Posamezna številka 6 vinarjev. ŠI8V. (2. Mubijane s vi«. \ LjuDUanL v Četrtek, 16. januarja 1913. Leto Xll s Velja po pošti: Za oeio loto uaprej . . K 28'— sa en raosflo „ . . „ 2'20 ca Nemčijo celoletno . „ 28'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za oelo le.o naprej . . K 24 — u en meseo „ . . „ 2 — V sprtft prejeme mesečno „ 1*70 š Sobotna izdaja: se sa eelo leto........ T— u Nemčijo oeloletno . „ 9 — u oitalo Inozemstvo. „ 12'— lfc3T Uredništvo je v Kopitarje*! nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne ses sprejemalo. — Uredniškega telefona štet. 74. »= Inseratl: Enoatolpua pedtvrsta (72 mnj: ia enkrat .... po 15 v sa dvakrat .... „ 13 „ za trikrat...... tO „ sa večkrat primeren p o past. Pomito tsnaolls. zimii. osmrtitce U: onos olpna pt itvrsta po 18 vd. i1 , 1 Poslano: enostolpna petitvrsta po 30 Tla. Izhaja vsak dan, Izvsemil m* delje in prasntke, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga Vosnt rad. tJpravntštvo je v Kopitarjevi nllol it. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bo: n.-taero. št. 7583. — Dpravnlškega telefona št. 188. J** Danagnla števtka obsega 6 strani. Pred zopemo vojsko? KARO JE BILO Z NAMERAVANO NOTO BALKANSKIH ZAVEZNIKOV. London, 15. jan. (Telegram našega londonskega poročevalca.) Avtoritativno izvem, da so balkanski delegati U. t. m. na seji pri srbskem delegatu Novakoviču sklonili, da pošljejo Rešid-paši notiiikacijo, da je premirje končano in se bo vojska čez štiri dni nadaljevala. K temu je delegate nagibalo zlasti dejstvo, da se evropska diplomacija ni mogla glede kolektivnega koraka v Carigradu zedinlti. Vendar vsi delegati s tem sklepom niso soglašali. »Reuterjev« urad je pa zase sklep izvedel in ga hitro objavil. Poslaniki velevlasti so pa, kakor hitro so o tem izvedeli, balkanskim delegatom dopovedal]', da bi tak korak stvari škodoval. Balkanski delegati so zato sklenili se zopet zbrati, da se o položaju posvetujejo. Pariz, 15. januarja. »Mat,in« poroča, da so se balkanski delegati 15. t, m. ob 11. uri dopoldne pri Novakoviču zopet zbrali. Poseben odbor je formuliral novo noto, ki bistveno vsebuje isto, kakor ona, ki jo je 14. t. m. predlagal Danev, a je glede oblike milejša. Plenarna seja delegatov bo potem sklepala, ali je bolj oportunno, da se nota takoj izroči Porti, oziroma Rešid-paši, ali naj se počaka, dokler Porta ne odgovori na kolektivno noto velesil. London, 15. januarja. Ob 1. uri se je zbrala plenarna seja balkanskih delegatov ter sklenila, da se od odbora (Streit. Madjarov, Vojnovič, Vosnič) sestavljena nota tako dolgo ne izroči Pir-ti, dokler se ne izve odgovor Firto na noto velesil. Navzoč je bil angleški tajnik Norman. Po seji so delegati obiskali več poslanikov. London, 16 januarja. Namero balkanskih delegatov, da izroče Porti noto obenem z noto velesil, je ostro kritiziral zlasti francoski poslanik Cambon, ki je nasproti črnogorskemu delegatu izjavil, da bi tak korak lahko podrl miroljubne namene Kiaiuil paše in velesil. TURŠKI DELEGATI OSTANEJO ŠE V LONDONU. Carigrad, 16. januarja. Turška vlada je. svojim delegatom v Londonu naročila, da ne smejo zapustiti Londona, dokler ne store velesile v Carigradu svojega koraka in Porta nanj ne odgovori. Ta sklep je storila Porta iz spoštovanja do velesil, ne sme se pa iz njega sklepati, da je Turčija pripravljena kaj odnehati. Lrndon, 1B. januarja. »Reuter« poroča, da so balkanski delegati po svoji plenarni seji poslanikom velesil sporočili, da balkanska delegacija smatra mirovno konferenco za ponesrečeno, naj se izvrši še kak korak ali ne. V političnih krogih se poudarja, da je mir odvisen zgolj od Porte, velesile so nezmožne kaj storiti aH pa nočejo. ALI JE NOTA VELESIL GOTOVA ALI NI? Carigrad, 16. januarja. Poslaniki so se gled'.? kolektivne note zedimli. Carigrad, 16. januarja. Porta pričakuje note velesil danes. Vendar bi se izročitev note ntegnila zopet zakasniti. Mnogi ceJ.-» menijo, da se nota Sploh ne izroči. Mej Eiospieler, probuditelj slovenskega Korotana. (Ob 251etnici njegove smrti.) Danes, 16. januarja, poteče 25 let, kar jc legel k zemeljskemu počitku pre-zaslužni probuditelj in voditelj koroških Slovencev, msgr. A n d r e j E i n -s p i c 1 e r, c. kr. realčni profesor v p. Hvaležnost zahteva, da se spomnimo vsaj na kratko odličnega moža, ki je nad polstoletja tako neumorno deloval ter se vsestransko trudil za probujo in napredek koroških Slovencev na starih zgodovinskih slovenskih tleh. Ka.i bi bilo s slovenskim Korota-nom, da nam božja previdnost ni dala našega Andreja Einspielerja/ Na Koroškem hi ne bilo skoraj ne duha ne. sluha o Slovencih, ki so, zdaj kolikor toliko zopet močneje dvigajo v veliko pievoljo narodnega nasprotnika. On jo bil trdna skala, ob katero so zastonj butali valovi vsenemštva, hoteči Slovencem vzeti I a lepi kos slovenske zemlje! Opisati vse delo, vse zasluge rajnega Andreja Einspielerja v tesnem članku kajpak ni mogoče. Omejujemo se le na sledečo kratke opazke. Rodil se je dne 13. novembra 1813 — lorej obhajamo letos stoletnico njegovega rojstva — pri »Mež- •narju« v Svečah v Rožni dolini. Župnik Herker je spoznal njegove vrline in ga spravil na latinske šole v Celovcu. Trda mu je predla (njegovi sta riši so bili rovni), a, pridnost, vernost, jeklena volja dijakova premagajo vso težave. Vstopil je v bogoslovje in bil posvečeni dne 6. avgusta 1837. Nato je stopil v dušno pastirstvo. V osmih letih, ki jih je večinoma prebil med Nemci, je. bil dvanajstkrat prestavljen. Deloval je kot kaplan in provizor v Nemškem Plajbergu, Št. Juriju ob Žili, Milštatu, na Višarjali, Starem Dvoru, Krki, Št. Mihclu pri Gospi sveti, Šmohorju, Št. Juriju ob Žili (vdrugič), Lipi nad Vrbo, Slov. Plajbergu, Ljubelju in Biičovsu. Leta 1846 je postal mestni kaplan pri glavni fari v Celovcu, dne 1. marca 1852 katehet in začasni učitelj slovenščine na c. kr. realki v Celovcu. Tu je ostal do svoje smrti. V pokoj je stopil jeseni 1882. Poleg žive besede mu je bilo jekleno poro orožje, ki ga je srečno sukal za geslo svojega vsestranskega delovanja: Vse za vero, dom, cesarja! Leta 1848 je bilo tudi za našega Andreja loto probujenja. Dolgo so ni mogel — sin takratnih razmer — prav zavedati, da je sin slovenske Rožne dolino. Sam je pravil, »da se jc bi) po-turčil in da se dolgo ni mogel zdramiti«. Zdramil pa ga je najbolj Matija M a j a r - Z i 1 j s k i, ta krat, st olni kaplan celovški, in zbujen se Ein-spieler ni obotavljal, marveč se krepko, odločno lotil dela. Dopisovali je začel v razno liste, »Novice«, »Slovenijo«, ter budil Slovence k narodni zavednosti. Leta 1852 si je osnoval svoj list. »Šolski Prijatelj« — za tist i čas naravnost vzoren! — ki jo. pozneje kot »Slovenski Prijatelj«, od leta 1856 do 1883. bil slovenski duhovščini prvi homiletični list.. Objavil je z listom tudi obširno razlaganje krščanskega nauka ter samostojno izvrstno »Jedro katoliškega na-u k a«, ki je uporabno še zdaj. Leto 1861 nam kaže. Einspielerja politika. Država dobi ustavo, takoj se oglasi Einspioler s spretnim peresom. Isto leto izda list »Stimmen aus innen-osterreich«, ki pa vladi ni bil po volji. Zasledovali so ga in Einspioler sam je moral, ker ni hotel izdati nekega dopisnika, v zapor. V zaporu je bil mesec dni pri oo. servitih v Lukavi; mencla se mu ni prehudo godilo, — nazaj grede je že zopet pridno agitiral na. nekom učiteljskem zborovanju v Šinoho- ru. Takrat je bil prvokrat izvoljen v deželni zbor koroški; vsloxl obsodbe je mandat izgubil. Nenavadno delaven in spreten je bij Andrej Einspioler kot, časnikar. Ne samo, da je ustanovil »Šolskega in Slovenskega Prijatelja. Ko so vsled obsodbo prenehale »Stimmen«, je prevzel »Die Draupost«, ustanovil »Slovenca« (1865—1867), ki so ga pa tožbe udušile; ker ga slovenski niso marali poslušati, jo ustanovil zopet nemške liste: 1. 1869 »Kanitner Blatt«, leta 1876 »Ivarntner Volksstimme«. Mnogo se jo Einspioler ukvarjal s svojimi nemškimi listi. Priznanja in zahvale je za to žel malo, oziroma nič, kakor vsakdo, kdor se uda. Nemcem! Zato jo Einspieler lota 1882 z geslom »Vsakemu svoje« začel izdajali »Mir«, in s tem je zadel na jesen svojega življenja zares pravo, kakor kaže sedanjost Andrej Einspioler jo bil poleg Slomška oni mož, ki nam je ustanovil 1) r u ž b o s v. M o h o r j a. Oba sta zasnovala načrt, Andrej Einspieler ga je pa izvedel! Spominjali se moramo na kratka še delovanja Einspielerjevega kot de-ž e 1 n o g a p o s 1 a n c a. Bil je izvoljen prvikrat leta 1863, potem zopet in zopet, dasi so Nemci nasprotovali, kar je bilo mogoče. Neštevilni so njegovi predlogi, ki jih jo s ta vi ja l v dobrobit ko-roške dežele; nemška večina jih je kratkomalo odklanjala, ker jih je. slav-Ijal — Slovenec-poštenjak! Zdaj po desetih in desetih lotili, ko je toliko zamujenega. pa. jo isto predloge spravila na dan nemškonacionalna večina deželnega zbora. Ko jo obhajal 21. avgusta 1. 1887 v rojstnem kraju v Svečah zlaio mašo, ga je prihitel slavit vos slovenski svet. Čvrst, trden se. je zdel vsem in mislili smo, da ga borno imelj šo doljro med nami. Ali Andreja je življenja hoja utrudila; 21. novembra 1887 je. zadnjikrat, maševal. Sv. Andreja, svojega pa-trona. dan, so je vlopel v postelj, iz katere ni več vstal. A še v postelji je deloval in narekoval za svoj »Mir«. O sv. treh Kraljih ga jo zapuščala zavest. Pa tudi v smrtnem boju še ni pozabil svojega naroda, rekoč, prijatelju: »O, rešilo me, podaljšajte mi šo življenja dni, da še kaj storim za bedni narod. Pre-malo sem storil!« Umrl je! — — In prihajali so vo-liloi njegovi, iz vse dežele, da poškrope njegovo truplo. Žalost se je vlegla po ! •/ Roža sveti Angleški spisal H. R. Ilaggard. (Dalje.) Tako je šepetal proti nebu, molil, kakor še ni molil nikdar poprej. Godvinu se jo zdelo, da ga je obšel spanec — vsaj duh mu je postal meglen in zmeden. Nato se mu je počasi zopet razbistril kot se izčisti skaljena, voda. Videl je duhove, ki so šepetali medpotoma, šepetali in, kakor so mu je zazdevalo, tudi jokali radi velikega gorja, ki je imelo priti, ki so jokali tam nad Nazaretom. Kakor zastori so se. mu vzdignile koprenc pred očmi in gle- j dal je dalje in še dalje. Videl je frankovskega kralja spodaj v svojem šotoru, okrog njega pa zbor njegovih poveljnikov, med njimi mojstra templarskih vitezov in nekega moža, ki ga je bil videl v Jeruzalemu, ko sta bila tam, in ga poznal kot grofa Raymonda tripolitanskega, gospoda Tiberije. Posvetovali so so tnerl seboj, a naenkrat jo mojster templarskih vitezov v divji jezi potegnil svoj meč ter ga vrgel na mizo. Druga, koprena se jc dvignila in videl je Saladiuov tabor, mogočni, neskončni tabor s tisoči in tisoči šotorov, kjer so Saraceni skozi vso nočne stražo klicali Alaha. Videl jc kraljevi paviljon in v njem sultana, ki jo hodil sam — nobenega, njegovih emirjev, uiti njegovega sina ni bilo pri njem. Ril jo zatopljen v globoke misli in Godvin jih je spoznal. Bile so pa te-Io: »Za menoj jo Jordan in Galilejsko jezero, ki me hočejo vanj pognati s celo vojsko, ako vržejo moja krila nazaj. Prod menoj je fran-kovska dežela, kjer nimam prijateljev, pri Nazarotti pa njihova velika vojska. Edini Alah mi moro pomagati. Č.o obsede na svojem mostu ter me prisilijo, da prekoračim puščavo ter jih napadeni, prodno sc mi stopi vojska, sem izgubljen. Če se vzdignejo proti meni okoli pore Tabor in po namakani pokrajini, se lahko zgodi, da som izgubljen. Ako pa — oi. če hi jih Alah naredil blazne ter bi udarili čez puščavo — potem, potem so oni izgubljeni in vla-darstva križa nad Sirijo jo za vodno konec. Jaz počakam tukaj.« Zraven Saladinovega paviljona je sttil drug, skrbno zastražen šotor in v njeni sta na blazinasti postelji spali dve ženski. Ena je bila Rozamunda. ki pa je trdno spala. Druga pa je bila Masuda, ki jo bdela, kajti njene oči so se v temi z njegovimi srečale! Poslednja koprena se jo dvignila in Godvin jo videl prizor, ki mu jo pre-. tresel dušo. Videl je od ognja očrnje-no planjavo, nad njo pa goro, in na tej gori jo ležalo na tisoče in tisoče mrtvih, med katerimi so se potikale hijeno ter kričale nočno ptice. Videl jim jo obraze. V mnogih izmed njih je spoznal može, ki jih je bil videl v Jeruzalemu in drugje ali jih opazil med vojsko. Slišal je tudi ječanje male peščico tistih. ki so bili šc živi. Po tej poljani in po Saladinovem taboru, kjer je ležalo še več mrtvili so mu jo zdelo, da hodi njegovo telo in išče nekaj, sam ni vedel kaj, dokler so ni zmislil, da je to Wuifovo truplo, ki ga je iskal, a ga ni našel — no, in svojega lutii ne. Nato ie še enkrat slišal duhove ■— jako veliko družbo, kajti pridružili so so jim vt-i tisti mrtveci — slišal jih jo. kako so se oddaljevali, plakajoč ?a izgubljeno krščansko vojsko, plakajoč nad Nazaretom. XXX Trepetajoč se jo zbudil Godvin iz svojih sanj; zajezdil jc konja in odja hal nazaj k \Vulfu. Spodaj ie ležal speči tabor kol poprej, lam na drugi strani sc je razprostirala rjava pušča- va, tam pa je sedel Wulf in motril oboje. »Povej mi,« vpraša Godvin, »koliko časa je tega. kar som te zapustil?« »Nekaj minut, — morda deset.« mu odgovori brat. »In v tem kratkem času sem toliko videl,« odvrne Godvin. Wulf ga radovedno pogleda ter vpraša: »Kaj pa si videl?« »če bi ti povedal, Wulf, bi mi ne verjel.« »Povoj mi, p;v izveš moje mnenje.« Teda j mu jc Godvin povedal vse in ga na koncu vprašal: »Kaj pa Ii misliš o tem.« Wulf je nekaj časa. pomišljal, nato pa je odgovoril: »Veš, brat, danes se nisi dotaknil pijače; zbok tega nisi pijan in nisi naredil nobene neumnosti, tedaj tudi nisi blazen. Z ozirom na to bi dejal, da so so svetniki pogovarjali s teboj; vsaj tako hi mislil o vsakem drugem človeku, ki Iti o njem vedel, da jo tako dober, kol si ti. So pa ljudje podobni tebi, ki vidijo prikazni, in to prikazni niso vedno resnične. Najino stražo, jo konec, kajti čtijem konje vitezov, ki naju pridejo zamenjat. Poslušaj me; moj svet jo ta le: Tam v taboru jc tudi naš pri-jatolj. ki sva potovala ž njim iz Jeruzalema, nazaietski žkuf Egbcrl, ki gre vsej Sloveniji. Prihajali so bivši dijaki njegovi, prihajali politični nasprotniki njegovi, rekoč: bil je mož, prihajali rokodelski pomočniki in mojstri, ki jim je ustvaril njihov dom, reveži Vincen-cijeve družbe, ki jih je tako radodarno podpiral, in vsi, vsi, kmet kakor odlič-njak, vsi so morali reči: »Umrl je mož! — Ne, ni umrl. Oči le časne je zaprl . . . V nesmrtnih delih mož živi Živi in večno živel bode. A mi? Pomnik postavimo mu tak, Da slednji skuša, biti mu enak!« J. R. Štajerski deželni zbor. Slov. Štajer, 15- jan. 1013. Pod Bienei-thovim zisteraom, ki Slovanov ni pripustil k državni upravi, jo tudi Nemcem v štajerski deželni zbornici zrastla samozavest. Poslanec Einspinner je z brezmejno prezirljivo-gtjo govoril o slovenskem ljudstvu, imenoval slovenske mladeniče z ošabnim zasmehom »Winzerbuben« in zahteval, da se slovenska kmetijska šola v Št. Juriju ob južni železnici zopet zapre. Istotako strupeno sta govorila Otter in Franz. Takih izrazov nemške nacionalne strasti v prejšnjih deželno-atborskih zasedanjih nismo bili vajeni. Toda nemške predrznost je še vedno rastla. VVastian je stavil znani predlog o šolskem nadzorstvu, s katerim bi šola prišla popolnoma v roke gospodujoče nemško - nacionalne stranke. Dr. Kaan je zahteval uveljavljenje nemškega. poslovnega jezika. Ker so nemški vinogradniki že saturirani, črtala naj bi se svota za brezobrestna posojila. Dr. Link se je ustavljal trdovratno, da se izvrši regulacija Drave. Tako je šlo naprej. Pri teh razmerah je napetost rastla od dne do dne, in ko je prišla nevarnost, da se sklepa tudi o Wastianovem šolskem predlogu, je izbruhnila, rekel bi, avtomatično slovenska obstrukcija kot edino sredstvo za odponaoč. Slovenska delegacija bi se ne smela imenovati več slovenska, ako bi v takih razmerah ne poseg?a po obstruk-ciji, ki je bila edino še na razpolago, da se zajezi pemška ofenziva. In ljudje, ki obstrukcije, na ta način nujno in neobhodno potrebno izzvano, obsojajo ter jo napadajo, so izgubili čut za »lovensko čast. Začela so se pogajanja za delo-fcmožnost deželnega zbora. Pri teh pogajanjih je razločevati različne faze. Skraja nemškonacionalna stranka in veleposestvo sploh nista hotela nič vedeti o pogajanjih in bili so pravzaprav le goli sestanki, ki jih je uprizarjal cesarski namestnik grof Clary. Ker pa slovenska obstrukcija ni hotela odnehati, je morala večina vendar privoliti ,v pogajanja, kojih vsebino je določila stranka, ki je s svojimi poslanci začela obstrukcijo, in ki so jo odobrili njeni pristaši tudi na zaupnih in javnih shodih. Post tot diserimina rerum je prišlo nazadnje do precejšnjega sporazuma. Toda ko so še tekla pogajanja o zadnjih spornih točkah, je izskočil ,Wastian iz večine, ki naj bi prevzeia garancijo, da se vzakonijo dogovorjene točke. Sprava je bila zopet razbita. Tudi ta pogajanja je vodil grof Clary in veleposestvo ni nastopalo kot po- v vojsko. Pojdiva k njemu ter mu raz-odeniva celo zadevo. Svet možak je in Učen. Godvin mu je pritrdil in ko sta prišla druga dva viteza ter jima podala svoje poročilo, sta skupaj odjezdila v Egbertov šotor, kjer sta vstopila, pustivši konje v oskrbi njegovega služabnika. EgbeiV je bil Anglež, ki pa je preživel več nego trideset let na Jutrovem; solnce mu je jako ožgalo nagubani obraz, da je bil v primeri z modrimi očmi in snežnobelo brado in lastni videti še bolj teman. Pri vstopu v šotor sta ga našla v molitvi pred majhno sliko Device Marije in čakala s povešenimi glavami, dokler nI končal. Nato je vstal, jih pozdravil z blagoslovom ter vprašal, kaj želita. »Tvojega sveta, sveti oče,« odgovori Wulf. »Godvin, razloži mu svojo namero,« Ko se je Godvin prepričal, da je bil vhod v šotor zastrt in se nikdo ni potikal v bližini, mu je pripovedoval svcie sanje. Stari škof je potrpežljivo poslušal; ni bil videli začuden vzpričo čudne zgodbe, kajti tiste čase so ljudje pogosto videvali ali mislili, da so videli take prikazni. (Dalje.) sredovalec, ampak kot del kompaktne in solidarne večine. Šele po VVastianovi secesiji je poseglo veleposetvo vmes. Slovenska delegacija je razširila svoje zalitovc in veleposestvo se je izreklo, da prevzame posredovanje za ves kompleks prepor-nih točk. Toda v tem je prišla revolucija v lastni palači. Med pogajanji so pa tudi vrgli slovenskega uradnika iz deželne hiše, ker je nemško urad-ništvo zahtevalo njegovo odstranitev, nota beno, samo zaradi tega, ker je Slovenec. Slovenska delegacija je zahtevala pred nadaljevanjem pogajanj reparacijo, veleposestvo je to odklonilo, obenem odložilo posredovanje in se zopet uvrstilo v nemškonacionalne vrste večine. Ministrski predsednik, o tem poučen, je nato poveril posredovanje namestniku grofu Claryju. To so gola dejstva iz zgodovine sedanje slovenske deželno - zborske obstrukcije. Za pametne Slovence govorijo ta dejstva dovolj jasno in zato se vzdržimo vsake polemike. Kdor slovenski čuti, bo tudi razumel in odobraval dosedanjo taktiko slovenske delegacije. Balkonski dogodki. KIAMIL PAŠA JE ZA MIR. Pariz. »Echo de Pariš« javlja iz Carigrada, da je veliki vezir Kiamil-paša, ki 2<*Uy da bi se sklenil mir in da bi se končalo vznemirjenje Evrope, za sedaj odgodil sklicanje velike narodne skupščine na nedoločen čas, ker se boji, da bi ta sklenila obnovitev vojne. 0 TURŠKI ARMADI IN MORNARICI. Berolin. »Tagblattu« poročajo iz Carigrada preko Konstance: Del turške armado, ki je zavzeta za nadaljevanje vojske, so odposlali v Dardanele, v čataldške utrdbe so zopet nove vojake odposlali, v Carigrad so pa iz ča-taldških utrdb odposlali vojake, na katere se. turška vlada popolnoma zanaša. V ponedeljek so se pripeljali v treh vlakih iz Čataldže v Carigrad vojaki, ki so imeli tudi 6 topov in več strojnih pušk. Ko so skozi Carigrad v Taksim-sko vojašnico korakali, je zelo snežilo. Mladoturki so zadnje čase po dvakrat na tedpn v palači princa Sajd Halim-paše ob Bosporu zborovali. Zadnjega zborovanja minulo soboto se je udeležil tudi bivši veliki vezir Haki paša. Turška cenzura potlači vsa poročila o operacijah turškega vojnega brodovja, a poročevalec more le po brezžičnih brzojavnih poročilih rumunskega poštnega parnika poročati to-le: V soboto zjutraj sta odjadrali dve turški križa-rici s torpedovkami iz Dardanel. Ko so Grki turške vojne ladje zapazili, so jim takoj nasproti jadrali. Turki so hitro bežali nazaj v Dardanele. Grške ladje so nato obstreljevale zunanje darda-nelske utrdbe. Zadelo je več grških granat in kapitan nekega avstrijskega parnika poroča, da se sledi grškega obstreljevanja daleč poznajo. Ni znano, če so imeli Turki izgube. V soboto popoldne so se grške ladje umaknile, nakar so turške ladje zopet iz Dardanel odjadrale. Grki polagajo pri Tendosu mine, da preprečijo turškemu brodov-ju izpad iz Dardanel. MLADOTURŠKA AGITACIJA. Carigrad. S sedanjo vlado turški krogi splošno niso zadovoljni, tudi vojaški ne, vsled česar misli mladoturški odbor, da je pravi čas za to, da prevzame zopet vodstvo. Mladoturški voditelji so nameravali vprizoriti 14. t. m. veliko politično demonstracijo, ker so hoteli ž njo Kiamil pašo prisiliti, da odstopi. Vlada je pa odposlala na ulice vojaške patrulje in je porto močno za-stražila kakor tudi klube strank in uredništva. Pričelo pa jc snežiti in je divjal vihar, vsled česar so mladoturki v zadnjem trenotku demonstracijo odpovedali. Dunaj. »Siidsl. Korr.« poroča iz Carigrada : V vojnem ministrstvu so zborovali častniki turške armade in mornarico. Sejo je vodil generalisimus Na-zim paša. Došlo je k seji na vabilo vojnega ministrstva. 65 visokih častnikov, ki so več ur razpravljali o vojaškem in o političnem položaju. Seje. se je udeležil tudi polkovnik Enver bej in več mladoturških častnikov. Ce so tudi sklepali, ni znano. Vladni krogi izjavljajo, da ni šlo za tajno konferenco, marveč je hotel dobiti vojni minister pravo sliko o sodbi častnikov glede na vojaški položaj Turčije. Vojni minister Nazim paša dela na to, da sc posamezne častniške struje zbližajo. TURŠKI ZUNANJI MINISTER O PO-LOŽAJU. Dunaj. »Siidsl. Korr.« poroča iz Carigrada: Turški zunanji minister No-radunghian je izjavil našemu carigraj- 1 sketnu dopisniku: Položaj se v toliko I ni izpremenil, ker turška vlada prej- koslej Odrina, ki še ne stoji pred pad-ccui, ne odsiopi. Turčija tudi svojega stališča glede na egejske otoke ne more izprerneniti. Ce zavezniki zadnji trenutek svojega stališča ne izpreme-ne, se mora z vsemi možnostmi računati. ANGLEŽI RUJEJO V SIRIJI. Jeruzalem. V celi Siriji se silovito agitira za to, da bi Sirijo Angleii zasedli. Osobito živahno agitirajo v Bejrutu in v Damasku. Dva angleška mo-hamedanska odbora obdelujeta Bejru-čane in Damaščane, naj zahtevajo, da Sjrijo Angleži zasedejo. Tajnik lorda Kitcherja. je obiskal docembra Bejrut, Damask. Jafo in Kajfo, kjer so povsod v njegovi navzočnosti mohamedanci zborovali. K angleškemu generalnemu konzulu v Bejrut je došlo več odposla-ništev, ki so ga prosili, naj Angleži ščitijo mohamedance. V Bejrutu se ponoči zbirajo vplivni mohamedanci, ki se posvetujejo, kaj naj store, da bodo Angleži posredovali. Francoska kolonija je arsled te agitacije zelo nevoljna. Trde, da Angleži razburjenje umetno povzročajo, ker bi radi dobili damaško železnico v svoje roke. To železnico nameravajo Angleži podaljšati do Perzijskega zaliva, da paralizirajo nemško trgovino, ki je naslonjena na železnico, ki se gradi v Mezopotanijj. KURDI SE UPIRAJO. Carigrad, 16. januarja. Ivurdi, ki stanujejo v vojašnici Seitmie pri predmestju Skutari na azijski obali, so se uprli. Kurdi zahtevajo, naj jih takoj odpošljejo na bojišče in naj se vojska nadaljuje. Sultan je h Kurdom odposlal svojega prvega pobočnika, ki jim je izročil sultanove pozdrave in zagotovil, da je sultana ob sedanji krizi u dan o s t, Kurdov globoko ganila. Sultanovo udposlaništvo je Kurde pomirilo. Trdi se, da so voditelje upora aretirali. TURŠKIM URADNIKOM NISO IZPLAČALI PLAfc. Frankobrod, 16. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada.: Prvič dne 15. t. m. po štirih letih niso izplačali plač državnim uradnikom. Ne ve se, kako bi dobila Turčija denar, da more izplačati uradnikom plače. Pogajanja, da bi egiptovski kedive iz-posloval tri milijone funtov, ne napredujejo. Nemški, angleški in fi-ancoski bogataši nočejo zdaj Turčiji ničesar posoditi, da tako nadaljevanje vojske preprečilo. XXX BULGARSKE VOJNE PRIPRAVE. London. »Times« meni, da je potovanje kralja Ferdinanda in njegovih ministrov v Slivno (Mustafa paša) v zvezi s predstoječim zavzetjem Odrina. Slišati je, da hočejo Turki prej spraviti Juzuf Izedin efendija, ki ima biti svoj čas določen za prestolonaslednika, na varno. Pariz. »Journalu« poročajo iz Sofije z ozirom na sestanek kralja Ferdinanda, ministrov, generala Savova in poveljnikov štirih bulgarskih armad: »Z današnjim dnem se prekine vožnja vlakov, ki prehajajo preko odrinske postaje v Čataldžo. Ministri so imeli včeraj dolgo onferenco. Njih potovanje v Slivno je vredno največje pozornosti. Na vsak način se pričakujejo v kratkih dneh odločilni dogodki.« IZJAVA DANEV A. London. Dr. Danev jo dejal poročevalcu »Dailv Nowsa: Prišli smo sem po mir, ne po vojno. Pogajanja ne prekinemo, dokler ne bo izročena nota velesil. da bo Turčija imela priliko za odgovor. Bulgari ne govorimo mnogo, ampak delamo. Kadar pride čas, nastopimo odločno. SRBSKA SKUPŠTINA. Belgrad, 16. januarja. Mladoradi-kalna stranka zahteva, da se skliče skupština. SRBSKI KRALJ PETER NI BOLAN. Belgrad, 16. januarja. Uradno se poroča, da so vsa poročila listov, po katerih naj bi bil srbski kralj še bolan, izmišljena. Kralj jo popolnoma ozdravel in jo zopet pričel redno uradovati. KONEC AFERE PROCHASKA. Dunaj, 16. januarja. Došlo je kratko poročilo, da so avstro - ogrsko kon-zulatsko zastavo v Prizrenu dne 15. t. m. zopet slovesno razobesili in da jo 16. t. m. slovesno tucli v Mitrovici razobesijo. BULGARIJA IN RUMUNIJA. Soiija, 16. januarja. Radi poročil, ki so došla iz Londona o pogajanjih z rumunskim ministrom Take .fonescu-om, tu o položaju zdaj bolj optimistično sodijo. Zdi se, da hočejo Bulgari dovoliti, da se meja med Romunijo in Bulgarijo uredi, a kakega mesta (Sili-strija). Rumuniji ne nameravajo odsto- piti. Pogajanja se nadaljujejo. Razburjenje v Sofiji ee jc precej omililo. SRBIJA IN BULGARIJA. Belgrad, 16. januarja. Bulgarska vlada je baje zahtevala, naj Srbi takoj zapuste Bitolj, Veles in Prilep in izro-če navedene kraje Bulgariji. Po dolgotrajnih pogajanjih so se Bulgari udali v toliko, da se naj to zgodi šele, ko se zaključijo londonske konference. REVOLTA V SKADRU, Milan, 16. januarja. »Corriere del-la Sera« poroča iz Cetinja, tla je v Ska-dru izbruhnil med bašibozuki upor in da je Riza bej upornike dal postreliti. Bajo tudi prebivalstvo, ki bi se rado utlalo, konspirira proti poveljniku, ki si pomaga s justifikacijami. Volitev predsednika v francoski republiki. Jutri se vrši na Francoskem voli* te v novega predsednika republike. Volijo člani obeh zbornic, senata in po* slanske zbornice. Volitev se vrši v kongresni dvorani znanega gradu Versail-les; senatorji in ljudski poslanci imajo vsak svojo posvetovalni prostor odka-zan, kjer dobe volilne listke. Poslanee pripelje v grad po stari navadi poseben vlak. Volitev se prične ob 1. uri popoldne. Predsednik te posebne narodne skupščine je vsakokratni predsednik senata. Ta otvori skupščino, ki ima po členu 111. ustavnega zakona z dne 16. julija. 1875 pravico novega predsednika voliti. V volilni dvorani stoji tribuna, na kateri stoji volilna posoda. Na levi tribune stoji strežaj s košaro, v kateri jc toliko Jesenih krogljic, kolikor je volllccv. Vsak volilee, ki je oddal svoj glas v volilno posodo, dobi hkrati od strežaja krogljjco, ki služi za kontrolo, da jc res toliko volilcev, kakor krogljic. Izvoljeni predsednik mora dobiti nadpolovično večino glasov, drugače se volitev popovi. Po volitvi zapusti novoizvoljeni predsednik grad, prod katerim mu izkažejo vojaške častj, nakar ga odpelje avtomobil v družbi z ministrskim in zborničnim predsednikom v Pariz. Francoske volitve so tedaj različne od onih v Severni Ameriki. Tam voli jiredsednika republike vse ljudstvo, na Francoskem pa opravlja ta važni posel samo senat in zbornica poslancev. V Združenih državah se vrši ta boj pa ulici, v Parizu pa v mirnih hodnikih senata in parlamenta. Ameriški predsedniški kandidat mora v najmanj tisoč govorili z izredno zgovornostjo obrazložiti svoj program, dočim stori francoski kolega veliko boljše, če molči, ker mu retoriška umetnost v nobenem slučaju ne pridobi šans. On ne sme v ospredje, kajti plebiscitnih volitev ob Seni ne marajo. Kateri so kandidati za prestol francoske republike? Z neko stanovitostjo se imenuje Leon Bourgeois. Toda ta se ni nikdar resno potegoval zanj; ne pozna slavohlepja kot mnogi drugi in je poleg tega rahlega zdravja. Drugi kandidat je senatni predsednik Dubost. Ta ima po zatrdilu častitega brivca francoskega predsedstva in senata, gosp. Gonseina, mnogo izgleda za izvolitev. Dalje se imenujejo Poincare, sedanji ministrski predsednik in šef zunanjih zadev; potem zbornični predsednik De-schanel in senator Ribot. Vsi ti trije so člani francoske akademije nesmrtnih. Zdi se pa, da Poincare odklanja čast predsedništva in utemeljuje to s tem, da je že 54 let star in da bodo, ako ga za sedem let zapro v elizejsko palačo, najlepša leta za javno delovanje moža izgubljena. Uloga. predsednikov republike je namreč čisto politično brezdelje. Toda kljub tem izvajanjem, ki no cenijo posebno visoko predsedniške ča-sti, bi se dal Poincare pregovoriti, ako bi bil gotov svoje izvolitve. Treba pa še počakati, kaj poreko radikalni Combi-sti. Kandidaturi Deschancl in Ribota značita zelo odlični imeni, sta pa vzeti iz napredne stranke, ki v zbornici ni velika. Če je Deschanel kljub temu zasedel stolec zborničnega predsedstva, je merodajen za to upliv privržeu-cev proporcionalnega volilnega sistema. ki so stali za njim. Sedaj gre pa za elizejsko palačo, kar je nekaj povsem druzega. Kakor se vidi, ne manjka tudi intrig. Francoska je pa mirna in se n« briga dosti za nasledstvo na »prestolu«, dočim parlamentarci, ki bi radi kako porabno in nedolžno osebo imenovali za »prvega francoskega državljana«, prav pridno brusijo orožje. XXX V luksemburški palači so so 15. t. mes. zbrali republikanski poslanci, da določijo kandidata za predsedniško mesto francoske, ljudovlade. Seje se je udeležilo 748 parlamentarcev, glasovalo jih jc pa 633. Ko so prvič volili, je dobil Poincarč 180, Pams 174, Dubost 107, Deschanel 83, Ribot 52, Jean Dupuy 22, Delcasse 7, Forichon 4. Clemencean, Piehon in de la Roche Vernet po en glas. Pri drugi poizkusili volitvi jc dobil Pams 283, Poincarč 273 glasov. Du-bost, Deschancl in Ribot so po prvi volitvi izjavili, da več nc kandidirajo. Danes dopoldne bo tretja poizkusna volitev. Pri definitivni volitvi pričakujejo, da glasuje za Polncarčja tudi 70 socialistov. TEŽAVE GLEDE NA MALI FINANČNI NAČRT. Dne 15. t. m. se jc zbralo šest članov gosposkozbornične finančne komisije in šest članov finančnega odseka poslanske zbornice v stanovanju barona 1'le-nerja, da se neoficielno posvetujejo o malem finančnem načrtu, oziroma o novih davkih, ki jih osobito glede na službeno pragmatiko vlada zahteva. Člani odseka poslanske zbornice so na- — Kriza v hrvaškem gledališču. Iz Zagreba poročajo, da ondotno hrvaško gledališče opusti opero, ker je mesto odklonilo podporo 20.000 K. — Letalno šolo za vojaške aviatlke ustanove na dirkališču v llidže pri Sc-rajevu. — Ustrelil sc je Beljaku topničar Valentin Krebs. —Zmrznil na poti domov. Posestnik Valentin Biščak iz Volč, občina lvošana, se jc 18. t. m. s svojo ženo peljal iz Trsta. domov. Mož si ga je nekoliko preveč privoščil ter v mraku ni natančno videl ceste. Zavozil jc v jarek. Majal se je iskat ljudi, pri tem pa. je omagal. Ker moža dolgo časa ni bilo nazaj, šla ga jc žena iskat in dobila ga je pri Go-ričah nezavestnega ležati na. cesti. Bi-ščaka so pobrali šele nekaj ur potem, ker ni mogla žena priti do ljudi. Biščak pa sc ni več zbudil. Drugi dan jc glašali, da jc prebivalstvo po neposrednih davkih splošno in po konsumnih davkih še posebej tako močno obremenjeno, da če so potrebni novi davki, naj jih nalože bogatim slojem prebivalstva. Povišanje indirektnih davkov naj se kolikor mogoče omeji in naj sc novi davki nalože pred vsem premožnejšim slojem. Člani gosposke zbornice so pa seveda branili uboge reveže milijonarje in inaglašali, da morajo vsi sloji davke plačevati. Zabavljali so, ker namerava vlada osebnodohodninski davek šele pri lO.OOOkronskih dohodkih zvišati, in bo zahtevali, da naj se v vseh razredih osebnodohodninski davki povišajo, če pa to nc gre, zahtevajo, da naj se osebnodohodninski davek že pri 6000kron-skem letnem dohodku poviša. Čehi pa Izjavljajo po listih, da če nc bodo dobili komspenzacij, ne bodo za mali finančni načrt glasovali. Vladna mala večina je v veliki zadregi, ker je sama preslaba, da sklene nove davke in ker ge tudi volilccv boji in so obupali, da se novi davki do 7. februarja sklenejo. Dnevne novice. H- »Slovenski Narod« in dr. Krek. »Slov. Narodu« se govor dr. Kreka na političnem tečaju v Splitu zelo dopade, da ga kar ne more prehvaliti. To je zelo lepo in je le v toliko čudno, ker je »Narod«, preden se je ta govor vršil, za.-bavljal, da hodi dr. Krek v Dalmacijo delat »klerikalno propagando«. »Narodu« je posebno to všeč, ker je dr. Krek v Splitu dejal, da smo Slovenci in Hrvati bili svojčas majhni v velikih tre-notkih, a da smo se združili in premagali kampanilizem in separatizem. »Narod« je namreč mnenja, da so s tem zadeti — klerikalci in opominja zato S. L. S., naj ne bo več malenkostna ter naj se preganjanih liberalcev usmili. Naivni »Slov. Narod« menda res ne čuti, da je dr. Krek z onimi besedami meril najbolj ravno na omejene slovenske in hrvaške liberalce. Liberalizem je namreč pri nas gojil kampanilizem in separatizem in liberalizem je še danes majhen v velikih trenutkih. Šele po porazu liberalizma se je moglo realizirati politično združenje vseh slovenskih dežela v Vseslovensko Ljudske Stranko, brez liberalizma, in proti njemu so je osnovala Hrvat sko-slovenska stranka prava, sploh vsaka velika stvar med nami. In pri ima tem ravno dr. Krek največ zaslug. Sicer je lopo, da imajo »Na-rodovci« dr. Kreka zdaj tako radi, vprašanje je pa, koliko jim dr. Krek ljubezen vrača. Če ima liberalna stranka še kaj več takih prijateljev kakor je dr. Krek, potem lahko precej svoj testament napravi. + Sankcioniran zakon. Cesar je sankcioniral od deželnega zbora kranjskega sklenjeni vodopravni zakon. — Za župana v Višnjlgorl je izvoljen Jakob Vidic, posestnik v Višnji-gori. — Srebrna poroka. Gregor Adamič, trgovec, v Ilirski Bistrici, in njegova soproga Fraučiška Adamič obhajata dne 19. t. m. 251et,nico svoje poroke. Slavlje-nec je oče skladatelja, ili stolnega ka-pelnika v Senju Karla Adamiča. — Prestavljena sta davčna oficiala Henrik Kette ocl davkarije v Kranju in Franc Gostiš a od davkarije na Vrhniki k c. kr. uradu za odmero pristojbin v Ljubljani. — Ogenj. Iz Vodic se nam poroča: iV sosedni vasi Bukovca jc sinoči ob 10. uri pogorela hiša Štuparja. Ljudje in živina, so sc pravočasno rešili. Vo-diška požarna hramba jc bila takoj na licu mesta. K sreči je sneg prod dnevi zapadel in ščitil tikoma stoječa sosednja poslopja. Posestnik je bil zavarovan le za, 100 kron. Pogorelo jc nekaj denarja, vse žito in obleka. Kako je ogenj izbruhnil, se še nc moro dognati. — Odlikovan general. Bivši poveljnik zagrebškega vojnega zbora Rade Grba je odlikovan a redota želeane krone prvega razreda, — Strah pred vojsko. Iz Ogrskega poročajo: Boltinski žandarji so v zadnjem času prijeli mnogo beguncev, mad-jarskih fantov, kateri so pri bistričkem brodu hoteli prekoračiti ogrsko mejo in pobegniti v Ameriko. Vsi ti begunci izjavljajo sami, da so iz strahu prcil vojsko hoteli zapustiti svojo domovino, da bi so na ta način izognili vojaški službi. Število teb prijetih beguncev jc tako narastlo, da, jo. orožništvo treba, lo ojačiti z vojaštvom, da sedaj lažje izvršuje, svoje posle. — Vožnje Austro-Amerikane, Trst. Parnik »Kaiser Franz Joseph I.« gre dne 16. januarja v Neapelj, Barcelono, Almerijo, Las Palmas, Rio de Janeiro in Buenos Airos. Parnik »Martha Was-liington« gre 18. januarja v New York. Parnik »Argentina« gre 25. januarja v New York. Parnik »Atlanta« gre 12. februarja v Petras, Almerijo, Las Palmas, Rio do Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires. Parnik »Laura« gre dne 13. februarja v Neapel, Barcelono, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires. — Glavni semenj za kože ter koža-hovino se bodo vršil v ponedeljek, dne 27. t. m., kot navadno v skladiščih tvrd-ke »Balkan«, špedicijska. in kom. tleln. družba na Dunajski cesti št. 33. Drušlva. — V društvenih prostorih »šišenskega prosvetnega društva« (Vodnikova cesta št. 88) bo prihodnjo nedeljo, dne 19. januarja 1912 ob pol peti uri popoldne predaval prečastiti p. Ben-venut "VVinkler, ne pa, kakor se je pomotoma poročalo, p. Marijofil. K obilni udeležbi vabi odbor. — Izobraževalno društvo v Pod-brdu ima. dne 26. t. m. takoj po sv. maši v društveuem prostoru svoj. redni letni občni zbor. POMNOŽITEV NAŠE ARTILJERIJE. Ker ustanove pri vseh 42 poljskih topničarskih polkih še peto baterijo, se ob miru poviša stanje topničarjev trajno za 168 častnikov, 4158 vojakov in 2058 konj, kar bo stalo vsako loto 3,500.000 K. Primorske vesli. p Ustanovitev ženskega odseka goriške K. S. Z. Danes (v četrtek) se je ustanovil v Gorici toli potrebni ženski odsek goriške S. K. S. Z. Otvoritveno predavanje je imel g. profesor bogoslovja predsednik S. K. S. Z. dr. Ličan, ki je govoril o temi: Ženska in krščanstvo. Predavanja se bodo vršila redno vsako sredo v Marijinem domu.V odbor so bile izvoljene: Gospa davkarjeva Berbuč, gospa Gizela K r e m ž a r in gospodični Persičevain Orel. p Prodane akcije predilnice v Ajdovščini. Združeni kartel avstrijskih predilcev kupi večino akcij predilnice v Ajdovščini. p Vzgleden sin. Edvard Okroglih Iz Podgore je grozil svojim starišem in bratom s smrtjo. Proti njemu je uvedeno kazensko postopanje. p Novice iz Gradežn. »Grand Hotel Lido«, ki je nedavno pogorel, meseca maja zopet otvorijo. Novozgrajeno poslopje je znatno povečano. — Igralnico dobi Gradež. Neka družba napravi igralnico v bivših dvoranah za. čitanjo. PROTI KATOLIČANOM NA ŠPANSKEM. Španski kralj Alfonz se jc posvetoval 14. t. m. z voditeljem republikanske stranko Ascaratom o političnih vprašanjih. Kralj hoče baje zaslišali vodilni' politike vseh strank. / Ascaratom so jo kralj približno eno uro razgovar-jal. — »Agonoe IJavas« poroča, da so je kralj v razgovoru zavzel za starostno zavarovanje, za čisto volitve, za daleko-sežuo versko »toleranco« in za šolstvo v svobodomiselnem smislu. Ascarate mu je svetoval, naj zasliši voditelje vseh protidinastičnih strank. Liberalni španski listi sodijo, da se izvedejo velike preosnove v protivorskem smislu. Voditelji katoličanov pozivajo katoličane, naj se pripravijo na bodoči boj proti skrajni levici, s katero zdaj španski kralj koketira.. Kralj, ki sc posvetuje z antidinastično stranko, je pač svetovni unikurn. SKerske novice. š Poročil se je v Zrečah trgovski sotrudnik v Konjicah gospod Josip J u r a k z gospodično Justino W i n -t or, hčerko županovo. š Prostovoljna požarna bramba za ormoško okolico s sedežem na. Ilarde-ku pri Ormožu priredi v nedeljo 19. t. m. zvečer pri g. Skorčiču v Ormožu svojo zimsko veselico z veliko tombolo. š Ponesrečen beg. Aranžer izložbe,:nb oken Roman Kralj je radi dolga hotel pobegniti iz Celja. Pripeljal se jo pa samo do Zidanega mostu. Ondi so ga na brzojavno intervencijo aretirali v trenutku, ko je stopal v zagrebški vlak. Orožniki so ga. pripeljali nazaj v Celje, kjer ima Kralj mod meščani toliko iskrenih prijateljev, da so si ga radi njegovih junaških dolgov želeli imeti nazaj. š Roparski morilec Polz pred porotniki. V ponedeljek sc jc pričela v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem večdnevna obravnava, proti roparskemu morilcu, mesarskemu pomočniku, Dominiku Polžu, ki je v zgodnji jeseni s svojim zločinom vzbudil mnogo pozornosti. Razprava je določena na pet, dni. Polz trdovratno taji, a priče ga dobro spoznavajo. š Strašen samoumor. V L.jubnu se je na. strašen način usmrtil 651etni nažigalec svetilk južne železnice Jožef P r e t n a r. Ustrelil so je v čelo s puško, ki jo jc z vodo nabil. Strel mu je odnesel zgornji del glave. Možgane in levo oko so našli na dvorišču. Pretnar, ki jc lani ponesrečil, se jc usmrtil, ker mu je zatemnel duh. Ljubljanske novice. lj Zanimivo predavanje. V novozgrajeni dvorani na verandi hotela Union bo danes ob 8. uri zvečer predaval slovenski diplom, oksp. akademik J. A v s e n e k iz R o s t o v a o kul-tnrnih In zlasti trgovinskih razmerah v Rusiji. Vabimo k predavanju vse prijatelje SI. ko.t. ak. starešinstva. lj V Rokodelskem domu bo v nedeljo 19. januarja točno ob 6. uri za,-bavna prireditev društva trgovskih vajencev »Adrija«. Na. sporedu je petje, tamburanje in dve igri: »Kazen ne izostane« in »Vedeževalka«. Vsi prijatelji naše mladine, ki hočejo dejansko pokazati svoje simpatije do njo, naj se zanesljivo potrudijo v nodeljo ob 6. uri v Rokodelski dom ter s svojo navzočnostjo počastijo prvi nastop tega mladega našega, društva. lj O regulaciji obrežja Ljubljanice. Kakor znano je vsled predloga opozicije ljubljanski občinski svet pozval veščaka arhitekta Alfreda Kellerja z Dunaja, da na podlagi svojih bo ca tih izkušenj nova obrežja in mostove Ljubljanice spravi v pravi artmeKto-rični sklad z okolico in njeno zgodovinsko obliko. Arhitekt Keller se je s slič-nimi deli žo proslavil. V kratkem bo arhitekt Keller o svojih načrtih Klede regulacije Ljubljanice, njenih obrežij in novih mostov v Ljubljani javno predaval. Prav bi bilo, da občina poizve za mnenji domačih arhitektvo Fabi-a n i j a in P 1 e č n i k a. lj Muzejski trg se razširi. Tozadevna pogajanja se vršo med mestno občino in lastniki Souvanovega vrla. lj Srebrno poreko sta praznovala včeraj čevljarski mojster g. Karol Blas in njegova gospa soproga Ivana Blas. I j Posedanje zemlje vsled osuševanja barja se je opazilo v Črni vasi v obližju hiše Jakoba Škrabe štev 44. Na podlagi Škrabove ovadbe so jo podala na, lice mesta mešana komisija, ki jo. konstatovala naslednje. Hiša štev. 44 je od Lju bi ja,nične struge oddaljena približno £>0 metrov. Teren med hišo in Ljubljanico kaže razpoke in vsa.de zemlje v štirih etažah, katere se raztezajo na daljavo kakih 250 metrov. Smer razpok jo pararelna z Ljubljanič-no strugo. Pri hiši sami v oddaljenosti 5 metrov 50 centimetrov je prva razpoka, ki jo le nekoliko odprto. Teren od hiše do te razpoko kaže padec kako tri četrt metra; od tukaj proti Ljubljanici je v oddaljenosti 2 in pol metra razpoka, oziroma posedeni teren, katerega višinski razloček znaša, 1:30 m. V oddaljenosti 17 metrov je tretja ter v daljši oddaljenosti 250 tn četrta pararelna razpoka od gladine vode Ljubljanice 3 30 m oddaljeno. Teren od druge razpoke oočenši tvori nekako dolino, ki je nastala, vsled posedanja okolnega sveta ter se do tretje razpoke polagoma vzdiguje. V okolici hiše tako proti vodi kakor navzdol vode so vsa-di v raznih oddaljenostih od Ljubljanice, katerih globokost znaša do 2 in čez 2 metra. Iliša sama, katera je od navedene druge razpoke 8 metrov oddaljena, kaže razpoko od zunaj in znotraj. Razpoke so stare in so bile z malto zamazane. Vsled vsadov so se te razpoke zopet odprle in se skozi nje sveti. Tudi tla hišo so proti glavnemu zidu proti Ljubljanici nekoliko pose-dena, a se ni še moglo dognati, če to izvira od posedanja, tal zunanjih vsadov terena. Vsadi so se začeli opažati zadnjih osem dni. Ker sedaj zemljo pokriva sneg, se ni moglo dognati, če sr zemlja še kje drugje vsoda in ker je. komisija konstatovala., da so navedeni vsadi in umikanje terena nastali vsled nizkega stanja vode, je komisija sklenila, se da prepreči eventualna katastrofa, Škrabovo hišo iz varnostnih ozirov takoj drložirati. Komisija, jc posredovala, da se je. škraba s svojo družino in živino kakor tudi z drugim imetjem preselil v hišo št. 33 v Lipah. lj Onemogla je včeraj pri neki stranki na Radec.kcga cesti št. 1 Terezija. Lovračeva, stara VI let, rodom iz Šmartncga pri Gor. Gradu, katera je prišla iz hiralnice in so jo nato prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Zakaj so sijajne zmage m Balkanu Nemcem neljift Zdaj nemški listi sami priznavajo pritajevano smotreno poneničevanje ne-nemškib krajev z nemškim kapitalom ter javkajo, kakšno škodo bo trpelo nemštvo v vzhodnjih pokrajinah, ako bi moglo združene balkanske države svoje zmage v polni meri izkoristiti. Neki nemški avstrijski list piše med drugim tako-lc: »Tudi nemški vpliv in prodiranje neni. jezika na. Balkanu bo vsled te vojske trpel mnogo. Mapa balkanskih dežel sc bo izpremenila, a ž njo vred tudi last železniških prog. Dozdaj so gradili železnice na. Balkanu Nemci iz rajha in pa avstrijski Nemci, ter širili tam nemško govorico in nemški vpliv. Nemški inženirji in različni ostali železniški uradniki in uslužbenci so se naseljevali ob železniških progah, in tako so polagoma nasta jale cele nemške naselbine. Kjer so bile delavnice, kjer so se železnico križalo, ali kjer je bil sploh večji promet, tam so rast,le te nemške kolonije kaj naglo, h. pr. v Carigradu, Odrinit, Plovdivu, Solunu, Skoplju itd. itd. Skoraj v vseh teh mestih so imeli Nemci svoje šole, v katere so pridno hodili tudi Slovani. — Domače prebivalstvo se je od nem-uemških uradnikov in delavcev kmalu priučilo nekaj nemščine. Dokler je uporabljala v vzhodnih pokrajinah železnice orientalska železniška družba, so bile ob vseh večjih postajah nemške naselbine. A ko so leta 1909. prešle te železniške proge v last. bulgarske vlado, je nemškemu vplivu po tistih krajih odzvonilo, ker bulgarska vlada ni sprejela tujega uradništva, ampak je nastavila namesto Nemcev same Bul-gM.ro, Jasno .j t, da Srbi in Bulgari tu Ji zdaj ne bodo ondržali nemških urai Porta na korak velesil negativno odgovorila. Albansko vprašanje se je odložilo in se konferenca poslanikov bavi zgolj z vprašanjem miru. Glede Rumunije sc na Dunaju sodi, da bukareška vlada odlašanja rešitve tega problema ne bo trpela. O koraku velesil je došlo iz Carigrada poročalo, da so se poslaniki glede vsebino note zedinili (glej brzojavke na čelu lista), vendar je treba še počakati potrditve tega poročila. Dozdaj se položaj lahko označuje kot {stacionaren. VELESILE IŠČEJO ZOPET »FORMULE«. London, 16. januarja. »Reuter« poroča, da poslaniki velesil, ki so se včera) zopet zbrali k posvetu v zunanjem uradu, iščejo formule, kako bi stališče Turčije in balkanske zveze združili. Turčija naj Odrin izroči Bul-gariji — o tem je stališče velesil slejkoprej isto — toda balkanska zveza naj glede kakega drugega vprašanja odneha in se išče tozadevna formula. Stališče Porte je še zdaj neznano, balkanski delegati pa ne taje, da so se odlašanja naveličali. Ako bi se vojna nadaljevala, bodo velesile slejkoprej ostale nevtralne. Diplomatični krogi pa vkljub vsemu sodijo, da nadaljevanje ▼ojske ni verjetno. V PETERBURGU SO ŠE VEDNO OPTIMISTI. Peterburg, 16. jauarja. Na llovega leta dan (li. t. in.) je car sprejel v Carskem selu diplomatični zbor. Car je bil zelo dobre volje In se jako optimistično Izražal. V sled tega prevladuje tukaj splošno mnenje, da politični položaj ni tako neugoden, kakor ga slikajo. TURŠKI KABINET KONSOLIDIRAN? Carigrad, 16. januarja. Krogi, ki imajo zveze z velikim vezirjem, zagotavljajo. da sc je kabinet konsolidiral in se zato ni bati krize. Nazim paša izjavlja, da ne konspirira z mladoturki. Včeraj se jc glasom »Alemdarja« zopet zopet vršil ministrski svet in se menda bavil z jako važnim poročilom peter-burškega turškega poslanika o aktualnem vedenju Rusije. ZADNJE VESTI IZ LONDONA. NOTA VELESIL SE IZROČI. — TURŠKI MTNISTRSKl SVET. — BALKANSKI DELEGATI NE UPAJO NA MIR. London, 16. januarja. Vest, da so se poslaniki velesil glede besedila skupne note zedinili, se potrjuje. Nota se Izroči danes, najdelj jutri. Poslaniki gredo skupno k turškemu ministru za zunanje zadeve Noradnughianu. Doy-en diplomašksga zbora, a. o. poslanik marki Pallavicini b? noto prebral in izročil. Nato se bodo poslaniki posamič z ministrom pogovarjali. Velevlasti so noto rekoliko omilile. Turški delegati tudi še zdaj nimajo nobenih obvestil iz Carigrada. Nota se je izročila pop. Carigrad, 16. januarja. Včeraj se je Vršil ministrski svet. Prisostvoval mu je tudi turški poslanik v Bukareštu, da poroča o namerah Rusije, o katerih je natančno poučen. Veliki svet, tako-zvani divan. se skliče šele po Izročitvi note velesil in sicer, če se bo to vladi zdelo potrebno. London, IG. januarja. Balkanski delegati ne goje veliko upanja, da bi se mir sklenil. Nekateri odkrito izjavljajo, da bi bilo boljše, Če bi se vojska zopet začela, ker bi le kratko časa trajala in mir preje zagotovila nego dolga pogajanja, ki veliko stanejo. Sofija, 16. januarja. Bulgarska vlada je Že vse pripravila za nadaljevanje vojnih operacij. Odhod cara in princev Borisa in Cirila v Svilen ima namen pokazati trdni sklep Bolgarije zopet začeti vojsko, če sc Turčija ne uda. S srbsko vlado so sa sklenili dogovori glede vojaške pomoči, oziroma dovalanja plrebnih čet. Glavni sunek bo namenjen Ortrinu. AVSTRO-OGRSKA IN SRBIJA STA SE GLEDE ALBANIJE SPORAZUMELI? Praga, 16. januarja. »Narodny listi« poročajo: Srbski poslanik na Dunaju, Jovanovič, odpotuje v Belgrad, da poroča svoji vladi o svojih pogajanjih z grofom Berchtoldom. Njegov referat bo baje ugoden, ker sta se Avstrija in Srbija v glavnem sporazumeli. Avstrija prizna baje Srbiji Prizren, Djakovo in Debar, diference obstajajo le še glede Peči in Skadra. VENDAR ENKRAT KONEC. Belgrad, 16. januarja. (Oficielno.) Včeraj pred ueseto uro dopoldne je bil pred avstro - ogrskim konzulatom v PriZrenu postavljen oddelek srbskih čet pod poveljstvom častnika. Nato se jc pripeljal konzul Prochaska v gala uniformi, obdan od svojega osobja. Konzul ji- dal ItUvusu znamenje, da se zastava izob»'6i. Točno ob desetih je av-fdro-ogrska Zastava zavihrula v zraku. Tedaj je srb. častnik komandiral med sviranjetn godbe običajne, vojaške ča-titi zustuvi in konzulu. Nato sc je Pro- chaska peljal na obisk k srbskemu vojaškemu poveljniku. STRAHOVITO ARNAVTSKO MAŠČEVANJE. Bar, 16. januarja. (Od posebne strani.) Sovraštvo Albancev do Srbov v severni Albaniji vedno bolj narašča. Arnavtl so pomorili vse male vojaške oddelke po 10 mož, ki so bili nastavljeni na potu iz Drača v Prizren po ar-navtskih vaseh, da vzdržujejo komunikacijo z domovino. Arnavti so vojake tudi grdo razmesarili. Tako so se nad Sfrbi maščevali. Ubitih je do 140 vojakov. Srbi zdaj krivce marljivo iščejo in govori se, da nameravajo prav drako-nično kazen nad vasmi, v katerih so se umori zgodili. DRZEN ČIN TURŠKE KRIŽARKE. Atene, 16. januarja. V pretekli noči je turška križarka »Medjidje« v megli, neopažena od grških torpedolovcev, ki stražijo izhod iz Dardanel, priplula do otoka Syros na grških Cikladah (južno od Evbeje). Tu je bombardirala skladišča premoga in smodnika, ne da bi jih zadela, pač pa je poškodovala elektrarno, tako da je bila ono noč razsvetljava onemogočena. V pristanišču se je nahajal parnik »Makedonija«, ki Jc bil z vrvmi privezan na obrežje in se je imel pri krmilu popraviti. »Medjidje« je nanj ustrelil 15 krogelj. Poveljnik, ki se je bal poškodb, je dal vrvi prerezati, moštvo se je podalo na kopno, v ladjo se je pa spustila Voda, da se je po-greznila. Izvlekli jo bodo z lahkoto. »Medjidje« se je oddaljil v smeri proti Mali Aziji. Pri bombardementu skladišč sta bila ubita dva delavca. Ostale ladje Dardanel niso zapustile. PRESTOLONASLEDNIK NI ODPOTOVAL V LONDON. Dunaj, 16. januarja. Agenca »Wil-helm« dementuje poročilo »Presse Centrale« iz Curiha, da je prestolonaslednik Franc Ferdinand odpotoval v London. JUSUF IZZEDIN SE NE NAHAJA V ODRINU. London, 16. januarja. »Reuter« poroča, da je vest, da se nahaja turški prestolonaslednik Jusuf Izzedin v Odrinu, neresnična. ALBANSKO VPRAŠANJE. Dunaj, 16. januarja. »Zeit« poroča, da je srbska vlada dobiva obvestilo, da 1)0 Rusija Srbijo glede Albanije brezpogojno podpirala. POGAJANJA ZARADI SANDŽAKA. Dunaj, »Zeit« poroča, da se Srbija in Črnagora pogajati zaradi delitve Sandžaka. Srbija hoče Črnigori priznati le eno tretjino dežele, ker so Črnogorci dosegli le skromne vojaške uspehe. Črnagora bi seveda rada dobila več. Vendar se pogajanja vrše na zelo prijateljski način. VPRAŠANJE BITOLJA IN OHRIDA. Solun, 16. januarja. Baje bo Srbija Bitolj in Ohrid kmalu zapustila in prepustila Bulgariji, kakor je dogovorjeno. PROCES PROTI IZDAJAVCU SOLUNA. Carigrad, 16. januarja. Vojno sodišče je Začelo proces proti Ilassan 1'ahsi paši, ki je predal Solun in celo armado Grkom brez najmanjšega odpora. Skoro gotovo bo izrečena smrtna obsodba. Tahsi pasa jc baje skrit v Atenah. RESNICA ALI SENZACIJA? Pariz, 16. januarja. »Matin« pri-občuje nekaj brzojavk turškega poslanika na Dunaju, Ililmi paše, ki je baje svoji vladi brzojavil, da mu je grof Berchtol dejal, da bo trozVeza Turčijo podpirala in je Turčiji svetoval, naj Odrina in otokov ne odstopi. Kar se tiče Skadra, je Berchtolil baje izjavil, da bo Avstrija zasedla Sandžak, ako bi Skader imel postati črnogorski. Zavezniki ne vrnejo dobiti pedi albanske zemlje. — Splošno se sodi, da je to le senzacija brez podlage, kakor jih »Matin« veliko zagreši. NEMČIJA HOČE NAPASTI FRAN-CIJO. Pariz, 16. januarja. »Libre Parole« poroča: Radi velikih ruskih vojnih priprav je Nemčija sklenila napasti Francijo, preden bi se mogla ta zadostno pripraviti. — Gre sc očividno le za senzacijo brez podlage. LEGAR V LEŠU IN DRAČU. Bar, 16. januarja. V Lešu ln Draču razsaja legar; na dan umre do 40 oseb. LJUTI BOJI PRI JANINI. Bar, 1(1. januarja. Grki so bili pri Janini po semkaj došlih vesteh zopet zelo poraženi. Dozdaj jc pri Janini padlo do 9000 Grkov, takomrtvih kakor ranjenih. Grki so čete izmenjali in pričakujejo prestolonaslednika. Janina je šc vedno v zvezi z zunanjim svetom. ČEŠKI ZDRAVNIKI OBTOŽENI. Praga, 16. januarja. »Samostasnost« poroča, da se je na zahtevo sarajevskih oblasti uvedla kazenska preiskava proti češkim zdravnikom, ki so bili v Bel-gradu. BORZA ŠE UPA. Dunaj, 16. januarja. Borza je danes nekoliko bo^še poslovala kakor včeraj, ker finančni krogi še niso izgubili vsega upanja, da se mir sklene. XXX DR. TRILLER POGOREL. Dunaj, 16. januarja. Državno sutli-Sča je pritožbo dr. Trillerja glede vc-(ivnega imenika za deželnozborsko volitev v Ljubljani zavrnilo. Utemeljitev razsodbe se popolnima krije z utemeljitvijo deželnega odbora. VPRAŠANJE ŠTAJERSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Gradec, 16. januarja. Včeraj je zboroval klub nemško - nacionalnih dež. poslancev in izrekel, da je prepričan, da je posebno z ozirom na regulacijo učiteljskih plač želeli delazmožnost deželnega zbora. Zato so poverili načelniku kluba, da stori v tem smislu korake. UREDITEV AVSTRIJSKIH FINANC. Dunaj, 16. januarja. Finančni odsek se je posvetoval o davku na peneča se vina in o alkoholnem kontigentu. Dia-mand je predlagal grajo finančnemu ministru. Odsek je predlog odklonil. POŽARA NA DUNAJU. Dunaj, 16. januarja. Požar je izbruhnil v tovarni »Anker-Brot« in povzročil precej škode. Požar je divjal tudi v skladišču preprog »Schein«. 14LETEN »VELEIZDAJALEC«! Dunaj, 16. januarja. V Moholu na Ogrskem so glasom »N. W. Journala« zaprli 14)etncga srbskega dečka Sava Piliča, ker je igrajoč se »vojsko z ogrskimi fanti, zaklical: »Čakajte, Ogri, naši srbski bratje bodo prišli kmalu sem in vas spodili.« Razne slvari. Katoličani na Hrvaškem. Po zadnjem štetju jc na Hrvaškem 2,602.544 prebivalcev, za 201.778 več kakor leta 1900. Od teh je rimskih in grških katoličanov 1,895.425 proti 1,734.487 leta 1900. Katoličani so se torej pomnožili za 160.938 duš in jih pride na vsakih 1000 po 721, medtem ko jih je bilo pred desetimi leti le okrog 716 na 1000 prebivalcev. Pravoslavni so pa nazadovali: leta 1900 jih je bilo 255 na 1000, leta 1910. pa le šc 249. Grški katoličani so se od leta 1900. pomnožili od 12 871 na 17.592, večinoma vsled doseljevanja Galičanov. Kako črti madžarska vlada balkanske Slovane. Iz Turč. Sv. Martina poročajo listom, da je bil urednik Svetozar Hurban obsojen na denarno globo, ker je v »Nar. Novinah« nabiral in objavljal prispevke za »Rdeči križ«. Globa znaša 400 kron. Vrhutega mora urednik vrniti ves denar, sicer se dotična vsota odtrga od kavcije zgoraj imenovanega lista. — Madžar ni nič boljši od Turčina! Insolvence na Ruskem. Minolega leta so bile na Ruskem v 388 mestih 2003 insolvclice s pasivo 170 milijonov rubljev. V Moskvi so znašale pasive 30 milijonov rubljev, v Peterlmrgu, Rigi, Odesi in Lodžu po 26 milijonov, a v Varšavi 10 milijonov rubljev. Nove vrelce radija so izsledili v Zgornji Šlemi v šleziji. škodo vsled vojske na Balkanu, ki jo je imela industrija samo v liebskem okraju, ker se ni eksportiralo blago, cenijo na 5 do 6 milijonov. Tizsovi dvoboji. Budimpeštansko državno pravdništvo je uvedlo proti grofom Tisza, Ivarolyi in Szechenyi preiskavo radi dvobojev in je ogrsko poslaniško zbornico naprosilo, da naj grofe duelante dopusti zasledovati. Stroški tripolitanske vojne znašajo na italijanski strani 797 milijonov. V pokritje so se porabili preostanki iz let 1910 do 1912 v znesku 157 milijonov; ostanek 460 milijonov pa naj bi se pokril s preostanki nadaljnjih let. Je pa veliko vprašanje, če bodo državni sklepni računi vedno loko ugodni, da bodo preostanki zadostovali za pokritje teh dolgov. Italijanski davkoplačevalci hod o morali polagoma spraviti skupaj pol milijarde za odplačilo kapitala. Sedaj mora Italija hitro polniti izpraznjena vojna skladišča in popravljati vojne ladje in topove. Tekom časa ho treba tudi velikih investicij v Tripo-lisu, ako naj se dežela spremeni v ko-ristonosno kolonijo. Italijanskim dav- koplačevalcem se torej tudi ne obeča bog ve kako prijetna prihodnjost. Statistika šampanjca. Zadnji »Si. Trgovski Vestnik« poroča o velikem napredku šampanjske industrije. Tako na primer se je prodalo v letu 1900 28,055.045 steklenic šampanjca; v letu 1911. pa jc to število poskočilo Ha 35 milijonov steklenic. Povprečno se je v zadnjih dvanajstih letih prodalo samo na Francoskem letno 33 milijonov steklenic šampanjca. Ker povprečna cena šampanjca, in sicer en gros celo na Francoskem znaša za steklenico 5 frankov, znaša skupni znesek letno prodanega šapanjca okrog 172 milijonov kron. Finančni uradniki na naših mejah vedo povedati, kako ogromne vsote romajo na Francosko za šampanjec. Slovenci imamo vinorodne kraje, pri racionalnem delu, s trudom i pametnim postopanjem bi lahko tudi marsikateri Slovenec pri izdelovanju šampanjca zaslužil lepe novce. Prepričan sem, da bi Čehi mnogo raje kupovali od nas, nego od tujcev! Na Štajerskem imamo sicer nekaj tvornic šampanjca, a žal, vse so v nemških rokah. Razvoj v ruskih murskih pokrajinah. Po neuspeli vojni z Japonsko je Rusija začela graditi novo železniško progo po svojem ozemlju ob reki Amur od Čite do Vlodivostoka. Preje se je Rusija zastonj trudila, in žrtvovala, ogromne vsote, da bi naselila te pokrajine in tako utrdila svoj položaj na Daljnem Vzhodu. Z gradnjo amurske železnice sc je pa stvar hitro obrnila na bolje. Čudovito so začela naraščati stara mesta in naselbine in vstajati nova. Kar čez noč nastajajo novo vasi, stare se pa širijo v mesta. Vladivostok šteje že 95.000 prebivalcev* Blagovje-ščenk 75.000, Habarovsk 50.000, Nji-koljsk-Jadriskij 53.000, Njikolajevsk 13 tisoč, Zeja-Pristanj 12.000. Zlasti raste mesta po gornjem in srednjem Amurju, kjer se je cela vrsta kozaških postaj pretvorila v mesteca. Vse to jc napravila železnica, ki jc šele omogočila razvoj brodarstva, ribištva, rudarstva itd. Koliko potrebuje dvatnilijonska armada? Ogrski domobranski minister Hazai je v ogrski zbornici podal sliko o oskrbi dvamilijonske armade. General je izvajal; Vzemimo, da znaša stanje Armade dva milijona mož. Ta armada potrebuje na dan 30.000 met. stotov živil, v slučaju vojne tedaj v treh mesecih 2,700.000 met, stotov. 500.000 konj, ki spadajo k armadi, rabi — če računamo povprečno 8 kg na vsak rep — dnevno 40;000 met. Stotov krme. Potreba slame, nastilja in drV znaša 80.000 met, stotov na dan. Obleka se v vojnih naporih tako izrabi, da jo je U-eba čez tri mesece od vrha do tal nadomestiti z novo. Da se vse te ogromne potrebščine spravijo o pravem času na določeno mesto, jc razumljivo, da s6 mora za nekaj časa na železnicah ustaviti Vsak drug promet; istotako potrebuje vojna uprdva za prevoz vsa razpoložljiva Vozila, t. j. 200 tisoč voz in 40.000 konj. Naravno jc tudi, da morajo vsa prizadeta podjetja ostati v polnem obratu in mora biti popolnoma zagotovljena dobava premoga ne le za ta podjetja, nego tudi za razne toVarne, pri preskrboVanju Vojne potrebščine. Cigaretna tovarna ruskega, carja. Ruski car ima svojo lastno cigaretno tovarno, kjer se Vse delo vrfil na roko. Proizvodi te tovarne bo namenjeni samo za carsko družino, carjeve ožje prijatelje in nekatere visoke uradnike in čtanfe dvornega osobja. »Ali je ta tovarna dobičkaiiosha, ali pa se Vzdržuje samo radi veselja do stvari, ili lahko uganiti«, tako sc je izrazil neki višji dvorni uradnik. »Vem samo to, da jc Nj. veličanstvo jako kulafiteti trgovec, dokler prihajajo naročila. Še-le ko ta ponehtivajo in se da sklepati, da sc zanimanje za carjevo tovarno manjša, se razpošljejo računi in izterjajo dolgovi, ob kateri priliki navadno (udi nova naroČila, prihajajo. Človek ni opičjega rodu! Listi poročajo, da je slavni ameriški fiziolog profesor Carrel, ki je nedavno dobil Nobelovo nagrado, o priliki nekega znanstvenega zborovanja v New Torku izjavil, da jc na podlagi fiziologič-nih in kirurgičnih preiskav nepobitno dognal, da človek nikakor no izvira iz opičjega plemena. Darvinova teorija, ki jo za laika tako lahko pojmljiva, je s stališča oksnktne vede popolnoma nevzdržna. Svoja izvajanja je profesor Carrel podprl z uspehi svojih preiskav. Ponovno je bil poskusil, da bi dele opičjega organizma presadil na človo-ško telo, tako na primer pri transplantacijah kože, vendar so mu nI nikdar posrečilo doseči kakega očlvidnega uspeha. Nasprotno so se pa take transplantacije s prešičev, psov in drugih nižje stoječih živali na Človeka popolnoma posrečile. To je dokaz, tako sklepa profesor Carrel, da, je ves celični sestav človeka tako oddaljen ln v svojem naravnem ustrojstvu tako različen od opičjega, da o kakt-m sorodstvu absolutno ne m.orc biti nobenega govora. Prva vožnja »Imperatorja«. Ogromni parobrod Ilamburg-Amerika črte »Imperator« bo nastopil svojo prvo vožnjo 7. maja iz Cuxhavna v Ne\v York. Poveljnik »Imperatorjev« bo kapitan Ruser. »Imperator« ima 52.000 ton ter jc največji parobrod na svetu. Motor bodočnosti. Te dni preizkušajo v Frankobrodu ob navzočnosti grofa Zeppelina iznajdbo inženirja Boschardta, ki je konstruiral motor, ki dobiva svoje sile — elektriko in magnetizem — samostalno iz zemlje in zraka. Stroj se popolnoma razlikuje od dosedanjih motorjev ter bo napravil silen preobrat v brodarstvu, kakor tudi v prometu na suhem, posebno pa v zrakoplovstvu. Hudodelstva nedorastlih na Fran« coskem. Iz poročila pravosodnega ministra, podanega predsedniku francoske republike za. leto 1910. je bilo med obsojenimi 36% mladoletnih in 10c/c celo takih, ki niso imeli niti 15 let. »Milijoni, darovani za javne šole,« — piše radikalni list »Nouvelles« sam — »žal niso zadržali naraščanja mladih zločincev.« Od 3044 obsojencev je bilo 306 analfabetov, s splošno dobro izobrazbo 2666, a 166 jih je bilo celo z višjo izobrazbo. Zanimivo je pač tudi število 13.865 obsojencev, kaznovanih zaradi nepokorščine in zoperstavljanja napram nadzorovalnim organom. Opazuje ae, kako pojema spoštovanje do avtoritet. Zaradi goljufijo je bilo kaznovanih 63 7b oseb. -— Pisali smo že nekoč na tem mestu, da ima demon alkohol na Francoskem svoj prestol. A kjer vlada alkohol, tam pada ljudska morala, tam narašča število hudodelcev. Odtod torej te žalostne slike iz toli bogate francoske dežele. češčina na dvoru rumunskega kralja. Ko se je avstrijski minister za zunanje reči mudil pri rumunskem kralju, je bil grofu Berchtoldu poleg drugih dostojanstvenikov predstavljen tudi kraljev arhitekt Čeh Kari Laman, avstrijski podanik, rojen v Mladi Bole-slavi. Minister Berclitold se je spustil z arhitektom Lainanom v češki pogovor, katerega se jc vdeležil tudi navzoči rumunski poslanec in rumunska kraljica Elizabeta (pesnica Carmen Sylva) sama, ki goji češki jezik že več let. Kralj je poslušal češki pomenek pol ure. Nato je rekel: »Prosim, gospoda, vi več govorite po češko tukaj nego v Pragi. Jako mi jc všeč češki jezik, je jcares lep, žal mi je, da ga ne umejem. Ko bi ne bil že tako v letih, bi se ga kar začel učiti.« Radikalen boj proti umazani literaturi. Zadnje dni se je v Augsburgu vršila razstava proti umazani in malo-vredni literaturi. Ob tej priliki so se pobirali zvezki te literature ter so ljudje znesli skupaj krog 17.000 zvezkov, ki so tehtali skoro 6 meterskih »totov in bili vredni 2000 mark. Vso to zalego nenravnosli in poneumnevanja so oddali mestni plinarni za kurjavo. Med ljudstvo se ja pa v zameno razdelilo 2000 dobrih knjig. Senzačna iznajdba v brezžičnem brzojavljenju. Učenec pariškega fizika Poincarea Bcthenod je izumel nov način brezžičnega brzojavljenja. Z aparati, ki jih jc izumel mladi izumitelj, se bo brzojavilo lahko 200 besed v eni minuti, dočim se dandanes z brzojavnimi aparati brzojavi samo 15 besed v istem času. Iznajda Bethenodova je neki jako enostavna, a pomenja velikansko pridobitev v brezžičnem brzojavljenju. Brezžično brzojavljenje med Evropo in Ameriki. Dne 14. t. m. so, kakor poročajo iz Berolina, preizkusili brezžično brzojavljenje med Nomenom in New Vorkom. Poizkus se je sijajno obnesel in bo brezžično brzojavljenje cenejše, kakor sedanje potom kablja v Atlantskem oceanu. Redka starost. V Bukareštu je umrl dne 14. t. m. vpokojeni davčni nadzornik George Salamon v starosti 142 let. Dva rajnikova pravnuka sta člana rumunske poslaniške zbornice. Nesreče na morju. Na obrežje je za-vozila pri Rovinju avstrijska ladja in je v nevarnosti, da se potopi. — V pristanišču Cartagena se je potopil belgijski parnik »Congo«. Moštvo so rešili. Strašna povoden) v Ameriki. 3000 ljudi brez strehe. Reka Ohio jc poplavila v Indijani več sto kvadratnih milj ozemlja. Voda je visoka 3 do 20 črev-Ijev. Do 3000 ljudi je brez strehe. 8 milijonov za božično uaknpova-nje. Mrs. Stocker iz Los Angelosa, dedinja kalifornijskega milijonarja Bal-dwina, se je o Božiču peljala v New York, da si nakupi, kur ji želi srce. In kupila je: jahto za. 800.000 mark. diamantov za 1 milijon mark, obleko za 400.000 mark; potem razno srebrnino, avtomobile, umetnine in dragocenosti. Dasi je nameravala izdati le malenkost dveh milijonov mark, je izdala celih »sem milijonov. Radi tega sc ji pa ni bilo treba prav nič kesati, kajti te dni se ji izplača ostanek dcdSčine v ifne-sku 06 milijonov mark. »Važna« reforma na Kitajskem. Predsednik kitajske republike Juanši-kaj je dal po vsej državi nabiti naredbo reformi obleke na Kitajskem, obenem pa tudi slike predpisane obleke. Za ofi-cielne prireditve je predpisana salonska suknja, cilinder, visoki čevlji na zadrgo in gamaše, za manjše slavnosti črna, napol odprta salonska suknja. Za velike večerne prireditve je predpisan frak, solni in trd klobuk, pri manjših slovesnostih »smoking«. Balkanska povest. Leta 1910. je izšla lepa povest iz balkanske zgodovine: »Vstaja Škenderbegova«. Cena samo 60 vinarjev, vezano 80 vinarjev. — Knjiga opisuje delo in življenje velikega krščanskega junaka Škenderbega, sina epirskega kneza, ki se je proslavil v zgodovini in o katerem se ravno sedaj ob priliki vojske na Balkanu vsak dan čuje. Škenderbeg je pod sultanovanjem Mu-rata II. prišel na turški dvor, kjer je vsled svojih velikih zmožnosti in osebne neustra-šenosti bil imenovan celo vojskovodjem. Bavil se je pa vedno z mislijo, kako bi osvobodil svojo po Turkih podjarmljeno domovino, kar se mu je v zvezi z ogrskim junakom Hunjadijem tudi posrečilo. Pri tem je tudi rešil prekrasno Hunjadijevo hčer, katero so Turki zajeli in jo poslali v sultanov harem. Škenderbeg je vzor krščanskega junaka, ki gori domovinske ljubezni in se ne ustraši nobenih žrtev in bojev, da reši svoj narod. Baš sedaj, ko vre mogočno narodno gibanje med Slovenci, bo vsak bral to krasno povest z velikim veseljem in še večjim navdušenjem. Knjiga nudi velik vpogled v zgodovino balkanskih narodov in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Okrevajoči SI bodo svoje zdravje uspešno utrdili, ako bodo zavživali Scottovo emulzijo, ker jo celo najbolj slab želodec lahko prenese in prebavi. Ako se pomisli, da ima, vedno enakomerna in izvrstna kakovost posameznih delov Scottove emulzije posebno redilno moč, potem je lahko umljivo zakaj je pri okrevanju z;, mlado in staro tako koristna. Poleg tega je pa Scottova emulzija tako okusna, da jo odraščeni in otroci radi jemljejo. Cena originalni steklenici je 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje i*i v. vznaml ah na Si_OTT8i BOWNE, O m. b. H , Dunaj VII , in sc sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošiljatev potom lekarne za poskušnjo. un—u iiiliuiiiliii^^^iiiiiiiu^ i m^^^-j i i f^Popov^t najboljša ruska 1; Čajova znamka. Čas opazovanja 15 9. zveč. 16 7. zjutr. 2. pop. btanja barometra v mm 738 8 7381 736-9 Temperatura Celziju -6-7 -7-0 -4-5 Vetrovi s i jvzh. sl. jzah. sl. jvzh. Nebo XX a a r u s k 3 i « 3 t « « > sneg oblačno Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm 3-2 Srednja včerajšnja temp. — 60", norm. — 2-5«. Tržne ccnc. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 17. januarja 1913. Pšenica za april 1913.....11-86 Pšenica za oktober 1913 . . . 11-07 Rž za april 1913.......10-2e Rž za oktober 1013.....9 78 Oves za april 1913......1086 Oves za oktober 1913 .... 918 Koruza za maj 1913.....7 71 Koruza za julij 1913.....790 poznana kot najboljša domačega proizvoda, zajamčeno pristna, najboljšega okusa. Dobi sc na debelo in drobno pri podpisanem izdelovatelju. Ravno tam se dobi izborno uino na debelo in drobno Iz lastnih vinogradov na Dolenjskem. E. PRESECKY, Samobor, Hrvatsko, odlikovan na razstavah v Krškem, v Pragi 3975 in v Zaorebu. t 175 oo ooooooooooc o Hotel Lloyd o M?.rl]a Hribar naznanja z neutolažljivim srcem v svojem, kakor tudi v imenu svoje hčerke Dragice ter v imenu svojih sorodnikov, da je preminil po kratki ln mučni bolezni njen nadvse ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Ivan Hribar c. kr. poštni uradnik in posestnik danes popoldne ob 1. uri v 33. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek, dne 17. pros nca ob j. url popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo darovale v domači farni cerkvi. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Kranjska gora, 15. prosinca 1913. 0 o o o Sv. Petra cesta. V soboto, 18. januarja se vrši v vseh restavracijskih prostorih v 0 o o o t 170 Stanovsko društvo uradnikov c. kr. užitnine v Ljubljani javlja tužno vest, da je njega član in tovariš, gospod Andrej Kalan vodja dež. boletnega urada v soboto dne 11. januarja 1913 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika se je vršil dne 13. januarja v Kranju. Naj v miru počiva! Q Svira godba na lok. Q 0 Začetek ob 8. uri z v. 0 0 Vstopnina 60 vinarjev. 0 Q Za dobro vino in kuhinjo bo Q q preskrbljeno. q q Za obilen obisk se priporoča q q Karol Tauses n Z. 171 hotelir. ~ 0 o ooooooooooo oo Išče se za župnišče na doželi, v srednji Istri. — Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava 166 lista pod št. 166. (Znamka za odgovor.) Kanarčki pristni harcarfi (Edelroller), domače reje, izvrstni pevci se pri« poročajo po nizkih cenah, 8, 10. 12 in 20 K. Franc Omaha«, Ljub-ljana, Mestni trg 10. 3751 Trezen mašinist za benzin motor se takoj sprejme v stalno službo, Lončarič, Streliška ulica 31. 157 Zahvala. 172 Povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne nam soproge, ozir. matere in hčerke, gospe Fani Seunig roj.Vidali nam je od vseh strani došlo toliko ganljivih dokazov preljubeznjivega sočutja, da si štejemo v dolžnost so na tem mestu vsem prav prisrčno zahvaliti. Vsi krogi občinstva so nam s tako ljubeznjivim sočustvovanjem in s tako obilno udeležbo pri pogrebu ter z darovanjem krasnih cvetlic in vencev tešili našo bol, da ne moremo vseh imenoma našteti. Skratka: iz globin srca vsem prisrčna zahvala. V Ljubljani, dne 15. prosinca 1913. Žalujoči ostali. St. 190/V.u. Razglas* 173 Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rojenim leta 1890, 1891, 1892 in 1894, ki stopijo letos v naborna, odnosno čmovojna leta: 1.) da so v smislu § 34. vojnih predpisov I. del, 1. zvezek od 27. januarja do 3. februarja imeniki onih mladeničev, ki pridejo letos k naboru v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje in v uradnih urali vsakemu na ogled. Kdor opazi kako izpustitev ali napačen vpis, ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v bivališču ali za vojne olajšave, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu: 2.) da so v smislu § 8. čruovojnih predpisov od 27. januarja do 3. februarja v omenjenem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1894. rojenih, od 1. januarja 1913 črnovojništvu podvrženih mladeničev. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne. 9. januarja 1913. versko tolerantnost v Bulgorili. Priobčil prof. A. B e z e n š e k. »Prijatelji Turkov streme,« piše vladni list »Mir« v današnji številki 37-45. na uvodnem mestu, »kako bi mogli z vse mogočimi sredstvi agitirati proti zaveznikom, a posebno proti Bulgariji, prepričajo?- naivno evropsko ob-činstvvo, da ne bode nobene razlike med upravo, katero mislijo urediti zavezniki in ono, katera jo bila pod Turki. In še več — da se bode pod upavo zaveznikov pojavilo še hujše preganjanje nopravoslavnih krščanskih prebivalcev, kakor je bilo poprej.« V takem smislu je pisal tudi neki ugledni dunajski list med samo vojno, ne da bi mu bil tedaj kdo ugovarjal. Iz lastne dolgoletno izkušnje lahko rečem, da je vse to z ozirom na minolnst popolnoma neosnovano, a glede pri-hodnjosti isto tako. Nikdar se niso mogli pritoževati na primer katoličani, da bi bila kdaj bolgarska vlada kaj proti njim ukrenila, ali da bi bil kdo v državi zaradi svojega verskega prepričanja preganjan. Bulgarska konsti-tucija jamči versko svobodo in ta se od javne oblasti kakor tudi od naroda varuje in spoštuje. V uglednem časopisu »Irisli Catho-lic« (Izlandski katoličan) piše bulgarski vladika sledeče vrste povodom neosno-vanih in za Bulgare razžaljivih očitanj on strani raznih turkofilov: »Jako prijetno mi je, da morem deklarirati, da je izpovedanje naše vere v Bulgariji absolutno svobodno in se priznava, ter podpira na vsak način od bulgarske vlade. — B. Menini, katoliški nadškof v Bulgariji.« K temu pismu dostavlja s svoje strani v istem časopisu prijatelj Bulga-rije g. B. D. Kelley sledeče bilježke: »Gospod urednik! Med mnogimi lažmi, ki se razširjajo glede hrabrega bulgarskega naroda, je tudi ta le, da isti ne trpi druge vere (religije) poleg svoje in da so katoličani v Bulgariji preganjani. Ta trditev je popolnoma neosnovana. »Prijatelji Turkov se trudijo na Vse mogoče načine, kako bi mogli vzbuditi predsodke proti balkanskim narodom pri onih, kateri teh ne poznajo. Na žalost tudi vidimo, da še oni časopisi, ki bi morali biti bolje podučeni, razširjajo takšna obrekovanja. »Namen take agitacijo je, diskredi-tirati balkanske države in predstaviti svetu, da pod njihovo upravo ne bo krščansko prebivalstvo nepravoslavne vere nič na boljšem, kakor je bilo pod razbojniki in tirani - Turki. Tamošnji prebivalci, srečni, da so osvobojeni izpod vekovne sužnosti, vedo dobro, kako lažnjive so te trditve. »Kolikor mi vemo, sprejemajo sedaj z navdušenostjo svoje osvoboditelje, stopajo radi v vojne vrste ter se hrabro bojujejo za svobodo domovine. Tega ne bi storili, ako bi res Bulgari bili takšni črni vragovi, kakor jih slikajo slavopevci Turkov. »V svetovni zgodovini se ne more nič primerjati z napredkom, ki so ga napravili Bulgari na potu civilizacije tekom poslednjih 35 let, odkar so osvobojeni. Bulgarija je napredovala v vsakem oziru z orjaškimi skoki. Njena mosta so bila v turških časih kakor kupi blata in podrtin, zdaj pa so mesta čista, z modernimi poslopji. Armada bulgarska jc najpopolnejša v Evropi. Trgovi-pia se vedno razvija. Izobrazba jo. obča in obligatna. Najlepša poslopja v vsakem mestu in v vsaki vasi so (poleg cerkve) šole. V vsakem oziru se pojavlja v Bulgariji krasen uspeh. »A čudno je, ko vlacla v njenih mejah tako lep mir in rod, so se zunaj v sosedstvu sedaj vršila roparstva in uboji. Kako morejo podkupljeni časopisi marriiti lahkoverne ljudi, naj bi verovali, da bo nasledek vojske samo ta — zanesti eno preganjanje z drugim. »Bolj gnusno obrekovanje teli prekrasnih narodov na Balkanu ni mogoče. Samo bogati pokrovitelji Turkov si morejo take laži dovoliti. Kar se pa tiče izmišljenega preganjanja katolikov v Bulgariji. se preklicuje najodločnejše in najbolj avtoritetno po gornjem pismu katoliškega nadškofa v Bulgariji.« Volilna reformo u Ogrskem. Na Silvestrovo jo predložil ministrski predsednik ogrski zbornici svoj volilnoreformni načrt. Odkar jc stopilo vol. vprašanje na Ogrskem v ospredje, je Lukacsev načrt že tretja predloga, ki so ž jo bavi ogrska jauiost. Prvi volilnoreformni predlog, ki ga je izdelal član Fojorvarvjovoga kabineta Krist6ffy leta 1905, jo stal pod vplivom gibanja za splošno in enako volilno pravico v Avstrijo in slonel n a n j e n i h n a čeli h. Edina pogoja aktivno volilne pravice sta bila: dopolnjeno 24. leto ter znanje čitanja in pisanja. Ta načrt ni nikdar prišil pred parlament. Leta 15)08 je Antlrassy v imenu koalicijo predložil drugo volilno reformo, in sicer pluralno. Inteligenca, davčni cenzus in višja starost je podeljevala pravico do dveh ali celo do treh glasov. Glavni namen plu-ralitote jc bil, da se zasigura prvenstvo madjarstva in inteligentnejših ter premožnejših slojev. Isti cilj zasleduje tudi Lukacsev načrt, le da je opustil plura-liteto in skuša na drug način priti do njega. Novi volilni načrt deli volilce v pet skupin. V prvo skupino spadajo volilci s popolno srednješolsko izobr.azbo, ki so najmanj 24 let stari, četudi ne plačujejo nikakega davka. Druga skupina obsega volilce, ki so d o vri li vsaj šest razredov ljudske šolo. ŠeniKaj spadajo samostojne osebe, ki plačujejo direktni davek, dalje samostojni trgovci in obrtniki, industrijski delavci ter poljedelski preddelavci in pazniki. Volilci druge skupine dobe aktivno volilno pravico s 30. letom. Tretjo volilno skupino tvorijo osebe, vešče branja in pisanja, samostojne in ki plačujejo 20 K direktnega davka, oziroma če imajo vsaj 8 oralov zemlje. Industrijski delavci te skupino morajo biti vsaj dve leti pri istem delodajalcu. V drugo in tretjo kategorijo spadajo tudi oni, ki so pri vojakih oziroma pri žantlarmeriji dosegli podčastniško šar-žo. Tudi tu se zahteva starost 30 let. Četrta skupina so analfabeti, ki pa morajo plačevati vsaj 40 K direktnega davka ali pa imeti 16 oralov zemlje. Aktivna volilna starost jc 30 let. V peti skupini so konečno tisti, ki so dosedaj imeli volilno pravico in ne spadajo v nobeno prejšnjih skupin. Ogrska volilna reforma je torej precej komplicirana reč, prava mešanica raznih zakonskih določb, ki kažejo, da so se gospodje, ki so jo sestavljali, res potrudili, da spravijo demokratično idejo volilne reforme v sklad z narodnim in socialnim značajem ogrskega, vladnega sistema. Kot garancije narodne enotnosti ogrske kraljevine so nekateri predlagali omejitev volilne pravice na tiste, ki so vešči madjarščine. Toda ta predlog ni obveljal, pač pa se je vlada odločila, da zviša sedanjo volilno starost od 20 na 24 oziroma na 30 let, vpeljala je podroben inteligenčni cenzus, ki deli volilce v štiri inteligenčne kategorije in preuredila davčni cenzus. Dosedaj je bilo na Ogrskem približno 1,200.000 volilnih upravičencev, po novem načrtu jih bo 1,900.000, to je 104% ogrskega prebivalstva. Nemad-j a r s k i m narodom volilna predloga no prinaša z a ž e1 j e n i h pravic, saj bo število rumunskih, r u s i n s k i h in srbohrvaških volilcev relativno še manjše, kot dosedaj. Le N e m c i in S 1 o v a k i imajo zaznamovati mal napredek, kar se razvidi iz sledeče razpredelnice: Narodnosti Madjari. . . Rumuni . . Nemci . . . Slovnki . . . Srbohrvati . Husini . . . Drugi . . . Številke sicer kažejo, da imajo narodnosti že danes dve petini vseh volilcev, toda vsled volilne razdelitve, še bolj pa vsled pritiska madjarskih oblasti ne spravijo niti ene dvanajstine svojih zastopnikov v parlament. Tudi dejanski uspeh po novem volilnem redu v narodnem in socialnem oziru je zelo o/o celega pre- o/o med sedaj- po novem bivalstva : rimi volivci: načrtu: . 54-4 . . . 59-6 . . , . 60-2 . 161 . . . tor. . . . 8-9 . 14-4 . . . 11-7 . , , . 13-1 . 10-7 . . . 9-9 . . , . 10-4 . 3-6 . . . 3-8 . . . 3-3 . 2-5 . . . 2-8 . . . . 1-7 . 2-2 . . . 1-6 . , . . 1-4 problematičen, kar posebno potrjuje določba, da ostanejo voli t v e j a v -no, kot doslej. Zahtevi vseh naprednih' elementov na Ogrskem po tajnih volitvah vladni načrt )<■ v toliko ugodil, da so ista za poskušnjo vpelje v avto n o m n i h m o s t i h. V socialnem oziru pomeni volilna reforma napredek meščanskih slojev. Zelo mnogo pridobi d e 1 a v s t v o , ki bo tvorilo po novem 21 odstotkov vseh volilcev, dočim jih ima danes samo 0%. Pretežni politiški vpliv v deželi pa ob-drže slojkoproj zemljiška posestva. : Haro jlte „SžO¥ema" : Sprejme se deček poštenih starišev in v starosti od IG do 17 let za mesarskega vajenca na Gorenjskem. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro »Vajenec št. 129". 129 Avtomobilna zveza Logatec, kolodvor. Za manjši poštni urad v lepem kraju na Gorenjskem se išče vestna, eventualno ž« vpokojena ki bi službo lahko čimprej nastopila. Ponudbe z navedbo zahtevkov na administracijo »Slovenca14 pod Šifro „Takoj" 165. DvasKega vajenca enega ali dva, išče 3 :>9 Odhod iz Idrije: ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8'30 zjutraj ,, 2*30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan. ,, 5-10 popoldan Prihod v Idrijo: ob J0-ii0 zjutraj „ 4— popoldan 8-15 zvečer kovaški mojster. Ribnica štev. 113. Dol. 6i t tatamooliRna Ida tBCKS. največja svečarska tvrdka Cene z avtomoMlnim omnlbusom: I. razr. II. razr zil. osebo za OHobo Idrija-T.opatec ali naspr. K 3-— K 2'— Idrija-GodoviC „ „ „ 1-50 „ 1-— Godovič-HotedrSica „ „ „ 1-60 „ i*— Hotedržica-Logatec „ „ „ 1-50 „ 1* - Cene s kombiniranim avtomobilom: I. razr. II. razr. za osebo za osebo Idrija-Logatec ali naspr. K 3-— K 2-— Idrija^Godovič „ „ „ t-50 „ 1-— GodoviČ-Hotedršica,, ,, „ 1-50 ., I-— Hotedršiea-Logatec „ ,, ., 1'50 „ 1-— Označena vožnja se vrši vsak delavnik, oinni-bu3 vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morc-3885 bitno zamudo. Valentin Lapajne v \di\.\. Iščemo dobrega in zanesljivega 1IS0 za mlečne čajno maslo, skuto in oddajo mleka. Mlekarna i Mslivasi štev. 3, p. Grosuplje, Dolenjsko. frežernoua ul. 7. Odlikovana na mnogih razstavah, kakor tudi v Rimu 1911 z veliko zlato kolajno in z grand-priksom priporoča velečastiti duhovščini kakor tudi si. občinstvu zajamčeno pristne čebelno -voSčene sveče :: za cerkev, pogrebe in procesije :: nllm zvlM, Izvorni mzi ssitr ec ki se dobiva v steklenicah, škatljali :: in škafih poljubne velikosti. :: Za obilna naročila se toplo priporoča m zagotavlja točno in pošteno postrežbo. w Izurjena strokovna moč za izdelovanje slamnikov, samostojna, dobro porabna, se sprejme pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe s preprisi spričeval, event. tudi s sliko na Gališko ligo za pospeševanje obrt« (Liga Pomocij przemyslowej) Lvov, Galicija, Panska 11. Št. 12/pr. 164 V zadnem času so se pri poslopjih, katere straži vojaška straža, primerili taki dogodki, iz katerih se da sklepati, da občinstvo tem stražam ne pripisuje potrebne važnosti in jim na izkazu e potrebne pozornosti. Ker ima taka brezbrižnost lahko nedogledne posledice, se občinstvo v svrho preprečenja nesreč nujno opozarja, da je vsako neoora-vičeno približ-nje k zastraženim smodnišnicam na ljubljanskem polju in na Gradu nedopustno ter nevarno; zlasti je treba na poziv takoj obstat', ker sicer straži lahko strelja. Mestni magistrat Milanski dne 9. januarja 1913. 9 ežrina banka e u deželnstn dvorcu vhod v Gosposki ulici 2. Obrestuje hranilne vloge po 4 7» 7; na leto. Obresti pripisuj« knivniri polnietno. tako da vlagatelj ilobi za vsakih 10« K 4 M obresti, ker plačuje banka ir. svojega reatni davek. Banka je pupirnlno varen zavod. Za vloge jamči direktno dežela Kranjska Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 47*% komunalnih ittdolžnicub. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 41/s% iwnr Eskoinptnje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-uolžnlce iu zastavne liste. Banka je impilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. uradne ure za stranki: usafc delavnik od pol 9. ura cio-pnldne do 1. ure popoldne. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliško Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.