«karna d. d, v Marifcoru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru,