Štev 32.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
9. augusta 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVlN“.
Mišlenje Jugosl. (Korošcovoga) kluba o vladnoj deklaraciji.
O vladnoj deklaraciji smo že v zadnjoj številki spregovorili. Obsodili smo jo. Obsojena je bila tüdi v parlamenti, i zvün radikalov ino radičovcov, so vsi poslanci bili proti njoj.
Jugoslovanski klub je podao o njoj sledečo izjavo: Ar je Vlada, štera se nam je predstavila z deklaracijov (izjavov), to deklaracijo sestavila na nepošten način, da se je pod izmišlenimi dejstvi zaprlo celo Vodstvo HSS. i izsilila kapitulacija (prekdanje) celoga narodnoga programa HSS, ar dale nova vlada po iz voze oslobojenom voditeli Štefani Radiči brez ugovora razglaša, da šče v par letaj Hrvate i katoličance odtrgati od Rima i zdrüžiti s srbskov pravoslavnov cerkvov, ar vladna deklaracija i izdajstvo HSS vtrjüvle centralistično ustavo, štera zagotavla Srbom vso nadvlast, Slovencom i Hrvatom pa onemogočüje kulturni, politični i gospodarski razvoj, ar se je na te način po krivdi hrvatske stranke notrašnja vreditev države znova omožila, ar v deklaraciji ne niti gogovora o tom, kak se bo neznosno socijalno stanje vseh stanov zbolšalo, ar nova vlada niti po sestavi v njoj ne niti ednoga Slovenca — ne da nikše gotovosti, da bo računala z upravičenimi zahtevami slovenskoga naroda, zato predlagam (poslanec Sušnik v imeni kluba, op): „Vladi se izreka popolno nezavüpanje.“
Po toj izjavi je vsa opozicija glasüvala proti vladi. Zanimivo je tüdi, da vladne deklaracije tüdi štirije Radičovi poslanci neso podpisali. Zavolo toga so bili izklüčeni iz njegovoga kluba.
Hrvatski junak.
kak miško i ga zaprli v malo vekšo lüknjo. Zdaj je Radič mislo i mislo kak bi se mogeo od tü rešiti. Znao, ka — ar je kriv jako jako dosta pred Bogom i svetom — lehko node šlo, zavedao se je, ka je v jako nevarnom položaji, v šteroga ga je spravo njegov dugi jezik. Na ednok njemi pa spadne v glavo rešilna miseo. Mislo si je: „Ovaj čika baja, stari lisac Pašič je politik kak jaz, obečam njemi vse, pa sam na slobodi.“ Tak seje zgodilo. Pisao je Pašiči: dol z republikov, živela kralj i monarhija! Stari Pašič se je zadovolno smejao, kda je vido junaka Radiča na kolenaj pred seov i je pravo: dobro Stipa, dobiš slobodo, cilo štiri ministre samo odpovej se vsemi, zataji vse, podpiši, ka je za tvojo osebo dobro i hrvat ko pitanje bo rešeno za vsikdar. To je Radiča tak navdüšilo, ka je küšno Pašičovo sliko. Potem je šo na Bled priklonil se krali, (že prle bi mogo to včiniti Vr.) na to pa v Beograd se predstavit lepoj prestolici i svojim novim zaveznikom. Od samoga navdüšenja pa se njemi je sploj vrto jezik, ali ravno na nasprotno stran kak prle. Pašič njemi je prle bio lopov, korupcionist, zdaj najvekša pamet, vsi srbski politiki so prle valali kak somarje, zdaj pa so najodličnejši prijatelje. Dozdašnje zaveznike, Davidovič-Korošca, ki so ga lani rešili, je oblato z najgršimi rečmi. Pa šo je on ešče dele. Izjavo je, ka je v srci ne bio nikdar republikanec, nego monarhist, republika je bila samo masna vaba, za šterov je šo hrvatski narod. Prle je gučao proti vojski, zdaj pravi, ka moramo meti močno vojsko i da je prav, da Hrvatje i Slovenci slüžijo v Makedoniji, Srbi pri nas. Hrvatskoj ne samo, da ne trbe republike, ne joj trbe niti avtmomije, pravi i da je za našo državo najbolše, če ma vidovdansko ustavo, centralizem. Hrvatje i Srbi so, trdi Radič, javno pred celim svetom edno po jeziki i po narodnih navadaj, Hrvat je morajo celo püstiti katoličansko vero i postati pravostavni, da se tak še tesnejše zdrüžijo s Srbami. Z ednov rečjov vse do piknje, ka je prle gučao, obrača naopak i to vse za zahvalo, ka se je rešo voze. To je hrvatski junak, šteri je velo hrvatskomi narodi, kda je te trpo, naj dobrovoljno trpi, a sam pa je ne mogeo prenesti nikaj, nego je odao celi narod. Hrvatski narod je pa ponosen i zdaj je razžaljen ponos junaškoga naroda hrvatsknga, šteri obrača hrbet izdajalci Radiči i se zbira okoli drügih voditelov, šteri neščejo slediti hrvatskomi junaki Radiči, nego ščejo voditi naprej politiko, ki zahteva sloboščino za hrvatski narod.
Vsakši narod ma svoje junake, svoje velike može, šteri so pripravleni bili žrtvüvati za svoj narod, za svojo domovino svojo srčno krv. So veliki možje, šteri so spravili svojemi narodi sloboščino, šteri so njemi dali kulturo, šteri so zastavili v idealno delo vse svoje düševne i telovne moči, samo da svojemi narodi pomagajo. Takši junak, takši velki človek je šteo biti „ovaj Stipica Radič“ iz Zagreba. Tüdi on je stopo na čelo hrvatskoga naroda, šteroga je šteo voditi skoz trpljenje i borbe do pravice, kak Mojzeš Izrael skoz püščavo. Gučao je lepo hrvatskomi narodi, obečao njemi je sloboščino, samostojnost republiko; obečao lastni narodni sabor v lepoj prestolici lepe domovine hrvatske i hrvatski narod, ar je ponosen na svoje ime, na svoje junaštvo, i ar je žejen sloboščine, zato je vörvao Radiči i se zbirao pod zastavov „Mirotvorne hrvatske seljačke republike.“ Hrvatski narod je živo vörvao v uresničenje toga, gledao je z vüpanjom v bodočnost, zato se je ves zbrao kak včele v koši v ednoj mogočnoj fronti, v ednoj stranki štero je vodo Štefan Radič. Zavolo toga je morao hrvatski narod mnogo trpeti, i Radič, kda je bio na sigurnom mesti, je pošilao pisma, v šterih je pozivao narod naj trpi, ar bo to minolo i pride sloboda. Zgodilo se je pa, ka so Radiča vlovili. Skrivao se je v lüknji med zidovjom i iz te lüknje so ga izvlekli
NEDELA
X. po R salaj. Evang. sv. Luk. 18. 9—14.
Farizej je stao i molo sam pri sebi to: Bog, zahvalim se ti, da nesem kak drügi ljüdje, razbojniki, krivičuiki, nečistniki ali tüdi kak te cestninar.
Skoro najslabša, najbole grda i nasproti drügim najbole krivična lastnost doveške narave je, da prle vidimo falinge drügih, kak svoje lastne grehe. Kak nagli smo, če se nam ponüdi prilika o svojem bližnjem kaj slaboga povedati. Mogoče niti ne včino kaj grešnoga, morebiti niti naopačnoga ne, nego si je dopüsto kaj takšega, ka je dopüščeno, a mogoče nekelko bole redko nenavadno, a mi njegovo dejanje povekšamo, iz kumara zraste jünec, iz mühe nastane elefant i svet gleda na tistoga človeka, šteri se niti krivoga ne čüti, kak na najvekšega grešnika. Drüge grajamo, sebe pa hvalimo. Če tüdi je mogoče, da smo mi dosta slabši, kak naš bližnji.
Zakaj sodimo svoje brate? Nesmo tüdi mi vredni obsodbe? Ali mi nemamo nikše slabosti? „Glejte. takši ali takša je“ — kažemo na drüge. Kakši pa smo mi? Včasi stokrat hüši, hüdobnejši. Kelkokrat se pregrešimo proti božim i
cerkvenim zapovedam, proti lübezni do Boga i do bližnjega, kelkokrat je naše mišlenje grešno, reči pohüšlive, djanja brezbožna, hüdobna. A vsega toga ne vidimo, ali pa neščemo videti. Včasi loti začütimo, da mogoče tüdi v našoj düši ne vse vredi, a pripoznati toga neščemo. Za drüge se skrijemo i iščemo na njih falinge. Potom pa skažlivo pravimo: „Bog, zahvalim ti, da nesem kak drügi ljüdje.“ Oh, če bi se šteli poznati i se soditi, bi morali govoriti, kak je govoro cestninar, šteri je stao oddaleč — kak pravi evangelist — i še oči ne šteo zdignoti proti nebi, nego je trkao na svoje prsi rekši: „Bog. bodi milostliv meni grešniki“.
Sodimo se, da ne bomo sojeni.
Ka ščejo naši prekmurski Slovenci v Chicagi?
(Pismo Ivana Horvat iz Črensovec, zdaj v Chicagi, za naše Novine)
Cenjeno vredništvo naših prekmurskih Novin i M. Lista! Častim i hvalim njih težko delo za naše prekmursko lüdstvo, s šterim delom se tak neustrašeno borijo za njegove pravice, zato prosim malo prostora tüdi za te mali dopis. Kak dete sam zapüsto očino hižo i kak 14 let star sam zapüsto tüdi domovino i sam se preselo v novo domovino, kde že prebivlem 16 let. Nikdar pa ne pozabim svojega materinoga jezika kak tüdi ne svoje slovenske domovine. Znano nam je tüdi tü v Ameriki, ka se je dosta vse spreminolo v staroj domovini, posebno zdaj, kda ste slobodni. Organizirate se v raznih drüštvaj, tak v verskih, kak v političnih, s šterimi ščete doseči sebi i svojoj deci dobro. Dragi Prekmurci! Le tak naprej; vidili bodete, da bo vam zasijalo sunce mirü i božega blagoslova. Tüdi eti v Ameriki mamo štiri drüštva, v šterih se organiziramo Prekmurci v Chicagi. To so: Sv. Križ. štero je najstarejše, drüštvo Sv. Ane za ženske, drüštvo Sv. Martina i Sv. Ivana Krstitela. Vsakše drüštvo ma do 450 kotrig. Vseh Prekmnrcov nas je pa v Chicagi do 7000. V Chicagi smo tak dobro organizirani, samo nekaj nam fali, čütimo jako, ka nemamo svoje lastne hiše bože. To bomo morali prle ali sledkar meti. Vsakše leto nas je več i več, zato nam posebna lastna cerkev, ka bomo se čütili domače v svojem lastnom hrami. Istina, ka mamo tü slovensko faro, itak pa bo bolše za nas, či si postavimo gor cerkev s svojimi žüli, štero bomo tem raj meli. Poleg cerkvi pa nam je tüdi potrebna lastna škola, kde bi se včila naša deca. Drügi narodi so si to vse postavili. Ali mi naj zaostanemo za njimi? Ka do pravila naša deca, če jim ne postavimo že mi tevi dve hiši? Ali pa naj püstimo, ka se naša deca odtüjijo svojemi rodi i jeziki? Zato prosim vse, ki ste tü rojake, da to preštete, premislite i mi potli naznanite vaše mišlenje. Ešče ednok pravim: pripravmo našoj mladini pravo domače ognjišče i jo spravimo pod okrilje svoje matere i ona nam bo zahvalna. — Ivan Horvat 2046. W. Coulter Str. Chicago. (Misel ta je jako lepa, vsi domačini jo odobravamo. Edno pa prosimo od Vas, ki to delo začinjate: 1. ar je dozdaj z odprtim srcom sprejemala Slovenska cerkev sv. Stevana vse Prekmurce duga leta v svoje krilo i je čuvala grešnoga prepada — naj nova fara ostane v zahvalnoj zvezi z starov cerkevjov, ka v več milijonskom varaši bole obdržite svojo vero i svojo slovensko narodnost: 2. želeli bi, da bi novo cerkev posvetili svetoj Jezušekovoj Treziki, na čast, štera je letos maja 16. med svete spisana i štere živlenje ste lani čteli v M. Listi; v te namen: a) da po njenoj prošnji pridejo vsi narodi naše države v krilo Kristušove prave rk. Cerkve; b) ka naš prekmurski narod ostane pobožen i; c) ka postane vretina, iz
2
NOVINE
9. augusta 1925.

štere bodo do konca sveta izvirali vnogi gureči kat. dühovniki i misijonarje. Če bi pa meli že drügoga patrona deločenoga, za novo cerkev postavite svetnici v gornji namen on lepi oltar. Na to vas prosimo v staroj domovini. — Vr.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
D. Lendava. Veseli dogodek. Častite Šolske sestre od Sv. Petra nad Mariborom so pred meseci küpile hišo v Dol. Lendavi, v štero so se po raznih popravkaj vselile v pondelek 3 avgusta. Mi pozdravlamo č. sestre na naših tleh i jim želemo pri njihovom trüdapünom deli štero vzemejo na svoje rame, mnogo, mnogo naj lepših uspehov. Tem potom izrekamo tüdi zahvalo m. g. častnomi kanoniki i ešpereši g. F. Straussi, šteri so se dosta trüdili i pomagali sestram dozdaj i za naklonjenost, da bodo ešče naprej pomagali i podpirali zavod v vsakom pogledi. Sestre so pač oni spravili v D. Lendavo. Za naš kraj je to resan veseli dogodek. Č. šol. sestre bodo sprejemale v svoj zavod gojenke pred vsem Prekmurke, kde bodo te dobile dobro krščansko vzgojo, ka bo jako vplivalo na versko živlenje naše mladine i tak celoga naroda. V zavodi č. šol. sester je bilo lansko leto 31 gojenk Prekmurk i letos se je priglasilo pa velko število, zato je jako potrebno bilo, da se je odpro takši zavod pri nas doma. Kda pozdravlamo novi zavod v Lendavi, priporočamo tüdi drügim krajom Sl. Krajine, da dajo streho šol. sestram, posebno amerikanskim slovenskim faranom.
Blagoslavlanje zvonov v Soboti. Goreča žela dobiti nove zvone se nam je hvala Bogi spunila. Prišli so, lepi i velki. Štirje so. Najvekši je posvečeni sv. Trojstvi, ma više 14 metrov, drügi je posvečeni Bl. D. Mariji i ma 7 metrov, na tretjem je cerkveni palron sv. Mikloš i vaga više 4 metre, Zadnji je v čast sv. Jožefi pa je žmeten skoro 4 metre. Te Zadnji je vekši kak stari, šteri je že več let sam bio i je star že 600 let. Zdaj je dobo štiri lepe pomočnike. Novi zvonovje so ležali tri dni na postaji. Ves te čas so je lüdje z velkim postüvanjom hodili gledat. V Soboto zadvečera so je slovesno pripelali pred cerkev. Med tem sprevodom, šteroga so vodili mil. g. domači kanonik, je godba igrala, možarje so naznanjali daleč naokoli velko veselja, belooblečene deklice pa ognjegasci so v lepom redi stopali prvi. Trije slavoloki so bili. Na postaji je pozdravo zvone g. Dr. Šömen, šteri se je poleg g. kanonika največ trüdo pri tej zvonaj. On je tüdi pred cerkvov s kratkim govoronm zaklüčo sobotno slavnost. Nadvse lepo je bilo v nedelo. Vnožna lüdi je prišla. Prišlo je tüdi dosta belooblečenih deklic pa ognjegescov iz cele fare. Ob 8 vöri je bila v cerkvi slovesna sv. meša s tremi duhovniki. Genlivo so prepevali pa na gosli igrali na koruši. Po meši so meli predgo mil. g. kanonik. Z iz radostnoga srca prihajajočimi rečmi so se zahvalili vsem farnikom i tistim, ki so pri tom deli pomagali. Po predgi so vöni blagoslovili zvone. Zmes je igrao orkester na gosli. Po dokončanoj blagoslovitvi so zvone v lepom redi gori zvlačili. Ves čas je igrala godba lepe cerkvene pesmi
šterim so se pridružill pesmarji i pesmarice. Prav iz srca je prihajalo vsem to prepevanje. Tüdi drügiin se je vidilo na obrazi velko veselje, da so se včakali toga srečnoga dneva.
Bogojanski Orel na Tišini. Minolo nedeljo so bogojanski Orli napravili izlet na Tišino, kde so nastopili s prireditvijov, štera je jako dobro uspela. Govor so držali domači g. plebanoš, Krantz Jožef šteri so v zbranih rečaj gučali od prevelike važnosti orlovskoga drüštva za prekmursko mladino. Govorio je tüdi g. Naci Baša od značaja Orla. Ljüdje so z dobre vole nabrali nad 400 dinarov Orlom i se jim je prireditev tak dopadnola, ka so žalüvali, zakaj so se jim g. plebanoš ne povedali naprej, ka si naj pripravijo peneze, ar bi dali ešče več. Naši lüdje se vsešerom že veselijo Orlov i z veseljom obiščejo njihove prireditve, to je znamenje, ka Orel v Prekmurji ma bodočnost, Tišičanjom se bogojanski Orel tüdi zahvaljüje na foringi, s šterov so je odpelali do Sobote.
Zapüsto nas je naš sotrüdnik pri „Novinah“ bogoslovec g. Franc Kolenc, šteri je morao iti v Zagreb na šest mesecov v vojaško slüžbo. Dragi prijatelj, želimo ti v vojaškoj süknji vse najboljše i da se zdrav vrneš pali k nam, Bog s tebov.
Minister agrarne reforme je zdaj sam Paveo Radič. On je iz tiste stranke, štera se zove šeljaška-kmečka. Novine pa pišejo ka je minister Radič v dvanajstinah vödao odredbo proti malim ljüdem. Tüdi piše zagrebečka „Riječ", ka so Radičevci za peneze odpravili sekvester v D. Lendavi.
Črensovci. Posojilnica je mela obč. zbor. Poročali so načelnik g. Klekl, ki so tüdi podali račun za poslovno leto 1924. Prometa je bilo je bilo v tom leti 2 miljona dinarov. Vlog je bilo za 200 jezero dinarov več, kak l. 1923., ravnotelko je bilo več posojil. Zavolo maloga intereša šo dužniki 500 jezer dinarov menje intereša plačali kak bi pri velkih bankah. Pri slučajnostih se je sklenilo, da se k leti začne zidati lastni dom.
Glmnazija v Soboti. G. poslanec Šiftar nam poroča: intervenivarao sam petkrat osebno, s spomenico i vložo sam podpise g. Lapajne, on je celo stvar prevzeo i priporočao. Zdaj Ieži vse v ministrstvi, kde je izda ne rešeno. Ne vem zakaj. Pravili so večkrat, ka nede ukinjena gimnazija. V imeni našega kluba je bio pri g. ministri g. poslanec Vesenjak i tüdi njemi je oblübleno, ka nede ukinjena gimnazija.
Na monštranco v Črensovci je darüvao g. Filip iz Beltinec 50 Din. Iskrena hvala! — Župnik urad.
Pozdrave pošiljamo vojaki od 24 p. p. z Peči svojim starišom, bratom, sestram i vsem poštenim deklinam i jim zazavam na veselo svidenie v septembri i to: Štefan Bölec Šülinci, Mihal Lenaršič Neradovci, Štefan Gubič Trdkova, Štefan Kocet Türnišče, Ludvik Sum Adrijanci, Vendel Kolomar Martinje, Imre Poučnjek Boreča, Melko Dervenkaz Fokovci, Franjo Tkalec M, Sobota.
M. Sobota. Naš Gospon notar Koder glavni steber demokratske stranke v M. Soboti i njeni zvesti pristaš se je — kak smo čüli — glaso k radikalom, ka bi ga sprejeli v svojo
stranko. Zvedeli smo pa ka so njemi tam vrata zaprli.
Kak veter piše... Nekda smo že poročali, ka skoro vsi uradniki v Sl. Krajini nosijo orjunaške znake, zdaj pa naednok več nega viditi tej znakov na junaškili prsaj demokratskij Orjunašov. Posebno v Lendavi se lüdje smejejo junaštvi Orjunašov, ka so včasi vsi skrili znak Orjune, kak friško je prišla nova vlada. Čüje se, ka se nešterni že približavlejo k radikalom, samo ka bi obdržali svojo mesta.
Misijon za dečke črensovske fare se bo vršo od 4 do 8. septembra toga leta.
Što vgoni, kama bodo šli zdaj pa najnovejši demokratje na Bistrici i po drügih vesnicaj? Edni pravijo, ka se vrnejo nazaj Radiči, če je ravno republika vmrla, ar so itak zdaj oni na vladi, drügi pa trdijo, ka se vsi pišejo k radikalom. V skrbej so že, ar so ravno pred padcom Žerjava postali demokratje, šteri jim zdaj zemle dati nemre. Tak obhodijo tisti, šteri so vsakše kvatre pri drügoj stranki.
G. Kazimir Zakrajšek plebanoš iz Chicage so nam naznanili, ka nas obiščejo v nedelo 9. augusta. Mi jih pozdravlamo i se jim zahvaIimo na deli, štero opravlajo za naše Amerikance prosimo mi jih pa, da bodo meli ešče naprej odprto srce za naše Slovence.
    Podatki iz naše gimnazije. Na konci šolskoga leta je bilo v gimnaziji 218 vučencov, med temi 39 deklic. V prvom razredi je bilo 93, v drugom 46, v tretjom 33, v štrtom 28, v petom 12, v šestom 6 vučencov. Uspeh v šoli je bio sledeči: z odlikov je napravilo 13, s prav dobrim uspehom 7, z dobrim uspehom 68, z zadostnim uspehom 58, razredni izpit je dobilo 55, i razred ponavla 16 vučencov. Izklüčeni je bio 1. Po narodnosti je bilo 213 Slovencov na 5 Madžarov; po veri pa 164 katoličanov, 45 evangeličanov i 9 židovov. Po stani pa se tak razdelijo: od kmetov 114, od obrtnikov 23, od trgovcov 20, od uradnikov 19, od vučitelov 18, od gostilničarov 10, od občinskih uradnikov i advokatov 8, od luteranskih pastorov 3, od drügih rodbin 3. Po starosti se razdelijo: v 11 leti 9, v 12 leti 40, v 13 leti 45, v 14 leti 45. v 15 leti 26, v 16 leti 15, v 17 leti 12, v 18 leti 6, v 19 leti 4, v 20 leti 3, prek 20 let 2. Takših, ki so edino dete je 12, ki majo 1 brata ali sestra je 36, ki majo 2 brata ali sestro je 45, ki majo 3 brate ali sestre je 41, ki majo 4 brate ali sestre je 30, ki majo 5 bratov ali sester je 29, ki majo 6 ali več je 41. Vsi tej podatki so ne vednaki, ar je nikaj vzeto po tistom števili kak so bili v začetki leta nikaj pa kak na konci. Znano je, ka ne ostanejo do konca vsi tisti, ki se vpišejo i začnejo hoditi. Pri prvoj jesenskoj konferenci ali pa tüdi kesnej, či se vidi, ka je kakši dijak nikak ne za včenje, more oditi.
Koliko sester je z Prekmurja pri šol. sestrah pri Sv. Petri nad Mariborom? Vseh vküp je 31, iz posameznih vesi je. iz Cankove 2, z Žižkov 4, z Gederovec 1, z Odranec 6, z V. Polane 2, z Trnja 1, z Črensovec 7, z Brezovice 2, z Sr. Bistrice 1, z Bogojine 1, z Hotize 1, z Boreče 2 i z Martinja 1. V augusti bo preobleka, od 7 je pet naših prekmurk. Letos, kak nam je znano, bo pristopilo pa okoli 20 gojenk v zavod. Zato prosimo, da se javijo k
Novi svet.
Spisao. L Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Motori pa nezmorejo dugo. Odpovejo. Vtrjeni kürjači eden za drügim omagajo. Ne prenesejo nadčloveškoga dela. Šteri omahme, vküpspadne, se več ne briga, ka bo z njimi, ka bo z ladjov. Ravnodüšno, nepremaklivo napenjajo nadüte oči v sajasti zrak. Tak kak premetavajoči se potniki v kabinaj, sobaj. Niti toga ne bi vzeli v pamet, če bi priklonkala smrt. Mogoče je celo že poleg njih. Tak čütijo, kak da bi že preminoli, čüti nezavestno opravlajo samohotne gibe pod vplivom dvomlive svetlobe i ropotajoče larme.
— Grozno kaj ne — pravi stari marinar Eleméri. — Ali mogoče niti v pamet ne vzemete?
— Kak nebi vzeo v pamet? S koj to mislite?
Ar ste zeleni kak ščavnjek. Poznam. Na vas te pride istinski morski beteg, gda na breg pridemo. Te je hüši. Jeli, da do zdaj še neste hodili na morji.
— Ne.
— Tüdi zato. Močna narava. Slabi ste videti; a moje oko je skušeno. Pravim, močna narava. Tem bole bo neprijetno, gda izstopimo. Če izstopimo?
— Ka razmite s tem?
— Nikaj je ne gotovo.
— V tak velkoj nevarnosti smo?
— Kak vzememo. Lehko pride tüdi vekši
viher.
— Od tega vekši?
— O, vi neste videli ciklonov (veter) ažijskih ocejanov. Te veter je proti njim igrača. A tüdi te je močen. Redek na našem malom morji. Drüga močnejša ladja bi se lehko izrezala. Ta Ligurija pa ne. Dvomno je že.
— Mislite?
— Znam. Zastarela čonta. Drüžba ne skrbi, da bi pravočasno izmenila obnücane dele. Samo navidez popravla, da preglejüvalci ne bi našli falinge. Tüdi ne vzemejo. Vse je skeljeno, namazano, sčiščeno. Morja pa ne mogoče vkaniti.
— Vi teda mislite, da ne bomo mogli prestati vihernoga boja?
Zakaj se ne bi zgodilo, da prestanemo? A če bo dugo trpelo, žmetno verjem.
— I osebje toga ne ve?
— Glejte obraze kapitanov. Oni znajo,
— Pa so se itak odločili za velko odgovornost. V nevarnost postavlajo z živlenjom vnogih potnikov tüdi svoje živlenje.
— Marinar nemre čüstvüvati. Tüdi jaz sem neštetokrat gledao smrti nasproti. Šo sem, ar je to moj krüh. Trbe. Zapoved. Drügo je v rokaj slučaja. Največ jih itak s tem konča, da tü na morji vesnejo. To smrt pa si tüdi želemo. Zlübili smo morje; naj njemi ostanemo verni tüdi v smrti. Kelko je bolše tistomi, šteroga pokopajo na sühom? Tü nas ribe raki, polipi pojejo, tam pa črvi. Samo tistomi je ta smrt strašna, koga neso navčili kak kratko i kak nikajvredno je to živlenje. Nikaj inačiše, kak stvarcovo, pužovo. Eden duže vidi sunce, drügi menje časa. Večno pa nieden ne.
— Zakaj pa se njemi itak radüjejo? Zakaj itak vživajo lepoto, krasoto sühe zemle?
Iz navade. Veselimo se bivanji, dokeč trpi. Bar jaz. Če je konec, konec.
— i posmrtno živlenje?
— Ka verjete v nje? — Je pitao slari marinar.
— I zakaj ne verjete v nje vi? Ali verjete?
— V detinskih letaj sem dosta čüo o njem. Živlenje pa me je zdranilo s te vere. Zavolo dela nesem meo časa, da bi razmišlao o njem.
— A na morji, mislim človeška düša dosta bliže hodi k neskončnosti, k Bogi teda.
— Neskončnoti nega. Samo v našem sirmaškom mišlenji. Neskončnost posebno živlenje düše je prazna vera — je odgovoro marinar.
— Ne govorite tak v tom hipi! Vi ste pravili, da smo v velkoj nevarnosti. Bog je vsemogočen. Če šče, nas ne zadene nesreča. A zdaj ga zatajiti, to je preklinjanje.
Pod njima je pridrlo gor nekše posebno mrmranje skoz pod, šteroga šümenje valov ne moglo zatreti.
— Čüjte! Tam dol molijo. — Je pravo Elemer. Zasmehüjte jih, če se vam vidi, a mene ne motite. Naj držim z njimi. Bojati se začnem, če si ne bom mogeo vtrditi düše z molilvov.
Javkanje, cviljenje, besni kriki so se vmešali med mrmranje molitve jezerih vüst.
Kak da bi se trgala vsakša kotriga ladje, s takšim skripanjom, ropotanjom se je lüčala gor pa dol na dolinaj valov. Strašni sünki, med tem kričeče, tuleče javkanje je zamrznolo v Elemerovih žilaj krv.	(Dale.)
9. augusta 1925.
NOVINE
3
sestram k Sv. Petri ali pa tüdi k nam v uredništvo one vasi ali kraji, šteri bi šteli meti sestre. Mi se priporočamo jako našim krajom, že zavolo toga, ar lahko dobite svoje domače sestre, ki bodo oskrbovale cerkev i včile deklice ročno delo, gospodinstvo i drüge važne reči.
Vojaški nabori v Soboti. Žalostno je, kak so dečki bili pijani. Že prišli so preci kričeči, nazaj so pa šli popolnoma pijani skoro vsi. Bili so z vekšega z goričkoga. Gda mine to nespametno mišlenje, ka či dečko ide na nabor te more bili pijen?
Policijska vöra. V malošterom kraji je telko muzike, balov, koncertov i veselic kak v Soboti. Čüdno pa je, da to večkrat trpi do polnoči pa ešče duže.
Država.
Blagoslavlanje kapelice na Gibini.
Prejeli smo sledeče vrstice, da bi jih objavili: Na Gibini se je 5. julija vršila lepa slovesnost na čast presv. Srci Jezušovomi i Marijinomi z blagoslavlanjom nove kapele. — Slovesnost se je začnola s sv. mešov na Razkriži, od tam pa so v dugoj procesiji nesli podobi najsv. Src (za velki oltar) sredi belooblečenih deklic. Po procesiji se je vršilo blagoslavlanje nove kapele. Blagoslovitev je opravo vlč. g. domači župnik; dvorila sta njemi vlč. g. župnik na Selnici i g. domači kaplan. Po blagoslovitvi je bila predga i sv. meša. Pri celoj slovesnosti je sodelovala godba trobentačov i pevski zbor. Komi na čast se je slovesnost vršila, je označo glavni slavolok z napisom: „Božanskomi Srci čast i slava! Kliče polje, breg dobrava.“ i na drügoj strani: Presladko Srce Marijino prestol modrosti! Moli za nas! Naroda je prihitelo vküp vnogo od blizi i od daleč. — (Grabrovski).
Število tiskarn v našoj državi. Po poročili, štero je podala belgrajska državna tiskarna, je v našoj državi 365 tiskarn, od toga 127 na Hrvatskom i Sloveniji, v Vojvodini 85, v Srbiji i Črnojgori 72, v Bosni-Hercegovini 23 i v Dalmaciji 22.
Dragocen jesen. V državnom logi pri Zavidoviči v Bosni so našli jesen z prekrasno pisanim deblom. Takša dreva so jako redka i zato draga. Omenjeni jesen je küpilo Drachovo podjetje i ga plačalo po 70 jezer Din za kubični meter. Steblo meri 17 kub. metrov i je prineslo državi 1 miljon 190 jezer Din. Na žago so ga poslali v Budapešto, ar pri nas nema niedno podjetje zadosta dugoga mašina.
Nova železnica je odprta v Dalmaciji i to od mesta Gračar do Knina. Nova proga je velke važnosti gledoč na gospodarstvo Dalmacije, ki je dozdaj skoro ne mela nikše zveze z našimi ostalimi kraji, važna je pa ta proga za celo državo, ar tak mamo novo zvezo na naše morje.
Pašičov beteg se obrača na bole. Kak pravijo poročila iz. Češkoga, kde se Pašič nahaja v kopališči, je Pašič že iz vse nevarnosti i skoro bo popolnoma zdrav.
Domača politika.
Blok sporazuma. Načelniki bloka sporazuma i to Daividovič, Korošec i Spaho so meli sejo, na šteroj so gučali o novo nastalom položaji, šteri je nastao z novov vladov. Radikali so razširjali vesti, ka je z istopom radičovcov iz bloka nastao v bloki nesporazum i razdor. Vse te vesti so ovrgli i potrdili, ka je v bloki narodnoga sporazuma popolno soglasje i bo blok ešče tüdi naprej nastopao sküpno, brano pravice lüdstva i zasledovao svojo dozdašnjo politiko, ki je edino pravilna. Nadale so načelniki klubov, sklenili da bodo se naprej podpirali med sebov, da bodo sküpno proučili položaj, ki je nastao z novov vladov i so potrdili načelo, da se pitanje reforme državne ureditve izvede sporazumno i cio njihove akcije bo: utrditev znotrašnjih državnih razmer, zasiguranje reda i obramba demokratičnih ustanov i parlamentarne vladavine.
Vlada R. R. je predložila narodnoj sküpščini dvanajstine, štere so ešče nekelko poslabšane, kak jih je predložila vlada P. P. Poslanci ci opozicije so ostro kritizirali politiko finančnoga ministra, štera upropašča naše gospodarstvo i nalaga v novij dvanajstinaj terhe posebno kmetom. V našoj državi že dugo nemamo nikšega rednoga proračuna, nego od meseca do meseca se dela proračun, pri šterim se nemre voditi redna kontrola. Dvanajstine so bile sprejete z glasovi vladne večine. Radičovci so glasali za dvanajstine, proti šterom so se borill, kda so ešče ne bili v vladi. Za dvanajstine sta glasovala tüdi slovenskiva poslanca Pucelj i Kelemina. Žerjava i Pivka pa sploh ne bilo pri razpravi. Poslanci SLS. so glasali proti, ar so v dvanajsfinaj novi davki naloženi slovenskomi lüdstvi.
Radičovci za tiskovni zakon. Pisali smo že od tisk. zakona, štere omejüje tiskovno sloboščino, da časopisje opozicije ne bi moglo v zadostnoj meri odkriti delo vlade. Naši poslanci so napnoli vse moči, da te zakon ne bi bio sprejeti. Kda so radičovci bili v opoziciji so tüdi gučali proti zakoni, zdaj pa kda so v vladi pa zahtevejo, ka se te zakon ešče v poslabšašanoj obliki sprejme. S tem bi oni radi zadüšili novine, štere bi pisale od njihove nepoštene politike.
Radičova stranka se maja. Radičovci so s svojov politikov odali interese hrvatskoga naroda, zato jim narod obrača hrbet. Najprle so se odcepili od njih zajedničari, potli pa njihovih šest poslancov. Je jih pa ešče več, šteri so ne zadovoljni s politikov Radičove familije. Vsi ti poslanci ido med narod i agitirajo proti Radiči i pravijo, ka hrvatski narod ne odobrava nove radičovske politike i v trumah zapüšča Radiča.
Pucelj se je vpegeo v radičova kola
i jako dobro vozi ž njimi. Stopo je v Radičov klub i zdaj pridno glasüje za vse, ka predloži vlada. Zahtevle med drügim, ka se naj v Sloveniji postavita oba velkiva župana Hrvata. K njemi se ščejo pridrüžiti tüdi slovenski demokratje, šteri ne bi radi bili nikak v opoziciji. Zato se zdaj voščijo okoli radikalov, da bi je tej vzeli k sebi.
Zvünešnja politika.
Maroko. Iz bojišča prihajajo nezanesliva poročila; edna pravijo, ka napredüjejo francozi, drüga, ka Francuze i Španjolce dobro klesti Abd el Krim. Francuski socialisti zahtevlejo od vlade, ka sklene mir.
Törska. Monarhisti so šteli napraviti prevrat i sultana nazaj postaviti. Policija je razkrila njihovo zaroto proti republiki. Vsi člani tajne zarote na čeli z Čerkez Edhem-om so zaprti.
Madžarska. Madžari bi li posili radi meli nazaj kralestvo, zato nemrejo nikak mirüvati. V Szombathelyi se je müdila te dneve medzavezniška komisija, štero so madžarski fašisti napadnoli. Poslaniki velesil so protestirali pri madžarskoj vladi i joj dali dobre navuke, ka bo znala spoštüvati mir i denešnje stanje.
Bolgarija. V toj državi se od zadnjega atentata na cerkev sv. Nedele vršijo zarotniške pravde. Zadnje dneve je od 400 obtožencov pa obsojonih na smrt 130. Ta država se po pravici imenüje „Krvava Bolgarija“.
Politična igra.
Dogodki zadnjih tjednov so nam pa v lepoj peldi pokazali kak se prinas pojmüje politika kak se prinas poštüjejo politična i parlamentama načela. Mi smo že vajeni dosta vsega, ar smo skoz leta morali puskušati vnogo vsega mogočega i nemogočega. Zadnji dogodki, šteri so se odigravali v našem političnom življenji pa so korona vsega dozdašnjega. Istina je, ka so razmere pri nas, kak v novoj državi težke i je prinas dosta vse graje vredno, itak pa bi naša država dnesden bila lehko edna onih držav, štere majo vrejene vse svoje notrašnje i zvlünešnje prilike; mi bi že lehko dnes živeli v najlepšem miri i blagostanji. Žalibog pa je naša država poleg dobrih i lepih krajuv, naravnoga bogatstva, dobroga delavnoga lüstva, obdarüvana tüdi s političnimi slepari, šteri, kak narodni zastopniki spravlajo našo državo v skrajno slab položaj. Mi mamo med našimi politiki lüdi, šteri bi po pravici spadali že vsi med čarne stene namesto v naš parlament, šteri so krivi, da se prinas ne vodi poštena politika na hasek naroda i države, nego politična igra, štera nosi koristi raznim „porodicam“ i političnim komedijantom, a lüdstvi pa nalaga vsigdarvekše terhe i spravla državo v nemir i nered.
Zdaj mamo mi že štirinajsto, vlado v kratkih sedmih letaj. To je najbole očitno znamenje, kak strašno slabe so naše politične prilike. To pa samo zavolo nemoralne i brezverske politike gotovih političnih mogočnjakov, šteri držijo skoz leta i leta v svojih rokah državno krmilo vodijo naša državno politiko. Prinas se menjavlejo vlade skoro vsakše kvatre i v našem parlamenti bo že skoro vsakši deseti poslanec minister. Tomi je pa vzrok, da vnogi sega i hrepeni samo po časti, po odličnom mesti v državi, po masnih zaslüžkaj, a za poštano i lüstvi hasnovito delo pa je samo malomi broji krčansko mišlečih poslancov. Vsi bi radi bili samo na vladi, če so že potem sposobni ali nesposobni za delo, če majo zavest delati za narod ali pa vganjati politične küpčije i komedije.
Pa mamo novo vlado. Pri toj priliki smo opazüvail v istini žalostne stvari. V novo vlado so šli sküpno radikali i radičovci. Dva dozdaj smrtniva sovražnika sta si delila ministrske stoce.
Iz rebublikanskoga, močnoga Radiča je postao ponižen monarhističen Pašičov hlapec. Mirotvorna i čüdotvorna se kmečka republika se je skadila zjütranjov meglov i zdaj je več nega. Radičov program poznamo dobro, ar so nam ga njegovi lüdje razlagali leta i leta i toga programa zdaj več nega; v ednom dnevi se je obrnolo vse. Šlo se je za Radičovo osebno sloboščino i zato so radičovi poslanci dali vse, prignoli so ponizno svoje hrbte pred Beogradom, pomogli so štiri iz svojih vrst na ministrske klopi hrvačkomi narodi so pa pokazali — figo. Ali je kaj bole nepoštenoga, kak sedem let siromaški narod voditi za nas i na zadnje odati prek noči vse njegove pravice, sama da se reši voze eden človek, šteri si je vozo zaslüžo? To je višek politične ne poštenosti. Zato pa od takših lüdi mi nemremo pričaküvati nikaj dobroga.
Tak se je zgodilo hrvatskomi narodi. Nekaj podobnoga ali v maloj meri je doživelo tüdi slovensko lüstvo. Tüdi prinas so politiki, šteri obračajo svoje kapute po vsakšem vetri. Slovenski junak Pucelj je postao radičevec i bi celo rad prišeo v novoj vladi za ministra. To je tisti Pucelj, ki je bio minister, kda se je zglasüvala centralistična vidovdanska ustava. Pucelj ki je prišeo iz svoje stranke sam v parlament ovih sedem je vrglo slovensko ljüdstvo stopo k srbskim zemloradnikom, nato postao avtonomist, republikanec i bogzna, ka ne vse i je zdaj na ednok pa centralist, ki se je dao vpisati v radičov klub, da bo tak čakao kak pokoren psiček čunte ki bodo kapale z gospodovoga stola. Na Pucljovo stran je stopo tüdi Hartner, ki je svoj čas od radičovih ministrov i poslancov pisao ka so mastni, nespametni bojtarje, kanasje. Zdaj so pa li vküp prišli. V novoj vladi nega niednoga slovenskoga ministra, zato se ne guči brez podlage, da je to vlada Srbov i Hrvatov zdrüžena proti Slovencom. V takšo vlado, ki jo tvorijo takši lüdje, šteri so nam ni piknjice zahtevanih pravic ne dali, nego je samo zakopali, narod nemre meti zavüpanja.
Prekmurski dijak.
Pozdrav dijakom na počitnicah.
Tisti človek, ki bo kdaj pisal zgodovino o razvoju naše gimnazije posebno pa o razvoju našega katoliškega dijaštva, ne bo smel prezreti važnega dogodka, ki se je zvršil dne 27. 28. in 29. jul. v M. Soboti. Kaj pa je bilo? Dijaki višjih razredov vedo, ker so bili poleg, drugim pa povemo zdaj. Vršili so se takozvani „Dijaškl dnevi.“ Po drugih krajih Slovenije je to že več let v navadi. Mi jih moramo posnemati, ker je to res imenitno in pri nas potrebno bolj kot kjerkoli.
V teh dneh so dijaki slišali razna predavanja. Oni sami niso predavali ampak so samo poslušali. Predavali so jim visokošolci in drugi gospodje. Govorilo se je o jako različnih rečeh, ki se tičejo katoliškega dijaka. Naj vam podam le par misli.
„Prava kultura ne obstoji v vsestranskem znanju i razvitem čuvstvovanju, temveč v samoobvladi misli, volje in dejanj. To pomeni, da biti učen, izobražen še ne zadostuje, ampak dijak mora biti tudi dobro vzgojen. Vzgajajo ga drugi a tudi sam se mora vzgajati. Postati mora gospodar nad vsemi svojimi slabimi nagnjenji. Dijak ne sme gledati samo na to, kako bo v šoli napredoval, temveč v prvi vrsti se mora prizadevati, da postane tudi dober, značajen, veren kristjan. Samo učen brez kreposti, je podoben zlati lupini brez jedra, toda učen in kreposten je zlat vseskozi. Dijak se ne uči zaradi sebe, ampak zato, da bo enkrat, ko dovrši študije, pomagal svojemu ljudstvu. Več dobrega pa stori svojemu ljudstvu tisti, ki je manj izobražen a je kreposten, kakor pa tisti z modro glavo pa s praznim srcem. Seveda, če je moder in kreposten je zmožen zelo veliko dobrega storiti. Takih si želimo! Dijak si pa mora za vse to že zdaj prizadevati, ker pregovor pravi: Kar se Janezek nauči to Janez zna.
Drugo predavanje nam je pokazalo, s kakšnimi peklenskimi zvijačami skušajo odvrniti od krščanskkga življenja ljudi posebno pa mladino razni svobodomiselni brezverci. Delajo se nedolžne in pravijo, da niso nikakor proti veri, toda vse njihovo delovanje kaže, da sovražijo Kristusa, sv. Cerkev in duhovnike. V duhovnike se posebno zaletavajo, jih blatijo z lažmi, samo da bi jih očrnili pred ljudstvom. Oni dobro vedo, da če uničijo pastirje se bodo ovce razkropile in tedaj se oni kakor volkovi vržejo med nje.
Tretjc predavanje nas je prepričalo, da dijak mora biti odkritsrčen kristjan. Mora kazati tudi na zunaj svoje versko prepričanje in to brez strahu, kaj bodo drugi rekli ali mislili. Ne smemo posnemati tistih „izobražencev“ ki
4
NOVINE
9. augusta 1925.
imajo to bedasto mnenje, da cerkev, molitev, zakramenti in sploh verske vaje, za njih niso ampak samo za priprosto ljudstvo. Če dijak veselo izpolnjuje svoje verske dolžnosti, je veliko upanja, da bo tudi pozneje tako delal, tisti pa, ki že v niladih leti mrzi pobožnost ali pa se sramuje jo kazati pred drugimi, bo pozneje popolnoma brezbrižen za svojo dušo ali celo postane brezverec.
Še veliko drugega se je govorilo, toda ni prostora za več. Vsi smo se veselo razšli želeč si, da se taki sestanki ponovijo vsako leto. Pogumno torej naprej tudi vi mlajši junaki. Bog vas živi!
Vaš prijatelj R. J.
  V Soboti se je vršo tečaj za naše dijake i to tri dni. Predsednik drüštva „Zavednosti“ g. Bojlec Franc, akademik je vodo celi tečaj. Predavateli so bili: prč. g. Jožef Raduha, predmet: „Samovzgoja“; g. Franc Bajlec: „Karakteristika nasprotnih organizacij“; prč. g. Ivan Baša župnik: „Dijak in vera“; g. Šedivy: „Vzhodna kultura“; g. Naci Baša je prebrao referat g. profesora Severja; g. Franc Klar, medicinec: ,,Higijena, tuberkuloza“, na konci je še govorio g. Šedivy o nacionalnom pitanji.
Za smeh.
Čüdon betežnik. Zdravnik je sedo pri svojem pisalnom stoli.
Nekak poklonka.
„Naprej“, pravi doktor i ne pogleda nazaj.
V sobo stopi preprost človek s sivim šürcom.
„Slečite se!“ pravi doktor i gleda skoz
okno.
„Gospod doktor!“ jecla preprosti mož.
„Slečite se!“ ponovi doktor še bole odločno i gleda skoz okno.
„Čüjejo gospod doktor . . . .“
„Slečite se,“ „pravim“, nadalüje doktor, „ka pa prav zaprav ščete?“
„Premog sem pripelao“.
	Dvakrat se obrne, pa bo prav. Židov Abraham se je šteo dati krstiti; šo je k rabini (židovski pop) i pravo:
„Gospod rabin, rad bi se dao krstiti“.
„Za božo volo, Abraham, če bi tvoj pokojni oča to znao, se v grobi obrne“.
„No nikaj ne. V osmih dnevaj se da krstiti tüdi moj brat, oča se znova obrne i bo pa ležao prav.
                          Lepo pripoznanje. Knigovodja (pri telefoni): „Halo, što tam? Tü Jüri Breskva“.
Glas: „Somar, zakaj se pa ne oglasiš tak dugo?“
Prlncipal: „Što pa telefonera, gospod knigovodja?“
Knigovodja: „Ne vem, samo reč „somar“ sem čüo“.
Principal: „Idite v kraj, to vela meni!“
V šoli: Katehet: „Teda, deca, düh je stvorenje, štero nema tela. Zakaj pa se smeješ Miškec?
Miškec: ,,Ar se mi vidi smešno, če stoji glava na nogaj.
Pošta.
Franc Žilavec. Gerlinci. Če zemle nesi dobo, zglasi se pri agrarnom uradi s svojim županom. — Št. Slivnjek. Dugoveški breg. Hvala za vse Vaše trüde. Molitveno knjigo smo Vam za spomin poslali. — Vogrinec Ivan. Ivanci. Vaš tesarsko obrtni spis je bio odposlan 27. XI. 1922 pod šter. 2714 v Ljubljano na oddelek ministerstva za trgovino. Obvestili so nas, da ga ugodno nemrejo rešiti zavolo pomenkanja strokovnoga znanja. — Štefan Zadravec Lipa. Vsaki den po sv. meši je mogoče. — Beer Jožef Lukačevci. Bolše je, da ne pride v javnost. — Lukač Ferenc Gradišče. Pitao si nas, če so oča na lansko leto kaj dužni. Odgovorimo: duga bi bilo 60 dinarov i par kalendarov. Ali za volo očine smrti, ki so bili dober naš širiteo, te dug iz srca radi odpüstimo i se s pokojnoga pri sv. mešaj spominjamo. — Franc Gašparič Kobilje. Berden Paveo Peter Horvat leta 1924 ne sta nam plačala nikše naročnine. Po našem računi je lanskoga duga ešče 117 Din. Naznanite nam vse što i kelko je dužen. Tüdi za letos sterjajte naročnino. — Kolmanko Jožef Večeslavci. Ar ste kalendar od tajnika dobili, obračunaje je s tajnikom ne z nami! — Alojz Kolmanko Korovci.
Sprejeli 600 Din. i po Vašoj želi obračunali. Martin Perger Chicago. Po Vašoj želi pošilamo Mešariči „Novine“ i „M. List“ i s tremi dolari je njegovo lansko i letošnje vse plačano. — A. Lenaršič. G. Slaveči. Ček smo ti poslali v Novinaj, če ga ne bi dobila, se zgasi, da ga pošlemo. — Trplan Karol. Markovci. Za Novine, 5 M. Listov i knigo „Hodi k Olt. svestvi“ smo dobili peneze. Vse v redi. Bog plati!
1. Zrnje.
100 kg.	pšenice	250	Din.,
„	žita	175	„
„	ovsa	175	„
„	kukorice	200	„
2. Živina:
govenska:              teoci:     svinje v Zagrebi 1 kg,   16—18 D.      14 D.	20 D.
v Ljubljani „	16—18 D.      14 D.	 20 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70--100 D.
Zagrebečka borza
dne 4. augusta 1925.
Amerikanski dolar,	1	dolar	D	53.	50
Schiling	D	7	.70
Čeho-Slov. krona, 1 K	D 	1.60
20 kronski zlat	D			       205	
Francoski frank, 1	frank	D	2	.60
Madjar, K 100 (nova em.)	 D    0.075
Švic. fran., 1 fr.	D	10	.69
Talijanske lire, 1 lira	D	2	.04
Zürich:
Dinar, 100 Din	  Šv. frcs 9.325
MALI OGLASI.
MALO POSESTVO ODDALJENO
od Gor. Radgone eno uro pri okrajni cesti v zelo milem okraju, arondirano 8 do 12 oralv površja in sicer: njive, travniki, velik sadovnjak, šuma, zidana hiša, hlev, šupa pokrito z opeko v bližini veleposestva se po ugodnoj ceni proda. — Pojasnila pri gosp. FISCHER. Plitvički vrh pri Gor. Radgoni.
DOBER ZASLÜŽEK!
Iščem nekelko delavcov za takoj za napravlanje c. 50 klaftrov drv pod ugodnimi pogoji. Poizve se pri Fischer Steinhof pri Gor. Radgoni.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Harmonij
dobro ohranjen s 6 registri ugodno
Poizve se v trgovini
JANEZ CVETIČ M. Sobota, Cerkvena ul.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat, Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih. Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago Ill. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat. blagajnik, Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUG1“ na Razkriži. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbole dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prcvzema bančne garancije.
Obrtna Banka D.D. v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredita po najugodnejših pogoji ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk; ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.