Studijska knjižnic? Kranj »íí-V.'- íí' -í-r!. «ríí-:.^-V-i1.'-,' p$ j if f < ; : -í' ■ „?< i.'-t# ;i , v V;.'':/::;.::;.Uvÿ.:1 S^H /**,#*: » ' » ; : $:■ V (GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, jBLEKT^OTíIKO^^miA^O^^HttE^K JKRANJ Nov inženiring podjetja | »Iskra« v Indiji J Zaradi velikega uspeha pri obratovanju tovarne = elektronskih sestavnih delov v Thani pri Bombayu === je sklenila družba »Asian Electronics Ltd« z »Iskro« = novo pogodbo. Operativni direktor družbe g. P. A. Bhat, ki se te dni mudi pri nas, je podpisal dogovor, po katerem bo ISKRA odstopila licence, izdelala in montirala celotno opremo ter uvedla poskusno obratovanje za proizvodnjo elektronskih merilnih instrumentov. Pogodba zajema 35 vrst instrumentov panoge tako imenovane profesionalne elektronike, ki jo sestavlja proizvodni program tovarne elektronskih merilnih instrumentov ISKRA v Horjulu, Le-ta obsega osciloskope, VF in NF-generatorje, pH-metre, cevné voltmètre, šolski komplet 10 vrst instrumentov, regulacijske transformatorje, laboratorijske elektronske instrumente itd. — skratka osnovni sor-timent elektronske merilne tehnike. Pogodba predvideva tudi priučitev strokovnjakov na novo tehnologijo, že februarja ali marca prihod- -njega leta bodo prišli na prakso v horjulsko tovarno indijski inženirji, nekaj mesecev kasneje pa bo poslala ISKRA y. Indijo že prvi del opreme. Konec naslednjega leta bo stekla poskusna proizvodnja, v začetku leta 1968 pa že redna, Rok-je izredno kratek, vendar konstruktorjem v ISKRI to ne bo delalo težav, ker so tudi prejšnje tri inženiring posle -izvršili v celoti pred pogodbenim rokom, Z novo: pogodbo prehaja ISKRA y-drugo fazo jn ; sicer še tesnejšega sodelovanja z indljsko družbo »Asian Electronics«. V prvi fazi je oskrbela ISKRA > inženiring za proizvodnjo elektronskih elementov, t. j. osnovnih sestavnih delov za izgradnjo elektronske industrije. Indijska tovarná v Thani, ki jo je pred nedavnim svečano odprl sam predsednik indijske zvezne republike de. Radakrišnan, že redno obratuje in ima v prvem letu planirano proizvodnjo 100 milijonov keramičnih telesc, 20 milijonov sortiranih plastnih uporov in 10 milijonov stiroflëksnih kondenzatorjev. V drugi fari pa gre že za finalne elektronske aparature in posel, pri katerem bo udeležena ISKRA delno tudi s kapitalom. Oba pogodbenika predvidevata tudi skupen komercialni nastop v drugih, zlasti arabsko govorečih državah. Inženiring elektronskih merilnih instrumentov bo navrgel ISKRI okrog 556.000 dolarjev čistega izvoza in ne bo zadnji s to ugledno indijsko družbo. Ob sedanjem obisku operativnega direktorja g. P. A. Bhata so se predstavniki ISKRE okvirno dogovorili še za nadaljnji inženiring, o katerem pa bomo še poročali. M. K. V § '}l I ' ' || I i U» »*v riÆ 4? —á >yn , /y ■ % -, il B8R1 -■ K članku na 5. strani: Tudi na letošnjem novoletnem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ima ISKRA svojo stojnico, kjer si kupci po znižanih cenah lahko izbirajo izdelke široke potrošnje Kriza »Elektromotorjev« Če bi nekdo lani ali celo letos spomladi predvideval, da bo tovarna v Železnikih zaključila letošnje leto s poslovno izgubo, bi mu po vsej verjetnosti nihče ne verjel, »Elektromotorji« — ena naših najuglednejših tovarn, z. ozko specializiranim in velikoserijskim programom, izredno konjunkturnimi malimi elektromotorji, tovarna z 80% izvozom na najbolj delikatno — konvertibilno področje držav, z moderno opremo in ne navsezadnje izredno marljivim. ter dovolj strokovnim kolektivom — s poslovno izgubo — ne, to-ni mogoče. Pa vendar se bo to letos zgodilo v Železnikih. še več: tudi v naslednjem letu, vsa j. v prvem trimesečju moramo povsem -z gotovostjo računati- !e z negativnim obračunom ... Kako to? Začelo se je sila preprosto. Tovarna, ki ni nikoli mogla izdelati dovolj velikih količin elektromotorjev glede na potrebe, je začela proti koncu tega leta dobivati vedno manj naročil, Ker jé kupoval skoraj celotno proizvodnjo en sam naročnik iz ZDA, je bilo to seveda takoj usodno. Vsega tega ne bi bilo, če bi imela tovarna z omenjenim kupcem točno določen vsakoletni, kontingent. Kerpa jé pogodba določala1 samo minimalno količino, ki so jo Že lani presegli, so bila naročila torej neobvezna in do- JOžE BAUMAN, dipl. ing., predsednik UO ZP: - Izvajanje programa samoupravnih organov ZP Iskra Približujemo, se koncu poslovnega leta in zato je primemo, da pogledamo kako so izpolnjene naloge, Id so si jih zadali samoupravni organi. O izvajanju'določil statuta lahko rečemo, da se dosledno izvajajo samo tišja, po katerih so dobile organizacije suverenost v odločanju o svojem gospodarjenju in odnosih z drugimi organizacijami v ZP. Določila, ki govore o podrejanju interesov organizacij interesom ZP zlasti na področju usklajenosti gospodarskih planov, rokov za njihovo izdelavo, uvajanje enotne metodologije planiranja, ekonomizaciji proizvodnih programov in specializaciji proizvodnje in poslovanja s pozitivnimi rezultati, se malo ali pa sploh ne izvajajo. Res je, da je uveljavljanje teh določil dolg proces, vendar je prizadevanje za njihovo uveljavljanje majhno. Na področju finančnega poslovanja, kjer sta kot glavni nalogi bila sprejeta sanacijski program in plan likvidacije poslovanja do konca leta 1965, bomo po dosedanjih rezultatih neuspešni. Ker je sanacija S zalog, oziroma vskladitev vezave obratnih sredstev z ' razpoložljivimi viri, osnova za likvidnost organizacij in ZP kot celote so samoupravni organi ZP temu problemu posvetili največ pozornosti, vehdar vsa opozorila in priporočila niso zalegla. V devetih mesecih je prekoračitev dosegla mesečno proizvodnjo. Zaradi takšnega stanja, ki je posledica finančne nediscipline ali pa nesposobnosti, da 'bi dosegli takšno obračanje razpoložljivih sredstev, ki je za določen obseg proizvodnje potreben; lahko v prihodnjem letu pričakujemo še večje teževe zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev, ki so predpogoj za redno preskrbo z repromate-rialom. (Dalje na 6. strani) cela | odvisna od trenutnega položaja na ameriškem tržišču. KRIVDA PSO ALI TOVARNE?. V tovarni so si edini, da leži poglavitna krivda na PSO, ker le-ta s svojim izvoznim osebjem ni pridobila več naročnikov za elektromotorje. Ce bi imeli več kupcev, bi ob morebitnem izpadu enega, zlahka nadoknadili naročila s povečano prodajo drugim oz. izdelavo na zalogo. Vzlic temu, da je tovarna stalno opozarjala PSO na prevelik riziko poslovnih odnosov z enim samim partnerjem, ni le-ta v preteklem obdobju ničesar ukrenila, šele zadnji čas, ko je bila katastrofa tako rekoč pred durmi, je čutiti veliko aktivnost PSO za pridobivanje novih naročnikov v tujini. V PSO seveda sodijo ravno nasprotno in trde, da so oni stalno opozarjali tovarno na škodljive posledice z enim samim- naročnikom, . vendar so naleteli vseskozi, na gluha ušesa. V. dokaz temu navajajo med drugim tudi, da tovarna v Železnikih pred leti ni hotela-prevzeti letnega naročila za proizvodnjo približno 200.000 elektromotorjev za električne gramofone, tako da mora tovarna v Pržanu sedaj kupovati motorje v tovarni SEVER v Subotici. Žal pa se novi naročniki v. tujini le težko pridobe čez noč, zlasti za tako velike' količine elektromotorjev, zato bo morala tovarna sicer neugodne posledice prehodnega obdobja med dosedanjim in bodočimi naročniki 'preboleti sama. Hkrati s tem navajajo predstavniki PSO, kaj vse so že ukrenili, da bi pridobili nova kupce in znabiti bo tovarna že v drugem j trimesečju na- .. slednjega - leta preobložena s naročili iz tujine. Težko je sedaj reči, kdo ja komu bolj dopovedoval 6 poslovnem riziku zSanim samim naročnikom. Eno je - gotovo: da v letih sijajnih-izvoznih uspehov tovarne nihče ni ničesar ukrenil zoper napačna ekonomsko politiko. | ELEKTROMOTORJI — IZVOZNIK ZA CELOTNO ISKRO Ob očitku, da je zavrnila proizvodnjo elektromotorjev za gramofone, navaja tovarna, da omenjeni motorji niso kblektorski, za katere se ja tovarna specializirala. Vzlic temu je v prid tovarne še en argument, ki ga ni moč' zavrniti. _ V času centralističnega upravljanja podjetja ISKRA je bila tovarna elektromotorjev izvoznik na konvertibilno področje za celotno ISKRO. Njeno proizvodnjo is« centralni Organi podjetja j favorizirali in usmerjali na izvoz zaradi spremenjene bančne politike eamofihanciranja deviznih sredstev, Tovarna se tako tej: politiki načelno ni mogla upreti, imela pa je od nje tudi določene koristi. Za nastalo situacijo glede ekonomske politike torej ni kriva, res pa je da bi po drugi plati tudi lahko kaj ukrenila, tako da do .sedanjega neza-vidriega položaja n« bi prišlo oz. bi bile posledice mnogo milejše. , (aDlj-e na 8. strani) ntegracija v svetu Spoznanje pravih interesov nekega podjetja je vprašanje sposobnosti, da pravilno spoznamo in ocenimo način proizvodnje, gospodarske procese in razvojne tendence v gibanju gospodarstva. Prav pravilna ocena teh — koncentracija finančnih pa v integriram organizem, elementov je ob stalnem in- sredstev da se je odrekel delu svoje tercsu povečati dohodek in — koncentracija znanstve- samostojnosti. Taka integra-samo zaradi tega interesa no raziskovalnega dela. cija, kjer naj bi organi zaci- pripeljala do integracijskih Prav ta koncentracija pa je je, ki vstopajo v integracijo procesov v sodobnem gospo- sàma po sebi vodila kot pro- zadržale vse svoje prejšnje darstvu. Niso, torej, posledi- tiutež k maksimalni decen- pristojnosti, hkrati pa uživa-ee političnih ali aprioristič- tralizaciji v izvrševanju, do le tudi vse prednosti, ki jih nih znanstvenih koncepcij, notranje decentralizacije. ima združeni organizem, ni ampak samo logična posledi- Nacionalna gospodarstva, niti pojmovno, še manj pa ca gospodarjenja v pogojih ki nimajo takih velikih go- praktično sposobna, da se blagovne proizvodnje. spodarskib organizmov, da bi ohrani pri življenju. Žrtvo- Prav težnja za povečanjem stali na čelu sodobnega teh- vati je treba zlasti določene dohodka je pokazala, da je ničnega prodora, takoj in pravice s področja finančne v pogojih sodobnega načina avtomatično stopajo na dru- samostojnosti, znanstveno ra-proizvodnje, ki ga označuje go mesto. ziskovalnega dela in politike proizvodnja v velikih seri- Proizvodnja se prilagaja razvoja, kadrovske politike, jah in ob zelo razvitih in iz- stopnji osvojitve tržišča, proizvodne politike in komer-popolnjenih sredstvih za pro- Ohranijo se samo tisti gospo- eialne službe ter politike pla-izvodnjo, možno povečati do- darski organizmi, ki ustreza- niranja. hodek samo: - jo kupni moči tržišča v ti- Iz predavanja dr. Bučarja — ob visoko specializirani sti stopnji, kolikor so si ga proizvodnji, ; ki omogoča uspeli podrediti, zmanjšanje stroškov prôiz- Problem gospodarskega so-vodnje delovanja v današnjem eko- — samo ob kontinuirani nomskem svetu ni toliko po- (nepretrgani) proizvodnji, ker godbeno sodelovanje gospo-le-ta edina opravičuje renta- darskih organizmov,- ampak bilnost vloženih sredstev zâ nastajanje monolitnih velikih sorazmerno drago opremo in gospodarskih organizmov' s hitrem ekonomskem zastara- sistemom najbolj razvejane nju opreme. notranje delitve dela. Gospo- Sodelovanje med zahodno- o začetku- sodelovanja med široke potrošnje. Omenjena Velika specializacija, ki je darski in tehnološki procesi nemško tovarno Braun AG iz obema tovarnama, pri izdela- pogodba o mednarodni delitvi podlaga sodobnemu načinu so tako medsebojno poveza- Frankfurta in I$kro je vzbu- vi in prodaji električnih briv- dela med Braunom in Iskro proizvodnje, pa je v nekakš- ni, da ne prenesejo več sa- dilo zanimanje v širokem po- skih aparatov v Jugoslaviji, pa prav gotovo ni zadnja. V nem premem sorazmerju s mo relativno rahlega pogod- slovnem svetu. Tudi večji Članek omenja, da je to encr teku so razgovori o delitvi povečanjem medsebojne od- benega sodelovanja. ■- zahodnonemški časopisi so za- izmed prvih sporazumov o delà tudi za druge izdelke visnosti: ČIM VEČJA JE Sistem notranje delitve de- beležili ta dogodek. Frankfur- proizvodnji med zahodno- splošne rabe. V načrtu je tudi SPECIALIZACIJA (delitev ja je tako izpopolnjen, da ter Allgemeine Zeitung je pri- nemško in jugoslovansko to- sodelovanje Brauna pri skup-dela), TOLIKO BOLJ SO posamezne nižje enote dobi- občil članek, v katerem piše. varno na področju proizvodov hi prodajni službi v Jugosla- ..., v. _ to dane o poslovni politiki priredil I.S. Članom kolektivov Iskra popust pri brivnikih že nekajkrat smo pisali, da je naša tovarna za 'elektroniko in avtomatiko na Pržanu začela v sodelovanju z zahodno nenfško firmo Braun izdelovati brivske aparate, za katere postaja zanimanje vse večje. Ti brivski aparati sodijo med najboljše vrste, zaradi česar je takšno zanimanje tudi opravičeno. Upravni odbor tovarne na Pržanu je pred časom razpravljal o tem in se odločil/ da bo članom kolektivov združenega podjetja Iskra odobril poseben popust pri nakupu brivnikov Braun-Iskra Sixtant, v januarju, ko bodo prišli iz proizvodnje pa tudi za tipo Spécial. Na ta način si bo vsak član kolektivov Iskra nabavil lahko enega Izmed obeh modelov brivskih aparatov In sicer bo za model Sixtant plačal namesto 29.950 dinarjev, kolikor stane sicer, le 23.960 dinarjev — torej vštevši prometni davek kar 5.990 dinarjev manj. Prav tako bo občuten popust tudi pri aparatih Spècial, za katerega bo Iskraš plačal 14.800 dinarjev, namesto 18.500, kolikor bo stal sicer. Prav verjetno je, da bo razen kvalitete tudi ta izreden popust pripomogel, da si bosta oba modela brivskih aparatov bitro našla hvaležne odjemalce. Inozemsko časopisje o sodelovanju Braun — Iskra UDELEŽENCI V DELITVI vajo celo določeno tržno sa-DELA MEDSEBOJNO OD- mostojnost in da si včasih VISNI. lahko celo medsebojno kon- Za tako medsebojno odvis- kurirajo. nest pa navadno iz tehnolo- Ker so ti organizmi nastali ških in gospodarskih razlo- kot odgovor na zahteve teh-gov ni zadosti samo poslov- noioškega - in ekonomskega no sodelovanje, ampak je po- procesa, je razumljivo, da so trebna tudi- organizacijska samo rezultati analiz teh pro-povezanost. cesov odločujoči za spajanje Zraščanje prej samostojnih in preraščanje samostojnih manjših organizacijskih enot gospodarskih organizacij v v večje gospodarske organiz- integralne dele večjih gospo-me je narekovala tudi potre- darskih organizmov. Ne mote po koncentraciji finančnih re biti tedaj vodilo za gospo-sredsiev. Draga in hitro za- darske odločitve v tej smeri starevajoča oprema je terja- spoznanje, da taki organizmi la. načrtno in učinkovito mo- v svetu nastajajo. Pri nas naj dernizacijo sredstev, za kar bi nastajali samo v primer«, posamezna manjša organiza- če analize potrjujejo oziro-cija navadno ni mogla zbrati ma navajajo k odločitvam v zadosti finančnih sredstev. tej^smeri. Zlasti ne more bi-Koncentracijo podjetij v ti nastajanje takih organiza-večje gospodarske organizme cij posledica različnih polije terjala tudi aplikacija tičnih geSeL To so ekonom-znanosti v gospodarskih in ski, ne politični procesi, tehnoloških procesih. Aplika- Poleg samega -spoznavanja cija znanosti v gospodarske o eventualni nujnosti gospo-procese pa je zaradi stalne- darskih integracij mora biti ga napredovanja tehnike po- dan tudi ustrezen ek-ononom-slala nujnost. V SODOBNEM ski interes za integracijo: sa-UOSPODARSTVU STOPAJO mo spoznanje je šele prvi V OSPREDJE TISTE GO- korak! Če celotni sistem eko-SPODARSKE ORGANIZACI- nomike ne navaja gospodar-JE, KI SO NA ČELU TEH- ske organizacije, da bi sle-/ NOLOŠKIH DOSEŽKOV. dila spoznanim gospodarskim Za integracijske procese nujnostim in če v organiza-sodobnega gospodarstva je ciji deli organizacije ali celo torej značilno kot bistveno posamezniki lahko uveljav-nastajanje velikih gospodar- ljajo svoje ožje interese v skih organizmov, ki jih ozna- nasprotja z interesi celote, čaje: ne pomagajo nikake ekonom- — koncentracija odločitev ske analize. Vsaka integraci-o delitvi dela ja pomeni za tistega, ki vsto- Razpis Upravni odbor ZDRUŽENEGA PODJETJA »ISKRA« KRANJ tovarna radijskih sprejemnikov Sežana razpisuje ponovno vodilna delovna mesta za: 1. VODJO splošnega sektorja 2. VODJO tehnične kontrole 3. VODJO tehnološke priprave dela 4. 3 delovna mesta s končano ekonomsko fakulteto II. stopnje za delo v računovodstvu in komerciali POGOJI: pod točko 1. diplomiran pravnik pod točko 2. diplomiran elektroinženir (šibki tok) pod točko 3 diplomiran strojni inženir Razpis vejja do zasedbe. Za vsa raspisana 'mesta je potrebna ustrezna izobrazba is prakso. Štirisobno stanovanje za vodjo tehnološke priprave dela je vseljivo takoj, za druge pa bodo stanovanja na razpolago v letu 1967. Osebni dohodki po pravilniku ali dogovoru. Rok preizkušnje 3 mesece. Pismene prijave, dokazila o izobrazbi in praksi naj kandidati pošljejo na naslov: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Tovarna radijskih sprejemnikov SEŽANA. viji, čim bodo za pravne možnosti. Po pogodbi, tako poroča Frankfurter Allgemeine, “naj bi Braun dobavljal Iskri sestavne dele za brivske aparate »Special« in »Sixtant«, Iskra pa naj bi te dele, skupno s svojimi deli, montirala in sestavljala. Aparati bodo nosili imeni obeh proizvajalcev. Iskra bo aparate v začetku ¡prodajala na jugoslovanskem tržišču. V zamenjavo za dobavo ^estavnih delov za. brivske ' aparate, bo Iskra Braunu dobavljala proizvode ali dele iz področja Uektromehanike, telefonije, ¡avtomatike in elektronike. Članek navaja, da -Iskro sestavlja deset tovarn v različnih krajih Slovenije in da predstavlja Iskra nekakšen AEG v Jugoslaviji.“ Primerja jo tudi 'z Braunom v zahodni Nemčiji in sicer zaradi sodobnega gledanja na področje industrijskega oblikovanja. Članek ugotavlja,, da ' se Iskra predvsem v zadnjih letih uspešno, uveljavlja tudi na zunanjih tržiščih. Tudi v zahodno Nemčijo Iskra že dalj časa izvaža, kar zlasti velja za' telefonijo in signalno tehniko. Na koncu ugotavlja avtor članka, da je marsikateremu zahodnonemškemu turistu ob priliki preživelih počitnic v Jugoslaviji, ostal v spominu ta ali oni proizvod z značko Iskra, ki ga je tudi že v Zvezni republiki marsikje srečal. Iz »Avtomatike« Pržan Vse okoliščine silijo v skrčenje proizvodnje in s tem tudi v ustrezno zmanjšanje števila zaposlenih v tovarni ZDRUŽENO PODJETJE) »ISKRA« KRANJ prodajno servisna organizacija Ljubljana vabi k sodelovanju za delo v izvozu na delovno mesto inozemskega korespondenta POGOJI: — aktivno obvladanje španskega jezika , — končana srednja izobrazba — zaželeno'znanj e strojepisja Pismene ponudbt pošljite sekretariatu Prodajno servisne organizacije Združenega podjetja ISKRE Kranj — Ljubljana, Kotnikova 6. Oglas veljajo zasedbe delovnega'mesta. Kratke informacije V tovarni za elektroniko in avtomatiko, kljub izrednim prizadevanjem in naporom celotnega delovnega kolektiva, iz dneva v dan nastajajo nbvi problemi. Drug je težji od drugega in dopušča le malo možnosti za ugodno rešitev. Prav te dni se je položaj v tem našem-delovnem kolektivu znova zaostril in sili v to, da bb zaradi nujnega skrr čenja proizvodnje) - treba zmanjšati število zaposlenih Za nad 'sto. Ta. boleč položaj je v tovarni povzročila vrsta problemov,, ki so se še žlašti zaostrili po ' gospodarski 'reformi. - Za kaj gre? Osnovni problem, iz katerega izvira še kopica drugih, so pač obratovalna sredstva. Rast proizvodnje v preteklih letih je bila iz leta v leto hitrejša, neskladni) z njo pa so rasli viri obratovalnih sredstev. Takšno stanje dovolj Zgovorno pojasni podatek,, da tovarna pri letošnji proizvodnji razpolaga s prav takšnimi obratovalnimi sredstvi, kakršne je imela v 1. 1961, ko je znašal njen brutoprodukt okrog 3 milijarde. Povsem razumljivo je, da je pomanjkanje obratovalnih Dopisujte v »Iskro!« Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 220 sredstev vsako leto povzročalo vrsto težav, finančno nevzdržno stanje, nelikvidnost in težave pri najemanju kreditov. Zdaj je stvar še toliko bolj kritična, ker tovarna nima nikakršne možnosti za najem kredita, ker jo pritiskajo še nerešeni problemi AG 5. Skratka —' bdifii izhod iz tega položaja je — skrčiti in prilagoditi proizvodnjo razpoložljivim obratovalnim sredstvom in se tako izogniti vrsti nevšečnosti in problemov, ki jih gospodarjenje pod dosedanjimi pogoji prinaša s seboj, še hujša pa je postala problematika po uveljavitvi gospodarske reforme, ko se občutno pozna pomanjŠanje kuprie^moči potrošnikov. Glavni izdelek pržanske tovarne kot vemo je gramofon. Pred časom jih je bilo na tržišču dokaj lahko plasirati, danes pa se je položaj bistveno spremenil, kajti ljudje jih kot ne neobhodno potrebne ne kupujejo več tako množično, razen tega pa jih poleg Iskre proizvaja še tudi RIŽ in kar je zlasti neumestno — uvaja proizvodnjo gramofonov baje tudi El Niš. K problemom domače prodaje pa je prispeval tudi zelo obsežen uvoz gramofonov iz vzhodnih držav, kjer so lahko nastavili tudi precej nižje cene od naših. Na enake težave je pa naletel v zadnjem ča&u tudi potencialni kupec sestavnih delov za televizorje, ki jih izdelujejo v »Avtomatiki« — to je tovarna »Rudi čajavec« v Banja Luki, ker tudi prodaja televizorjev ne teče preveč ugodno. Lani in leto? je tovarna uspešno premagovala to prodajno problematiko s pospešenim izvozom, vendar tudi na zahodnem tržišču, kamor je v glavnem plasirala svoje gramofone, se je v zadnjem času položaj poslabšal in dosedanji solidni kupec omejuje naročila naših gramofonov, ker je tudi pri njih upadlo povpraševanje po gramofonih. Tudi na zapadnem tržišču močno občutimo konkurenco iž vzhodnih držav, ker nudijo gramofone za nižjo ceno od naših. Vsi navedeni razlogi govore v. prid naijbolj bolečemu koraku' — zmanjšanju proizvodnje in s tem tudi zmanjšanju števila zaposlenih v tovarni. Ta korak je nedvomno zelo neprijeten, in težak, vendar s pri obstoječem finančnem položaju verjetno edini, ki lahko težave ublaži in tovarni pomaga do ugodnejših finančnih rezultatov. Pretresali in razpravljali so, iskali druge rešitve, ki bi manj prizadele delovni kolektiv, a zaman — rešitev je trenutno le v tem, da se ob proizvodnji, ki"“ bo ustrezala razpoložljivim obratovalnim Sredstvom, obdrži le tolikšno število zaposlenih, da bo takšna proizvodnja zagotovljena in, da bodo preostalim delavcem v tovarni tudi lahko zagotovili solidne osebne dohodke. Za koliko delavcem bodo morali kolektiv zmanjšati, trenutno še proučujejo in verjetno za dobršen del tistih, ki bodo morali pod težo razmer zapustiti tovarno, ne bo prehudo najti ustrezne zaiposlitve v drugih ljubljanskih enotah Iskre, ki pač imajo potrebo po novih delavcih. Za le-te bodo skušali urediti premestitve, vsekakor pa se bo treba zavzeti tudi za preostale, da bodo prišli do svojega kruha. Široka potrošnja Filiala Ljubljana poroča, da ji je uspelo plasirati v zadnjem mesecu trgovski mreži za ca 80 milijonov S din izdelkov iz ngših zalog široke potrošnje. Upa, da ji bo do konca leta uspelo prodati še precejšnje količine, predvsem gramofonov. Uvoz gramofonov in transi-storjev iz Cehoslovaške in SSSR še bolj otežkoča plasma naših izdelkov glede na cene in pogoje, ki jih je veletrgovina dobila za te izdelke. To je še posebno kritično v trenutni situaciji, ko vsa podjetja želijo aktivirati svoja obratna sredstva, t. j. znižati zaloge. V prvi polovici oktobra je bilo v Bukarešti zasedanje delovne skupine radiotehni-kov SEV. V podgrupi za radijske sprejemnike je sodeloval predstavnik ISKRE tov. Gvido DERŽAJ. Delegati so si med drugimi ogledali tudi tovarno ELEC- TRONICA v Bukarešti. To» varna ima ca GD00 zaposlenih. Od tega je približno 180 inženirjev (polovica v razvoju, drugi v proizvodnji). Na enega inženirja prideta približno 2 tehnika. Letno izdelajo ca 300.000 radijskih sprejemnikov — cevnih in transistorskih in 100.000 črno-belih TV sprejemnikov v cevni tehniki. V bodoče nameravajo izdelovati radijsko sprejemnike v makro modul-ski transistorski tehniki. ZVEZE (TELEFONIJA, VF NAPRAVE, RADIOZVEZE) Filiala Skopje poroča, da je obenem s pričetkom obratovanja nove ATC v Strugi vključena tudi ATC v Ohridu v mrežni medmestni promet. Kljub zakasnitvi dobave opreme je ISKRA tu dosegla uspeh, saj so se vodilne osebe podjetja PTT Skopje pohvalno izrazile o kvaliteti opreme in montaže; kakor tudi \ o telefonskem prometu teh central. Kadri in gospodarska reforma Med množico člankov, ki informirajo o ciljih gospodarske in družbene reforme, najdemo zadnje čase tudi prispevke, ki poudarjajo, da so kadri osrednji nosilci pri reformnih prizadevanjih. V zadnjem času sta izšla v časopisu Delo dva tehtna članka, ki bi ju kazalo Zaradi njune aktualnosti in veljavnosti ponatisniti tudi v našem časopisa. To sta članka: «Preveč krmarjev brez kompasa« (23. oktobra t. 1.) in »Vpliv bank na kadre« (28. oktobra tega leta). Problem kadrov obravnavajo sicer kot stalno pereč majvišje institiucije: skupščinski organi na vseh nivojih družbenopolitične organizacije, posebej sindikati, zavodi, instituti, nekako najmanj pa gospodarske organizacije. Problem kadrov je vsesplošno obravnavan, vendar kljub mnogim razpravljanjem o kadrih pušča v gospodarstvu samoupravne organe in tudi merodajne službe neprizadete, čeprav se z reševanjem kadrovskih problemov rešujejo ne samo človeški, pač pa predvsem gospodarski problemi. Reševanje stanja na področju kadrov spada v duhu gospodarske in. družbene reforme med osrednje naloge — med drugim tudi zato, ker so deformacije prav na tem področju največje —; še več, pozitivni strukturalni premiki kadrov se morajo smatrati med drugim kot pogoj za uresničevanje reformnih prizadevanj, saj je obstoječe gospodarsko stanje v mnogem povzročila strokovna' nezadostnost kadrov in ne samo resnični ali umišljeni splošni pogoji, diskrimi-hacjski ukrepi in podobno. Končno mora biti vprašanje kadrov osrednje gibalo pri integracijskih procesih, — ki so tako ali tako ekonomsko pogojeni — pri katerih se, žal, njen osrednji vi)dik, t. j. koncentracija kadrov, dovolj ne upošteva. Sistematično usmerjanje pozitivnih kadrovskih gibanj, postavljanje kadrovske politike in nadzor nad njo spada med stalne, pa dokaj pozabljene naloge samoupravnih organov. Soodgovorne za navedene posle morajo biti tudi službe, ki se strokovno ukvarjajo s problemom kadrov. Podoba je, da pri prehodu na čisto’ ekonomsko vlogo bank oz. ko bodo banke celo garant poslovnosti organizacij, postajajo kadrovske strukture poslovno zanimive tudi za banke, saj se zanje »zastavlja aktualno vprašanje, kako vplivati, da bi strokovnjaki dobili mesto in vlogo, ki jim pripada »(Delo: »Vpliv bank na kadre«, 28. oktobra). V istem članku lahko beremo dalje: »Nedvomno pa je potreben družaben! vpliv na organe upravljanja, da bodo spoznali, kaj pomeni slaba in neustrezna kadrovska sestava za proizvodnjo in standard proizvajalcev, skratka za materialno podlago samoupravljanja. Cim močnejše bo to spoznanje, toliko hitreje se bodo stvari začele premikati v pozitivno smer. Seveda pa marsikje rešitev spet ne bo tako preprosta, ker se je treba zavedati, da so prav neustrezni strokovni kadri marsikje tudi največja cokla za samoupravljanje, ker mu zamegljuje jasen pogled na dejanski položaj delovne organizacije in njenega perspektivne- ga razvoja.« Iz članka se nadalje da povzeti ugotovitev, o povezanosti, skupni usodi banke in gospodarske organizacije, saj bo banka pri zaostreni kreditno monotarni politiki skupaj z delovno organizacijo tudi sama nosila riziko neuspeha in bo »še kako« zainteresirana, na tem, ali ima delovna organizacija tudi tako vodstvo, ki bo sposobno posojena sredstva obrniti in pod predvidenimi pogoji vrniti. S , kakšnimi kadri bomo kos navedenim sedanjim zahtevam in še toliko bolj prihodnjim potrebam, se postavlja v perspektivah razvoja kot ključno vprašanje. Kadrovski sestav se namreč počasi spreminja na bolje, tako v okviru širšega okolja» Slovenije, kot v Iskri. Kadrovski sestav je dokaj ustaljen,- tež? k neki vztrajnosti, ki».bi jo morda lahko poimenovali stagnacija, kljub temu» da bo treba v prihodnje zna- Proizvodnja »Elektromehanike« v novembru Pred kratkim se je izvršni odbor sindikata »Iskra« Avtomatika — Pržan v imenu kolektiva poslovil od marljivih delavcev, ki odhajajo v zasluženi pokoj. Ob slovesu jim je priredil skromno zakusko in izročil spominska knjižna darila. Tov. Marija Repnik in Albin Zalar sta bila zaposlena od leta 1953, Ivana Babnik od leta 1962, Ivan Gvajc od 1955. leta, tov. Marija Zelinger pa od leta 1954. Zdaj bodo ostali doma in uživali svoj zasluženi pokoj, člani kolektiva jih lepo pozdravljajo in upajo, da se bodo večkrat spomnili, kako so skupaj preživljali dobre pa tudi težke čase in jim želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. • Škodljivo igračkanje z dragocenim zdravjem November je bil najkrajši mesec v letošnjem letu, saj je imel le 22 delovnih dni. Ker je mesečni plan razmerama visok, je bik» treba takoj v začetku meseca prijeti z vso silo, da bi se postavljeni nalogi vsaj približali, saj skoraj nismo upali, da bi jo dosegli. Če proizvodnjo v novembru primerjamo z ostalimi meseci letošnjega leta, ni bila rekordna, če pa upoštevamo delovne dni, potem je bilo na posamezni dan proizvedenega več, kot katerikoli mesec v letošnjem letu. Pregled po delovnih enotah nam kaže, da so bile nekatere panoge znatno pod predvideno proizvodnjo, kar pomeni, da bi bil uspeh lahko še znatno boljši oziroma, da nismo izkoristili še vseh rezerv, ki jih imamo. PROIZVODNJA V NOVEMBRU 1966 DE Izvrš. % Rotacijski stroji 88.2 Montaža števcev 70,2 Obrat stikal 182,7 Kinoakustika 58,9 Telefonija 101,9 Urni mehanizmi 1244,0 Delj za PE . 110,8 Proizvodne usluge 133,8 Skupaj tovarna 101,8 Tehnični razvoj 2172 Skupaj 102,4 MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV se je tudi v novembru skušala čimbolj približati potrebam prodaje in je izdelovala te izdelke, za katere obstajajo prodajne možnosti. Izdelana je bila večja količina strojev EVS-10, ki so predvideni za izvoz v decembru. Vrtalnih strojev EVS-06 nismo montirali,' razen v izvebi Combi, | za kate- re je še povpraševanje. Poleg tega je bila v novembru dobavljena večja količina rezervnih delov za izvoz. MONTAŽA ŠTEVCEV je imela velike probleme. Že oktober je bil za števce razmeroma težak in se je to stanje potegnilo tudi v november. Lipnica ni megla dobaviti dovolj številčnikov, ker še vedno hi dobila dovolj delov iz plastike. V sami montaži pa je nastal hud zastoj tudi zaradi uvajanja nove tipe trofaznega števca. Zastoj so provzročile tudi čelne plošče, ki so prispele v tovarno prepozno, poleg tega pa niso odgovarjale, dako da je bilo treba ponovno čakati na nove plošče. OBRAT »STIKALA« je tudi v novembru zelo presegel predvideno proizvodnjo. Kljub temu pa niso bile izdelane potrebne količine za izvoz zaradi premajhnih kapacitet v bakelitni delavnici in občasnih težav zaradi pomanjkanja odlitkov. KINOAKUSTIKA je v novembru dosegla le dobro polovico predvidene proizvodnje. Največ zastoja je bilo pri ojačevalnih napravah, kjer ni Mio mogoče dovršiti ojačevalnih 'naprav zaradi pomanjkanja potenciometra 2 x 0,5 uF. Prepozno so bili dobavljeni? tudi transformatorji "za ojačevalne naprave. V novembru je nastal tudi problem delov iz produkcije, ki ni bila v stanju pravočasno dobaviti sestavnih delov za projektor normalnega filma, zato je montaža v prvi polovici meseca skoraj brez dela, v drugi polovici meseca pa preveč zaposlena. OBRAT AVTOMASKIH TELEFONSKIH NAPRAV je dosegel v novembru razmeroma visoko proizvodnjo. Skoraj (Dalje na 6. strani) V oktobru in novembru je obratna ambulanta na Prža-nu, ki opravlja vse zdravstvene storitve za tovarno »Avtomatika«, za tovarno elementov za elektroniko z vsemi njenimi obrati in za tovarno elektronskih naprav, izvedla sistematične preventivne preglede delavk. Čeprav izkušnje govore, kako nujni so občasni. ginekološki pregledi žena, je bil odziv delavk v nekaterih obratih in tovarnah porazno slab, kar govori o nespametni in neumestni brezbrižnosti - na eni strani, na drugi pa tudi o varljivem varčevanju s sredstvi, ki so pač potrebna za takšne preventivne preglede. V »Elementih« so na primer predvideli za pregled 700 zaposlenih žena, a pregledu se jih je odzvalo le 59, iz tovarne elektronskih naprav naj bi jih bilo preiskanih 150, pregledanih pa je bilo le 23, medtem ko iz tovarne v Horjulu, ki je predvidela 50 delavk,- ni bila pregledana, nobena, kakor tudi ne nobena iz tovarne na Pržanu, ki v ta namen niti-ni sklenila pogodbe z ambulanto. ’ Opravljeni ginekološki pregledi pa so razen slabe udeležbe pokazali tudi drugo porazno sliko. To še zlasti velja za obrat Iskre v Šentjerneju, kjer je ginekološki pregled med 49 pregledanimi kar pri 8 pokazal, da je v teku rakasto obolenje. Ugotovitve teh pregledov naj ne gredo mimo vodstev obratov in tovarn, pa tudi mimo samih prizadetih delavk tako, kot navadno gredo vsi statistični podatki, kajti za temi številkami stoji človek in njegovo zdravje. Pičlih 2.500 dinarjev, kolikor stane takšen ginekološki pregled (obratna ambulanta pri tem skoraj nima dohodka, ker večino tega poberejo klinične preiskave in pripomočki) vsekakor ni veliko in kljub vsem težavam, s katerimi se tovarne borijo, bi ta sredstva morali naj ti/in takšne preglede izvesti obvezno za vse zaposlene delavke, pa bi verjetno pri vsem tem veliko- več prihranili, kot sicer, če jih ignoriramo. Predvsem bi . rešili zdravje delavk in se hkrati izognili izgubi delovnega časa in bolezninam, pravočasno odkrite znake te nevarne bolezni, ki je danes med ženskami vsak dan bolj razširjena* pa bi zlahka odpravili dokler je za to še čas. j Nepojmljiyo je, da pa se tudi same delavke vse premalo zanimajo za svoje zdravje, ki bi jim. vsekakor moralo biti prva dolžnost. Prav' bi bilo, da bi te vrstice prebrala vsaka izmed naših sodelavk in se zamislila nad svojo neutemeljeno brezbrižnostjo in nesmiselnim barantanjem z zdravjem, katerega je prav lahko izgubiti, pa tako zelo težko vrniti. Škodilo pa ne bi tudi odgovornim v tovarnah in obratih, da bi temu, vsak dan bolj aktualnemu vprašanju posvetili več pozornosti in razumevanja ob vseh objektivnih težavah, ki nas tarejo; ti več kot zahteva delo sedaj, saj se temeljna znanja v 5 — 7 letih podvojijo. Število . i kvaliteta kadrov zaostaja Laleč za potrebami. Morda se bo ob usmerjenosti ali do neke mere zaljubljenosti v sedanjost ali celo v preteklost pod vidikom zaslužnosti (meritokracija) pozablja, posebno z ozirom na krilatico »delitve osebnega dohodka po učinku«, na to, da se zlasti pri strokovnih kadrih, pri katerih je delavni učinek pretežno merljv šele v prihodnosti in v manjši meri v sedanjosti, deli osebni dohode tudi za tisto delo, za katero obstaja gotovost, da bo prineslo korist v prihodnosti ali pa se bo Celo v prihodnosti opravilo. Prav z aktiviranjem ali angažiranjem kadrov v tej smeri bo mogoče doseči nekatere cilje reforme preje kot pa z nesmotrnimi vlaganji ... V slovenski kot tudi v iskrški kadrovski situaciji obstaja vrsta omejitev, ki navedene pozitivne .tendence ali strukturalne premike zavirajo: . — izobrazbeni nivo vodilnih — direktorjev — ne ustreza sedanjim zahtevam v gospodarstvu; sicer je kadrovska situacija pri vodilnih v Iskri relativno visoko nad slovenskim povprečjem; hkrati kaže tudi omeniti, da si na tem kadrovskem področju skušamo veliko pomagati z izobraževanjem (Hotni seminar za vodilne kadre) in samoizobraževaffljem. — za potrebami gospodarstva močno zaostaja število izkušenih strokovnjakov —razmerje . med »delavci« in »uslužbenci« je na sedanji razvojni stopnji tehnologije nenaravno in prav tako tudi z ozirom na bodoča investicijska vlaganja — v »ustužbenskih« kategorijah delavcev je prevelik delež administrativnih delavcev in premalo strokovnjakov — v strokovnih službah pogosto delajo. nestrokovnjaki im pogosto je’zato delo nestrokovno in predrago: V Iskri ima med visokostrokov-nimi delavci le 37 % ustrezno izobrazbo, v tem ko je ta delež v Sloveniji še slabši — le 35 %’. Podobno velja tudi za sredinjestrokovna delovna mesta, kjer ima ustrezno izo-razbo v Iskri borih 27 v slovenskih prilikah pa vendarle 37%, .— v slovenskih prilikah lina elektroindustrija 15 VS delavcev, v lskri kar 40, zaradi česar nastopa dokaj upravičen dvom v delež VS kadrov v slovenski industriji (glej članek; »Preveč krmarjev brez kompasa«, Delo 23. oktobra) in v Jugoslaviji .28 VS delavcev na 1000 delavcev. Navedeno je nekaj ugotovitev, ki kličejo po strukturalnih premikih, pa tudi po nekaki kadrovski bilanci, in kažejo, kako smo v Iskri težili za kadrovskimi premiki na boljše.jj Parcialno so se pojavljala hotenja, ki so bila povezana z uspešnim kadrovanjem in nekaterimi uspešnimi kadrovskimi spremembami, tako zlasti politika zaostrovanja glede zasedbe VS delavnih mest, ki jih naj »na novo« zasedajo le kadri z ustrezno izobrazbo. To načelo kadrovske politike se je v glavnem izvajalo samo do kadrov, ki so prihajali od zunaj, prav redko pa znotraj posameznih organizacij, ker so po reorganizacijah,' imenovanjih ali prevedbah zasedali VS delovna mesta kadri brez zadostitve navedenega pogoja. Sankcionirano izboljšanje kadrovskega sestava" bi' moralo predstavljati sklep samoupravnih organov, da se morajo izobraževati na VS delovnih mestih vsi delavci, ki še niso stari 30 oz. 35 let. Končno je izboljšanju kadrovskega sestava bilo rame» njeno v Jugoslaviji najširše zastavljeno štipendiranje — čez 700.. štipendistov v letu 1965" (pregleda nad štipendisti po decentralizaciji štipendijske politike skoraj ni mogoče dobiti?!), žal .pa mnoga med njmi zaradi paradoksna kadrovske situacije niti zaposliti nismo- mogli, saj so bila pretežno vsa strokovna mosta že zasedena z nižje strokovnim kadrom. Kaže, da na kadrovskem področju, v kadrovski politiki vlada stihija, oziroma naivni optimizem, da kadrovske probleme, kadrovsko politiko lahko usmerja vsakdo, saj je človek — proizvajalec (kadri) blizu vsakomur in je zato odveč vsaka kadrovska poli-i tika, ki je sicer pri vsakem racionalnem poslovanju neizbežno sestavni del poslovne politike. Kam nas je pripeljalo naključno reševanje kadrovske problematike, pa naj informirajo članki o kadrovskem sestavu v prihodnjih številkah našega glasila. M. Puhan Elaborat o predvideni integraciji ,Iskra' - RIZ - ,R. Čajavec' bo zaključen do postavljenega roka BLED, 11. decembra — Zadnji dan skupnega dela strokovne komisije za ekonomsko-fi-nančna vprašanja predvidene integracije je naš sodelavec stavil trem članom komisije zadevna vprašanja, na katera je prejel naslednje odgovore: Iskra na »novoletnem sejmu« Pred kratkim smo poročali o problematiki naše detaj-listične prodaje. Določene (ne preglasne) kritike, ki jih je povzročila objava članka, niso mogle zmanjšati teže ugotovitvam, da je treba dati maloprodaji večjo in stalno pomoč in jo negovati tako, kot delajo to druge trgovske organizacije. Vendar, relativni uspehi so tu — vsaj tako nekako kažejo številke. Odgovarja tov. Boško Grozdanič, dipl. oec. pomočnik direktorja tovarne »R. čajavec« — predsednik, komisije -za ekonomskorfinahčha vprašanja pri' izde-' lavi integracijskega elaborata. »Ekonomsko-finančna komisija, ki je bila formirana v mesecu maju se, je tu srečala z nepopolnim materialom nekaterih drugih komisij, ki bi morale svoje delo zaključiti že pred dvema oz. enim mesecem. Odtod izvirajo tudi naše težave pri for- Boško Grozdanič muliranju nekaterih zaključkov in prognoziranja. Zdaj je ves elaborat v zaključni fari: ekonomsko-finančni del v dokončni redakciji,, projzvodno-tehnično je zaključen, vendar mora ves elaborat, še enkrat pregledati grupa strokovnjakov, nakar'ga bodo prevzeli generalni direktorji, ki ga bodo ali sprejeli, ali korigirali, nakar ga bodo poslali samoupravnim organom v pretres. Le-ti bodo pripravili zadev— ni material za razpravo o integraciji med člani kolektivov »ISKRA« — »RIZ« — »CAJAVEC«. Vsebina elaborata, ki bo namenjena kolektivov, mora biti tako jasna, da se bo ob referendumu vsak član kolektiva zavestno odločil za integracijo in zakaj se je zato odločil. I Kot predsednik strokovne komisije, ki se je pri svojem delu upoznala s podatki, lahko rečem; da iiiz pokazateljev govori v dobro integracije omenjenih podjetij, predvsem posameznih tovarn, ker bodo le-te organizacije imele, več od integracije, kot’ če bi ostale same. Dejstvo je,' da veliko podjetje zaradi svojih materialnih vrednosti in renomeja ; lažje ustvarja ugodne; plasmaje in pogoje, tako doma kot v inozemstvu, kot manjše tovarne. Težko je prognozirati izhod, lahko pa rečem, da bodo kolektivi, ki se bodo odločili za integracijo po predvidenem statutu in pripravljenem elaboratu, z integracijo prav gotovo zadovoljni..' . oz. od organizacij praktično iie Zgubi ničesar, pač pa nasprotno: dobiva! To se bo odražalo v proizvodnji, tržišču in perspektivnem planu, ki bo vsekakor uspešnejši, kot je možen izven integracije. Standard in osebni dohodki bodo — relativno vzeto — višji, toda ne zaradi izravnavanja dohodkov s tistimi organizacijami, ki jmajo sedaj večje OD kot n .pr. »Iskra«, .pač pa bo to rezultat dela ih efekt pošlovanja v predvideni združitvi. Menim,- da je, to popolnoma v skladu z zamislijo integracije. ■ Ko bodo izvleček elaborata tolmačili kolektivom, je predvsem važno, da so vsi informirani o porazdelitvi dela, razvoja posameznih organizacij, ekonomičnosti, produktivnosti, rentabilnosti, višini: osebnih dohodkov, osnovnih in obratnih sredstvih, med- Naša detajlistična mreža se je znašla v drugi polovici leta pred vecimi nalogami. Ena od njih, trenutno nad vse pomembna, je načrtno zmanjševanje obstoječih zalog (zlasti neidočega) blaga, ki hudo pritiska na naša obratna sredstva. Medtem ko je lanskoletno čiščenje zalog prizadelo v glavnem artikle lastne proizvodnje, so obležali letos - v skladiščih izdelki iz področja tako imenovanega dopolnilnega sortimenta. Ljud- narodni delitvi dela in mednarodnem tržišču. Najvažnejše pri tem pa je stroga decentralizacija samoupravljanja na bazi koncepta statuta združenega podjetja; kot ga Ima »Iskra«. Na koncu je prav, da se zahvalim Iskri za odlično organizacijo ih pomoč pri delu naše komisije;« Odgovarja tov. Alojz Vidmar, direktor finančno rač. finančna vprašanja pri izdelavi integracijskega, ela-področja ŽP »iskra« — član komisije za ekonomsko-borata. Odgovarja inž, Josip Turkovič, ekonomski svetnik y podjetju »RIZ« — član strokovne komisije za eko-. nomsko-finančna vprašanja pri izdelavi {integracijskega elaborata. »Moram reči, da je delo na elaboratu tako obilno in zahtevno, da bi rabili dosti več časa kot ga imamo zdaj na razpolago. Poudarjam, da so pri tem delu v glavnem angažirani strokovni in vodilni delavci, ki se težko odtrgajo od svojega rednega dela. Dokaj časa nam vzame , tudi vsklajevanje mnogih podatkov, posebno od Iskre, ki Ima dokaj šno število organizacij. Predvsem je najvažnejša pot, kako se čimprej enostavno pripravi dokončno besedilo elaborata, ki bo razumljivo kolektivom oz. vsakemu posameznemu članu treh podjetij; Prepričan šem, da bo elaborat služil stvari integracije, čeprav podatki po mojem mišljenju niso vsi laki, kot so jih strokovnjaki pričakovali. Morda. bi bilo treba zato več časa, vendar hkrati nastaja vprašanje, če bi takrat prišli do kakšnih drugih zaključkov. Rezultat} so ta- ki, da bodo koletivi našli v njih prednosti integracije, čeprav morda nekateri ne bodo z vsemi Zaključki zadovoljni. ,f " j ■' ing. Josip Turkovič To je tudi raizumljivp, ker bodo nekatere stvari rešene šele v dobi integracije. Prav je, da pri tem poudarim, da nobena od, obstoječih tovarn »Menim, da je komisija dobila prepozno material od nekaterih drugih komisij. Ves material tudi ni bil obdelan tako, kot ga je komisija želela, Zato je ekonomsko finančna komisija imela razmeroma veliko težav pri vekJaditvi podatkov posameznih organizacij }n seveda pri končni izdelavi elaborata in ustreznih zaključkov. Komisija je; s svojim delom pri koncu.' . Računamo, da bo v 8 do 4 dneh v prihodnjem tednu, ko bomo delo nadaljevali v Zagrebu, elaborat zaključen in oddan v predvidenem roku. Zaključki še niso definirani, vendar pokazatelji kažejo, da bo integracija prav gotovo podprta š strani ekonomsko - finančne komisije, saj so rezultati ž ozirom na zaključke tehnične-programske -komisije — razmeroma ugodni! Precej problemov bo verjetno pri delitvi programa, vendar je tehnična komisija že nakazala, kako se bo to vprašanje v prihodnosti reši- lo. Moram reči, da je bilo delo kmhisije izredno ekspe-djtivno, saj so člani delali od jutra do večera .in le s kratkim presledkom zaradi kosila. Prej, ko komisija še ni delala na Bledu, je imela le krajše sestanke; odsotnost elanov komisij iz Svojih delovnih organizacij smatram za pozitivno pri delu ha elaboratu predvidene integracije jkjer so se lahko izključ- no posvetili strokovnemu in zahtevnemu delu. Na vprašanje, kaj menipno o sklepih družbeno-poli ličnih organizacij, ki so bili objava Alojz Vidmar Ijeni v časopisu »Iskra«, lahko odgovorim, da so načeloma v redu, vendar je takrat obstojala misel, da točka 1 teh sklepov hi bila povsod pravilno tolmačena članom komisije, zato je v začetku kazalo, da bo delo nekoliko zavrto. Kasneje smo se sporazumeli;- da je točko 1. treba tako razumeti; da komisija nemoteno dela.-naprej in po Svojih lastnih in objele-tivnih presojah izedia tudi ekonomske dele elaborata. Mislim, da je prav, če na koncu povem, da je komisija delala popolnoma samostojno in brez kakršnegakoli vpliva s katerekoli strani.« ABC je iz maloprodaje pravijo, da je to blago »nezakonski otrok« iz ljubez-i ni med Iskro in njenimi dobrimi in slabimi poslovnimi partnerji). Prodajalne rešujejo ta problem na razne načine: v prvi vrsti s pojača-njm kon tak tiranjem s svojimi starimi odjemalci, ki so včasih pripravljeni vzeti blago že zaradi, osebnega prijateljstva š firmo. Pod pritiskom reforme je takšnih dobrotnikov vsak dan manj, toda obojestranski interesi dovoljujejo včasih tudi takšno taktiko. Zaloge torej kopnijo: počasi pa vztrajno. S pomočjo posebnega organa »Poslovnega informatorja« — stoje prodajalne v tekoči medsebojni zvezi, da se blago po potrebi in možnostih predjspbmra tja,'kjer se pokaže trenutno povpraševanje po njem. V sklopu vodstva detajlt-stične prodaje dela poseben referat za pospeševanje prodaje na drobno. Njegova naloga je vnesti več načrtnosti in aktivnosti v izvajanje prodajnih akcij ter iskati nove prijeme pri plasiranju blaga prek maloprodajne mreže. Kajti,- vedno bolj postaja očitno, da prodajni pult ne zadošča več ne zahtevam kupca in ne pričakovanjem naših proizvajalcev glede plasmaja njihovih izdelkov. V takšni situaciji ni posebne izbire: če ne.mara Mohamed h gori,, mora gora k Mohamedu! Na tem področju se prično prepletati dosedanje »kompetence«' vele- in maloprodaje in celo servisnega sektorja. To nikakor ni nenormalno in ne pomeni posega na tuje dvorišče. Potrebno je le tem težnjam, ki jih diktira tržišče, dati ustrezno organizacijsko obliko in jih priznati kot normalen način prodaje v novih pogojih. Pod pritiskom reforme in čedalje ostrejše konkurence nd dovolj samo slutiti, da zavzemajo naše prodajalne vse bolj pomembno mesto v neposredni in javni konfrontaciji med (za--enkrat samo domačimi) proizvajalci v boju za potrošnika: potrebno je to dejstvo priznati v praksi in temu primemo ukrepati. Med .konkretnimi akcijami na področju pospeševanja der lajlistične prodaje bi kazalo omeniti obročno prodajo za člane 'kolektivov ZP iskra in novoletno prodajo po znižanih cenah v prodajalni na Titovi 19 tc-r na stojnici na Gospodarskem ■ razstavišču. Obe akciji ne-pomenita sicer nič novega, razen kolikor gre za določene organizacijske izboljšave na podlagi doseda- (Dalje na 7. strani) Kriza »Elektromotorjev« (Nadaljevanje s 1. strani) Nenadni gospodarski preobrati z zman jšanjem naročil-so v-svetu precej pogostni- v gospodarstvu-. Proizvodne' or— gamzacijp jih paralizirajo na VecihačinOv; Eden najtispeš-nejših je: organizacija- lastnega- rezervnega! sklada.! Preprosteje- povedano: kadar greda podi od rak, er dobra-organizirana tovarna, ustvarja kup- dobička,- ki ga oh neugodnih časovnih obdobjih, ozar-oma' gospodarskih'- nihanjih črpa in- tako zlahka prebrodi vsako- krajšo krizo. »V Železnikih in tudi drugod tega kupa nišo imeti, točneje — niso znali ustvariti-. Vedno so hodili na meji rentabilno^ siS* ob robu ekonomskega prepada z večno grožnjo, da zdrknejo- vanj,, namesto d’a' bi napravili ustrezne kalkulacije kaj, je sploh rentabilno in kaj ni, zboljšali tehnologijo, zmanjšali izmet* izboljr šali organizacijo' in pripravo dela itd.,, skratka zmanjšali, proizvodne stroške in. izdelali obračune na bazi. nominalne vrednosti dolarja ter' se tako-v ekonomskem smislu in duhu reforme postavili popolnoma na lastne nage. Res je* da zakonski predpisi v skrajni fazi predvidevajo poravnavo», izgube po- zaključnem: računu, s kolektivnim pokrivanjem' ostalih- članov združenega podjetja, vendar je-to> le začasno» posojjta z obvezno vrnitvijo celotne vrednosti m pripadajočih obresti. KAKO PREBRODITI PREHODNO KRIZO? O nastali situaciji so seveda razpravljali vsi organi tovarne v Železnikih. Največ časa so posvetili predlogom, kako omiliti posledice pomanjkanja dela v decembru in prvih mesecih prihodnjega leta. V prvem, delu 6. zasedanja DS. tovarne je poročal direktor, da, so- z Eaznimi okrepi skušali znižati izgubo. Tako sos preklicali vsa naročila za- materiale, ki jih ne bodo rabili Žai, tega vsi dobavitelji niso sprejeli z razumevanjem. Odprodali so precej zalog, zlasti tiste, za katere ni novih naročil, odprodali so tudi viške deviz za reprodukcijski material in pri carinarnici vložili zahtevek za vrnitev razlike med uvoženimi materiali in izvoženimi izdelki. EJO tovarne je temeljito in večkrat razpravljal o položaju v tovarni in sprejel vrsto sklepov o obveznem varčevanju v tovarni. Tako je predlagal: DS tovarne v potrditev ukinitev nadur, znižanje- stroškov službenih potovanj, ukinitev nekaterih režijskih delovnih mest, glede manjšega obsega poslovanja pa, da dobe nezaposleni delavci v tovarni plačan dopust z nekoliko manjšimi osebnimi dohodki ob pogoju, če da svoj prispevek tudi Zavod za zaposlovanje. DS tovarne je na svoji seji sprejo! te predloge» ih» določil, da delavcev za,, ves» kritični čas .ne bodo: odpuščali»* pač pa, da se» bo manjša proizvodnja kompenzirala z dopusti» ih morebitnim: potrebnim- delom, ki je še- v tovarni. Nekateri delavci, na proizvodnih in- režijskih’ delovnih- mestih», vseh je menda 11.7, bodo ostali doma» in prejemali 90» odstotkov tistih os. dohodkov, ki bi jph prejemal ji,, en: bi ostali na delu v tovarni: ESCEJO GREŠNEGA kozla za. nastali: POLOŽAJ" Na šestem: zasedanju DS tovarne' so' pozno ponoči sprejeli dtamatični sklep; da bodo v nadaljevanju.* rednega zasedanja, razpravljali- tudi o odgovornosti direktorja tnvarhe- zar. voden je poslov. Ne- bom se spuščal v razglabljanje, ali jp sklep umesten; ali ne» in» presoj® tako v pozitivnem kot negativnem-: smislu,, ker- , direktorjevega, -dela preprosto, ne. poznam.. Za ocenjevanje tega delikatnega posla- bodo- poklicani drugi, predvsem pa» kolektiv tovarne. Zabeležiti-, meram le» nekaj dejstev z zasedanja DS in obrobnih pripomb. V nadaljevanju razprave 6'.. zasedanja. DS: v soboto (jo— poldne so sodelovali v razpravi tudi navzoči generalni direktor ZP ISKRA» Vladimir Logar, in pa predstavnika PS0» inž. Ejuban. ArMč in inž. Frane Vreček. Vsit-i predstavniki s® poj amili zbranim članom DS- kaj vse so pokre-nili, da bi poslovanje tovarne prešlo spet v normalne tirnice.. Direktor izvoza, inž. Lju-ban Artič;, kot tudi njegov predhodnik na prejšnjem zasedanju direktor veleprodaje Jože Hujs sta nanizala vrsto stikov s podjetji na zahodu glede plasmana elektromotorjev v bodoče. Položaj sicer ni rožnat, vendar so lepe možnosti za osvajanje novih tržišč z edinim pogDjem solidne In enakomerne kvalitete elektromotorjev ter točnih. terminov dobav. Ob obravnavi .zadnje'- točke zasedanja so nekateri Člani DS. terjali naj. posebna komisija preišče iu napravi konec večnemu, šušljanju. za vogali o nepravilnostih,. K se dogajajo v tovarni ten hkrati razišče odgovornost, direktorja in njegove odnose e posameznimi, šefi oddelkov. Generalni direktor je predlagal, da medsebojne odnose v tovarni, razišče nevtralna komisija izven. tovarne, ki bi jo predlagal on. sam-. Na pod-lagi njenih: ugotovitev bi potem. DS tovarne sprejel ustrezne zaključke. Člani DS so sprejeli predlog gen, direktorja z željo, naj bi posebna komisija predlagala tudi zaključke, nasvete . in predloge za izboljšanje položaja v tovarni. Zaključek: Vsekakor je položaj v tovarni, elektromotorjev do neke mere. kritičen, ni pa še zdaleč nepopravljiv. S skupnimi napori ga bo kolektiv zanesljivo prebrodil treba- je- le- zaupati vase ih-združiti vse sile. Zdi se mi, dax,je treba v sedanjem obdobju predvsem- pceprečiti-demagpgpm, da bi, sejali med kolektiv razdor, in. z raznimi, parolami prikazali položaj za-brezupen ter s tem» napeljevali vodo-, ha svoj mlin.. Nemara bo res pravilna ugotovitev nekega člana kolektiva, da je- potrebno nekaj ljudi; ki jim: delo smrdi in- bolj- dišijo intrige, postaviti: predt prag^ in. tovarna bo lahka mnogo» bolje dihala, Marjan Kralj ZDRUŽENO, PODJETJE »-ISKRA«. KRAMI o-r g- a-n- i z a e i j- a-: tovarna za elektroniko m avtomatiko Ljubljana-Fržan spre-j m e takoj v delovno- razmerje dva diplomirana inženirja kemije za> področjer elektroiitakih kondenzatorjev;. ! Pismene- ponudbe- pošljite -gornjemu' naslovu5. Proizvodnj a »Elektromehanike« v novembru (Nadaljevanje s C strani) vsep rajanje. meseca je bit problem, v tam, ker ni bilo mogoče izdelati dovolj, plb-sčatih. ratejev, BCer pa so naročila za. izvoz izvršena, nastaja vprašanje, če so kapacitete pri ploščatem releju prevelike. OBRAT URNIH» MEHANIZMOV V LIPNICI še je moral v novembru preorien-tirat! im začeti z izdelavo večjih. količim enotarifnih ate» Vilčnikov in zmanjšati količi— ne dvcttarfnih: številčni kov. Stanju na trižšeu namreč kaže-, da so. zaloge: dvotarifnih števcev prevelike-» enotarifnih pa premajhne. Ker obrat za. izdelavo, enotarifnih številčni-kov rabi manj delavcev, nar staj a. vprašanj e prevelikih: kapacitet v Eipnici, zato se. bo. treba čimprej dogovoriti,, kako zasesti odvišne kapacitete. ENAJSTMESECNA PROIZVODNJA 1966 DE Izveš. % : Rotacijski stroji 103,1 Montaža števcev 96,1 Obrat stikal 129,2 Kinoakustika 96,9 Telefonija 99,1 Urni mehanizmi 1216,0 Deli za avtom. 119;4 Deli za PE 95,9 Projzvodne usluge 149,8 Skupaj- tovarna 184,6 Tehnični razvoji 296,3 Skupaj 105,1 Tudi število delov za poslovne enote ne honro. dosegli y predvideni vrednosti,, zato pa bo» izvrešnih- toliko, več. uslug.. Iz-, podatkov je razvidno, da letno vrednost ne homa dosegli pri števcih, saj hi v tem. slučaju v decembru morali: izdelati. :.ar za II milj. N diu števcev. Tako velika razlika je nastala zaradi tega, ker smo se že med letom odločili,, di ne bomo izdelali tako velike: količine dvotarifnih števcev, kot jev bilo prvotno predvideno, čeprav bo skupna količina presežena: Rezultat ob koncu novembra nam kaže, da. nam je manjkala le» 1 milijon N dinarjev do prvotnega let4 nega plana. Da bi dosegli povišani letni plan, bi morali v decembru izdelati še za 1J.36&.292 N din. Lahko-torej: pričakujemo, da. bo» letni plan; dosežen -20. decembra. Ker pričakujemo v decembru proizvodnjo v vrednosti 17 milijonov N din, računamo; & bo »povišani letni plan preseže® za 3-%. Primerjava s prefekliin letom po» stalnih, cenah je zelo ugodna, saj. je bilo» v letošnjih 11 mesecih proizvedenega kar za 25 % več, kot v istem obdobju preteklega leta. PRIMERJAV A ENAJSTMESEČNE PROIZVODNJE 1965 in 1966 (PO STALNIH CENAH) Predvidena letna vrednost je bila dosežena- pri stikalih1, v Lipnici, pri »uslugah« in v »tehničnem» razvoju*. Do konca leta bodo letne naloge do»-eežene pri »rotacijskih strojih«- in »telefoniji«. Problematična je- izvršitev letne naloge pri »kinoakustiki«. Tudi število delov za poslovne enote ne bomo» dosegli y predvideni vrednosti, zato pa bo izvršenih toliko več uslug. Iz podatkov je razvidno, da letne naloge pri »kinoakustiki«.- DE Izvrš. % Rotacijski stroji 108,5 Montaža števcev 137,20 Obrat stikal 204,2 Kinoakustika 79,3 Telefonija 113,5 Umi mehanizmi 46,1 Dell za avtom. 23,3 Deli za» PE 85,7 Proizvodnje usluge 165,2 Skupaj tovarna 124,5 Tehnični razvoj Skupaj 125,4 Izreden uspeh je bil dosežen v obratu »Stikala«, (točim so nekatere panoge znatno pod: lansko proizvodnjo. Letošnja proizvodna naloga bo torej; brez dvoma, presežena» kar bo imelo vpliv tudi/ na finančni rezultat tovarne». Brez dvoma je želja nas vseh, da bi tudi v prihodnjem letu» dosegli tak uspeh, zato je potrebno,, da se že/se— daj pripravimo ha jahuar, saj je dober začetek že . polovico uspeha. Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl inž. Ugoden faktor stimulacije v Elektro-mehaniki tudi za november Na podlagi kumulativne proizvodnje letošnjega leta je UO potrdil za obračan no-vemberskih plač naslednje faktorje stimulacije: Produkcija delov 1,82$ Umetne mase 1,939 Panoga rot. stro. 1,046 Obrat števcev 1,016 Phnoga kino 1,012 Obrat ATN 1,001 Obrat mehanizmov 1,039 Obrat stikal1 1)079 Orodjarna 1,017 Vzdrževanje 1,025 Tehnični razvoj: 1,021 Tehnične službe 1,017 Služba kvalitete 1.051 Plan. nab., prevoz 1,016 Kadrovska služba 1,021 Orgamizac. služba 1,021 Finančna služba, 1,021 Skupni stroški 1,021 DOPISUJTE V »ISKRO «! Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ZDRUŽENO SKLEPI 17. ‘SEJE UO (7. 57. 1966) # UO ZP je obravnaval analizo kadrbvsike strukture poletja IKRA za leto 1965 in sprejel naslednje sklepe: a) Vsem organom upravljanja organizacij, ŠC in strokovnih služb .predlaga 1 M Vinko Variée Enostavno «osmo mogli verjeti, kar se, je zgodilo. Jako nepričakovano nas je zapustil, da smo vsi oji življenjski poti je prijel za vsdko delo Z 'željo, da si pridobi poklic. Kot ‘električar se ;je pred tremi -leti zaposlil v naši tovarni. Bil, je zbran incesten pri svojem delu, tako predan delu, .da ga včasih skoraj ni bilo opaziti. Ni se lahko pomiriti s to tragično resnico. Star komaj 36 let je imel pred sabo še plodna ¡leta : življenja. 'Ne 'bo ga več pri 'delu, me pri tovariškem pomenku, ne v družbi kegljačev, kamor je tako rad zaha jal. Bil je prvi v kolektivu tovarne- usmer-riiških naprav Novo mesto, ki nas /e , za vedno zapustil. Ko gremo sedaj Mimo -mesta, kjer je delal, pogovor zamre, glasovi še stiŠa-~ jo„ vsakdo se zazre na njegovo prazno delovno mizo in ponovno doživlja grenak občutek slovesa. Molče in brez besed smo se razhajali, ko smo iga spremili na zadnjo pot in vsak ga je nosil v mislih, kdkor da rii nikamor odšel. Marjan 'Vrabec UO ZP ,da skrbno proučijo analizo kadrovskih struktur za leto 1965 in sprejmejo ustrezne sklepe. :ta) strokovne službe ZP (■org. kadg. področje) so dolžne organizacijam nuditi pomoč pri .obravnavi omenjene .analize. c) .Organizacije naj upravi-jo v največji možni meri; v sklad sistemizacijo delovnih mest s svojim kadrovskim potencialom in profili kadrov. č) Vsaka organizacija naj v okviru poslovne politike podjetja, katere sestavni del je tudi kadrovska politika, izdela svojo lastno analizo sama ali s pomočjo strokovnih služb ZP, jo uzakoni in izvaja. d) .Splošna neštevilnost kadrov zahteva prepoved novega zaposlovanja, zlasti, ker se bodo pojavili prekoštevil-ni delavci (viški delovne šile) znotraj podjetja v okviru združenega podjetja. e.) V smeri izboljšanja 'kadrovske strukture je treba zagotoviti vse pogoje, da dotok VS kadrov ostane konstanten, popraviti pa je treba .razmerje .med VS in SS kadri ter preprečiti .odliv SS kadrov. F) Ugotavljamo premočan odliv VK im KV delavcev, 3d v lanskem letu pomeni skoraj rezultat triletnega deda ŠC na usposabljanju kadrov '(ali denarno <600 -milijonov do 1 milijardo S din), kar moramo zajeziti, rker s tem ISKRA pravzaprav -usposablja kvalificirane kadre za druga podjetja. g) Organizacijsko-kadrov-sko področje mora v prvi polovici naslednjega leta izdelati -analizo kadrovske strukture združenega podjetja za leto 1966. h) Organizacije ZP naj or-, ganizacijsko - kadrovskemu področju ZP pošiljajo vse zahtevane podatke za vodenje kadrovske analize. ® Pri obravnavanju problematike dopolnilnega izobraževanja je UO ZP sprejel naslednje sklepe, ki jih predlaga delavskemu svetu ZP v potrditev: a) UO ZP priporoča vsem organizacijam, njihovim vodstvom in samoupravnim origanom, naj izvedejo temel jito razpravo o dopolnilnem izobraževanju, Za osnovo pri razpravi naj služi organigram dopolnilnega izobraževanja in pravilnik o izobraževanju. Sklepi po razpravi naj bodo konkretni in sprejeti v kadrovsko politiko organizacij. Organizacije naj o svojih sklepih poročajo najkasneje do 30.1. 1967. b) Vse -organizacije naj določijo osebno odgovornega delavca, ki se bo v celoti ali vsaj pretežno ukvarjal z izobraževanjem. c) UO ZP sprejema "predloženi seznam seminarjev, ki naj jih razpiše ŠC v časopisu Iskra in obenem posebej obvesti vodstva organizacij. • UO ZP sprejema na znanje dopis Tovarne elektromotorjev Železniki z dne 26. H. 1966 v zvezi s .poslovnim stanjem tovarne, podrobneje o tem pa bo razpravljal na naslednji seji, ko bo dbrav-naval poročilo komisije za ugotavljanje Izgub po organizacijah. SKLEPI 25. SEJE UO TOVARNE <5. in 7. 12. 1986) © Upravni odbor je sprejel na znanje sklepe 15. in 16. seie upravnega odbora Združenega .podjetja. C Upravni odbor je potrdil poročilo o .izpolnitvi proizvodnega plana v obdobju januar — november letošnjega leta, po katerem je plan proizvodnje v enajstih mesecih dosežen s 105,1%; novembrski proizvodni plan ,pa s 102,4 %. © Upravni odbor je obravnaval poročilo finančne službe o izpolnitvi sanacijskega programa v 9 mesečih letošnjega leta. Poročilo bo posredovano tudi Občinski skupščini Ki-anj. ® V zvezi z' novim deviznim sistemom in vključevanjem poslovnih bank v devizno poslovanje, je upravni odbor sklenil, da bo tovarna Elektromehanska svoje ■devizno poslovanje vodila preko Gorenjske kreditne banke Kranj. S tem. v • zvezi je UO odobril, da tovarna v enem letu odproda 'GRB Kranj 50.000 $ jz svoje retencijske kvote. © Pri obravnavi predloga finančne službe za razvrednotenje polizdelkov in materiala v obdobju januar—september 1966 upravni odbor ni imel na razpolago podatkov, zakaj se razvrednotenje po posameznih skladiščita predlaga. Zato zadolžuje vodstva skladišč: 34, 35, 36, 42, 50, 51, 52, 53, 56, 55 in 69, da čim-prej posredujejo upravnemu odboru podrobno obrazložitev. Upravni odbor daje delovnim enotam in obratom v obravnavo OSNUTEk PRAVILNIKA O VARSTVU PRI DELU. Delovne enote in obrati so dolžni svoje pripombe posredovati upravnemu odboru tovarne do konca letošnjega leta. © Upravni odbor predlaga DS, da odobri plačilo stroškov za novoletno pogostitev upokojencev. 9 Upravni odbor je obravnaval predlog Šolskega centra ZP Iskra o financiranju izgradnje novega šolskega centra na Zlatem polju. Upravni odbor kljub pomembnosti in nujnosti -izgradnje omenjenega centra ni mogel odobriti 'sredstev, ker smatra, da glede na ¡finančno stanje tovarne in njenih obveznosti, niti sedaj niti v bližnji prihodnosti, tovarna ne bo imela na razpolago sredstev za te namene. »H SKLEPI SKUPNE SEJE DS IN UO (24. novembra 1966) © Delavski svet in upravni odbor sprejemata pbročila o izvršitvi .sklepov 10. zasedanja DS z dne 28. 10. 1966. V zveži s -tem zadolžujeta direktorja, da po strokovni liniji uredi shranjevanje .odpisanega materiala. © dahi delavskega sveta in upravnega odbora tovarne izražajo nezadovoljstvo nad neuspešnim delom na likvidaciji starega žiro računa podjetja ISKRA Kranj. Člani delavskega sveta 3n upravnega odbora .se ne strinjajo z izglasovano varianto, da se vsem trem obveznostim: — poravnava obveznosti do zunanjih poslovnih partnerjev. — formiranje sredstev rezervnega sklada in sprotno prenašanje sredstev tega sklada na organizcije, — poravnava obveznosti in terjatev organizacijam 3!P, da ejiako težino in zahtevajo od DS ZP ISKRA Kranj, Ja to problematiko ponovno pregleda 1Ietju rS3no delale na zi z iz^adnjo m usop^obit- sestavi srednjeročnega pro-vijo podjetja »Mikron« Prilep grama z upoštevanjem novih za redno proizvodnjo do se- momentov v gospodarjenju •ms° bl e spolnjene in m vključevanja v mednarod-Mikrcn še m sposoben, da bi deHtOT. Razprava pa bo začel z redno proizvodnjo. Manjkata mu trden in rentabilen proizvodni wšmg ■¿WgSa ' ^ i Ü m \ j|R|| Mii ■¡Si iMÍ A,, začela šole prihodnje leto. Letos se je začelo izobra-1 ! .. _Prf>gram Sevanje vodilnih delavcev m zagotovljeno tržišče. Ker podjafcja upamo lahko, da je usposobitev tega podjetja se bo ¿adaljavalo sist^ma-,prestižnega pomena za ZP, so Jl6no jp ^ razširilo tudi na samoupravni orgam sprejeli vodilne delavce organizacij zelo odločne sklepe, s kate- in etrokovhih služb, rimi so soglašale vse organizacije, . toda manjkalo je Na koncu bi poizkusili odločnosti pri njihovem izva- še kratko prikazati uspehe, janju. S 1 I. 1967 bi moralo ki so za letošnje leto že vid-podjetje Mikron po dvoletni ni. Značilno za to obdobje odgoditvi iti v redno proiz- je razmeroma velik' porast vodnjo, vendar bi po seda- proizvodnje in produktivno-njem stanju, brez bojazni za sti. Pogoji ža to so nastali uspešnost poslovanja brez iz- sicer že v preteklem letu, gub bilo to možno šole čez glavni pogoj — likvidnost or- Železniki — Puščica kaze zgraUba kakšno leto. ganizacij-----.pa- je nastopil tromotorjev -lsknne« tovarne eleic- Povpraševanje po aluminiju zaradi tega narašča. Kot piše »Metal Bulietin«, je računali s tem, da se bo cena aluminiju na zahodno-nemškem trgu povečala. Prvo povečanje cene je nastopilo že 27, junija letos, ko se je Cena aluminija povišala od prejšnjih 218 DM na -¡21DM za 100 kg. ZAHVALA Ob smrti drage mame se iskreno . zahvaljujem vsem posameznikom in družbenopolitičnim organizacijam tovarne »ISKRA« Nova Gorica, za Izkazano sožalje. Valter Križman ISKRA — glasilo delovne« ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »C?.. „Gorenjski tisk« Kranj