Poštnina plačana v gotovini.
UpravmStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105 241.
Ljubljana, sobota 30. oktobra 1937
četrt stoletja po bitki
Danes bodo mogočno zapeli težki zvonovi nad oboki grobnice, kamor bodo med grmenjem topov in vihranjem starih, s slavo in zmagami ovenčanih pol-kovnih zastav polagali preperele kosti zmagovalcev pri Kumanovu. Poteklo je že 25 let od onega velikega dne, ko je padla pod zmagovitim jurišem srbskih polkov pri Kumanovu in Nagori-čanih sovražna trdnjava v boju za zedi-njenje vseh Jugoslovenov. Tako obletnico bi sleherni narod proslavljal z največjimi vsenarodnimi manifestacijami, Jugosioveni kot celota pa prehajamo skoraj molče preko nje in prepuščamo proslavo neposredno prizadetim bratom iz Južne Srbije.
V čem leži pomen kumanovske bitke za vse Jugoslovene? Ona stoji na po-četku dejanj, ki so jugoslovenski ideal pretvorila v stvarnost. Ogromno dale-kosežnost in pomen dogodka smo takrat podzavestno občutili, nismo ga pa doumeli.
Na kumanovskem polju ni bilo več časa za besede, temveč je bilo treba zastavljati namesto njih življenja in vročo kri. 25 let je že preteklo od tistega dne, ko so storili tam vsi svojo dolžnost, od poslednjega redova do prvega generala.
Danes, ko se rušijo okoli nas mnoge vrednote, ki bi morale ostati našemu narodu večne, je še dvakrat prav in potrebno, da se spominjamo tistih, ki so pred četrt stoletja vsi do poslednjega izvršili svoje veliko in usodno poslanstvo. Bili so to danes že brezimeni neznani junaki, ki so brez premišljevanja opravili svoje realno in krvavo narodno delo. V toči granat in nevihti žare-čega svinca niso iskali državnopravnih formulacij. Kaj bi se dogodilo z nami vsemi, če bi takrat, ko je bila zmaga na koniic meča. popustili živci borcem pri Kumanovu in če ne bi v usodnem trenutku tvegali vsega? Kako bi izgledala danes naša usoda, ako bi recimo takrat v najbolj kritičnem trenutku popustila dunavska divizija prvega poziva? Kaj bi bilo danes z nami Slovenci v letu 1937.. če ne bi pritekle pred 25 leti težko ogroženi aunavski diviziji druge na pomoč?
Kje bi bila danes naša univerza, narodna galerija, narodno gledališče, slovenske srednje in osnovne šole? Kako bi izgledala naša bela Ljubljana, ljubko Celje, stari Ptuj in kvišku stremeči Maribor, če bi bila pred četrt stoletja poražena srbska vojska pri Kumanovu? Koliko Slovencev bi se danes vozilo s svojimi avtomobili po naših cestah, kje bi bili naši denarni zavodi, industrija in trgovina? Koliki današnji naši gospodarstveniki bi še služili kot osiveli pomočniki pri tujih gospodarjih v tujih službah? Koliko naših visokih uradnikov bi še vedno sanjalo o tem, kdaj bodo dosegli mesto sreskega načelnika, davčnega nadzornika, sodnika?
Ako vse to pomislimo, potem moramo vsaj te dni skloniti naša kolena pri misli na one, ki so pred 25 leti umirali in se žrtvovali za to, da bi bilo nam boljše in lepše. Bili so to prav tako ljudje kakor mi, polni upov in povezanosti na življenje. Bila je to cela generacija, ki je dozorevala med 1885 in 1912 in se žrtvovala vsa, ker je verovala v bodočnost in poslanstvo našega naroda na Balkanu. Danes se belijo kosti tega pokolenja po Ovčjem polju in mrtvi junaki se začudeno vprašujejo, ali je bil tiste usodne ure kumanovske bitke kdo med njimi, ki je vihral smrti nasproti z visoko dvignjeno glavo in mislil pri tem na odškodnino za svoje junaštvo? Ni ga bilo takrat med vsemi temi tisoči in tisoči neznanih junakov niti enega, ki bi postavljal tako vprašanje. In zato so ti fantje in možje s svojo srčno krvjo pisali prvo poglavje novega obdobja jugoslovenskega naroda, o katerem danes nekateri mislijo, da se da izbrisati s potezo navadnega, v tinto omočenega peresa.
Kumanovska bitka je avtorizirala in legitimirala Srbijo in srbskega voinika za osvoboditelja v osvobodilni borbi Srbov, Hrvatov in Slovencev Izročila jima je poslanstvo jugoslovenske državne misli. Ta vsenarodna misel se ie globoko zasidrala v duši vsega naroda in je dobila v takratnem mladem srbskem prestolonasledniku svojega zgodovinskega zastavonošo. Od Kumanova do 1. decembra 1918 je samo šest let. In v tej kratki dobi ie nastala jugoslo-venstva stvarnost. Marsikatero razočaranje je sledilo junaški dobi onih dni in ohladilo pri mnogih vero v naš ustvarjenj narodni ideal. Toda krivi niso kumanovski vitezi, ne njihovi junaški nasledniki.
Pač pa smo ravno kumanovskim herojem in njihovim žrtvam dolžni, da posebno danes, ko se ob če^rtstoletnici njihove veličastne zmage zdi. kakor da se rušijo največje vrednote našega naroda in naše države, kljub vsemu dvignemo svoja srca, prežeta vere v dokončno zmago jugoslovenske stvari. V prvih vrstah kumanovske bitke je stalo jugoslovenstvo ljudstvo, ki je brez računov, premišljevanj in špekulacij sto-
FRANCOSKA VLADA PROGLASILA
OBSEDNO STANJE V MAROKU
Panarabsko gibanje v francoskem Maroku — Hudi nemiri po vseh večjih mestih — V ozadju neka tuja velesila
Casablanca, 29. oktobra, o. Panarabsko gibanje, ki se je v zadnjih mesecih zelo razširilo nele v Arabiji, Siriji in Palestini, nego tudi že v vzhodnih in severnih afriških deželah, je postalo izredno kočljivo politično vprašanje tudi v francoskem Maroku, kjer je prevzela vso akcijo v svoje roke Maroške akcija, ki se bori celo proti sedanjim mohamedanskim oblastem v Maroku in tudi proti maroškemu sultanu. Za vso to akcijo tiči neka tuja velesila, na katero se opirajo tudi jeruzalemski veliki mufti in šejk Taldi v Tunisu ter ostali arabski voditelji. V francoskem Maroku so v zadnjih dneh nastali ponovni hudi nemiri, zaradi katerih so bile oblasti končno prisiljene proglasiti obsedno stanje v vsej državi.
Hujskanje po mošejah
Povod za ta ukrep so dale najnovejše demonstracije revolucionarnih elementov, posebno pa zadnji nemiri v Fezu, Casa-blanci, Rabatu in Port Liauteyu. Vsa propaganda med Arabci se vrši po mošejah, kjer nastopajo mohamedanski menihi, ki so prišli v prav velikem številu iz vzhod-
nih afriških središč in iz Arabije tudi že v francoski Maroko. Najhujša je bila včerajšnja demonstracija v Port Liauteyu. Nad tisoč Arabcev in drugih mohamedan-cev je popoldne po svečanostih v mošeji priredilo demonstrativen obhod po mestu, ki ga je vodil neki član vrhovnega odbora Maroške akcije. Policija je skušala demonstrante pomiriti, čim pa je nekoliko bolj energično nastopila, je v trenutku nastal spopad. Več ljudi je bilo hudo ranjenih, dva Arabca pa sta bila ubita. Okrog 100 ljudi so aretirali. Slični nemiri so se pripetili tudi v Marakešu, kjer je bilo prav tako aretiranih večje število arabskih agitatorjev, zlasti mohamedanskih menihov. Tudi v Fezu, kjer je po zadnjih nemirih sicer zavladal mir. so se skrivaj vršile velike priprave za jutrišnji verski praznik, ki naj bi se izrabil v politične demonstracije. Zaradi tega so policijske oblasti tudi tam aretirale več agitatorjev, med njimi dva člana vrhovnega odbora Maroške akcije.
V Casablanci je bilo pri včerajšnjih neredih ranjenih okrog 30 demonstrantov in več policijskih organov.
Nova mongolska država
Japonci proglasili Notranjo Mongolijo za samostojno državo s knezom Tehom na čelu
šanghaj, 29. oktobra, o. Japonci so pričeli z vso naglico organizirati Notranjo Mongolijo, da bi v odločilnem trenutku onemogočili stik med Rusijo in Kitajsko. Japonski zaveznik, mongolski knez Teh, je že prispel v Suijuan, ki bo sedaj dobil mongolsko ime Kukuhoto. Po najnovejših vesteh je bila včeraj v Suijuanu svečano proglašena avtonomna mongolska država s knezom Tehom na čelu. Njeno področje obsega pokrajine Ulanhom, Silingoj in Kohavo. V to področje spadata tudi dosedanji pokrajini Suijuan in Cahar, ki pa sta bili razdeljeni v nova upravna področja. Mongolska vojska je bila med tem že reorganizirana po japonskih vojaških strokovnjakih in je sedaj prevzela obrambo južnih mej Notranje Mongolije, tako da bodo lahko Japonci glavni del svoje vojske umaknili iz Notranje Mongolije in z njim ojačili ostale japonske kolone, ki prodirajo v notranje kitajske pokrajine. Japonci so mongolsko vojsko močno oborožili in ji dali na razpolago tudi večje število letal, tankov in oklopnih avtomobilov.
Knez Teh se ne namerava omejiti le na oblast v Notranji Mongoliji, temveč je poslal v Zunanjo Mongolijo tudi večje število agitatorjev, ki naj pridobi tamkajšnje prebivalstvo za novo veliko mongolsko državo. Japonci so tako pričeli posredno ogra-žati ruski vpliv v Zunanji Mongoliji, kar je izzvalo na ruski strani hudo reakcijo. Na pritisk Rusije so v Zunanji Mongoliji že pričeli zbirati veliko vojsko, ki je povsem pod ruskim vplivom in opremljena z ruskim orožjem, da bi v potrebi branila
Zunanjo Mongolijo pred vpadom vojske kneza Teha.
Vse kaže, da so japonski nameni zelo daljnosežni. Dobro poučeni politični krogi zatrjujejo, da hočejo Japonci zavzeti tudi kitajski Turkestan in iz njega izpodriniti ruske emisarje, po katerih prizadevanju je ta velikanska dežela postala malone že sestavni del Sovjetske unije. Poleg Rusije bi bila v tem primeru najbolj prizadeta Anglija, ker bi Japonska ogražala Indijo nele z morske strani, nego tudi od severa, iz Turkestana preko Tibeta. Vsekakor je z ustanovitvijo notranje-mongolske države velika politična boioa med Rusijo in Japonsko za vpliv v vzhodni Kitajski in osrednji Aziji stopila v odločilno fazo.
Japonski pogoji za mir
London, 29. okt. w. »Evening Standard« pravi, dia vsebujejo japonski pogoji za mir, ki so bili baje dostavljeni tudi maršalu čangkaj&ku, naslednjih šest točk:
1. Priznanje novo ustanovljene Notranje Mongolije po Kitajski. 2. Pravico petih severnih pokrajin, da si izvolijo svoje lastne vlade, 3. Prepustitev koncesijskega ozemlja pri šsnghaju Japonski. Na tem ozemlju mora Japonska imeti dohod do morja. Velikost tega področja se bo določila glede na ozemlje, ki bi ga japonske čete zavzele do premirja. 4. Dovolitev ribiških pravic Japonski na vsej kitajski obali in v vseh vodah, ki pripadajo Kitajski, in do kitajske meje. 5. Izstop Kitajske iz Društva naiodov. 6. Kitajska se mora odreči vojaškemu letalstvu.
Na drugI obrambni črti
Kitajska vojska se je po umiku izpred šanghaja že ustavila na drugi obrambni črti
šanghaj, 29. oktobra, o. Kitajski umik ] s šanghajskega bojišča je v glavnem za- ' ključen. Kitajska vojska se je utrdila na drugi obrambni črti, ki vodi od severoza-padnega roba mednarodne koncesije ob obali reke Sučov v ravni črti proti Nan-sijangu, od tam pa po ovinku proti vzhodu do Ljuha. Poslednje kitajske postojanke na desnem krilu so v neposredni bližini zgornjega konca mednarodne koncesije, ki je znan pod imenom Jessiefield. Glavna oporišča nove kitajske obrambne črte so Nansijang, Ahangfu in Ljuhov. Čapej, pol milijonski kitajski okraj, še vedno gori in umirajo v njem poslednji ostanki kitajskih prostovoljcev, ki se kljub ukazom vrhovnega kitajskega poveljstva niso hoteli umakniti iz svojih rovov.
Nova kitajska fronta je sedaj toliko oddaljena od Huangpuja in Vusunga, da granate z japonskih vojnih ladij ne dosežejo več kitajskih postojank. Umikajočo se kitajsko vojsko so staino zasledovali japonski motorizirani oddelki, vendar pa je maršal čangkajšek onemogočil njihovo akcijo na ta način, da je poslal proti njim v boj več divizij svežega vojaštva, ki so s poljskimi topovi in ročnimi granatami razdejale večje število japonskih tankov. Kitajska vojska se je na novih postojankah že popolnoma znašla in bo lahko še dolgo časa odbijala japonske napade. Nekoliko težavnejši je njen položaj v odseku ob reki Sučov v bližini mednarodne koncesije, kjer postaja japonski pritisk vedno večji. Tu gre Japoncem za to, da ob-____________________ '■- --!■
rilo svojo dolžnost in izvršilo svoje poslanstvo. Ravnajmo se po njegovem vzoru in vzoru njegovih najboljših sinov ter storimo ob 25-letnici kumanovske bitke tudi mi vsi svojo dolžnost. S tem bomo najlepše in najbolj primerno počastili spomin kumanovskih herojev ter se oddolžili njihovim žrtvam za naše osvobojenje in zedinjenje.
kolijo mednarodno koncesijo in zavzamejo še južni del kitajskega šanghaja, ki pa šteje le okrog 100.000 duš. Japoncem je predvsem za to, da kitajsko vojsko popolnoma ločijo od japonske koncesije, na katero se je doslej s tolikim uspehom opirala.
Mednarodna koncesija ogrožena
Šanghaj, 29. oktobra, b. Nevarnost, da se sedanji boji pri šanghaju sipričo prvega večjega uspeha japonske vojske prenesejo tudi na ozemlju mednarodne koncesije, postaja od trenutka do trenutka večja. Poveljstvi angleškega in ameriškega vojaštva sta /e opozorili japonsko vrhovno poveljstvo pr: Šanghaju, da sta pripravljeni z vso odločnostjo poseči v boje proti Japoncem, čim hi ta nevarnost za mednarodno koncesijo postala aktualna in konkretna.
Ozadje Schachtove ostavke
London, 29. oktobra, o. <Times« poroča, da je dr. Schacht poslal Hitlerju pismo, v katerem podrobno tolmači vzroke svoje ostavke kot minister za gospodarstvo. Dr. Schacht je izjavil, da zaradi težavnega finančnega stanja ne bo mogoče realizirati Goringove štiriletke, ki zahteva velike izdatke za oboroževanje, gradnjo velikih javnih poslopij i. t. d. Izdatki za izvedbo tega načrta bodo dovedli neposredno do inflacije, ki bi izzvala silen dvig cen in U pa-ralizirala vso nemško zunanjo trgovino.
List poroča nadalje, da sedaj v Berlinu dobro poučeni krogi že priznavajo, da je dr-Schacht zares podal demisijo, vendar pa se Hitler še ni odločil za spremembo v nemškem gosjx>darskem ministrstvu. Zato dr. Schachtova demisija tudi še ni bila uradno objavljena.
Energični ukrepi
francoske vlade
Vsi ti dogodlki so prisilili francoske oblasti, da so energično nastopile proti pan-arabski akciji in njenim zakulisnim tujim protektorjem. Nadzorstvo nad islamsko duhovščino, ki v največji meri sodeluje pri vsem revolucionarnem gibanju, je bilo v zadnjih dneh zelo poostreno. V Siriji, pa tudi že v Maroku, je bilo aretiranih več tujih vohunov in propagatorjev, ki so čuvali Arabce proti francoskim oblastem, snoči pa je bilo po vsem Maroku proglašeno obsedno stanje. Policijske straže so bile nenadoma vse znatno ojačene, obenem pa se je na ulicah pojavilo tudi vojaštvo. Posamezni oddelki so zavzeli vse važnejše strateške točke v Casablanci, Fezu in drugih maroških mestih. Po strehah hiš in drugod so razpostavili strojnice. Posebno močne straže so bile razpostavljene okrog javnih poslopij.
Načrt zarotnikov
Oblasti so izdale proglas, v katerem zahtevajo od domačega prebivalstva, naj nikar ne naseda agitatorjem. Sodeč po
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125., 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
tem proglasu je bil glavni povod za proglasitev obsednega stanja upor, ki ga je zasnovala Maroška akcija. Policijske oblasti so namreč odkrile, da je vrhovni odbor Maroške akcije pripravil vse potrebno, da se v Maroku izvrši prevrat. Nameravali so odstaviti sultana in ostale maroške mo-hamedanske veljake ter proglasiti novo sveto vojno proti Franciji. Oblasti so dobile v svoje roke celo seznam glavnih maroških voditeljev, ki naj bi bili po prevratu prevzeli vso oblast v Maroku. Na osnovi teh izsledkov je bilo snoči aretiranih zelo mnogo maroških voditeljev. Proglas francoskih kolonijskih oblasti tudi pravi, da bo vsak poskus upora v kali zadušen.
V Parizu v skrbeh
Demonstracije revolucionarnih elementov v francoskem Maroku, ki se nadaljujejo v vseh maroških mestih, povzročajo v Parizu skrb, ki jo priznava tudi ofi-ciozno glasilo francoske vlade »Temps«. List opozarja na potrebo naglih ukrepov proti upornim elementom in pravi, da naj francosko prebivalstvo Maroka ohrani popolno zaupanje v osebe, ki jim je poverjena težka naloga, da skrbe za nur in red, obenem pa naj se vzdrži vseh notranjepolitičnih borb. v katerih se giblje politično življenje v Franciji sami. V Maroku na i bo sleherni Francoz predvsem Francoz. »Temps« opozarja na razna središča protifrancoske propagande v Maroku in omenja predvsem arabskega velikega muf-tija ki v Siriji govori proti francoskim interesom, nadalje na šejka Taldiia v Tunisu ter na panarabska središča v Maroku samem.
Pred bruseljsko konferenco
Ruski tisk ne veruje v uspeh konference za ureditev
spora na Daljnem vzhodu
Moskva, 29. oktobra, o. Ruski tisk ostro napada konferenco devetih držav v Bruslju. »Izvestja« ugotavljajo, da problemov Daljnega vzhoda ne bo več mogoče rešiti na konferenci, na kateri sodelujejo tudi države kakor Portugalska in Bolivija, ki nikakor ne morejo o ■ ločilno pesegati v razvoj dogodkov na Kitajskem. .Sploh pa ni pričakovati nikakega uspeha v akciji proti japonskemu imperializmu, dokler se bodo buržujske vlade borile proti njim le za zeleno mizo.
Dobro poučeni krogi sodijo spričo tega. da Rusija na konferenci v Bruslju sploh ne bo sodelovala.
Nemški odgovor
na povabilo
Berlin, 29. okt. d. Na povabilo belgijske vlade k sodelovanju na konferenci devetih držav je nemška vlada odgovorila:
Nemški vladi je čast potrditi belgijskemu poslaništvu sprejem verbalne note z dne 28. t. m., ki jo vabi na sestanek podpisnic pakta devetih držav, sklican za 3. november v Bruslju. Nemška vlada popolnoma ceni prizadevanje. navedeno v verbalni noti, da ee
spor v vzhodni Aziji, ki ga j? obžalovati, na prijateljski način hitro konča, toda iz povabila je razvidno, da se bodo posvetovanja v Bruslju vršila na podlagi čl. 7 pakta devetih držav in da bo zato predmet teh posvetovanj izvajanje tega pakta. Ker Nemčija ni jx>godbeni partner, epoioča. da je vsak trenutek pripravljena sodelovati pri akciji za mirno ureditev spora, kakor hitro se dožene, da obstoje za to neobhodno potrebni pogoji.
Norman Daviš pri Spaaku
Bruselj, 29. oktcfrra. AA. Znstopnik Zedinjenih držav na bruseljski konferenci je d'anes obiskal zunanjega ministra Spaaka. Govorila sta o pripravah za konferenco. Opoldne je ameriški poslanik priredil na čast Normanu Davisu o»'->ed. ki se ga je udeležil tudi zunanji minister Spaak.
Eden odpotuje v ponedeljek
London, 29. okt. AA. Eden bo v ponedeljek od-potoval v družbi sira Cadogana in ministra za dominione Malcolma Macdonal-da na bruseljsko konferenco.
Kočljiv položaj na Balearih
Dočim je Mallorca pod italijanskim nadzorstvom, križar! jo okoli Menorce francoske vojne ladje
London, 29. okt. o. >Daily Telegraph« je danes objavil zanimivo poročilo o položaju na Baleaiskem otočju, ki mu ga je p slal njegov posebni dopisnik iz Port Machona. Poročilo pravi, da je Mallorca 6amo še formalno v posesti španskih nacionalistov, stvarno pa kontrolira Italija ves otok in vso okolico okrog njega. Italijani imajo tam nele svoje oporišče za vojno mornarico, nego tudi veliko število letal in drugega vojaštva. Italijanska letala tudi skoro vsak dan napadajo Menorco, ki je še vedno v oblasti španskih republikancev. Šele v poslednjih dneh so ti napadi izostali, ker so Italijani in španski nacionalisti uvideli, da na tak način Menorčanom ne bolo mocrli priti do živega. Sedaj spuščajo italijanska letala na menorške vasi le še propagandne letake. Prebivalstvo je dobro organizirano in zvesto republikancem, čeprav mu je pričelo primanjkovati tudi že živil. Vse potrebščine dovažajo na Menorco francoske tovorne ladje, transporti pa prihajajo zelo redko zara^š nevarnosti gusanskih napadov. V ostalem se je v zadnjem času močno povečal francoski vpliv nad Menorci. Okrog otoka stalno križarijo francoske vojne ladje. Na Menorco, ki je izrednega pomena za francosko pomorsko zvezo 7. Alžirom. so pripeljali kidi več francoskih obalnih baterij, ki so jim dodeljeni francoski častniki.
Blokada valencijske obale
Palma na Mallorei, 29. oktobra, b. Od danes naprej je Palma na Mallorei spremenjena v glavno oporišče za brodovje nacionalistične vlade v Sredozemlju. Poveljstvo tega brodovja je prevzal admiral Francesco Fernandez, ki je na krovu križarke >Ca-narias« že prispel sem. Nacionalistično brodovje namerava izvesti od tu blokado vse španske obale v Sredozemlju, v kolikor je v oblasti valencijske vlade, torej od francoske meje do Almerije. K že usidranim ladjam 60 se danes pridružile nekatere bojne ladje atlantskega brodovja nacionalistov- V celoti bo admiralu Fernandezu na razpolago 35 bojnih ladij, med njimi 4 križarke, in sicer »Canarias«, lAlmirante Cervera«, >Ba-leares« in »Navarra«. ter dve topovski ladii. »Dato« in »Canaleias«. Nacionalistično brodovje bo skusalo preprečiti sleherni dovoz vojnega materiala republikanskim četam. Fernandez je razen nad brodovjem prevzel vrhovno poveljstvo tudi nad večjim številom letalskih eskader ter nad dobro oboroženo nacionalistično garnizijo v Pal-
mi, ki je sestavljena, kakor zatrjujejo, nacionalisti, samo iz španskih vojakov.
Francoske podmornice za valencijsko vlado
Burgos, 29. oktobra, o. Nacionalistični krogi trdijo, da je Francija prodala valen-cijskemu režimu več svojih podmornic. Poimornice ?e nahajajo še v Brestu, v kratkem pa bodo odplule v Valencijo.
Sestanek pomorskih strokovnjakov v Bizerti
Pariz, 29. oktobra, o. V Bizerti se jutri sestane.'© zastopniki francoskega, angleškega in italijanskega brolovja na Sredozemskem morju. Francosko brodovje bo zastopal generalni inšpektor francoskega sredozemskega brodovja viceadmiral Estave, angleško brodovje njegov vrhovni poveljnik admiral Round, italijansko pa poveljnik II. eskadre vojnih ladij admiral Zerotti. Na konfrerenci bodo razpravljali podrobno o izvedbi nvonskega sporazuma.
Belgijska vladna kriza
Bruselj, 29. okt. AA. Mandatar krone D® Man je dopoldne 6prejel Vandervelda, voditelja socialistične stranke, predsednika senata in poslanske zbornice Meyersona in Huy«mansa ter voditelja katoliškega bloka Hyoisa in Verbusta. De Man je povabil v svojo vlado tudi bivšega prometnega ministra Jaspara. ki pa je ponudbo odklonil. De Man je izjavil, da bo konzultiranje kmalu končano in da bo v kratkem lahko sestavil vlado. Konzultiral bo samo člane strank, ki so bile zastopane že v prejšnji vladi, namreč katoličane, liberalce in socialiste.
Turški državni praznik
Ankara, 29. oktobra. AA. Vsa Turčija je danes proslavila 14-letnico turške republike. V vseh krajih so bile velike manifestacije in vojaške revije. Proslave v Ankari so se udeležili tudi predsednik ru-munske vlade Tatarescu, iranski zunanji minister in načelniki generalnih štabcv Balkanske zveze.
Prezident dr. Beneš o osnovnih problemih ČSR
Socialni problemi in sodelovanje večinskega naroda z narodnimi manjšinami
Praga, 29. oktobra, b. Ob priliki včerajšnjih čestitk diplomatskega zbora v Pragi na dan proslave 19. obletnice ustanovitve češkoslovaške republike je na besede doye-na diplomatskega zbora spregovoril prezident dir. Beneš o češkoslovaški politiki v zadnjem letu in poudaril med drugim:
Z zadovoljstvom gledam na napredek, ki ga je država dosegla v zadnjem času. Kot osnovne probleme mlade republike smatram socialne probleme ter sodelovanje večinskega naroda v državi z njenima narodnimi majšinami. S pojavom aktivistične politike med Nemci v 1. 1926 in z najnovejšim sporazumom vlade z narodnimi manjšinami dne 18. februarja 1937 je v republiki nastopila doba pozitivnega sodelovanja med večinskim narodom in manjšinami, in to v skladu z demokratičnimi načeli pravičnosti ter mirnega, svobodnega razvoja, kakor sd je ta razvoj predstavljal pokojni
prezident Osvoboditelj Masaryk. Kot njegov naslednik smatram za svojo dolžnost in za svojo posebno misijo, da v sporazumu z vlado ta program tudi izvedem.
Težave današnjih dni so velike in se pri tem ne udajamo iluzijam glede bodočih težav, toda trdno zaupamo, da se bo Evropa znala ob pravem času izogniti resnim spopadom. V ta namen zadostuje nekaj dobre volje in razsodnosti. Zato sem še vedno prepričan, da je mogoče rešiti evropski mir. Naša država bo v tem pogledu storila vse, kar je v njeni moči. Češkoslovaška ne bo nikdar d opustiti a vojne iz svoje volje, razen, ako ne bo v to izzvana zaradi zavarovanja svoje teritorialne nedotakljivosti. svoje neodvisnosti in pa zaradi ohranitve miru. Zato je že v naprej zvesta prijateljica sleherni državi, ki se bo iskreno potegovala za mednarodni red in mir.
Bonnet o ozdravljenju
francoskih financ
Državni izdatki se morajo prilagoditi dohodkom — Proti devizni kontroli in politiki posojil
Pariz, 29. oktobra, br. Na kongresu na-dikalno-socialistične stranke je danes govoril finančni minister Bonnet o finančnem in gospodarskem položaju Francije pod vlado ljudske fronte. Ko je razčlenil dosedanje delo vlade na tem polju, je naglasil, da so fiskalni napori dosegli višek. S povišanjem davkov za 8 milijard se je posrečilo doseči ravnotežje v proračunu. Tudi proračun za prihodnje leto je sedaj uravnotežen. Glede valutnega vprašanja vlada še ni našla končne rešitve, smatra pa, da je edina rešitev v tem, da se državni izdatki prilagode državnim dohodkom. Vlada se mora docela odpovedati politiki posojil, ki predstavljajo le začasno odpravo finančnih težav, ne prinašajo pa ozdravljenja državnih financ. Najodločneje je finančni minister Bonnet nastopil proti uvedbi devizne kontrole. Go- ! apodar&ko in finančno ozdravljenje je do-
segljivo, toda pri tem morajo sodelovati vsi Francozi. Sleherni francoski državljan mora po svojih močeh pripomoči, da se do kraja in temeljito izvede finančne ozdravljenje države. Vsak francoski državljan se mora zavedati, da mora sam plačevati državne izdatke. Zato se ne sme od države zahtevati preveč in vse. Politika izenačenja dohodkov in izdatkov je edina pot, ki vodi k cilju.
Izvajanja finančnega ministra je kongres sprejel z velikim odobravanjem. Po končani debati je bila sprejeta resolucija, ki poudarja potrebo ravnotežja v državnem proračunu in se odločno izreka proti uvedbi devizne kontrole. Resolucija se izjavlja za politiko odmora v izvajanju socialnih reform in poziva vlado, naj strogo nastopi proti davčnim utajam in vsakemu izigravanju finančnih zakonov.
Sprejem novega francoskega poslanika
Beograd, 29. okt. p. Dopoldne je prispel v Beograd novi francoski poslanik na našem dvoru dr. Rajmuind Brugere. Na železniški postaji o ga sprejeli osebje francoskega poslaništva, zastopniki zunanjega ministra, člani udruženja prijateljev Francije, bivši gimnazijci iz Niče, zastopniki francoske kolonije in nekaj francoskih rezervnih oficirjev, »ki se pravkar mude v našii drža-.vi. Poslanik Brugere je bil zaradi prisrčne-
ga sprejema prijetno presenečen. Izrazil je svoje veliko zadovoljstvo, da je bil premeščen v Beograd, ker ga na našo državo vežejo ne le lepi spomini, nego tudi ljubezen do našega naroda. Poslanik Brugere se je v svetovni vojni boril na solunski fronti skupno s srbsko vojsko in našimi dobro-voljci. Pri Gackem je bil od Nemcev precej hudo ranjen.
žnpan Pire in občinski odbor v Kranju sta dobila popolno zadoščenje
Pred skoraj poldrugim letom je kr. banska uprava v Ljubljani razrešila predsedstvo občinskega odbora v Kranju z dolgoletnim zaslužnim županom g. Cirilom Pir-cem na čelu. Razrešenim so se očitala kazniva in nečastna dejanja in časopisje iz Kopitarjeve ulice je obmetavalo zaslužne napredne in javne delavce iz Kranja z bjatom. še vse huje seveda so politični nasprotniki govorih od ust do ust.
Pričela se je kazenska preiskava, ki. je po zakonu predpisana za primer razrešitve, župan Pire m občinski odbor pa sta vložila pritožbo na upravno sodišče v Celju. Kazenska preiskava je, kakor v vseh drugih podobnih primerih, tudi v zadevi župana Pirca in kranjskega občinskega odbora pokazala, da se razrešenim občinskim funkcionarjem ne more očitati nič kaznivega in nečastnega. V kranjskem primeru sploh ni prišlo do obtožbe, temveč je ljubljansko okrožno sodišče Kazensko postopanje ustavilo. To se je zgodilo konec septembra tekočega leta.
Medtem so pritožbe župana Pirca in občinskega odbora pri upravnem sodišču počivale. V Kranju je prišel na krmilo nov občinski odbor, ki je na svoji seji dne 5. septembra na svojevrsten način likvidiral pritožbo bivšega občinskega odbora. Sklenil je namreč, da jo umakne. S tem je dejansko onemogočil, da bi bivši občinski odbor, ki so ga bili nasprotniki toiiko ob-rekovali in blatili, dobil zadoščenje. Zaman js občinski odbornik ravnatelj Košnik na dotični seji občinskega odbora apeliral na lojalnost in utemeljeval, zakaj je bivši občinski odbor vložil pritožbo. Bil je to dolžan storiti v obrambo svoje časti, svojega vestnega in požrtvovalnega dela, ki ga je vršil z županom Pircem na čelu. Ko se je moral umakniti, je zapustil v blagajni pol milijona gotovega denarja, s katerim so potem njegovi nasledniki krili primanjkljaj svojega gospodarstva. Ravnatelj Košnik je poudaril, da se pritožbe bivšega občinskega odbora bojijo sedaj tisti neodgovorni elementi, ki so povzročili lanske dogodke. Sram jih je, da bi širša javnost spoznala njihova pota in dejanja. In zbežati hočejo pred obsodbo javnosti in volilcev. Zato hočejo to svojo sramoto preprečiti z umaknitvijo pritožbe, za kar pa manjka sedanjemu občinskemu svetu vsaka podlaga, zlasti pa moralna, ker ne gre za njegovo zadevo, nego za čast in dobro ime njegovega predhodnika. Apel ravnatelja Košnika je bil zaman. Občinski odbor je sklenil tožbo umakniti.
Umaknil pa je seveda ni župan Pire. In tako je kranjska afera vendarle pred upravnim sodiščem prišla v razpravo. Upravno sodišče je s sodbo od 16. oktobra razveljavilo odlok banske uprave z dne 2. julija 1986 o razrešitvi župana Pirca ter je utemeljilo svoj sklep z ugotovitvijo, da dejanja, ki jih je razrešitveni odlok očital županu Pircu in občinskemu odboru, sploh niso kazniva, odnosno da ni dokaza, da bi jih bil g. župan Pire sploh izvršil. Do te ugotovitve je prišlo tudi kazensko sodišče po dolgotrajni preiskavi. Ker torej župan Pire kaznivih dejanj sploh ni zagrešil, je seveda za upravno sodišče odpadlo tudi
razmotrivanje o tem, da bi bila ta kazniva dejanja nečastna. Z odločbo upravnega sodišča v Celju je po poldrugem letu dana zaslužnemu županu in narodnemu borcu j g. Cirilu Pircu popolna moralna satisfak-] cija, z njim pa tudi celokupnemu kranjskemu občinskemu odboru.
Vojni minister mornarjem in železničarjem
Beograd, 29. okt. p. >Vojni list« je objavil pohvalo, ki jo je izrekel vojni minister general Marič našim mornarjem za njihov nastop v tujini. Letos polati so bili naši mornarji na potovanju po Črnem in Egejskem morju. Mornariške oblasti v Turčiji, Grčiji in Bolgariji so se divile njihovi disciplini in njihovim sijajnim nastopom. Vojni minister pravi v svoji pohvali, da so s tem še povečali sloves, ki ga uživa naša vojska v tujini.
Dalje objavlja »Vojni list« tudi toplo pohvalo, ki jo je vojni minister izrekel železniškemu osebju, ki je nad vse požrtvovalno izpolnjevalo svoje dolžnosti ob priliki velikih manevrov v Beli Krajini-
Občni zbor Akademske akcije
Ljubljana, 29. oktobra Danes popoldne je bil v zbornični dvorani univerze občni zbor Akademske akcije za izpopolnitev univerze. Dosedanji predsednik g. Derkač, ki je bil lami izvoljen kot nosilec liste »1940« (to je štiriletni program akademikov JRZ za popolno univerzo v Ljubljani), se je v enournem poročilu dotaknil skoro vseh akademskih vprašanj. Podrobno je obravnaval potrebe naše akademske mladine, v njegovih izvajanjih pa zborovalci niso slišali besede o kakem pravem uspehu, ki bd ga Akcija po agitacijiskem letaku predsednikove skupine letos morala doseči in ki bi to skupino upravdčev<al za vodstvo. [Da ee izogne kritiki zaradi neizpolnitve velikih napovedi, je g. predsednik pozornost poslušalcev spretno obrnil drugam: nanizal je celo vrsto novih vprašaaaj.
Poleg predsednika so poročali Se nekateri odborniki, ki so imeli svoje referate. Po poročilih so se oglasili k besedi nekateri volilni" agitatorji. S svojimi izpadi — zlasti tudi na nacionalne akademike — so se potrudili, da bi dosegel njihov kandidat pri volitvah lepši uspefh. Volitve novega odbora Akademske ak-! cije bodo na univerzi danes od 8. do 13. ure. Vložene so, kaikor smo že včeraj zabeležili, tri liste. Nosilec liste nacionalnih j akademikov je jiurist Dragan Raid.
Beležke
Dr. Kaludjerčič
o sporazuma
V »Vremena« je napisal brvši minister dr. Branko Kaludjerčič o zagrebškem sporazumu članek, ki se bistveno razlikuje od dosedanjega stališča tega lista in drugih glasil JRZ glede sporazuma. Dr. Kaludjerčič analizira sporazum srbijanske združene opozicije z dr. Mačkom in prihaja do zaključka, da je nepolitičen, ker temelji na iluzijah in požrešnih domnevah. »Sporazum nima pod seboj čvrstih tal, ker ni omejil danih ciljev. Velika njegova napaka je tudi. da je izdelan brez načrta. Stremi za ukinitvijo sedanjega ustavnega stanja, ni pa še daleč na čistem, kako bo izgledalo novo ustavno stanje. Njegova izvedba je skoraj nemogoča, ker ima vsaka skupina, ki ga je podpisala, svoje mišljenje o novi državni ureditvi. Poleg tega so prevzeli zanj odgovornost ljudje, ki stoje po večini že davno izven dnevne politike in se ne morejo več znajti v današnjem času.«
Zanimiva je tudi ugotovitev dr. Kalu-djerčica, da »ni potrebi, zaradi sporazuma zvoniti že plat zvona, kakor da bi bila storjena kaka veleizdaja nad državo in naTO-dom. Kaj takega ni mogoče podtikati stricu Ljubi, niti stricu Aci. niti dr. Mačku.
Glasilo JRZ za unitaristično fronto
»Vrbaske novine« objavljajo kot glasilo JRZ za vrba^ko banovino uvodnik, v katerem se odločno zavzema za načelno politiko. »Naše politično življenje,« pravijo, med drugim »je v polnem vrenju. Nastopa čas, ko bo postavl jeno vsako vprašan ie na svoje mesto. Zagrebški sporazum predstavlja demagošiko zaroto proti državi, ki jo je hotela vzeti v svoje roke gotova oligarhija. S tem je prišel trenutek za vse druge stranke, ki stoje na stališču unitaristično urejene države, enako kakor JRZ, da poiščejo točke, ki jih vežejo in približujejo. Politične skupine, v našem narodnem predstavništvu so skoro vse unitaristične. a tudi izven narodnega oredstavništva so skupine, ki se bodo izrekle za unitaristično fronto. Postavlja se vprašanje, ali bitni življenjski interesi že sedaj ne nalagajo imperativno vsem, načelno si blizu stoječim strankam skupen nastop in skupno akcijo. Po zagrebškem sporazumu se bo kretalo naše politično življenje v ostro začrtanih mejah. In ko se bodo na tem vprašanju pomerile narodne sile. ne bo težko preiti preko postranskih vprašanj, ki trenutno dele ljudi in stranke.«
Članek »Vrbaskih no vin« je tem bolj zanimiv, ker ima list služben značaj, saj ga izdaja banska uprava v Banjaluki
Pokvarjeno prijateljstvo
Med tistimi redkimi, ki so izven JRZ uživali tihe simpatije »Samouprave« so bili tudi bivši zagrebški samostojni demokrati okoli Večeslava Vilderja. Od časa do časa je celo blagohotno objavila iz njihovega glasila kak ocvirek na račun JNS. Kar pa je bil podpisan zagrebški protokol, so se prijateljski odnošaji glavnega organa JRZ napram gg. Vilderju in tovarišem hudo pokvarili. V nedeljski številki se zelo huduje nanje, ker prirejajo spominske svečanosti za svojim pokojnim voditeljem Svetozarjem Pribičevičem. Pravi, da o »Svetozarju Pribičevič.u in njegovem delu v inozemstvu politična zgodovina še ni izrekla svoje sodbe. Vendar je že danes mogoče reči, da je treba to delo obsoditi. Zato izzivajo njegove spominske svečanosti težke spomine in odkrivajo znova hude rane... Kdor proslavlja Pri-bičeviča, proslavlja tudi njegovo delovanje v inozemstvu, ko se je docela oddvojil od narodne celote in šel svoja pota. Kdor vzbuja spomine na Svetozarja Pribičeviča, ta drega v hudo rano, ki še dolgo ne bo zaceljena.«
Kolikor se spominjamo, so gospodje okrog »Samouprave« še pred nekaj meseci povsem drugače govorili z gg. Vilderjem in tovariši, čeprav so ti takrat še vse bolj proslavljali spomin pokojnega Svetozarja Pribičeviča kakor danes.
Davidovičevska turneja po Srbiji
Beograjska »Politika« poroča, da so v sredo dospeli v Kragujevec prvaki demokratske stranke Milan Grol, dr. Ikonič in Dobra Lazarevič. V hotelu »Makedonija« so se sestali s svojimi prijatelji m razpravljali o političnem položaju. Iz Kragujevca so odpotovali v Aleksincc in Soko banjo, kjer so tudi imeli dobro obiskane konference. Od tu so nadaljevali pot v Paračin, kjer je govoril dr. Ikonič o ciljih beograjske združene opozicije.
Kakor javlja »Politika« bodo Grol in tovariši nadaljevali s svojo turnejo po Srbiji. Iz krogov združene opozicije zatrjujejo, da bodo s sličnimi turnejami pričeli tudi ostali člani vodstva združene opozicije, kakor Miša Trifunovič, Milan Gavrilovič, dr. Laza Markovič in drugi.
Zanimiva gasilska skupščina v Zagrebu
Na čelu zagrebške gasilske župe je že nekaj let mestni arhitekt Fischer, ki slovi med hrvatskimi gasilci kot odličen gasilski delavec. Kot starosta zagrebšlke gasilske župe pa ni soglašal z izstopom hrvatskih gasilcev iz Jugoslovenske gasilske zveze. Tega svojega nerazpoložeaiija tudi ni nikomur prikrival. Zato se je pričela proti njemu huda gonja pristašev samostojnega hrvatskega gasilstva, zlasti ko je bil nedavno imenovan za mestnega svetnika v Zagrebu. Končno ni preostalo arh. Fischerju drugega kakor, da je podal ostavko na starešinstvo gasilske župe.
Zaradi njegovega odstopa je bila izredna Skupščina zagrebške gasilske župe. Vnela se je ostra razprava, pri kateri pa se je pokazalo, da so pristaši arh. Fischerja v večini Inpri volitvah je bil Fischer res zopet izvoljen za starešino in to s presenetljivo veliko večino.
Ta izid skupščine in volitev je tem bolj zanimiv in značilen, ker se je proti arhitektu Fischerju angažiralo tudi politično vodstvo in je »Hrvatski dnevnik« prinesel celo uvodnik, ki je izzvenel v zahtevo, da mora Fischer oditi z vodstva zagrebških gasilcev.
Postani in ostani član Vodnikove družbe! j
Dva lepa sestanka JNS
Poročilo posl« Prekorška v Celju
Celje, 28. oktobra.
V	sredo zvečer je bil v nabito polnem salonu Celjskega doma sestanek članstva mestne in mladinske organizacije JNS za mesto Celje. Predsednik mestne organizacije dr. Ernest Kalan je prisrčno pozdravil vse udeležence, prav posebno pa nacionalno, v zelo lepem Številu navzočo mladino. Narodni poslanec Ivan Prekoršek je očrtal in osvetlil važne zunanjepolitične dogodke: strahotne dogodke na Daljnem vzhodu ter nemoč Društva narodov in vsega sveta spričo dejstva, da se v L 1937. bije in razvija na Kitajskem gigantska borba dveh velikih narodov, dalje špansko državljansko vojno, nemško gonjo proti češkoslovaški ter pota in orientacijo naše zunanje politike. Nato je razpravljal o konkordatu ki je odstavljen z dnevnega reda, o zagrebškem sporazumu, o protestih občinskih odborov JRZ
Poudaril je, da dokler JRZ ne razčisti v vprašanju jugoslovenske nacionalne misli položaja v svojih lastnih vrstah, nima pravice apelirati na JNS in jo vpraševati po njenem stališču, ki je jasno in slej ko prej isto. Poslanec je dalje obravnaval delno povrnitev odtegljajev državnim nameščencem z izključitvijo upokojencev, vprašanje zastav, dve odločbi Državnega sveta, s katerima se proglaša razpust uprave Celjske mestne hranilnice in uprave Hmeljarskega društva za dravsko banovino za nezakonit in neveljaven, konferenco jugoslovenskega episkopata v Zagrebu, uvedbo komisariata pri Narodni odbrani, in druge aktualne zadeve. Ožigosal je tudi neznačajnost in breznačelnost političnih dvoživk v našem javnem življenju. Zborovalci so sprejeli njegova stvarna, tehtna in zanimiva izvajanja z navdušenim odobravanjem.
Predsednik g. dr. Kalan je še s pravnega stališča osvetlil zadevi Celjske mestne hranilnice in Hmeljarskega društva ter zavlačevanje izvedbe razsodb Državnega sveta, s katerima sta bila oba razpusta razveljavljena. Končno je poslanec g. Prekoršek poročal še o rekonstrukciji vlade in nekaterih drugih notranjepolitičnih dogodkih in pojavih v naši državi, dr. Kalan pa o prvi seji banovinskega odbora OJNS v Ljubljani. Zelo lepo uspeli sestanek je znova izpričal enodušnost, odločnost in borbenost nacionalnih ljudi in njihovo neomajno vero v zmago jugoslovenske nacionalne misli.
Ustanovitev krajevne organizacije OJNS v Žalcu
Žalec, 29. oktobra.
V	soboto zvečer je bila pri nas v gostilni župana Lorberja ustanovna skupščina omladinske organizacije JNS za Žalec in okolico. Zbralo se je 71 fantov in mladih mož, ki so se že vpisali v organizacijo, poleg njih pa še lepo število sta-
rejših članov JNS in gostov Izven žafca,
Gostilniški prostori so bili prav tesni zar ta zbor nacionalistov.
Lepo zborovanje je odlično vodil predsednik pripravljalnega odbora Karel Stra-hovnik, ki je prepričevalno utemeljeval potrebo po politični organizaciji nacionalne mladine. V svojem govoru se je poklonil spominu velikega kralja Zedinitelja te* izrazil neomajno vdanost nacionalne mladine Nj. VeL kralju Petru IL Tajnik pripravljalnega odbora Martin šketa je po-rcčal o dokončanih pripravah za ustanovitev žalske krajevne organizacije OJNS. Zborovalce sta pozdravila in jih bodrila Jc borbi in delu predsednik celjske sreske organizacije OJNS Jože Veble ter tajnik banovinskega odbora Andrej Uršič. Od vseh navzočih živahno pozdravljen je povzel besedo poslanec Ivan Prekoršek, ki je poročal o aktualnih političnih zadevah. Bil je deležen iskrene zahvale in soglasnega pritrjevanja.
V prvi odbor krajevne organizacija OJNS za Žalec so bili izvoljeni kot predsednik Kare^ Strahovnik, mizar v Žalcu, kot podpredsedniki sedlar Josip Jug iz Žalca, pos. sin Martin Steiner z Zg. Lož-nice in pos. sin Karel Antloga iz Gotovelj, za tajnika priv. uradnik Martin šketa, za njegovega namestnika mehanik Anton Strahovnik, za blagajnika pos, sin Ivan Premik, vsi iz Žalca, v odbor pa pos. sinovi Štefan in Alojz Lešnik z Zg. Ložnice, Anton in Jože Bališ iz Vrbja ter kola? Karel Kočevar, krojač Stanko Lihteneger, delavec Miha Cvikel, pek Rafko Andič, ključavničar Adolf Kraser in Ciril Gro-belnik iz Žalca. Namestnika sta Milan Krašovic in Franc Vozlič, nadzornika pa Jože Ruper in Drago Jazbec, vsi iz Žalca.
Pri slučajnostih sta govorila še Rudolf Lorber, župan in predsednik organizacije JNS v Žalcu, ter Drago žabkar, strokovni tajnik iz Celja. S prisrčnim aplavzom so se jima zborovalci zahvalili za njune bo-drilne besede. S pozivom na borbeno delo za zmago jugoslovenske misli je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor, ki so se ga poleg že imenovanih udeležili tudi zastopnik sreske organizacije JNS ravnatelj Voglar iz Celja, tajnik sreske OJNS Hlačar in zastopniki omladinskih pripravljalnih odborov iz sosednih krajev Savinjske doline.
Dve omladinski skupščini v nedeljo
Jutri, v nedeljo 31. t. m. bosta ustanovni skupščini omladine JNS:
1)	krajevna za občino Preserje v Kamniku v gostilni pri »Erjavčku« ob 8. uri zjutraj;
2)	sreska za srez Slovenjgradee v Slo-ven.igradcu ob 13. uri v dvorani hotela »Goli«.
Obeh skupščin se bodo udeležili delegati banovinskega odbora OJNS, o političnem položaju pa bosta poročala v Kamnika nar. posl. Albin Koman. v SlovenjgTadca pa nar. posl. Milan Mravlje.
»Slovenska realna politika"
V ponedeljek 25. t. m. so se v Ptuju sestali zaupniki JRZ iz ptujskega sreza. Glavni govornik je bil bivši minister dr. Vesenjak, ki je imel ob tej priliki svoj kandidatski govor 2Sa senatorske volitve, ker je dosedanji kandidat g. žebot svojo kandidaturo umaknil in se zadovoljil s položajem mariborskega podžupana. Profesor dr. Vesenjak je govoril tudi o stališču slovenskega dela JRZ do zagrebškega sporazuma in priznal, da je sporazum »politična zadeva posebnega pomena, nima pa prave realne vrednosti za rešitev našega notranjepolitičnega problema. Srbski partnerji tega sporazuma so vseskozi nezanesljivi, saj so vsi centralistično unitaristično usmerjeni in so krivi, da je bila izglasovana vidovdanska ustava. Pribi-čevičeva s trs Bika je v razpadu, Aca Stanojevič in Ljuba Davidovič pa nimata nikogar za seboj. Slovenci smo majhen na-red im ne smemo igrati hazardne politike. Ne smemo dajati velesrbstvu, ki je še zelo močno, prilike, da bd padlo po nas. Slovenci motamo in moremo del' .ti samo realno politiko, kaikor jo dela naš voditelj dr. Korošec «
Nato je dr. Vesenjak napovedal, da je »ozdravitev našega zadružnega denarstva in kredita na najboljši poti in smemo pričakovati končne rešitev tejga vprašanja v
kratkem. To morem povedati na podlagi zanesljivih ir pozitivnih, dejstev zadnjega časa.«
Za dr. Vesenjakotm je govoril fctegi barskega sveta Jan že kovic, ki je dejal, da jo za Slovence edino pravilna realna politika upoštevanje slovenskih Interesov, kakor vodi to politiko dr Korošec. »Kar se pa tiče dr. Mačka oraroama borbe hrvatskega naroda za svoje pravice kot take brez ozira na zagrebški sporazum, ki je vprašanje taktike, pa smo jo vedno spremljali s simpatijfeimi m jo bomo tudi naprej.«
Po vseh znamenjih soditi se gospodom v vodstvu JRZ še vedno ni posrečilo uglasiti vseh svojih zvonov po državi na isti ton. v nedeljo smo čuii z beograjskega omladinskega kongresa prisego, da se bo omladina JRZ, tudi siovenska, neomajno borila aa državno in narodno edinstvo ter prelila če bo treba tudi kri za državo proti federalističnim in razdirajočim teodem-caim sporaizajmašev. PredstaivmSc ista stranke pa že dam kissneje označuje federalistične sfporsizumaše za .»unsitarističoo centralistične Velesrbe«... v profesorski razstresenosti je bržčas zamenjal razne srbijanske politične skupine. Morda pa je hotel samo formulirati >sk>vensko realno politiko«.
Zasedanje delegacij borz v Ljubljani
Ljubljana, 29. oktobra.
Delegacija borz kraljevine Jugoslavije je imela danes v Ljubljani svoje redno jesensko zasedanje, na katerem so sodelovale beograjska, ljubljanska, zagrebška, novosadska in somborska borza. Sejam je predsedoval dr. Ivan Lokar, kot njegov namestnik pa Ferdo Nikelsbacher. Navzoči so bili Milorad Zebič iz Beograda, dr. Miroslav Matica iz Zagreba, dr. Petrovič iz Novega Sada, Ivan Jankovič in dr. Paja Protič iz Sombora, tajnik ljubljanske borze Jože Kovač in pravni tajnik ljubljanske borze Jakob Antloga.
Na današnjem sestanku so bili najprvo določeni generalni tipi za moko letošnje pšenice. Glede kotiranja triodstotnih obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov na jugoslovenskih borzah je bila delegacija mnenja, da je treba to kotiranje čimprej izvesti, pripominja pa, da bi bilo v splošnem interesu, zlasti pa v interesu vlagateljev denarnih zavodov, da se temu papirju prizna sposobnost za plačilo davčnih
zaostankov do zaključno leta 1934, kakoe tudi sposobnost, da se lahko polagajo za kavcijo. Glede letošnje letine koruze so delegati na podlagi referatov za posamezna področja ugotovili, da je pridelek zelo velik, da je kvaliteta dobra in je pričakovati, da bomo imeli za izvoz preko 100.000 vagonov koruze. Delegacija je izrazila željo, da se izvoz v klirinške države ne bi monopoliziral v prid Prizada, temveč da bi se prepustil tudi privatnim izvoznikom z ustrezajočimi plačilnimi preferencami, kar bi bilo v interesu naše trgovine in narodnega gospodarstva, ker bi se lahko znatne količine čim prej izvozile, predno pride na trg koruza iz prekomor-skih držav. Delegacija borz apelira na me-rodajne kroge, da čim prej likvidirajo klirinški plačilni promet z inozemstvom, kar bi dalo novega poleta našemu gospodarstvu. Osvojene so bile uzance za mixed-koruzo ter sprememba statutov glede poslovanja borznih posrednikov.
Krediti za denarne zavode
Beograd, 29. oktobra, p. Upravni in izvršni odbor Narodne banke je na svoji današnji seji sklenil dovoliti denarnim zavodom večji obseg za eskompt po triodstotni obrestni meri na terjatve pri Privilegirani agrarni banki, izvirajoče iz likvidacije kmečkih dolgov.
Tudi Poštna hranilnica je sklenila staviti denarnim zavodom na razpolago primerne kredite na osnovi tekočega računa po 3% obrestni meri proti meničnim ak-ceptom in na račun njihovih terjatev pri Privilegirani agrarni banki do višine 25% nominalnega zneska teh terjatev.
Novi direktor ljubljanskega učiteljišča
Beograd, 29. okt. p. Inšpektor za srednje
šole 'pri prosvetnem oddelku banske uprave v LjuMjani Ivan Dolenc je imenovan za direktorja učiteljišča v Ljubljani.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Postopno povečanje oblačnosti, ki se bo najbolj čutila v zahodni polovici države, kj*r je pričakovati dežja V vzhodni polovici bo prevla dovalo se jasno vreme. Na Primorju precej močan jug, v Podunavju pa utegne biti še košava.
Dunajska: Po večini oblačno, ponekod dež, mila
»JUTRO« št. 254
3
Sobota. 3CL
Naši kraji in ljudje
čebelnjak za N j« Vel. kralja Petra n.
je izdelal mojster Maks Herman na Gornji Ložnici
Žalec, 29. oktobra.
Že lansko leto je Čebelarska zadruga v Zagrebu v nekem strokovnem listu razpisala natečaj za nabavo čebelnjaka, ki ga namerava omenjena zadruga pokloniti Nj„ Vel. kralju Petru II.
Za ta razpis se je zanimal tudi mizarski mojster gosp. Maks Herman na Gornji Ložnici pri Žalcu ter je predložil ponudbo, podprto s primerno skico, ki jo je zahteval razpis. Po izjavi zastopnika Čebelarske zadruge, ki se je nedavno mudil pri mizarskem mojstru na Gornji Ložnici, se je oglasilo 170 reflektantov, obveljala pa je ponudba g. Hermana, ki je dobil naročilo na podlagi predložene skice.
Čebelnjak bo v kratkem gotov. Je res zelo okusen izdelek, ki bo zanimal vsakogar, zlasti pa čebelarje.
Čebelnjak je osemvogelnik in razložijiv na 10 delov ter brez žičnikov in vijakov. Stene čebelnjaka so iz borovine ter dvoj-
ne, vmes pa je stisnjena oblovina, ki se ne seseda. V premeru ima čebelnjak 2 m, v višini tudi 2 m, s streho vred pa 3.5 m. Panji — 8 po številu — so izvršeni po Žni-daršičevem sistemu. Streha, ki je iz pocinkane pločevine, je izdelek žalskega mojstra g. Rudolfa Korošca. Ob robu strehe je na vsakem oglu mala državna trobojnica iz pločevine. Na zastavice se bodo montirale kovinske piščalke, ki bodo ob rahlem vetru »izvajale« ubran akord. Večja pločevinasta državna trobojnica s poslikanim državnim grbom je v okras vrha strehe kot zaključek. Na prednji strani čebelnjaka je v cirilici napis: NJEGOVEMU VELIČANSTVU KRALJU PETRU II. 1937.
Zadaj so vrata, ob obeh straneh pa veliki okni, ki se poglobita, kakor okna v osebnih vlakih. Čebelnjak tehta približno 1200 kg ter bo stal na mestu okoli 9000 din. Gotovo je naše obrtništvo lahko ponosno na ta izdelek, ki bo napravil veselje mlademu kralju.
Lepo slavje naših ljudi v Belgiji
Krasno prirejena akademija v Eysdenu
Limbourg, Eysden-Mines, konec oktobra.
Preteklo nedeljo je naša naselbina v Belgiji doživela lepo proslavo belgijsko-jugoslovenske vzajemnosti. Pod pokroviteljstvom našega poslanika Milikiča v Bruslju in domačega župana Antona Ra-makersa je bil nam in Belgijcem prirejen prisrčen večer, ki nam bo ostal dolgo v spominu.
Dvorana, v kateri se je prireditev vršila, ]e bila zelo posrečeno in z okusom okrašena z našimi in belgijskimi zastavami. Dasi je zelo velika, je bila za našo prireditev vendar še premajhna, kajti to pot kar ni mogla sprejeti ogromne množice, ki je navzlic lepemu vremenu silila vanjo.
Med posetniki je bil v prvi vrsti naš
bruseljski poslanik Milikič s poslaniškim tajnikom Bukovcem ter emigrantskim kom.sarjem Spahičem. Poleg njih je z vso svojo d nižino zasedel mesto domači župan Ramakers, kateremu se je pridružil še tehnični vodja tukajšnjih rudnikov inž Wymersch v zastopstvu odsotnega direktorja Seutina, senator 01yff s svojo soprogo in mnc-gi drugi odličniki.
Gospodu poslaniku in županu se je za njuno naklonjenost v imenu prirediteljev zahvalil z zbranimi besedami g. Kupffer-siager, režiser Sinfoničnega društva za Limbourg-Meuse. Sledil je nato izvrstno podan spored, ki ga je delno izvajalo Sin-foniono društvo pod verstvom spretne gospe Rama.keirsove, delno pa, slovensko pevsko društvo, ki ga vodi izkušeni učitelj g. Stoviček, vodja našega šolstva v Limbourgu. Njegova soproga je nastopila v narodni r.osi in zapela nekaj kipih pesmi, ki so silno navdušile navzočne Belgijce. Seveda je k temu pripomogel njen sveži, uglajeni glas. Kot tcinoiist se je uveljavil g. Rogel Štefan, nakar je še g. Silhan z izredno spretnostjo odigral nekaj komadov na violini. Prireditev, ki se je začela okoli pete ure popoldne, se je zaključila v najprijetnejšem razpoloženju in ob splošnem zadovoljstvu vseh udeležencev okoli osme zvečer. Kot poslednja točka programa je bila uprizorjena lahka muzikalna igra, v kateri so se poleg naših pevcev in otrok uveljavile še gospe
Vigneronova, Verstegeinova in gospodična Ramakersova.
Mnogi belgijski listi so prinesli zelo pohvalne članice o naši prireditvi. Neki bruseljski list je na koncu svojegla dolgega poročila, v katerem se zelo pohvalno izraža o vseh nastopajočih, dodal še naslednje pomembne besede: »Iskreno čestitamo prirediteljem ob uspehu tega tako posrečenega večera. Jugoslovanov je v Limbourgu 800, v Belgiji pa 4000. Povsod jih poznamo in spoštujemo kot poštene, odporne in izkušene delavce. So pa. tudi veliki patrioti, ki dajejo posebno prikupnost svojim zabavam s prednašanjem svojih lepih domačih pesmi. Mi jim izražamo vse naše simpatije ter jim želimo polno napredka in sreče.«
Po tako vzpodbudnem pisanju belgijskih listov smo na svoj večer v Limbourgu ksir ponosni in želimo, da. bi se kmalu sipet zbrali na tako prijetni zabavi, ki nam ne nudi le n cikaj ur veselja, temveč nam povrhu prinaša še sspoštovanje domačega prebivalstva, s katerim živimo tako v najlepši slogi. To pa je izseljencu največje zadoščenje.
Ob grobu junaka
Stanka Turudije
Kragujevac, 28. oktobra.
V Kragujevcu je umrl »divji major«, sloveči junak z italijanskega bojišču g. Stanko N. Turudija, podpolkovnik v pokoju. Pretekli ponedeljek popoldne smo ga spremili k večnemu počitku z vojaškimi častmi. V pogrebni sprevod so se uvrstile razne delegacije narodnih in kulturnih društev. Spored je krenil iz vojaške bolnišnice po glavni ulici do nove pravoslavne cerkve. Pri pogrebu se je posebno opazila navzočnost pokojnikovega vojnega tovariša, poveljnika divizije g. generala Lavoslava Rupnika. Pred cerkvijo se je general Rupnik v daljšem govoru poslovil od mrtvega junaka in izvajal:
— Stanko Turudija, namesto posmrtni-ce želim ob tvoji krsti sporočiti prijateljem močne jugoslovenske vojske, bratom Sokolom in ostalim tvojim prijateljem, ki ti danes izkazujejo zadnjo čast, tragedijo
tvojega junaškega življenja. Stanko! Ko se je veliki Peter Mrkonjič boril v Bosanski krajini, je mati tebe dojenčka v velikem strahu prenesla čez mejo, da te reši pred turškimi rablji. V velikem siromaštvu te je mlada mati častno vzgojila. Bistrega dečka te je spravila v vojaško So-
lo in postal si oficir avstrijskega cesarja Takšnega sem te spoznal ravno pred 26 leti v Mostarju. Bil si na glasu kot »Srbin« in tvoji starešine so te vsi smatrali za revolucionarja. A tvoji vojnikl so te imeli
prisrčno radi, ker fll jim M! dober prijatelj in vodnik. Ko aL čul ravno na današnji dan pred 25 leti, kako je junaška srbska vojska zmagala pri Kumanovem, si bil neizmerno vesel. Tvojo radost je opazoval avstrijski špicelj iz pivnice, ki je seveda tvojo intimno manifestacijo takoj ovadil in kmalu nato si moral stati pred vojaškim sodiščem. Na koncu sodne razprave te je vprašal predsednik sodišča, trd Nemec, podpolkovnik: »Gospod poročnik, zakaj ste se tako ogrevali za Srbijo?« In ti si bodro odvrnil: »Gospod podpolkovnik, jaz sem Srb. Vi ste Nemec in prav gotovo bi se tudi vi veselili, če bi zvedeli za kakšno nemško zmago!« Vojaško sodišče te je oprostilo... Dragi Stanko, ▼ šumadijski žemljici, kjer počiva naš neprežaljeni veliki Viteški kralj Aleksander L m na tisoče vojnikov, kl so se borili za svobodno in uedinjeno Jugoslavijo, naj bo tudi tebi sladek počitek. Slava ti in hvala!
žalni sprevod se je nato pomaknil na vojaško pokopališče. Tu se je v imenu častnikov in vojno-tehničnega zavoda zahvalil pokojniku major Cekič. Položil je krasen venec častnikov vojnotehničnega zavoda, V imenu Sokolov se je zahvalil br. Peter Jevdjevič, ki je takisto položil na grob krasen venec, nakar so položili venec še častniki štaba divizije. Pevski zbor kragujevških Slovencev »Triglav« je nato zapel »Oj Doberdob«. Prekrasna žalostin-ka je bila zapeta tako spontano, nepričakovano in s tako toplim zanosom, da je ganila prav vse pogrebce. Zlasti pa so se vsem slovenskim rojakom orosile oči. Častna četa je izstrelila častno salvo. Tako je legel v šumadijsko zemljo k večnemu pokoju eden izmed največjih junakov, kar se jih je v vojni izkazalo na italijanskem bojišču, mož, ki je nato tudi v svobodni Jugoslaviji poklonil vse svoje lepe sposobnosti uedinjeni domovini.
se ne udeležijo prihodnje leto mednarodne telovadne tekme v Pragi ?
Kakor znano, se Nemci se niso odločili, da se udeležijo mednarodne tekme, ki bo drugo leto v Pragi ob priliki vsesokolske-ga zleta. V svojem vodilnem listu »Deutsche Tumzeitung« dosedaj načelno niso odklanjali udeležbe in je celo njihov zvezni načelnik Martin Schneider nedavno tega priobčil navdušen članek, v katerem lepo zamišljeno razglablja o pomenu tkzv. kombiniranih tekem, to je tekem na orodju in v lahki atletiki in poziva vse one telovadce na plan, ki nimajo uspehov zgolj v orodni telovadbi. Nemški najboljši telovadci so tudi že iimeli letos pred odhodom v Pariz k slavnostim ob priliki 57. zleta francoskih girrcnasitov. kamor smo bili povabljeni tudi mi m smo bili že na tem, da se odpeljemo v Pariz, pa je naša udeležba zadnji trenutek padla v vodo, ker nismo pravočasno (!) prejeli denarja, skupen tečai v Billingen-u, na katerem so v prvi vrsti vežbali obvezne vaje za Prago. Pa tudi v zvezi z drugimi dogodki so resno omenjali Prago in primerjali svoje uspehe na podobni tekmi v Budimpešti 1934 z onimi, ki jih domnevno pričakujejo v Pragi.
Naenkrat pa je opaziti preokret v tem mišljenju. DTZ prinaša v svoji šit. 41 z dne 12. t. m. oster članek, ki smiselno odklanja udeležbo Nemcev. Pritožuje se. da nemški vrsti niso dovolili v Parizu, korakati z zastavo s kljukastim križem, da pa so češki Sokoli korakali v svojih blestečih krojih. Vprašujejo se, v kakšni zvezi so taki kroji z mednarodnimi telovadnimi zleti in kaj bi rekli n. pr. Čehi. če bi nemški telovadci prikorakali v uniformah SA., ki jih nosijo skoro vsi telovadci. Prago imenujejo »malo Francijo« in so mnenja, da tam nimajo pričakovati boljšega sprejema kakor v Parizu. Očitajo Čehom, da so izrabili to priliko za politično manifestacijo, seveda v srčno veselje francoskih prijateljev in kličejo, da bo treba opustiti navade, ki spominjajo na postopanje društva narodov. Navajajo h koncu članek švicarskih telovadcev. v katerem Švicarji odklanjajo kombinirane tekme in se zavzemajo za čiste tekme na orodju ter predlagajo, da se naj Švicarji tekme v Pragi ne udeleže in mesto tega prirede tekmo med švicarsko in nemško vrsto.
Kaj bo še sledilo tem besedam, seveda ne vemo. Vsekakor pa moramo presojati vprašanje udeležbe Ncmcev v Pragi v zvezi 7. zadniimi političnimi dogodki, ko ves nemški tisk m radio bruhata žveplo in ogenj na Čehe. Ta gonja ima očitno svoj odiek tudi v sicer čisto strokovnem glasilu in le kaže na to, da ravno nemški tur-nerji politizirajo z inozemskimi telovadci, potem ko jih nihče ne izziva, zlasti pa ne češki Sokoli. Sama okolnost, da so Čehi v Parizu korakali v krojih, ne more dopuščati zaključka, da so Čehi hoteli izzivati Nemce Kaj drugega pa jim Nemci ne očitajo in to je res bore malo.
Kaj bi naj pa mi rekli o članku »Poli-tisehe Turner in Jugoslavien«, priobčenem
Pot naših rtainlških inženjerjev pa Bolgariji
Vračajoč se v Varno so si izletniki ogledali na prehodu skozi carjev vrt v Evksi-nogradu dvorec in se spomnili onih dni pred 3 leti. ko sta tu dala osnove za mirno, prijateljsko sožitje dveh sosednih balkanskih držav naš pokojni Viteški kralj in bolgarski car Boris III. Njuno delo ni ostalo brez uspeha in tudi ta izlet je bi! eden izmed takih pozitivnih posledkov.
Pri večernem banketu v obmorski kazini so se zbrale vse vidnejše osebnosti Varne: župan inž. Janko Mustakov, (katerega je obiskala na županstvu delegacija sestoječa od predse inika prof. Gostiše. tajnika dr. Kersniča in M. Cubeliča), načelnik Buriš Germanov, po .polkovnik Popov, podžupan Živko Borlakov. podpredsednik trgovsko-in-dustrijske zbornice in občinski svetnik dr. Nefko Netkov. predsednik inž. združenja inž. Toma Dervenski, tajnik .nž. Ljni omir Dimov, šef propagandnega oidelka letoviške direkcije Gošo Minkov in drugi Številni govorniki z županom vrel so natilašali nujnost povezanosti naših dveh držav, ki naj zagotovi Slovanom Balkan od JlTanske-ga do Črnega morja.
Prihodnji dan smo krenili proti Burgasu ob Črnem morju, južno od Varne Ustavili smo se v Provadiji. kic se pridobiva sol in delajo solne brikete. Tu smo prvič ttčili na strokoven objekt, in si točno ogledali postopek pridobivanja soli. Prijetno družbo nam je delal pri zakueki ravnatelj zemlje-delske banke Dragomir Božinov. V svojem
govoru se je razvnel in ogrel tudi naša srca, pozdvajoč nas na skupno delo za srečnejšo bodočnost.
Na poti v Burgas smo se vozili po zanimivi soteski in si ogledali mestec,e Ajtos. V Burgasu so nas že pričakovali rudarski inženjerji s tovarišem inž. Borovim in ravnateljem Miilerjem na čelu. Zvečer na banketu so se poudarjate iste mish in iste želje, znak. da smo povsod naleteli na bratsko iskren sprejem. Prisotni so bili zopet vidni predstavniki Burgasa, obl-.sini direktor polkovnik li.aškov. predsednik inž. združenja inž. Donev. predsednik B.T lige Panajot Dancev, poznani publicist advokat dr. Vladimir Borilkov in drugi.
Naslednji dan je veljal strokovnemu ogledu premogovnika »Černo More« 14 km stran od Burgasa. To je lepo urejen obrat z močno električno centralo, ugodnimi eks-ploatacijskimi pogoji in dobrimi delavskimi zaslužki. Produkcija znaša dnevno okrog 40 vagonov dobrega rja vetra premoga. Premogovnik pripada delniški družbi »Bodešte«, ki razpolaga z več rudarskimi objekti.
Uprava nas je pogostila s kosilom in nas nato prepeljala v obmorske soline družbe »Glarus«. Po predavanju o načinu pridobivanja soli h morske vode so si izletniki ogledali ogromne kotanje za izhlapevanje slane vode in ostale naprave (sušilnico, dro-bilce za sol, briketnico itd.). Le malo časa je bilo na razpolago do odhoda vlaka v
Burgas, pa so že nekateri udrli v moTje. da se poslednjič navžijejo prijetne kopeli. Zakuska na hitro roko, in prišel je čas slovesa.
Po prihodu v Burgas se je bilo treba kar hitro pripraviti za povratek v Sofijo. Nepozabno slovo na kolodvoru ol tovarišev in njihovih soprog in vlak nas je pričel od-mikati od Črnega morja. Ugodni vagoni, pripravni za nočno potovanje. 60 monotono udarjali in motili idilično tišino bolga skih ravnie; v lepem jutra so se ustavili v Sofiji in dobro prespano skupino vrgli nad nedeljsko razgibano množico bolgarske prestolnice. Spočiti in naspani so 6e izletniki oh 10. že zbrali v geološkem zavodu, kjer jih je predstojnik prof. Bončev v zanimivem predavanju seznanil z geologije Bolgarije-Popoldne je bil na sporedu ogled termalnega zdravilišča Banki, moierno zgrajenega v prijetni okolici lepih gozdov, nedaleč od Sofije. Tudi tu smo bili prijetno iznenade-ni s pogostitvijo, nakar smo se vrnili v Sofijo.
Naslednje jutro so nas avtobusi pripeljali v 30 km oddaljeni moderno urejeni državni premogovnik Pernik. Toliko zanimivosti na en sam dan ni bilo mogoče temeljito ogledati in večina si je na tihem priznala, da bo kmalu prišla nazaj za več dni, da se dothro seznani z mogočnim napredkom, ki so ga pokazali tukaj bolganski rudniški inženjerji. Šest tisoč ton premoga dnevno spraviti na dan in v potrebi pov7.peti se celo do 7000 ton na dan na koncentriranem prostoru da misliti na načrtno in dobro orga-
v DTZ z dne 23. februarja 1937 št. 8. m Poljaki o članku »Politische Turner in Polen«, priobčenem v istem listu z dne 9. februarja 1937 št. št. 6, kjer se nemšiki tur-nerji takoaltruistično potegujejo za »uboge Madžare« (zlet v Subotici), ko pa oni sami dopuščajo, da nemška oblastva uničujejo poslednji živelj Lužiških Srbov?
Če pregledamo vse naše in češke sokolske liste, ne najdemo niti enega izpada proti Nemcem, ker so naši pogledi na telovadbo in njen pomen v mednarodnem smislu stvarni in brez vsakih strasti. Neprijetno pa nas dirne, če čujemo iz ust Nemcev trditev, da smo ravno mi zaradi svojih nacio-nalno-političnih vidikov kršilci in rušilci onega sporazumevanja in medsebojnega spoštovanja, ki ga nam kot enakopravnim članom Mednarodne telovadne zveze nalaga ideja te zdržbe. O nasprotnem bi se lahko Nemci že zdavnaj prepričali, če bi se le malo ozrli nazaj v preteklost. Ugotoviti bi morali, da smo zlasti Sokoli dopri-našali za to idejo že od začetka tega stoletja največje žrtve in le pripravljali pot vsem onim, ki iz nestvarnih razlogov niso dolga desetletja smatrali za potrebno, služiti nesebično tem smotrom.
Brez dvoma bi zgubila tekma v Pragi svojo pravo ostrino, če bi Nemci in Švicarji odrekli udeležbo. Vsem resnim telovadcem bi bilo iskreno žal, če bi se to zgodilo, ko poznamo visoko stopnjo njihove telovadbe. V Berlinu so se res sijajno izkazali in vsem našim telovadcem, ki bodo potovali v Prago, bi privoščili, da bi enkrat videli, kako lepa in kako na višku je že orodna telovadba, ki jo predstavljajo Nemci in Švicarji Prepričani smo. da bi tak zgled ne ostal brez odmeva tudi pri nas, kjer je zakopanega v narodu toliko zlatega zaklada, da bi iz njega ob pravilni prebuditvi, vzgoji in razumevanju, rzkovali telovadce, enakovredne Nemcem in Švicarjem.
Trdno pa smo tudi prepričani, da bodo Nemci v Pragi, če pridejo, sprejeti z istimi simpatijami m pozornostjo, kakor so jo kazali Nemci v Berlinu Čehom in treha je le nekoliko dobre volje in objektivnosti, da opuste vse predsodke in sodelujejo na tej mednarodni tekmi ter s tem ponovno dokažejo svojo pripravljenost, služiti miroljubni ideji, na kateri temelji MTZ.
_ s - r,.
Množica se je poslovila od Ferda Tomazina
Šmartno pri Litiji, 28. oktobra
Vsi, od blizu in daleč, smo si edini, da Ferdo Tomazin, ki je tako nenadno preminul v torek zjutraj zaradi želodčnih nevšečnosti, — ni imel nobenega sovražnika. Sam je bil vsem le prijatelj in dobrotnik, hudobije in maščevanja ni bil zmožen niti v mislih, kaj šele v dejanju: bil je resnični Sokol, kakršnega si je želel Tyrš.
Ko jc ležal Ferdo na mrtvaškem odru, so
prihajali njegov? SestTlcl, prijatelj! ki znan* ci od blizu m daleč. Krsta in stene so bk le zasute s cvetjem in venci: prijatelj narave je pač zaslužil, da mu zakrijemo grob s cvetjem in zelenjem v poslednje slovo...
Tolikega števila pogrebcev Šmartno res še ni videlo. Pač dokaz, da je takih mož kaj malo. Množica je zagozdila ves prostor od pokojnikove hiše do šmarske cerkve. Turobni zvoki žalostinke: »Človek, glej«, ki so jo zapeli člani »Zvona« in »Lipe« iz Ljubljane in od drugod pod vodstvom nadučitdja g. Kovačiča, so oznanili, da gre dragi Ferdo na poslednjo pot V cerkvi je opravil dekan g. Gornik z ostalo duhovščino žalne molitve, pevci so mtonirali: »Uslisi nas, Gospod«. Nato se je razvil veličasten pogreb; otvorili so ga trije sokolski prapori in nosilec krasnega venca, poslednjega sokolskega darila Zatem so se zvrstili močni sokolski oddelki iz Šmartna, Litije, Ponovič in Zagorja: člani, članice, naraščaj in deca. Župno upravo je zastopal br. Slana iz Ljubljane.
Gasilci so korakali za dvema praporoma, prišli so bili tudi iz oddaljenejših krajev. V posebnem odredu so korakali mnogoštevilni pevci za praporom »Zvona« in »Lipe«. Številni so bili tudi kmečki fantje m možje za praporom »Društva kmečkih fantov in deklet« Iz vseh krajev Slovenije so prišli pogrebci: sreski podnačelnik g. Deu je zastopal vlado, politične prijatelje pa narodni poslanec g. Mravlje iz Ljub-liane in g. notar dr. Mrevlje iz Logatca. Planinci pa so prišli od vsepovsod.
Vsa množica se ni mogla razporediti okrog jame, za ženski svet ni bilo tam več prostora in so se razvrstile pred pokopališkem obzidjem. Številni govorniki so poudarjali Ferdove zasluge pri sokolskem, gasilskem, planinskem in ostalem narodnem delu. V imenu Sokolstva je vzel od njega slovo starosta br. učitelj Franjo Vidic. Poslovil se je tudi v imenu »Zvona«, posojilnice in gasilcev. Gospod Birola iz Zagorja je slavil Tomazina kot planinca. V pesniško občutenih besedah je poveličeval njegovo otroško vdano ljubezen do gora in matere narave. Vsem so se zalesketale solze v očeh, ko je izrekel g. Birola zadnje pozdrave od Ferdovih prijateljev in zasavskih hribov: Sv. Gore, Čemšenišike planine, Sv. Planine in Kuma posebni odposlanci pa so stresli v Ferdov grob prst iz vseh zasavskih vršacev.
Osrednji odbor SPD rz Ljubljane je zastopal notar dr. Josip Krevl, ki je prikazal Tomazina kot vodilnega slovenskega planinca; v planinske vrste je stopil pred pol-stoletjem, tedaj še nismo imeli Slovenci planinskih koč in pota v naše gore še niso poznala markacij. Ferdo je bil med tistimi, ki so ustvarjali slovenski alpinizem in gradili koče. Skladatelj g. Zorko Prelovec iz Ljubljane je očrtal Tomazina kot pevca vnetega borca za slovensko pesem in sodelavca v Hubadovi župi in JPS. V imenu šmarskih rojakov je vzel od sošolca Ferda slovo še g. Feliks Rus, upokojeni sodni ofi-cijal iz Kranja. Ko so zapeli pevci »Vi-gred«, se je sklonilo nad grobom 8 praporov. Nato so Sokoli, ki so blagega brata tudi bili ponesli na zadnjo pot in ga stra-žili z golimi sabljami, zagrebli v ozki poslednji dom vrlega sokolskega starosto in vzornega človeka. Sladak mu počitek v preljubi šmarski dolini!
Lincoln pri Šentjak občanih
Lincoin v življenju, v borbi za resnico in pravico brez prieanašanja in oklevanja, to je osnovni motiv M rakove drame, ki jo uprizarja Šentjakobsko gledališče. Z Lin-colnom doživljamo veličastno moralno zmago, obup in zlom njegovih nasprotnikov ter na koncu prezidentovo mučen iško smrt, s katero je končno veljavno potrjeno njegovo veliko delo. Drama riše usodo enega največjih in naj izredne jših mož. Opozarjamo na izredno nizko vstopnino, ki je veljavna kljub temu, da so imeli šentjakob-čaini z uprizoritvijo tega dela neobičajno visoke stroške. Vstopnice dobite v prodaji danes in jutri od 10. do 12. in od 15. do 17. v Mestnem domu Slika kaže enega izmed lepih prizorov Mrakove himnione drame.
nizirano delo, za kar grevsa čast ustvarite-ljem tega načrta. Velikanska briketarna in ostale naprave so moderno izvedene, jame v vzornem redu. socialne prilike in reševalna služba na višini. Pri vsem tem je to še državni rudnik. Mnogo smo videli in tudi mnogo pridobili, za kar smo bolgarskim tovari-š(m -lahko toplo hvaležni.
Iskren in bratski, čisto tradicionalno ru-•laiski sprejem nas je prevzel in večerni banket je dcsegel po govoru generalnega ravnatelja inž. Spasova višek navdušenja; tu so se popolnoma sprostili vsi in v pobra-timstvu dosegli višek. S poklonit,vi jo bronastega kipca nu farja združenju jugosl. rudarskih inženjerjev ol strani perniških tovarišev je b:la izražena nerazdružljivcet bolgarsko-jugoslovenske družine, kateri so udarjali temelje navzoči »stari semestri« v Le-obnu z dijaškim klubom »Slogo«. Vsi udeleženci so bili obdarjeni s tehniškim« knjigami o rudanstvu Bolgarije in s poročili perndškega rudnika.
Poslednji dan je bil namenjen ogledu ril-skega samostana, najmogočnejše in najznačilnejše zgodovinske zgradi e v Bolgariji. V prelepi soteski pod strmimi vrhovi planine Rile obsega manastir velik kompleks z dragocenim muzejem, ka krije izredne vrednosti. Celo pogostitve so bili deležni izletniki. Za Bolgara je rilski manastir spoštovano mesto, saj t.u je bilo duhovno žarišče v deželi. tlačeni od Turkov.
S tem je bil bogati spored izčrpan in zadnji dan prost. Dopoldne se je tričlanska deputacija javila v carskem dvorca in ee vpi-
sala v dvorno knjigo. Zatem se je oglasila v ministrstvu, pod katerega okrilje 6pada rudarstvo. Resorni minister Dimitr Barov je deputaoijo sprejel in se živo zanimal za uspeh izleta. Vidno vzradoščen nad sporočilom, da se je izlet razvil v manifestacijo obeh bratskih narodov za sodelovanje in uspešno sožitje, je sporočil delegaciji pozdrave vsem udeležencem. Delegacija je obiskala naposled še pomočnika direktorja rudaiekega oddelka g. Gabenskega, kateremu je podrobno razložila ves potek izleta. Izražajoč upanje, da taka obiskovanja mnogo pripomorejo k zasnovanemu delu pred 3 leti, je obljubil, ida bo točno poročal svojemu ravnatelju, da se omogoči čim večji obisk bolgarskih tovarišev prihodnje leto v Jugoslavijo. Pred odhodom smo se še enkrat sestali v društvenem domu l>olgaiskih inženjerjev in arhitektov in v najrazigranejšem razpoloženju povžilj servirano večerjo. Zahvaljujoč se gostiteljem za izredno pozornost, ljubeznivost in gostoljubnost smo jih pozvali, da čimprej vrnejo oMsk. nakar smo se vsi podali na kolodvor. Poslavljali smo se kot. stari znanni in prijatelji in zaželeli smo si samo še skorajšnje svidenje. Ob klicih »Hura« in »Zdravo« je vlak osfavljal Sofijo. Na obmejni postaji Dragoman so nas zapustili še zadnji tovariši inž. Drenski, Velčev in Nedev, ki s© nam delali potovanje udobno i-n zanimivo. Hvala- jim in na svidenje! Z dveme zahvalnima brzojavkama z obmejne postaje na generalnega, ravnatelja Spasova in predsednika Konstantinova smo zapustili gostoljubna bolgarska tla. Dr. V. K.
KINO IDEAL
Premiera!	Premiera!
___NAJPREKRASNEJŠI FILM — IZDELAN V
ČUDOVITO LEPIH NARAVNIH BARVAH —
»ALAHOV VRT"
MARLENE DIETRICH — CHARLES BOYER Režija: Richard Boleslawski. Ta film Je dosegel povsod triumfe navdušenja.
Danes ob 16., 19. in 21.15 uri
Domače vesti
Dekliška vzgoja
V novembrski številki »Bogoljuba« čita-mo sledeča vzgojna razmišljanja:
»Naj bi sledeči izreki zresnili vse v ljubezenski bolezni brezmiselno, lahkomišlje-no, vehedravo zatelebane in zatopljene mladoletnike, dasi se je bati, da bodo gluhi in slepi za dobro besedo. Zadovoljni bomo, če jih le nekaj privedemo do spoznanja in jih tako rešimo.
Plesišče je devištva morišče. Nedolžnost na plesu umira, na potu domov pa umrje. — Katera rada na plesišču skače, kmalu plenice namače. — Dolgo znanje, še daljše kesanje. — Bolj ko ovca mekeče, več volkov za njo teče (Bolj ko se dekle gizdavo nosi in fantom nastavlja, prej je zapeljana). — Tisti fant, ki se dobrega kaže, ti kmalu nedolžnost pomaže — Katera od fantov rada sprejema darila, se bo osmo-dila. — Če ti fant na krilo sede, ne reci: Pridvigni se! marveč odreži in beži. (Odstrani grešno priložnost, četudi te kaj stane). — Dosti prosa, dosti nezakonskih otrok. (Ko hodijo mladi ljudje na večerno delo, da proso mane jo, repo obrezujejo, koruzo maji jo in robkajo, ko hodijo na prejo, k čuvanju mrliča itd. si iščejo priložnosti, ki vodi v greh). — Ogenj in slama ne ostaneta dolgo skupaj — ne mladenka nedolžna v fantovski družbi. — Pri poroki mašnik roke zveze, po poroki fant dekletu oči odveze.
»Dekleta. ki danes tem pregovorom ne verjamejo, bodo verjele, ko se bodo ujele.« Za to jamči Fr. V., ki jih je zbral in na svitlo dal v glasilu slovenskih Marijinih družb »Bogoljubu« v novembru leta Gospodovega 1935, pod odgovornim uredništvom prečastitega gospoda duhovnega svetnika in tajnika Kaioliškega tiskovnega društva Antona Čadeža.
Pravilno nego kože
Vam pokaže brezplačno 2., 3. in 4. nov. asistentka * ELI SE BOCK LONDON. Prijave v PARFU MER1JI »VENUS». Cene Bock preparatov globoko znižane!
* Današnji številki so priložene položnice, s katerimi naj cenjeni naročniki blagovolijo vplačati naročnino in to zaradi reda v upravi takoj prve dni novembra. Kdor jo kaj dolžan od prej. naj poravna tudi zaostanek. da ne zgubi pravice do »Jutrove-g:i« nezgodnostnega zavarovanja pri zavarovalni družin »Jugoslavija«. Naročniki, ki imajo naročnino že plačano, naj položnice shranijo za drugo priliko. Tudi prosi uprava vse cenjene naročnike, naj imajo v evidenci, -io katerega časa imajo naročnino plačano. V to svrho je priporočljivo, da napišejo na levi otlrezek (priznauico) položnice. do kdaj so naročnino plačali, in naj te odrezke varno shranjujejo.
Uprava »Jutra«.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede tei Zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici,
naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-.Iospfove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod
Ogl reg. S. br. 15. 485/35
*	Vsem gasilskim župani in četam. Gasilska četa iz Skoplja obvešča tovariše v Sloveniji, da bo 2. novembra blagoslovitev zastave in avtomobilskega tanka v Skoplju. Vsi gasilci so vabljeni k tej lepi slovesnosti. Velja polovična voznina s posebno legitimacijo. ki jo dobite na odhodni postaji. V Skoplju je četa pripravila skupno stanovanje za gosta in ceneno prehrano. Prijave naj se takoj pošljejo na naslov: Dobrovolj-na vatrogasna četa Skoplje.
Z malo kuriva dovolj toplote
Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII.
*	Oceanografski institut dobi svojo ladjo. Ministrstvo prosvele je izdalo pravilnik za oceanografski zavod kraljevine Jugoslavije v Splitu. Zavod je državna ustanova v zvezi z jugoslovensko akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu in s srlisko kraljevsko akademijo v Beogradu. Njegova naloga je raziskovanje vsega življenja v morju in njegovih sestavnih edinic v biološkem in morfološkem pogledu. Ima tri oddelke. Uspehe svojih raziskovanj bo objavljal v srbohrvaščini z resumejem v kakšnem svetovnem jeziku v lastni publikaciji »Ac-ta Adriatica«. Organizira) bo posebne tečaje za študente in absolvente vseučilišč, kakor tudi za učitelje in profesorje, da se seznanijo z življenjem v morju- Za raziskovanje morja to zavod dobil posebno ladjo, ki se bo lahko uporabljala samo v znanstvene in v poučne svrhe. Uredil si bo velik akvarij. V kratkem bo treba izvoliti po novem pravilniku upravnika, predstojnike oddelkov in ostalo tehnično in pomožno osebje.
*	Nov grob. Na Dunaju je umrl upokojeni sekcijski načelnik g dr. Viktor Schwe-gel iz znane ugledne družine v Gorjah pri Bledu. Odlikovan je bil z redom sv. Save II. stopnje in z več drugimi priznanji. Pogreb bo danes na Dunaju Uglednemu pokojniku naj bo ohramen trajen sipomin, žalujočim tudi naše odkritosrčno sožalje.
*	Poroka. Danes se poročita v Beričevem g. Franc Rode mlajši iz znane ugledne mesarske družine pri Devici Mariji v Polju, praporščak poljskega Sokola, ter gdčna-Metka Gradova, hči znanega vinskega trgovca v Beričevem. Mlademu narodnemu paru želimo mnogo sreče.
Eau de Cologne najboljših znamk za damo in gospoda v originalnih steklenicah kakor tudi odprt, dobite pri parfu-meriji »NADA«, Frančiškanska uiica.
*	Uvedba novega vlaka na progi Ptuj — Ormož. Pričenši s 3. novembrom bo vozil na progi Ptuj — Ormož ob dnevih šolskega pouka na meščanski šoli in realni gimnaziji v Ptuju vlak štev- 1122. z odhodom iz Ptuja ob 12.53 in s prihodom v Ormož ob 13.27.
*	Koroške novice. V Št- Jurju na Žili je velika množica koroških Slovencev spremila do groba dolgoletnega zaslužnega načelnika ondotne hranilnice in posojilnice, Tomaža Zwicka, po domače Zlebarja iz Sebrač. — V Logi vesi je umrl delavec Franc Knežič. Ker je živel v konkubinatu in ni zahteval duhovnika na sprevidenje, mu je katoliška cerkev odrekla spremstvo. Prvič se je nato vršil v tem kraju luteran-ski pogreb. Peli so nemški pevci in govoril je luteranski pastor na katoliškem pokopališču. — V Žopračah je umrla 77-letna Ana Wurzerjeva, zavedna in delavna slovenska žena. — Na Sušnikovem vrtu v Logi vesi zorijo jagode in cvetijo nageljni. — V Dobju je umrla vzorna družinska mati Marija Lahova.
*	V7 konjeniški šoli v Zemunu so zadnje tri dni znamenita tekmovanja konjeniških častnikov v vseh veščinah jahanja, preskokov in dresure. V kombinirani tekmi je prvak kapetan I. stopnje Josip Golob s konjem Javorom, ki je vobče odnesel največ zmag.
*	801etni fant se je poročil s 73-letnim dekletom. Iz Banjaluke poročajo o zanimivi poroki. SOletni ženin Radojko Vesič se ie poročil z 731etno Simeono Bikičevo. Bilo srečno!
*	Lepenica je odnesla 16 mostov. Iz Bosne in llercegovine še vedno prihajajo podrobnosti o strahotnem opustošenju po zadnjem neurju. Pri Kiseljaku v fojniškem srezu je Lepenica porušila 16 manjših in večjih mostov. Precej je poškodovala tudi šolsko poslopje in veliko skladišče nekega trgovca. V šoli v Kulješu je prebival šolski upravitelj Teodor Vilfan z družino. Kmetje so ga prebudili v poslednjem trenutku, da se je komaj še rešil z ženo in otroki. Takoj nato je voda preplavila sobo in poleg pohištva uničila tudi vse akte-
*	Morje je odneslo tri mornarje z ladje. Parnik »Slava«, ki je last Atlantske plovid-be s Sušaka in ima 7.500 ton nosilnosti, ie 27- septembra krenil iz Buenos Airesa natovorjen z žitom. 18. oktobra je javil, da plove mimo Dakarja proti Antvverpnu. Na tej poti pa je zašel v strašno nevihto. Razburkano morje je odneslo s krova tri člane posadke, ki pa so imeli na sebi reševalne pasove. Parnik se ie srečno prebil skozi burjo in kapitan je prejel brezžično sporočila. da so vsi trije mornarji rešeni, kar je verjetno, ker je bilo v bližini več parni-kov in ribiških motornih ladij.
*	Tisočaki pod celuloidom krasijo dekliške prsi. Marsikod v Jugoslaviji nosijo dekleta polno zlatnikov okoli vratu, da tako razkazujejo svojo doto. Te dni je bilo pro-ščenje na Marijinem hribu pri Sisku, kjer se vsako leto zbere mnogo ljudstva. Od meje so prišla dekleta, ki so imela namesto zlatnikov okoli vratu obešene tisočake, v okviru pod celuloidnim papirjem. Prav postavljale so se s papirnato doto. Nekatere so imele pod tisočaki v okviru tudi napis: »Imam še šivalni stroj in kravo«
*	Podgane in špekulantskj mesar. V Veliki Kikindi je neki mesar špekuliral s podraženjem mesnih izdelkov, posebno pa masti. V svoje skladišče je pred meseci spravil pol vagona slanine. Skladišče je trdno zaklenil. Šele te dni je šel pogledat, ker se mu je zdelo potrebno nekoliko zračiti. Tu je imel kaj videti- Podgane so uničile skoraj vso ogromno zalogo 6lanine in mu napravile namesto pričakovanega dobička okrog 100.000 din škode.
*	Po dolgi nezavesti je razbojnik izginil iz bolnišnice. Pred 10 dnevi so našli na polju pri Zemunu sumljivega moškega nezavestnega. z velikim nožem v desnici- 'Ugotovili so. da je to zloglasni razbojnik Lazar Cosič, ki je bil znan še pod raznimi drugimi imeni. V bolnišnici je ležal 10 dni nezavesten in zdravniki eo se trudili okrog njega, da ga spravijo k zavesti, ker je šlo tu za precejšnjo kriminalno zagonetko. Toda po 10 dneh je Lazar Cosič naenkrat izginil iz bolnišnice. Učitno je svojo nezavest simuliral in je zdaj le še povečal kriminalno zagonetko. Policija ga išče vsepovsod.
*	Dva stara sejma na Dolenjskem. V
sredo je bil velik sejem na Veseli gori. Sejmovi na Veseli gori so že od nekdaj dobro obiskani. Ljudje privedejo mnogo živine, konj in raznovrstnega blaga. Tudi to pot je bil sejem dobro obiskan, privedli so veliko goveje živine in konj. Kupčija je bila zelo živahna in so tudi kramarji prišli na svoj račun. V četrtek pa je bil veliki letni sejem v Mokronogu. Živinorejci so prignali mnogo goveje živine, a kupcev je bilo malo. Pač pa je bila živahnejša kupčija s prašiči, ki jih je bilo tudi mnogo naprodaj.
*	Uveden je telefonski promet med Cerknim pred Kranjem in Trstom, Reko, Milanom in Rimom; med Ljubljano in Ca-stelnovom v Istri; med Ljubljano in Maserjem in med Tržičem in Lovrano.
*	Matere in očetje! Pri vzgoji in negi vaših otrok vam bo najboljši svetovalec mesečnik »Roditeljski list«. Celoletna naročnina je 24 din. Naročite ga pri Pedagoški centrali v Mariboru.
*	10 let mlajši boste videli, če boste znali ohraniti prirodno rast las. K temu niso t otrebna nikakšna skrivna sredstva in nobene čarovni.ške. formule. V Silvikrinu nahajate popolnoma enostavno in zelo koristno sredstvo, ki nudi temenu vse potrebne snovi za trajno rast zdravih las. Z uporabo lega novega koncentriranega in prirodnega sredstva za hranilo las, ne bo nobenega zastoja v rasti las. Vsaka bojazen pred tem, da bi se preča razredčila ali da bi nastala plešavost, bo enkrat za vselej odstranie-na.
*	Z bojaznijo smo včasih mislili na veliko pranje. Skrbi nam ni povzročalo samo to. ker smo imeli mnogo več dela kakor sedaj," marveč "tudi to, ker je gospodinja, ki je ta posel opravljala, moralo po pranju cele tedne maziliti in olepšavati svoje roke. Ono staromodno milo je namreč razjedlo in prepojilo roke ter je nagubalo kožo na prstih. Vse te neugodnosti se lahko danes odstranijo. Iz plemenitih snovi e strokovno pripravo izgotovljeno milo, kombinirano s terpentinom kot razkrajajočim sredstvom, daje mnogokrat omenjeno terpentinsko mi-
lo- Med temj mili so tudi tako blaga mila, da lahko tisti, ki podnevi pomaga pri pranju, zvečer že gre na zabavo. Tako znano fino milo je Albus terpentinovo milo.
• r o varna J OS. KE1CH sprejema mehko m škropiieno perilo v najlepšo Izdelavo. 8
Iz Ljubljane
u— Slavnostna predstava v operi. Namesto običajne recepcije je češkoslovaški konzul v Ljubljani g. Minovsky priredil v četrtek v proslavo čsl. narodnega praznika v
operi slavnostno predstavo »Prodane neveste«. Njegovemu vabilu k obisku predstave so se predstavniki našega javnega življenja in drugi prijatelji češik oslov aške republike odzvali v takem številu, da v gledališču ni ostal noben prostor prazen. Bilo je navzoče vse. kar predstavlja našo službeno, kulturno in nacionalno Ljubljano. Operno poslopje je bilo okrašeno z zastavami in zelenjem. za uvod v predstavo pa je operni orkester zaigral jugoslovensko in češkoslovaško državno himno. Opera je nudila ne-navajeno sliko, ker so vsi udeleženci prišli v svečanih oblekah, tako da je imela prireditev tudi po svoji zunanjosti res prazničen značaj. Gg. konzul im njegova gospa soproga sta kot domačina s svojo že znano ljubeznivostjo sprejemala goste, ki so jima izražali svoje čestitke k češkoslovaškemu narodnemu prazniku. Strokovno poročilo o predstavi objavljamo na drugem mestu. Vsa prireditev je tako po svojem obisku, kakor po svojem poteku vnovič pokazala. kako prisrčne so tudi v čustvovanju prebivalstva vezi med obema bratskima narodoma.
Močnejši kot bolezen
je grenkosladki Biomalz. — Njegova naravna moč krepi odporno možnost telesa. Dnevno nekoliko polnih žličk zadošča, da se ohranimo zdrave, vesele in mladostnosveže.
BIOMALZ
u— Umrla je včeraj v lepi starosti 85 let gospa Antonija Vagaja, po rodu Verba-jovca, vdova višjega poštnega kontrolorja in mati sedanjega postnega direktorja v Ljublani. Ugledno pokojnico bodo jutri ob 16- spremili k večnemu počitku izpred poslopja poštne direkcije v Zveztarski ulici. Vzorni materi časten pomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
SKAVTSKA RAZSTAVA Velesejem
u— Proslava Jadranskega dne. Občinstvo ponovno opozarjamo na proslavo Jadranskega dne, ki jo priredita krajevna odbora Ljubljana in Ljubljana—železnica danes ob 20, uri v dvorani Sloge, v poslopju direkcije državnih železnic. Vstopnina se ne bo pobirala, čeprav so pripravili prireditelji za proslavo Jadranskega dne zanimiv in prijeten družabni večer.
u— Prosiava stoletnice rojstva Antona Foersterja bo v dneh od 7. do 20. novembra. V teh dneh bodo 3 veliki koncerti in sicer cerkvuni koncert v nedeljo 7. t. m. zvečer ob pol 18. v ljubljanski stolnici, dalje koncert Pevske zveze v ponedeljek, dne 8. nov. ob 20. v veliki Unionski dvorani in v ponedeljek, dne 15. nov. ob 20. v veliki Filharmonični dvorani koncert pevskega zbora Glasbene Matice. Za vse te koncerte bodo vstopnice od torka dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
u— Peta redna seja skupščine Delavske zbornice bo v nedaljo 14. novembra ob 9. v veliki dvorani DZ. Na dnevnem redu je: odobritev zapisnika IV. skupščinske seje. poročilo predsednika in tajnika, odobritev računskega zaključka za 1936, poročilo finančne kontrole, sklepanje o uporabi proračunstkega presežka iz leta 1936, sklepanje po ministrski odločbi v pogledu proračuna za leto 1937 ter izredni proračuni: izredno odplačilo dolga Mestni hranilnici in proračun za izvedbo volitev v Delavsko zbornico.
u— Izredni občni zbor SPD. V ponedeljek 15. novembra ob 20- bo v dvorani Trgovskega doma izredni občni zbor Osrednjega društva SPD. Na dnevnem redu je sklepanje o gradbeni preureditvi planinskega doma »Zlatorog« v Bohinju in glede najetja gradbenega posojila. Odbor vabi člane, da se zaradi važnosti tega vprašanja v čim večjem številu udeležijo občnega zbora.
u— Evangeljska cerkvena občina bo jutri praznovala dan reformacije v spomin na delo velikega reformatorja Luthra. Služba božja bo ob 10., a ob 11. bo kakor vsako nedelio slu?ba božja za otroke.
u— RIBJE OLJE v drogeriji Ivan Kane, Nebotičnik.
u— Še en samomor v zaporih. Včeraj smo na kratko poročali o tragični smrti 24-letnega Marjana Ščukota iz Trsta, ki si je v sredo popoldne v zaporih okrožnega sodišča zaradi neke malenkosti vzel življenje. Kronika nesreč in kriminala pri nas skoraj ne pomni žalostnega naključka, da bi v enem dnevu prišlo v ljubljanskih zaporih kar do dveh samomorov, kakor se je to primerilo predvčerajšnjim. Okrog 18.30 so nam reč našli ljudje ob cesti blizu pokopališča pri Sv. Križu nezavestnega moškega. Poklicali so reševalce, ki so spoznali v njem 39-letnega delavca Ivana Škerjanca iz Podli-poglava pri Dobrunjah. Prepeljali so ga na reševalno postajo, kjer se je Škerjanc, ki je zaužil samo malo preveč alkohola, kmalu zavedel. Za vso stvar se je pozanimala tudi policija, ki je nazadnje moža pridržala v zaporu, ker ima z njim 5e nekaj manjših neporavnanih računov- Odvedli so ga v zapore na policijski upravi, kjer je pa dolgo na vso moč razgrajal. Ko se je umiril in je stražnik čez malo časa pogledal za njim. ga je našel mrtvega, obešenega za hlačni jermen. Na odredbo komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
n— Aretacija pobeglega kaznenra iz Avstrije. Od nekod iz Gorenjskega 6o orožniki privedli v zapore ljubljanske policijske uprave okrog 3JHotnega, elegantno oblečenega moškega, ki so ga bili zalotili, ko je bil pravkar namenjen čez mejo v Italijo. Pri aretirancu so našli domovnico iz Dunajskega Novega mesta na ime Johann Re-delsteiner, sam pa je trdil, da je bankir iz Avstrije. Na policiji je pri zasliševanju pripovedoval, da je prispel v Jugoslavijo zadnje dni avgusta na ljubljanski velesejem, nato pa si je ogledal se nekatera druga mesta v državi, ker se je hotel seznaniti, kakšna so prilike za naložitev kapitala
pri nas. Obiskal je Zagreb, Beograd, Niš in
Skoplje, spotoma pa da so mu nikje v vlaku ukradli potni list Ko so ga hoteli dakti-
loskopirati, pa je na lepem priznal, da je pobegel kaznenec iz Dunajskega Novega mesta in da se v resnici piše Johann Fischer. Zaradi nekega umora je bil obsojen na 18 let ječe, pa je bil lani, ko je imel še šest let kazni pred 6abo, pomiloščen. Na svobodi pa se je zapletel v tatvine, da bi bil moral nazaj v zapore- Arestu se je hotel umakniti s tem, da je pobegnil v Jugoslavijo, kjer je nekaj časa dobro živel z ukradenim denarjem. Zadnji čas se je klatil po Gorenjskem, pa mu je že precej trda predla. Aretirali so ga, ko je pravkar hotel čez mejo.
u— Zdravniška zbornica vabi vse gg. zdravnike, da se udeleže pogreba g. dr. Franca Verbica danes ob pol 15. izpred bolnišnične mrtvašnice.
u— Alahov vrt imenujejo arabska plemena neizmerni peščeni svet Sahare, v katerem se na čisto poseben, nedoumljiv način uveljavljajo zakoni n-arave in življenja. Tiho potuje puščavski pesek iz daljave v dal.io in iz časa v čas in nobena sila ni v stanju ustaviti ga na njegovi nedoumljivi poti. Iz dneva v dan vzhaja in zahaja nad njim žgoče puščavsko sonce in ga oblivajo hladni lunini žarki. Samo pesek, nebo in večni naravni zakoni, ki ju družijo, ustvarjajo ta svet. ki s svojim neizmernim veli-častvom zaduši vsak plamenček s-amodopa-denja in napuha v človeški duši. V tem svetu se sprehaja Alah, samo tu ga človek lahko najde in nikjer drugod. Puščava je Alahovim privržencem tisto, kar je drugim verstvom samostan — kraj miru in pokoja. Toda oboje najde v puščavi samo tisti, ki se je rodil r.a njenih obronkih in v njenih samotnih oazah, drugemu se mir alahovega vrta nikoli ne razodene. — Nekako iz teh misli je spletena fabula filma »Alahov vrt«, ki ga te dni predvaja kino »Ideal«. Marlena Dietrichova in Charles Boyer, glavna junaka filma, ki sta bila oba v samostanu odgojena hrepenita po spoznanju sveta. Ali izkaže se, da je onkraj samostanskih zidov tudi konec miru in spokojnosti. V ljubezni združena se skupaj napotita iskat ga v puščavo — v Alahov vrt. Toda miru tudi tukaj ne najdeta, najdeta samo spoznanje, da sta storila napako in vrneta se spet vsak v svojo celico. — Precej obrabljena in problematična fabula filma gledalca sicer ne mor', zamikati, tem bolj pa te prevzame bogastvo forme, v katero je odeta Film je barvast in sicer po tehnični dovršenosti eden najboljših. kar smo jih imeli doslej priliko videti v Ljubljani. Prekrasni so posnetki iz orientalskih bazarov in zabavišč, naravnost opojno lepe pa so slike iz puščave Puščava ob zori, puščava v sončni pripeki, puščava v viharju in v tihi spokojnosti noči to so prizori, ki sc človeku globoko vtisnejo v dušo. Film je vreden ogleda že samo zaradi teh slik brez Marlene Dietrichove in njene igre.
u— Danes teden, 6. novembra pridite vsi v Trgovski dom na VII. družabni večer primorskih akademikov. Koncert, ples, buffet, obleka promenadna.
u_ Odlični »Ljubljanski godalni kvartet«. katerega tvorijo gg. profesorji L. Pfeifer (1. violina), F- Stanič (II. violina), V. šušteršič (viola) in G. Miiller (čelo), opozarja vse članstvo in abonente Glasbene a^a demije ter vso kulturno javnost na koncert, ki bo dne 5. novembra ob 20. v frančiškanski dvorani. Naši umetniki, ki so si pridobili upravičen sloves, bodo izvajali kvar-tetna dela Ravela. Havdna in Dvofaka. Vse ljubitelje glasbene umetnosti vabimo na ta edinstveni glasbeni večer.	_
u— Lutkovni oder Sokolskega društva Ljubljana — Šiška priredi v soboto ob 16. v Sokolskem domu lutkovno predstavo burke: »Jurček straši«. Vabimo šišensko mladino in njih starše na lo predstavo.
u— Jubilejni ples pod pokroviteljstvom poveljnika dravske divizije generala Lazarja R. Toniča in častnega damskega komiteja bo danes zvečer v Kazini. Igra Adamičev jazz. Začetek ob osmih. Buffet in pogrnjene mize- — Vabijo skavti.
u— Za obdaritev revnih otrok priredi Kolo jugoslovenskih sester Moste—Št. Peter dobrodelni koncert dne 3. novembra ob 20. v dvonr.i k:r.a N*os'.e. Sodelovali bodo mladi harmonikarji z narednf šole v Mostah pol vodstvom i-rof. Svajgerja in moški zbor železničarske » Roger pod vodstvom Mirka Premelča. Pridite k lepemu koncertu.
u— Večina ljudi premalo spi! Dolžnosti in družabno življenje zahtevajo prenekate-ro nočno urico, — temu se ;zogniti ne da. Če pa ne prenašate kave in zaradi tega dolgo ne zaspite, ali celo imate nemiren sen, tedaj pijte samo kavo Hag- Ona je kofeina prosta in zato tudi ne moti spanja. V spanju se obnavljajo čez dan porabljene moči in zopet zbirajo nove rezerve moči. Zaradi tega je kava Hag za mnoge ljudi tako važna. Pred vsem pa nič ne pogrešate v okusu, aromi in užitku. V kavi Hag sta združena užitek in dieta.
u— Mahrovci. vabimo vas na I. sestanek. ki bo dne 3. novembra ob pol 21. v posebni dvorani hotela Miklič-Metropol v Ljulbljani- Namen sestanka je ureditev priznanja strokovne izobrazbe. Na svidenje! Sklicatelji.
u_ Plesne vaje Svobode in vrafike danes ob 20. v dvorani Belavske zbornice.
u_ Uradno pojasnilo, iz vrst meščanstva se zadnje dni čuje'jo pritožbe nad ravnanjem mestnega tržnega nadzorstva s prodajalci cvetlic na trgu. Zato nas prosi mestno poglavarstvo, da objavimo sledeče uradno pojasnilo; Zastopniki združenja trgovskih vrtnarjev so pred dnevi intervenirali na obrtnem oddelku mestnega poglavarstva in pri kr. banski upravi s prošnjo, naj se izvrši nadzorstvo ni d vsemi prodajalci cvetlic, zlasti nad onimi prodajalci na trgu, im naj se prepove p.odajati tistim prodajalcem, ki po določilih obrtm-ga zakona cvetlic ne smejo prodajati. Na to intervencijo zastopnikov združeaja trgovskih vrtnarjev je kr. banska uipr va opozorila mestno poglavarstvo na okrožnico VIII No 5931/2, ki je bila izdana 1934. leta. V tej okrožnici je izre&no poudarjeno, da so upravičeni v sm:slu S 23 obrtnega zakona prodajati mestne vence in šopke samo oni, ki imejo zadevno obitno pooblastilo, prav tako imajo pravico prodajati vzgojeno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po § 1, toč. 1. obrtnega zakona smejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso bile gojene umetno (v toplih lehah, g posebnimi pripravami z žlahtnim cepljenjem). V okviru njihovega kmečkega gospodarstva jim je dovoljeno vezati preproste šopke in vence iz cvetja, ki so ga sami pridelali. Kdor ni riti pridelovalec cvetja niti obrtnik, ne sme cvetja prodajati na trgu. Izvesti je treba nadzorstvo nad prodajailci cvetja in vencev tesr opozo-
KINI	I
Zi* MATICA:	
Tarzan, živali in plemena v pustolovskem velefilmu
TARZAN ZMAGOVALEC
Jonny Weissmiiller
Tfcl. "2^30
SLOGA
Veličasten zgodovinski film
LORD NELSON
Nemški dialog! Rezervirajte si vstopnice!
Jutri ob pol 11. uri dopoldne ljudska predstava po znižanih cenah.
TEL. 22-21
UNION
Veličasten pevski film
SAN FRANCISCO
Jeanette Mac Donald — Clark Gable Grandiozno filmsko delo z najlepšimi pevskimi partijami iz Traviate in Fausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo Saa Francisca v letu 1906. Film v nemškem jeziku.
Predstave v Matici in Unionu ob 16, 19.15 in 21.15 uri.
riti na veljavna določila tudi varnostne organe. Mestno tržno nadzorstvo doslej ni ravnalo tako rigo rožno nasproti prod sejalcem cvctja na trgu. A na nedavno intervencijo zastopnikov združenja trgovskih vrtnarjev in glede na citirano okrožnico kr. banske uprave se je nadzorstvo poostrilo in s tem so se zaščitili trgovski vrtnarji in kancesionirani prodajalci »vetja, ki se obrtno pečajo z gojenjem in pro-<j2(jo umetnega cvetja in tudi plačujejo obrtne davščine.
Jubilejni ples DANES Adamič—BiiSSet
u— Plemenit dar. Gg. Ivan in Ana Su-nara, gostilničarja na Cankarjevem nabrežju, sta darovala za praznik Vseh svetnikov 100 din za revne mestne otroke in 100 din za, mestne reveže. Mestno poglavarstvo se darovalcema za plemenit dar najlepše zahvaljuje.
Iz Maribora
a— Maribor na češkoslovaški narodni
praznik. V gledališču je bila v četrtek zvečer slovesna proslava češkoslovaškega naroinega praznika. K proslavi so prišli poiiiošieviino mariborski cehi ter člani Ju lige, ki eo skupno z ostalimi odlič-niki ter številnim narodnim obflaistvom gledališče docela napolnili. Uvodoma je vojaška godba pod vodstvom svojega kapelnika kap. Jiraneka odsviraLa češkoslovaško himno, nakar je recitiral ravnatelj češke šole g. Drly. Sledila je jugoslovenska himna. Q e himni je občinstvo stoje poslušalo. Oder je bil za ta prvi del proslavitvenega večera primemo okrašen in opremljen s slikami Nj. Vel. kralja Petra II. in prezidenta dr. E. Beneša, ovitima v jugoslovensko in češkoslovaško državno trobojnico. Nato je sledila predstava K. Čapkove »Bele bolezni«, ki je imela prodoren uspeh in je bila na znatno višji umetniški stopnji kakor lanska premiera.
a— Pivkova ulica v Mariboru. 2e v aprilu je bil stavljen tukajšnjemu mestnemu svetu predlog, naj bi se poimenovala kaka ulica v V. mestnem okraju po bivšem starosti mariboiske sokolske župe in društva Maribor I ter zaslužnem carzanskem junaku bratu dr. Ljudevitu Pivku. Kolikor nam je znano, zadeva še ni rešena. 0 stvari poroča tudi »Sokolska volja«, ki pravi: »Vprašamo: Kdaj bo dobil velezaslužni nacionalni borec dr. Pivko v Mariboru svojo ulico, ko imamo ravno v tem mestu mi»oiro ulic, ki so imenovane po manj pomembnih osebah?«
a— Vsi sveti v mariborskem gledslišču.
V soboto zvečer klasična španska ljudska igra »Sodnik Zalamejsti« (red C). V nedeljo dve predstavi: popoldne tudi letos 7.elo simpatično sprejeta Čapkova novost »Bela bolezen« (znižane cene!) zvečer pa zibavna kmečka komedija »Trije vaški svetniki«, tudi ob znižanih cenah. V ponedeljek samo večerna pre "stava: nastrojenju tega dne zelo primerna znamenita Schillerjeva tragedija »Marija Stuart«.
a— Soba, ki stane 30.000 dinarjev. Poslopju prestojništva mestne policije so v Ulici 10. oktobra nadzidali eno nadstropje. Gradbeni stroški so znašali nad 30.000 dinarjev. Policija je pridobila na prestolu le eno sobo, ki jo lahko uporabi za pisarno, in to v l/rvem nadstropju, dočim se je v drugem nadstropju v piizidek preselil registracijski oddelek. Dosedanja soba, kjer je bil doslej omenjeni oddelek, pa se sedaj uporablja kot predsoba. Nadzidava polic i j.-kf iga poslopja se torej prav gotovo ni izplačala, ker se je pridobila za uporabo dejansko le ena sobica, ki je precej diaga.
a— Novi drevoredi. V Radvan;ski. Delavski. Magdalenski in Betnavski cesti urejuje mestna občina nove drevorede, in sicer z javori in lipami.
a— Poštne novice. Občinstvo se obvešča, da se bo zaradi dveh praznikov in preobilice tvarine dostavi ala pisemska pošta 1. novembra na praznik Vseh svetih, pokojnine pa v torek 2. novembra.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut
S. 30. Alfonz R. N. 31. Volbenk
jutranje megle, zelo mrzle noči, vetrovno kakor pozimi
Poročilo Meteorološkega zavoda na onivend 29. oktobra
Ljubljana 7. 760.8. 11.4, 91, O. 7, —, —; Maribor 7. 759.4. 8.0, 80. O. 0. —, —; Zagreb 7. 760.6, 10.0. 95. El. megla, —, —; Beograd 7. 761.6, 12.0. 90, ESE& 0, —, —; Sarajevo 7. 762.7. 5.0, 95, O, megla, —, —; Skoplje 7. 765.0. 6.0. 95. 0. 0, —. —; Kumbor 7- 760.9. 13.0. 90, NNE5. 0, —, —; Split 7. 760.9. 15.0, 90. E2. 5. —; Rab 7. 762.1. 14.0. 90. SSE4. 10. —,
Temperature: Ljubljana 17.2. 10.8; Maribor 15.0. 7.0; Zagreb 22-0, 10.0; Beograd 24.0, 12.0; Sarajevo 23.0, 5.0; Skoplje 23.0, 5.0; Kumbor 21.0, 13.0; Split 29SK 15-a n-*, 20.0 14J0.
a— Telefonska celica na Kralja Petra
trgu. Na navedenem trgu urejajo telefonsko celico, ki bo služila svrham javne telefonske govorilnice. Prispevek za govor bo 1 Din, ki se bo pa avtomatično povrnil v roke stranki, če bi po pomoti klicala napačno številko.
Iz Celja
e— Petje o vseh »vetih. Združeni mo-gki zbori CPD, »Oljke« io »Celjskega zvonil« bodo pod vodstvom pevovodje g. Ci-
rila Preglja na praznik Vseh svetih ob 15. peli na okoliškem, ob 16. pa na mestnem in vojaškem pokopališču. Na okoliškem in mestnem pokopališču bodo peli Devo-vo »Vigred« in Pregljevo novo nagrobni-co »V hladni noči utrnila...«, na vojaškem pokopališču pa Prelovčevo »Oj Doberdob!« Končno bo še pevsko društvo »Oljka« svojimi umrlim članom pevcem ln prezgodaj umrlemu pevovodji Mirku Vi-dečniku zapelo Bervar jevo nagrobnico »Ob gomili«. Skuipna pevska vaja bo jutri ob 10. pri »Oljki« v Obrtnem domu.
Gospodarstvo
Proti povišanju železniških tarif
2e o priliki zasedanja stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije v Sarajevu dne 13. t. m. smo poročali o nameravani reformi železniške blagovne tarite, ki naj prinese novo povišanje prevoznih stroškov. Stalna delegacija lesnega gospodarstva se je, kakor znano, odločno uprla tej nameri. Po dobljenih informacijah tarifna reforma, ki se pripravlja, v resnici ne bo prinesla samo formalnih sprememb, temveč tudi povišanje tarife za vagonske pošiljke. Prometno ministrstvo je že intenzivno zaposleno pri delu za reformo tarife. Projekt nove tarife bo prišel sredi novembra pred tarifni odbor, ki bo moral do sredi decembra podati svoje mišljenje, nakar bi nova tarifa stopila v veljavo v začetku prihodnjega leta. V formalnem pogledu se dela na tem, da se tarifa poenostavi in da se število sedanjih tarifnih razredov zmanjša. Skupno število tarifnih razredov naj se zniža od 100 na 60 Glede komadnih pošiljk bi se sedanji sistem (na podlagi kvalifikacije blaga po vrednosti) nadomestil s kombiniranim sistemom po obsegu in teži. Povišanje voz-nin pa je predvideno v glavnem za vagonske pošiljke.
Na merodajnih mestih utemeljujejo namero povišanja s tem, da so se gospodarske razmere zboljšale in se sklicujejo tudi na druge države, ki so pričele poviševati blagovne tarife. Ti razlogi pa v našem primeru nikakor ne morejo držati, in sicer iz naslednjih razlogov. Znatno večji obseg valutne devalvacije je v mnogih državah izzval splošno povišanje cen in je bilo treba tarife prilagoditi temu višjemu nivoju cen; vrhu tega niso v drugih državah v teku krize tarif zviševali. Naša blagovna tarifa pa je bila. kakor znano, izdana s povišanimi postavkami leta 1929 v dobi najugodneiše konjunkture, ko so bile cene mnogo višje nego so danes. Zato ie naša veljavna tarifa izrazito konjunkturna tarifa Pa ne samo to. 2e itak visoka tarifa je bila že 1. 1933 še povišana za 10°A>, pozneje pa so se prevozni stroški še nadalje zvišali s povišanjem prevozne takse. Tudi razlog glede povišanja nivoja cen. ki
velja v nekaterih drugih državah, pri nas ne drži, saj je naš nivo cen danes za okrog 20% nižji nego 1. 1929., medtem ko je tarifna obremenitev višja To zlasti velja za les in nekatere druge množinske prevozne predmete, katerih cene še znatno zaostajajo za cenami v zadnjem letu pred krizo.
Železniška uprava se tudi ne more sklicevati na potrebo uravnovešenja dohodkov in izdatkov, kajti železniški izdatki za osobje so danes zaradi ponovnega znižanja prejemkov mnogo manjši nego leta 1929.. dohodki pa so prav letos zaradi oziv-ljenja prometa znatno narasli za mnogo več, kakor bi bilo potrebno, če bi železniška uprava hotela povišati prejemke osob-ja na višino iz 1. 1929. V prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali dohodki železnic 942 milijonov Dm m so bili pri tem za 178 milijonov ali kar za 24% večji nego v istem razdobju prejšnjega leta. Naše železnice so danes gotovo aktivne in je prav v tem bistvena razlika nasproti stanju v nekaterih drugih državah. kjer so prisiljeni povišati tarife zaradi znatne pasivnosti železnic.
V odstotkih vrednosti blaga je obremenitev s prevoznimi stroški že danes mnogo večja nego 1. 1929. (zaradi nižjih cen in višje tarife). Pri tem pa je treba še upoštevati, da obremenjujejo danes produkcijo precej večji stroški za davčne in socialne dajatve nego pred krizo. Železniška uprava lahko računa v zvezi z oživlje-njem prometa tudi za bodoče na mnogo večje dohodke; če pa se že reformira železniška tarifa, potem bi bilo na mestu, da železniška uprava vsaj del povečanih dohodkov povrne zopet gospodarstvu v obliki znižanja tarif, ne pa da tarife povišuje. Ko so bile v teku krize tarife povišane, je železniška uprava to povišanje utemeljevala kot nujen ukrep, da se zaradi zmanjšanja dohodkov v zvezi s padajočim prometom povišajo tarife in da se tako doseže neka izravnava. Sedaj ko so dohodki zopet narasli, pa bi bilo le logično, če bi železniška uprava tarife zopet znižala na prejšnji nivo.
Gospodarske vesti
= N prašanje podaljšanja uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Kakor smo že poročali, je Narodna banka znova vzela v razpravo vprašanje sanacije našega bančništva. V tej zvezi razpravlja beograjsko »Vreme« tudi o vprašanju, ali se naj denarnim zavodom podaljša zakonMa možnost, da vlagajo prošnje za zaščito, kajti po sedanji uredbi bo 23. novembra potekel rok, do katerega lahko še vlagajo take prošnje. V nasprotju z zahtevami zadružnih organizacij in _ nekaterih bančnih organizacij, ki se sklicujejo na to, da je potrebno podaljšati ta rok, ker Privilegirana agrarna banka še ni končno obračunala izročene ji kmečke dolgove^ in mnogi denarni zavodi še ne vedo, kakšno je resnično njihovo stanje, se ie »Vreme« postavilo na stališče, da tega roka ne kaže podaljševati. Mnenja je, da bi se na ta na-č n podaljšala negotovost v pogledu onih zavodov, ki še niso pod zaščito in ki lahko možnost zaščite izkoriščajo za grožnje nasproti svojim vlagateljem, ki prihajajo s svojimi zahtevami. Poročali smo že, da zastopajo nekatere bančne organizacije nasprotno stališče, sklicujoč se na Švico in Češkoslovaško, ki imata podobno zaščito za denarne zavode kot stalno pravno institucijo. Pač pa smatra »Vreme«, da je treba spremeniti predpise o poslovanju zavodov, ki so pod zaščito. Sedanja uredba strogo loči novo poslovanje od starega, kar pa predstavlja danes za zavode, ki se že približujejo normalnemu poslovanju, precejšnjo oviro- Med starimi posli je mnogo takih, ki so v zvezi s spremenjenimi gospodarskimi razmerami spremenili svoj značaj, ker so si medtem dolžniki opomogli in so terjatve postale solventne in likvidne, kakor so nove terjatve. Zato naj bi se to separiranje omililo, tako da bodo zavodi lahko v dogled-nem ča^u vse svoje posle prenesli na novi račun.
= Denarne pošiljke za naše dijake v
Nemčiji. Na poslednjem zasedanju jugo-slovensko-nemškega gospodarskega odbora v Dubrovniku je bilo sklenjeno, da se lahko pošilja jugoslovenskim dijakom v Nemčiji mesečno 200 mark v registrskih markah, nasproti dosedanjim 150 markam.
= Sovjetski rubelj je sedaj vezan na dclar. 2e v novembru 1935 je Sovjetska Rusija izvedla devalvacijo rublja in je določila relacijo 1 rubelj enako 3 francoske franke. Po devalvaciji francoskega franka je bila lani določena nova relacija 4.25 franka za rubelj. Ker pa je frank nadalje popuščal, so vezanje rublja na frank opustili. Sedaj poročajo, da je v zadnjem času Rusija vezala svojo valuto na dolar. Med oficielnimi tečaji je že nekaj časa nespremenjen tečaj dolarja, in sicer na višini 1 dolar enako 5.30 rublja.
= Protest mariborskega trgovstva. V prostorih mariboiskega Združenja trgovcev s.e je vršila včeraj dopoldne konferenca, ki jo je vodil predsednik združenja g. Miloš Os©t. Na seji so obravnavali uredbo o veleblagovnicah. Po izčrpni debati je bil sprejet sklep. da se odpošlje ministrskemu predse Iniku dr. Stojadinoviču protestna brzojavka.
Borze
29. oktobra
Na ljubljanski borzi so avstrijski šilingi v privatnem kliringu nekoliko popustili in so se trgovali po ,8.78. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7650 (v Beogradu po 8.76), v angleških funtih po 238 in grških bonih po 29.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 13.95, za konec novembra pa
v Zagrebu 13.8550 in za konec decembra 13.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nadaljnji čvrsti tendenci trgovala po 419, 420 in 422 (v Beogradu po 419.50 — 420) in za december po 420. V osteilih državnih vrednotah ni bilo prometa.
devize
Ljubljana. Amsterdam 2389.90—2404.50, Berlin 1734.28 — 1748,16, Bruselj 729.55— 734.62, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.83' — 215.89, New York 4288.50 — 4324-82, Pariz 145.26 — 146.70, Praga 151.33 _ 152.43, Trst 226.96 — 229.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.60, London 21.4925, Nevv Yor1k 433.50, Bruselj 73.2250, Milan 22.8250, Amsterdam 239.7250, Berlin 174.1250, Dunaj 80.20, Stockhoim 11085, OsUo 108, Kobenhavn 96, Praga 15.19, Varšava 81.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
efekti
Zagreb. Državne vrednote;Vojna škoda 420 — 423, za dec. 420 — 421, 4®/« agrarne 53.50 den., 4Vi severne agrarne 53.50 den., 6°/o begluške 78 den., 6°/o dalm. agrarne 76 den., 7»/. invest. 94 den, 7®/» staibiliz. 86 den., 7®/o Drž. hip. banka 100 — 100.75, 7% Blair 85.50 — 86, 8»/o Blair 95 — 95.50; delnice: Narodna banka 7450 den., PAB 210 den., Trboveljska 220 den.. Narodna šumsika 10 — 15, Gutmann 45— 51, Šečerana Osijek 165 — 180, Dubro-vačka 415 — 435, Oceamda 275 den., Jadranska 440 bi.
Beograd. Vojna škoda 419 50 — 420 (419.50 — 420), 6°/o begluške 78.50 — 78.75 (78), 6®/o dalm. agrarne 76.50 den. (76.50), 7">;0 invest. 95 den., 7®/0 Drž. hip. banka 100.25 — 101, 7®/„ Blair 85.50—86, 8% Blair 9-1.50 — 95, Narodna banka 7500 — 7600.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 29. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 96.75, za maj S6.125, za julij 91.50; koruza: za dec 58.75, za maj 59.625, za julij G0.25
+ Winnipeg, 29. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 124.50, za dec. 118.25, za maj 116.375.
+ Novosadska blagovna borza (2S-J- m.;. Tendenca nespremenjena. Pšenica (7S/79 k_r): baška 17-1 — 176, banatska 169 - 17e, baška ladja Tisa 17!) _ 181, ladja Begcj 178
—	180. sremska 77/78 kg 173 — 175, slavonska 77/78 kg 174 — 176. Koruza: baška in sremska 105 - 107; banatska 102 — 104. Oves: baški. sremski in slavonski 124
—	126. Rž: baška 164 - 166. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 - 132 50 Moka: baška in sremska »Og« in »Ogg« 267.50 — 277.50: »2« 247.50 - 257.50, »5« 227.50 -237.50: »6« 207 50 - 217.50: »7« 167 50 — 177.50: »8« 127.50 - 132.50. Otrobi: baški. sremski in banatski v vrečah 98 — 100. Fižol: baški beli. brez vreč 202 _ 204.
+ Budimpeštanska terminska borza (29. t. m.) Tendenca prijazna. Koruza: za maj 13.16 — 13.18.
BOMBAŽ
■f Liverpool, 28. oktobra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 4 63 (piejšnji dan 4.59), za dec. 4-68 (4.65), za maj 4.74
(4.74).
+ Newvcrk, 28. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za nov. 8 1"» (8.15), za dec. 8.13 (8.13), za maj 8.07 (8.07).
ŽIVINA
+ Svinjski sejem v Mariboru. Na petkov
svinjski sejem v Mariboru 29. t. m. je bilo prignanih 258 svinj. Povprečne pro lajne cene so bile: prasci oi 5 do 6 tednov stari 65 do 100 Din. 7 do 0 tednov stari 8") d i 105. 3 do 4 mesečni 130 do 170. 5 do 7 mesečni 210 do 340, R do 10 mesečni 250 do 440, enoletni 620 do 7^0 Din za komad. Prodanih je bilo 114 rilcev', Cene svinjam za kg žive teže 6 do 7.50 D;n -/a kg mrtve teže 9 do 11 Din.
Felice Natale:
SMRTNIH GREHOV
POVEST IZ CASANOVOVIH DNI
NAŠ NOVI TEKOČI ROMAN — KI BO ZAČEL IZHAJATI V JUTRIŠNJI NEDELJSKI ŠTEVILKI. Glej objavo na 7. strani
©imait pahnil v Savo?
Razprava fe trajala ves dan in pozno v noč
Ljulbljana, 29. oktobra
Danes je v razprav m dvorani na šk. 79. ves dau zasedal veliki kazei.6\i senat pod predsedstvom s. o. s. Kralja. V njem so so ielovali gg. s. o. s- Brelih. Lederh^s, <jo-rečan in Javoršek. Sodni zapisnik je vodila pripravnica dr. Zdenka Adamičeva. Zgodaj dopolJne je predsednik pozval v dvorano obtožence, ki bi morali biti po obtožnici štirje, a so se pojavili le trije. To so bili 25-lelni delavec Albin Dežman in sinova posestnikov 19 letni France ter 17-letni Janez. Četrti obtoženec se ni odzval, ker je na svetovni razstavi v Parizu. Zato se bo proti njemu vršila razprava p osebe.
Glavni obtoženec je Albin Dežman. katerega dolži obtožnica, da je 7. junija lani na poti ob Savi proti Zagorju po zrelem preudarku vrgel z neke visoke skale 6\oje dekle Marijo Klanšičarjevo z namenom, da se je znebi, ker miu je postala že v napotje. Poleg tega ga dolži obtožnica, da je izvršil še celo vrsto vlomov in tatvin v družbi s Francem in Janezom. Lani v maju je v Ravnah vlomil v klet Leopolda Vodenika, odkoder so odnesli 40 1 jabolčmika. S Francem in odsotnim Janezom je lani januarja 1936 obiskal v Košcj kaščo Vincenca Ko-tarja. kamor eo vlomili s ponarejenim ključem in odnesli znaten plen.
Hotela ga je zastrupiti?
Obtoženec Albin Dežman je sam še istega dne, ko je Marijino truplo plavalo po Savi, sam prijavil na orožniški stanici na Pol-"šniku, da se je sestal z Marijo na svojem domu in odšel z njo popoldne na tombolo v Zagorje po poti ob Savi. Na nekem mestu otb vodi mu .ie dekle ponudilo steklenico, češ naj popije malo žganja, v resnici pa je bila v steklenici le ocetna kislina. V trenutku, ko je on steklenico olpiral. se je dekle nenadno pognalo v Savo in utonilo.
To svojo izjavo je obtoženec kasneje ponovno bistveno izpreminjal. Imel je namreč istočasno tudi razmerje z Angelo Dola nčevo. s katero je imel tudi 2 leti starega otroka. Med Marijo In Angelo je stalno vla-
dal prepir. Tako se je polagoma pojavil sum, ua Klanšičarjeva ni umrla naravne in prostovoljne smrti. Ta sum pa je dobil konkretne oblike še'e ietos v februarju, ko je bil na orožniški postaji v Polšniku zaslišan Albinov svak soobtožemi Franc in je izpovedal, da mu je svak nekoč v septembru zaupno povedal, da Klanšičarjeva ni napravila samomora, temveč da jo je on sunil v Savo.
Čeprav ni znala, je fino plavala...
Istočasno mu je Albin tudi pravil, da ga je Marija, preden jo je pahnil v vodo, 8 sklenjenimi rokami kleče prosila milosti, da pa je ni hotel uslišati, temveč ji je iz rok iztrgal torbico, jo n.očno prijel in sunil od sebe tako, da je padla v vodo na hrbet. Voda jo je nesla po površju kakih 30 metrov, nato jo je pogoltnila. To pripovedovanje je zaključil z opazko: »Kako fino je plavala!« Pravil je, da je potem pobral iz ton'tiče denar in je prazno torbico vrgel za dekletom v volo. Tudi steklenico z ocetno kislino da si je sam pripravil, da bi o 1 vrnil od sef^e sum in se mogel zagovarjati, da ga je Klanšičarjeva hotela zastrupiti. Franc je pri tej svoji izjavi vztrajal s pripombo, da ga Dežman dolži tatvin le iz maščevanja.
Pri prvem zaslišanju na sodišču je nato Albin Dežman malo drugače naslikal nesrečni dogodek ob Savi, kakor ga je pri orožnikih ob priliki prijave. Izpovedal je. da ga je Klanšičarjeva takoj nato, ko ni hotel pitj iz ponujene stekleničke, pograbila za roke in za suknjič in ga vprašala, čo hoče z njo v virdo. Obenem ga je že vlekla za seboj, šele ko sta stala komaj kak metPT od Save, jo je, hoteč se ji iztrgati, pahnil od sebe tako, da je padla v vo'o vznak. Tz njene torbice pa si ie vzel robček za spomin. Kmalu nato ga je njegova poznejša žena Angela Dolančeva našla tam joksjočega.
Ze mesec nato je Dežman to svojo izjavo preklical in pričel trditi, da je Klanšičarjeva sama skočila v vodo in da je nje-
Predstavlja se Vam
novo HARDTMUTH-ovo podjetje — tovarna Koh-i-noor svinčnikov L. & C. HARDTMUTH v Zagrebu.
Tovarna je moderna kot čas, v katerem javimo. Gotovo ni nikjer na svetu tovarne, ki bi bila tako opremljena z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami.
V tej tovarni se izdelujejo domači HARDTMUTH-ovi svinčniki, ki imajo svetoven sloves.
Naj si zapomni vsak, saj se tiče vsakogar izmed nas:
HARDTMUTp-ovi svinčniki so sedaj domač izdelek!
TOVARNA KOH-I-NOOR SVINČNIKOV
L.&C. HARDTMUTH
V ZAGREBU
govo drugo dekle (Angela Dolančeva) celo videla, ko se je nenadno pojavila na s;ezi kake tri metre od njiju kako s« je ruval s pokojnico. Zanikal je, 'la bi jo b:l pahnil od sebe. češ, da ga je k takemu zagovoru prisilil le orožnik, ki ga je zasliševal. Priznal je, da je pri prijavi na orožniški postaji zamolčal, da je bila Dolančeva navzoča. Z njo se je poial v neko dalmatinski gostilno in oj tam k svojemu bratu An onu, s katerim je vso noč govoril o dogodku.
Kar je, to je...
Priče, ki so prisostvovale zasliševanju pri orožnikih, so izpovedale, da Dežman prvotno sploh ni hotel ničesar priznati in je trdil, da sploh ne ve. kako je padla Klanšičarjeva v vodo. šele po soočenju 6 svakom Fian-cetom je postal tih in je naposled povedal, da jo je pahnil od 6ebe. ker je mislil, da ga hoče potegniti s selSoj v vodo. Njegove besede »naredil sem, kar sem naredil,« so vsi pri zaslišanju prisotni tolmačili tako. da pač priznava, da jo je hot6 odrinil v Savo. Nekoga je celo vprašal, koliko bo dob i za tako dejanje. Orožnik je tudi izpov€dal. da je usodnega dne ob prijavi zatrjeval, da ga je Klanšičarjeva sunila v hrbet in je za-gaa:l sam v vodo. da se je komaj re;il iz nje. Pred sodiščem pa je navajal, dia Klan-šičarjevi ni mogel pomagati, ker ne zna p\a-vati. Pri zaslišanju na orožniški posta i je na vprašanje, zakaj je ni pridržnl. hladnokrvno odrovoril: »Sem jo kar pustil«. V preiskovalnem zaporu je nekemu jetniku tudi raz'agal. če ne bi on nje vrgel v Savo, bi bila pač ona njega.
Sodniki ga ostro prijemajo
Albin Dežman je precej dr«' en fan<t in dalo hi 6e reči. da mu je preiskovalni zapor zapustil svojo posebno barvo. Potrt ni videti tudi ne ko ga je po prečitanju obtožnice. ki jo je zastopal državni tož;l.-c, pohval predsednik senata, naj iznove. kar ima povedati. Pus+il mu je prosto pot in Albin je govoril nad nol ure prceej n?^lo. kakor da bi ponavljal naučeno lekcijo Tu pa tam mu je pošla sapa. potem je'spet naglo nadaljeval.
Zanikal je. da bi bil dekle snloh vrcel v vodo. še manj. da bi bil to storil namenoma po zrelem preudarku, da bi se j? bil rešil. Imel jo je rad. Pa je snet naedo povedal. da ga je le ona zalezovala in mu p;sarila p:sma< da brez njega ne moro živeti. Zaradi njenega oč®ta. ki ni ptivo'?1 v zvezo z njim. io je nrsHl. Nesrečnega dne je ni on povabil nn sestanek pač pa sama prišla na njegov dom. pila je ž^iv in je bila že nekoliko viniena Povedala mu je. da je bila pri spovedi in obhajilu, in je pripomnila. da on pač ne ve zakaj. Šla «*a v cerkev, on je orgljal. Tmela je samomorilne nam^n«. Ze nekoč prej je hote'a skočiti v vodnjak, pa ji je preprečil. Popd "ne sta šla po stezi of> Savi na tombo'o v Zagorje.
Kako je bilo pozneje, ob vodi? Albin je ponosno spremenil svoj zagovor v bistveni okolno6ti, kako je bilo tik pred njenim padcem v vodo. Ko ga je predsednik pričel iz-pra sevati v podrobnosti, je postajal zagovor vroč, vprašanja nujnejša. Albin pa je vztrajal, da ni kriv. Potem, ko ga je pozvala, naj gresta skupno v smrt. a tega ni hotel storiti, sta šla po stezi naprej in on jo je skušal pomiriti. Tedaj ie pojavla njegova sedanja žena. Na»tal» je med obema dekletoma prepir, očitan ie. In Albin je z -tr-jeval. da ljubi samo Marijo in da bo le ona postala njegova žena. Pozneje 6e je zroMlo drugače. Mariji je bila usojena smrt. Angeli pa zakon z Albinom. Angela se je o^s'ranila. Z Marijo sta sedla tik ob Savi. Pisati je hotela materi, pa ji je svinčnik padel v vodo. Ted*j se je nenadno pognal v valove, ki so jo zanesli v s-ed-o struge Tekel je ob brcni, dokler mu ni čez kakih 15 korakov skala zastavila poti. šele potem se ie vrnil, prebrskal torbico, n ohranil roVck. torbico pa nognal za dekletom v vodo N-' pomoč ni klical, le jokal je. da mu ni več živeti. Angelo. k.i s» je spet pojavna, je nagnal, češ. da sedaj noče nič ve? ime'i r n;o opravka. In ni hotel, da bi ljudje vedeli. da je imel dve.
Resnica je samo ena
To je bil Albinov četrtič rzpremenjeni zagovor. Sam torej ni hil v nevarnosti in ni bilo res, da se je komaj rešil, kakor je v enem svojem zagovoru zagotavljal. Se danes je tako kot vsakokrat, neglede na različne razlage, zatrjeval, da je njegov današnji zagovor čista resnica. S svakom pa
sploh ni govoril o načinu Marijine smrti, čeprav ta tako zatrjuje. Toda to le iz sovraštva. Ne preveliki izraz žalosti, da je vrgel torbico za dekletom, ki se je potapljalo, je storil »iz nepremišljenosti«. Z ženo in s sestro se niso dogovarjali, kako bodo govorili. če bodo zaslišani. Orožniku tudi ni priznal, dal pa mu jc častno besedo in v roko sta si segla, da bo šolniku izjKJvedal tako, kakor je orožnik sam inkonstnuiral ves poiek žalostnega dogodka. Orožnik mu je dejal, da je častna beseda toliko kakor prisega pred Bogom in tega se je držal pri prvem zaslišanju na sodišču. Sploh pa ga je orožnik tepel, če je govoril ali pa če je molčal. Vse je sama resnica, kar govori.
Marsikaj je govorilo proti Albinu. Zagovor je bil vsakokrat drugačen, celo betveno. Kaj je resnica? so se spraševali sodniki in Albina vedno ostreje prijemali. »Toliko resnic, kakor ste jih že navedli, Di mogoče « ga je zavrnil predsednik. Nato mu je pred-očil Marijina psma, ki jih je bil zjutraj prejel od sorodnikov in v katerih ga dekle roti, naj je ne zapusti, ker ji brez njega ni živeti. Naj izpolni prisego, ki ji jo je dal. Da bo še enkrat prišla, da vidi njegovo obličje in sliši njegovo besedo. Tako mu je vdana.
Težko je bilo Albina razumeti, kako se je na ozkem prostoru med hribom in reko odigral ves dogodek. Zato je branilec predlagal. naj bi izvršili ogled na kraju dogodka, da bi sodniki dobili jasno predstavo o položaju. Skoro polni dve uri je trajal njegov zagovor, ki je tekel zvečine okrog okoliščin tik pred dekletovim padcem v vodo, le v par kratkih stavkih je bil opravljen zagovor glede obtožbe tatvin. Albin jc v glavnem vse priznal.
Svak se je odpovedal pričevanju
Prav tako .je hitro poteklo zaslišanje ostalih dveh obtožencev zaradi tatvin. Tudi Albinov svak France zaradi njih ni delal sitnosti in je priznal. Oba pa sta razTiremenila tretjeira obtoženca, malega Janeza, češ. da .je enkrat stal na straži in pojedel z njimi, kar so nakradli. Posmehovala sfa se malemu 17-letnemu fantu, ki je hodil v šolo 8 let. pa je nridrsal le do tretjega razreda in se je naučil komaj to. da se zna podpisati.
Nestrpno smo pričakovali potem i7rx>-vedb svaka Franca, ki je imel danes dve vlogi na razpravi, kot obtoženec z zagovorom zaradi tatvin, pa še kot priča, ki je nrva pojasnila konkre;nejše tajirstveno Marijino smrt. Prvi je izpovedal AFinovo priznanje, da jo je sam vrgel v vodo in da ni napravila samomora. Če smo si obetali od Franceta kaj zvedeti, smo se zmotiii. Zato pa nismo bili prikr jSan.i za presenečenje, da s° je namreč sploh odpovedal pričevanju. To ugodnost mu je nudil zakon, ki daje bližnjim sorodnikom, tudi le iz sva-štva. možnost, da se odpovedo izjav, ki bi bile lahko neprijetne za njihove bližnje. Alhin se je oddahnil in nasmehnil. S tem so postale tudi Francetove prejšnje izjave pred orožniki in šolniki neporabne za potek procesa.
Ob 12. uri je nato predse Inik po krajšem premoru prešel na zasliševanje prič. ob 14. uri pa jc razpravo prekinil. Nadaljevala 66 je ob 16. uri.
Razprava popoldne in v ?<'č
V teku popoldanske razprave je čakalo na zaslišanje okrog 12 prič. Zasliševanje pa je potekalo ze'o počasi in je bolj skižPo za-motanju kakor pa razjasnitvi zagonetke o Albinovi krivdi. Celo kot priči zcsli-ani žena Angela in sestra Amalija sta pričevali neskladno. V največjem naspro<stvu z njunima izjavama pa je bilo pričevanje železničarja Martina Kepca, ki je trdil, da je videl z druge strani struge hoditi 6!<upno in ne ločeno vso petorico: Albina, pokojnico, sedanjo ženo Angelo, sestro in njeno hčerko.
Zaradi preoi«ilnosti še neobdelanega do-kazneea materiala je predsednik ob 20. uri razpravo ponovno prekinil in se b« nadaljevala danes dopoldne ob 10.30. uri.
Sokol
Sokolsko društvo Medvode uiprizori jutrišnjo nedeljo ob 16. v Sdkolskem domu Meškovo igro v treh dejanjih »Mati«. Igra jo jako primerna za sedanji čas in z njo hočemo posebno počastiti naše matere. Vabimo cenjeno občinstvo, da napolni našo dvorano ter nas s te®*» v no ln gmotno podpre.
Strašna letalska nesreča v Ameriki
Dolgo življenje brez diete
Rekord, kar se tiče dolgega življenja, imata dva stara prijatelja iz Sedmogra-ške, in sicer iz kraja Lunca Bradului. Prvi se imenuje Peter Ujica in šteje 120 let, drugi Gabriel Movila in šteje 115 let.
Prvi je brez otrok, njegova žena je umrla pred tridesetimi leti ob neki nezgodi, še danes napravi vsak dan svoj obhod okrog vaških gostiln, kjer dobi svoje tradicionalne šilce žganja. Mož je sploh vse življenje pil in kadil, pil je žganje in tudi špirit, razredčen z vodo, kadil pa je pipo. Isto velja o njegovem mlajšem prijatelju, ki še danes sam oskrbuje svoje posestvo.
V	neki vasi v biižini Napolija je neki Giovanni Biancardi tožil štiri svoje sosede, češ, da so ga okradli. Stvar je prišla pred sodišče, ki je obtožence zavoljo pomanjkanja dokazov oprostilo.
V	svojem veselju nad tem, da jih je sodnik oprostil, so možje prišli s trumo svojih prijateljev pred tožnikovo hišo in priredili tam mačjo godbo. Biancardi se je tako razljutil, da je pograbil svojo puško in začel z balkona na slepo streljati v gručo. Štiri osebe je zadel, ostali so se razbežali. Ko so prihiteli zavoljo strelov drugi vašča-ni, so našli enega izmed ranjencev že mrtvega, druge so prenesli v bolnišnico, kjer se borijo s smrtjo. Biancardi bo moral sedaj sam stopiti pred sodnike.
Maharadža iz Bikanirja je nedavno slavil svoj zlati jubilej vladanja. Ob tej priliki so bile velikanske svečanosti s slavnostnimi obhodi
Mačka razkrinkala morilca
Drama v tekmi za ljubezen ene in iste ženske • • •
Pred nedavnim je šerif v Tuseonu, država Arizona, aretiral uglednega posestnika Georgea Farmshana zavoljo umora. Iz obtožnice je bilo razvidno, da so drvarji pred osemnajstimi leti v nekem bližnjem gozdu
VsakdanJ©st se ne umakne niti v vojni
našli mladega rudniškega inženirja Horaca Judgea mrtvega. Po večtedenski razpravi je šerif tedaj aretiral nekega Davisona, o katerem so govorili, da ei z Judgeom nista bila prijatelja. Razen tega je stala Daviso-nova hiša le nekoliko sto korakov od kraja, kjer so našli mrtveca. Davison je prebil več mesecev v preiskovalnem zaporu, potem 60 ga izpustili, ker mu je uspel alibi.
Umorjeni Judge je bil zaročen s prelepim dekletom, Cecilv Blackovo. Leto dni po njegovem umoru se je Blackova poročila s Farmshanom, ki so ira sedaj aretirali. En dan po njegovi aretaciji je šerif predložil sodišču doikaze, da je bil morilec Farm-shan sam.
Davison, ki so ga bili svoje časno osumili umora, je dal pred kratkim preurediti svojo hišo in je našel ob tej priliki v kleti v starem sodu. ki je rabil neki mački za ležišče, oTumenel list. Na tem listku je bilo zapisano s svinčnikom: »Farmshan me je ohstrelil in me pušča izkrvaveti. Vse zavoljo Cecilv. moje zaročenke... Ne morem od tod... čutim, dia moram umreti... Gotovo se Farmshan vrne, da zabriše sledove. Privabil sem Davisonovo mačko k seM in sem ji privezal ta listek... Kdor ga najde, naj ga za ibožjo voljo izroči šerifu... Ne morem več... Horace Judge.«
Mačka, ki ji je bil listek očitno v nadlego, je stekla k svojemu ležišču in ga je tam vrgla od sebe. Tu je ležal osemnajst let. Šele sedaj ga je Davison našel in ga izročil šerifu, ki ga je v svojem arhivu poiskal stare Judgeove rokopise in ugotovil, da je njih pisava ista kakor na listku. Tudi izvedenci so potrdili, da je na listku Judigeova pisava. Vs« to je »plivalo na Farmshan a tako, da je na zadnje priznal svojo krivdo. Ustrelil je inženirja, da bi se iznebil tekmeca. Cecily pa je umrla že pred štirimi leti in tako ni nikoli zvedela, da ee je poročila z morilcem svojega prvega zaročenca.
Opijanjem osel
Madžarski voznik Mihael Katzer je vozil s svojim oslom iz Vecsesa v Malo Pešto. Opazil je. da vtika osel gobec v zaboj na vozu, ki je vozil pred njegovim vozom. Mož je oslu pustil to veselje, to se mu je pa kmalu grdo izplačalo. Zaboj, ki se je osel zanj zanimal, je vseboval namreč dro-zgo za pivo. Osel se je z nio tako omamil, da je zbezljal in ga voznik ni mogel več dobiti v svojo oblast. Nazadnje je žival prekucnila voz v neki jarek, sama se je odtrgala in zbežala. Katzer si je pretresel možgane in so sra morali prepeljati v bol-Aftito*
Vožnja k prestolni besedi
^ng^iri kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta se peljeta yj londonsko zbornico lordov
k prestolni besedi
Lepota umiranja
folesenelo tkivo zapira rane na drevesih
nogometnem igrišča
Neto inženjer v Liverpoolu je napravil izum, ki mu pripisujejo poseiben pomen za nogometne tekme. Mnoge teh prireditev morajo po nalivih odpovedati, ker so se tla preveč razmehčala. in Ce se tekme v takšnih okoliščinah vršijo, je to združeno z veliko nevarnostjo za igralce.
Inženirjev izum predstavlja novo vrsto električne talne kurjave. Dvajset centimetrov pod površino igrišča je treba napeljati nešteto žic v isti smeri, ki tla ogrevajo s pomočjo električnega toka. Zemlja se potem tudi po hudih nalivih presenetljivo hitro posuši. Ta kurilna naprava pa pospešuje tudi rast trave.
Angleška športna društva zasledujejo novi poizkus z velikim zanimanjem in če se bo obnesel, bodo že prihodnje leto vsa tamkajšnja velika nogometna igrišča opremljena s takšno napravo.
Katera roka razsipava v jesenskem času t barvno krasoto? Narava se v naših širinah ne nagiba k temu, da bi razsipavala in tudi krasota jesenskih barv ni nič drugega nego znamenje razpada in smrti. Popolnoma trezna uredba, ki jo diktira podnebje naših širin, dovoljuje drevesom, da so le v poletni dobi zelena, da nosijo listje le v določeni dobi rasti. Tenki listi, ki vsebujejo mnogo vode, ne bi prenesli prvega hudega mraza in ker bi potem ne mogli več izvrševati svoje naloge, ki obstoji v asimilaciji ogljikove kisline, jih narava sama ločuje od življenja organizma.
To odpadanje listov se dogaja ob ločilni plasti, ki se razvije ob dnu listnega peclja večinoma kratko pred odpadom. Posamezne stanice se v tej plasti potem večinoma druga napram drugi zaokrožijo in njih stene postanejo sluznate. Vsi dovodi iz peclja v list se pri tem pretrgajo, in tam, kjer se bo list odtrgal, nastane rana, ki jo polesenelo tkivo zapre. Pod to polesenelo plastjo se stvori potem v večini primerov še plutovinasta plast. Nekega dne list potem odpade.
Kako pa je z njegovo barvo? Vsak list je sestavina neštetih majhnih stanic, najmanjših enot življenja. Živa vsebina teh stanic sestoji iz jedra, živi, drobnozrnate mase, ki napolnjuje prostor med stanično steno in jedrom, ter iz kromatoforov, majhnih telesc v živi, ki močno lomijo svetlobo. Jedro in kromatofori so organi, ki rabijo za določena življenjska delovanja stanice. kakor za delitev stanice, razmnožitev itd. V rastlinskih delih, ki so izpostavljeni sončni svetlobi, torej pred vsem v listih, se kromatofori spreminjajo v zelene kloro-plaste ali klorofilna zrna. Ta imajo posebno nalogo, eno najtežjih v rastlinskem
svetu in njegovi presnovi. Ta zrna, ki jim barvo daje zeleno barvilo, so namreč organi za asimilacijo ogljikove kisline in so kot takšna neobhodno potrebna za živo in di-hajočo rastlino.
Postani in ostani član Vodnikove družbe?
Maharadža ob zlatem jubileju
Prometni aeroplan na progi Newyork—San Franclsoo se je pred dr.evi zrušil na zemljo. Katastrofa se je primerila v gorovju Rocheuses blizu Salt Lake City. Devetnajst oseb se je pri tem ubilo. Na sliki: prizorišče po nesreči
Hlinjena nosečnost
Sedemnajst podtaknjenih otrok — Prekanjena babica
izsiljevalka
V	bolgarski prestolnici je 2*>ujal velikansko pozornost večdnevni proces proti babici Milici Topičevi, ki se je te dni zaključil. Babica je mlada dekleta pripravljala do tega, da so hlinile nosečnost in jim je potem v pravem trenutku podtaknila otroke, da bi si od imovitih ljubimcev izsiljevale vzdrževalnino. Plen so morala dekleta z babico seveda deliti in tudi prave matere so dobivale svoj delež.
To nenavadno babičino početje Je odkril posestnik Bogdan Atanasov, ki je bil imel razmerje z neko mladoletnico. Nekega dne je začelo dekle trditi, da je v drugem stanu in je prinesla tudi potrdilo babice, da je res noseča. Cez nekaj časa je mladoletna predstavila potem »očetu« otroka in so-
Vojvoda
Talleyrandski
V	Parizu je uimrl vojvoda TaHeyrandsfcL Rodil se je L 1859. in je bil potomec sk> viitega francoskega državnika. Vojvoda j® bil svoječaano v središču svetovnega zanimanja, ko se je poročil s hčerjo ameriškega milijarderja in železnega kralja Jaya Gonlda, Ano.
Ana Gouldova jie bila prej poročena JS grofom Boni jem de Castellane in Je v šestih letih' tegiai svojega prvega zakona zapravila z luksuriaznim življenjem svojo doto, 18 milijonov frankov, razen ta« ga je napravila za 20 milijonov framkow dolgov. Tudi v drugem zakonu s Talley-random je nadaljevala svoje razvratno življenje, potem pa« so jo postavi pod nadzorstvo.
Recept za srečen zakon
Te dni je slaivil sir Hemry Lunn s svojo ženo zlato poroko. Ta dva zaflcooca spadata že celo člmletško t&Lvljenje med najbolj pril(j>ulbljene člane angleške družbe. K proslavi njiju zlate poroke so prišli zastopniki dvora, visoke aristokracije in druge takšne osebnosti. Ob tej priliki so jubilanta povprašali za recept srečnega zakona. Sir Lunn ga je takoj povedal. Po njegovem mnenju more biti zakone srečen le tedaj, če doprinašata prav tako mož kakor žena svoj del k sreči. Sebična n« smeta biti.
Vzroke za zakonske krize današnjega pokolenja je iskati v »poskujsnih zakonih«. V sedanjosti stopatfo ljudje pred al-tar s trdim namenom, da se bodo dali kmalu ločiti. Tudi zakoni brez otrok so le redkokdaj srečni
Podaljšana pariška razstava
Kakor poročajo iz Pariza, bo svetovna razstava v francotSki prestolnici podsaij-šana do 25. novembra. Obenem pišejo listi, da bodo razstavo prihodnjo pomlad odprli za pol leta
Kentska vojvodinja — doktorica
VSAK DAN ENA
Kentska vojvodinja, princesa Marina, je bila nedavno na vseučilifiču v Walesu promo-
lrlrona 21	g]||h|
»Kaj — kdo
Predstavljalec Napoleona vi nočete več igrati? Kaj pa mi-pra(v za prav ste?«
iaPolitakaoti;
dišče je Atanasova obsodilo na precej visoke alimente. Ker pa mož o stvari ni bil povsem prepričan, je naročil nekemu zasebnemu detektivu, naj dekle zasleduje in ta je odkril, da so otroka takoj po alimen-tacijski razpravi prenesli k babici, ta pa ga je izročila neki revni ženski. Drugo mlado dekle, ki jo je detektiv poslal k babici kot »klientko«, je nato odkrilo nadaljnje zveze in babico so ovadili.
Ko je prišla policija v njeno stanovanja, je našla tu pravo kartoteko vseh žensk, ki so bile svoje otroke posodile za ta trik. Na vsakem listku je bilo pravo očetovo ime in navedena je bila tudi vsota, ki sta jo prejela babica in prava mati za sodelovanje pri vsakem poedinem primeru., Oškodovanih je bilo nič manj nego 17 moških. Sodišče je spretno babico obsodilo na štiri leta ječe.
Nemško-italijansko sodelovanje v zraku
Na razstavi letal v Milanu je bilo nemško enosedežno šolsko letalo »Go 148« predmet splošne pozornosti
ANEKDOTA
V ruskih listih so te dni objavili uradnft izmenjavo pisem iz 1. 1917. Ta pisma so našli v arhivih mesta Romnov, Z dopisom 23. okiobra je državni pravnik iz Poltave nar<v čil policijskemu šefu v Romnih, naj aretira Lenina, če se ta skriva v tistih krajih^ kar je domnevati na podlagi nekih vesti. Policijski šef je to povelje odposlal naprej in je čez nekoliko dni dobil od policije v Hmelevsku naslednje sporočilo: j Sporočamo vam, da Lenina na našem ozemlju nismo dobili. Zvedeli pa smo, da se mudi trenutno v Petrogradu na čelu ljudskih poverjen!* kov ■c.
.jh.
»JUTRO« št 254
Sobote. aLXrj£t2i:
Vaš poceni SUPER
I
M alfar nI Aflcd
Glasbena vzgoja kot vez med narodi
F'o mnogih informativnih revialnih poročilih (zlasti »Die internationale Zen-tralstelle fiir Musikerziehung in Prag« in »Die Gesellschaft fiir Musikerziehung in Prag«, oboje od L.. Kestenberga in priob-čeno v revijah »Der Auftakt«, XVI/5-b ter »Prager Rundschau«, VI/3) je v Pragi pravkar izšel zbornik referatov in predavanj lanskoletnega I. mednarodnega muzikalno-pedagoškega kongresa. Zbornik ima naslov: »L'Education musicale trait d' union entre les peuples«. Vsi doneski so ideološko usmerjeni v glavnem enotno: na temelju sodobnih občih ter muzikalno-ps-tlagoških in psiholoških dognanj hočejo prikazati kulturno vrednost glasbe. Ugotavljajo pomen glasbe v sodobnem kulturnem življenju, poudarjajo njeno univerzalno, kolektivno in etično smotrnost, njene obrazovalne možnosti v najrazličnejših odtenkih, melodično-didaktične smeli današnjega muzikalnega vzgajanja ter položaj glasbe v šolstvu raznih držav.
Njihova izvajanja slonijo na človeku, družbi in glasbi sami; izhodišči sta torej dve (objekt in subjekt, glasba in gojenec) ter nudita pravilne temelje zahtevane sinteze. S teh vidikov so zagradili referenti in predavatelji muzikalno-pedagoško problematiko v vsej njeni širini in so jo izostrili do podrobnosti, v kolikor jih dovoljuje značaj vsakega kongresa, z označeno smerjo kongresa pa se združuje smoter vseh stremljenj: zagotoviti glasbi pravilno mesto v sestavu kulturnih vrednot in dosledno s svojimi hotenji uveljaviti glasbo kot enakovreden in obvezen učni predmet vseh razredov vseh šolskih tipov od ljudske šole pa do univerze.
To nalogo hoče uresničiti v smislu kongresnih sklepov internacionalno društvo, ki se je osredotočilo v praški »Společnosti pro hudebni vychova«, kateri predseduje minister Krof ta, strokovno pa jo vodi prof. Kestenberg. že vodstvo samrio kaže resnost stavljenega programa, ki se naj rešuje v korist vsemu evropskemu in iz-venevropskeanu muzikalmemu vzgojstvu.
Človek naj namreč postane resnična osebnost; ta smoter pa je dosegljiv le, če v tem procesu sodelujejo vsa kulturna področja, torej tudi glasba. Njenih učinkov naj bodo deležni vsi ljudje brez razlike na spol in starost, na raso in narodnost, na sloj ali politično pripadnost. Ta parola, ena najvažnejših kongresnih, dobiva posebno utemeljitev zlasti z vedno bolj pre-vladajo&Lm prepričanjem, da nemuzikalnih ljudi vobče ni in da je za glasbo najti v četrtem sloju prav toliko razumevanja in poduhovljenja kot v ostalih družabnih slojih. To dejstvo, Ivi ga je kongres zelo poudarjal, je izredno pomembno ter kaže nujnost demokratizacije glasbe (seveda ustrezajoče obstoječim možnostim in mejam) nasproti poprej zahtevani aristo-kratizaciji (n. pr. Pfitzner i. dr.)
Zbornik »L'Edueation musicale d'union entres les peuples« je pisan v francoskem angleškem in nemškem jeziku. Po svojem namenu: opozoriti na muzikalno-pedagoško problematiko je zadel v živo in bo v mednarodnih vzgoistvenih krogih žel nedvomno mnogo sadov. Sodelovali so razni strokovnjaki, n. pr. Krenek, Stiiven, Samaroff-Stokows>ki, Sachs, Dent, Brai-lon, Dalcroze, Fisch, Haba, Helfert, Ne-jedly, Kestenberg. Orel in drugi. Natisnjena sta tudi referata pok. Emila Adamiča in M. Milojeviča. Vprav na; osnovi Milojevičevih izvajanj o visokem številu pevskih učnih ur v vseh šolskih tipih Jugoslavije se je raznesel glas o visoko stoječem muzikalnem vzgoisfcvu pri nas. To »ugotovitev« pa najbolje komentira dejstvo, da je pevski pouk v naših srednjih in meščanskih šolah omejen le na I. in n. razred z omejenim številom učnih ur.
Idejno bogat zbornik je posebno, potreben tudi našim pedagoškim krogom, da bodo s pomočjo njegove vsebine globlje prodrli v kultamo-življenjski pomen glasbe; tako bo nfmara mednarodna beseda, tudi pri nas meso postala. —
Dragotin Cvetko (Praga)
Zapiski
»PLANINSKI VEST NI K«
0 naši alpinistični literaturi, ki se čedalje bo.j razvija in ima poleg ideologov tudi več svojih le|>oslovcev, je bila ža ponovna be.seda v naši javnosti- Ce izključimo iz diskusije osebne simpatije in nesimpati.je, ki stoje tako pogosto za raznimi, na videz načelnimi stališči«, nam ostajata dve ideolo-losko diferencirani smeri. Glasnik starejše, tradicionalne smeri v slovenskem alpinizmu in njegovi literaturi je »Planinski Vest-nik«, ki ga izdaja Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Za časopisom stoji že dolga leta z vso svoje osebnostjo učeni in neumorni jezikoslovec in Literarni kritik dr. Josip Tominšek v Marilx>ru.
Če govorimo o slovenski alpinistični literaturi, tedaj moramo predvsem in, menim, z upravičenim ponosom pokazati na ta reprezentativni časopis našega planinstva, ki ne predstavlja samo njegovega sedanjega stanja, marveč tudi njegove tradicije, razvoj od skromnih začetkov do današnjega razmaha. »Planinski Vestnik« ni samo najstarejši časopis te vrste na slovanskem jugu, marveč tudi najodličnejše ure.jevani list, kar ponolnoma ustreza alpskemu značaju naše dežele, ki da j 3 Slovencem vodilno mesto v planinarstvu.
Planinski Vestnik« ni bojevito glasilo kakšnega ideološko ostro opredeljenega alpinizma. marveč je glasilo tiste velike večine naših planincev, ki iščejo v planinah predvsem stika s prirodo. z njenimi lepotami. z njeno večno oživljajočo in osvežujočo silo, ki ne razvija človeku samo telesa, marveč tudi duha. Je to tradicionalna smer, vendar je gotovo, da bo imela ,_edno za se-bo i večino.
Čeprav se je naše planinstvo, kakor smo že rekli, v za 'nji dobi ideološko nekoliko diferenciralo, zlasti v duhu naukov pokojnih dr. Klementa Juga in dr- Henrika Turne. ki sta alpinizmu prilila elementov neke pri rodne religioznosti in sodobnega športnega duha. je vendar -Planinski Vestnik« o^ial središče vseh. ki pri nas goje alpinistično literaturo. Zaslugo za to ima poleg izdajatelja, ki skrbi za odlično opremo (ilustracije na prilogah tvorijo že sedaj krasen album alpinističnih planinskih posnetkov), tudi urednik dr. Jos. Tominšek, ki ume združevati okrog sebe lepo število stalnih in priložnostn;h alpinističnih avtorjev. Žal da se v tem časopisu le redko ali sploh ne oglaša.io planinski pisatelji takega ix>m--na. kakor je eden izmed pionirjev slovenske alpinistične literaturo dr. I. C. Oblak, geograf dr. Jože Rus in še ta ali oni avtor, ki ga poznamo kot izvrstnega poznavalca naših alpskih krajev in spretnega pisca. Z druge strani ie krog sodelavcev razširjen ne samo na vrsto mladih alpinistov, med katerimi vzbujajo nekateri upravičeno pozornost, marveč tudi na alpiniste iz drugih pokraiin Jugoslavije, ki odkrivajo našim planincem alpinistično skoraj še »deviške« planine v Južni Srbiji. Črni gori in drugod. Tudi na tem področju je vzajemno zbliževanje potrebno. Izmed gradiva v oetitu omenjamo zla sti Razgled no planinskih časopisih in poročila o novih knjigah. Letošnjih deset zvezkov se vsebinsko in ilustrativno predstavlja prav dostojno- I/med številnih prispevkov naj posebej omenimo »Spomine in opomine« •racaj!* virrvaH ctgrost naše planinske litera-
ture Janka Mlakarja; ta spis odlikuje piscev znani in priznani humor, je pa v njem tudi mnogo bistrih migljajev in zanimivih izkušenj. V 3. zvezku je izšla serija opisov tur, ki jih je izvršila vežbalna ekskurzija SPD v Švici (Dufourspitze, Matterhorn, Dom Weisshorn, Dent Blanche, Zinalrothorn, Breithorn in Mali Matterhorn itd.) Iz ostalih številk je treba omeniti spise Uroša Župančiča, ing. Fr. A včina, M. Lipovška, M. M. De-belakove i- dr., ki kažejo, kako široko so danes odprta obzorja naših planincev in koliko plemenitih čustev se izživlja v njihovih naporih.
Pregled »Planinskega Vestnika« priča, da je naša alpinistična publicistika na dobri poti.	—o.
»življenje in svet« prinese v prihodnji številki aktualni članek o niponski veri (s sliko Fusijame), beležko o Babeufu in članek »Kako najdejo živali svoj dom«. V rubriki Iz literarnega sveta se nadaljuje dr. Ivana Laha članek o pozabljenem slovenskem literatu Francetu štajerju. Tu se A. D. spominja stoletnice ameriške založbe Little, Brovvn and Compagny, medtem ko se drug poročevalec bavi z novo knjigo prof. George Blcndela, ki je pred kratkim predaval v Ljubljani; knjiga z naslovom »Tempete sur 1' Europe« je vredna tudi naše pozornosti. Rubriks Za ljubitelje cvetlic, Praktične novote, Kri-žaljke in šah zaključujejo številko, ki je — kakor vedno — tudi ilustrirana.
Gostovanje basista g. Jovanoviča. Svečana predstava »Prodane neveste« na državni praznik češkoslovaške republike nas je seznanila s prvim basistom beograjske opere g. Jovanovičem. Ker smo vajeni mojstrskega Kecala g. Križaja, ki tolmači starega lisjaka-mešetarja z mnogo komike in dobrodušnosti, izvirajoče iz mešetarjeve duševne omejenosti, nas je g. J ov a novic s svojo kreacijo v prvem dejanju le polagoma osvajal, zato pa docela navdušil v 2- dejanju z dosledno igro in petjem. Njegov Kecal je lokav, duhovit, nikjer pretirano karikiran, a s svojo prirodnosi.jo povsod zanimiv. Enako umerjeno je njegovo petje, ki ga nikdar ne zavaja pred »ram;x>«, česar mu pa tudi ni treba. Kajti gost razpolaga z obsežnim in prodornim, pa vendar polnim basom, ki ga pravilno izrablja in stopnjuje na prikladnih mestih do izredne sile. G. Jovanovič je zato zapustil vtis velikega odrskega umetnika.	P. Š.
Češkoslovaške državne nagrade za literaturo?1 Kakor vsako leto za 28. oktobra, je češkoslovaško prosvetno ministrstvo podelilo tudi letos državne nagrade za literaturo, dramatsko umetnost in glasbo. Nagrajence je izbrala posebna porota, v kateri so bili za češko literaturo dr- Arne Novak, Josef Hora. dr. Josef Knap i. dr. Nagrada za pripovedno prozo je bila priznana pisateljici Mariji Pujmanovi za roman »Ljudje na razpotju« in Františku K?elini za roman »Razpočeno svetišče«. Nagrado za esej in kritiko je prejel eden najpomembnejših čeških kritikov Jindrich Vodak, znan zlasti kot gledališki kritik »Češkega slova«. Nagrada mu ie bila priznana za -starejšo študijo o K. H. Machi. ker_ Vodak začudo ni izdal v knjižni obliki nič drugega nego to študijo, vendar se je žiri oziral na njegovo
celotno delo, raztreseno po revijah in dnevnikih. Nadaljnjo slovstveno nagrado je prejela slovaška pisateljica Božena Slanči-kova Timrava za spis »Dve dobi« in v zvezi z vso svojo literarno tvorbo. — Za uspehe v dramatiki sta dobila nagrado režiser in igralec Narodnega divadla v Pragi Jaro-slav Prficha in pisatelj dr. Karel Čapek za svojo znano d ramo * Bela bolezen«. Izmed muzikov sta bila nagrajena dva avtorja glasbeno teoretičnih del: Otokar Šina za knjigo »Kontrapunkt, imitacija, fuga« in Dobro-slav Orel za spis »Svetovaclaveke glasbena prvine«- — Za dela v nemškem jeziku sta prejela nagrado Fidelij Finke za opero »Die Jakobsfahrt« in Robert Michl za roman «Die Burg der Frauen«. Letos je bila prvič podeljena tudi češkoslovaška državna nagrada za madžarskega književnika iz vrst madžarske manjšine v ČSR. Nagrajen je Štefan Darkd za roman -Langolo cesipke-bokor« (Grm vrtnice v plamenih).
Še ena češkoslovaška literarna nagrada.
»Svobodne učeni selske« v Pragi podeljuje za 28. oktober literarno nagrado v spomin velikega politika Ant. Švehle. Letos je žiri priznal nagrado znanemu pripovedniku dr. Josefu Knapu za njegov pravkar izišli roman »Buszta«. Dr. Josef Knap je slovenski kulturni javnosti znan kot sodelavec »Ljublj. Zvona« (1- 1932), nekaj let je bil tudi praški kulturni dopisnik »Jutra«. 0 njegovih spisih je bila že ponovno beseda v teh stolpcih, v kratkem pa prikažemo tudi na-
grajeni roman »Pusztac, ki vzbuja pozornost po svoji zanimivi tvarini (kolonizacija
v	pusti Podkarpatske Rusije) in baladno zgoščeni obdelavi. — Porota, ki je odločala o Švehlovi nagradi, je ob tej priliki izrekla priznanje tudi pisateljici Františki Pechačko-
vi	za njen roman »Zemlja ljubi človeka«.
Cankarjevi »Hlapci« na češkem delavskem odru. Zveza češkoslovaških delavskih diletantov, ki je boli znana s kratico DDOČ, je pripravila za 28. oktober v svojem gledališču »V Unitarii« (Praga I., Karlova ul.) dramo Ivana Cankarja »Hlapci« in sicer pod naslovom »Učitel Jerman«. Dramo je prevel pisatelj dr. Rajmund Hab?ina (Brno). Premiera je bila v sredo 27. t- m. prva nadaljnja predstava 28. t. m. Igro bodo dajali še 30. in 31. t. m. Režiral jo je Frant. Spitzer, in6ceniral i>a K. Pafik- Tako sta bili 27. t. m. v Pragi dve slovenski premieri: medtem ko so Cankarja igrali v delavskem gledališču Starega mesta, bila v vinograd-skem Mestnem gledališču premiera Krefto-vih »Malomeščanov« (praški naziv: Veleiz-
dajalci).	, .
»Centralnaja Evropa«, ruska revija, ki
jo izdaja praški »Orbis«, je posvetila svoj septembrsko-oktobnski zvezek v glavnem spominu T. G. Masaryka. Poleg člankov so posebno zanimivi ruski prevodi nekaterih čeških pesnikov o prezidentu Osvoboditelju. Izimed ostalih člankov je vreden pozornosti I. Lepšina »Iz zgodovine češke znanosti«.
iilllllllillllllliillll!
■HRnRnMnHMBHHMMHa
nimHinwiuiiiiHimiiiiiHHniwiHfiiainninniiiwiinniinniTi nn 11 ni < ihiti eiiiti 111 iiiiii»ii»iiiintiiii»iiHaniHiiimni^
V nedeljo, dne 30. t. m. pričnemo z objavljanjem novega tekočega romana izpod peresa F. Natala:
SEDEM SMRTNIH GREHOV
POVEST IZ CASANOVOV1H DNI
Prizorišče romana je nenavadno slikovito: Italija, proti koncu XVIII. stoletja. Italija, dežela sinjega neba, vročega solnca in še bolj vročih strasti; Italija s svojim večnim Rimom, s Kraljico morja, s Florenco, Napolijem in vsemi drugimi neštetimi lepotami ... Italija še ne zedinjena, razbita na mnogo delov, a vendar za čudo enotna pod vse objemajočim vplivom duhovnega in posvetnega Rima! Na tem slikovitem ozadju se razvija usoda Vita Falconie-rija. Njena pot se častihlepno vzpenja iz skromnih začetkov prav do najvišjih vrhuncev tedanjega sveta, brez ozira na grehe, ki zaznamujejo glavne postaje, in brez usmiljenja do žrtev, ki gre preko njih. To je pot slavo-hlepja, pot uživanja, pot neobrzdane, grabežljive strasti. In vendar privede zaslepljenca do točke, kjer krene na strmo stezo pokore in sprave z Večnostjo... Prepričani smo, da bo naša nova povest vsakega bralca globoko presunila in odprla marsikomu razglede, ki jih doslej ni
zaslutil!
piiii;iiaiii;iiiiiiiiiiiiiti:iiiiii]i'iiiiiiiiii^
T
Tretja tekma na domačih tleh
bo jutrišnje srečanje med Baskom in Ljubljano
Tretji nasprotnik na domačih tleh v letošnjem prvenstvu bo Bask. Spomladi je prepustil Ljubljani obe točki s tesnim rezultatom 2:1, dočim jo je v Beogradu gladko odpravil z 4:1. Po spomladnih rezultatih bi se torej sklepalo, da bodo naši fantje tokrat ohranili obe točki svojemu klubu, toda to najbrže ne bo tako lahko. Preteklo nedeljo je Bask katastrofalno porazil Concordijo, ki je Ljubljani odvzela obe točki in že samo po tej primerjavi bodo morali igralci Ljubljane res pokazati vse znanje in vso voljo, če bodo hoteli ostati zmagovalci. Prognoze beograjskih časopisov že postavljajo »Ljubljano« na
zadnje mesto ob zaključku jesenskega tekmovanja s petimi točkami, no privoščijo nam pa eno proti Basku. Zato bo res potrebno napeti jutri vse sile, da se ta prerokovanja ne uresničijo. Vsa slovenska športna javnost, ki bo prav gotovo v velikem številu prišla na to tekmo — to pot pod vodstvom švicarskega sodnika — pričakuje, da bodo naši zaigrali z vso resnostjo in veliko voljo do zmage.
Predtekma bo prvenstvena med juniorji Ljubljane in Svobode ter se bo začela ob 13.30, začetek glavne tekme pa je določen na 14.30.
Nedelfa domačega prvenstva
Jutri se igra VIII. kolo tekem za točke v LNP.
Razen ligaških tekem, ki jih l>o to nedeljo spet vseli pet, ena izmed njih t u I i v Ljubljani, bodo za točke igrali tudi v podsa-veznein prvenstvu, v vseh razredih in skupinah. Med številnimi prireditvami nas prireditelji posebej opozarjajo na spored, ki bo na igrišču Ilirije za Kolir.sko tovarno. Tamkaj bo lo v prvenstveni boitii nastopili ljubljanski prvorazredni klubi
Slovan - Reka in Mars - Hermes.
Ta spored doli za Kolinsko tovarno bo gotovo prav zanimiv. Mtfd moštvi sta posebno vredna ogleda zadnja dva, ki hočeta dokazati, da sta zasluženo v prvem razredu, čeprav sta v zadnjem času preživela hude kriza v klubu.
V prvi tekmi je Reka velik favorit, toda presenečenje tudi ni izključeno. V drugi tekmi pa ni mogoče govoriti o favoritih. Heime« je »star« klub in igra z veliko rutino. Mars pa je prav za radii svoje mladosti tudi lahko zelo nevaren nasprotnik. Če
bo Mars zaigral kakor teden dni prej. ma obetamo zmago, če pa ne tako, jo bo spravil Hermes.
Na vsak način bo na tem igrišču jutri dopoldne od 9. dalje zelo burno in prijatelji nogometa bodo imeli tamkaj marsikaj videti. Vstopnina je za obojno prireditev Din 6 odn. 4.—
Razen te tekme bosta v Ljubljani na igrišču Jadrana ob 10. igrala še Jadran in Bratstvo z Jesenic.
Prvenstveni spored jutrišnje nedelje ob-sega razen tega še naslednja srečanja:
v Mariboru na igrišču Železničarja ob 15. Železničar - ČSK, v Celju na igrišču Atle-tikov ob 14.30 Atletiki - Celje, v Cakovcu na igrišču Gradjanskega ob 15. Gradjanski -Maribor, v Kranju ob 14. Kranj - Svoboda in v Murski Soboti ob 14.30 Mura - Rapid.
V podeželskem prvenstvu bosta v Trbovljah igrala Dask - Litija, v Domžalah pa Domžale - Kamnik.
Turnir SK Mladike
V nedeljo in na praznik dopoldne na lastnem igrišču
Na turnirju sodelujejo štiri ljubljanska moštva in sicer razen prireditelja še SK Ljubljana, SK Moste in SK Korotan. X
p red tekmi se bosta udarila v nedeljo ob 9. Mladika in Moste, srečanje, ki vzbuja vsakokrat višek zanimanja za vzhodni del Ljubljane. Mošanci imajo fizično močnejšo enajstorico, ki bo skušala z zmago na turnirju zabrisati poraz 5:2 s prvenstvenih tekem. Mladika bo postavila vse svoje razpoložljive moči, ki spadajo tehnično med najbolj izvežbana v Ljubljani. V drugem paru, ki nastopi ob 10.30, bo SK Ljubljana skušala dati nogometno lekcijo pomlajenemu moštvu Korotan cev, ki strem« v finale. Verjetno bo izšla Ljubljana kot zmagovalec in se v finalni tekmi, ki bo v ponedeljek ob 10.30 udarila z zmagovalcem iz prve tekme. Oba premaganca pa bosta igrala v ponedeljek ob 9. predtekmo, tako da obsega ves spored štiri zanimive tekme, od katerih bodo najvažnejše v ponedeljek, ko bodo obenem najmočnejša športna prireditev dneva.
Vabimo občinstvo, da s čim večjim obiskom podpre stremljenje drugorazrednih, da si sami ustvarijo tekmovalni spored, ki ga v oskosrčnem prvenstvu nimajo.
Nabiralna akcija
SK Ljubljane
Danes in jutri za ureditev športnega prostora
Finančni odbor SK Ljubljane nam ja poslal v objavo naslednji poziv za vso našo javnost:
Finančni odbor športnega kluba LJubljana se obrača na vso slovensko javnost, da ga gmotno podpre, ko si ureja športno prostore za uspešno nadaljnje športno delovanje.
Dobro vemo, da se vsak nogometni klub bori s težkimi materijalnimi neprilikami, zato se obračamo na vso slovensko javnost, da v soboto in nedeljo pridno sega po blokih, ki jih bodo prodajali naši člani in članice po vseh ljubljanskih lokalih in ulicah.
Prepričani smo, da bo javnost razumela težak položaj vodilnega slovenskega nogometnega kluba in njegov obupni finančni položaj. Klubovih članov se je lotila težka depresija in v takem razpoloženju ne more biti govora o uspešnem delu in velikem napredku.
Klubovi člani In članice bodo prodajalo bloke v vrednosti po Din 2., Din 5. in Din 10. Segajte po njih vse in vsi brez razlike!!!
Odziv javnosti bo pokazal, aH »no dovolj zreli, da zastopamo Slovenijo v ligi primerno, ako že ne vidno.
Finančni odbor kluba zato ponovno poziva vso slovensko javnost, da svoj klub podpre in tako reši iz težkih skrbi za obstoj in razvoj.
Medklubske kolesarske dirke na Turjalc bodo jutri točno ob 11. dopoldne. Dirkači naj bodo ob 10. t. j. eno uro pred startom v Pijavi gorici, da se pravočasno opravi vpisovanje in žrebanje vrstnega reda. Ob 9, odhod s Kongresnega trga.
SK Ljubljana. Danes ob 19. obvezen sestanek liginega moštva. Zbirališče pred Emono. Rezerva igra v nedeljo in ponedeljek dopoldne na turnirju Mladike, juniorji pa prvenstveno tekmo s Svobodo. Postave in navodila so na običajnem mestu.
STK Moste. Drevi ob 20. zelo važna seja. Polnoštevilno in točno!
Nase gledališče
DRAMA
Sobota, 30. oktobra: Tarelkina smrt. Red R. Nedelja, 31. oktobra: ob 15. uri Matura. laven. Globoko znižane cene od 20 din navzdol; ob 20. uri: Beraška opera. Izven. Znižane cene od 22 din navadol-Ponedeljek, 1. novembra: ob 20. uri Cezar.
Izven- Znižane cene od 20 din navzdoL Torek, 2. oktobra: Zaprto. Sreda, 3- novembra: Firma. Premierski abonma.
»Firma« ja sijajna komedija poljskega avtorja Hemarja. Glavni vlogi igrata pri nas ga. Mira Danilova — gledališka umetnica in g. Emil Kralj — trgovec. Med njima se razvije ljubavno razmerje, ki ima polno zaprek in najrazličnejših zunanjih in notranjih doživljajev. Delo je izredno duhovito napisano ter polno situacijske komike. V ostalih vlogah nastopijo ga. Nablocka, gg. Debevec, Šancin, Plut, Pianecki, Sever in Presetnik- Premiera je v sredo 3. novembra za premierski abonma.
OPEKA
Sobota. 90. oktobra: Ero z onega sveta. Izven. Gostovanje g. Milorada Jovanoviča basista beograjske opere. Cene od 30 din navzdol.
Nadelja, 31. oktobra: ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Opereta. Globoko znižane cene od 24 din navzdol; ob 20. uri: Prodana nevesta. Izven. Gostovanje g- Josipa Križaja. Cene od 30 din navzdol.
Ponedeljek, 1. novembra: ob 20. Evangelj-nik. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene.
Torek, 2. novembra: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKO GEDALIŠČE
Sobota, 30. oktobra: »Lincoln«.
Nedelja, 31. oktobra: »Lincoln«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 30. oktobra ob 20. uri: »Sodnik Za-lainejski«. Red C.
Nedelja, 31. oktobra ob 15- uri: »Bela bolezen«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene.
Ponedeljek, 1. novembra ob 20. uri: barija StuarU.'
»JUTRO« st. 254
8
Sobota. 30. X. 1937. =6

NALI OGLA§|
fifwtm.ii
Beseda 1 Dia. davek 8 Dia.
ta Šifro ali dajanj« naslova C Dia. Najmanjši ineeek 17 Din.
Mehanike išče
generalno zastopstvo za vso državo Mercedes in original-Odhner tovarne za pisarniške stroje. Prednost imajo oni. to poznajo te izdelke. Na tančne ponudbe s podatki pošljite na J. Glac Mercedes. Zagreb, Niko ličeva 14.
27763-1
Kopalno banjo
pmajlirano, litoželezno — proda ABC, Ljubljano YTI. Medvedova c. 8. Telefon 34-44, poleg gor. kolodvora.
28304-6
V Celju
sprejmem pisarniško moč, zmožno popolnoma strojenja, slovenske stenugra-lije. nemščine in ako mogoče hrvaščine in nemške stenografije. Ponudbe samo s prepisi spričevaj na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod »Poštenosti.
28187-1
Hišno pomočnico
M takojšen nastop, s po s-.bno, išče zakonski par z 2 otrokom« (starost. 3 in 5 let) v Tržiču na Gorenjskem. — Predpogoj ljubezen do otrok, lepo vedenje in staJ-EOšt v službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubeznivo«.
281944 Brivski pomočnik
dober in hiter delavec, dobi takoj mrsto. Bukovčau M. Celje Gosposka 17
-28342-1
Restavracijsko
kuharico
mlajšo. Iščem Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Letno namešfenje«.
283ČH-1
Vsaka beseda 50 nar, da vt 3 Din; za šifre »13 da jt.Dje naslova 5 iDn; najmanjši znesek 12 Din.
Trgovski pomočnik
želi službo v trgovini. Položi 5.000 Dn kavcije v g to vini pri vstopu. Ponudbe pod »Takoj« na podružnico Jutra Maribor.
28331-2
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za aro ali dajanje naslova 6 D:n. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	28271-3
Vajsnci(he)
Beseda 1 Din. davek 3 Din, •u, šifro ali dajanj« naslova 5 Da. Na.rreanjš' *ae«sk 17 Din.
Iščem učenke
«3. kapelo, ki imajo dober posluh. Kapela je prvorazredna, potujoča. Ponudbe s fotografijo, pogoj brana, stanovanje. potn.i stroški — všečna plača «00—300 Din. KapeJnik Dim"?. Hotel Sr. Kralj, DjevdjeKja.
38303-44
Eeseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši mest z 17 Din.
Kateri visokošolec
bi proti primernemu honorarju poučeval italijanščino? Ponudbe na ogl. odd. J utre pod »Zvečer«.
28296-1
i!
/T' f
Esseda 1 Din, davek 3 Din, za. šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Briljanten prstan
(b»pa roieta za Din 3.500), oljnat« slike z okvirji po ugodni ceni, ptičje kletk«, pes loksterier z rodovnf ki)m, dobro ohranjene svilene dair.sk« obleke, naprodaj na Cesti v Rožno dolino 34 pritličje. Ogiea med 10. in 17. uro.
28171-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Dju Najmanjši int»ek 17 Din.
Kupujte
prvorazredni sir
švicarske sirarne Som bor. Zahtevajte cenik. Zastopnike za prodajo sprejmemo.
28:79 33

Jabolka za prešanje
preša	za seno, preša za
sadje,	vinska čistilnik in
drugo,	naprodaji Kirbiš,
Celje.	28310-34
A*> t o, moto
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ah iajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Indian
350 c cm, s socius sedežem, prodam za 2.800 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	28318-10
Večje število parcel
kompleksov posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš t* vil iona naprodaj gradben. 6trokov ao izobražen posredovalec
KUNAVER LUDVIK Ce«ta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago.
68-20
Kupim tovorni avto
2 in pol do 3-tonski — na Diesel pogon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Diesel«.
28320-10
Več stavbnih parcel
od 1400 do 7500 kvdr. m prodam. Vodovod, elektrika poleg. Po izve se v Vižmarjih 100.
300-20
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znaeek 17 Din.
Trisobno stanovanje
v vili. v centru mesta — oddam 1. novembra. Vpra sati Knafljeva 13/11.
27154-21
Lepo dvosobno
stanovanje
parketiraao, celo n. nadstropje, oddam za takoj. Cena 670. Riharjeva 2, Ko-lezija, Mir je.
38346-2]
Udobno 4-sobno
stanovanje
vse pritikline in komfort. oddam za februarski termin v Kersnikova ul. št. 7. — Ogled od 13. do 15. ur« v I. nadstr.
28300-21
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim*
ki pošljejo znamke za 3 din.
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova nI. 14. Telefon 35 10.
Izposluj« vse bančne, kredita« posle, nakup in prodajo
hranilnih knjižic
najugodnejše proti takojšnjemu plačilu.
30-16
200.000 lombard-
nega posojila
išč« solidno podjetje. Upnik v službo aLi soudeležbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varnost«.
28190-16
Lokali \
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta.
Trgovski lokal
križišče 3 cest, na prometnem kraju, takoj odda: Kirbiš, Celje.
28308-19
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 DLn.
Lepo solnčno
parcelo
deloma ograjeno, za Bežigradom (vodovod elektrika. plin) ugodno prodam. Informacije Vodovodna 22/1 vrata 6.
28347-20
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik postane umetni jahač
Vse je bilo tolikanj podobno cirkuški areni z gospodom ravnateljem na sredi, da je jel belec neutegoma gizdavo ko-racati okoli otoka in ga obkrožil dvajsetkrat, da, tridesetkrat, ne meneč se za opomine gospoda Kozamurnika in prometnega redarja. Narobe, mislil je, da ga samo priganjata k še večjemu naporu!
2-sobno	stanovanje
oddam za november ali december. Ljubljana VII.. — Polakova 13.	28109-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj ali decembra eni, kvečjemu dvema osebama brez otrok. Idrijska ul. 6 (Stan in dom).
28292-2.1
3-sobno	stanovanje
s kopalnico, parketirano, s predsobo etc. oddam po ugodni ceni na Cesti 29. oktobra (Rimski c.) št. 23.
28205-21
3-sobno stanovanje
kopalnica in druge priti-kline, oddam stalni stranki za november ali december. Strel iška ul. 22.
28312-21
Enosob. stanovanje
takoj oddam. Sofca 7X6 primerna tudi za pisarno. Novi trg 5. priti. levo. — Ogled danes 30. nov. od 8. do 14. ur«. Din 350.
28310-21
Stanovanje 2 sob
in velike kuhinje, solnčno. takoj oddam. Domobranska cesta 23, vprašati pri hišniku.	28314-211
Stanovanje
enosobno. v novi vili, vse pritiklin«. oddam takoj. — Šiška, podaljšana Aleševfe-va 38 (čez gorenjsko progo) 28302-31
Stanovanja
Lepo stanovanje
dvosobno .iščem za 1. december v središču mesta aii blizu. Prednost s kopalnico. Ponudbe ve. ogl. odd. Jutra pod »Stalna mirna stranka«.	28162-21a
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Na željo tudi z vso oskrbo. Idrijska ulica št. lil.
28322-23
Sobe išče
Beseda 1 Din, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dim. Najmanjši znesek 17 Din.
Uradnica
išče opremljeno sobo v centru s souporabo kopal niče event. s hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »40«.
28294-28a
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek Z lan, ia šifro ali dajanj« naslova 5 Dia. NajmiVihi znesek 17 Dm.
Opremljeno sobo
lepo, oddam pri Tivoli. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
38299-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Na željo tndi vso oskrbo. Idrijska ulica št. III.
28322-29
Dve prazni sobi
veliko in malo, oddam zakonskemu paru ali boljšemu gospodu. Miklošičeva c. 16/HI.	28323-33
Sobo
event 8 hrano in vso postrežbo oddam boljšemu gospodu. Ferenčak, Tyrševa !5/I„ desno stop., nad kavarno »Evropo«.
28310-23
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnišča, oddam gospodu v bližini gor. kolodvora. Jernejeva c. 35.
28327-33
Sobo
z vhodom s stopnic, oddom solidnemu stalnemu gospodu. Streliška ul. 22.
2831133
Informacije
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš4 znesek 17 Din.
Izjava
Podpisani Papež Edvcrd, železničar, Pobrežje. prekli-cujem in obžalujem žalitve, ki sem jih izrekel 19. 8. 1937 v gostilni Holz na Pobrežju napram Duh Fran ju na Pobrežju ter se mu zahvaljujem. da je odstopil od kazenskega postopanja.
28330-31
Prilik
[ugodnega nakupa] trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd.
Pre sker
|Sv. Petra cesta 14
»ZEPHIR« PEČ
greje z
Kg DRV
ZAPOMNITE SI DOBRO! KER SO DRVA TO LETO DRAGA.
Zahtevajte brezplačni prospekt od: TOVARNE
„ZEPHIR" d. d. Subotica
Samoprodaja za:
Ljubljano: Venčeslav Breznik; Celje: D. Rakusch; Maribor; Pinter & Le nar d. Ptuj: Anton Brenčlč; Brežice: Loschnigg & Schmidt.
Promet za Vse svete
Ljubljana, 28. oktobra
Uprava policije odreja sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika Vseh svetnikov sledeče:
1)	Dne 30. 10., 31. 10., 1. 11. in 2. 11. 1937 je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme vključno tudi kolesarje samo enosmerni vozni promet.
Dovoz: je dovoljen po Tyrševi, Linhartovi in Savski cesti,
odvoz iz pokopališča pa samo po šmar-tinski cesti.
2)	Ker bo te dni obratovalo na tej progi večje število avtobusov, se iz prometno-vamostnih ozirov odrejajo za avtobuse sledeča postajališča:
I. Stajališče (v obratu 3 vozila): Tavčarjeva ul. desna stran, smer proti Tyr-ševi cesti.
Dovoz do pokopališča: Tavčarjeva ul., Tyrševa c., Linhartova, Savska cesta,
odvoz: Med Hmeljniki, šmartinska, Je-gličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komen-skega, Kolodvorska, Tavčarjeva ul.;
Veliko manufakturno
trgovino
L nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči ena-ttega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, td prinese korist trgovcu in kupcu.
jiili«illfuuHiilU(iiililiUiiliUilfO»ililiMiliilUiJttimiiiiiiiUi
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
riiiiniiimniiijjintnTiiminnmnimunnimmmnminnmm
□□□□□□□□□□□□□Ci
»BLAUPUNKT«
Ž H »J (4
O
2
Čudili se boste kaj dandanes zmore tehnika, ako poslušate naše radio aparate.
„Tehnik" J. BANJAI,
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20.
s hišo vred oddam v najem — eventuelno prodam, v mestu na Gorenjskem. Potreben kapital din 400.000, ostalo po dogovoru. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veletrgovina«.
JAHA
DOSPELE MODNE NOVOSTL VODIMO TUDI ROČNO DELO.
Ljubljana — Sv. Petra c. 20.
Mojstra slaščičarja
prvovrstno moč z uajboljšimi priporočili, ki bi hotel iti v Beograd, sprejmem. Ponudbe na Publicitas a. d., Beograd, poštni preti-nac 60 pod br. 15977.
ŽIVČNO OSLABELIM
Sodobni človek živi v prilikah skrajne živine napetosti i depresija, nespečnost, predčasna ostarelost, živčna izmučenost — vidite, na čem trpe danes mnogi. Medtem je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žlez močnih živali (»Kalefluid«), ako preide v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detaljna literatura, zahtevajte i Beograd, Masarvkova 9 MILOŠ MARKOVIČ. — »KALEFLUID« se dobi v lekarnah in drogerijah. — S. br. 10537-33.
#
Dotrpela je naša predobra mama, stara mama, tašča in teta, gospa
Antonija Vagaja
roj. VERBAJS
vdova višjega poštnega kontrolorja
danes, spravljena z Bogom v 85. letu starosti.
Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 31. t. m. ob 16. uri popoldne izpred hiše žalosti, Zvezdarska ul. 1 (Poslopje Poštne direkcije) na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 29. oktobra 1937.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
n. Stajališče (y obratu 3 vozila): Miklošičeva cesta, nasproti hotela Union pri Zadružni Gospodarski banki.
Dovoz do pokopališča: Miklošičeva, Ma-sarykova, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta,
odvoz: Med Hmeljniki, šmartinska, Je-gličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komen-skega, Resljeva, Sv. Petra cesta, Marijin trg, Miklošičeva cesta.
Avtotaksi in izvoščki ostanejo na svojem prostoru, toda za avtobusi.
m. Stajališče (v obratu 4 vozila): Krekov trg.
Dovoz do pokopališča: Krekov trg, Pred Škofijo, Stritarjeva ul., Marijin trg, Prešernova ul., Tyrševa, Linhartova, Savska cesta,
odvoz: Med Hmeljniki, šmartinska, Je-gličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komen-skega, Resljeva, Zmajski most, Kopitarjeva ul., Krekov trg.
IV.	Stajališče (v obratu 4 vozila): Kongresni trg pri novi vremenski hišici.
Dovoz do pokopališča: šelenburgova ul., Tyrševa, Linhartova, Savska cesta,
odvoz: Med Hmeljniki, šmartinska, Je-gličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komen-skega, Resljeva, Krekov trg, Pred Škofijo, Stritarjeva ul., Marijin trg, Wolfova ul., Kongresni trg.
V.	Stajališče (v obratu 1 vozilo): Mestni trg pred Magistratom.
Dovoz do pokopališča: Stritarjeva ul., Marijin trg, Prešernova ul., Tyrševa c., Linhartova ul., Savska cesta,
odvoz: Med Hmeljniki, šmartinska, Je-gličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komen-skega, Resljeva, Krekov trg, Pred škofijo, Magistrat.
3)	Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabranjeno in imajo šoferji odnosno sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komi-sijelno dovoljenih mest (sedežev in stojišč). Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana izločijo iz prometa ter jim zabranijo nadaljnje obratovanje. Vsled tega se tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišje dopustnim številom potnikov zasedeni.
4)	Občinstvo se opozarja, da je najvišje dopustna cena 2.50 din, za enosmerno vožnjo do pokopališča odnosno od pokopališča nazaj v mesto.
5)	Občinstvo, posebno starše z otroci se opozarja, naj se tam, kjer ni hodnikov, strogo drže desne strani ceste, da se s tem izognejo nezgodam in da ne ovirajo po nepotrebnem prometa.
6)	Glede parkiranja pred pokopališčem, kakor tudi glede vožnje same se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov.
7)	Kolesarji se opozarjajo, da je dostop na pokopališče s kolesi zabranjen.
8)	Ker se vsako leto dogaja, da ob priliki spominskih svečanosti, ki se vrše na praznik Vseh svetnikov na pokopališču, občinstvo stopa na grobove, posebno pa na vojaške grobove ter jih poškoduje, se opozarja, da dobijo varnostni organi nalog, naj take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo ter bodo morali poravnati povzročeno škodo.
9)	Občinstvo se opozarja, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na desni strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa je izključno skozi leva vrata (to je med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča).
R A
Nedelja. 3'J. oktobra
Ljubljana 8: Klavir štiriročno (ga. Bože-na Šapija-Črnivec in gdč- Silva Hrašovče-va). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Praznik našega morja (g- V. Pirnat). — 9.35: Spomini na Joh. Strau-ssa (plašče). — 9.45: Verski govor (dr. R. Tominec). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajzova). — 11.30: Koncert Radio orkestra- — 13: Čas, vreme, spored, obvestila. — 13.15: Prenos koncerta dijaškega pevskega zbo-a iz Št Vida nad Ljubljano (vodi prof. M. Tome). — 17: Kmet. ura: Bolezni in napake sadjevca (g. A Flego). — 17-30: Prenos cerkvenega koncerta. — 18.30: Lahka orkestralna glasba (plošče). — 19: Čas. vreme. poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Strici — zvočna igra po Finžgarievi povesti- — 20.40: Iz zvočnih filmov (plošče). — 21.30: Koncert lahke glasbe (Radio orkester). — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Nadaljevanje koncerta.
Beograd 17.25: Ples. — 18.50: Orgle. — 20.10: Iz oper- — 22.20: Narodna glasba. — Zagreb 17: Plošče. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.20: Ples. — Praga 19.10: Češka glasba. — 21: Prenos Mozartove opere »Rop v Serajlus. — 22.30: Ples. — Varšava 19.2-5: Plošče- — 21.15: Zabaven program. — 22: Sonate za bračč in klavir. — 22.35: Plošče. — Dunaj 11.45: Orkester. — 12.55: Godba na pihala. — 15.30: Klavirski kvartet. — 16-45: Otroška ura. — 18.05: Dunajske pesmi. — 20.05: Lovski blagor. — 21.45: Plošče. — 22.30: PIps. — Berlin 19.45: Vedra glasba. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert- — 22.30: Zabaven program. — Miinchen 19.10: Drobne skladbe. — 20: Pr«. nos opere ^Prodane neveste«. — 22.45: Veseli komadi.
Iz življenja na deželi
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. zvočni film iz lovsko-plar.inskega življenja >Grad Hubertus« (Orlovo gnezdo). Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
BLED- Zvočni kino bo predvajal danes in jutri film iz Kalifornijskega pragozda »SeQuoia«. Predigra »Flip kot toreador«.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi in jutri ob 20. film »Princ rajskih otokov, v glavni vlogi: Don Jose Mojica. Kot dodatek žurnal in risana smešni-ca.
I
Naročniki »Jutra* so zavarovani za 10.000 Din.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.