Poštnina plačana v gotovini
Sped. In abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm. Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni preoal (Casella postale) V.idem 138. — Poštni čekovni račun < Conto corr. post..): Videm, št. 24/7418.
O V E N C E V
NAROČNINA :
Za Italijo: .polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 iir
Leto IX. — Štev. 14 (180)
UDINE, l. - 15. SEPTEMBRA 1958
Izhaja vsakih 15 dni
Kriza v belgijskih
De quasi un secolo si combatte il libero sviluppo culturale degli Sloveni del Friuli
V belgijskih minierah premoga (carbone) ostaja neprodan izkopan premog. V Belgiji nucajo nimar več nafte, petroleja in bencina za industrijo in za domače potrebe pri kurjavi za ogrevanje prostorov in za kuhanje. Tudi v druge state prodajajo belgijski lastniki minier nimar manj premoga. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so prodali za 2 milijona ton manj premoga kot lani. Če se ne bo izboljšala situacija, bodo v nekaterih minierah zaprli nekatere jaške (pozzi). Večina minier v Belgiji ima zastarelo opremo, kar povzroča nesreče na delu in povečuje stroške, posebno pri minierah, kjer kopljejo premog v globini 1400 m in še bolj globoko. Letos je bilo v aprilu zaposlenih 5000 minatorjev manj kot lani zaradi težkih delovnih razmer. Na splošno sedaj ne sprejemajo na delo v belgijskih minierah novih minatorjev. Dogodilo se je, da niso sprejeli v preteklih mesecih minatorjev, ki so prišli iz Italije brez kontrakta. Morali so se vrniti nazaj domov ali pa sprejeti pomoč svojih tovarišev. Situacija v belgijskih minierah se je zadnjih 7 let slabšala iz leta v leto. Sedaj je prišlo do krize in nič ne kaše, da bi se tako kmalu popravila.
Novi naši minatorji iz Furlanske Slovenije so že lansko leto odšli iz Belgije v Francijo in rajši tam stopili na delo, pa čeglih ni bila plača tamkaj tako visoka kakor je v Belgiji. Tudi takšnim našim minatorjem, ki so šli prvič na delo v belgijske miniere, se je dogodilo, da niso dobili službe. Eni še čakajo na delo, drugi, bolj redki, so dobili drugo delo v Belgiji, tretji pa so šli na delo v Francijo. Računati moramo zaenkrat, da novi naši minatorji ne bodo dobili več dela v Belgiji, da se bodo obdržali le še stari minatorji, ki delajo že več let. Pa tudi od teh bo marsikateri šel drugam na telo.
Prav v zadnjem času so lastniki minier zavojo krize izdelali nove provedi-mente proti minatorjem. Rekli so, da ne morejo garantirati nobenemu minatorju, ki si vzame jerije, da ga bodo vzeli nazaj v službo. To pomeni, da si noben minator ne upa iti več na jerije, ker bi s tem izgubil službo. Posebno so s tem zadeti naši minatorji, ki so bili navajeni prihajati vsako leto na jerije domov, da so opravili domača najnujnejša dela na svojem posestvu ali pa se odpočili in izčistili svoja pljuča od silikoznega prahu.
še neka) drugega zahtevajo belgijske minierske družbe. Od starih minatorjev, ki hočejo biti na novo vzeti vri kakšni drugi minieri in zamenjati staro mina-torsko službo z novo. Plačati morajo deset tisoč belgijskih frankov in še več, češ da toliko stane tirocinio za novega neskušenega minatorja. Dostikrat ne morejo naši minatorji zdržati pri eni firmi, ker jih preganjajo ali pa izkoriščajo kàpoti pri delu. Z novo takso 10.000
Tito o vlogah malih držav
Predsednik danske vlade Hans Christian Hansen se je med svojim obiskom v Beogradu sestal tudi s predsednikom Titom. Po posvetovanjih so objavili poročilo, ki naglaša potrebo po mednarodnem sodelovanju, razorožitvi in miru. V razgovoru z danskimi časnikarji je predsednik Tito poudaril da je potrebno sodelovanje med manjšimi državami, da si bolj zagotovijo svojo neodvisnost od velikih držav. Majhne države se bodo medsebojno podpirale in prispevale k reševanju mednarodnih vprašanj.
Zbor primorskih študentov nagrajen
V Arezzu, kjer so nastopili pevski zbori. je v tekmovanju za prvo mesto zmagal *bor akademskega kluba primorskih študentov »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane. Dirigent Anton Nanut je bil nagrajen s srebrno medaljo.
rudnikih
frankov bodo minatorje prisilili ostati nimar pri eni družbi ali pa izgubiti delo.
Po hudi povodnji dne 21. in 22. junija, ki je tako zadela naše doline, odnesla toliko zemlje, se zbirajo novi še hujši črni oblaki nad našo nesrečno daželo. V Belgiji je izbruhnila ekonomska kriza v minierah in naše minatorje čakajo: ali hudi pogoji na delu ali licenziamento ali pa premestitev v francoske miniere. Poznalo se bo tudi doma pri nas, ker ne bo več tistih velikih zaslužkov, ne bo več tako pogostih rimes in ne bo na razpolago služb kot do sedaj, ko so vzeli v službo vsakega minatorja, samo da je hotel delati. Upanje imamo le eno, in še to le majhno, da se ne bi politične razmere v Franciji toliko poslabšale, da bi imeli naši delavci še težave in sitnosti zaradi nacionalističnih francoskih elementov.
Z Južno Ameriko imamo glede emigracije bolj slabe izkušnje. V Združene ameriške države je težko priti, ker ne sprejemajo novih emigrantov. V Južni Ameriki so zelo slabe delovne razmere in veliko izkoriščanje kot nekoč v Evropi pred tridesetimi leti. V Venezueli gledajo zaradi znanih revolucionarnih dogodkov Italijane postrani in seveda
V tem času je odprta velika razstava, »VI. MOSTRA DELLA CASA MODERNA«. Za to razstavo je letos uprava sejma povabila tudi slovenske obrtnike in sicer njihov Zavod za napredek obrti (Istituto incremento dell’Artigianato), ki dela v okviru Republiške obrtne zbornice Slovenije. Zavod pa ni razstavil samo del slovenskih obrtnikov, temveč tudi dela iz Hrvatske in Bosne, za kar je pestrost razstave večja, obenem pa se je značaj razstave poživil že skoraj na jugoslovanski obseg.
V dveh ličnih prostorčkih od katerih je v prvem razstava del Slovenije, dočim je v drugem kakor smo že povedali iz Hrvatske in Bosne, vidiš tukaj pri vhodu v vetrinah karakteristične slovenske mi-njature. Gorenjska narodna noša, ko-zolc, brez katerega si ne moreš predstavljati Gorenjske, Štajerske, Dolenjske in Notranjske in kmečki voz za seno z vprego konja in vola prav tako kot pravi hudomušni Ribničan:	»Konj	je	za
hitro — vol pa za počasi « V drugih vetrinah se vrstijo razni lesni izdelki, saj je baza slovenske obrti prav v lesnih izdelkih, Tudi kovači iz Krops so zastopani z res krasnimi izdelki ročno kovani v lepem gorenjskem stilu
Veliko zanimanje vzbuja veliki lesorez^ ki prikajuje slovensko »ohcet« na Go-
tudi nas kot italijanske državljane. Trikrat naj se vsak naš človek, ki hoče iti v eno izmed držav Južne Amerike, premisli, vse dobro izpraša in zasigura vsaj vrnitev domov. Sedaj ravno doživljamo prav s strani uradnih italijanskih krogov val nekakšne propagande za emigracijo v prekomorske ameriške države. Kljub vsem, slabim vestem iz Belgije in nesigurnosti zavoljo Francije je še zmeraj bolje, da se naši delavci drže evropskih držav, kjer se človek v primeru fallimento še reši domov, kot pa v Ameriki, Odkar se je le težko vrniti brez denarja. Mislimo, da do zime ne bo še nobene takšne velike ekonomske spremembe v Franciji, ki bi vplivala na francoske življenjske prilike in na francosko politično in sindikalno svobodo pri delu. Pač pa so pri reformah celotnega državnega -aparata v Franciji možne razne nove valutarne limitacije, kar bi znalo zadeti posebno emigrantske rimese familijam.
Naši ubogi emigranti prenašajo svoje valiže iz ene države v drugo, kot mačka mlade. Pobegnili so pred silikozo, pred garom, grizujem in raznim izkoriščen njem iz Belgije v Francijo, sedaj pa bodo lahko zadovoljni, da ostanejo pri dobri plači vsaj do zime v Franciji; in na pomlad bomo videli, kam bodo pripeljale Francijo dolge generalske noge. Naši delavci lahko še upajo, da nobena župa ni tako gorka, da se ne bi dala pojesti.
renjskem v bližnji preteklosti. Slika je izredno originalna in če jo dalj opazuješ, več posebnosti boš našel. Na steni visi tudi velik grb slovenskega obrtništva.
V drugi sobi nam pa takoj padejo v oči krasne bosanske preproge. Vsakdo najprvo stopi do njih, potem se prične šele ozirati naokoli. Naj ne bi preveč omenjali še originalnih copat in opank, ki skoraj vsakega obiskovalca pritegnejo. Servisi za kavo, steklenice oblečene v usnje v ornamentu, lesene piščalke, pipe, šatulje itd. vse to je prav lepo razstavljeno.
Vsi izdelki so izdelani ročno in temeljijo na ornamentih jugoslovanske folklore, ki jo čuvajo kot dragocen zaklad. Zato smo tudi hvaležni Zavodu za napredek obrti, da te stvari hrani, jih prilagaja za današnje potrebe ne da bi pri tem izgubili na vrednosti kot narodno blago.
Izvedeli smo, da se bodo podobne razstave prirejale vsako leto. To naj bi bile razstave obrti Furlanije, Slovenije in Koroške skupaj in to vsako leto drugje, enkrat v Vidiru nato v Ljubljani in potem v Celovcu. To bi bila vsekakor zelo pozitivna točka' za dvig obrtništva treh dežel, kakor tudi za zbližanje treh sosednjih narodov.
Se si prendono in mano vari giornali locali anteriori al governo fascista e cioè prima della prima guera mondiale, si possono leggere ogni tanto, articoli polemici che attaccano quanti allora si brigavano di dare una cultura alle popolazioni slovene del Friuli nella loro madrelingua. E, siccome gi Sloveni del Friuli, come del resto presso ogni popolazione del contado, quelli che sono più istruiti, sono generalmente i sacerdoti, ecco che contro di essi maggiormente si scagliavano le treccie pseudopatriottiche italiane, tacciandoli di antitaliani e venduti allo straniero. Quindi, nemmeno allora si permetteva che la minoranza slovena del Friuli continuasse, non si dice a spese dello Stajo italiano, ma neppure a spese proprie, l’istruzione privata nella propria lingua materna.
Allora, quella che si dava premura di tenere al corente del progresso delle scienze e delle arti la popolazione Slovena del Friuli, era la Società di S. Ermacora di Klagenfuft. Essa contava allora parecchi soci, ed aveva il proprio centro a Udine, di cui fu fiduciario il defunto prof, monsignor Giovanni Trinxo. Contro di lui specialmente furono rivolti attacchi, nonostante che egli si difendesse col ribattere che detta società non andava confusa con quella di S. Cirillo e Metodio che, secondo alcuni, aveva scopi politici. Ma ciò che destò le ire di molti pseudopatri-otti, fu il fatto che in un libro contenente canti popolari sloveni, distribuito nel distretto di San Pietro degli Slavi, vi era un canto che inneggiava all’Austria.
Pur ammettendo che questo canto, fra i tanti, fosse incompattibile con l’amore verso l’Italia e che non centrasse con la cultura, bisogna riconoscere che una certa nostalgia per l’Austria ci fosse allora, anche se in un primo tempo tutti avevano optato per l’Italia. E questo avveniva perchè il governo italiano dopo pochi anni di regno sopra la nostra popolazione, aveva agito in maniera tanto fiscale da desiderare il ritorno del primo tiranno che, in fondo in fondo, era più tollerante verso i popoli a lui soggetti.
Ma le ire non caddero solo su monsignor/ Trinko, ma su tutti i vari „pove-rjeniki” (fiduciari) dei paesi che procedevano alla distribuzione dei giornali, op-puscoli e libri sloveni. E nonostante queste lotte e polemiche, bisogna riconoscere £he coraggiosamente attaccati alla propria terra, lingua e costumi, furono non solo gli Sloveni del Friuli, ma interessate anche altre persone colte friulane. Per meglio dimostrare la consistenza di questa asociazione, pubblichiamo qui sotto l’elenco del numero dei soci e dei distributori del 1911:
Udine, soci 33 (fiduciario mons. Giovanni Trinko); Azzida in comune di San Pietro degli Slavi 3 (fiduciario don Giacomo Lovo, cappellano); Rodda, soci 26 (fiduciario don Valentino Birtič); Mer-sino, soci 25 (fiduciario don Valentino Birtič); Cividale, soci 12 (fiduciario Scau-nich Giuseppe, oste); San Pietro degli Slavi, soci 45 (fiduciario don Antonio Gu-jon parroco); Montemaggiore di Savogna (Matajur), soci 76 (fiduciario don Luigi Biasutič - maestro); Drenchia, soci 14 (fiduciario don Antonio Domeniš - paroc-co); San Leonardo degli Slavi, soci 7 ;fi-duciario don Giovanni Petričič - parroc-co); Stregna, soci 20 (fiduciario don Giovanni Durjava — cappellano); Tribil di Sopra, soci 16 (fiduciario don Alessandro Tomasetič — cappellano); Cosizza, soci 15 (fiduciario don Natale Mencaro — cappellano); Cravaro, soci 11 (fiduciario don Luciano Crisettig-cappellano) ; G»d-macco, soci 12 (fiduciario don Pietro Cer-notta — cappellano); Tarcetta, soci 4 (fiduciario Nicolò Basili) ; Prepotto, soci 3 (fiduciario don Natale Zufferli — cappellano). Ci sono inoltre alcuni paesi per i quali non conosciamo i nomi dei distributori. Ma ecco i nomi del paesi ed il
numero dei soci : Topolò, soci 1 ; Vernasso soci 7; Biarzo, soci 4; San Giovanni d’Antro, soci 6; Vemassino, soci 10; Sor-zento, soci 1; Erbezzo, soci 4; Lasiz, soci 4, Tarpezzo, soci 2; Purgessino, soci 1.
In tutto dunque, nel 1911, nella Slavia Friulana e provincia di Udine, ci furono 12 soci perpetui e 325 soci ordinari. Una cifra non tanto indifferente per quei tempi, quando, bisogna tener presente, il IL vello della cultura popolare era assai basso, specie nella Slavia Friulana, ove c’era un grande numero di analfabeti.
Come si può notare, fra i sostenitori della Società di S. Ermacora, c’erano molti sacerdoti, i quali potevano mediante il loro ministero, esercitare un, certo influsso sulla popolazione e difenderla nell' ambiente della sua tradizione. Poi venne il fascismo che tolse anche questa modesta posibilità. Ma oggi che si decanta tanto questa rinnovata libertà, che cosa si fa nella Slavia Friulana? Apparentemente si permette in sloveno la stampa, e la distribuzione di giornali e libri sloveni, ma per sotto, non si tenta forse con ogni sistema di distogliere dalla propria lingua la gente? Non si sta forse incanalando la gioventù, già dai primi anni, verso quella opera di snazionalizzazione che fu già caratteristica della politica fascista e prefascista? Purtroppo; se allora i vari parroci e cappellani potevano in qualche modo tener desta questa gente, oggi, neppure essi osano imitare i loro anteccessori, perchè temono sempre più Tira che verrebbe dall’alto, se si mettesse a fare opera di propaganda presso la nostra gente affinchè leggesse giornali e libri in sloveno per istruirsi nella propria lingua.
Atomski reaktor v Latini
Na zborovanju atomskih strokovnjakov v Ženevi, kjer proučujejo uporabo atomske energije v miroljubne namene, je italijanski poslanec poročal o pripravah za graditev atomske elektrarne v Latini in o novem poskusnem reaktorju v Ispri pri Varese. Elektrarno v Latini bo gradila angleška družba NPPC, ki bo tudi prispevala 55% potrebnega kapitala ; 451/* potrebne glavnice bodo vplačala italijanska podjetja. Elektrarna bo stala 50 milijard lir. Njena zmogljivost bo znašala 5000 termičnih kilovatov. Elektrarna bo pričela obratovati 1. julija 1962.
Na konferenci v Ženevi so ugotovili, da samo Združene ameriške države, Anglija in Sovjetska zve: a razpolagajo na atomskem področju z pomembnimi dosežki. Sovjetski delegat je poročal, da je prva atomska centrala pričela poslovati leta 1954.
Fanfani pojde v Egipt
Predsednik Združene arabske republike Naser je povabil predsednika italijanske vlade Amintore Fanfanija naj uradno obišče Združeno arabsko republiko.
V Vidmu je odpadel koncert »Veselih planšarjev" iz Ljubljane
Na razstavnem prostoru »Sodobnega doma« v Vidmu, bi morala biti v nedeljo popoldne kulturna prireditev s sodelovanjem orkestra »Veselih planšarjev« iz Ljubljane. Prireditev je uprava razstave napovedala z bučno propagando po časopisju in radiu, tako da je prišlo v Videm ta dan mnogo ljudi; med njimi tudi mnogo Slovencev Furlanije, Gorice in Kanalske doline. Prisotni so bili tudi jugoslovanski konzul v Trstu dr. Žiga Vodušek in Zvezni predsednik republiških obrtniških zbornic FLRJ Tone Faifar, socialistični poslanec prof. Marangone in senator inž. Solari ter mnoge druge osebnosti. Po dveumem čakanju pa so številnim prisotnim povedali, da koncerta ne bo, ker člani orkestra baje niso dobili potrebnih vizumov za vstop na italijansko ozemlje.
Dne 30. avgusta je »Sottosegretario di stato on. Micheli v Vidmu otvoril »6. Mostra della Casa moderna«.
On. Micheli si je v družbi vseh najvišjih videmskih oblasti ogledal tudi jugoslovansko razstavišče, kjer se je zanimal za razvoj jugoslovanskega obrtništva, predvsem za »tapete«, ki jih vidimo tudi na fotografici. Od desne proti levi so: On. Micheli, direktor »Mostre« Dr. Bettarini in zastopnik jugoslovanskega obrtništva Merkuža.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiio iii'iici'iiiiiiiii’i'itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinm
Slovenski obrtniki med nami
TAJPANA
CJESTA PROSNID — PLATIŠČE
Zadnje čase smo čuli pravit, de bojo tole jesen začeli djelati cjesto, ke na če vezati Prosnid s Platiščami skuozi Zarsp. To djelo to zarjes koventà, zax’ Prosnije-ni no majo škuažej venčpart njih senožeti an gozdove s tjem krajam. Pot, ke na je prožetana, kar na bo nareta, na če jim ošparati dosti fadije, zak’ no muo-rejo iz tjeh krajeu use pamašati ta na harbtu.
še 'dno drugo djelo to bi tjelo zlo koventati tu Prosnidu. Gre za zgraditu te dva kilometra cjeste, ke na bi tjela vezati vas z Mostom na Nadižo. Te žej de-sat ljet, ke no Prosnijeni čakajo na to djelo.
BRDO
OLJEPŠEJMO NAŠE HIŠE
Anjelé, ke so asfaltirali cjesto od Njivice do Tera, naša dolina na use drugačej zgleda. Dobrò to bi tjelo beti, xe našje ju-dje no oljepšejta njih hiše, če no če, ke na pridi tah nam foreštarija. Naši kraji no se zlo preštajo za turizmo, a to stoji tu judeh samih, zak’ no bodita priulačni za te, ke no pridejo tah nam «in vilegiar ture». Hiše no bi muorle beti use pobjelje-ne na oknah položeno use pouno -ož, tej ke no majo tu Karniji. Foreštarija na zlo merka na tuo.
m
*
/////žZžZ
N
A
V
r
,«'■ ie\ m
REZIJA
Učja žrtvovana vas brez potrebe
Vsem je znano kako je Učja oddaljena od Ravence, kjer je sedež občine, ker leži daleč v dolini Belega potoka. Zaradi tega so prebivalci Učje zaprosili, da bi se odcepili od občine Rezije in se priključili k Brdu, kamor vodi dobra cesta in po njej vozi trikrat tedensko avtobus.
V resnici so prebivalci Učje upravičeni za ta korak posebno še če pomislimo, ako hočejo priti po kolovozni cesti na sedež občine, da morajo napraviti okoli 50 km poti.
Občina Brdo je pripravljena sprejeti Učjo pod svoje okrilje, toda temu se upira Ravenca. Višje kompetentne oblasti in sicer v tem primeru Pokrajinska uprava bi morale na vsak način poseči vmes in presoditi zadevo, čas bi bil, da bi prebivalci Učje že enkrat nehali hoditi brez
potrebe preko gora, kadar morajo dobiti od občine kak dokument.
Mislimo, da v vsej Italiji ni vasi, ki bi bila oddaljena 50 km od svojega občinskega sedeža. Pomislimo torej koliko truda je potrebno, da dobi človek kaj iz občine.
Če bi res ne bilo mogoče, da bi se Učja odcepila od Rezije in priključila k Brdu naj bi v Učji postavili podružni-
co občinskega urada, kamor naj bi hodil župan vsaj dvakrat tedensko reševat prošnje in kar je potrebno. Pa menda tudi o tem nočejo ničesar slišati. Kot je vsem znano, je župan obiskal Učjo le parkrat odkar je bil izvoljen.
Želimo, da bi bili prebivalci Učje kmalu zadovoljeni in jim priporočamo, naj nikar ne odnehajo. Prav bi bilo, da bi to predočili centralnim oblastem v Rimu, ker ni prav, da bi se 400 ljudi žrtvovalo za dobrobit doline Rezije, s katerimi nimajo nič skupnega razen to, da morajo plačevati davke v njeno blagajno.
11,1:1 I 1,1 II 11 II III IMI II I I I III I INI 'I IIHIII lllllllll lil I 11 II I I I I 11 ■ I 11 I IMI lllllil:! Il I II III 11 111 II II lll;| III •
GRMEK
Ljelos je dosti pb in sadja
ii m n1' i iti 1111 ti i ii iiiiiii ii iiiiin i iiiiiini 11 m m 111111 uni 11 m 1111 imiii iiiiiiiiiiiiiiiin i n 111 n nniiiiiiMii
0 sadjarstvu v Nadiški dolini
Kadar stopamo po Nadiški dolini nam kar nehote zastane pogled na bujno košatem sadnem drevju, čigar veje se prepogibljejo prav do tal dasiravno so podprta, zaradi obilice sadja. Rumenorudeče breskve in sivomodre slive privabijo marsikoga v bližino, da seže po tem okusnem zrelem sadu. Letošnja sadna letina je zelo dobra po vseh krajih, ki leže ob obronkih m pobočjih gora. Tu ni nikdar manjkalo sadja tudi takrat ne, ko je bila drugje slaba letina. Največ ga je v Ruoncu in njegovi okolici. Neštete družine tega predela slovenske Benečije se preživljajo izključno le s sadjarstvom, ker poljski pridelki tu le slabo uspevajo, kajti svet je močno valovit in neprikladen za poljedelstvo, že prvo sadje kakor češnje in zgodnje hruške so jim prinesle prav lepe izkupičke tudi letos, saj ti kraji ne zakladajo s sadjem samo vseh trgov videmske pokrajine ampak ga celo izvažajo v notranjost države. Zelo mnogo so iztržili tudi za breskve in tudi letina jabolk je bila jako dobra.
Vendar pa bi moglo sadje roditi v Nadiški dolini še mnogo boljše ako bi se ga umneje gojilo. Mnogi sadjarji ne polagajo velike pažnje na svoje sadovnjake in ne zatirajo sadnih škodljivcev. Naj-brže niso dovolj o tem poučeni ali pa je to kriva njihova malobrižnost. Res škoda je, da se ne goji sadja še v večji meri, kajti Nadiška dolina ima prav vse pogoje za sadjarstvo zaradi zelo ugodne lege in klime.
Kakor v Nadiški dolini tako bi se moglo razviti sadjarstvo tudi v krajih Terske in Kamahtske doline, kjer je pa ža-libog zelo slabo razvito, ponekod pa sploh nimajo niti enega sadnega drevesa razen par necepljenk, ki rastejo po navadi po senožetih. Tukaj ni sadnega drevja ne zato ker ne uspeva, ampak zato ker ga ni še nikdar nihče sadil. Zadnje čase je ta ali oni začel s sajenjem in cepljenjem in se mu je jako dobro obneslo. Tudi vinske trte ni opaziti po zapadni Benečiji, le tu ali tam vidimo pred kakšno hišo malo vinjiko, ki jo pa morajo na jesen čuvati noč in dan, da ne pozobljejo sladkih gro-zdičev otroci, ki preže na te žlahtne sadove, kajti zanje je to prava redkost, dasiravno bi ga lahko imela vsaka družina dovolj. Zlasti otroci bi morali imeti sadja vedno na razpolago, ker vsebuje ta mnogo vitaminov in zdravilnih sokov; tega pa na žalost primanjkuje prav vsem, ker je preveč drago, da bi si ga mogli kupiti, kaj šele, da bi se z njim založili za zimo. Prava škoda je za splošno gospodarstvo, da se v slovenski Benečiji ne skrbi za podvig sadjarstva, saj bi moralo biti prav po teh gričih in dolinicah sadja v izobilju. Ako bi se mladi ljudje hoteli sprijazniti s to lepo idejo, bi se v parih letih lahko vsi naši griči spremenili v prave vinske gorice in velike sadovnjake, saj pogojev za to ne manjka.
Slovenska Eenečija ima tudi precej kostanjevih gozdov in sicer z zelo dobro vrsto kostanja. Pred parimi leti pa se je pojavila na tem drevju neka bolezen, ki
že večkrat se je razpravljalo med vnetimi sadjarji Nadiške doline, da bi bilo jako koristno ako bi se zgradila vsaj ena sušilnica za sadje zlasti sliv, po vzorcu kakršne so videli v novi Jugoslaviji. — Govorili so tudi o tovarni za marmelado in ukuhavanje sadja. Seveda so to idealne zamisli in bi bilo to kajpada vse dobičkanosno, a pri tem delu bi moral priti kdo na pomoč, ker za uresničitev vseh teh načrtov je treba precej sredstev in tudi dobrih strokovnjakov. Po navadi je prodano sadje po zelo nizkih cenah, ako pa bi ga sami predelovali v lastni tovarni bi to prav gotovo prinašalo lepih dohodkov, poleg tega pa bi bilo lahko zaposlenih precej domačinov.
Po hudih urah an poplavah, ki so napravile neprecenljivo škodo dosti našim krajem, se je končno nasmehnila sreča tud našim ljudem. Pretekli tjedan po kratkotrajnem dažu, so kar čez noč pognale po vseh gozdovih »babe« an »ardane«. Mlado an staro ustaja zgodaj zjutraj an kakor za stavo kdo bo parvi u gozdu hitijo od doma z velikimi košarami po to mano. Ja, zarjes lahko kličemo gobe mana, saj bo marsikajšan mogu z izkuplje-nim denarjem kupiti sjerka an pšenice, de bo jedu čez zimo, kajti huda ura je uničila dobršen del pardjelku.
U tjelih dneh pa tud srečujejo po vaseh Nadiške doline kamjone, u katjerih vozijo trgovci gobe. Ljudje ne kumrajo zavoj kupa saj plačujejo ljetos frišne gobe od 300 do 500 lir po kilogramu an nabere se jih preča eno kilo. Nekatjeri jih tud sušijo an bojo prodali suhe, ker imajo višji kup.
Tud u Čedadu je use pouno gobarjev. Sem jih morejo pamest prodajat le tisti iz okuoliških vasi. ker goba je sad, ki se hitro vederba, posebno med prenašanjem.
Ullllllilililllllllilililil',111 iiiiiii i il il imi ii ii uiiiimi i;ijm ni li IIIIHII in nun IIII u ii ii m 1111 m iiiiiii m iiiiinii
SV.PETER SLOVENOV
Mali obmejni promet avgusta
Mjesca augusta je dosegu mali obmejni promet svoj vrhunec; u treh ljetih odkar so bloki odprti, ni šlo še nobedan mjesac tarkaj ljudi čez kunfin, kot lje-tošnji avgust. Bluó je usega skupaj 24.055 prehodu, od tjeh iz italijanske strani 7.584 an iz jugoslovanske 16.471.
Skuoz Stupco je bluó 13.400 prehodu; 4.000 iz italijanske strani an 9.400 iz jugoslovanske.
Skuoz Učjo je bluó 962 prehodu, 460 iz italijanske strani an 502 iz jugoslovanske.
Skuoz Most na Nadiži (Ponte Vittorio) je bluó 1.529 prehodu; 43 iz italijanske strani an 1.486 iz jugoslovanske.
Skuoz Polavo pri Ceplatiščah je bluó 880 prehodu; 88 iz italijanske strani an 792 iz jugoslovanske.
Skuoz Solarje pri Dreki je bluó 1.088 prehodu; 594 iz italijanske strani an 494 iz jugoslovanske.
Skuoz Klinac je bluó 650 prehodu; 196 iz italijanske strani an 454 iz jugoslovanske.
Skuoz Mišček (Idrijska dolina) je bluó 1176 prehodu; 634 iz italijanske an 542 iz jugoslovanske.
Skuoz Boketo pri Topolovem je bluó 118 prehodu iz jugoslovansek strani.
Skuoz sezonski blok Robidišče je bluó 2.770 prehodu; 101 iz italijanske strani an 2.669 iz jugoslovanske.
Skuoz Kirm je bluó 254 prehodu; 240 iz italijanske strani an 14 iz jugoslovanske.
Skuoz Dreko pa je bluó 718 prehodu iz italijanske strani.
Tud čedadski trg je zadnje čase buojše založen z blagom, ker nekaj ga parnese-jo na prodaj oni iz jugoslovanske strani. Jugoslovani nosijo na trg predusem ko-
FOJDA
GORSKE VASI SE SPRAZNUJEJO
Zadnje àase, tuo je od marca do avoš-ta ljetošnjega ljeta, je za nimar zapustilo svojo vas 13 družin iz. vasi gorskih rajeu. H tjem muormo dodati še drugih 120 dje-
koši an maslo, za izkupljen denar pa nakupijo raznega blaga, čevlje itd., s ka-tjerimi so čedadske bankarele dobro založene. Tud Kobaridčani na jugoslovanski strani pravijo de zadnje čase prodajo dosti več mesa, jajca an drugih reči. Vidimo takuó, de je mali obmejni promet pamesu dosti izbuojšanja u krajih, ki spadajo u obmejni pas.
NOVE PROPUSTNICE ZA OBMEJNE PREHODE Kakor znano s parvim septembrom ne vejajo več stare propustnice (to so tiste brez fotografije) za obmejni prehod. Nove propustnice veljajo za eno ljeto an ne kor razen te pokazati na meji »carte d’identità«. Veljajo za use obmejne prehode.
Ponudbe dela
Ljetos je tud zlo dobra sadna ljetina. Sadje je sicer drobno, a drevje je takuó obloženo, de se veje kar lomijo. Skoda le, de muorajo kmetje prodajati sadne par-djelke po takuó nizkem kupu. Use drugače bi bluó, če bi bla kje u Nadiški dolini kajšna fabrika ki bi djelala marmelado iz sadja. Ljudje bi potle sevjeda tud zbuojšali sadovnjake za imjet buojšo kvaliteto an še več sadja. Že dougo govorijo, de bojo postavili gor 'dno tajšno fabriko, a kakor vidimo, je še donàs nimamo. Kar bojo vasi spraznjene an sadovnjaki zapuščeni je sigurno ne bomo več nucali.
IZ KOMUNSKE SEJE Na zadnjem zasedanju komunskega sveta so sklenil, da bojo na komunske stroške popravili britof, vodovod u Platcu an Rukinu an kupili zemljišče za gradnjo nove šuole u Platcu. Nazadnje so še potrdil regolament za dati u najem komunske lokale.
GORJANI
POGOZDOVANJE, FORCE Naš kumun e jeu noticijo taz Rome, ke u jeseni no če odprijeti dan kantir za pogozdovanje Kvamama (Forča). an okuoliške gole kraje. To djelo to zarjes xoventa riarditi, zak zadnje čase, kar so močni nalivi deža, to se pousod užlakuva To djelo to muore narditi prej, ke to more, zak’ naši kraji so najbuj pod-varženim hudim nalivom. Tu ljete to nje majednega kraja tu naši provinciji, ke to spade tekaj deža tej par nas.
PODBONESEC
SMRTNA KOSA NA JUSKI ZEMJI Pretekli tjedan je dobiu naš komun telegram od konzulata iz Liegi . de je umru u Belgiji Anton Dorboló iz Podbonesca. Več o njegovi smrti do sada ni znanega.
ČEDAD
NESREČA NE POČIVA
U špitau so muorli pejat 35 Ijetno Katerim Molaro iz Tera, ker jo je pičila kača u čampno roko, kar je skladala seno iz voza. Mjedihi so si pridržali prognozo.
Vito Zussino iz Brezej se je ponesreču par sečnji gozdov blizu Belopeških jeze-rov. Kar so sjekli smrjeke je njekšnemu djelucu spodletjela sekjera an Zussinu močno poškodovala desno roko. Zdraviti se bo muoru dva mjesca.
SREDNJE
SMRT NAŠEGA EMIGRANTA U BELGIJI
Pretekli tjedan se je smrtno ponesreču u Tetre (Belgija) naš vaščan Natale Vinazza, star komaj 24 ljet. Zaletu se je z motorjem u njek belgijski auto an ostu na licu mjesta martu. Mladi Natale je šu ljetos parvikrat u Belgijo služit usak-danji kruh u karbonove miniere, ker mu ga domača zemja ni mogla dati. žlahti rankega izrekamo naše sožalje!
NEME
SAMO OBECUVANJE
Pred nedougim so paršli tu Neme razni politični eksponenti iz Vidma za košta-tati škodo, ke so domači judje utarpjeli junija mjesca, kar te ba ta velixà huda ura. Usi so obečali njih interesameiit par governu za priti na pomuoč oškodovanim kontadinom. Na žalost pa, so restale le obeče, judje, ke so utarpjeli škodo no majo se sami rangiati, če no bojo tjeli njih puoja poraunati. Ce so bli almankuj se interesali az ven jih izpustiti plačuva-nja tas, a še tega njeso uredili. Ežator u kontinuà nositi usako rato kartele.
Fliperji “ in mladina
Tudi na Videmskem, kakor v ostali Italiji, so prepovedali igro s »fliperji«. Do 31. decembra morajo vsi taki biljardi izginiti iz javnih lokalov. Igro so prepovedali zaradi tega, češ da kvari mladino.
Fliperje bodo torej spravili med staro šaro. Gospodarji javnih lokalov bodo ob lepe dobičke, saj prinašajo fliperji toliko denarja, da so nekateri obrati kar s fliperji krili vse režijske stroške. Vprašanje je, ali bodo mladoletniki potem opustili postopanje in brezdelje. Fliperji so menda samo člen v dolgi verigi, ki se začenja pri filmskih predstavah in pri kvarnem čtivu, ki ga je po vojni vedno več. Vzrok za mlačnost mladine je treba iskati tudi v brezposelnosti. Starši bi tudi morali malo bolj brzdati svoje sinove.
Občinske volitve v Trstu
Dne 12. oktobra bodo v Trstu občinske volitve. Po mestu so že postavili odre za volilno propagando političnih strank s plakati. Stranke bodo nastopile približno tako kakor pri prejšnjih volitvah.
laucijv, xe so emigrirali za stalno u druge Je ne morejo zatreti. Izsekali so že več, štadp- Ce emigracija to bo šla takolé inda«, bolnih dreves jn seveda, je zato pridelek varit» gorske vasi bojo čez deset ljet ostar kostanja manjši nego je bil prejšnja leta. ’, le pppoui^ojna. prazne. ■■■ 0.M	:
VAJENCE za učenje mizarja, 'klučavni-čarja in električarja sprejmejo takoj podjetja v San Giovanni al Natisone. Osebno se zglasite na upravi «MATAJURJA» v Vidmu — Via Vittorio Veneto, 32 — I. nadstr.
DVA KOVAŠKA VAJENCA sprejme tar koj obrtnik iz MANZANA. Osebno se zglasite na upravi «MATAJURJA», Via Vittorio Veneto, 32 — I. nadstr.
ŠTIRI VAJENCE sprejme takoj tovarna stolic BOLZICCO Romano, V. Stazione, MANZANO.
SKLADIŠČNIKA (magazziniere) sprejme lesno podjetje. Pismene ponudbe na: «MATAJUR», Via Vittorio Veneto, 32 I. n.
MIZARSKO PODJETJE v Tricesimo sprejme na delo dva mizarja. Nastop službe takoj. Ponudbe na «MATAJUR», Via Vittorio Veneto, 32-1.
ZASTOPNIKA ZA JUGOSLAVIJO sprejme tovarna lakov za prodajo njenih proizvodov. Ponudbe poslati na naslov : Nino Scavazzini, VERONA — Via Samaritana, 4.
VEČJE TRGOVSKO PODJETJE v Vidmu sprejme takoj trgovskega pomočnika — prodajalca. Ponudbe poslati na «MATAJUR», Via Vittorio Veneto, 32-1.
O&isčite.
VI. RAZSTAVO
»Sodobnega doma«
V VIDMU, Via Morpurgo (Piazza Venerio)
kjer razstavljajo poleg furlanskih in italijanskih tudi jugoslovanski obrtniki
Ritestaua. se do. /zaMlultia. U. septem&Kci
AGENCIJA
»ELI©«
GORICA Ul. Mameli, 8 - Telef. 52-65
cCas to p'ti i ti zn ta I i i o jugo$lopo tis'kepa obrtništvo
Za nego mastnih las
Mastni lasje se veselijo sonca — to naj to tolažba za tiste, ki zaradi tega obu-Pujejo ! Torej — čim več na sonce, zve-tor pa krtačo v roke. Vendar pa si prebe-Me še tele nasvete. Perite mastne lase v toztopini — 1 liter vode in 40 gramov toraksa. Ali pa poskusite z milnim špi-'itorn: izmenoma jedilno žlico milnega pirita in žlico tople vode vtirajte v lase; Ponovite trikrat in lase zatem dobro ®Plaknite. Tudi kura z žveplenim oljem te bi bila napak. Ce se maščoba le ne bo tanjšala, poskusite enkrat tedensko z teeplenim pudrom. Pri tem vtirajte pu-ter s prsti v razčesane lase. Kritični primeri pa se zdravijo seveda po nasvetu travnika za kožne bolezni :	višinsko
sonce ali vitamin B5 (notranje in zunanje zdravljenje).
2$
E
E
L
Menjava denarja
Zeleno gnojenje travnikov
Zeleno gnojenje je za naše razmere najcenejši vir humusa, saj odpade dovoz in raznašanje gnoja po vinogradu. S pravilnim zelenim gnojenjem dobimo več humusa kakor s hlevskim gnojem. Poleg tega pa zelene rastline povežejo vrhnje
Prehrana v starosti
Ko so ljudje starejši, se že z nekim Prirodmm čutom varujejo prekomernih telesnih naporov, prav tako pa tudi preobilne in pretežke hrane. Razumljivo je, ba so med ljudmi tudi izjeme, ki mislite da še prav toliko zmorejo kot v mladih letih. Znanstveno pa je ugotovljeno, 'te se s starostjo pojavljajo različne spremembe v telesu, kar človek, kot omenjeno, nekako instinktivno čuti in že sam tevaja različne zaščitne ukrepe. Te spre merr.be, ki se s starostjo pojavljajo, vplivajo tudi na prehrano. Pri starih ljudeh te spremeni količinska zahteva po raznih hranilnih snoveh.
Prva taka sprememba ali zahteva gle-4e hrane je v tem, da zdravniki starim hudem ne priporočajo samo treh obrokov hrane, temveč so nujne vmesne ma-hce, in to dopoldne in popoldne. Samo brije obroki, ki so zato izdatnejši, preveč obremene prebavne organe, ki so v staiti že tudi manj sposobni za svoje dete. preobilica zaužite hrane jih preobremenjuje in povzroča prebavne težave.
Druga sprememba glede hrane v starosti je količinska. Ne samo, da se spreminja potreba po različnih hranilnih snoveh, zmanjšuje se na splošno tudi količina. Star človek potrebuje količinsko manj hrane kot pa mlad človek.
Zato pa mora biti hrana skrbneje sestavljena kot v mladih letih.
Količinske zahteve po maščobi, ogljikovih hidratih (sladkorju in škrobnatih živilih ) postajajo manjše, narašča pa potreba po beljakovinah, zaščitnih snoveh trudninskih soleh in vitaminih) in pa po tekočinah. Te spremenjene zahteve po Sestavi hrane imajo različne vzroke.
Beljakovine, ki jih s hrano užijemo, mora telo najprej v prebavnih organih *azgraditi, da jih lahko docela izkoristi. Prebavni organi starejšega človeka niso tmc v taki meri sposobni za to presnovno tezgradnjo beljakovin kot v mlajših letih. Nekaj beljakovin ostane neizkoriščenih. Da to izgubo izravna, potrebuje star človek več beljakovin. V mladih letih zadostuje 1 g beljakovin na 1 kg te-tesne teže dnevno, pri starem človeku pa Se zviša na 1,2 g; to je za eno petino. ^5% beljakovin pa mora biti živalskega izvora
Pogosto ugotavljajo zdravniki, da ima prav pomanjkanje beljakovin pri starih ljudeh za posledico malokrvnost in druge težave. Ker telo ne dobi dovolj beljakovinskih snovi, ki so potrebne za tvorjenje krvi in fermentov, se tudi telesne celice ne obnavljajo nemoteno.
Vse vrste beljakovin pa za starega človeka niso enako primerne. Najbolj je priporočljiva beljakovina, ki jo vsebujejo mleko in mlečni izdelki, ker je lahko prebavljiva. Z mlekom pa dobi človek še rudninske snovi, kot sta kalcij in fosfor, ter vitamine. Lahko prebavna in staremu človeku ustrezna beljakovina je tudi v ribah. Ribe naj bodo nemastnih vrst, ker je tudi potreba po maščobah pri starih ljudeh za 1/4 do 1/5 manjša. Tudi pri ostalem mesu je gledati na to, da izbiramo nemastne vrste in tudi nemastne kose.
Zmanjšano uživanje maščob v starosti priporočajo zdravniki zato, ker prebavni organi maščobo presnavljajo. Maščoba pospešuje tudi poapnenje žil, preobremenjuje srce in tudi druge organe. Staremu človeku zadostuje dnevno 3—4 dkg maščobe in to lahko prebavnih, kot sta olje in surovo maslo.
Prebavni organi starega človeka pa še vedno dobro prebavljajo ogljikove hidrate in jih docela izkoriščajo. Ker pa te vrste živila (sladkorji, škrobnata živila) človeka tudi rede, naj jih star človek ne uživa preveč. Pri izbiri živil te vrste se odločamo predvsem za taka, ki vsebujejo tudi zaščitne snovi, to je vitamine in rudninske snovi (ovseni kosmiči, kaša, črni ali graham kruh itd.).
Zaradi opisanih sprememb in omejitev v hrani pa je nevarnost, da uživajo stari ljudje premalo vitaminov in rudninskih snovi. Zato moramo skrbeti, da dnevno dobivajo eno in drugo. Ce so slabih z»b, potem jim nudimo sadje naribano ali v svežih sadnih sokovih. Zelenjavo pa pripravimo sesekljano in ne samo kuhar no, temveč tudi surovo.
V začetku članka smo že ugotovili, da je staremu človeku potrebno več tekočin, in sicer jih mora dobiti dnevno okrog 2 litra. To potrebo krijemo z juhami, sokovi itd. Najmanj 1/2 litra tekočin pa bi morali pokriti z mlekom.
^Rance bevk:
13.
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
Moj Bog! To telo, ki je tako dolgo ho-«lo po svetu, je bilo zdaj brez moči. Vča-jo je popustila bolečina, tedaj je ždela teot napol v nezavesti. Bila je izmučena, Predsmrten spanec ji je legal na oči. In teakor da njen duh neprestano preži v borzni, da ne bi za zmeraj zaspala, se je Zdaj pa zdaj zdrznila, veke so se ji odprle, 'tei so ji za trenutek zagorele v prejšnjem °Shju. Samo za trenutek, že ji je mrak *hova zastri zenice. Kazno je bilo, da se z 'teo silo bori proti blodnjam, ki so ji prihajale.
»Kaj je, mati?« se je oglasil. »Ali hudo trpite? Ali česa želite?«
Ki mu mogla odgovoriti. Le z roko je Naredila znamenje, da ničesar ne potrebuje. Začelo jo je dušiti, tedaj so se njeni Prsti krčevito oprijeli sinove roke. Nena-'terna, kakor strašno prebujena od neke teisli, mu je pogledala naravnost v obraz, Pžtnice so se ji za spoznanje premaknile, kazalo je, da bi mu bila rada nekaj povedala. Nagnil se je nad njo, z ušesom tik Pjenih ust, da bi jo slišal. Njene besede so (te rahle kot dih, kakor da so Ji iz sanj PKfile na jezik. Njihov smisel je ujel bolj 8 slutnjo kakor ij sluhom.-	.; <
.mfTf.TT r'aJivm.*
in spodnje plasti in je tako humus, ki ga dobimo z zelenim gnojenjem, bolj enakomerno razdeljen kakor napravi to najboljše raztresen in podkopan hlevski gnoj. Za poljedelstvo je hlevski gnoj nenadomestljiv, v vinogradništvu pa ga lahko brez vsake škode popolnoma nadomestimo z zelenim gnojenjem v kombinaciji z mineralnimi gnojili. Zeleno gnojenje ne nadomešča samo hlevskega gnoja, temveč celo prekaša njegovo vrednost. Poleg tega pa tako gnojenje še zniža proizvodne cene pridelka. Kljub temu pa se zeleno gnojenje ali podor zelo počasi uveljavlja v našem vinogradništvu.
Glede na čas podoravanja ločimo jesenske in zimske podorine. Pri zbiri rastlin za podor pa moramo biti previdni. V poštev pridejo le one rastline, ki se z vinsko trto dobro prenašajo.
Primerne rastline za jesenski podor so: njivska grašica, za težje zemlje z veliko apna. Na 1 ha potreb ujemo 140 kg semena ;
peluška — za peščeno ilovnata tla, daje večji pridelek zelene mase kakor grašica;
volčji bob, ki ima to prednost, da požene globoko korenine in daje veliko zelene rasti.
Kjer je zemlja lahka, pa se bomo odločili za mešane posevke. Primerna mešanica je:
50 kg graha, 50 kg grašice in 10 kg repice ali
30 kg graha, 60 kg grašice in 30 kg volčjega boba ali
30 kg graha, 30 kg grašice in 60 kg volčjega boba.
Te mešanice za podor lahko sejemo koncem julija ali v začetku avgusta in jih novembra podorjemo ali podkopamo.
Zimske podorine sejemo v avgustu. Ker spomladi odganjajo sočasno s trto, je bolje, če se odločimo za jesenski podor. Za zimski podor pridejo v poštev: mešanica graha, grašice in oljne repice. Zelo primerna podorina je inkarnatka in ranjak. Na vsak način bomo dali prednost metuljnicam. Tudi lucerna je primerna podorina, vendar le tam, kjer je na razpolago dovolj vlage, ta namreč lahko zaradi globoko rastočih korenin postane v suši tekmec trti, kar ni zaželeno.
BORZA V ZURIGU
ZDA (1 dol)
Anglija (1 funt šter.)
Francija (100 fr.)
Italija (100 lir)
Avstrija (100 šil.)
CSR (100 kron)
Nemčija (100 DM)
Belgija (100 fr.)
Švedska (100 kron)
Jugoslavija (100 din) Argentina (100 pezov)
4.28 '4 11.95 0.93 0.68
16.50
13.50 101.95
8.56
82.00
0.59
9.60
Prva pomoč
Pri zastrupljenju z žvepleno, solno, so-1/tmo in drugimi kislinami dajte bolniku za prvo pomoč beljak, pomešan z žlico sladkorja v četrt litra prekuhane in še mlačne vode, da popije. Bolnik bo kmalu začel bruhati. Bljuvanje povzroča tudi milnica ali mleko.
Pri zastrupljenju z lugom in podobnimi spojinami pa vzemite razne kisline, na primer kis, limonin sok, za noževo konico vinske kisline iz lekarne na pol litra vode, pa tudi mleko in led.
To seveda le v prvi sili, če zdravnika ni v bližini.
111 ■ 11111 m 111 ■ 11 i.n 1111 ti 11 UMIH la 111 m mi m iiiiiiiiiiiiiii 11 n 111 mnimmii 11 mn m n min 111 iiniiin
Zakaj hira sadno drevje
Včasih začne hirati sadno drevje, ko sadjar ne more ugotoviti pravega vzroka — ni še staro, ni pa mogoče odkriti tudi bolezni ali škodljivcev. Tudi strokovnjak ne more vselej tako lahko ugotoviti, zakaj se drevje suši.
Včasih pa se sadjarji čudijo, zakaj se n. pr. sušijo češplje ali slive, čeprav so opazili, da jih je napadel češpljev kapar. Napadena drevesa po tem škodljivcu so po vejah črna, kakor sajasta ali posuta s črnim prahom. Ko drevo oslabi zaradi kaparja, ga včasih napade še rdeči pajek, ki se je v zadnjih letih pri nas zelo razširil. Rdečega pajka pa je težko opaziti, ker se navadno skriva na spodnji strani listov. Drevo hira zaradi rdečega pajka, ker mu ta škodljivec pije
sili i miiiiiimirnii i min n n in min n i m i ii 11 m mm mn m i n m i m m m mm m m m m m 11 m m
Gnojenje s kurjim gnojem
Za gnojenje cvetlic ali zelenjave na vrtu, ne smemo uporabljati suhega kurjega gnoja, ker je preoster. Namočimo ga v vodi. Ravnajmo pa takole: vedro kurjega gnoja, po možnosti brez slame, stresemo v star čeber ali v kako drugo večjo posodo. Dodajmo dve lopatki saj, za noževo konico hipermangana in prav malo boraksa. Prilijemo tri vedra vode in vse skupaj dobro premešajmo in po-krijmo z deskami ali s pokrovom. Mešajmo vsak dan in mešanico vedno po-krijmo, da preprečimo dostop zraka. To ponavljamo tri do štiri tedne. Ce je toplo, manj časa, če je hladneje pa dalj.
S tako pripravljenim tekočim gnojilom ravnamo takole: najprej ga razredčimo z devetkratno oziroma desetkratno količino vode in dobro premešamo. Razredčimo samo toliko gnojila, kolikor ga
nameravamo porabiti. S to razredčeno tekočino zalijemo lončnice, ki smo jih prej zalili z vodo. Z njo uspešno pognojimo tudi zelje, cvetačo, kolerabice, špinačo, solato, kumare, paradižnike, papriko itd. predvsem pa zelenjavo z užitnimi listi. Zalivamo samo korenine. Pazimo da ne bomo polile listov! Gnojimo ob oblačnem vremenu in po dežju ali pa rastline prej zalijemo. Zemljo okrog rastlin zrahljamo da bodo gnoj bolje izkoristile.
Gnojenje večkrat ponovimo, in sicer vsake tri do štiri tedne. Nikakor pa ne smemo gnojiti zelenjave, ki dozoreva in jo nameravamo kmalu porabiti. V tem primeru bi dobila neprijeten okus in rada napenja. Prepozno gnojena zelenjava ni primerna za konzerviranje.
Po tem gnojenju se zelenjava in cvetlice zelo popravijo in hitro rastejo.
sokove. Pajek je rdeč, zelo droben, tako da moraš imeti dobre oči, da ga opaziš.
Vsako drevo, ki ga močneje napadata ta škodljivca, je kmalu zelo izčrpano. Hrano, ki bi jo drevo porabilo za tvorbo cvetnih brstov in sadja ter za rast in da bi bilo odporno, izsesajo škodljivci ali porabijo glivice rastlinske bolezni. Rdeči pajek, še zmanjša listno površino, tako da drevo lahko pripravi manj hrane, kakor pa je potrebuje. Ce je drevo napadeno že več let, sčasoma popolnoma osla-bi in zato lahko rodi kvečjemu vsako tretje leto. Slabo prehranjeno drevo ni cdpomo in se ne more dolgo upirati suši, mrazu in boleznim. Takšno drevje navadno napadejo še glivične bolezni, ki razvijejo svoje koreninice pod lubjem ali nad njim — potem pa drevo odmre. Odmiranje najlaže opazimo poleti. Do poletja drevo izčrpa zalogo hrane iz prejšnjega leta in tudi, kolikor si je je pridobilo v rastni dobi dotlej, zato ne more popolnoma razviti sadja in veje se začnejo sušiti.
To lahko preprečimo le z redno nego drevja. Ce pia so drevesa že na pol suha in odmirajo, jih je treba posekati. Zato je treba tem bolj skrbno negovati drugo drevje, ki še ne hira. To pa se pravi, da mu je treba dobro gnojiti, ga škropiti, krošnje čistiti in primemo redčiti. Redno je treba škropiti vsako zimo, enkrat pred cvetenjem in vsaj dvakrat po njem. Ce je sadovnjak na travniku ali tam, kjer kosimo travo za živino, je treba za travo še posebej gnojiti.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 liska; Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
»Martinac! Sveti oče so naši sveti Mar teri jezik odrezali... To ni pravično ... To ni dobro ...«
Samo to, z izrazom dušne bolečine ia obrazu, in nič več. Čedermaca je obšla vročina po telesu. Ali se materi blede? In vendar se ji ni bledlo. V tem trenutku so ji bile oči čisto jasne, duh buden. Dolgo zadrževane besede so ji prišle iz dna osuple duše.
Tedaj,, ob materi, niti za hip ni bil pomislil na bridkosti zadnjih dni. Z daj so mu zopet zajele dušo. Ce bi bil zapisal vse trpke besede, ki jih je slišal te tedne, bi bila nastala najgrenkejša knjiga. Spomnil se je starca, ki ga je pred nekaj dnevi pripravljal za večnost. Kako se je trudil; da ga je za silo potolažil, preden je step il pred večnega sodnika. In zdaj mati... Če bi mu bila to rekla kdaj prej, bi s? til zgrozil do dna duše. Zdaj se ji ni čudil. < Zdaj se ničemur več ni mogel čuditi. Koliko je pretrpela v samotnih urah raznih Sijanja, da so ji tik pred smrtjo vzgorele te besede ! Ona, ki je nekoč kaznovala svoje otroke, če so le sveto podobico vrgli ra tla. Obšla ga je taka bridkost in jeza, da so mu solze stopije v oči. Jezus,-saj se je
>. > !.-*.■ iv. .	o.- ’ ' -■ h- ‘ • ; -i i, *. i
oglašalo še v njem, vsak dan glasneje, četudi se je krotil! Vendar materi tega ni mogel in ni smel pritrditi, že zaradi tega ne, da ne bo zagrenjena in razočarana zapustila življenja. Kako ga je gledala, gledala s poslednjimi močmi! Zdelo se je, da ga izziva, naj ji odgovori. Kaj praviš ti, moj sin, posvečeni služabnik Gospodov?
»Ne, mati«, je rekel nežno, s tresočim se glasom. »Sveti oče niso vedeli. Verjemite — nalagali so jih! Izvedeli bodo resnico in popravili zlo ... Saj sveti oče tega ne morejo dopustiti«, jo je uverjal z njenimi lastnimi besedami.
Saj ni lagal, ni se pretvarjal. Verjel je v to, ker je hotel verjeti. Poslušala ga je napeto in pridrževala dihanje. Senca predsmrtnega nasmeha ji je zopet hušxnila preko obraza. Začelo jo je dušiti v grlu, dolgo se je borila za sapo.
»Saj verjamem«, je slednjič zašepetala. »Bog naj mi odpusti! Napravi križ, Martinac!« ga je s svojimi šibkimi močmi zgrabila za roko. »Martinac!«
Bilo je srce pretresajoče, Čedermaca je stiskalo za drlo. Sklenil je roke, izšepetal molitev, nato naredil križ nad njo, kakor da jo odvezuje grehov.
Pomirila se je. Na lica ji je leglo za sepco vedrosti. Zdelo se je, da so jo popustile tudi boječine. Gledala ga je z iz-razom, kakor da ji znova vstaja rahel
'	:	• *	-	*.	:*f
"" •	; ' I ■)	: o'-	■	'S,.	-:i T, i
dvom v srcu. Znova se je vznemirila. Izraz oči, kakor da se je nenadoma spomnila nečesa, kar bi bila skoraj pozabila.
«Martinac, umrla bom,« je dahnila. »Zdaj boš ostal sam na svetu.«
še vedno je skrbela zanj. Saj je znal ceniti njeno skrb, toda do dna jo je spoznal šele ta trenutek. Da, sam ostane na svetu. Priznal si je, da ga je bilo strah te osamljenosti. Toda ni smel kazati svoje ganjenosti in potrtosti.
»Tudi jaz sem že v letih in bom kmalu umrl,« je božal njeno roko. »Ne bom doživel take starosti kot vi, mati. Potem se bova zopet videla. V nebesih se bomo razgovarjali v vseh jezikih in tudi po slovensko. Tega nam nihče ne bo branil; nihče, mati. Tam bomo vsi enaki. Tam boste zopet peli... Ali se spominjate, kako ste nekoč peli nam otrokom?«
Da, gotovo se je tega še spominjala, a mu ni odgovorila. Kaj so bili zanjo spomini v tem hipu! Le rahlo, kakor da s
: !« -
tem pritrjuje njegovim besedam, mu je stisnila roko ...
Gospod Martin se ni ganil od njene postelje, ni čutil ne utrujenosti ne lakote. Prišla je bila Katina, tiho jokala za vrati, pred večerom je zopet odšla. Bolnica se je ves čas težko borila s sapo. Da bi ji olajšal bolečino, jo je obrnil z obrazom proti oknu.. Skozi zaprašene šipe je zdaj pa zdaj zastrmela v jesensko sonce, ki se
Ir
n
je medlo pretakalo čez pobočje, v drevje, ki se je zgibalo v sapi. Čedermacu se je neizmerno smilila. Sočutje mu je zar mamilo vse druge občutke. Misel se mu je tu pa tam pomudila le pri kakem spominu, ki je bil združen z materjo. Minute so mu potekale v tihi molitvi. Ni več molil, da bi mu Bog še ohranil mater; storiti bi bil moral čudež. Prosil ga je, naj jo čimprej reši trpljenja.
Znočilo se je. Brlevka je medlo gorela, sence so trepetale na stenah. Zunaj je šumelo listje, zdaj pa zdaj je veja udarila ob vejo. Včasih je zadremal, molitev mu je umrla na ustnicah in se je izgubila v tihoto. Bil je do kraja izmučen. Kadarkoli je potišala materina sapa, se je zdrznil in preplašen odprl oči. še je živela...
Občutil je žejo, v grlu ga je žgalo od suhote, a se ni dvignil, da bi popil kozarec vode. z materjo sta se sporazumevala le še z znamenji. Da ga ne bi bil mučil spanec, se ji je zazri v bledi obraz. Znova ga je obvladala čudovita nežnost do nje. V medlem svitu so mu ustnice venomer trepetale, kakor da tiho, vročično izgovarja misli. Od njenih poslednjih besed pa do te minute je preteklo le nekaj ur, a njemu se je zdelo, da so minila dolga leta. Nehote se je spomnil tistega dne, ko je v črnem talarju stal pred njò, ata« ga je zgrabila za roke : »Martina«,' preudari, Se je čas...« Rada bi bila imela si-
'I "	:	>	j'	....	-T-Oh
-t'	.	:	•' ib	■[	i	•Tifili?.,-.
H. CH. ANDERSEN:
ZORAN HUDALES:
Prebrisana opica
Na košatem drevesu je sedela opica. Premišljevala je, kaj bi počela, da ji ne bi bilo dolgčas. Pa je zagledala zelenca. Previdno se je splazila navzdol in ga zgrabila. Nekaj časa se je z njim igrala, potem pa se je tega naveličala, in ker ni vedela, kaj naj z zelencem počne, ga je pogoltnila.
V blatu pod drevesom pa je sedel krokodil in jo opazoval. Ker mu je sonce sijalo v oči, ni natančno videl, kaj se je zgodilo. Vendar je upal, da bo opici spodrsnilo in da bo štrbunknila z drevesa v njegovo lačno žrelo. Toda kmalu je spoznal, da iz te moke nq bo kruha. Začel je premišljevati, kako bi jo ukanil.
»Kako le moreš biti tako kruta, opica?« je rekel. »Umorila in požrla si mojega najmlajšega sinčka. Kako naj se, revež potolažim? Vsaj solze mi pridi obrisat!«
Opica pa je predobro poznala krvoločnega krokodila in se ni pustila zvabiti v past. Malo je pomislila in mu takole odgovorila :
»ča je bil zelenec tvoj sinček, ti bom «tmniiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii'iiiiiiiiiii:iii!iiiiiiiiiiiiiinii!iiiiiii!iiiii mn n
dala namesto njega svojega sina« In z dolgim, črnim prstom je pokazala na črnega Arabca, ki se je sprehajal ob reki.
»Opica, motiš se! To je vendar človeški sin,« je ugovarjal krokodil.
»Mar sem se res tako zmotila?« je hudomušno dejala opica. »Le bolje poglej, boter, pa boš videl, da sva si podobna. Toda če bo navsezadnje le obveljala tvoja, potem bo pa tudi res, da si nista zmeraj v sorodu dva, ki sta si podobna...«
Krokodil opici ni znal odgovoriti. Odplazil se je proti reki z dolgim nosom in praznim trebuhom.
mmrmii 1111iimitiii 111 ninni u n uni 111ini>m in
IESEN
Glejte, to jesen bogato! Zjutraj z zarjo se nasmeje in miluje njive, trato, srca mlada nam ogreje.
Vse je shrambe napolnila.
Čez gorice pesem nosi, v gozdu listje pozlatila, naši deci sadja trosi.
čujte, to jesen prelestno,
Kaj nam je zvečer zapela:
»Ker ste delali vsi vestno, vsaka vas bo kruh imela.« um m i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiu i i[i!!i i!i i i iiiii i!iiniiii iii:iiim
Zakaj ima zajec dolge uhlje
ANEKDOTE
Knjiga o lesenem Pinocchiu, ki mu je Walt Disney pomagal do svetovne slave, ima svojevrstno zgodovino nastanka. Collodi, njen avtor, je bil precej lahkomiseln človek. Da bi pisal za otroke, mu še na pamet ni padlo. Toda lepega večera je pri kartah izgubil 1000 lir. Slabe volje je 11 lili niiiii m 1111 m i lin i m ni ii i m i m 11 j 111 ii i ii i.i
Vrabček in sraka
na poti domov srečal prijatelja, založnika Feliceja Paggia.
»Kam pa jo mahaš?« je vprašal Paggi.
»Domov, izgubil sem.«
»Koliko?«
»Saj ni važno. Ali boš ti plačal? Tisoč lir, ki jih nimam.«
»Jih hočeš?«
Collodi je imel ponudbo za šalo, vendar je naslednje jutro kljub temu stopil k Paggiju in našel na njegovi mizi tisoč lir s pobotnico. Na njej je bilo zapisano, da je to predujem za otroško zgodbo, ki naj jo v enem letu napiše. In tako je, po burni noči za igralno mizo, nastala ena najlepših mladinskih knjig — Pinocchio.
Zbolel je jež. Okoli njega so se zbrale živali in premišljevale kako bi mu pomagale. Lisica je predlagala, da pokličejo zdravnika. Iskale so ga, toda niso ga našle. Tedaj je predlagal mali medvedek:
— Nekaj sem se spomnil, šel bom k babici — enooki medvedki. Ker je prestara, ne prihaja iz brloga. Pametna je in dobra. Minulo leto sem se najedel malin, pa sem zbolel na želodcu. Tako me je bolel, da sem mislil, da bom umrl, če bi ne bilo njene pomoči. Ozdravila bo tudi našega ježa.
— Dobro! —i so pritrdile živali. — če pošljemo tebe, se boš tam predolgo zadržal. Za ta posel je boljši brzonogi zajec.
Rečeno —• storjeno! Zajec je dirjal in prispel pred brlog stare medvedke. Nenadoma pa je zaslišal strašen šum. Ustavil se je in izbuljil rdeče oči. Ni se zavedel, da to šumenje povzroča slap. Prestrašil se je in jo ubral nazaj.
Junak živalim pa ni smel priznati da ni bil pri stari medvedki, zato se je odločil, da jih prevari. Ko je prišel k njim, je vzkliknil :
— Hej, bratje, če bi vedeli, kaj se je zgodilo! Skoraj bi bil poginil.
— Povej, zajec, kaj se ti je zgodilo? — so vprašale živali.
— Priletel sem pred brlog, — je začel zajec lagati, — pred njim pa so bili trije lovci, ki so ravno medvedko drli iz kože... Bratje, bežimo, ker grozi nevarnost tudi nam.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniuiiiiiiniiiiiiiiiiiui TOLSTOJ :
živali so ga pogledale prestrašeno, šele ko so se pripravile na beg, se je pojavil® veverica.
— Hej, prijatelji gozdni, počakajte! Zajec laže! Ravno zdaj sem videla star ro medvedko, živa je in pošilja ježu žira* vilne rastline.
Veverica je živalim pripovedovala, kak® je zajca zasledovala, kako se je zajec u-strašil šumenja slapa in jo nato ubral nazaj.
živali so se razhudile, zgrabile zajca z® uhlje in ga začele — vsaka zase — uhlja'
ti  Razumete zdaj, zakaj ima zajec
dolge uhlje?
Vrana in rak
Leti vrana nad jezerom. Gleda — rak leze v vodi. Vrana nadenj — čop! Nato sede na drevo in se pripravlja, da ga bo pojedla.
Rak čuti, da je izgubljen in pravi:
»Ah, vrana vranica! Poznal sem tvojega očeta in mater — krasne ptice so bil® to!«
»Uhu!« reče vrana in ne odpre ust.
»Tudi tvoje brate in sestre sem poznal — tudi te so bile posebne ptice.«
»Uhu!« pravi ponovno vrana.
»Vendar se s teboj ne morejo primerjati. Na svetu ni pametnejše ptice od tebe.«
»Aha!« se zasmeje vrana, odpre usta ir* spusti raka v vodo.
Prav nato je je pa rak čakal, iiiiiniiiin iiiim imi ■ i m ' ■ < ■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiin ii ii niiiin*
SIL C
živel je Hind, ki je imel slona. Slabo ga je hranil, naganjal pa ga je, da je moral veliko delati. Nekoč je slon zbesnel in stopil z nogo na svojega gospodarja. Hind je umrl.
Potem je začela njegova žena jokati in prinesla je pred slona svoje otroke ter jih porinila pred njegove velikanske noge. Rekla je:
»Ubil si očeta, pa ubij še otroke.« Slon je pogledal otroke, zgrabil z rilcem najstarejšega dečka, ga dvignil visoko ter ga varno posadil na svoj hrbet. In slon je ubogal dečka na vsako b sedo in delal zanj.
titi. Pa se v jezi zaletita druga v drugo s tako silo, da padeta z brvi. V mrzli vodi
se shladita in se komaj rešita vsako na. svoj breg.
KOZI
Dve kozi se srečata sredi brvi. Brv je ozka, ne moreta kar tako druga mimo druge.
»Ogni se!« reče prva koza.
»Ti se ogni !« odgovori druga. »Jaz se n prišla prva.«
»No, to bi bilo lepo, da bi se tebi ognila jaz, ki sem starejša! vpije prva. Beseda da besedo, nobena noče popus-
Koklja in račka
Lahkomiselna raca je znesla jajc® koklji v košaro.
Izvalili so se piščančki. Tedaj je zagledala mati Koklja, kako je zlezel iz enega jajca kaj čuden piščanček. Imel j® velik rumen kljun in rumeno kožic® med nožicami ter je urno splezal iz košare. »Kdo pa si?« se je začudila koklja-
»Ga, ga, račka sem!«
»Kam pa greš, ko si vendar tako majhna?«
»V potok se grem igrat!« se je šopirila račka. »Ne bojim se vode kakor piščan-ški !«
Ker pa je bila šibka in neizkušena, j® je odnesel tok. Tedaj jo je rešila mati Koklja s svojim kljunom.
Vidite? človek ne sme nikdar precenjevati svojih moči.
MUCA COfATAKICA
Na veji je sedel vrabček. Zima je vedno huje pritiskala. Vrabček je bil žalosten. Tedaj je priletela mimo njega sraka in se mu začela posmehovati.
Vrabček je zagrozil sraki:
»Le počakaj !«
Sraka pa se je kar smejala. Ubogi vrabček ni vedel, kaj naj stori, tako ga je zeblo. Skakljal je sem in tja po snegu. Tedaj je prišel mimo Jožek. Ko je zagledal
zmrzujočega ptička, ga je vzel s seboj domov. Napravil mu je hišico in vrabček je ostal vso zimo v njej. Imel je dovolj hrane.
Sedaj pa je zmrzovala sraka. Prosila je otroke, da bi jo vzeli pod streho. Otroci pa je niso hoteli vzeti, ker se je prej ubogemu vrabčku tako posmehovala, čez nekaj dni je že zelo oslabela. Tedaj pa je prišel mimo maček in jo požrl.
Za svojih mladih let je Balzac prinesel nekemu založniku rokopis svojega romar na. Založnik je prebral, se navdušil in sklenil ponuditi avtorju tri tisoč frankov. Pozanimal se je za Balzacov naslov in ko je zvedel, da stanuje v siromašni četrti v predmestju, se mu je zazdelo, da bi bila dva tisočaka več ko dovolj.
Prišel je do hiše in slišal, da stanuje Balzac v šestem nadstropju. »Tisoč frankov bo z veseljem sprejel,« je menil in se sopihaje odpravil po stopnicah. Ko pa je odprl vrata in zagledal bedno sobico, je dejal: »Monsier Balzac, ponujam vam tri sto frankov za vaš roman.«
In Balzac je denar sprejel.
m
Za vladanja Henrika II. je v Franciji živel zdravnik in advokat Brosquet, ki je delal v obeh poklicih samo zgago. Slednjič je bil zaradi čudnih maž, ki so bolnikom hudo škodile, obsojen na kmrt. Kralj pa je hotel mazaču, ki je slovel za velikega šaljivca, izkazati poslednjo milost in mu je dovolil, naj si sam izbere smrt.
»Lepo od vas, sire,« je rekel Brosquet, »tedaj mi dovolite, da umrem za starostno onemoglostjo.«
na duhovnika; a tisočkrat žal in hudo bi ji bilo, ako bi bil nevreden služabnik Gospodov. Tega mu ni rekla, bral ji je v očeh. Odločil se je. Tedaj mu je iz globoke hvaležnosti poljubila roko, prvič in zadnjič v življenju... In pozneje, ko je bil še mlad, poln življenja, in ga je zli duh vabil na stranska pota. Saj je bila komaj misel, komaj grešen pogled, a mati ga je videla do dna. Tresoča se je stala pred njim: »Martinac, ali nisi prisegel Gospodu?« Zavedel se je, se osramočen oprl na steno in se razjokal. Vse mu je dala; ni skrbela le za njegovo telo, bala se je tudi za njegovo dušo.
In kakor da ji iz hvaležnosti vrača tisti davni poljub, je zdaj pritisnil ustnice na njeno uvelo roko. Bila je skoraj mrzla. Popustila ga je potrtost, ki ga je prej mehčala in mu izvabljala solze. Sedel je kot omrtvičen, ji gledal v obraz, na posinole ustnice ; kakor da od trenutka do trenutka pričakuje njenega poslednjega diha.
Zadremal je. V dremavici je zaslišal dolg vzdih, nato še enega. Potem je bilo vse tiho. Preplašen je odprl oči in pogledal bolnico. Ležala je vznak. Zdelo se je, da je hotela dvigniti roko do glave, a ji je obstala na prsih.
»Mati!« jo je poklical. »Mati, slišite!«
Pogledala ga je še enkrat z odsotnim, začudenim pogledom, kakor da je zastr-
mela že iz onega sveta.
Čedermac je planil k vratom in na hodnik. Poklical je družino, ki je spala... Mati je umrla šele proti jutru.
*
Gospod Martin je že dolgo čutil, da mu pojemajo telesne moči in se ga kdaj pa kdaj loteva mrzlica. Posušil se je bil ko trska, obraz se mu je nagubal, toda bil je močne narave, pomagala mu je tudi železna volja, da se je vzdržal na nogah.
Po materini smrti bi ga bilo skoraj zlomilo. Noge so se mu tresle, le s težavo je opravljal službo, vzelo mu je spanec, lotevala se ga je mrzlica. Jedi niso imele okusa, občutil je le veliko žejo. Razburjal se je za vsak nič, venomer se je moral krotiti, a obenem je vedno bolj občutil krvavečo bolečino ob srcu. Bilo mu je, kakor da mu srce neizmerno veliko in težko visi v praznem prostoru in se bo vsak hip utrgalo.
Ali je zbolel? Ali je res zbolel? Vpraševal se je a začudenjem in grozo. V življenju je bil le redko bolan, same neznatne slabosti. Misel, da bo kot nebogljen starec Bog ve koliko časa priklenjen na posteljo, mu je bila nad vse težka. Spoznal je, da telesne izčrpanosti, ki ga je obhajala, ne bo mogoče premagati le z močjo njegove volje. Treba bi bilo več, mnogo več...
Legel je vsak dan po maši in ni vstal
do naslednjega dne razen po najnujnejših opravkih. Užival je le malo. Katina mu je kuhala pomirjevalne in krepilne čaje.
»Ali si bolan?« Dekle je preplašeno strmelo vanj. »Ali naj koga pokličem?«
»Saj nisem bolan,« je odgovarjal osorno. »Kdo pravi, da sem bolan? Le nikomur tega ne pravi ! Utrudilo me je, zelo me je utrudilo, potreben sem počitka, če kdo vpraša po meni, reci, da počivam, in takoj me pokliči!«
Katina se ni upala ugovarjati. Bila jo je sama skrb. Z materino smrtjo se je bila sama po sebi izravnala napetost, ki je prej vladala med njima, čedermačeve-mu bistremu očesu ni bilo ušlo, da Katina ni žalovala le za materjo, ampak istočasno tudi za svojo ljubeznijo. Klinjon jo je bil najbrž pričakal kje na klancu in za vedno razdrl njene sanje. Saj se mu je smilila, ki je bila ranjena do dna duše in ji tiste dni niso nehale teči solze; slednjič se je uravnovesila in se topo vdala. Prej kakor je Čedermac pričakoval. Postala je postrežljiva in skrbna kot nikoli poprej. Zavedala se je svoje odvisnosti od njega.
Čedermacu se ni sanjalo, da ga bo materina smrt tako globoko potrla. Bila je tista poslednja kaplja, ki mu je zrušila ravnotežje. Ko je ležala na mrtvaškem odru in še potem je izgubil čut za čas.
Bilo mu je, kakor da visi v praznem prostoru in se je še sonce ustavilo na nebu, ne le žepna ura, ki jo je pozabljal navijati. Bil je ko drevo, ki so ga zločinsko zasekali in nato pustili, da izceja svoje najboljše sokove.
Leže na postelji je bolščal v strop, kakor da vrta v mrak nekaterih ugank, ki jim ni mogel do živega. Potil se je, znoj mu je še huje črpal moči, a obenem ga. je navdajalo omotično ugodje. Kdaj pa kdaj se ga je loteval spanec, da so se mu same od sebe zapirale veke. To, kar ga je objelo, ni bilo spanje, bilo je mučno stanje med blodnjami in bedenjem. Prej jasne misli so se mu trgale v drobce, se mu spreminjale v pošastne podobe, v grozotne predstave, kakor bi si jih ne mogla izmisliti še tako živa domišljija.
Bil je beli dan, zunaj je sijalo sonce, a njemu je bilo, kakor da je soba prepredena s sivo pajčevino. Videl je Katino, dobro se je zavedal, da stoji ob njem, vendar se mu je izmikala v neznansko daljavo. Kdaj pa kdaj se mu je zdelo, da stoji ob postelji neka čisto tuja ženska in ga gleda s plahimi, žalostnimi, vprašujočimi očmi. Le kadar je spregovorila, se je znova zavedel, da je ona.
Kaj ni bil prišel Potokar in sedel ob njegovi postelji? V posameznih trenutkih se mu je zdelo, da ga gleda le iz mučnih sanj, iz katerih se ne more prebuditi. Da,
bil je on ; izdajali so ga redki lasje nad čelom, v neznano misel zabodeni pogled. Kaj misli? Le naj kadi cigaro ! Saj njem« ne more škodovati. Ne, saj ni bolan. Kd® pa mu je to natvezel? Gotovo Katina-Truden je. To je le trudnost. Naj mu ni' kar ne govori o bolezni, ako se mu noč® zameriti... Govoril je z drhtečim, poj®" majočim glasom, a se je bal, da govori le iz mrzlice in je z muko tehtal besede. Ni rekel nemara kake neumnosti? Saj k9 rajši molčal in poslušal. Govoril je Poto-kar; tako jasno, razločno, preudarno, k®'' kor da bere iz knjige. Poslušal ga je peto, natezal duha, da bi mu ne ušla ni' ti beseda. Toda duh mu je bil izmučen, tako zmeden, tako nezanesljiv, da je si' cer lovil besede, a jih ni mogel sproti zadosti naglo vezati v smisel.
Potokar je odšel, ob postelji je ostal9, prazna stolica, besede so obvisele v zr®' ku. Čedermac se je trudil, da bi jih uje', jih razvrstil v smisel, a od izmučenosti, od vročice, ki mu je objemala telo, so s® mu zapirale oči. Se napol v spanju so besede vstajale iz spodnje zavesti, da 60 je z njimi mučil kakor s sanjskimi pod®' bami. Misli se mu še nikoli niso zdele t®' ko žive, tako otipljive kot zdaj ; vsaka J® dobila čisto razločno podobo, ki mu J® ostala pred očmi. Predvsem črna roža, ** jo je trgal z roko, a mu je vedno znov® vzcvetala iz mraka.