PRIMORSKI DNEVNIK
gotovlM wsiaie I gruppo
- Cena 35 lir
Leta XVI. - Št. 2-o (4689)
TRST, sreda 21. septembra 1960
Petnajsto zasedanje skupščine OZN gg soglasnem sprejemu 14 novih članic
b*ki predstavnik Frederick Boland izvoljen za predsednika skupščine - Na izrednem 8edanju sprejeta afriško-azijska resolucija o Kongu - Hruščev obiskal Castra v predli11 Harlem - Ovire kubanski delegaciji, ki je zagrozila, da se bo namestila pod šotori
^ K, 20 -
[	Po	silnih	neurjih	po	vsej	Italiji
Vreme	se	je	vče
toda	nevarnost^
Pri Tarquiniji so doslej našli 12 trupel utopljencev, ki jih je hudournik odnesel v morje v 20 avtomobilih
116 skunšrin A-^0' — Petn aist0 redno zasedanje glav-^eevronsVa	- ^ se Je začelo nocoj ob 20.33 po sred-
PeruisVf j , u- Sei° Je odprl dosedanji predsed-80 t*lli tuni “elegat Victor Andres Belaunde. Navzoči oC| bied k ,ev^ni naj višji predstavniki držav čla-G°muika ^a ®rirtli maršal Tito, Hruščev, Fidel Castro, Za nov’Pča r’ Novotny in drugi.
* Preriši Predsednika skupščine je bil izvoljen ir-v2e CVIUk Frederick Boland. brea fff 50 soglasno in
2J»aSTan,“ ”
. število «!;st tž”'
rovihsč^anta sprejeli 14 *	v	OZN.	S	tem
Članic naraslo od
Itžav 0fi ?? število afriških 9 na 22. cianice so Kamerun
na 22
;o.“^‘anice so :___________
g? Konem° W be!gij-nPiaiija tilu Madagaskar,
galija tv,v. Mactagaskar, Ni§er>
?> a. č9ri -®i0nok°ščena Jancosjjj	n§°	i	bivši
čad
> Gabon C;Per. 0 ^ska republika in i Mali K,?jemu federacije, kg? razpravljali iS* nobena la predlo-w ija- Vn?o- zadevna reso-ipfa Ko^fan-'e Predstavnih?0 Pn-Diilf-r 'Feopoldvil-§°ru	v	odločitev
jevif^rilnice.
5čin_ pnsel v s sv°io delega-evr? 2e ob ,Qlvorano skupit	j-® 5 po srednje-
nit, celnik J ?' sPreieI ga Zato ®Srodov ?	Združe-
Potm * je j de Noue-Prijj*1 Polniti m m dvora,,a Pia, delegati	■ prvimi so
Pet ' .^del n s.ov-)etske sku-š»ia Za u P- 3e prišel f»n„ ‘*a ie .?ruscevom. Mar. li n, Sprejel ?_vllodu v dvo-*tln ie a!Tlmarskjoeld, dijv. 2adovoliiavil: “Fes sem
Med d2adVaS- Vi‘ »ilt tl “meriški . -dn]imi Je S,- der.	državni taj-
il0’ ker so Zade'a z zakasnit-j* L Pozdravn,?elegati med
'‘PtOeL tradicion=ill Belaunde
V(Hi Z m°lku
darieV2akdaterem ie po-
Udil8°vor lmel »tvorit S0i ’. da je ,,kirem ie po-Hit !ne jesen; zasedanje ®lo v "‘Janškega leta
Haa p0tnirien^CJU mednarod-Cd°ma	je	bilo
a Parf*i-m^eno zaradi C««l riske konference.
vseh ~
'kj!11 Odno?°*iaanje medna-41* za n,°v, in je dodal, 'tovs0 Važtia ^ -teh naporov >* in v ,®dsebojno spo-<£>W V°’la d° uspeha.
Oi!?.acija J6,adodal. da je •Pve^idb SPrirU2enih naro-tito^aU svn;	težavam
Nav81’ akciip ed in sv°ie Zau e debat. P°, zaključku bi “m je	Kongu
,-nt( nacije
S > 5 2?, "
it uavzoee ?e-la“nde pozdra-jiavii tdnanje ^ne Poglavar, i »J t^jih lnisIre in je Vitin 30 do .aavz°čnost izra-h ;, °zračia a za vzposta-
'tlikiK aie roSP.0mirjenja in ..rešitve serlaniih
"n vnra;"“,c sedanjih Nv^ieva n 3' Današnji
Sj.-tud» sožitie’
Miroljubno sode-i^nde ,	.
k1' ar K- VelikeZrrtk-el upanie. 0 h “rtraSrT države spre-PliCe °5o<Se -. skuPščine, da ^led5azvezi »iz-sIepe
rešiti
z razorožitvijo.
* ie	320
f^dika n°Utev novega H^hika ^zen irskega f!*i k« tlovaSk- kandidirala
!,biivS6k in i1 predstavnik t'eis>av.:Thor rad’.ki pred;
, Thors. Irski
M0Aand ie dobil
ifkoj ’ "°Sek 25- Thors
l Z m,dSV?ii izvolitvi je alk°li Se drugim izjavil,
Slo vladah toliko držav"
St j’Zato da h poglavarjev
lušst?VMritetPo°Udarij° važ-J!‘ke stio prj 'jo s svojo na-
>? bo »°ie drža azložitvi P0-LSviS zas^ve*. Dodal je,
“*■
‘«rr
Sv S zasto,, ■, Predsednik kShi 1 so ;;?nike sprejetih ktS ? Pio w delegati po-kS aSi dpšr.,„ anJem. Pred-kr ,lt i, Znieair,6 j 3e izrekel Ci>\° dj,rekel dobrodošlico diap^repricanje, da
egocen
prispeveK
jtSn^.iel^e nekaterih 'VoSaviibnister V Francoski
^ ^ Ka Kja
ki
leto
.1960 — Si^So« dimi H ue takole: "biSvoNa viaebatami. K1 ijeni Pr dlrn°, naj bi
\? Cst>, Dar . element S. leta in n mizma in ^"»tita^dosti Ssem du-
JSkS- i» {»v «a tako
i^<V!> ° tragično \^pi^ 'a?TZ
'k ,S>lal4 miadiv,dek Prihod vb ,°,llda!-?Vani. ln medse-
KSS le damed, n?ro-
» P- *Pii drža, sprejem S £?»n?**n>be v otežuje J* Je ,Y nasi do-‘lti S (j?? Vseh prijatelj-
{.Am s®str?av in j neodvisnih \fcS>sko n*lj0 Sz. da
* it ■ drž? SaSa-
S»Vi| v?i tajnik > da sprejem
resu mednarodnega miru in varnosti. 3. Poziva vse državljane Konga, naj čimprej mirno rešijo svoje notranje spore v korist enotnosti in celovitosti Konga ter s pomočjo, ko bo to potrebno, azijskih in afriških predstavnikov, ki jih je imenoval posvetovalni odbor za Kongo, po predhodnem posvetovanju z glavnim tajnikom, zato da pride do sprave. 4. Poziva vse države članice, naj nujno prispevajo za večjo pomoč Kongu pod nadzorstvom OZN in sporazumno z osrednjo vlado. 5. Poziva vse države, naj se vzdržijo sleherne akcije, ki lahko ovira vzpostavitev zakona in javnega reda in izvajanje oblasti vlade republike Konga, ter
naj se vzdržijo tudi sleherne akcije, ki bi lahko spodkopavala enotnost, ozemeljsko celovitost in politično neodvisnost Konga. Poziva tudii vse države, naj sprejmejo in izvajajo sklepe Varnostnega sveta in naj skupno prispevajo k uresničenju' sprejetih sklepov. 6. Brez prejudiciranja suverenih pravic Konga poziva vse vlade, naj ne dobavljajo neposredno ali posredno orožja ali drugega vojaškega materiala ali vojaškega osebja ter naj ne dajejo druge vrste pomoči v vojaške namene v Kongu v začasnem razdobju vojaške zaščite s strani Združenih narodov, razen če tega ne zahtevajo Združeni narodi po svojem glavnem tajniku,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitmiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiniitiiiiiiiiiii
Po včerajšnjem prihodu v New York
Tito bo verjetno
govoril že jutri
Prihajamo z željo, da bi prispevali k zmanjšanju mednarodne napetosti, je poudaril Tito ob prihodu v ZDA
nevih držav pomeni začetek plodnega sodelovanja teh držav v OZN. Angleški zunanji minister Home je izrekel zadovoljstvo nad sprejemom no. vih držav, italijanski delegat Gaetano Martino je tudi izjavil, da skupščina lahko pričakuje, da bodo novi člani bistveno prispevali k delu OZN.
Govori dobrodošlic novim članicam so zatem izrekli še predstavniki Tunizije. Cejlona,
Peruja, Saudove Arabije, Afganistana in Finske, in seja je bila nato odložena na 20.30 po krajevnem času (1.30 po srednjeevropskem času).
Resolucija o Kongu
Izredno zasedanje skupščine OZN v zvezi s Kongom pa se je zaključilo davi ob 6.10 po srednjeevropskem času z izglasovanjem afriško-azijske resolucije. Za resolucijo je glasovalo 70 delegatov, vzdržalo pa se jih je 11. Proti ni glasoval noben delegat. Se prej je sovjetski delegat Zorin u-maknil svojo resolucijo in predloge za spremembo afriško-azijske resolucije. Izjavil je, da bo načel vprašanje Konga pred redno skupščino.
Resolucij? jemlje na znanje tri resolucije Varnostnega sveta, ugotavlja nezadovoljivo gospodarsko in politično stanje v Kongu ter poudarja, da morajo Združeni narodi pomagati osrednji kongoški vladi, da se ohrani enotnost, o-zemeljska nedotakljivost in politična neodvisnost države.
Resolucija poudarja naslednje: 1. V celoti podpira resolucije od 14. in 22. julija in od 9. avgusta, ki jih je izglasoval Varnostni svet. 2. Poziva glavnega tajnika, naj nadaljuje odločno akcijo v skladu z omenjenimi resolucijami in naj podpira osrednjo vlado Konga za vzpostavitev in o-hranitev zakonov in javnega reda na vsem ozemlju Konga ter naj ščiti njegovo enotnost, ozemeljsko nedotakljivost in politično neodvisnost v inte-
iiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiimiMMHiHnfiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiimiHii
Mobutu nadaljuje razdiralno delo
in je ustanovil «Svet generalnih komisarjev»
NEW YORK, 20. — Jugoslovanska delegacija pod vodstvom predsednika republike maršala Tita je prispela danes ob 11. uri v New York. V newyorškem pristanišču so predsednika Tita pozdravili uradni jugoslovanski zastopniki, ki so akreditirani v New Yorku in v Washingtonu. V imenu stalne misije Združenih ameriških držav pri Združenih narodih je maršala Tita pozdravil Benson Lane Tim-mons, v imenu Združenih narodov pa šef protokola Jean de Noue. V pristanišču so bili tudi številni novinarji in fotoreporterji. Maršal Tito je 00 prihodu izjavil:
((Prihajamo v Ameriko, da v Združenih narodih obrazložimo naše stališče o raznih mednarodnih vprašanjih, ki danes morijo svet, in z najbolj globoko voljo in željo, da prispevamo k zmanjšanju današnjega zelo napetega položaja na svetu.«
Takoj po prihodu na sedež
jugoslovanske misije v Peti Aveniji, kjer bo njegova rezidenca med bivanjem v New Ycrku, je Tito imel sestanek s člani delegacije. Razgovora sta se udeležila tudi jugoslovanska veleposlanika v Wa-shingtonu in Ottavvi Marko Nikezič in Milorad Milatovič. Po razgovorih je bilo v rezidenci prirejeno posebno kosilo, katerega so se udeležili vsi člani delegacije in njihovi namestniki, jugoslovanska diplomatska zastopnika v Wa-shingtonu in Ottawi in visoki funkcionarji veleposlaništva v Washingtonu.
Po vesteh iz Združenih narodov bo Tito verjetno govoril na zasedanju generalne skupščine v četrtek po govoru predsednika ZPA Eisenho-werja. Za govor maršala Tita vlada v Združenih narodih veliko zanimanje. Razen tega je predsednik Tito dobil številna vabila ameriške televizije in raznih organizacij za intervjuje in govore.
Lumumba pokazal časnikarjem dokument o spravi, ki ga je podpisa! tudi Kasavubu, ta pa vse zanikuje
LEOPOLDVILLE, 20. — Čete polkovnika Mobutuja so da. nes zasedle upravno poslopje, kjer je večina ministrstev, ter so izgnale iz uradov uradnike. Samo tri ministrstva niso prizadeta, in sicer ministrstvo za finance, za javna dela in za načrtovanje. Mobutu je danes imenoval člane ((tehnične komisije«, ki bodo nadomestili ministre do 31. decembra. Gre za ((univerzitetni kolegij«, o katerem je že pred časom govoril Mobutu. Kolegij je dobil ime «Svet generalnih komisarjev« in njegovi člani so danes zasedli prostore, iz katerih so izgnali upravno o-sebje vlade.
Danes popoldne je «svet generalnih komisarjev« objavil prvo izjavo, v kateri je rečeno: ((Polkovnik Mobutu je postal vaš predstavnik, vaš tolmač. S tem je postal človek, ki nas je osvobodil komunističnega kolonializma in mar-ksistično-leninističnega imperializma. Danes je Mobutu tisti, ki je razumel pravo korist dežele.«
Izjava pravi, da bodo «za razdelitev posameznih mest med člani sveta komisarjev upoštevali samo sposobnost brez vsake plemenske diskriminacije«.
»Naša naloga, nadaljuje izjava, je predvsem zagotoviti upravljanje dežele. Potrebno je, da upravni stroj steče, da bodo politiki imeli čas in materialno možnost sporazumeti se.»
Izjava poziva na narodno spravo in na konec bratomorne borbe. Na koncu govori o nekaterih dokumentih, «ki nedvomno dokazujejo izdajstvo nekaterih poslancev. Ti dokumenti bodo objavljeni, in vi sami jih boste lahko presojali«.
Izjava pravi dalje, da bo naloga članov sveta generalnih komisarjev «pripraviti sestanek vseh kongolkih voditeljev, da pride do splošnega narodnega pomirjenja«. Komi. sarji so si tudi zadali nalogo »popolne in dokončne likvidacije kolonializma v vseh oblikah, Zahoda in Vzhoda, belih ali črnih, zajamčili premoženje, zavarovati dobrine in osebe in ohraniti javni red«.
Za načelnika gsveta general-
nih komisarjev« je bil imenovan bivši zunanji minister Justin Bomboko, ki je sedaj v New Yorku, kjer zastopa Kasavubujego delegacijo.
Polkovnik Mobutu je imel že zjutraj tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je bil aretiran neki orožniški major, ki ga je skušal davi ubiti. Izjavil je tudi, da je dal nalog, naj Lumumbo in nekatere njegove sodelavce aretirajo, če bodo skušali od-potbvati v New York na zasedanje skupščine OZN.
Mobutu je na tiskovni konferenci izjavil: «Od tega trenutka se podrejam ukazom generalnega komisarja za narodno obrambo Fernanda Ka-sadija.s Kasadi je sedaj v zaporu v Luluaburgu, kjer so ga aretirali, ko je pred časom stopil iz nekega belgijskega letala. Mobutu je dodal, da so takoj izdali ukaz, naj bo Kasadi osvobojen in da bo v kratkem v Leopold-villu.
Predsednik Kasavubu pa je zanikal nove vesti, da je prišlo med njim in Lumumbo do sporazuma. Zakonita vlada in Kasavubujeva vlada sta imeli danes ponoči vsaka v svoji rezidenci sejo. Pogajanja za sporazum niso imela uspeha, ker je Kasavubu hotel, naj bi Lumumba postal ministrski podpredsednik v povsem novi vladi, v kateri bi večino ministrov imenoval Kasavubu.
Medtem ko je predstavnik • sveta generalnih komisarjev* sklical časnikarje na tiskovno konferenco, je Lumumba prav take sklical tiskovno konferenco v svoji rezidenci, kjer je pokazal dokument o sporazumu, ki sta ga podpisala on in Kasavubu. Izjavil je, da je bil pri pogajanjih in podpisu navzoč funkcionar OZN Jean David, ki je podravna-telj za civilne operacije OZN. Dokument nosi datum 17. sep. tembra. Na razna vprašanja je Lumumba odgovoril, da ne ve, ali je Kasavubu renegiral svoj podpis. »Resnica je, je dedal, da so za Kasavubujem ljudje, ki vse ovirajo«.
Dokument o sporazumu do-lcča pogoje o sodelovanju obeh voditeljev in določa nekakšen modus videndi: 1. Vlada ne more sprejeti nobenega
važnega sklepa, če ne bo pred-stanik republike prej o tem obveščen. 2. Predsednik vlade ne bo sprejel nobenega političnega ali upravnega sklepa, če se ne bo o njem prej raz-gcvarjal na seji ministrskega sveta. Lumumba je zatem dejal, da hi mogel oditi v New Ycrk, ker ni dobil na razpolago prevoznih sredstev, in je dedal:	«Vlada in parlament
sta mi dala nalogo, naj vam obrazložim položaj. Resnica je, da je vlada vedno pokonci in jaz sem vedno na svojem mestu in temeljito delamo«.
Lumumba je ostro napadel delovanja polkovnika Mobutuja. «To delovanje, je dodal, ima namen povzročiti nerede in upore v vojski, ki je v Le-opoldvillu zelo razdeljena. Vsak dan prihajajo vojaki k meni in me rotijo, naj nastopim. Do sedaj mi je uspelo zadržati jih, da preprečim prelivanje krvi in pokolje. Čete polkovnika Mobutuja ovirajo akcijo OZN. Nujno je, da OZN razoroži uporniške čete. Oborožena tolpa polkovnika Mobutuja krade, aretira parlamentarce in jih zatem izpusti proti plačilu izsiljenih zneskov, pleni, posiljuje ženske. Mobutu je celo ukradel mojo mapo dokumentov«.
Kar se tiče vojske, je Lumumba izjavil, da je ta ostala zvesta vladi v vsem Kongu. Poudar1( je, da se borbe med plemeni prenašajo v vojsko, in je dodal, da «OZN na eni strani daje na razpolago denar za pomoč deželi, na drugi strani pa pasivno gleda širjenje anarhije, ki jo je povzročil človek, v katerega sem imel zaupanje«
Na vprašanje v zvezi z izgonom sovjetskega in češkoslovaškega poslanika je Lumumba odgovoril, da je ta ukrep plod spletk nekaterih tujih držav, in je poudaril, da je pri tem zapletena tudi eneka precej velika država«; ni pa hotel izreči imena. «To bom povedal jutri ali pojutrišnjem,« je dodal.
Urad Kasavubuja je zanikal, da je me«d Kasabuvujem in Lumumbo prišlo do sprave. Zatrjujejo. da je dokument, ki ga je Lumumba pokazal časnikarjem, samo »osnutek o prihodnjih odnosih med predsednikom republike jn ministri«.
RIM, 20. — Strašne posledice silnega neurja, ki je divjalo zadnje dneve v nekaterih krajih Italije, se še vedno ne morejo ugotoviti, čeprav je slabo vreme prenehalo. Najbolj gTozni prizori pa so bili danes brez ovoma pri Tarquinii, kjer je morje začelo metati na obalo trupla utopljenih avtomobilistov, ki jih je neurje v noči med 18. in 19. septembrom odneslo v morske valove, ko so se vozili po cesti «Aureliat> blizu mosta nad hudournikom Arro-ne. Hudournik jih je nosil 5 km daleč, vse do morja, ki jih je vrglo na obalo pri Montalto di Castro, okrog 5 km severno od izliva hudournika Arrone. Trupla petletne deklice, ki se je u-topila skupaj s svojo materjo, še niso našli. Pač pa so našli blizu porušenega mostu truplo dveletne deklice Viviane Carducce iz Montalta, ki se je vozila v avtomobilu Fiat 600 skupaj z očetom in materjo ter sedemletnim bratcem; njihovih trupel še niso našli. Vseh najdenih; trupel je doslej deset, avtomobilov pa dvajset. Toda
smrtnih žrtev mnogo večje.
Našli pa so mnogo radijskih sprejemnikov-tranzistor-jev, fotografskih aparatov, lažnih dokumentov, blazin in drugih predmetov na obali in na morju okrog 500 metrov daleč od kraja, kjer je strašno neurje presenetilo svoje žrtve.
Po nepotrjenih vesteh so gasilci iz Viterba našli še dve trupli, tako, da bi skupno število do danes zvečer najdenih trupel znašalo dvanajst. Nadvse težavna je identifikacija najdenih trupel, ker so skoraj popolnoma gola. Tudi reševanj? avtomobilov je težavno. Poplavljeno področje, s katerega se počasi umika voda. ki pušča za seboj globoko blato, so danes pregledali helikopterji finančnih stražnikov, vojaškega letalstva in gasilcev. Predvsem so iskali morebitne preživele potnike — toda brez uspeha.
predvideva se, da je število
uiimmiimiiiiiimininiiiiliiiiiiiimiiiiiHtMiiimmiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiliiiiimii
zato da se omogoči izvajanje te resolucije in resolucij Varnostnega sveta.
Razgovor Hruščev-Castro
Hruščev je danes obiskal predsednika kubanske vlade Fidela Castra v hotelu «The-resa« v sredini črnske četrti Harlem, ki ga obiskujejo številne črnske osebnosti.
Kubanska delegacija se je bila namestila v hotelu «Shel-burne« na posredovanje ameriškega državnega departmaja, potem ko so drugi hoteli v New Yorku odklonili sprejem delegacije. Zaradi žaljivega obnašanja ravnatelja tega hotela pa je delegacija zve. čer odšla na sedež OZN, kjer se je Castro razgovarjal s Hammarskjoeldom tri četrt ure Odšli so nato na večerjo. Neki član delegacije je iz-javih da ie Castro izjavil Hammarskjoeldu, da misli postaviti šotore na zemljišču, ki je last Združenih narodov, m da bo spal pod šotorom skup. no z ostalimi člani svoje delegacije. Sledil je nov sestanek Castra s Hammarskjoeldom ob navzočnosti njegovega pomočnika Buncheja m predstavnika ameriškega državnega departmaja. Po sestanku je bilo sporočeno, da se bodo Castro in ostali delegati lahko namestili v hotelu, ki ga bodo sami izbrali. Castro je izbral hotel »Theresa«.
Pomočnik ameriškega državnega tajnika Berding je pozneje trdil, da je Hammar-skjeld telefoniral ameriškemu magnatu Zedkendorfu, ki da je takoj ponudil brezplačno namestitev petinosemdesetih članov kubanske delegacije v hotelu «Commodore». Toda Castro si je rajši izbral hotel «Theresa». Berding je dodal, da so policijske oblasti v New Yorku ,«z odporom« sprejele ta Castrov sklep, ker je omenjeni hotel deset kilometrov od sedeža OZN v zelo obljudeni četrti-
Kakor rečeno, je Hruščev obiskal Castra v hotelu «The-resa« in to je spet povzročilo zmedo med policijo, ki je bila obveščena o tem samo zadnji trenutek. Hotel je na področju, na katerem se Castro in Hruščev lahko svobodno gibata.
Agencija Tass je nocoj sporočila, da se Hruščev in Castro strinjata o glavnih mednarodnih vprašanjih. Agencija dodaja, da je bil sestanek med obema državnikoma prisrčen, ter da sta si izmenjala misli o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in o zasedanju skupščine OZN. Agencija dodaja, da se je Castro «toplo zahvalil Hruščevu« za podporo Kubi v njeni borbi za svobodo in neodvisnost.
Več tisoč ljudi, povečini črncev, se je zbralo pred poslopjem ter priredilo Hruščevu in Castru prisrčen sprejem.
Sovjetska delegacija je formalno protestirala pri new-yorški policiji proti obreko-valnim napisom, ki jih nosijo demonstranti okoli sedeža sovjetske delegacije. Zatrjujejo, da je policija odgovorila, da «ni zakonov, na podlagi katerih bi lahko nastopila proti mirni demonstraciji«. Državni departma pa je danes sporočil newyorški občini, da bo Hruščev osebno protestiral proti raznim članom policije zaradi slabega ravnanja s sovjetsko delegacijo med obiskom v predmestju Harlem.
 ........................................  im...um.........
Pravijo, da bodo zaposlili samo za temeljit pregled poplavljenega terena okrog dva tisoč ljudi, da bi mogli najti vse ponesrečene. Tisti, ki so pregledovali teren s helikopterji pravijo, da so vsi avtomobili, ki jih je neurje odneslo do obale, prazni.
Iz Bomarza blizu Rima poročajo. la je po celodnevnih naporih rimskim gasilcem uspelo najti irupla štirih potnikov z Fiat 600, ki ga je prejšnji dan odnesel plaz. Štirje delavci so odpotovali na delo okrog petih zjutraj v Nera Montoro v občini Narni. Ko so prispeli blizu mosta čez reko Voltone, je avto zajel plaz in ga odnesel v hudournik. Za nesrečo se je zvedelo šele, ko se delavci niso vrnili z dela in potem ko se je ugotovilo, da seveda tudi na delo niso prišli. Reševanje je bilo zelo mučno in težavno. Dve trupli so našli v avtomobilu, dve pa več deset metrov daleč od porušenega mostu.
Iz Neaplja pa poročajo, da so našli truplo nekega kmeta pri Ercolano-Resina na obali: hudournik ga je z blatom vred odnesel v morje.
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiitiinniiiiiiiiiitiii
Tekma med strankami za prvo mesto na glasovnici
Fanfani	sklical
zaradihudihposledic neurja
Kirchner odgovarja na reakcijo italijanskega tiska v zvezi s člankom «Koelnische Rundschau* o vprašanju Južne Tirolske Adenauer napoveduje izjavo o govoru ministra Seebohma
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — Iz predsedstva vlade javljajo, da se bo seja ministrskega sveta vršila jutri ob 10. dopoldne. Seja vlade bo posvečena predvsem proučitvi ukrepov, ki so nujni spričo katastrofalnih posledic neurja, ki je prizadelo obsežne predele srednje in severne Italije.
Vodstva strank pa se že pripravljajo na predvolilno
kampanjo. Tudi sestavljanje kandidatnih list je že v polnem teku. Rok za predložitev teh list se začne s
prihodnjim 22. t.m. in poteče v sredo 12. oktobra ob 12. uri, ki je 25. dar. pred
volitvami. S tem v zvezi se med strankami vrši prava tekma, kstera stranka bo prva predložila kandidatno listo, ker ji v tem primeru pripada prvo mesto na glasovnici. Ce ji ne uspe doseči prvega mesta, pa skuša vsaka stranka doseči zadnje mesto na glasovnici, ker se smatra, da sta prvo in zadnje mesto psihološko najpomembnejši. Pri prejšnjih občinskih volitvah leta 1956 v Rimu je prvo mesto na glasovnici pripadlo KPI, zadnje pa KD. V sedanjem mestnem občinskem svetu, ki ima 80 svetovalcev, jih 27 pripada KD, 20 KPI, 10 MSI, 9 PSI, 6 PDI, 3 PSDI, 3 PLI, 1 PRI in 1 radikalni stranki. Demokristjanski občinski odbor se tu vzdržuje s podporo fašistov in monarhistov.
Tudi v Milanu, ki je drugo največje italijansko mesto, ro vrši podobna tekma med strankami za prvo, oziroma zadnje
mesto na glasovnici. Milansko občino upravljajo demokristjani in socialdemokrati, župan pa je že od leta 1951 socialdemokrat prof. Ferrari. V sedanjem mestnem svetu, ki ima tudi 80 svetovalcev, jih 25 pripada KD, 16 PSI, 10 KPI, 10 PSDI, 4 PLI itd.
V Firencah, ki ima sedaj komisarja, bo KD ponovno kandidirala prof. La Piro, KPI sedanjega predsednika pokrajine Fabianija, PSI pa tajnika federacije senatorja Mariottija.
KD je za danes sklicala zborovanje vseh svojih pokrajinskih oolitičnih tajnikov, katerim sta Scaglia in Salizzoni govorila o pomenu volitev ter o predvolilni kampanji. Zborovanja se je udeležil tudi notranji minister Scelba. Salizzoni ;e pojasnil, kakšno bo zadržanje KD do ostalih strank, ki podpirajo sedanjo vlado. To zadržanje mora biti skrajno korektno, glede KPI pa je dejal, da bi KD «mogla grešiti samo zaradi premajhnega, nikoli pa zaradi prevelikega poudarjanja svojega protikomunističnega stališča«. Diskusijo so preložili na jutri.
V zvezi s predvolilno kampanjo se je sestal tudi centralni odbor gibanja demokristjan-skih žena, hkrati pa prihajajo
Odločen protest proti vključitvi
alžirske Alžirije v
vlade
NATO
Maroška delegacija bo zahtevala neposredno in takojšnjo intervencijo OZN v Alžiriji - Sartre poziva na podpiranje alžirske osvobodilne fronte
TUNIS, 20. — Razen finančnega ministra so vsi ostali al. žirski ministri sedaj v Kairu, kjer se bodo udeležili važne seje. Danes popoldne pa je minister za informacije v alžirski vladi objavil izjavo, s katero protestira zaradi vključitve Alžirije v atlantski pakt.
• Alžirska vlada, je rečeno v izjavi, izjavlja, da so obveznosti, ki jih je Francija prevzela v imenu Alžirije, nične In neveljavne. Alžirska vlada poudarja, da je sleherna udeležba atlantske organizacije ali članic te organizacije v vojni kolonialističnega zavoje-venja in uničevanja, ki jo vodi Francija v Alžiriji, napadalno dejanje proti alžirskemu ljudstvu«.
• Vzroki tega sklepa, pravi nota, so v dejstvu, da kljub soglasnemu odporu alžirskega ljudstva je bila Alžirija vključena v atlantski pakt kot
• francoski departma«. Razen tega NATO že več let dovoljuje Franciji, da uporablja v afriški vojni vsa sredstva atlantskega zavezništva, ki je zaradi tega dobilo značaj ko-
lonialistične koalicije«.
Iz Rabata poročajo, da je dal maroški kralj Mohamed navodila voditelju maroške delegacije v OZN prestolonasledniku Mulaju Hasanu, naj posreduje za takojšnjo nepo-siedno intervencijo Združenih narodov v Alžiriji. Kralj Mohamed je sedaj na oddihu v Švici in je od tam poslal svo. jemu sinu pismo s potrebnimi navodili. Kar se tiče Alžirije, pravi: «Vaša akcija, kot voditelja maroške delegacije naj gre v smeri, ki jo je izbrala alžirska vlada, t.j. v korist neposredne in takojšnje intervencije Združenih narodov v tej zadevi«. Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas pa je prišel včeraj z letalom v Ženevo, kjer se bo verjetno sestal z maroškim kraljem. V Ženevi je tudi Mulaj Hasan, ki bo od tam nadaljeval pot v New York.
V Parizu se nadaljuje proces proti skupini simpatizerjev alžirske osvobodilne fronte Preiskovalni sodnik nadaljuje zasliševanje podpisnikov manifesta proti alžirski vojni.
Manifest je podpisalo skupno lil osebnosti.
Na procesu so danes prebra. li pismo Sartra, ki je sedaj v Braziliji, kjer ima več predavanj. Sartre obsoja, da se v Franciji pojavlja »razvoj, ki ga je brez pretiravanja mogoče označiti za fašističnega«, in dodaja: »Spričo tega razvoja je levica brez moči in bo taka ostala, če ne bo privolila v združitev svojih naporov z edino silo. ki se res bori proti skupnemu sovražniku alžirske svobode in francoske svobode, t.j. z narodnoosvobodilno fronto«.
Danes pa se je zvedelo, da je minister za oborožene sile general Messmer poklical v Pariz generala Salana. V Parizu ga pričakujejo v petek. Na parniku je Salan izjavil: • Bivam v Alžiru in se bom tja vrnil. Ne vidim, čemu naj bi mi preprečili moj povratek. Po mojem mnenju nisem stcril nobene napake proti časti, proti svoji vesti ali proti enotnosti dežele«.
v Rim pokrajinske delegatke demosristjanskih žena, katerim bo — na skupnem zborovanju s pokrajinskimi političnimi tajniki KD — govoril Al-do Moro.
Pod naslovom ((Italijanska občutljivost glede Južne Tirolske« ata ((Koelnischer Rundschau« in «Bonner Rundschau« objavili članek novinarja Kirch-nerja, v katerem odgovarja na reakcije, ki ga je njegov prejšnji članek o vprašanju Južne Tirolske povzročil v italijanskem -isku, predvsem pa odgovarja na pisanje rimskih dnevnikov «11 messaggero« in «11 tempo« Pri tem Kirchner ugotavlja, da je on v svojem članku le pojasnil čitateljem problematiko južnotirolskega vprašanja, pri čemer pa da je le podčrtal — kakor je to pravica vsakega svobodnega novinarja — da Italija ni držala obljube, ki jo je dala ob podpisu mirovne pogodbe, da bo Južnim Tirolcem dala polno avtonomijo v okviru italijanske države, hkrati pa je poudaril, da so južni Tirolci upravičeni zahtevati tako avtonomijo. Kako je na to reagiral italijanski tisk? Seveda ne s solidnimi protiargumenti, ampak «11 tempo« n. pr. takole: «Avtor članka v «Rundschauu» že vidi dan, ko bo Nemčija ponovno pogoltnila Avstrijo in v katerem bo, v svojo korist, našla Avstrijo, ki je s svoje strani že pogoltnila Južno Tirolsko«. Spričo okoliščine, da Kirchner v svojem članku postavil domnevo,. da bodo dežele azijsko-afriškega bloka in vzhodnega bloka glasovale verjetno v korist Avstrije, je «11 messaggero« zaoisal: «V Bonnu nikakor niso pooblaščeni zahtevati pomoč kemunistične koalicije, da bi povzročili teritorialno okr-njenje evropske in atlantske zaveznice«. Na obtožbe italijanskega liska, da se v Nemčiji ponovno pojavljajo pangerma-nistične in neonacistične težnje, kar naj bi dokazovalo tudi pisanje omenjenih revij, pa Kirchner izjavlja, da njegovo mnenje o vprašanju Južne Tirolske nima nobene zveze niti z bonsko vlado in njeno politiko niti s pangermanizmom in neonacizmom, in da bi rimski časopisi imeli večje razloge za pometanje fašističnih ostankov pred lastnim pragom.
Kancler Adenauer je danes v Caaenabbi izjavil, da nima nobene zveze s člankom, ki ga je objavila «Koelnischer Rundschau« o vprašanju Južne Tirolske in da ne soglaša z mnenjem, ki ga izraža omenjeni članek. Kar pa zadeva govor zveznega ministra Seebohma, je Adenauer dejal, da je zahteval njegovo besedilo in da bodo o tem diskutirali na jutrišnji seji vlade, nakar bo glede tega dal svojo izjavo.
A. P.
IV. konferenca MAAE
DUNAJ, 20. — Danes se je začela četrta generalna konferenca za atomsko energijo, ki s" je udeiežuje 70 članov in predstavniki drugih organizacij, ki se pečajo z uporabo jedrske energije v miroljubne namene, kot na pr. Evratom. Za predsednika te četrte konference so izvolili soglasno bolgarskega znanstvenika profesorja Nadjakova.
Tisaovni urad ministrstva za pošte, telegraf in telefon je sporočil, da je bila telegrafska in telelenska zveza med Rimom in severno Italijo ponovno vzpostavljena s pomočjo radijskega mostu Rim-Florenca, s telefonskim kablom Rim - Florenca -Bologna in z radijskim mostom Rim - Pescara ter pomožnim jadranskim kablom Pescara -Verona. Popravili so tudi tiren-ski kabel Rim - Genova, ki je bil orekinjem med Tarquinio in Montalto di Castro
Mnogo slabse pa je stanje na železnicah. Okrog 20. ure so bile 'e vedno pretrgane številne proge.
Porušene so na več mestih tudi številne ceste. Za mnoge med nj;mi bodo potrebna popravila, ki bodo trajala tudi več mesecev.
Vremenske razmere v najbolj ogroženih krajih so se — kot že rečeno —- na splošno zboljšale. Skoraj ves dan pa je deževalo na področju Polesine. V dolini Camonica, kjer je dež čez dan prenehal, je začelo okrog 22. ure ponovno deževati. Reka Adiža, ki je najprej nekoliko upadla, je ponovno narastla, toda o-krog polnoči je začela zopet rahlo upadati, kljub temu pa je bila še vedno 2.72 m nad normalnim nivojem. Strokovnjaki pravijo, da reka upada 2 do 3 cm na uro in da bo upadala vso noč, ker ni nobe. nih vesti o nevihtah — vsaj za sedaj.
Okrog 20 km daleč od Fel-tre v pokrajini Belluno se je danes porušil neki stari most, v Bellunu pa je Piave poplavila ceste in kleti, vendar pa v pokrajini Benetke in Belluno položaj ni več nevaren.
Iz Milana poročajo, da se je okrog 22.15 nad mestom utrgal oblak ob spremljavi močnega vetra. Ulice so se spremenile v prave hudournike in onemogočile promet.
Iz Mantove prihajajo slabe vesti: reke in jezera še vedno naraščajo. Voda je zalila pritličja hiš v mnogih krajih. Podrla je številne majhne mostove. Reka Pad je narasla za 10 cm nad normalo. Reka Mincio je narasla za 3 cm, Oviglio tudi za 3 cm.
Huda nevihta je bila nad področjem Ferrare in povzročila precej škode. Reka Pad narašča za 4 cm na uro.
Tudi v Bocnu se je po kraj. šem zboljšanju, vreme zopet poslabšalo že v prvih popoldanskih urah. Kljub temu pa je cestni promet med Boc* nom in Meranom vzpostavljen, cesta za Brenner pa je podrta blizu Saloma in jo popravljajo samo za tovorne avtomobile.
V mnogih krajih so se porušile zaradi poplav številne hiše, še večje število pa jih je v nevarnosti in stanovalci s r jih morali izprazniti. V pokrajini Alessandria se je zrušila v Felizzanu tudi neka 300 let stara cerkev, toda žrtev na srečo ni bilo, ker je bila cerkev že pet let zaprta.
Iz mest Verbania, Ostiglia, Pavia, Siracusa in od drugod poročajo, da se je vreme zboljšalo, toda zaskrbljenost še vedno ni izginila, ker so bile tu pa tam krajevne nevihte.
Vremenska napoved ni preveč optimistična, ker napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z deževjem in izoliranimi nevihtami pretežno v severovzhodnih predelih Italije in ob jadranski obali; lepše vreme bo v severozahodnih krajih; temperatura pa bo padla.
Odgovorne oblasti so povsod priskočile poplavljancem na pomoč in številni funkcionarji so obiskali prizadete kraje. Medministrski odbor za obnovo se je sestal pod predsedstvom ministra Pelle in razpravljal o najnujnejših ukrepih, o katerih bo razpravljal na svoji seji tudi ministrski svet. Ministri na podlagi dosedanjih poročil niso mogli ugotoviti škode. Obrambni minister Andreotti je ukazal vo-jaškim enotam z ogroženih področij, naj nudijo povsod pomoč, kjer je potrebna.
——«»------
Vladne spremembe v ZAR
KAIRO, 20. — Radio Kairo javlja, da je predsednik Naser podpisa dekret o spremembah v osrednji vladi ZAR. Osrednja vlada, ki je sedaj štela komaj tri sirske ministre, jih šteje sedaj sedem. Tudi polo žaj Abdeh Hamida Sarraja, za katerega se je govorilo, da je padel v nemilost, se je okrepil, ker je bil imenovan za predsednika sirskega izvršnega sveta, za notranjega ministra sirske province in državnega ministra.
TOKIO, 20. — Včeraj okrog polnoči je v japonskem rudniku Ueda, v katerem je bilo takrat 127 rudarjev, prišlo do nesreče; eksplozija plina je povzročila, da se je porušil zgornji del galerije, ki teče pod nekim potokom, in tako je voda z blatom vdrla v rove ter blokirala 67 rudarjev meditem ko se je ostalim po^ srecilo rešiti. Vsi dosedanji poskusi, da bi jih rešili, so bili zaman. Sedaj skušajo aprementi tok potoka, toda ko jim bo to uyjelQ, bo že prepozno,
PRIMORSKI DNEVNIK		— 2 —	21. septemtoj^!
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.8, najnižja 16.2, ob 19. uri 16.2, zračni tlak 1010.7 raste, veter jugovzhodnik 8 km, vlage 84 odst., nebo 9 desetin po-oblačeno, morje skoraj mirno, 19.3 mm dežja, temperatura morja 20.4 stopinje.	Tržaški	dnevnik	Danes, SREDA, 21. sepiemKt* Matej Sonce vzide ob 5.50 inj£?ionvuna 18.05. Dolžina dneva *(! i|3l vzide ob 6.08 in zatone / jutri, ČETRTEK. 22. septeo« Mavricij
Sinoči je bila v Zgoniku zadnja seja občinskego sveta
Poročilo župana Pirca o štiriletnem delovanju zgoniške občinske uprave
Javna dela so pomagala pri odpravi brezposelnosti Skorajšnja otvoritev kmetijske šole v Zgoniku? - Nerazumevanje nadzornih oblasti za kmetijska vprašanja
Snoči je bila v Zgoniku zadnja seja občinskega sveta, ki je bil izvoljen leta 1956. Kot smo že poročali, bodo 6. novembra volitve za obnovitev pokrajinskega i® okoliških občinskih svetov. Zato morajo vse dosedanje izvoljene občinske uprave po zakonu prene-hati svoje delovanje, oziroma so vsi občinski sveti, ki so bili izvoljeni leta 1956, razpuščeni.
V mali, a lični dvorani občinskega sveta, se je zbralo na zadnji poslovilni seji, saj so bila podana samo poročila o štiriletnem delovanju občinske u-prave, samo osem svetovalcev. Zupan je sicer opravičil večino odsotnih, ki niso morali priti na sejo zaradi zaposlenosti ali pa zaradi bolezni. Kljub temu je bilo vzdušje zelo tovariško in so se občinski svetovalci na svoj; zadnji seji res prijateljsko poslovili.
Zupan Pirc je imel glavno poročilo o štiriletem delovanju zgoniške občinske uprave.
Najprej je omenil, -da je občinska uprava v preteklih štirih poslovnih letih storila vse kar je bilo v njenih močeh, da bi pomagala izboljšati splošni gospodarski in socialni položaj v občini.
Glede cest in cestnih del v občini je poudaril, da so pred nekaj leti vodile skozi zgoni-ško občino samo občinske ceste, ki so bile v precej slabem stanju. Zato je občinska uprava v zadnjih štirih letih posvetila temu vprašanju veliko sl h, saj je bilo asfaltiranih to ko cest in vaških poti, kot še nikoli poprej. V zadnjih letih je pokrajina sprejela pod svojo upravo alj je začela vzdrževati nekatere bivše občinske ceste. S tem je pokrajinska u-praVa precej razbremenila občino glede cestnih popravil.
Nadalje je župan govoril o šolah. Tudi na tem področju je zgoniška občinska uprava mnogo naredila. V Briščikih je bila odprta nova osnovna šola, v Zgoniku je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje, ki je eno najlepiih v vsej tržaški okolici. Polog tega je občinska uprava odločno in vztrajno zahtevala pri višjih nadzornih in šolskih oblasteh ustanovitev v Zgoniku kmetijske šole, ki naj bi jo obiskovali otroci iz vse tržaške pokrajine. Zupan je dejal, da je ta zahteva našla pri pristojnih oblasteh veliko razumevanje in da bo zaradi tega prizadevanje občinske uprave kronano z uspehom. Nova kmetijska šola naj bi imela svoje učilnice v novi šolski stavbi v Zgoniku. Hkrati pa je občinska uprava skrbela, da sta nemoteno delovala otroška yrtca v Zgoniku in Gabrovcu.
Kar se tiče delovanja na zdravstvenem področju je Župan omenil, da je občinska uprava uspela odpreti v Sa-ležu in Gabrovcu novo zdravniško ambulanto.
O socialnem položaju v občini in o brezposelnosti pa je župan dejal, da se je brezposelnost v zgomški občini v zadnjih letih občutno zmanjšala, čeprav je bilo to vprašanje v povojnih letih in na žalost še pred nekaj leti zelo pereče. Brezposelnost krajevne delovne sile je bila skoraj popolnoma odpravljena zlasti z otvoritvijo raznih javnih del, z zaposlitvijo brezposelnih pri SELAD ter zaradi zanimanja občinske uprave, ki ji je uspelo, da je bila odprla v Zgoniku podružnica urada za delo, kar omogoča domačinom, da lahko doma opravijo vse, kar je v zvezi s tem uradom.
Poleg vseh upravnih vprašanj, za katere se je občinska uprava vedno tako živo zanimala in jih reševala, sta občinski odbor in občinski svet skrbela za odločne akcije za obrambo narodnostnih pravic Slovencev na našem področ-
ju. V tem okviru so župan in vsi svetovalci podpisali skupno spomenico vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov, ki je bila poslana predsedniku republike in predsedniku vlade.
Glede kmetijstva pa občinska uprava ni mogla mnogo storiti. 2upan je opozoril občinske svetovalce, da mladina iz vasi zahaja vedno bolj v mesto, v tovarne, od koder se dejansko ne vrne več na zemljo. Zato je izrazil upanje, da bo nova kmetijska šola v Zgoniku pripomogla vsaj delno ustaviti ta proces in pridržati na zemlji določeno število ljudi. Toda č® bi pristojna oblast kaj pomagala, bi bilo stanje v kmetijstvu mnogo boljše,
Nato je župan omenil, da je občinska uprava v preteklih štirih letih mnogokrat za-
nudijo zgoniški občini ugodnosti, ki jih uživajo občine v hribovitih krajih. Te zahteve so bile do sedaj vse zavrnjene. Zato je občinska uprava nedavno zahtevala, naj se zgoniška občina, ki ji nočejo priznati značaja »hribovite občine«, prizna vsaj kot pasivno področje, kar bi omogočilo rešitev precejšnjih važnih vprašanj.
Za županom sta govorila najprej podžupan tov. Cibic, ki je poročal občinskemu svetu o razširitvi vodovodne mreže v občini ter o stroških za vsa vodovodna dela v zadnjih štirih letih upravljanja dosedanjega občinskega sveta, ter odbornik za javna dela tov. Hrovatin, ki je precej podrobno obrazložil vsa napravljena javna dela v okviru občinskega proračuna in gospodarskih načrtov.
Zakonski načrt za tržaške senatorje zopet pred senatom
Poročevalec komisije za notranje zadeve v senatu je ponovno proučil zakonski osnutek za izvolitev treh tržaških senatorjev ter izrazil ugodno mnenje. Zakonski načrt bodo predložili senatni komisiji za nadaljnje branje, ko se bo senat ponovno sestal. Zakonski načrt je isti, ki ga je odobrila poleti poslanska zbornica.
Kampanja za potrošnjo grozdja
Na predlog pripravljalnega odbora za prireditev kampanje za potrošnjo grozdja se trgovci na drobno, gostilničarji, baristi itd. pooblaščajo, da lahko prodajajo v svojih lokalih grozdje vse do 25. t. m. Branjevci, ki vložijo prošnjo na občino, bodo prav tako lahko postavili posebne stojnice za prodajo grozdja.
O Danes se sestane v Trstu deželni odbor, ki pripravlja razstavo dežele Furlanija-Ju-lijska krajina v okviru proslav stoletnice zedinjenja Italije, ki bodo prihodnje leto v Turinu. Odboru predseduje prof. Gregoretti.
V Dolini je bila zadnja seja občinskega sveta
Župan se je zahvalil vsem odbornikom, upravnemu osebju in svetovalcem za sodelovanje - Sprejeli so več sklepov
V Dolini je bila sinoči zadnjo seja občinskega sveta, ka. tere pa se žal ni udeležilo precejšnje število svetovalcev. Občinski svet je po odobritvi zapisnika prejšnje seje odobril nekatere upravne sklepe občinskega odbora. Nato je odobril predlog, da občinska uprava odstopi 1200 kv. m občinskega zemljišča v .Banjah, za gradnjo štirih stanovanjskih hiš za 16 stanovanj. Prav tako je občinski svet odobril strošek v znesku 96.000 lir za preureditev prostorov v šolski stavbi med Prebenegom in Mačkovljami, kjer bo s 1. oktobrom odprt otroški vrtec za omenjeni dve vasi.
Kakor druge sklepe je občinski svet soglasno odobril tudi sklep občinskega odbora, da se občinska stavba v Bo-ljuncu, kjer je bila prej finančna straža, uporabi za prosvetno delovanje v vasi. Pri tem je župan sporočil, da bo s 1. oktobrom v Boljuncu odprt tudi italijanski otroški vrtec, za katerega je morala ob-
činska uprava dodeliti prostor v novi občinski hiši.
Svetovalci so odobrili nakup novega računskega stroja za občinsko upravo ter nakup 204 kv. m. zemljišča od Ane Rakar vd. Samec za 130.600 lir. To zemljišče rabijo za razširitev in ureditev ceste in kanalizacije v Frankovcu blizu Žavelj.
S tem je bil zaključen dnevni red in župan se je zahvalil vsem odbornikom, svetovalcem in upravnemu osebju za sodelovanje pri občinski upravi. Zahvalil se je tudi svetovalcem opozicije, ki so, razen nekaterih redkih primerov glasovali vedno skupno glede važnih vprašanj občine.
Odgovoril mu je svetovalec Nikolaj Kosmač v imenu opozicije in poudaril, da so sodelovali v vseh stvareh socialnega, gospodarskega in kultur-nega značaja v korist občine. Izrazil je tudi željo, da bi se ncvi občinski svet, ki bo izvoljen na prihodnjih upravnih volitvah, razen gospodar-
htevala od višjih oblasti, naj
  IMIMI1IIIII   HHHMHHHMIIIMIMIHMHIHMIIHI HIMMIMIMIMIMHMI ..................................................................................
Seja izvršnega odbora trgovinske zbornice
Zbornica bo skrbela predvsem za industrijo
Iz poročila je razvidno, da gre verjetno za izpremembo stališča zbornice
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni prodal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulic« 8. Pellico 1-IL e-T«l. 33-89
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA k. » - Tal. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v ilrini enega »tolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
Mesečna 480 11». — Vnaprej četrtletna 1300 Hr, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Mr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 dm, nedeljska *0, d|n-mesečno 280 din - Neddjaka letno 1440, petletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun:	Založništvo triaJkega
tlaka Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT,	DZS, Ljubljana. Stritarjeva	ut. 3-1., tel. 21-928, te-
koči račun pri Komunalni banki g	Ljubljani 400-70/3475.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
I Sinoči se je sestal izvršni ocibor tržaške trgovinske zbornice, na katerem je poročal predsednik dr. Caidassi o sedanjem položaju v zvezi s tržaškimi zahtevami za obrambo in okrepitev tržaškega gospodarstva. Predsednik je podi ebno poročal o raznih akcijah, ki jih vodi zbornica tako v državnem kot mednarodnem okviru za okrepitev kopenskega in pomorskega prometa, o vprašanjih pristanišča, številnih in zapletenih industrijskih vprašanjih, o zunanji trgovini in z njo zvezanimi vprašanji.
Izvršni odbor trgovinske zbornice je izrazil zadovoljstvo z enotnostjo stališč, ki je prišlo do izraza v zvezi z re-zolucijo občinskega sveta o zahtevah glede podjetij IRI in sklenil, da se nadaljuje z akcijo glede vseh ostalih vpra. šanj, ki so prišla do izraza med stiki z izvršnim odborom in gospodarskimi kategorijami.
Odbor je mnenja, da ne bi bilo koristno sestavljati teoretične načrte o gospodarskem razvoju, ker hiter tehnični razvoj, izpremembe na tržiščih in splošne izpremembe take načrte pogosto ovržejo. Odbor pa ne bo zanemaril vseh tistih vprašanj, glede ka. terih zahtevajo specifično intervencijo tehnični organizmi zbornice.
Na tej osnovi bo zbornica razvijala in poglobila svoje delo pri tistih ustanovah in sedežih, ki bodo od primera do primera ugodnejši za dosego zastavljenih ciljev.
Kot so že sklenili zbornični organi preteklega julija, bodo sedaj intervenirali za vrsto ukrepov, ki naj privedejo do javnih in zasebnih investicij, kot so to proučile in kot to zahtevajo kategorije industrij-cev, predstavniki malih in srednjih podjetij.
Te zahteve bo obrazložila odgovornim organom posebna delegacija, ki je bila imenovana že pred časom in ki jo sestavljajo:	dr. Vatta, prof-
Florit, Frandoli, Zigiotti in Valmarin.
Iz tega kratkega in zelo splošnega uradnega sporočila trgovinske zbornice je razvid, no, da je izvršni odbor v določeni meri izpremenil stališče. ki ga je do sedaj zagovarjal. Tudi formalno so nam. reč odklonili zahtevo po organskem načrtu ukrepov, ki naj omogočijo Trstu ozdravitev gospodarskih težav in u-godnejši gospodarski razvoj. Iz poročila ni razvidno, če gre samo za taktični sklep, odnosno samo za izpremembo načina, da se določeni ukrepi desežejo, ali gre za odločnejše stališče, ki naj bistveno izpreminja delovanje. Zgovoren pa je odstavek, ki govori,
da namerava zbornica sedaj preusmeriti svoje napore v korist industrijcev.
Skuter oplazil dekletce
V sprejemnem oddelku bolnišnice so nudili prvo pomoč tri leta stari Marini Giurisse-vich iz Domus Civica št. 3, ki so jo pripeljali z avtom RK. Zdravniki so ji ugotovili lahke odrgnine na čelu in bo ozdravela v 2 dneh. Njena stara mati je povedala, da jo je spremljala čez Ulico Zan-donai in da se je ravno, takrat pripeljala mimo lamfcre-ta, ki jo je oplazila, da je padla na tla. Lambreto je vozil 21-letni Luciano Cas-sani.
V podporo delavcem podjetja ORION
Jutri bo splošna stavka vseh tržaških kovinarjev
Danes se je pričela 48-urna stavka delavcev tovarn papirja
Odbor pokrajinskega sindikata FIOM-CGIL se je sinoči sestal na izredni seji in proučil položaj v zvezi s sporom in s stavko, ki traja že 12 dni v podjetju ORION-Petrolchi-mica. Tajništvo je poročalo odboru o vzrokih in poteku spora, nakar je odbor ugotovil, da so delavci ORION popolnoma unravičeno stopili v borbo in da se strnjeno bore za pravične smotre. Odbor je izrekel delavcem vso pohvalo in je odobril delo tajništva v tem pogledu. Nadalje je ugotovil, da je treba nadaljevati borbo in jo zaostriti s solidarnostjo in podporo vseh delavcev do ugodne rešitve
iMiiinlitinimmiimiiMnHtiiuniiiiiiiiiiiiHMMiMniMiiHiHUMniiMnUiiiiMnHiimuiuinmiiM
Cestna nesreča v Ul. Flavia
Sbuterist podrl fanta in dekle
Vse tri so sprejeli v bolnišnico
Snoči ob 21. uri so sprejeli v tržaško bolnišnico dva moška in žensko, žrtve prometne nesreče. Ponesrečenci so:
Giuseppe Franza, mehanik star 24 let. iz Ulice Koštalunga št. 91, ki so mu na drugem kirurškem oddelku ugotovili udarec na sencu ter šok, zaradi česar se bo moral zdraviti, seveda če ne nastopijo kakšne komplikacije, 8 dni.
21-letna šivilja Albina Glavi-na od Sv. Marije Magdalene spodnje št. 1807, ki so jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer bo ostala od 8 do 30 dni zaradi morebitnega zloma medenice.
28-letni pleskar Ermanno Fa-mea iz Ulice Koštalunga št. 28, ki so ga sprejeli na okulistični oddelek, ker se bo moral zdraviti 10 dni zaradi poškodbe desnega očesnega zrkla.
Franza je povedal, da je prekoračil « svojo zaročenko Glavi-novo Ulico Flavia, ko se je vanju zaletel Famea, ju podrl oba oa tla ter se pri tem tudi sam prekucnil.
Z motociklom v avto
Včeraj ob 12.30 so pripeljali v tržaško bolnišnico z rešilnim avtom RK 33 let starega delavoa Giovannija Filiputtija od Domja št. 289 in njegovo 30-letno ženo Cesarino Casta-gna. Obema so ugotovili razne odrgnine in podplutbe po
obrazu, rokah in nogah ter se bosta morala zdraviti okrog teden dni.
Filiputti se je malo prej pe. ljal s svojim motociklom znamke »Aermacchi« od Dac-ja proti Zavijam ter se je pri tako imenovanem »ovinku smrti« zaletel v »Fiat 600», ki ga je vozil 38-letni Francesco De Mundo z Vrdelce št. 1003, in ki se je trenutno ustavil na desni strani ceste. Zdi se, da je zakrivila nezgodo spolzka cesta.
 «»-------
Tatvina kolesa
Neznani nepridiprav je pred-sinočnjim ukradel Antonu Kralju iz Trebč kolo, ki ga je pustil nezavarovanega pred gostilno Simonič na Opčinah. Utrpel je 15 tisoč lir škode.  «»------------------
Opeka na glavo
Kaj čudna ln nenavadna nezgoda je doletela Francesca Petruccija, starega 62 let, iz Ul. Fabbrj št. 8, ki so ga pripeljali v glavno bolnišnico ob 16.30, kjer so mu nudili prvo pomoč in mu ugotovili rano na glavi, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni.
Petrucci je povedal, da je malo prej hodil vzdolž pločnika Ulice Cavazzeni in da mu je nenadoma priletela na glavo opeka, ki se je najbrž odtrgala od napušča strehe.
spora ter je po predlogih tajništva, formuliranih sporazumno s tajništvom sindikata kovinarjev Delavske zbornice CISL, sklenil, da napove sploš. no stavko vseh kovinarjev Tržaškega področja v vseh podjetjih, in sicer eno uro pred koncem rednega delovnega urnika, všfevši posamezne izmene. Nadalje je sklenil, da začne nabiralno akcijo v korist stavkajočih delavcev OR ION, in sicer med vsemi kovinarji tržaškega področja.
Odbor poziva vse kovinarje, naj se navdušeno in strnjeno udeleže enotne stavke, ki sta jo napovedala oba sindikata, ter naj z vsemi silami podprejo borbo delavcev ORrON. Odbor pokrajinskega sindikata FIOM je prepričan, da bodo delavci kot vedno solidarni ter da bodo smatrali, da Je borba aelavcev OR ION proti samovolji, kaznim in neupravičenim odpustom ter proti despotizmu delodajalcev kakor tudi za boljše pogoje v podjetju, stvar, ki je interesu vse stroke.
Po tednu dni so napovedali delavci tovarn papirja po vsej državi tokrat 48-urno enotno stavko, ki se je pričela danes s prvo izmeno in ki se konča jutri zvečer z zadnjo. Pri nas stavkajo delavci tovarne papirja pri Stivanu. Sindikati so tudi pozvali delavce, naj ne opravljajo nadurnega dela, s katerim bi hotela podjetja nadoknaditi proizvodnjo, izgubljeno med stavko.
Ob zadnji stavki, ki je bila 14. septembra, je stavkalo v štivanski tovarni papirja 97 odstotkov vseh delavcev, kar je bil velik uspeh, zlasti če pomislimo, da so razni delovodje nagovarjali delavce, naj pridejo na delo, pri čemer so jim obljubljali tudi dvojno plačo.
Nočni izlet z žalostnim koncem
Prejšnjo noč sta se odpeljala po obrežni cesti proti Tržiču 23-letni Luciano Ros-setti z Elizejskih poljan št. 55 in 27-letni šofer Silvano Trento iz Ul Aleardi 6. Vozil je Rossetti, ki je šele nekak vajenec in ima začasno pripravniško šofersko dovoljenje, s katerim je lahko pri krmi-
*
mmmi
■VV.&. S' ■	‘	'
•““■mi
i
mw
Danes bodo svečano odprli na pomolu Fratelli Bandiera blizu starega svetilnika novo vojašnico za tinančno stražo. Stavbo, ki Jo vidite na sliki, so začeli graditi 20. maja lani. Skupni stroški so znašali 74935-720 lir. Zgradilo jo Je gradbeno podjetje ing. Zampieri iz trsta. V zgradbi so razni uradi, jedilnice in spalnice za moštvo m podoficirje, sanitarne naprave itd. Slovesne otvoritve se bodo udeležili najvišji predstavniki civilne in vojaške oblasti
sluh in socialnih vprašanj občine, stalno zavzemal tudi za popolno uveljavitev določb pesebnega statuta.
Gianna Marini razstavlja v baru Moncenisio
V baiu Moncenisio (Ul. Car-ducci 27) razstavlja sedaj nekatera svoja dela slikarica Gianna Marini. Razstavljala je doslej na mladinskih razstavah v Rimu in Gorici, na Bienali treh Benečij 1959 in drugih razstavah. Letos je prejela tudi eno od nagrad Suzzara. Osebni razstavi je imela v Gorici in Vidmu
Tečaj ruščine
«Združenje Italija—ZSSR pokrajinska sekcija v Trstu opozarja vse prijatelje, da je v teku vpisovanje na tečaje ruskega jezika vsak dan od 10.30 do 13 in od 16.30 do 19.30 na sedežu v Ulicj S. Nicolo 11/11 -tel. 29403. Vpisovanje se zaključi 8. oktobra.
Izšla bo v kratkem 10. številka »Realta sovietica«. Revija stane 80 lir. Nabavite jo v raz-prodajalnicah časopisov in na sedežu Združenja Italija-ZSSR v Ul. S. Nicolo 11/11. Letna naročnina 850 lir; polletna 450 lir.
- —i«--
Primer tetanusa
Včeraj so nemudoma sprejeli v bolnišnico 59-letno Giu-seppino Zanco vd. Balanzin iz Ul. Panorama 12. Vdova se je pred 40 dnevi slučajno ranila, ko je uravnavala kolec, ki podpira cvetlični grm. Mali rani ni pripisala nikake važnosti. Včeraj zjutraj pa se je počutila zelo slabo ter je odšla v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na tretjem oddelku s pridržano prognozo. Kazala je namreč znake tetanusa.
lu, če sedi zraven njega šofer. Zaradi spolzke ceste ali ker ga je omamila svetloba naproti vozečega vozila, je zgubil oblast nad krmilom in se v Grljanu zaletel v levo ograjo ceste. Kmalu zatem so prišli na kraj agenti prometne policije in avto RK, ki je odpeljal Rossetti ja in Trenta v bolnišnico.
Rossettija so sprejeli na prvi oddelek in se bo moral zdraviti 20 dni zaradi ran in podplutb ter odrgnin na kolenu.
Trento je ni tako hudo izku-pil in je lahko po nudeni prvi pomoči odšel domov, kjer bo okreval v tednu dni.
(IIHUUlIlHIHUlMMIMIIHMMIIMIMMMMHMIUMIIUIIiniMHMMIIHI MII  .Ml.Illlltl
Izpred sodnih dvoran
Visoki globi
za neka) cigaret
S taksijem se je odpeljal v Trbiž in ni plačal
Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral tov. Benjamin Slavec iz Mačko-velj.	,
Prijatelji mu prisrčno čestitajo.
Prve dni septembra lanske- j ga leta je 22-letni Ernest Zoc-chia iz Benetk prišel z dvema svojima prijateljema v Trst, da bi obiskal neko inozemko v našem mestu. Verjetno je ni našel in cel dan krožil s svojima prijateljema po mestu. Proti večeru pa se je dogovoril s taksistom Redentom Antonellijem, da gi skupno s svojima prijateljema peljal v Trbiž. Dogovorili so se za 18 tisoč lir in se odpeljali. Ko pa so dospeli V Trbiž, je Zoc-chia dejal Antonelliju, da nima denarja in da mu ga bo poslal iz Benetk, ko se bo vrnil domov. V jamstvo mu je izročil svojo osebno izkaznico. Hcčeš nočeš, se je moral taksist zadovoljiti s tem, v upanju, da mu bo Zocchia plačal dolg, toda zaman je čakal, ker se Zocchia sploh ni oglasil. Zaradi tega ga je prijavil sedišču.
Zocchia je pri Trbižu ilegalno prekoračil mejo, pa so ga čez dva dni prijeli avstrijski obmejni organi, ga zaslišali in pridržali v zaporu dva tedna, nato pa vrnili italijanskim obmejnim organom.
Na zasliševanju je Zocchia izjavil, da je najel taksi zato, da bi v najkrajšem času prišel do italijansko-avstrijske meje. Rekel je tudi, da ne
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi	Prihodi
TRST-GORI CA—VIDEM
3.45 — 5.16 — 6.18 b — 8.24
— 7.45 b — 9.45 — 12.20 b
— 12.30 — 13.55 b* — 14.26
— 16.17 — 17.37 — 18-10 b ~ 20.16 b — 20.27 — 21.37
* vozi ob sobotah od 25. 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta
0.56 b - 7.15 — 8. — 8.23 b — 9.12 - 9.30 b — 11.46 — 15.07
— 16.55 — 17.52 b — 19.43
— 21.05 — 22.20 b — 23.20
— 23.58 b
• vozi ob nedeljah od 25. 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta
TRST—LJUBLJANA
0.19 b — 8.32 b — 1157 OE — 16.04 b
6.50 b — 13.18 b — 20.06 b
17.28 OE
TRST - TRŽIČ—PORTOGRUARO-BENETKE
5.40 — 6.12 rl — 6.40 b —
7.14*»* — 8.45 r — 10.14 b —
10.24 - 12.55 r - 13.32 —
14.52 b - 16.40 b — 17.03« -
17.53 OE — 18.38» — 19.25«»
— 20.50 r — 22.17 b
• samo d0 Portogruara •• samo do Cervignana •»• do Tržiča, razen ob nedeljah
6.23*« — 7.32* — 7.45 b — 9.22 b — 10.22 r — 11.33 OE
- 13.27 b - 13.57«* — 15.22 b
-	17.05	b -	18.10«*»	-
18.37 rl — 19.08« — 19.50 b
- 21.20 r - 22.35 — 23.42 b * iz Portogruara
** iz Cervignana *•* iz Tržiča, razen ob ne deljah
5.32 — 6.58 — 13.87 - 17.58
— 20.00
OE — Onent-Ekpress b — brzec
TRST —OPČINE
7.05 — 11.24 — 17.20 — 21.48
r — rapido rl — rapido samo 1. razred
more plačati še dolga, ker je brezposeln; obljubil pa je, da b,' plačal ko bo spet delal.
Včeraj bi morala biti na preturi razprava toda Anto-nelli je preklical tožbo.
# * #
Na preturi so včeraj obsodil' pogojno na 6 mesecev zapora in plačilo 20.000 lir globe 48-letnega Maria Lamprech-ta, ki stanuje v Trebčah št. lsO pri družini Carli-Kralj, ker ne izvršuje svojih očetovskih dolžnosti in ne skrbi za svoji mladoletni hčerki Lucijo in Tiziano.
Obtoženec je izjavil, da se ne čuti krivega in da redno plačuje 10.00 lir na mesec, kakor je določilo sodišče ko_ je po smrti matere dodelilo hčerki v oskrbo staremu očetu in stari materi. Tast in tašča pa sta vložila tožbo, češ da se Lamprecht ne zanima za svoji hčerki in ne skrbi za nje, odkar živi pri neki svoji prijateljici v Trebčah.
##*
Kazensko sodišče se je tudi včeraj moralo ukvarjati s «ti. hetapstvom« cigaret. Take razprave so na dnevnem redu skoraj vsak dan in padajo vi-seke globe za nekaj škatlic cigaret ali pa za kakšen liter žganja.
Tako je sodišče včeraj obsodilo na plačilo 14.400 lir glo. be in plačilo sodnih stroškov 62-letno Fosco Sichi por. Brez-za iz Conegliana, ker je prinesla iz Jugoslavije 9 škatlic cigaret in 3 litre žganja.
Lanskega novembra je bila ženska na obisku pri svojih sorodnikih v Pulju. Ko se je poslavljala, so ji dali v kov-ceg cigarete, ne da bi ona vedela. Žganje pa so ji ponudili, da bi ga nesla domov.
Na pregledu ob prihodu čez mejo ni prijavila ničesar, fi-nancar ji je pregledal vso prtljago in ni ničesar rekel Ko pa je prišla na železniško postajo v Trstu, sta jo ustavila dva financarja, ji pregledala kovčeg ter napravila zapisnik. Nekaj dni pozneje je plačala 5.392 lir carinske pristojbine, a to ni zadostovalo in so jo prijavili sodišču.
Zaradi 19 škatlic ameriških cigaret pa je bil včeraj obsojen na plačilo 14.400 lir globe in plačilo sodnih stroškov 21 letni pomorščak Giuseppe A-mato iz Palerma.
Amato je bil vkrcan na dan-sk. petrolejski ladji »Regina Maeski*. Ko se je izkrcal so ga v 2avljah ustavili agenti finančne uprave in ga prijavili sodišču, ker je imel v aktovki omenjeno količino cigaret.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revolte!-la 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alia Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti-Testa d'oro. Ul. Mazzini 43.
Šolske vesti )
Vpisovanje otrok v slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu In na Greti bo od 20. do 30. septembra t.l. od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se vrši vpisovanje na osnovnih šolah: Sv. Jakob, Donadoni, S/. Frančišek. Skedenj in Sv. Ana vsak dan od 9. do 12. ure.
Didaktično ravnateljstvo v Dolini sporoča, da se vrši vpisovanje v osnovne šole vsak dan od 16. t.m. dalje.
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah sporoča, da se nadaljuje od 9. do 12. ure vpisovanje v prvi razred osnovnih šol na Opčinah, v Bazovici, v Gropadi, na Proseku, na Repentabru, v Sv. Križu in v Trebčah.
Popravni izpiti bodo 21., 22. in 23. t.m.
Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini javlja, da se nadaljuje vpisovanje v šolo od 9. do 12. ure na vseh osnovnih šolah.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča- Vpisovanje za šolsko leto 1960-61 na osnovnih šolah pri Sv. Ivanu, v Rojanu, v Barkovljah in na Kati-i.ari se nadaljuje vsak dan od 9. do 12. ure do 26. septembra t.l.
Starši šoloobveznih otrok rojenih leta 1954 morajo pri vpisu predložiti: 1. rojstni list; 2. izkaz o cepljenju proti kozam in davi-ci; 3. izkaz o cepljenju proti o-troški paralizi. Popravni izpiti na omenjenih šolah se bodo začeli dne 21. septembra ob 8.30.
Ravnateljstvo Državnega znan. stvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča da se nadaljujejo vsi popravni izpiti (sprejemni za licej, vstopni, razredni) v jesenskem roku 1959-60
vpisovanje na Državnem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila v tainištvu zavoda. Uradne ure vsak dari od 10 do 12.
OBVESTILO. Trgovski strokovni tečaj na Katinari javlja, da se nadaljujejo popravni izpiti po razporedu, ki je objavljen na šolski oglasni deski na Katinari Vpisovanja se vršijo vsako sredo od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehntčnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da vpisovanja za šoisko leto 1960-1931 sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, in sicer do 25. septembra 1960.
Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda.
IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItltlllltlllllltlltllll
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. septembra 1960 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 15.
POROČILI SO SE: uradni sluga Benito Papagna in gospodinja Rosa Altea, tiskar Alessandro Bazzaro in gospodinja Marta De-per.s, podčastnik mornarice A-merico Cald in uradnica Maria Luigia Colii, upokojenec Giuseppe Centassi in gospodinja Vitto-ria Sabadin, uradnik Mario Pa-ron in gospodinja Maria Sablich, železničar Bruno Vidonis in krz-narka Maria Gallone, zdravnik Bruno Svaghel in zdravnica Ga-briella Dib.aggio, elektremehanik Aldo Cecchini in bolničarka Car-mela Mosetti, električar Giovanni Gratton in bolničarka Anita Brusaferro, uradnik Cesare Ni-glio in uradnica Bruna SpineUi, uradnik Giovanni Sella in prodajalka Maria Grazia Parovel, šofer Giovanni Fisicaro in gospodinja Anton,ina Torrisi. uradnik Gualtiero Villj in gospodinja Luciana Tommasini, livar Giovanni Blasizza in frizerka Fulvia Bres-san, uradnik Raamondo Pastorel-lo in gospodinja Ada Fasciano,
UMRLI SO:	51-letna Oreana
Stelzer por. Scarpa, 79-letni Mi chele Cimprič, 67-!etni Otto U-berti, 51-letna Bruna Bolcich vd. Pecci. 87-letna Giuseppina Czapp vd. Skorja, 36-letni Pietro Sucei.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
fra! - Ul. »v. Frimčlškn 211 Telefon «1-70»
NOVO:
Franta Komel: NARODNOOSVO-DILNA BORBA V SLOVENIJI 660 lir Finžgar: IZBRANA DELA, II. del 1450 lir
LJUDSKA
Odbor Slovenske Fr0iv'*11^ ze v Trstu bo imel ^ gi 23. septembra t.l. ob _ ‘ sedežu v Ul. Geppa
1ZL E Ti,
Prosvetno društvo	&
tovel prired: v ntgijjč' i enodnevni	izlet v	ojjar.o, ?
Škocjanskih jam, v ?
gled farme bobrov t	g
Vpisovanje vsak veciei jt() » 22. ure na sedežu at
Proseku.	.	-^1
(PAKOV1 »V PBDgjjj^
\ ——   p#
Namesto cvetja n* *r Franca Kralja dar,liJl^I,ovi) 11 Cok in Hrevatin <ZiL5M8t Lonjerja 5000 Ur za ‘
Leo.	^	pt*
Namesto cvetja na pjja i> Franca Kralja darti^ p 9 Mario Kocjančič 40“ jaško Matico.	padle!1
V počastitev spom1”3. d)!# borca Vlad umira Vah MjtiC» oče 1000 lir za Dl.«5
Fenice 15.30 «Via M»rfutta ’
CUIVC	- • --	—L
bilonija umetnikov. ejeve F Excelsi°T 16.00 «Her , Siivl * lule«, Nino Manfred,
scina- ,,„0 Fllodrammatico l«*’ pe'
za tri«, Toto, pe‘,p^eP»»^ li ppo, Nadi a Gray-no mladini.	n3i
Grattacielo 16.00 a cijft, p zdami«, Montgom LuXt Remick. Barve De „ ^ie/ Supercinema l6 “‘H0 „r, maščevanje«, technico:
Forest.	de*L(
Arcobaleno 15.30 ®	v & .
zastavami«.
1960-61. Van	He.l	•
Rossi Drago.	-t0K s*™
Aurora 16.30 «Moana technicolor.	ja
Alabarda	16.30	«De	pas
je«, technicolor, Prepovedano	mla“	meH»- F
.Capitol 16.30 «SPace liu, .
film vvesiern Garibaldi	16.00	«Swa	Anthdfl
sti« Sophia Loren. Perkrns.	,„.ro
Cristallo 16.30 «Sed»e cinemascope.	- tre®,.
Impero 16.30 «OrkUf	rry
renami«, technicolor,
Italia 16.30 «Lepi
cello Mastrotanm-	dru*
no mladini. Tud Q n tednu še vedno	.
nie-	run brez
Moderno 15.30 «OČ ni e
Jenifer Jo. h	^
vier.	Turovo
Mass.mo 16.30 <{Z2^wer, nje«, Tyrone Ut- ,(( Darnell. Zadnji Marc0'-«:^ Astoria (bivši San., teC5J(tf »Okrvavljeni mec>», „ P , lor, Larry P««-	Lr
Vittorio Veneto DrUg,6.oO 'FLei-met-vških filmo^,,stove ,,■# vedke blede ><l, ^ Režija Kenji Miz°*
pft
irj"'*/
ski film. .
Marconi 16.00 <<L'f,degar4 matičen film- ” Bernard VVicki. ..„tore» Ideale 16.00 «11 nia*
torio Gasmann. K8r>&, Savona 16.00 *Pa c-M] 5 )d, Audye Murphk Astra 16.00 «Prepov
technicolor, Dan . tfe.p Odeon 16.00 «Dekieta >11. na», Mamie Van D
letnim prepovedan«-
kinoprosem^1
. 21. *■ *' predvaja dane«
cb 19.30 uri LU*
Zakon je
muina
Igrajo: TOTO’ in
predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob barvni Universal film:
MURVYN VVf • IRVtMC BACON
RACE GENTRY
__
ume hTbbs
zahvala
Ob bridki Izgubi naše drage in mame in stare mame
neP<*«bI,<i
name in stare mame	j*
Frančiške Ferfila por. ŠkaiflP^
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so j0 s/ pr0*^ njeni zadnji poti. Posebna zahvala naj 8 napr» P zvezi. PD «S. Škamperle«, prijateljem *n ^ ot>> izraženo sožalje, darovalcem cvetja ter v	-j
so na katerikoli način počastili njen sp°“
Žalujoči: mo* ANTON, sinovi	*
in ANTON, hčere PINA in TO^ani*1 žem KARLOM in ostali som
JURSKI dnevnik
— 3 —
21. scplemlra
Iz Kardeljeve knjige «Socializem in vojna»
Podobnost kitajske lorije s trockizmom
i„ J. . ' to ie vojna koristna, moraš biti zanjo», poudarja Kardelj Ja:	si	napačno ocenil pogoje vojne, boš doživel porazh
Maj
*•$« vPžISeH!!i nove8a Pred-m«H 1» dcdf!otrajni pole-
i.** "led pr	P°le-
e tetiki osm„ ln elleve rs s*° Poglavlje Kar->, v iffi?ve “Staro v no-;rePri{ljjv rem je na zelo J«?, obrazložena
ltitajsko,e}ilCa• • Podobnost teorijo in troc-
a?, *>>•
“C1 teea °bjavljanio pr-
0,JfCardelj P-.av-“ dobesed-
•ujj:	pravi:
Sjterih ***** teorije, o Jobtični v,5fJ govorimo, po
t-L
ta	Ppa
tJ“!ln<>»a nov	n0bIiki niso
> Proth?o*-	Podobna	no-
ki so	ka-
iŽia družbo	banašnjo	ki-
»» siaS**™*
-Hain
Si
Sstov81a.. kitaj skih
PodotOCk^ie"r toda Sf>0rtjabnof’ ki je med Slivo J.-ma. se enkrat nre
ih‘livo kaže d*6 enkrat pre'
8. .?°lojih ’ S Se v Podob-' “Slogij a tudi Podob-Ocjri • *
>SmVlrje1-’ da W se
o°zVirnSki »bi *’ oziroma razvi-
SH L ! /evolucija ne
Tik°. PPVršn?ab,odno Evropo.
nagB^ a'bst?aSn’- stati“eši“
bil	d,!k shemana
SoLVki, duhu kakor je
ia 1-,'Prijazniti ,° nemi-
klit. a Hlada « * bejstvom, :r a- PHd spu -VJotska repu-Mit^no vsakd bolgoVrajno
JSosh *?kdan 0 borhn ,
sCSW^bfi°. borbo z
xr-**k“v
Razen tega je imela tudi vrsto drugih pozitivnih rezultatov, ki so okrepili družbeno-poli-tično vlogo delavskega razreda. Za Lenina je to pomenilo ne le možnost, da vojne dalj časa ne bo, temveč tudi, vsaj teoretično, možnost, da se bo mogoče vojni sploh izogniti. S tem pa nastaja ne samo možnost graditve Socializma v Sovjetski zvezi, temveč tudi možnost ekonomskega sodelovanja med sovjetsko državo in kapitalističnim svetom, kar bi olajšalo in pospešilo graditev materialne baze v ZSSR. Krepitev delavskega gibanja, njegove revolucionar, ne zmage v nekaterih deželah, nadaljnji razmah nacionalno-osvobodilnih gibanj v kolonijah, notranje spremembe v kapitalističnem svetu — vse to lahko postopoma le izboljšuje, ne pa slabša položaj prve socialistične dežele na svetu. Dejstvo, da se je Sovjetska zveza obdržala navzlic intervenciji in večletni državljanski vojni, je bila zanj zmaga svetovno zgodovinskega
v zuna-
-•>«	te	težave
bj;h	a se L ova sovjet-
?*tal030čne ek-nradila v po“ z »riai v0nomske za-
S«,**-’"*
i!,alo
bel
»in s. bom in *
'<i > števil ln z zeI° * o >Cnihm ,reyoluciji :ate- . Hočnirr, . kadrov, a zariš« kon.
unseSd,težk-i kom
tatelikega d l nami v za' > vf^ ia bjubstva
1%
Slak3 So bili ekonomskega «i v ,ia nera«, atlv"° ze’
ter
SO
relativ.
!<SS?*£U' ®
Porto Ze. v J zv°ju mate-S^kem prime-
i:vžibe jihkakoraoka-
Sl sJa' Svet ,zbudila \lj.rvo ..*?.• *i je obkro-
Dlbl-;> Qa	raZen	-J
S4,M?1» trdno od-dovoli ^5? Prvi
U°VO]^ r« X	prv
k D?atn;hdat^
h- 1 Hioapi teh gro-
t>.» t 6 * UrPeniA;*:	_
j sredst' Sa 1' biia
uresničiti z
koj v prvih
Sveto‘v'a Ptedvsem" * *a , ' Todaki muga. belavskeg,
‘ oh.. 9 od ie vezal rr
»' °isr-a. °<i e vezal ro-(^011,,^’ man ga smotra S ,>ko i«rv_e{,.je skušal
> l&Siti ^ Politično blo-
Sji)5 Hh te&C1 ° V nie-
Ct|Jt>sko2en tega , Pr0tl:
tt^ hi.	r*»v. i ®a se UDi
S ^ničili Vt°Alucijo ne le
iS«°' ba ^Ved	P°-
.u z do;— le treba
^; -d.
;^,boraP01 °žaj°di^ ba pome-laJka a« «Vetovp Po'no zagabi' o^iucija 6 revo'ucije, Wfe >ien aodPa ba je C**i D, °iUciie ?5ed te sve' i,. bi« ki se
h ■,'9Vo ‘ti'iž se mora
*kit ’’oti°^no nna avanturo'
bS>o/^l"a ueuspehi bo^«ttniNrJ|S°ve . teorij
‘klL?8r»d0Va6je o,C1J1.’ nie-Clbi Jbiti s' da m mo-
#i» do« vjetsk? zma v ^“tska ZVazi: nje-v0jn pzedvideva. fi5»	Pr0‘-	bruženega
V0 oigibiia i- Sovjetski
* H0fiev>ieva«; njeg°vo na-
»4ft .btUžbene n°tranjih Lla v beželah, aga razvoja
'yVa v »>	L--	razvoja
\ ib ^‘■'Hlistid1 Se ie °b-
'Sbtif, Sicer 6nem priča-ifi ^ rt r, tako kruto V? n*8 bo evrred Varšavo V^ad brvo in[°Pski prole-V,‘ «v-T avto®1? ?t!V0 Rde-
\ki^4burioazijf° vstal
Ojj avto:
PhozTsl ~ VSe
■>koy tive>i T”svo,kL*udig bru-kraii- ^lmi Poimn.
Pojmo.
ss^p*1 pS
revolu-
ho kj ‘beti družk" nl bil •1 .'5-3 te . uruzbemh fnit.
assf
.'Hpul
^:wi^n.tnbott
Ji fa rnkVolUc,onr'mi iahko ? C8* VpJjParna socia-Sv ,eVoi teh faw na giba-ti? Ucijn v orjev. Vi-
Wo3e kot°V2oliran<>
J* S nei°‘ »bstroktno t. bati 81 10 i
*.$» JSia Pom°«jo no-!i» ie & beže-
:)ati „
m vile tre-
ti{ s’i hU’ ko - {util
$
v;‘
li J»#55*otno iepi ulici’
vt 'a	-p ed sve_
Ssai-b3 vitkim
brojekjo ia' .V^ropsk?®'31- Ce !>o, tev„>ckeHa , e revolu-
K‘i>ifeS ■'*»
ulica
;■!* -“sta epiti u*enje
;?&■>* j«
LV-^il totvroS;C.“lcno tak-
s4^.i'*S«A a,.0'":
C‘a 8! t8,a bi i v’ Ako ji v2%>0t|ei?*b, n« I oblast
.le u-
»C'nkov tei8evropskl ‘ 0vjetsk° lnter'
»vezi.
pomena in obenem še en dokaz, da je mogoče graditi socializem v eni deželi. Ravno v celovitosti, povezanosti, prepletanju in spopadanju vseh teh procesov in protislovij pa je resnični proces svetovne socialistične revolucije — ne kot «zmagoviti pohod« Rdeče armade skozi Evropo, ampak kot nepretrgan proces notranjih družbenih gibanj v vsaki deželi in njihovega povezovanja v mednarodnem, svetovnem merilu.
Izhajajoč iz takšnih pojmovanj, se je Lenin v praksi in teoriji postavil po robu teoriji permanentne svetovne revolucije, ki je v formulaciji Trockega izgubila svoj marksistični karakter in se spremenila v idejno platformo za politiko vojne avanture in za sektaško, zarotniško politiko evropskih komunističnih partij. V nasprotju s tem je formuliral novo politiko sovjetske države, orientirano na dolgo obdobje koeksistence med državami kapitalističnega in državami socialističnega sistema, to je politiko miru m miroljubne koeksistence, ekonomskega in drugega sodelovanja s kapitalističnimi deželami. Poleg tega je Lenin menil, da mora socialistična država nuditi takšno podporo progresivnim in revolucionarnim gibanjem in silam v drugih deželah, ki je v danih pogojih mogoča, ne da bi spravila v nevarnost obstoj socializma in socialistične države.
Kritika Leninove teze, da je mogoča zmaga socializma v eni deželi, je bila za Trockega le izhodišče in argu-
ment za njegovo temeljno teorijo — o permanentni svetovni revoluciji, ki bi v končni konsekvenci v praksi postala le vojna Sovjetske zveze s kapitalističnim svetom v u-panju, da bo ta vojna povzročila revolucijo v Zahodni Evropi in na vsem svetu. Dodati je treba, da Trocki ni jasno formuliral te konsekvence svoje teorije, vendar se — po notranji logiki te teorije — vsiljuje sama po sebi.
Zgodovina je teze Trockega zavrgla v pozabljenje, ker jih je praksa popolnoma demantirala. S kitajskimi teorijami pa se bistveni elementi teh tez ponovno pojavljajo na zgodovinskem prizorišču«.
Svoje trditve podpre nato Kardelj s citati iz člankov Trockega in poudarja:
Kar je bila za Trockega kritika teze o možnosti graditve socializma v eni deželi, to je danes za kitajske teoretike kritika možnosti miroljubne koeksistence.
Nato pa navaja Kardelj Leninovo predvidevanje, da v «vsaki posamezni deželi gibanje trpi za tako ali drugačno enostranostjo, za takimi ali drugačnimi teoretičnimi ali praktičnimi pomanjkljivostmi posameznih socialističnih strank« in poudarja, da se zdi, da so ta Leninova predvidevanja zdaj še enkrat dobila potrditev na Kitajskem.
Sledijo citati iz člankov sedanjega trockističnega glasila «Cetrta internacionala«, ki hvali kitajsko komunistično vodstvo in mu očita le to, da ne zastopa povsem dosledno stališče, da je nova svetovna vojna neizogibna.
• Današnji trockisti se potemtakem strinjajo s kitajsko politiko, ugotavlja Kardelj, kolikor le-ta negira politiko koeksistence in razglaša neizogibnost vojne kot oblike sve. tovne revolucije. To, kar ji zamerijo, pa je. da je premalo dosledna in odločna, se pravi, da ni rekla tudi «b», ko je že rekla «a». Z drugimi besedami, ko je že prokla-mirala neizogibnost vojne kot oblike svetovne revolucije, bi se morala takoj tudi izjaviti za takšno vojno; to je, ni treba samo groziti z vojno, temveč tudi dejansko iti v vojno. Potemtakem trockisti direktno pritiskajo na to, da se sprejme bonapartistična vojna kot orožje socialistične politike, v čemer so vsekakor prekosili celo samega Trockega, ki se je jasnosti glede, tega izogibal
Pa vendar, «napaka» današnjih trockistov je v tem primeru samo v tem, da do absurdnosti sledijo politični logiki, ki je sicer podlaga tako politike Trockega kakor tudi tendenc v današnji kitajski politiki. Res, v vsaki pravi abecedi sledi «a» vselej «b». Drugače povedano, če misliš, da je vojna koristna moraš biti zanjo.
Hkrati pa pomeni to tudi tole: nerealna ocena sedanjih pogojev nujno pripelje tudi do nerealnih sklepov m do uporabe neprimernih sredstev in zatorej tudi v poraz. Ce si napačno ocenil pogoje vojne, boš doživel poraz. Pred porazi, ki so posledica napak, pa tudi socializem ne rešuje, kakor tudi Napoleona ni mogla rešiti trobojnica francoske revolucije».
Volilna kampanja v ZDA Je v polnem razmahu. Demokratski kandidat Kennedy med govorom. V ospredju simbol njegove stranke — osel
Začetek gledališke sezone v Moskvi
30.000 obiskovalcev dnevno v 30 moskovskih gledališčih
Mnoge domače novitete s vsebino iz sovjetske aktualnosti Prva sovjetska uprizoritev Brechtove drame «Mati pogum»
Jesenska gledališka sezona raj 30 000 meščanov napolni no in malo kreativno. Toda
v Moskvi se je začela s pravo jesenjo, ki je v nekaj urah prevlauala nad poletjem. Nekega lepega septembrskega jutra so se drevesa
30 gledališč glavnega mesta.
Trideset tisoč gledalcev vsak večer «amo v gledališčih, skoraj en milijon gledalcev vsak mesec, z vedno novimi
porumenila ljudje so odložili zahtevami glede igre, režije
poletne obUke, in jih zamenjali z jesenskimi in otroci, ki so se pravkar vrnili z počitnic, so zopet napolnili široke moskovske ulice.
Moskva se je prilagodila času. Otroci so zopet začeli odhajati v šole, gledališče Bol-šoj pa je otvorilo sezono z izredno uprizoritvijo Proko-fijeve opere »Vojna in mir«. Moskva je sedaj že popolnoma drugačna kot je bila pred tremi meseci. Nekatere kontrastne barve so zamenjali nežni pasteli in ritem življenja je postai bolj urejen, bolj miren, poln občutja v pričakovanju velike ruske zime.
Cez dan so ljudje pred gledališkimi blagajnami zopet začeli pos'ajati v dolgih vrstah, zopet ze zbirajo gruče okrog programskih plakatov, diskutirajo in si zapisujejo. Vsak večer ob 7 in pol sko-
in produkc:,e novih gledaliških del in njihove vsebine. V tem je zapopadena vsa izredna življenjskost sovjetskega gledališča. Obenem pa je v tem tudi izvor bistvenih problemov, ki obstajajo v večji ali manjši sposobnosti sovjetskega gledališča, da na primeren način zadosti željam in potrebam občinstva. Ljubitelji gledališča hočejo dela našega časa z osebami, ki so jim blizu s svojimi u-spehi, dramami, in kontrasti. Sovjetska družba se razvija v vedno bolj intenzivnem ritmu, rešuje obsežne probleme, postavlja pa tudi nove, ki jih morajo sovjetski ljudje sproti reševati. In na tem sodobnem socialnem bogatem in humanem temelju ustvarjajo sovjetski avtorji, včasih uspešno in posrečeno, včasih zopet samo shematič-
niliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiaitint
Proge na enem tiru skozi njih 100-letno zgodovino
Železniški	oseb
se seli v prvo
Prva Auderandova železnica na enem tiru je vozila z brzino le 20 km na uro - Japonska vozi z brzino 50 km - Načrti, ki predvidevajo 300 km na uro - Glavna razloga: nujnost in nižji gradbeni stroški
Od dne, ko je pred vrsto vagonov zapuhala prva parna lokomotiva, bo kmalu 150 let. V tem poldrugem stoletju je ta vrsta prevoznega sredstva v vseh svojih izpopolnjenih variantah od parne lakomotive do motorne in električne loko. motive zabeležila izreden napredek in kljub ostri konkurenci ohranila svoje značilnosti, da more — na kopnem, seveda ■— na določeni razdalji prepeljati največ tovora v najkrajšem času in z najmanjšimi stroški. Ta prednost ji je vse do danes ohranila življenje in za sedaj moderna tehnika ji še ne piše nekrologa, pač pa ji napoveduje še dolgo življenje, toda le pod določenimi pogoji: prilagoditi se bo morala novim zahtevam Mesta, še bolj velemesta se še bolj širijo in množe. Zaradi tega postajajo železniške proge, ki mesta prečkajo, velike ovire za nadaljnjo ekspanzijo mest, in hkrati resne ovi. re vedno večjim zahtevam brzine mestnega prometa. Zato so se ponekod železniške proge umaknile v podzemlje, ponekod, predvsem v ZDA, pa so se v mestih povzpele nad ceste in ulice in vozijo v «prvem» ali celo «drugem
Kreda. 21. septembra 1960
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba in Koledar, 11.30: Drobiž od vsepovsod; 12.00: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Orkester Du-mont; 13.30: Harmonija zvokov in glasov; 17.20: Pesem in ples; 18 00: Marija Polak: »Gašper postopač v šoli«; 18.10: Glasbeni kalejdoskop ; 19.00: Nove afriške države:	«Kerii-
Nacionalni program
Slovenija
6.30: Vremenske razmere na
8.05:	Učiteliskt	zoor	«Emil
ital. morjih; 11.00: Program za Adamič«; 8.30: Europa express;
šolarčke na počitnicah; 12.10: Pojd D’Angelo, Fierro, Tumi-nelli; 13.30:	Glasba mladih;
15.55: Vremenske razmere na
9.00:	Radi bi vas zabavali;
10.10: Monologi In arije; 11.00: Glasbene razglednice; 11.30: Družina in ,om; 11.40: Marjan
ital. morjih; 16.00: Program za Vodopivec:	Jesenski	ognji;
mladino; 16 45: J. M. Cameron: »Razmišljanja o franooski revoluciji«; 17.40:	Kapela milan-
ske katedrale; 18.15: Radijski
ja«; 19.20: Iz italijanskega glas- odvetnik; 18.30: Moderni jazz;
benega sveta; 20.00:	Šport;
20.30: Izbor domačih in tujih popevk; 21.00: «Prečute noči«, radijska igra v petih slikah, ki jo je napisal Ivan Matičič; 22.15: Jugoslovanske ritmične popevke; 22.45: Rumbe, sambe; 23.00: Kitarist Reinhardt; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji.
Trst
12.10: Tre-ja stran; 14.15: Prijatelj cvetic; 14.23- Franco VaP llsneri in njegov orkester; 14.40: Obrti In poklici starega Trsta; 14.55: Gmdo Cergoli pri klavirju; 15.05: Srečanje z velikimi opernimi pevci.
Koper
7.15: Glasoa za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12 00: Opoldanski koktajl; 12.40:	Lahka
glasba; 12.45: Turistična beležnica; 13.00: Orkester Kostela-netz; 13.15:	Kronike	iz jug.
življenja; 13.40: Slovenski avtorji z ansamblom Mojmlra Sepeta; 1400: Operetne melodije; 14.30:	Kulturni	zapiski;
14.40: Nastopajo Pohorski fantje; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Domači pevci; 15.50. Veseli ritmi; 16 00: Operne arije; 16.30: Naša žena; 16.45: Orkester RTV Ljubljana; 17.30: Baletne skladbe; 18.00: Prenos RL; 19.00: Po-J6 Luna, Bonacina, Boni, itd,;
19.15: Vse dežele članice OZN; 19.30:	Uporabljajoče umetnosti; 20.00:	Filmske skladbe;
21.00: Trideset let veselja; 21.40: Sestanek pe.ih; 22.25: Antologija italijanskih komikov; 23.20: Orkester p.v. Armanda Fragne.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
S pesmijo po svetu; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 13.45: »Severnica« — moda, 14.00: Veliki orkestri igrajo slavne pesmi; 14.45: Parada orkestrov; 15.40: Van Wood n njegov orkester; 16.'10:	D’Esposito In
njegove pesmi; 16.20: Fantazija nvotivov; 16.40 Romantika New Orleansa; 17.00: Zborovsko petje; 17.30: Can-can Cola lorterja; 18.35: Plešite z nami; 19.25:	Glasbeni vrtiljak;
20.30: Leharteva opereta »Dežela smehljaja«, 21.45: Radijska igra Giancarla Jostnija »Podzemska železnica je napravljena za spanje«, po istoimen-skom romanu Edu u.ida Loveja.
12.00:	Trio Avgusta Stanka;
12.15: Ing. Kočevar: Preprečevanje kalitve	krompirja v
shrambah; 12.25; Zabavni orkester; 12.40: Otroci pozdravljajo; 13.30: Dve virtuozni priredbi rrvelodii	J. Straussa;
13.50: Z ansamblom Larcange; 14.05: Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35: Boris Papan-dopulo:	Divertimento; 15.40:
Zabavni zbori;	16.00:	Renato
Vigono:	Neža gre v smrt;
16.20: Koncert po željah; 17.10: Iz naše beležnice; 17.20: Parada plošč; 18.00; Kulturna kronika; 18.20: Slovenski samospevi; 18.45:	Dr. Radoslav
Andjus: živalska toplota in bioenergetika; 20 00: Melodije raznih dežel; 20.40: Popularne opere — Pietro Mascagnt: Cavalleria rusticana; 22.15: Plesna glasba;
///. program
17.00: Skladbe Josepha Suka In Aarona Coplanda; 18.00: Angleška kultura, 18.30:	Ma-
drigal; 19.00: Italijanski periodični tisk; 19.30: P. M. Da-vles: »Prolation« za orkester; 20.00:	Vsakovečernl koncert:
Torelli, Bach, Bizet; 21.30: Ca-
19.30: Prenos RL; 22.15: Sklad- musova drama »Pravičniki«;
be Gershwina in Cajkowskega; 22.35: Pojoč v noč.
23.15:	Haendlove,	Haydnove,
Mozartove in Ravelove skladbe.
Ital. televizija
17.00: TV za mladino; 18.30: TV dnevnik, 18.45; Za TV prirejeno delo E. de Amicisa: »Roman nekega učitelja«; 19.50: Varietč in pesmi: «Aux trois Baudets«; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Druga oddaja rubrike »Gente che va, gente che vie-ne»; 22.20:	Reportaža »Da-
našnja Libija«;
Jug. televizija
Zagreb 18 uO: Oddaja za o-troke: Prenus iz cirkusa «A-dria«; Beograd 18.45: Svet v znamkah; 19.00:	Reportaža
«Cas, ljudje in dogodki«; 20.00: TV dnevnik; 20.30; Zabavna oddaja:	»Večer v Orfepmu«;
21.30: Portret pesnika Jure Ka-štelana.
nadstropju«. Predvsem velja to za proge, ki služijo dovcp zu delavcev in uslužbencev na njih delovna mesta ali z delovnih mest proti domu. Slednja rešitev — proge v prvem ali drugem nadstropju — pa so možne le v no-vih mestih, kjer so ulice široke, dočim v starih mestih, posebno v Evropi, se te proge niso mogle uveljaviti. Toda vedno večji in živahnejši pro. met naraščajočih mest in velemest zahteva, da »preizkušeno prometno sredstvo« — potniški vlak svojo vlogo nadaljuje še naprej, kajti niti avtobusi, niti filobusi ga ne morejo nadomestiti. Tega mnenja so ljudje, ki jim je v velikih mestih poverjena naloga, urediti dotok množic v mesto in njih vračanje iz mesta in kaže, da je edina rešitev temu nova zvrst nad-zemske železnice, ki je ponekod v svetu že opravila svoj «usposobljenostni izpit«. Gre za nadzemslco železnico, ki je do neke meje podobna ameriški železnici «v prvem nadstropju«, le da teče ali bolje visi na eni tračnici.
Zakaj taka in zakaj »v prvem nadstropju«?
Kot smo že rekli, avtobusi in filobusi ne ustrezajo zahtevam vedno bolj naglega prometa. Na ulicah je že preveč «gosto», da bi avtobusi in filobusi mogli biti dovolj nagli.
Zakaj pa ne pod zemljo, saj so podzemske železnice dokazale, da zmorejo opraviti veliko dela. Zamislimo si pariško, moskovsko, londonsko in druge podzemske železnice. Strokovnjaki pa pravijo, da je gradnja podzemskih železnic in prog mnogo predraga. Računi dokazujejo, da je gradnja podzemske železnice trikrat dražja od gradnje normalne proge »v prvem nadstropju« in šestkrat dražja od viseče proge »v prvem nadstropju«. Potemtakem velja ekonomski zakon, da je viseča nadzemska železnica primernejša od normalne nad-zemske, hkrati pa pravijo, da je tudi bolj praktična. Kako to. da se viseča nadzemska železnica doslej ni bolj uveljavila?
Predvsem so njeno uveljavitev ovirale tehnične težave, ki jih danes praktično ni več. kot je znano, so prve zamisli nadzemske železniške proge na enem tiru ie stare. Ze pred obilnimi sto leti je francoski strokovnjak Aude. rand izdelal načrt take proge, ki jo je poganjala parna lokomotiva. Po njegovem načrtu so jo tudi zgradili v East Cambridgeu, v Massachus-setsu, v ZDA, toda ta železnica se ni kdo ve kako obnesla. Tehnična sredstva tedanje dobe in še dolgih desetletij pozneje zahtevam niso bila kos. Tudi pred 61 leti zgrajena viseča železnica na progi med Barmenom in Voh-wmklom, v Nemčiji ni bila kdove kako posrečena, ker še danes vozi z brzino komaj 20 km na uro. Tudi to nikakor na govori preveč v prid tej zamisli. Zato pa morejo po-borniki teh načrtov naštevati uspehe, ki so jih na tem pod-
Kranu.i z u.peliorn preiti u en vis c via„ r.r tni irr-čuici, katerega brzina gre tudi nekaj čez 100 km na uro
ro*ju zabeležili Japonci. Leta ] skozi razstavišče «Italija 1961» 1957 so med središčem Tokia ter se nato podaljšala do Mon-
in zoološkim vrtom napeljali vi»ečo železniško progo na eni tračnici, po kaleri hitijo va goni s povprečno brzino 50 km. To je torej že uspeh, saj more ta železniška proga z udobnimi vagoni, ki sprejmejo do 62 oseb, povsem zadoščati zahtevam povezave 9-m'.-lijonskega Tokia in zoološkim vrtom. Novost te tokijske nadzemske železnice je ta, da vagoni tečejo na gumastih kolesih, kar ublaži tresenje in zagotavlja večjo varnost.
Navedeni trije primeri dokazujejo, da je nadzemska viseča železnica na eni tračnici od svojega prvega začetka pred sto leti, do svoje zadnje pozitivne preizkušnje na Japonskem, napravila ogromen korak. Ce pa računamo s tem, da bodo v bližnji bodočnosti namesto sedanjih e-lektričnih lokomotiv mogle poganjati viseče vlake turbin, ske lokomotive, ki bodo mogle razvijati brzino najmanj 100, v doglednem času pa celo 300 km na uro, je razumljivo, da se strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prometom, vedno bolj opredeljujejo za to vrsto prog, posebno v krajih, kjer je osebni promet izredno velik. Trenutno se zdi, da so glede tega zelo daleč prišli Francozi, ki dokončujejo načrte za visečo železnico na eni tirnici v Chateaubeufu sur Loire blizu Orleansa, Se pred njimi so v Zahodni Nemčiji. kjer že konkretno preizkušajo takšno visečo železnico v okolici Koelna.
Za Italijo moremo reči, da bo prvo tovrstno železnico po vsej verjetnosti imel Turin, kjer so že sklenili, da bodo začeli graditi progo v dolžini 1300 metrov in bo vozila
caglierija. V Sovjetski zvezi imajo mnogo večje načrte: To. vrstna železniška proga bo po. vezovala mesto Temir Tau v Kazahstanu z metalurškim
podjetjem Karagandinsky. Na^
tej progi bo prevažala predvsem delavce iz mesta v podjetje in nazaj. Se mnogo večji nr.črt, ki pa je le ide.ino rešen, predvideva gradnjo ta. ?ne proge med Moskvo in Črnim morjem. Računajo, da bodo na tej progi vozili vlaki z brzino od 3C0 do 400 km na uro.
Ne bomo naštevali še na-daljn ih načrtov, ki jih imajo v zvezi z visečimi železniškimi progami, ker je teh veliko. Vendar tega našega poročila ne moremo zaključiti, ne da bi povedali, da ima taka viseča železnica na eni tračnici tudi svoje šibke točke. V pevtev namreč pride le v velikih centrih, ali bolje za povezavo med velikimi mesti, niih nredmestji in bližnjimi središči, kajti za promet iz-ključno po samem mestu ne pride toliko v poštev, posebno ne zato, ker je njena grad. nja v ozkih in prometnih u-licah nemogoča. Druga njena
sodbo o tem bo vedno imelo priložnost izreči gledališko občinstvo z svojo znano kritičnostjo.
V Gledališču umetnosti bodo začeli sezono z delom izkušenega dramaturga Nikolaja Pogodina »Žive cvetice«, v katerem postavlja Pogodin na pozornico novo, toda v Sovjetski zvezi zelo popularno osebnost; #vodjo skupine komunističnega dela, tipičnega predstavnika nove deiavsKe generacije« s svojo lastno koncepcijo sve+a v katerem živi in ki ni nujno, da je tudi koncepcija vse skupine. «Zive cvetice« je drama spopada značaiev, ki jih kolektivno delo mora pomiriti m rešiti v novi »sentimentalni vzgoji« sovjetskega cloveKa.
V «Malem gleuališču« pripravljajo novost, Ki je tu-ii pogojena v posebnem ooglav,u sovjetskega življenja. Dogaja se na velikih gradbiščih, kjer se tisoči mladih pionirjev vzgajajo v povsem drugačni atmosferi od one v starih mestih, prepojeni z resnostjo in romantičnostjo. lgnatij Dvorjeci pripoveduje o vsakdanjem življenju teh pionirjev, ki so se s svojimi različnimi usodami zbrali iz vseh koncev dežele, v osredje drame pa postavlja oroblem novega človeka in nječove »> ciaine vzgoje.
Gledališče umetnosti, ki ima na programu tudi turnejo po Italiji, že pripravlja tudi svojo tretjo novost sezone Kor-nejčukovo aramo «Na Dnje-pru«, ki obravnava življenje v kolhozu, v katerem izbruhne spor med dvema voditeljema z nasprotnima koncepcijama glede vodstva.
V gledališču Gogolj bodo začeli z Viktorija Lavrenti-jeva dramo «Dediči Budzan-cova«. Gre za dramo močnih ljudi v borbi z ovirami narave.
Seveda pa se novosti ne omejujejo samo na drame. Komedija Je že od časov Gogolja in Gribojedova eno izmed najbolj živih orožij rušite gledališke tradicije in tudi v letošnjih repertoarjih bo bogato nastopana. lako bodo v Malem gledali.ču predvajali novost Sergeja Mi-hajlikova »Mravlje«. Kdo so te mravlje? ‘Jo sc posamezniki, ki imajo obžalovanja vredno tendenco, da živijo na rezervah, ki so jih nakopičili arugi, da se vrinejo v mravljišče na raoun drugih ali pa da čakajo na sjnrt sorodnikov, oa bi cimprej v miru zapravili dediščino.
Druga negativna tendenca je tendenca »pakarulte«, nežne tona preorisane osebnosti, m deia samo toliko, da »meče pran v oci drug.m«, ki pa de.ans..o ne naredi ničesar ..onkrelnega. ra.im ljuuem je Ljudmila Gerasimova posvetila ustro komedijo, ki bo pnsia na oder v gledališču »Dimolova«.
Mladi komediograf Jurij Stein pa se je posvetil mla-i uim brezposelnežem, ki se zanešajo samo v loterijo za izooijsanje astnega življenja. Njegova «Zlohna sreča« je na programu v gledališču »Satira« in je zgodba o skupim mladeničev, ki žive v upanju na srečo m o njihovem nenadnem prebujenju v stiku z realnostjo.
Poleg tega nismo še omenili gostovanja ukrajinskih gledališč v Moskvi m inozemskih gledališč, ki jih je Moskva vedno sprejemala z odprtim srcem, kot dokuzuje tu. di nedavno gostovanje ameriškega baleta v g.edališču Stanislavski.
Ce so to v nekaj besedah glavne nov tete moskovskih gledališč, pa oodo seveda v njihovih iepertoarjih tudi mnoge važne ponovitve, gostovanja in razne svečanosti. 50-letmco smrti Tolstoja bodo n. pr ptosiavila vsa moskovska gledališča, osrednja proslava pa bo v Kremelj skem gledališču. Med eno in drugo noviteto bodo v Malem gledališču uprizorili tudi Lermontova »Ples v maskan«, Gogoljevega »Revizorja« in
Tehnika
in
znanest
+
+
*
+
*
*
*-
*
*
*
*
*
šibkost v primerjavi z običaj-1 ys,tr.°.vs\e8a «urkau». v gle-
no železnico je v tem. da more služiti sboraj izključno o-sebnemu prometu, ne pa tovornemu prometu, vsaj ne v smislu sedanjih tovornih vlakov Sicer pa je že n:ena glavna naloga vprav v »em, da more v najkrajšem času pripeljati v mesto ali spet na domove tiste množice delavcev jn uslužbencev, ki bi v sedanjih razmerah z avtobusi in filobusi v velikih milijonskih mestih porabili preveliko časa samo za pot v službo in domov,
dališču Majakovski bo veliki režiser Oklopkov postavil na oder Evripodovo «Medeo», v giedališ-u Natire bodo uprizorili Bernardu Shavva »Hišo potrtega srca«, v gledališču Krmonoiova Arthurja Mil. lerja »Lgodbo dveh ponedeljkov« in v gledališču Majasov-ski prvič v Moskvi in v sovjetskem gledališču sploh Bertolda Brechta »Mati pogum« Trideset tisoč dnevnih obiskovalcev gledališč in oboževalcev Talij, = oo torej imelo kaj bogato in pestro izbiro v dolgih zimskih mesecih tja do pozne pomladi
A. P.
lin nitiiiiiit imiiiiiiimi tiitititiiiiiaitii ttu> t iii iiiitniitiiiiiiiiifiitiiitiifiiaiiiiiiiiiiHtf n minut imuni m | umu ■iiiiiiniiiiiiiiiijiiiiiiin,um j,
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Ce boste spretni, boste v po-
klicu lahko želi lepe uspehe V zelo povprečnem ambien-tu ne dajajte važnih izjav. Zdravje dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S treznostjo in razumom se zoperstavite impulzu. Nudila se vam bo priložnost za prijetno ljubezensko srečanje. Zdravje mirno.
DVOJČKA (od •*!. 5. do 22. 6.) Ugodno razdobje za umetniške ustvarjalce. Priložnost za koristna znanstva. Srečne ure z ljubljeno osebo Zdravje brez posebnosti.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne pritožujte se nad usodo, ki vam je kljub nekaterim bridkostim v glavnem naklonjene Vesele novice.
LEV (od 23. 7. io 22. 8.) Zanimivi profesionalni predlo, gi. Vzroki starega spora bodo
HOROSKOP
 ZA DANES__
pojasnjeni in odstranjeni. Sprava z ljubljeno osebo. Zdravje dobro.
DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.) Vaše odločitve bodo nadrejeni ugodno sprejeli, izogibajte se neutemeljenim anti-patijam do novih znancev Prehodni glavobol.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Dober dan za reševanje delikatnih problemov. Vaša previdnost bo dvignila vaš u-gled v družinskem grogu. Zdravje odlično.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Z boljšo organizacijo dela se vam obeta večji zaslu. žek. Braniti boste morali ne-
koga pred neupravičenimi kritikami.
STRELEC (od 23. 11 do 2C. 12.) Vaše načrte za bodočnost boste morali nekoliko spreme. niti. Prijeten večer s .simpatičnimi prijatelji. Zdravje dobro
KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Uspelo vam bo pravočasno popraviti napake vašega znanca. Spremembe v vašem sentimentalnem življenju. Morala na višku.
VODNAR (od 21. 1. do 19 2.) Ce imate opravka r no. vimi zvezami, je na mestu previdnost. Veliko moralno za. doščenje. Zadovoljstvo v družini. »kravje nestalno.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Upoštevajte nasvete izkušenejših oseb. Ne podcenjujte naporov družinskega člana, ki hoče izboljšati svoj soda,n, položaj.
Vikingška ladja?
Orkan «Zeraska», ki je v preteklih dneh divjal na o-bali pri Mansasguanu v državi New Jersey je izruval iz morskega dna razbitine, ki bi utegnile biti ostanki stare viktngške ladje. To mnenje zastopa biv i pomorski arhitekt b.obert Maztvell, ki pravi, da karakteristike razbitin kažejo, da je morala biti ladja zgrajena pred letom 1400. ^o Maxwellovem mnenju orkan ni mogel prinesti razbitin z odprtega morja, pač pa se je morala ladja postopili v neposredni bližini obale.
Ogledalo okrog Zemlje
Sovjetska in-enirja Miltail Grodski in Valentin Cereiv kov predlagala, da bi se spremenila klima Zemlje s pomočjo izvirnega aogieda-las, ki bi izven območja našega planeta lovilo sončno energijo m jo pošiljalo na Zemljo, iro zamisli inženirjev bi to ogledalo predstavljal pas najbolj droomh delcev prahu, ki bi se ustvaril okrog Zemlje v zelo veliki visim. Ta pas, od katerega bi se odbijali žarki in ki bi delno spominjal na Saturnov obroč, bi bil ponesen v višino 10UU do loOO km s pomočjo raketne tehnike. To računih inženirjev naj bi se ustvaril Jug km širok pas med rti m gg širine okrog Zemlje, ki bi osvetljeval in ogreva severne dele Zemlje, medlem ko nu tropske predele ne bi imel nobenega vpliva. Po tem načrtu bi področje večnega ledu izginilo do m stopinje geografske širine. Na ta način bi piovba po Severnem morja m po sibirskih rekah trajala najmanj 10 mesecev, gozdni pas p- bi se razdrti tise do obale Deden ega morja.
Dva dečka z enim srcem
V Chicagu sta se nedavno rodila dvo.cka shena siamskim. Dvojčka imata eno samo srce in en sam želodec. 'Zraščena sta na prsih in trebuhu. Imata samo eno debelo črevo, njuna skupna teža pa je * in pol kilograma. Zdravniki .menijo, da ne bosta mogla ostati živa dalj časa, ker je operacija ne-mogoča.
h/ovost v pristanišču
Da bi pospešili m poenostavili iztocarjanje uajte so v stockholmskem pristanišču uvedli zanimivo novost. Tankerjem odslej ne bo treba pristajati ob pristaniških pomolih, ampak bodo iztočili nafto po posebnih naftovodih, ki so jih v ta namen polotili na morskem dnu in speljali od obalnih rezervoarjev do odprtega morja. Na začetku vsakega takega najtovoda je velik plovec, ki dviguje cev za pretakanje nul te do vodne gladine m ob katerem pristane laaja, ki hoče iztočiti na/to.
Haz.skovanje razvoja človeka
Se to jesen bo posebna dunska aru-oio-ka ekspedicija vršila .aziskovanja v dolini reke hivai v ladundiji. To je prva ekspedicija, ki je dobila dovoljenje za raziskovanje na teni področju, za katero se meni, da predstavlja glavno pot predzgodovinskega preseljevanja. Raziskovanja bodo razdeljena v dva del in bodo i ra-juia do leta lgbtž. Eicspedict-JO vodi Zi.nl Nielsen iz Ko-P enhagna.
LKKuonski pisalni troj
V elektronskem laboratoriju univerze v Ktotu na Ja-pousi.em vo izdelali pisaiut stroj, ki po dnautu sam pise japonske teKStt pod pogojem, aa so lus/io izgovorjeni, Stroj je izteiuia snupina inženirjev pja vodstvom pro-fesorju 'josijuki Nahaja in predstavlja i-boljsauo verzijo podobnega stroja, ki je imel vdelano i-akuu m-cev. Rimski ostanki v Budimpešti
Pri delih n« Elizabetinem mostu, ki veze dudo s Teslo, so na su zidove stare n inske naselbine Gastium. O točnem mestu te naselbine ki jo scejo že dalj času. so obstaja a ruzna mišljenja. oo odkritju je pnslo popolnoma stucujno, ko je neki deiaoec pri Kopanju jame udarit z lopato v zid. t rejsnju odkopavanja so dala slutiti, aa so tam bili nastanjeni Kelti v j«, stoletju. Mova krznena živai v Evropi
Evropska fauna se je obogatila z zelo pomembno krz-uarteo-kuno podobno lisici, ki sicer živi na Japonskem, v Neverni Kitujs/ci tn v se nekaterih az.jskih deželah. Sovjetska lovska uprava je v preteklih letih preselita nekaj ttsoc teh kun v Za-pudrto Rusijo, Estonijo in Litvo, kjer klimatske prilike zelo ougovurjuju lej živali. Azijske kune so se v sadnem f-asu na tem področju zelo razmnožile m obstaja možnost, da se ta te pa tn koristna žival pojavi tudi v Zapudni Evropi
Haziskovali bodo indijski ocean
Indijski ocean je doslej od vseh oceanov najniunj raziskan. jveduvno pa je bil izdelan med nerodni progi um raziskovanja tega morja, pri katerem bodo sodelovali u-čenjaki iz lg držav. Najvaz-nejša točka programa je iskanje novih ribjih naselij, ki so vzdolž afriške m azijske obale. Med drugim učenjaki tudi upajo, da jim bo uspelo razjasniti vprašanje, zakaj mnoge koristne ribe na nekaterih mestih vzdolž oceanske obale enostavno izginjajo, s čimer je rib ško prcbivalsti , gospoda/sko re$-sno ogroženo.
L
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 4- —
21. *eptemb«jr
| Goriško-l				>enešk		i dneviii 1			i*
Del 		• ■	avc	:e	v	pod	jetji	1 «M t •	[el	leoi	*»
eni	ira	is	ajo	za	16	lir 1	na	Ul	ro
V podjetju, ki ima delavnice na letališču v Ronkah, je zaposlenih nad 50 delavcev
Na ronskem letališču, ki so ga zgradili še pod fašizmom s tem, da so slovenskim kmetom s Krasa odvzeli veliko število njiv, ne da bi tem kmetom, ki jih je precej tudi v Doberdobu, škodo sploh vrnili, deluje družba »Meteor*, ki razpolaga z letališčem in je lastnica delavnice z nad 50 delavci. Med njimi je veliko število mladih delavcev in vajencev, ki jih ravnateljstvo sili k podpisovaniu delovne pogodbe, ki je veliko slabša od tiste, ki so jo podpisali predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev in delodajalcev. S takšnim ravnanjem povzroča ravnateljstvo delavcem občutno gospodarsko ško. do, saj imajo od 14 do 16 lir manjše prejemke na uro kot delavci njihove kategorije v diugih podjetjih. Mimo tega r.e spoštujejo določb o minimalnih prejemkih vajencev, ki jih določa kolektivna delovna pogodba.
Pokrajinska Delavska zbor-
toh krivicah, ki se dogajajo v podjetju in jih v obliki pisma sporočila družbi »Me-teer», z njimi pa je seznanila tudi prefekta, parlamentarce, uiad za delo ter zahtevala, da naj se zadeva pravično uredi.
Družba »Meteor* je Delavski zbornici odgovorila, da ni včlanjena v nobeno organizacije delodajalcev in da ni dclžna spoštovati delovno po-gedbo, ki so jo podpisali sindikati in delodajalci. Zatrjuje pa, da v celoti izvaja zakon, ki se tiče vajencev.
 «»-------
skrbljeno za postrežbo bolnikov.
Jutri sejem
Stavka uslužbencev v umobolnici
Danes je v pokrajinski u-mobolnici v Gorici stavka vseh uslužbencev, ki bo trajala 24 ur. Sindikalni organizaciji, Delavska zbornica in CISL, ki sta stavko proglasili, sia razrešili udeležbe v njej nekatere osebe, da bo do-
nica je zbrala podatke o vseh
(IIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIimMIIIIIIHIIIimillllllllllllllimiHIIIIMIIHIIHIOIIIimiVnmHH
Ponesrečenec naMatajurju je bil pastir iz Idrskega?
Neža Kuslerle meni, da gre za njenega
moža, ki je izginil 12. junija
Pred dnevi se je javila pri oblasteh v Čedadu Neža Ku-sterle iz okolice Kobarida, ki je izjavila, da je blago, ki je bilo na okostnjaku, ki so ga našli na Matajurju, del obleke njenega moža.
Navedla je tudi nekaj posebnih znakov na truplu njenega moža: Desna noga je bila za spoznanje krajša kot leva, pa tudi desno oko je bilo poškodovano in na njega ni videl. Te posebnosti so tako majhne, da jih ni mogoče ugotoviti na prvi pogled; zato bodo okostnjak poslali v videmski medicinski zavod, kjer ga bodo znanstveno pregledali, da bi dognali, če okostnjak res pripada njenemu možu 66-letnemu Jožefu Sevalu.
Medtem se še vedno ugib-lje, kako je moglo priti do nesreče, ne da bi kdo zanjo izvedel in preprečil tako žalostno smrt. Prevladuje mnenje, da je pokojnik, ki je bil pastir na strmem pobočju Ma.
Nezgoda na delu v tekstilni tovarni
Med delom v podgorski tek. stilni tovarni se je včeraj ranil v kazalec leve roke 29-letni Enrico De Luca iz Ul. Colombo št. 31. Z avtom Zelenega križa so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč in ga poslali domov. O-zdravel bo v osmih dneh.
Nesreča mladeniča na Oslavju
V civilno bolnišnico se je moral včeraj okoli 15. ure zateči z avtom Zelenega križa 15-letni Damijan Primožič z Oslavja št. 1. Fant se je namreč globoko urezal v kazalec leve roke pri pranju posode za bližnjo trgatev. V civilni bolnišnici so mu zdravniki morali odrezati tretji členek kazalca. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Jutri 22. septembra bo v Ul. Cadorna običajni četrtkov sejem, na katerem bodo krošnjarji prodajali najrazličnejše blago, predvsem pa številne artikle, ki pridejo v poštev za jesen in zimo.
 «»---------
Zadnja pot Ivana Perica
Včeraj popoldne ob 16.30 so iz hiše žalosti na Palkišču v Dolu pospremili na zadnji poti 56-letnega Ivana Perica, ki je v noči od nedelje na ponedeljek izdihnil v goriški civilni bolnišnici zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je za-dobil v prometni nesreči v četrtek na Tržaški cesti.
Poleg izredno velikega števila domačinov ter prebivalcev iz ostalih kraških vasi, so se pogreba udeležili tudi pred. stavniki notranje komisije CR DA, kjer je pojcojnik delal dolgo let; zadnji dve leti ‘ Je bil zaradi pomanjkanja dela v _ dopolnilni blagajni. Med številnimi vgnej svojcev, je bil venec CRDA in venec podjetja za izdelavo parketov IPL iz Gorice, kjer dela pokojnikova hči. Dolg pogrebni sprevod se <je razvil od doma v vaško cerkev, od tam pa na pokopališče, kjer so pokojnikove posmrtne ostanke položili k večnemu počitku.
Peric je bil v vasi zelo priljubljen in so ga vsi spoštovali. Pred vojno in po njej je sodeloval v domači godbi na pihala. Zapustil je dve hčerki in ženo, katerim izrekamo naše sožalje.
tajurja, zdrsnil v okoli 200 metrov globok prepad, kjer se je pobil. Ker je bilo truplo dolgo časa izpostavljeno vremenskim neprilikam (Seval je izginil 12. junija), ni ostalo drugega kot kosti.
Kot smo že rekli, bo medicinski zavod iz Vidma okostje pregledal, vendar bo potrebno vsaj en mesec, preden bo lahko podal svoje mnenje.
  iiiiiiiiiiiiimiiiimi n  ..............................................  im....n
DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni-Bassi, Ra-! š-el št. 26, tel. št. 33-49.
Dež povzroča občutno gospodarsko škodo
Ze nekaj dni imamo na Goriškem pravo jesensko vreme z obilnimi padavinami. Nalivi sledijo nalivom, tako da ima človek občutek, kot da tega vremena sploh ne bo več konec. Nad njim se pritožujejo prav vsi: meščani, ki ne vedo, kaj bi z njim, zlasti pa kmetje, ki ji m je prekrižalo prav vse račune. Padavine niso samo zelo nadležne, ampak povzročajo tudi gospodarsko škodo. Briški vinogradniki tarnajo, da jim grozdje vedno nagleje in v velikih količinah gnije, in tudi dozoreti ne bo moglo, če bo kar naprej mokro in brez sonca.
Morda edini, ki imajo od tega koristi, so trgovci, ki prodajajo dežnike in dežne plašče. Le-ti imajo dovolj kupcev, ki si morajo obnoviti garderobo. Letos so se ljudje bolj kot prejšnja leta usmerili na nakup dežnih plaščev iz makoja, ki so nekoliko krajši kot prejšnja leta (za ženske pa so sploh zelo kratki), toda tudi nglonski gredo zelo v promet zaradi praktičnosti in trpežnosti.
 «»-------
Neprevidno ravnanje žene s plinom
Ker je zavohala, da v stanovanju nekje uhaja plin, je
28-letna Jole Tessari, por. Pe-
trella vžgala v bližini jeklenke žveplenko z namenom, da bi ugotovila, kje je okvara. Seveda pri tem ni pomislila na nevarnost. Plamen jo je namreč v trenutku oplazil po obrazu in po rokah. Z rešilnim avtomobilom so jo prepeljali v civilno bolnišnico, kjer se bo morala zaradi opeklin prve stopnje zdraviti 15 dni.
Od 15. do BI. avgusta protesliranih 788 menic
V drugi polovici meseca av. gusta so zabeležili v goriški pokrajini naslednje število meničnih protestov:	Krmin
?4, Fogliano-Redipuglia 2, Gorica 392, Gradiška 43, Gradež 32, Marjan 1, Tržič 185, Mo-raro 4, Moša 6, Romans 6, Renke 34, Zagraj 13, Škocjan 14 Steverjan 2, S. Pier 5, So-vodnje 1, Starancan 10, Turjak 4. Skupno je šlo v tem obdobju v protest 788 menic.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 21,4 stopinje ob 11. uri, najnižja 14,2 stopinje ob 6 zjutraj. Vlage 80 odstotkov. Včeraj dopoldne je padio 9 mm dežja.
m	m	;	j	id	Ti	i	■	■	tefflj	mril	h/f	m	m	*	l	vr	1
te
\o
Zaključena šahovska prireditev v Portorožu
Bolgar Lalčev svetovni šahovski prvak gluhih
Drugo mesto je pripadlo bivšemu prvaku Cehu dr. Svvabenskemu
V Portorožu se je zaključilo I fije, ki bodo jutri zvečer na-crugo svetovno šahovsko pr- ■ .topili proti Juventusu v prvem
venstvo gluhih. Prvo mesto je csvojil Bolgar Lulčev. Nabral je osem točk — brez poraza. Drugo mesto je osvojil bivši svetovni prvak dr. Šwabensky (ČSR) s sedmimi točkami. Slede: Auber (Francija) 6 točk, Zak (Poljska) in Gudac (Jugoslavija) 5 točk, Lon Amores (Španija) 4 točke, Walter (Zahodna Nemčija) 3 in pol točke, Poetsch (Vzhodna Nemčija) 3 in pol, Pelikan (Romunija) 2 in pol in Nielsen (Danska) 1 točko.
Zmagovalec si je zasluženo priboril naziv svetovnega prvaka. Igral je najbolj premišljeno in je z dobro tehniko izkoriščal nasprotnikove napake. Bivši svetovni prvak dr. Švva-bensky je imel slab začetek .n je zaradi grobih napak izgubil prvi dve partiji. To pa je dovolj, da se je moral posloviti oa prvega mesta kljub nadaljnjim sedmim zapovrstnim zmagam. Turnir je namreč prekratek, da bi lahko ob dveh porazih gojil še upanje na prvo mesto. Sicer pa je dr. Swaben-ski zaigral nekaj partij v izrednem stilu in požel mnogo odobravanj občinstva
Razpored drugih udeležencev v glavnem ustreza njihovemu znanju in tudi turnirski rutini.
Ob zaključku turnirja je bila v hotelu Central v Partorožu zaključna slovesnost z razdelitvijo nagrad. Svetovni prvak je prejel diplomo in medaljo, všT igralci brez izjeme pa so prejeli vrsto daril koprskih podjetij.
Novi svetovni prvak je izjavil našemu sodelavcu, da je z uspehom zelo zadovoljen. Šah je zanj zabava, ki ji posveča precej prostega časa. Največ preglavic na turnirju sta mu delala dr. Šwabensky in Zak. Zelo dobro je igral tudi Nemec IValter, ki pa je imel v nekaterih partijah smolo. Z organizacijo turnirja in s sprejemom v Portorožu je bil Lulčev zelo zadovoljen.
ZA »POKAL PRVAKOV*
Danes v Turinu Juventus - CDNA
TURIN, 20. — Danes zgodaj popoldne so prispeli na letališče Caselle z vojaškim letalom nogometaši CDNA iz Zo- i dve oviri.
kolu turnirja za «Pokal prvakov*.
V Turin je prispelo 27 oseb in sicer 16 igralcev s trenerjem Mitevom in 10 funkcionarjev društva ter spremljevalcev. Z igralci je prispel tudi srednji half Manolov, ki je že 54-krat v bolgarski državni reprezentanci.
Zelo verjetno bodo Bolgari šli na igrišče s sledečo postavo: Najdenov; Rakarov, Kovačev; Aleksijev, Manolov, Dimitrov; Zanev, Jakimov, Pane-stov, Kolev in Romanov. Juventus pa bo nastopil kakor siedi: Vavassori; Brunelli, Sar-ti; Emoli, Cervato, Colombo; Nicole, Boniperti, Charles, Si-vori, Stacchini (Stivanello ali I.ojodice). Tekmo bo sodil švicarski sodnik Othmar.
LAHKA ATLETIKA
MALMOE, 20. — V nadaljevanju svoje evropske turneje, je svetovni rekorder v teku na 1 miljo Herb Elliot že drugič tekel s Švedom Da-nom Waernom. Tokrat sta se oba pomerila v teku na 1 miljo. Zmagal je Avstralec v času 3’58”6 (svetovni rekord: 3’54”5), medtem ko je bil Sved drugi s 3’59”. Ob koncu mitinga se je izvedelo, da bo skušal Elliot ponovno v tekmi z Waernom, ki bo 2. oktobra v Stockholmu, zrušiti svetovni rekord v teku na 1.000 m, ki pripada od 19. julija letos vzhodnemu Nemcu Valentinu.
V ostalih tekmah so zmagali; Wedderbourn (Indija) v teku na 400 m, Glen Davis (ZDA) na 400 m z ovirami in Sved Pettersson v skoku v višino.
KONJSKI ŠPORT
BENETKE, 20. — Po drugem dnevu svetovnega prvenstva v jahanju vodi Američan Steinkraus, ki je zmagal v tekmovanju za «Nagrado sv. Jurija«. Za predstavnikom ZDA sta se posebno izkazala Argentinca Deha in Hartkopf, ki si delita drugo mesto. Italijan Raimondo DTnzeo pa je
Za profesionistične igralce
Teniški turnir za ^Kramerjev pokal»
LONDON, 20. — Mednarodna zveza profesionalističnih te-riških igralcev, kateri načeluje Jack Kramer, je javila, da bo priredila turnir za profesioni-ste, ki bo zelo podoben turnirju za Davisov pokal. Turnir, ki se bo začel prihodnje leto, bc veljaven za ((Kramerjev pokal* in bodo na njen nastopili z razliko tekmovanja za Davisov pokal celinska moštva in sicer severoameriško, južnoameriško, evropsko in avstralsko.
Turnir bodo finansirali udeleženci sami in že deset igralcev je prispevalo po 1.000 dolarjev, medtem ko so v prime-iu potrebe pripravljeni dati še enkrat isto vsoto. Vsi igralci so pristali, da jim organizatorji izplačajo samo žive stroške, medtem ko bi moral iti dobiček za ureditev pokojnine pro-fesionističnih teniških igralcev.
Zlate kolajne vredne temnopolte g®‘e
• v .
Hiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiii
Italijansko prvenstvo v hokeju na kotalkah
Na
vrhu lestvice vse jasno na dnu pa boj za obstanek
Brescia in Pirelli najresnejša kandidata za izpad iz lige
zasedel šele deseto mesto, ker _______________   „____________
je med tekmovanjem podrl dili z zmago nad Marzottom
Dež, ki je bil v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj je onemogočil tržaško srečanje med
ekipama Ferroviario iz Trsta in Amatori iz Novare.
Ta tekma pa bi ne bila bistvenega pomena za končno lestvico, posebno zaradi tega ne, kar sta tako Brescia kot Pirelli zgubila prva v Novari, druga v Rimu. In tako Tržačani niso zidaj več v nevarnosti izpada iz lige. Najbolj pričakovano srečanje dneva je bilo v Monzi s tekmo Monza-Modena. Domače moštvo je ločila od vodeče Modene le ena sama točka.
Moštvo Monze, ki je zadnje čase zabeležilo odlične rezultate (odpravila je Novaro z visoko razliko 9:2, Feroviario pa kar 9:0 in Pirelli s 7:2) je ogrožalo prvo mesto Emilijancem, k: so bili v zadnjem delu tekmovanja v negativni fazi. Ti so le s ležavo odpravili Novaro 5:3 (in to v zadnjih minutah, potem ko so domačini od začetka do konca vodili). V Trstu so celo izgubili (prvič v letošnji sezoni) proti Triestini s 7 goli razlike (8:1), kar je pričalo o njihovi slabi formi. Svoje delnice so nekako potr-
1(7:1). Dvoboj vodečih ekip naj
bi torej dal letošnjega prvaka
Monza je začela odlično, dosegla je dva zaporedna gola m kazalo je že, da bo zmaga njena. Toda Tavoni in tovariši so pritisnili na vplinjač, izenačili m šli celo v vodstvo. V zadnjem delu tekme so domačini spet izenačili in začeli nevarno pritiskati na nasprotnikova vrata, a vsi napadi so bil' zaman. Igralci Modene so umno branili svoj gol in tako zapustili neporaženi igrišče. Neodločeni izid jim je skoraj s stoodstotno gotovostjo zagotovil prvo mesto letošnjega prvenstva.
Monza je zgubila edino zlato priložnost, da bi sama prišla na čelu lestvice in zdaj jo čaka še težka pot v Trst, kjer bo s Triestino le s težavo izstaknila kako točko, medtem ko ima Monza v gosteh Amatori iz Novare
Kar se prvih mest tiče je lestvica že skoraj gotova z Močeno, Monzo in Novaro na vrhu.
Bolj zapleteno je stanje na dnu lestvice, kjer bodo morali Lazio, Pirelli in Brescia dati vse iz sebe, če se hočejo rešiti. V najslabšem položaju je Brescia, ki ima le pet točk in bo imela prav zadnji dan v
Vsem je dobro znano, da se je XVII. olimpiada pred kratkim zaključila. Vsem je tudi znano, da so športniki iz Sovjetske zveze odnesli največ medalj. Vsi pa ne vedo, kdo je na olimpiadi zmagal. Najprej je treba reči, da ni nujno soglašati s sklepi posameznih ocenjevalnih komisij. Vprašanje zase je tudi izid nogometne tekme Italija-Jugo. slavija. Zre b je določil, da bodi zmaga na jugoslovanski strani. Tako je po mnenju nekaterih zmagalo moštvo, ki naj bi ne bilo na višini italijanskega moštva. Morda poreče kdo, da bi «klasa» italijanskih nogometašev lahko prišla do izraza pred žreba-
Ob robu...
olimpijskih lestvic
tu. Kako bomo izračunali novo lestvico? Enostavno: šte-
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Vohun Scotland Yarda», T. Morgan, H. Court.
VERDI. 17.00: «Moana», otok sanj.
VITTOHIA. 17.00: «11 principe delle volpi*, T. Power, O. We!lts.
CENTRALE. 17.00: «Hiša stra-hov», J. Carradine, A Hayes
MODERNO. 17.00: »Straže, tatovi in služkinja«.
njem, saj je bilo za to dovolj časa... Taki ugovori pa so po vsej verjetnosti pristranske narave.
Radi bi uvrstili države, ki so zasedle prva mesta na u-radni lestvici zmagovalcev po enotnem merilu, ki ne bi razlikovalo zlatih od srebrnih ali bronastih medalj. Vzemimo, da raste vrednost medalj v geometričnem zaporedju: zlata medalja naj predstavlja 9 točk, srebrna 3 in bronasta 1 točko. Ce upoštevamo to mersko enoto, potem je po uradni lestvici na prvem mestu Sovjetska zveza (505 točk), na drugem so ZDA (382), na tretjem Nemčija (J79), na četrtem Italija (160) in na petem mestu Avstralija (102). S tem bi bilo vprašanje rešeno. Toda... rešitev je očitno krivična. Statistike pravijo, da je dober športnik redek pojav; recimo, da se na vsak
milijon prebivalcev ene države rodi en olimpijski športnik. No, potem je jasno, da bo imela na igrah največ verjetnosti za zmago tista država, ki je najgosteje obljudena, ali pa ki presega ostale države po površini. Sovjetska zveza šteje okroglo 200 milijonov ljudi, Združene države 175, Nemčija (Vzhodna in Zahodna skupaj) 72, Italija 51, Avstralija pa 10 milijonov ljudi. Zdaj pa poglejmo, kako so se te države odrezale na zadnji olimpiadi. Lestvico moramo seveda sestaviti tako, da pri tem upoštevamo prejete medalje in število prebivalcev v vsaki državi. Nekdo se je lotil teli računov tudi z upoštevanjem kalorične vrednosti povprečnega obroka lira. ne po državah, ali na žalost rezultati tega poskusa še niso bili objavljeni.
Da se povrnemo k predme-
vilo prejetih točk vsake države (po sistemu 9:3:1) dvignimo na deveto potenco in ga nato delimo s številom prebivalstva. To število je itak izraženo v celih milijonih, kar nam znatno olajša delo. Nato dobljeni kvocient pomnožimo s 100, da se izognemo morebitnim nevšečnim decimalkam. Rezultat je naslednji: Avstralija 1020 točk, Italija 313, Nemčija 248, ZSSR 229., ZDA 218 točk. Zdaj že vemo, kdo je zmagal letošnjo olimpiado. Brez dvoma je to bila Avstra. lija. Na drugem mestu je Italija, itd. Sovjetska zveza, ki so jo uradno proglasili za zmagovalko, je v resnici zasedla komaj 4. mesto. Vsako drugačno ocenjevanje športnih zmožnosti posameznih držav je najmanj pristransko...
Zdi se mi, da se nekateri bralci pritajeno muzajo. No, pa naj vzamejo v roke nedeljsko številko milanskega gospodarskega lista «24 Ore». V tem listu je razložena ta alkimijska procedura, ki je mi morda nismo vajeni.
E. F.
gosteh Lazio .Z zmago bi šele dohitela Rimljane, medtem ko bi neodločen rezultat ali poraz pomenil izpad iz prve lige. Tretji obsojenec Lazio se bo na domačem igrišču pomeril z ekipo tržaškega Ferroviaria. Predvidevamo, da bo zmagal tudi zaradi tega, ker so Tržačani že v varnem položaju n verjetno ne bodo niti preveč... pretegnili. Vendar niti zmaga Brescie še ne pomeni rešitev pred izpadom, ker bi morali v primeru Laziove zmage. ti dve ekipi odigrati še od-iočilno medsebojno srečanje ..a rešitev oziroma za izpad.
Na čelu lestvice je torej tekmovanje izgubilo na privlačnosti, a je to oživelo na dnu, posebno zaradi teoretične možnosti, da Brescia zmaga in Pirelli izenači. V tem primeru bi imeli kar tri ekipe s sedmimi točkami in tekmovanje bi imelo privesek, ki bi trajal še nekaj tednov.
V ostalih sobotnih tekmah je Triestina premagala Marzotto v VaHagnu z rezultatom 4:2.
V Novari sta se izkazala oba napada in gledalci so lahko zadovoljni zapustili igrišče, ne .e zaradi tega, ker so zmagali domačini temveč tudi ker so se lahko nasitili... golov.
Lazio, to nestalno moštvo, ki venomer preseneča, je zadalo milanskemu Pirelliju kar 9 golov in tako znatno popravilo svoj položaj.
Rezultati:
Monza—Modena 3:3
Triestina—Marzotlo 4:2
Novara—Brescia 15:5
Lazio—Pirelli 9:4
Ferroviario-—Amatori N. ne-odigrana.
Lestvica:
Modena	17	14	2	1	112	57	JO
Menza	17	14	1	2	110	46	30
Novara	17	13	0	4	136	«1	26
A. Novara	16	10	0	6	130	85	20
Triestina	17	9	1	7	76	62	19
Marzotto	17	7	2	8	57	54	16
Ftrroviar.	16	3	3	10	59	95	9
Lazio	17	3	2	12	70	139	7
Pirelli	17	3	0	14	54	101	6
Brescia	17	2	1	14	43	131	5
Ameriška ženska s tavijal* ^
metrov, ki so j° ses I4 mo temnopolte tekm jj,) začudila vse na °*’rn^reseik*''? bolj pa je seveda P o*
Tir: i  tt.. J-vlr-hOVa. * t.ifll
Wilma Rudolphova,^ ^
sveto*1}
r.esla domov kar .0vaifJ Prvo si je s «aso™ „ rekorda osvojila v _ m tre.
n00 Ifll --j!
metrov, drugo	v	jtiPJ
pa skupno z ost^lteintfflV Kot vsi olimptJf^nUa ost*;,
ci, je tudi Kudolph®^ v Evropi, da se
udele^ji,
nih lahkoatletskih ^ tj
Toda ta najhitrejša *	,	»i*
svetu je zbolela
bodo prireditve P«« d« na veljavi. Upajo ^ )t bo nič hudega in . tfpC Wilma pokazala -vroP^ sti tudi na drugih e lahkoatletskih steza ^ ^ Na sliki so amen ^
. mr
valke, ki so si v sta j-fgr
su ** ’ in li#r m
rile zlato lovoriko dolphova, Williain va in Huosdova.
  «»-—
NOGOME'1'
Kanade ne
bo
na sv<
etovne"1
prvenstv^
NEW YORK, 2°'^tne
• ri— r,nC0me“ . j|f'
r.ik ameriške nog° ^ne5
Jack Flamhaft Je da se je Kanad vnem V' udeležbi na sveto metnem prvenstvu- (( p r.i navedel razlogu ^ čitve.
Kanada bi rn°^lini *
v kvalifikacijski
TENIS
CLEVELAND, 20. — ZDA - o premagala v finalnem srečanju ameriške cone za Davisov p.« kaj ekipo Venezuele s 5:0. V zadnjih dveh srečanjih sta A-meričana Bernard Bartzen n Earry MacKay premagala svoja nasprotnika in sicer prvi Marcosa Gambusa s 6:1, 6:0, 6:0, drugj pa Iya Pimentela s 6:3, 6:3, 6:3.
8. oktobra letoSor’ala ^Trii
nedtem ko hi m°J. fehr11 ^ r;ca ZDA igrati *
r rihodnjega let* '- a%|f mnenju predsed	^
nogometne zveZ® reifleI"V oaj popolnoma P 0 v pored izločilnih noameriški eom
DUNAJ, 20. ' ometna zveza 1	■	o*1*.	,r
gometna	-	je	«--	»
ročilo, v katere ^ so ^
nekatere elemente' bun
:ere eleme» - jsc».,
nogometneg	}i	^
var0 !*
i« A
'ekmo Ferencv*-rirtll ^
stud no demon
grajali. P01’1
očilo
nit e_y
kakšne narave so^ je si racije, do
 ....... L kater'11 ^
ireteklo nedelj0- je j/ Nogometna z	pt«V
toga sklenila lZ	,ni.s o*1
cem zelo strOge ,.g Vjf
stranska s°dnika «jj d>
«. 'n 30 MT «
ŠUemu »zsodig^
sc takoj sUsPen jn 51 j/,
<.» Ferencvaros	J
masa Gerend - t ^ L-alnokija, katera^e
L-alnokija,	telfv	k«1'«
diskvalificirali' |ji rijavili disO.Pj.pji V1 morala >zre*
BARCELONA' fba V
tri pa do nedeU'«	^
celoni evropsk0	tjf
baseballu ob u ja|jje ske, Nemčije. * ni j e
** ********** a*3K v***ere as-******4***3»s*«***   MATEVŽ HACE --------
i
- C KOMISARJEVI ZAPISKI
0 ^
Druga knjiga
J
40.
Prvi zaplenjeni top
na Štajerskem
OOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Harmonikarji so igrali po hišah in pod cvetočimi češnjami poskočne valčke. Vsi so bili veseli. Po stezi je počasi prihajal dolg suli in črnikast neznanec. Predstavil se mi je: Adlešič iz Bele Krajine Bil je tako žalosten in obupan, da smo se zbali, zdaj zdai se bo sesedel. »Tovariši, povejte mi, Kaj sem storil, da so me poslali na Štajersko,* je vzdihnil.
»Kaj pa boš delal pri nas,* ga je vprašal Aleš-Miha Čerin, in ga premeril od glave do peta.
»I no. kaj naj bi delal,* je ponovil, »za propagandista naj bi bil, tako so mi rekli tam doli.*
»Ti* mu je vpadel v besedo Tumherjev, »nikar ne govori, da si propagandist, temveč reci vsakomur, da si kronist.* «Kakor boste naročili, tako bom delal.*
Harmonika je močneje zaigrala. Ančka ;e stopila bliže, pograbila našega novega znanca za roko in ga odvlekla v plesni vrvež...
»Ta pe ta. Tale bo pa prekuhal in prevzgoiil naše,* smo se smejal belokranjskemu propagandistu, ki pa se je kmalu preporodu v dobrega kulturnika.
Popoldne je šla Trinajsta brigada v Šoštanj. Pozno proti jutru se je vrnila. Prignali so lepe konje. Tudi jaz sem dobii konja. Pa se jim je v Šoštanju vseeno zgodila nesreča. Komandant bataljona Trinajste brigade Majetič, doma iz Babnega polja na Notranjskem, je zažgal postojanko v šoli in polil z bencinom tla. Pri tem se mu je vnela obleka in je živ gorel. Pogasili so ogenj na njem, ali Majetič je bil že hudo opečen. V rjuhe
zavitega so ga zgodaj zjutraj prinesli v Ravne. Takoj so ga odnesli pod Razbor v bolniški bunker, čez tri dni je v velikih bolečinah umrl. Bil je velik, močan in hraber borec-kmet, voznik in gozdni delavec. Borci so zelo žalovali za njim. Kaj ne bi, ko pa je po lastni neprevidnosti izgubil življenje! V februarski ofenzivi sem ga večkrat videl, kako je strumno korakal pred svojim bataljonom. Strahu ni poznal. Trinajsta brigada je izgubila hrabrega in zelo sposobnega komandanta. Neka partizanka s Primorske se je na dolgih pohodih rada pogovarjala z njim. Čez nekaj dni se je javila v štabu in povedala, da sta se imela rada. Med krčevitim jokom je pripovedovala, da sta se spoznala v tisti hudi zimski ofenzivi. Zdaj ni več hotela biti v Trinajst’ brigadi.
Zenske solze v brigadi so poglavje zase. Malo bork je jokalo, a tiste, ki so jokale, so jokale dolgo, krčevito, zateglo in samo ob izgubi najdražjega. Drugače ženske pri nas ne poznajo solz. Ne ganejo jih ne rane, ne smrt. Najbolj trda je naša hrabra Metka. Njen mož Martin, nekdanji bataljonski komisar, je zapustil bataljon in se zabunkal nekje v gorenjskih hribih Velika borba v štajerskih gorah mu je vzela vero v prihodnost. Zbal se je za svoje življenje. Borci so se čudili, kako more pobegniti komisar, delavec in star komunist. Njegova žena Metka je bila vztrajna brigadna bolničarka. Drobna ženska tridesetih let, suhega ir, rjavega obraza. Da je mož zapustil bataljon, je ni prizadelo. »Uničil si je bodočnost. Kaj me briga Martin. Jaz pa ostanem v brigadi, dokler bom lahko hodila,* je navadno poudarjala
Ca, na Metkinem obrazu nismo nikoli videli solz. Navadno je hodila sključena pod nahrbtnikom okrog ranjencev. Molčala je in d.Mala. Zdaj jo bomo vzeli za šifrerko v štab. Zdravnik Lojze, naš stari znanec, ki tako rad govori, še rajši pa maha z rokami in kritizira vsevprek, zlasti da premalo skrbimo za ranjence, se bo upiral in govoril, da ga hočemo oropati najbolj hrabrih bolničark.
Prvi tov
30. aprila. Zopet smo na področju Rdečnik-Pečovnik. Dnevi so topli Kmetje obdelujejo zemljo in zadovoljno ogledujejo borce. Tu in tam drži za plug ali poganja vole kak starejši partizan, ki je kje v notranjskih gorah zapustil kmetijo, pa ga
-BS--SS-«-r£>-KIS-4B&-3G* ******aag.^
sedaj v topli pomladi kliče in vabi zemlja. Kj, ti naša ljuba Tudi Telič Jože je bil Notranjec, doma iz zemljica! Vsak, ki te je kdaj obdeloval in živel s teboj, ve, kaj velik, močan fant. Zaplenili so tudi precej mi	'
pomeniš našemu človeku, človek, ki ni navezan na svojo zemljo, J	;	-	-	-	—
je kak ar kukavica.
PrtpravUal' smo se za napad v dolino. Minerci so delali in zbirali razstrelivo. Od vsepovsod je prišlo precej kurirjev; prišli so od koroške strani in iz Savinjske doline, celo s Kozjanskega so prišli. Kurir, ki je prišel od Save, pravi, da si bo prišel ogledat naše enote Kveder-Tomaž z neko rusko misijo.
♦No,» pravi Luka, »bomo vsaj videli Ruse, prave ruske vojaške predstavnike.*
Mlada, čedna dekleta so bila tako rada med našimi borci. Prihajala je lepa pomlad. Mladost pa — pravijo — je kakor pomlad Naša pomlad pa je bila še vedno nevesela in krvava. Pred nami so bile še težke borbe. Gledam dva zaljubljenca. Tiščita se skupaj in se smehljata. Ne mislita na borbe, na rane, na smrt.
»Komisar, rad imam čedna dekleta. Bom vsaj laže umrl, kadar bo treba, če mi bo pred očmi slika ljubljene ženske,* je govoril obveščevalec Jože.
Zadnji dan aprila smo odšli s Trinajsto po rebrastih gorah in grebenih proti Graški gori. Obveščevalci so nam sporočili, da iahko zaplenimo v Velenju tri ali štiri topove, če bo šlo vse po načrtu. Tako se je cela Trinajsta brigada spustila proti Velenju. Jaz pa sem ostal v štabu divizije v vasi.
Celo noč nismo zaspali. Kurirji so prihajali in hitro odhajali. Zategli rafali in eksplozije bomb so pretresali ozračje celo noč. Pozno čez polnoč smo dobili sporočilo, da so naši v Velenju zaplenili top. Bili smo zelo veseli. Kaj ne bi bili, top ni majhna reč! Gedžo bo od veselja skakal, pa tudi vsi borci Trinajste brigade
Zgodaj zjutraj so res pripeljali ves pokrit z zelenjem prvi zaplenjeni top na štajerskem Borci so vriskali in peli. Top je zaplenila prva četa prvega bataljona, katerega komandant je bil hrabri Duško iz Kočevske. Navadno je nosil kapo po strani. Samozavestno se je oziral okrog sebe in stopil k meni:
«Moj bataljon ga je zaplenil. Pravzaprav sta ga zaplenila z nekaj borci komandir čete Telič Jože in četni komisar Klančar Jože iz Cerknice.*
drugega orožja. In kako lep je bil tisti dan! K°Ji°ier&	>
sončni žarki, se mi je zdelo,da sije danes	V
svetleje in topleje kot druge dni.
in luuicjc uruge ani.
Ta dogodek smo takoj sporočili v štab^c.^
najste brigade smo sporočili tudi vsem okrožnih1 pel Štajerskem in Koroškem. Borci Trinajste brigade vgS se veselili ob zaplenjenem topu, ki je stal na vrtu 1 Prišli so tudi s kmeti jdaleč naokrog, da bi videli.	. pf^r
ki so jih prinesli na nosilih iz Velenja, so še e‘r,ijKe	r
bi si ogledali top, predno jih bodo odnesli v bo n rgr,jei> Človeka kar pri srcu zagrabi, ko vidi, kako so
ponosni na zaplenjeno orožje, posebno pa na	’’	,|f
Dopo.dne sem večkrat govoril o pomenu P	/
mednarodnem delavskem gibanju.	.,#U
Prvi maj 1944 je bil zelo lep. že dolgo časa d0pP0 liko veselih in radostnih obrazov. Slišati je	v5V*y
petje Prišla so tudi dekleta. Plesala so, da so v ,t Obveščevalca Bojan m Slamič sta se pa modro “j sta se, da mora obveščevalna dobro in hudno dt ti' čete Telič Jože in komisar čete Klančar J°*e-j?Bre-nosno okrog topa in samozavestno kadila dolge 0 » v
cfo	 r-	kil/.	'C	O	^
sta odgovarjala na vprašanja, kako je bilo, !t0 s‘*-
zavzela
i0P-	h	tjs^jlf)
2. maja. Na Razboru smo imeli sestanek vse jg p štabov Tomšičeve in Trinajste brigade. Novihc
no več.	gV(
A
•/j
Iz glavnega štaba slovenske vojske sta Priž'*njol0 >’yj in ruski vojaški predstavnik podpolkovnik B0», 0y.<ž\fžpJ sem videl zdaj drugič. Ce se človek dosti ne vrt} štgje , vj štaba, ne pozna višjih vojaških poveljnikov. T°°. pod tizani so Kvedra dobro poznali, saj so se	s*,
in Rozmanom Stanetom od leta 1941 dalje Kve^tef*
hljal in spraševal komandanta, kako se pišejo o \p od Kod so doma. Bogomolov pa se je držal res	JI
stveno. Molčal je in nas pozorno opazoval.	r
(HadalieV0,