Informacijska pisarna pri občinskem Ijudskem odboru Veliko metod je, s katerami je magoče racionailizirati deilo uprave ljoidskega od-bora. Pomembno me&to priipada pni tem vsekakor infonnacljski pisarnd pri oi>čin-skein. iljudskem odboru, ki jii bomo v tem elanku posvetili posebn-o pozornost. Posikušuli bomo opredelitii pojem infor-macijske pisarue in opisati vsebiino nje-nega del-a. Govora je o specaailni službi Jjudskeg-a od-bora, ki daje drža-vljanom pismene ali ustae iuformacij-e iu jim taiko pomaga, da u-veJjaTijo svoje pravice v čim krajšem roku. Ta pisarna je lahiko koinbi.iiiraiia tutli z vložiščem za spjse. Z drugimi bese-•dajni, njej je mogoče izročati popoln-e vJo-ge in druge dopise, ki^ so naslovljeni na ljiidski odbor, na željo državJjanov pa izdaja tudj rešene odiločbe strankam, ki ( pridejo ponje osebno. V določemh prime- ri'h laliko pisame prodajajo tudi koike, kar sfcranikain zelo olajša opravljanje po-slov. Iinforaiacijsk^ pisame ali vložiiSča imajo šterikii obc.i-n.ski ljudski odbori, pose-bno v večjih mestih, razlikujeio pa se po na-6inu orgaTvizacije. širini lnformacij i.n rav-ni uslug s-tranikam. V praksi se je ta s>luž-ba izkazala za koristno, ker zelo olajša delo refercntov, strankam pa oinogofia, da pridejo hitreje do informacij. Zato je v našem interesu, da se tak način dela s stranikaini čim bolj razžiri. Na podlagn dosedamjih iz,ki^enj bomo opozorili na neka^ere osnovne prvine, s kater.i,mi njoranio računati pri orgajjmra-nju takih pisarn. Govora je o prostorih, o opremi, materialih in končno o usluž-bencu. ki r njej dela. Način organiziranja pisarne Pisarna inora biii naslanjema aa vidnem mestu, pri samem vkodu v poslopje ljud-skega odbora. Nujno je raz-en tegu, da ima dkence, pn volikih ljudskiiih odborih pa dve okenci. od kater.ih je eno določeno za prevsem pošte. Vsekakor je koristoo. da Ijudsiki odibori opozorijo stranke na 'obstoj te službe na načia, ki zbuja pozor-nost. Tako je neki ljudski odbor v Beo gradju izobesil napis: JČe žeJiš hitreje končati svoj oprarek, obrni se na infor-inacijsko pisamo.t V prostoru mora biti navadna pisarni-š-ka miza s predaii, nato polica z večjim števiiloin ožjih pregrad za obrazce, dva do trije stoli in obvezno telefoiiski pri-kljutek z internim telefoaskim i.meniikom in krajevnim teLefonskim jnienikoin. Ker v u«kalerih pisarnah pišejo nepismeni.m ali starejiim onemoglira državljanom vlo-ge, je koristno, da ima uslužbentc prc-nosnii pisaloi stroj. Ce v istera prostoru sprejeuiajo tud-i vloge iffl jih vpisnjejo v delovodmik aK popise spisov, je praviloma potrebna še ena pisadna tniza. Koristno je. tl-a ima uslužbenec t-udi malo železno bia-gajno za kolke ali denar. Posebno pozonnost moraino posvetiti prJ])ravi materiala, s khterim bo manipu-lival uskižbenec sprejemne pisarne. Ta priprava terja sodelovanje vo-dij vseh de-lovnih enot. Govora je o izdolavi mate-riaila, ki bo zinatno olajšal delo posamez-nim_deJovniim enotein in mo6no zmaiDJšal število strank. ki vstopajo v posloipjp ljudskeja odbora. Najbolje je. da sain tajmiik ljudskega odbora skliie na sesta-nek nače.lmlke delovn.i.li pjiot in da skupno ugotovijo. katera so najbolj množična de-la, ki so povezana s strankami. To je zelo važno. ker se prenos poslovanja k vhodu v poslop.ie ne splača za posle. ki se po-iavljajo le bolj porediko ali ki so po do-kumentaciji, glede na konkretne primere. zelo različni in je zato informira.nj€ pri referentih bolj ekonomično lako za stran-ko kakor za uslu/bcnca. Prav tako se ne splača niti priprava materiala za posle, ki jih lahko stranka Iiitro opravi tako. da pride samI)n<>) Z dru-pirni besedanii vlojja naj usmeri prosilca. da bo iKivedel za reševanje bistvene po-dat-ke. Praksa kaze. da so taki podatiki pogosto na raznih tnpstih vU>%e da so pc>-manjkljivi ali izpuščeni. nasprotno pa imamo primere. ko ubse^ajo vloge tudi po vep pisanih strani. Z obrazc;. kl jih izda informacijska pisarna pa je m-ogofe (a dol pnsla raoionalizirati. Opozorjlo je lahko tudi na lirbtni strani vloge (prihranek na papirju) in mora vse-bovati jasno in konkretizirano navodilo. kjp ldbko dobi straMČ^poSaBTeTne^afuT mente (na primer: davčno potrdllo v sobi št. 32). Ce so v dokumentaciji možne va-rkmte, potem moramo to jasno naglasi.ti za vsako varianto posebej (doikumentii pri sklenitvi zakona za m?o«>nj{*ne. za ne-omoien-e. za razvezane itl). Pri posebno ninožjčnih poslLh se spJaoa, da obrazce ti&kamo (navadno pri potrošaji nad 1000 obrazcev na leto). pri drugih jih raznuiožimo z voščentrni inatrioami (100 ¦do 1000 izvodov) ali s hekografskimi ma, tricami (20 do 100 obraicev). Prevzete obru^ce naj ima uišlužben-ec spraviljetne v predalih polic z natančno sti uslurbea-ca, ki je zaposlen z dajanjem iiiiformacij, Iahiko najti. Prodajo kolkov navadno uredimo taiko c!a ima uslu?benec pLsarn? ua voljo do! ločen znesek (v Beogradu tri do pet tisoč dinarjev). Njegova dolžnos.t je. da naku-pi v trafiki potrebne kolitine kolkov, da jih prodaja strankam i,n za viplačane zo«. s-ke ponovno kupuje kolke. Zato delo ni potrebna nobena evidenca. priiporooljiTo pa je. da so tud! obrazci zastonj. Usluž-be-nef mora vedefi. koliio pošamezTiiJi obrazcev pribli/.no porabi -ja mesec in da pravočas-no nakuipi no«. Prav tako je važno. da je pravočasno obveš^en (od iistrez.nih slnžb) o vseh «priMiiembah v predpis.ih in v manipulaciji, da se ne bi zgodilo, ain. Izbor uslužbenca Za to delovno niesto moramo skrbno iz-brati izkušenejra upravnegji uslužibenca z dolfroletno praks-o. ki se e posebno iz-k«zal s svojim taktom ¦• razmerju do straii'k. Izvr*tiio niora poznati orgranizacjjo Ijudskega otllx>ra \n vedeti. kje se kakšna • velikih Ijudsikih odborih) in sprej-ema. a deJtio tudi u-daia pošto. mora b ti !u-d'i arhiv-ski uslužbenpc. naj inw prostor v istem ali soseclnem pi-ostoru. v