33<>
jos. Ant. Klemenčič: Veli moj cvet.
Kirazir je   že  smrčal   za  pečjo,   ko sem   se   poslavljal s  Plazni kovimi. —
Bog te živi, kmetska hiša slovenska! Tvoji sinovi na tujem te ne morejo pozabiti. Kadar se te spominjam, vprašam te, ali si srečna zdaj, ali te ne bodo poplavili novodobni zakoni, ali ti bo kaj pomogla nova šola, ali ti je res, kakor pravijo stari očanci, cvetela prava sreča v minulosti, v časih poštenja, preprostosti in najivnosti, takrat, ko še ni bilo toliko davkov in gospode, toliko tovarn in železnic, dividend in superdividend, špekulantov in sleparstva? . . . Bog te nam ohrani, ti jedini steber narodu ! Bog te živi! Bog te živi!
Včli moj cvet.
0
i.
spavaj  in snivaj  sladko"! . . . Počžsi,  ti ve"trec pcmMdni, Tihotno šumeVaj,  lehnd Čez grob mi predragi,  čez hladni ! O  spaVaj  in snivaj In pokoj nebeški te krivaj . . . Tu zunaj še vedno hrumi in šumi,
Prihaja,  odhaja pomMd,
In cvetje za cvetjem dehti in mini,
Rodi se, umira ž njim toliko ndd!
Tu doli je mirno . . .
Nagiblje se solnce za temno gord,
In mrak že le"ga na zemljo širno . .
O spaVaj  in snivaj  sladkd!
Slonim ob lipo sahacat zase In čakam . . . koga vender  čakam ? Mrači se že;  slonim še vedno In mislim ter zamišljen plakam.
Lehkotno po zelenih vejah Večerna sapica šumeva, In luna vzhaja tiho,  nemo, V daljini beli križ obseva . . .
Pomladna noč. Blesti se zvdzde, Dehti vijole nežni cvet; Zemljd objemlje sen  čaroben, Sladkd počiva širni svet.
Zamali si iščem jaz počitka. Okd roseče mi bedi: Spomin teži mi dušo jadno, Spomin  o nji,  ki v grobu  spi.
Ponišeni načrti! . . . Jeden Stoji še sam, ljubd gojen; Kar jih srce" sanjalo moje, Med vsemi najmilejši sen.
J-
Oj, domovina! . . .  Željam, mislim Jedino ti središče si, Samotnega življenja meni Najdražje ti skrovišče si!
Jos. Ant. Klemenčič.