Savinjski vestnik
SO€TAI.X»TI€liíK ZTKZi: 1>£1.0Т1¥£0А UIĐSTTA TEI^J^EOA MOüíTAlíJISHEOA OKRAJA
I Celje, petek 6. avgusta 195fi |
LETO VII. — ŠT. 31 — CENA 10 DIN
Ureja Bredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništro: Celje, Titov tr* 1.
Pešt. pred. 125. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naroinina 125, polletna 250, celo-
letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poitniua
plafana т gotovini.
O vlcgi upravnika in l(metijsl(iii
strol(OYnjal(oy v lernet, zadrugaii
Uredba o kmetijskih zadrugah pred-
videva, naj bi kmetijske zadruge imele
upravnike. To je eno od zelo koristnih
določil omenjene uredbe, kajti še pred
tem je praksa pokazala, da je v situa-
ciji, ko zadruge ne predstavljajo zgolj
vaške trgovine, temveč se je nujno nji-
hova dejavnost razširila na pospe-
ševanje kmetijske proizvodnje, uprav-
nik zadruge nujno potreben ne samo
kot izvrševalec sklepov upravnega od-
bora in organizator dela v različnih de-
javnostih v zadrugi, temveč tudi kot
oseba, ki naj v prvi vrsti skrbi za pra-
vilno izvajanje oblastvenih ukrepov.
V tem smislu ima upravnik zadruge
položaj, ki je sličen položaju direktor-
ja podjetja. Je torej oseba, ki jo po-
stavlja UO KZ po javnem razpisu in po
priporočilu komisije pri OZZ. Pogoje za
razpis pa določa OLO. Upravnik zadru-
ge ima torej veliko odgovornost. Obi-
čajno bo član upravnega odbora. Je or-
ganizator proizvodnje, za kar posebej
odgovarja. Izvaja sklepe upravnega
odbora, v kolikor niso v nasprotju z ob-
stoječimi predpisi. Daje poročila o stanju
upravnemu odboru — predloge za iz-
boljšanje organizacije dela itd. Pravilo-
ma bi moral upravnik zadruge skrbeti
tudi za redno delo pospeševalnih odbo-
rov. Skrbeti bi moral za pravilno notra-
njo organizacijo dela (razporeditev, de-
lokrog in delo uslužbencev, materialno
poslovanje, organizacijo v podjetjih,
obratih in delavnicah, izvajati kontrolo
nad delom zaposlenih itd.) ter v prm
vrsti za razvoj osnovnih dejavnosti, ki
so naložene zadrugam. Te pa so pred-
vsem: organizacija pospeševalnih od-
sekov, skrb za pravilno izkoriščanje in
nabavo mehanizacije itd. Skratka, gre
za celotno zadružno dejavnost.
Kakšna naj bi bila strokovna kvalifi-
kacija upravnika zadruge? Predvsem
mora hiti to človek z dobrim ekonom-
skim znanjem. Razumljivo je, da bi mo-
ral v prvi vrsti obvladati kmetijsko
stroko. Poleg tega bi moral obvladati
tehniko trgovine, biti vsaj dober pozna-
valec tržnih razmer. Toda to še ne za-
dostuje. Poleg vsega mora biti dober
zadružnik, človek, ki pozna zadružno
misel in zadružni ustroj. Zato pa mora
biti dober organizator, ker je tukaj tre-
ba organizirati ljudi, ki sicer niso v stal-
nem delovnem odnosu z zadrugo. Po
sedanjh podatkih ima primerne kvali-
fikacije za upravnike le polovica sedaj
nameščenih upravnikov, da ne govorimo
o moralno-političnih kvalitetah, ki pa
so predpogoj, kajti nemogoče si je za-
misliti upravnika zadruge, ki ne %>ozna
današnjega družbeno-političnega ustro-
ja. Predlagali smo, da bi se za izpopol-
nitev upravniškega tečaja organizirala
zadružna šola (kar imajo ponekod v ino-
zemstvu). Namen šole bi bil predvsem
ta, da hi v njej upravniki dobili osnov-
no izobrazbo v pogledu organizacije za-
družništva. Nekatere zadruge so že zelo
razvite. KZ Zreče ima n. pr. 19 različ-
nih dejavnosti. Kljub temu, da se bodo
v smislu Uredbe o zadrugah nekateri
obrati osamosvojili, ostanejo vendar le
v okviru zadružne organizacije, zato
rabi taka zadruga močnega človeka.
Omenil bi še to, da bodo v prihod-
nosti, zlasti v nastajajočih komunah,
splošne kmetijske zadruge odigrale
važnQ vlogo kot kmetijsko organizato-
rične gospodarske organizacije na pode-
želju. 2al je še dosti zadrug, ki uprav-
nikov nimajo. Nujno bo treba to vpra-
šanje rešiti. Kdor ima vsaj delne kva-
lifikacije in veselje do dela v zadruž-
ništvu, naj se javi glede službe na OZZ
Celje.
Skoro vsa zadružna kmetijska pose-
stva zaposlujejo še prilično lepo število
kmetijskih strokovnjakov. To se tudi
pozna, saj danes naša posestva niso več
nekakšen »bav-bav«, temveč predstav-
ljajo že v večini primerov napredne in
vzorne kmetijske obrate. Pri tem pa ne
smemo pozabljati na privatna kmetij-
ska posestva, ki tvorijo večino zem-
ljiških površin. Živimo v dobi, ko se je
treba na celi črti boriti za napredek v
kmetijstvu. Zal, moram na tem mestu
omeniti, da se mnoge zadruge hranijo
namestiti kmetijske strokovnjake. To je
naravnost porazna, vendar pa resnična
ugotovitev. Zato bomo morali kar naj-
hitreje tak odnos spremeniti. Zakaj te-
daj šolamo ljudi? Pa pravijo nekatere
zadruge — ni denarja. Za marsikaj dru-
gega pa se najde denar. Nekateri bi
radi samo visokokvalificiran kader z
daljšo prakso, ko vendar vsi vemo, da
takega kadra skoraj ni. Okrajna zadruž-
na zveza je v preteklem šolskem letu
na agronomski fakulteti in v srednjih
kmetijskih šolah štipendirala 36 dijakov.
Sedaj pa morajo ti ljudje dobiti ustrez-
no zaposlitev. Drži, da ti mladi ljudje
nimajo prakse, toda ob pomoči starejših
strokovnih tovarišev iz zadružnih po-
sestev in raznih ustanov, ki so že doslej
mnogo pomagale zadrugam, bodo ob
vztrajnem prizadevanju napredovali in
uspehi ne bodo izostali.
Končno si ne morem zamisliti, da se
zadruge s 358 kmečkimi gospodarstvi,
ob taki potrebi po strokovnosti, branijo
"i^zeti v službo strokovni kader. Zivino-
^еја, sadjarstvo, posebno pa še zaščita
rastlin, zahteva strokovni kader. Vzemi-
Шо samo za primer, kako se ponekod
negospodarsko trošijo zaščitna sredstva
umetna gnojila vsled nestrokovne
uporabe, ali kako se uporabljajo stroji?
2ato menim, da je treba končno le ra-
^umeti vlogo kmetijskega strokovnega
delavca.	L. P,
Zanimanje med ljudmi za Ostrožno je
vefliko, le priprave bo treba pospešiti
Proslava na Ostrožnem je iz tehničnih
razlogov preložena na 19. september.
Kljuib temu pa preostaja le še malo
časa za vsestransko organizacijo in mo-
biliizacijo ljudi za čim večjo udeležbo.
Pred občinskimi in terenskimi priprav-
ljalnimi štabi so še velike naloge, saj se
le-ti doslej v Celju Cn okolici večji del
niso resino lotili dela. Tudi v tem oziru
je preložitev proslave za 14 dni prišla
prav, saj bodo občinski in terens'ki štabi
lahko nadoknadili zamujeno, seveda, če
se ne bodo še nadalje zanašali na čas,
ki je za tako obsežne priprave razme-
roma kratefk.
Partizanski tabor na Ostrožnem po-
meni velik praznilk za vso Slovenijo, za
Štajersko in Koroško, ki ji je neposred-
no namenjen, pa predstavlja doslej naj-
večjo slovesnost. Zato morajo biti pri-
prave temeljito dn pravočasno izvršene,
če hočemo, da bomo dalii proslavi tisti
pomen, ki ji gre in če hočemo, da se
bo proslave udeležilo čim več ljudi.
V Celju ne sme biti nikogar, ki bi ta
dan ostal doma, pa tudi celjska okolica
mora biti zastopana na proslavi tako,
da !bodo okoliške vasi ta dan dajale
videz izumrlih naselij. Proslava na
Ostrožnem mora po oteegu, veličini, in
vsebini biti enaka proslavam v Dolenj-
skih Toplicah in v Okroglici ter raču-
najo, da bo ta dan zbranih, na Ostrož-
nem okoli 300 do 400 tisoč ljudi. Ljudje
se za proslavo že zelo zanimajo, vendar
se pripravljalni odbori doslej še niso
dovolj resno lotili dela. To je bilo raz-
vi;dno tudi iz nedavnega sestanka pri-
pravljalnega odbora za Celje, na ka-
terem so ugotovili, da politično mobili-
zacijske priprave, zlasti v obrobnih pre-
delih mesta (Babno, Lopata, Nova vas,
Dobrova, Lokrovec, Košnilca), doslej niso
bile zadovoljive. Nekaj bolje je bilo v
samem mestu. Zato so tovariši áz mest-
nega pripravljalnega odbora te dni
obiskali terene, ob koncu tedna pa se
bodo sestali s terenski'.mi pripravljalnimi
štabi, kjer bodo le-ti prejeli nadaljnja
navodila.
Poleg organizacije Zveze borcev, ki
vodi vse priprave, morajo pri tem delu
najaklLvneje sodelovati organizacija
SZDL in ostale množične organizacije
na terenu. V občinskih in tereaiskih
štabih morajo biti najboljši:, najsposob-
nejši in najibolj odgovorni ljudje, iker je
to najvažnejša politična naloga, ki je
trenutno pred nami. Ker bo proslava
»Štajerska v borbi« prav na Ostrožnem,
pade še toliko večja odgovornost na
množične organizacije v Celju, ki bodo
poleg številčne udeležbe na proslavi
morale zagotoviti tudi lep in svečan
izgled mesta. Zato morajo biti priprav-
ljalni štabi sestavljeni iz najodgovor-
nejših ljudi. V njem naj bi bil sekretar
terenske organizacije ZK, Ijudskii od-
bornik. predsednik SZDL in ZB. Kjer
pa pripravljalni štabi niso dovolj de-
lavni, bo treba nedelavne člane za-
menjati.
Pri:pravljalni štabi na terenu bodo
pošiljali tudi poročila o tem, kaj so že
storili (udeležba, prodane značke, oblika
propagande, okrasitev, prometna ure-
ditev, prijave borcev po ediniicah, šte-
vilo intemirancev itd.). Propagando za
proslavo bo treba stopnjevati iz dneva
v dan in prodajo značk posipešitii, tako
da ne bo Celjana ali okoličana, ki bi bil
brez značke. Značk je dovolj in pri-
pravljalni odbori, če jih še niso prejeli,
j'ih lahko dvignejo v mestni Narodni
banki, ki bo iporočala mestnemu oziro-
ma okrajnemu pripravljalnemu štabu,
koliko značk soposamezm tereni prej eli.
2e pred proslavo bo moralo dati Celje
videz, da se pripravlja na velik dogodek.
V kino dvoranah bodo gledalce opozar-
jali diapozitivi na proslavo, izložbe po
mestu pa bodo okrašene z lepaki in pa-
rolami, kasneje pa tudi s- slikami naših
najvišjih predstavnikov in slovesno
okrašene. V izložbahi po glavnih ulicah
bodo razstavljene slike iz narodno-
osvobodilne borbe na Štajerskem s sli-
kam;! štajerskih prvoborcev itd. Tako se
bo Celje nekaj dni pred proslavo sipre-
menilo v pravi muzej NOB na Štajer-
skem. Odveč bi büo govoriti o okrasitvi
hiš in ulic, saj so Celjani öb priliki zleta
Svobod že pokazali, da ziiajo lepo okra-
siti". svoje mesto. Ob tej priliki pa naj
ne bo brez zastavic in zelenja tudi naj-
bolj zakotna ulica ali hiša. Tudi za
zastave se bodo morali p -avočasno po-
brigati ti'sti hišni lastniki, katerih za-
stave so že obledele; tc v'elja zlasti za
Jožefov hrib in Gaber je. Okrasitev
mesta bo vodü. posebni štab strokovnja-
kov. Delovni kolektivi bodo postavili iw
mestu slavoloke, skrb za okrasitev hiš
in ulic pa bodo prevzeli terenski pri-
pravljalni odboiii.
Tudi prijave bivših borcev ne tečejo
tako kot bi morale. Pripravljalni štabi
bodo morali čimprej zbrati podatke,
koliko je na njihovem terenu borcev
in aktivistov štajerskih brigad, koliko
je ostalih borcev, linternirancev in otrok
padlih partizanov in te podatke poslati
mestnemu oziroma okrajnemu priprav-
ljalnemu štabu. Poleg glavne patrulje,
ki bo šla po poti XIV. diviziije, bodo
pripravljalni odbori organizirali več
lokalnih patrulj. V patrulje je treba
zbrati najbolj vidne borce. Te patrulje
bodo obiskale partizanske vasi in do-
mačije ter najbolj zaslužne ljudi tudi
nagradile. Na poti bodo po vasehi pri-
rejale kratke kulturne programe in mli-
tinge ter zainteresirale ljudi za čim
večjo udeležbo na proslavi.
Se na nekaj ne smemo pozabiti. Stab
za borce mora zbrati do 10. avgusta
predloge za odlikovanja bivših borcev
in aktivistov, ki še niso bili odlikovani.
Te predloge bi naj organizadlje ZB dale
še prej v pretres množičnim organizad.-
jam na terenu, da dajo o njih svoja
mnenja. Pripravljalni štabi pa morajo
skrbeti, da bodo tli predlogi čim bolj
realni, ker to je zadnji rok za dodelitev
odlikovanj tistim, ki so jih zaslužili, pa
j(ih iz kakršnega koli razloga še doslej
niso prejeli.
Udeležite se pro-
stovoljnega dela
na Ostrožnem
Veliko slavje na Ostrožnem se bliža,
a vendar je še mnogo potrebnih priprav.
Zato je tudi svečanost preložena na
19. september, kajti poskrbeti moramo,
da bo proslava »Štajerska v borbi« do-
sitojno pripravljena. Doslej se je udele-
žilo prostovoljnega dela na Ostrožnem
22 podjetij ;z Celja lin okolice, skupno
549 udeležencev, ki so opravili približno
2296 prostovoljnih ur. Najbolj se je iz-
kazalo gradbeno podetje »Beton«, ki je
29. julija dalo 64 prostovoljnih delavcev.
Jai so opravili 256 prostovoljnih ur. Tudi
podjetje »Graditelj« s 136 urami mnago
ne zaostaja. Posebno metodo si je iz-
bralo podjetje TEMPO, iz katerega pri-
haja vsatk dan po 30 delavcev na pro-
stovoljno delo. Poleg naivedenih podjetij
so se doslej udeležili dela delavci 5»
uslužbenci podjetij Tovarne tehtnic,
Ograda, SAD, Kovinsikega podjetja,
Oiinkarne, TOB, Tiskarne, TKO Zreče,
LIP Konjice, Konus Konjice, IVIleko-
prometa, OZZ, Metke, Žične in gojenci
predvojaške vzgoje. Vsa podjetja na-
meravajo še nadalje pomagati in ver-
.tetno se bodo udeležila del še ostala,
kajti vsi se zavedamo, kolilränega po-
mena je »Štajerska v borbi« in bomo
zato pripravili vse, kar je mogoče.
Občinski in teren$i(i pripravljalni odbori
morajo potiiteti z zbiranjem podatkov
in prijav štajerskih borcev, Intemiran-
cev in Izseljencev
NA OSTROŽNEM BO ZBRANIH OKROG 20.000 BORCEV, INTERNIRANCEV
IN IZSELJENCEV
V ponedeljek je bil sestanek vojaške-
ga štaba pni Glavnem odboru za orga-
nizacijo zbora štajerskih partizanov na
Ostrožnem. Na sestanku, ki sta ga vo-
dila narodna heroja tovariša Cižmek-
Bor in Sekirniik Simon, so büi zastop-
niki vojaških sekcij iz skoraj vseh
okrajniih pripravljalnih odborov. Voja-
šikii Štab pri Glavnem odboru za orga-
nizacijo zbora štajerskih partizanov bo
imel odslej svoj sedež v Celju, in sicer
v prostorih mestnega občinskega odbora.
Poročila, ki so jiih dajali zastopniki
vojaških sekcij pri okrajnih priprav-
Ij-alnih odborih, niso bila niič kaj raz-
veseljiva. Skoraj v nobenem okraju še
nimajo točnih podatkov, koliko je na
njihovem področju štajerskih borcev,
koliko je ostalih borcev, intemirancev
in izseljencev. Vse kaže, da so s pri-
pravami dokaj pozno začeli, ker jiim
občinski štabi teh podatkov še niso do-
sitaviili, ponekod pa verjetno podatkov
še niso pričeli niti zbirati. Ker je do
proslave na Ostrožnem še razmeroma
kratek čas, so siprejeli nekaj sklepov za
iziboljšanje dela vojaških sekcij. Po-
datke morajo vojaške sekoije okrajnih
pripravljalnih odborov zbrati do 12. 8.
in tedensko poročati o vseh predpri-
pravah vojaškemu štabu pri Glavnem
pripravljalnem odboru.
Na dan proslave na Ostrožnem bodo
formirali 20 partizianskiih enot, med
njimi I. štajerski in kamniški bataljon,
II. grupo odredov in vse edinüce IV. ope-
rativne cone. Te formacije bodo pred
glavno tribuno prikazale razvoj parti-
zanskih edánic na Štajerskem. Poleg
bivš'ih borcev bodo sestavljali posebno
grupo interniranoi in izseljenci iz Šta-
jerske ter otroci padlih štajerskih bor-
cev. Tako računajo, da 'bo v vseh teh
grupah uvrščeno okoli 20.000 bivših šta-
jerskih borcev in intemirancev.
Nekaj dni pred zborom na Ostrožnem
bodo bivši štajerski borci organizirali
centralno patruljo, ki bo šla po ix)ti
XIV. divizije, dn večje število lokalnih
patrulj. Patrulja XIV. divizije bo odšla
iz Suihorja na Hrvaškem preko Vivodine
in Cazme do Kumrovca, od tu dalje
preko Polja ob Sotli in Bistrice do
Kozja. Tu se bo del patrulje ločil in šel
preko Lesičnega in Senovega, drugi del
pa na Planino, kjer se bosta patrulji
združili. Nadaljnja pot patrulje bo šla
preko mesta, kjer je padel komandant
Ilija Badovínac, do Rimskih Toplic, od
tod do Šentjur j à pri Celju, Oplotnice in
Slovenj Gradca, drugi del pa bo šel
preko Konjic na Lindek in Velenje.
Patrulja bo nadaljevala pot na Ravne,
St. Vid, Šmartno ob Paki ter od tod
preko St. Andraža, Šentilja in Ponikve
bo prispela na večer pred proslavo v
Celje, kjer bo slavnostni sprejem. V
večjih in zgodovinskih krajih bo pa-
trulja prirejala slavnostne mitinge s
kulturnimi programi
Okrajni pripravljalni odbori pa bodo
sestavili več lokalnih patrulj, ki bodo
povezovale mesta, kjer so se edinice
formiirale ali pa borile.
PRED OBIRANJEM HMELJA
Vsako leto ob tem času je savinjski
hmeljar poln skrbd, kako čim bolj opra-
viti za proizvodnjo hmelja zelo odgo-
vorne naloge. Letos še posebno, ker ne
gre samo za količino, temveč bolj kot
kdaj koli po vojni za kvaliteto. Na to
opozarja inozemski trg, še bolj pa cene,
ki so že določene letošnjemu pridelku,
ñn sicer za I. vrsto 450, za II. vrsto 430,
za III. vrsto 320 in za IV. vrsto 200 din
za kilogram pridelka. Ta razpon, zlasti
med drugo in tretjo vrsto, močno na-
vaja hmeljarje do tega, da bodo zadnje
tedne pred žetvijo storili vse, da ohra-
nijo rastlino zdravo in da jo obvarujejo
pred peronosporo in rdečim pajkom,
največjim sovražnikom hmeljskih na-
sadov. Prav ti škodljivci so lansko leto
opravili zadnje dni pred obiranjem v
hmeljiščih pravo opustošenje, predvsem
na prodnatih tleh, delno po krivdi slabe
organizacije zaščitne službe, še več pa
po lastni krivdi hmeljarjev, ker so pač
irmogi pričakovali, da bodo z minimal-
nim škropljenjem poceni »izvozili«, zra-
ven pa pospravili kvalitetno blago. To
se je vsem zelo maščevalo, saj so pri-
delali kljub izredni letini, ki je dala na
hektar okrog 12 metrskih stoto v, komaj
825 metrskih stotov prvovi>stnega bla-
ga, kar znaša okrog 7 % celokupnega
pi-idelka.
Prvi rdeči pajki so že na pohodu.
Zato se naj nekateri ne zanašajo, kot
trdijo, da ga je letošnje obilno deževje
uničilo. Za erükrat, dokler iz cvetja ne
nastanejo kobule, res ni večje nevar-
nositl;, iE>orazno pa bi bilo, če ne bi sedaj,
ko so prvi znaki tu, stopili v borbo z
najučin-kovitejšimi sredstvi, ki jih je
dovolj na razipolago pri Trgovskem pod-
jetju OZZ Celje in pri Kmetijskem
magazinu.
Rastlina je letos dobro prezimila in je
kazalo v aprilu, da bo dobro napredo-
vala. Toda v kmetijstvu je že tako, da
ne smeš nikdar pred žetvijo polagati
dokončnih računov. Tako je tudi letos
pni hmelju. Stalno deževje v aprilu,
maju, juniju in delno juliju je rastlino
močno zadržalo v rasti, tako da smo se
bali, kaiko bo z letošnjo hmeljsko pro-
izvodnjo. Sele nekaj sončnih in prilično
toplih dni v juliju je rastlini izredno
pomagalo, da je v glavnem zamujeno
nadoknadila. Po vseh sedanjih račimih
pričakujemo, da letos ne bo preveč
dobra, temveč srednja letina z 900 do
1000 kg povprečnega pridelka na hektar.
Ob koticu maja je nekaj škode povzro-
čila toča in nato poplave v okolici Celja.
Na račun 35 ha oškodovanih površin bo
okrog 150 ton manj pridelka. Seveda
bodo hmeljarji, ki so bili zavarovani
proti toči, dobili delno povmjeno škodo,
teže pa 1:н> pri tistih, ki jim je občutno
šlcodo naipravüa samo poplava in dolgo-
trajno deževje.
Poleg cen, ki so določene kot odkupne
cene hmeljarjem, pa je sklenjeno, da
bodo letos soudeležene pri trgovini tudi
kmetijsike zadruge. Že lansko leto so
sicer prejele 5 din za kg, kar pa ni
mnogo -vpliivalo na njihov trud pri po-
speševanju hmeljske proizvodnje. Le-
tošnja soudeležba bo na podlagi kvali-
tete, ki bo proizvedena na posameznem
področju kmetijske zadruge. Tako je
določeno, da za prvovrstno blago prej-
me KZ 35 din za kg, za drugovrstno
blago 30 din in za tretjevrstno blago
9 din za kg, medtem ko pri četrtovrst-
nem blagu zadruge ne bodo soudeležene.
Na podlagi tega bodo kmetijske zadruge
prejele povprečno 23 din za kg proda-
nega pridelka iz svojega področja. Razen
tega je določeno za vzdrževanje Inšti-
tuta za hmeljarstvo v Žalcu 6 din za kg,
za normalno poslovanje Hmeljarskega
odbora OZZ v Žalcu pa 3 din za kg od
vsega prodanega blaga. Nadalje je do-
ločeno za investicijski sklad, ki se bo
formiiral pri Hmeljarskem odboru v
Žalcu, 30 din za kg. Ta denar se bo
uiporabljai predvsem za investicije v
svrho nadaljnjega pospeševanja hme-
ljarstva. Pri vsem tem pa niso pozabili
na nadaljevanje regulacije Ložnice in
njenih pri'tokov, za kar je določeno 40
milijonov dinarjev od letošnje trgovine.
Poudariti moramo, da je letošnji re-
žim cen pridelku dejansko usmerjen v
to, da se stimulira ne samo hmeljskega
proizvajalca, temveč da je s tem dana
perspektiva za nadaljnje uspešno hme-
lj ar j en je. Če pri tem upoštevamo ;poleg
cen pridelku še sredstva v višini 130
milijonov dinarjev, ki jih bo letos po-
novno država vmUa od trgoviine hmelja
za posipeševanje hmeljske proizvodnje,
tedaj smo lahko prepričani, da gre
hmeljarstvu v okvim vse kmetijske
proizvodnje vidno mesto v našem go-
spodarstvu.
Sedaj pa še nekaj o obiralcih. Hme-
ljarski odbor OZZ je že preko zastop-
nikov ikmetijskih zadrug pozval vse
hmeljarje, da si pravočasno sami pre-
skrbijo zadostno število obiralcev, tako
da ne ¡bo v času obiranja nepotrebnega
tekanja za delovno silo. Cene obiranju
so dcdočili na širšii seji Hmeljarskega
odbora: za 1 škal obranega hmelja 25
dinarjev s hrano, brez hrane pa 32 din.
Menimo, da so cene pravično postav-
ljene in da se jih vsi hmeljairji enotao
poslužujejo, da ne ,bo nepotrebnega ne-
so^asja pri plačevanju obiralcev. Obi-
ralci bodo imeli itudi letoe 25% popusi
na železnici áz vseh železniških postaj
Slovenije in Hrvatske.
Se dobre tri tedne je do tega, ko bo
Savinjska dolina spet oživela. Pesem
obiralcev ob pohodu na delo v zgodnjih
jutranjih) urah, pesem pa tudi zvečer,
ko se ibodo vračali zadovoljni z dela.
Hmeljar bo imel polne roke dela do-
poldne na njivi dn pri odvažanju hmelja,
popoldne in pozno v noč pa v sušilnici,
tako da na počitek ne bo mogel niti
misliti. Vrsta željd je v teh dneh med
hmeljarja, največja pa je ta, da bi büo
lepo vreme.	K. K.
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 6. avgusta 1954
Ster. »1
Pogled po svetu
Skrb za Evropo ni od včeraj ali od
konca druge svetovne vojne. 2e 1. 1917
se je, na priliko, slavni francoski lite-
rat Paul Valéry vprašal, kaj bo z »Azij-
skim rtom«, kakor je on Evropo rad
imenoval. Že takrat je razmišljal o
Združeni Evropi, ki da jo terjajo poli-
tične, gospodarske, socialne in kulturne
razmere. Kdo bi našteval imena politi-
kov, ki so se kasneje ogrevali za Pan-
evropo! Danes, 37 let kasneje, se še
vedno ni rodila »Evropa«. Da bi se ro-
dila kakor v bajki Atena! Tako pa ne
gre od rok niti toliko obravnavana EOS.
Prav je, da si jo pobliže ogledamo tudi
s političnih vidikov.
EOS je pravzaprav »skočila iz glave«
Francozu Plevenu, sooče pa je bil kle-
rikalni Schumann. Toda namesto da bi
Francozi zdaj EOS pospeševali, se ho-
čejo njenih duhov, ki so jih priklicali
v začarani ris svetovne politike, izne-
biti. Mendès-France, ki je na levo in
na desno obljubil, da bo uredil tudi to
stvar, se je oprijel mnenja, da je treba
osnovni tekst sporazuma o EOS spre-
meniti, t. j. predvsem popraviti tiste
člene, ki terjajo nadnacionalni vodilni
organ EOS, ki bo komandiral evropsko
vojsko in jemal evropskim vojskam na-
cionalni značaj. Toda to ni všeč niti
Angležem niti ZDA niti Nemcem oz.
Adenauerju. V Ameriki so se odločili,
da ne bodo več vezali Pariški in Bonn-
ski sporazum ter da bodo uresničili
Bonnskega, t. j. da bo Nemčija postala
neodvisna, preden bo ratificirana EOS.
Adenauerju, klerikalno usmerjenemu
demokratu, pa to ne gre v račun, češ
da bi bil to prevelik uspeh za sovjetsko
politiko, če bi se teh šest držav ne
moglo sporazumeti. Adenauer je to po-
vedal na tako grmeč in osoren način,
da je pariški »Le Monde« zapisal:
»Nemci si ponovno obuvajo škornje!«
Francozi dobro vedo, da Mendès-France
ni ljub niti Amerikancem niti Nemcem,
ker je preveč samostojen in ker je idej-
no klerikalni osi nasproten. Morda je
Adenauer s svojim nastopom klical na-
zaj Bidaulta in Schumanna. Toda Men-
dès-France in Francija se kljub nem-
škemu ogorčenju in nepočakanosti za-
vedata, da je Francija še vedno oku-
pacijska sila v Nemčiji in da ima dra-
gocene afriške in sredozemske baze,
brez katerih ameriška strategija visi v
zraku. Zato se takih ultimatov ne boje
preveč.
Evropska vojska je res komplicirana.
Francoski antisovjetizem je obrambne-
ga značaja, Francozom se zdi, da bi se
s SZ že nekako sporazumeli. Nemška
vojska pa bi hočeš nočeš tudi če bi bila
pod kontrolo, mislila na združitev obeh
Nemčij, na povrnitev Vzhodne Prusije,
na meje s Poljsko, bila bi torej vsa
usmerjena na vzhod. Tu je stična točka,
ki druži povojno Zapadno Nemčijo z
Ameriko, tu pa je tudi tisto, kar rahlja
že vnaprej temelje še ne oživljene
evropske vojske. In drži: Večina Fran-
cozov je zoper to vojsko. Mendès-Fran-
ce, danes čislani vodja Herriotove in
Deladierove stare radikalno socialistične
stranke, je mnenja, da se Francija z
EOS ne bo postavila na noge, marveč
le samo s solidno ekonomsko in socialno
obnovo. Največja politična avtoriteta,
stari Herriot, pa pravi, da bi EOS bil
samomor Francije, madež na njeni zgo-
dovinski poti. Celo Deladier, ki ga svet
nima v dobrem spominu zaradi njegove
kapitulantske politike pred drugo sve-
tovno vojno, je šel lani v Moskvo, češ
da mora Francija posredovati med
Vzhodom in Zapadom. Degolisti so iz
nacionalističnih razlogov zoper EOS, so-
cialisti so v tem pogledu enotni, le Bi-
daultova stranka je odločno in kom-
paktno za evropeizacijo nacionalnih
vojska. Podpirajo jih, a ne dovolj od-
ločno, neodvisni in poljedelci. Komin-
formske stranke so seveda vse zoper
EOS. Stvar je torej res zapletena, nem-
ška vojska pa zaželena najbolj pri Ame-
rikancih, ki bi jo čeprav vključili kot
poseben korpus v svojo vojsko, brez
ozira na globoka notranja nesoglasja v
Franciji. Združena Evropa je torej tudi
politicum prve vrste.	T. O.
Gospodspshi kriminal mopomo odločneje preganjati
GOSPODARSKA ŠKODA NAS PRIZADENE VSE. ZATO JE POTREBNA
DRUŽBENA KONTROLA — DELAVSKI SVETI IMAJO POGOSTO PO-
PUSTLJIV ODNOS DO STORILCEV — USTANOVITI BI BILO TREBA
MOCNO REVIZIJSKO SLUŽBO — KAZENSKA POLITIKA NI POVSEM
DOSLEDNA — STORILCI KRIMINALNIH DEJANJ NA ODGOVORNEJ-
ŠIH POLOŽAJIH
Neprecenljiva je škoda, ki jo v našem
gospodarstvu povzročajo razni krimi-
nalni tipi, bodisi da se osebno okoristijo
aii pa na račun skupnosti ustvarjajo
nedovoljene dobičke v svojih kolektivih.
Na občnih zborih volivcev in na razniih
drugih sestankih se volivci zaradi tega
močno raczburjajo. Tudi v uredništvo
prihajajo ipisma, v katerih naših bralci
vprašujejo najrazličnejše stvari o go-
spodarskem kriminalu. Zaradi tega se
je uredništvo povezalo z merodajnimi
predsitavnilci oblasti in množičnih orga-
nizacij v Celju in sklicalo tiskovno kon-
ferenco o gospodarskem kriminalu. —
Konference so se udeležili: tovarliš Ivan
Uranjek, predsednik sveta za gospodar-
stvo in komunalno dejavnost, tovariš
Rudi Peperko, tajnik Okrajnega sindi-
kalnega sveta, in tovarišica Anica
Urbančič, načelnik sveta za gospodar-
stvo. V tekočem pogovoru je naš so-
delavec zvedel naslednje:
Gospodarski kriminal je danes že
prešel v drugo obliko. Doslej smo večji
del «poznali krimi'nal, ki so ga počenjale
razne osebe v enem samem podjetju.
Danes se kaže že nekak verižni krimi-
nal, ki včasih povleče za seboj storilce
iz različnih podjetij. Nekaj podobnega
se je zgodilo okoli podjetja Finomeha-
nika, kjer je pri enem primeru zaple-
tenih več oseb.
Odkrivanje gospodarskega krimlinala
ni lahka zadeva. Treba je zelo natančno
in temeljito raziskati vse podrobnosti
o poneverbah in goljufijah ali tatvinah.
Zato je nujno 'potrebno, da delovni! ko-
lektivi že sami s svojimi lastnimi ljudmi
preiščejo posamezne stvari, kar potem
olajša delo finančni reviziji in drugim
organom.
Skoda, ki jo storilci kriminalnih de-
janj povzročijo, prizadene nas vse, zato
je nujno potrebno, da nad gospodarje-
njem družbenih sredstev bdijo najšiirše
Ijiudske množice.
Poseibno bi se morali za odpravo go-
spodarskega kriminala zavzeti delavski
sveti v podjetjih, ki navsezadnje nosijo
vso oidgovornost pred družbo in pred
kolektivom. Toda marsikje se dogaja
prav nasprotno. Delavski sveti niso do-
volj energični ali pa celo š0:tijo storilce,
po obsodbi pa ne zahtevajo odškodnin-
skih postolicov. Nekaj podobnega je
bilo v trgovsikem podjetju Špecerija,
kjer je delavski svet zavlačeval od-
škodninski postopek, ščitil storilce, da-
nes pa, ko je ipodjetje razformirano,
enostavno ne vedo, kdo bo škodo plačal,
saj je vsaka poslovalnica samostojno
podjetje. Tako je Golmajer, ki je bil
poslovodja ene izmed poslovalnic, oško-
doval podjetje za 181.000 dinarjev, danes
pa je poslovodja v Storah in ni vrnil
povzročene škode. Ljudskemu odboru
še doslej ni znano, kateri ukrepi so iz-
vedeni za takojšnje ip>ovračilo ipovzro-
čene škode. Hkrati si postavljamo vpra-
šanje, kako je moglo trgovsko podjetje
v Storah sprejeti takega poslovodjo
zopet na vodilno mesto. V tem pnimeru
bo moral občinski odbor v Storah te-
meljito preveriti vso stvar, preden bo
po3t4avljal osebje na vodilne položaje.
Inženir Korent, ki se je osebno oko-
ristil pri projektivnem biroju, še do
danes ni vrnil škode. Kolektiv ni dovolj
odločen, da bi to škodo takoj izterjal,
temveč mirno gleda, da si inž. Korent
še nadalje (intenzivno zida svojo hišo.
Poleg tega, čeprav še ni odslužil pri-
soj ene kazni, je bil postavljen na od-
govorni položaj v olîraju Šoštanj.
Takšni primeri gotovo ne morejo
pozitivno vplivati na vzgojo ostalih
ljudi. Ce preračunamo posamezne pri-
mere, \ridimo, da se zaradi nebudnosti
in neodločnosti kolektivov ter zaradi
razmeroma mile kaznovalne politike še
vedno izplača storiti kriminalno dejanje.
Ce obenem primerjamo, da nekateni
storilci kriminalnih dejanj, ki si pri-
lastijo majhne vsote ali pa ukradejo
blago v proizvodnji, ki ga »potrebujejo
izključno zase, dobijo navadno prav
tako visoko kazen, včasih še višjo.
Treba bi büo pripomniti še to, da so ti
malli storilci večinoma nerazgledani,
manj inteligentni, z manjšim čutom za
družbeno odgovornost. Ce so torej ti
primeri kaznovani po naših zakonitih
določiLiih, potem so bili storilci, kot so
Korent, Snuderl, Sumečnik in podobni
absolutno premilo kaznovani.
Precejšnje razburjenje je povzročile
stanje v trgovskem podjetju Povrtnina-
Sadje. Brez dvoma drži, da je celjski
trg med najdražjimi v Slovemiiji. Nekaj
je sicer O'bjektivnih razlogov za to, ker
Celje nima naravnega zaledja, ^ot ga
ima na primer Ljubljana in je istočasno
dokaj oddaljena od krajev, ki imajo
zelenjave, soöivja in sadja dovolj. Da
pa je bilo v ipodjetju Povrtnina-Sadje
slabo gospodarstvo, je gospodarski svet
Mestnega ljudskega odbora opozarjal že
lani, pa tudi že prej. Kolektiv v tem
podjetju teh opozoril ni jemal dovolj
resno in končno se je zgodilo, kar se je
moralo zgoditi. Prisilna uprava mora
podjetje sanirati in vzpostaviti red.
Kriminalna dejanja pridejo na dan
na dva načina. Najip>ogosteje so odkritja
teh dejanj slučajna, večinoma zaradi
osebnih sporov. Drugi del odkrijejo re-
vizorji in kontrole. Skoraj ipa ni pri-
merov, da bi delovni ljudje, ki sicer na
vogalih veliko govorijo, prijavili svoja
zapažanja na merodajnem mestu. Do-
kler nekdo za tako zlorabljanje položaja
ali za krajo ve, govori pa o tem samo
po skx^itih kotičkih, je pred družbo kriv,
da prikriva storilce. Ce bi znali ljudje
svojo pozornost pravilno usmeriti, bi
bilo brez dvoma veliko manj takih pri-
merov.	J
Bilo je še govora o višini kazni, ki jo
dobijo storilo' gospodarskega krimin^a
in je bilo ugotovljeno, da kljub ogromni
materialni škodi, ki jo storilec povroči,
dobi prenìMìo kazen. Tu se bo moral
kazenski zakonik še dopolniti, zlasti bi
bilo potrebno enkrat točno definirati
gospodarski knimmal in v zvezi s tem
tudi določiti primerne kazni. Pri takih
razipravah se bo moralo v bodoče ime-
novati za sodnike porotnike liizkušene
ekonomiste strokovnjake, ki bi lahko
brez dvoma mnogo pripomogli k stro-
kovni obdelavi posameznih primerov.
Vztrajati bi se moralo tudi na tem, da
podjetja dosledno izterjajo povzročeno
škodo.
Pogovor na tej tiskovni konferenci je
bil precej liizčrpen in uredništvo si je
zagotovilo pravico objavljanja vseh ti-
stih podjetij, ki so bila oškodovana od
ljudi iz njihove sredine, pa.niso izter-
jala odškodnine. Tudi v bodoče bo naš
list zasledoval in podpiral bolj odločno
preganjanje gosî>odarskega kriminala.
Istočasno naprošamo naše bralce, da
nam sporočajo svoja zapažanja, mi pa
prtiiporočamo vsem, da v interesu skuip>-
nosti, ki je tudi njihov lastni interes,
bdijo nad našim družbenim imetjem,
ker drugače je tudi še tako žolčno raz-
burjanje odveč.
Šolska prosveta
celjskega okraja v
besedah in številkah
(Nadaljevanje.)
nižje gimnazije
Število nižjih gimnazij se je ipo osvo-
boditvi v vsej Sloveniji zelo povečalo.
V celjskem okraju imamo brez popolnih
14 ni'žjih gimnazij. Po velikosti so zelo
različne, kajti število oddelkov na njih
se ravna po številu vpisanih učencev.
Tako imamo v okraju 3 nižje gimnazije
s 4 oddelki, 4 s petimi, 2 s sedmimi,
2 z osmimi, 2 z devetimi in 1 nižjo
gimnazijo z 12 oddelki. Učni uspeh na
teh šolah je bil konec šolskega leta
naslednjii: v vseh prvih razredih 62,8,
v arugih 62,7, v tretjih 68,3 in v četrtih
83,9%.
Na nižjih gimnazijah poučuje 124
učnih moči, to je učiteljev, predmetnih
učiteljev, profesorjev in drugih. Zani-
mivo je še dejstvo, da konča osemletno
šolsko obveznost v I. razredu nižje gi-
mnazije rojstnega letniika 1939 komaj
10%, v II. razredu 11,7, v III. razredu
11,8, v IV. razredu pa 9,2%, skuipaj
torej 42,7%.
vajenske sole
Za izobrazbo obrtnega naraščaja ozi-
roma kvalificiranih delavcev skrbi v
okraju 12 vajenskih šol s 1171 učenci.
Semkaj prištevamo tudii industrijski
kovinarski šoli v Celju in Storah. O
problematiki, potrebah in težavah bo
treba spregovoriti na drugem mestu.
Nagel razvoj obrti ¿n industrije in za-
poslitev mladine po dovršeni osemletni
šolski obveznosti terjata od naše družbe,
da posvetimo tej mladini prav posebno
pozornost.
Učni uspeh v teh šolah je bil dober
in je dosegel 84,7%.
kmetijsko-gospodarske Sole
Naša prosvetna politika zasleduje še
ta smoter, da tudi kmečki mladini, ki
ostaja na kmetijah ali se posveča kme-
tijstvu na državnih in zadružnih po-
sestvih, nudi čim širšo strokovno in
splošno izobrazibo.
V ta namen je delovalo v preteklem
zimskem šestmesečju 13 kmetijsko-
gospodarskih šol. Tudi te šole zaslužijo,
da jiih obravnavamo v posebnem po-
glavju, kajti od splošne in strokovne
izobrazbe našega delovnega človeka je
poleg drugih činitelj ev odvisen uspeh
našega gospodarstva.
(Dalje prihodnjič.)
Obiralcem hmelja!
Preden odi>otujete na obiranje, si po-
iščite delo direktno pri hmeljarjih.
Odobren je 25-ods.totn'i popust na že-
leznici v II. in III. razredu vseh potniških
in brzih vlakov iz vseh železniških po-
staj Ljudske republike Slovenije in
Narodne republike Hrvatske. Ta popust
velja v času od 10. avgusta do vključno
15, septembra 1954.
Obiranje hmelja se bo to leto pričelo
okrog 20, avgusta, vendar vam bo vsak
hmeljar, pri katerem ste si zagotovili
delo, še siporočil, kdajj naj odpotujete
na obiranje.
Pri odhodu na delo naj si obiraldi
nabavijo celo železniško vozno karto in
še posebni obrazec K-13, ki ga izpolnijo
in dajo potrditi na vstopni železniški
postaji. Železniško karto in potrjeni
obrazec K-13 morajo obiralci skrbno
hraniti, ker dobijo na podlagi teh zni-
žano voznino za nazaj.
Pri povratku vam bo obrazec K-13
potrdil Hmeljarski odbor v Žalcu ozi-
roma kmetijske zadruge, ma katerih
področjih boste obirali hmelj, nakar
dobite pri povratni železniški postaji na
podlagi stare železniške karte in ¡po-
trjenega obrazca K-13 polovični vozni
listek za nazaj.
Za obiranje hmelja bo iprejel obiralec
pri popolni prehrani 25 din, brez hrane
pa 32 din od enega škafa pravilno obra-
nega hmelja.
Iz pisarne Hmeljarskega
odbora OZZ, Žalec
Nove stanovanjske najemnine
v celjskem okraju
Pred dnevi je bila seja Sveta za ko-
munalne zadeve OLO Celje, kjer so
dcločili, nove tarife stanovanj v celj-
skem okraju po točkovnem sistemu. Pri
tem so ugotovili, da je na področju celj-
skega okraja 3507 stanovanj z 12.069
stanovalci. Skupna kvadratura stano-
vanjskih prostorov znaša 126.211 kv. m.,
ki so jiih ocenili skupno na 148.309 toçk.
Ker so dosedanje najemnine bile zelo
nesorazmerne, je po novih cenah na-
jemnina urejena tako, da so stanova-
nja prvih kategorij zvišana za priblilžno
150%, medtem ko so stanovanja nižjih
kategonij znižana za približno 10 do
50%, kar znese 1,354.000 din. Po starih
najemninah so billa na primer stanova-
nja II. kategorije v Storah ocenjena na
900 din, III. pa na 388 din, kar je vse-
kakor preoôiten padec, medtem ko je IV.
kategorija s 407 in V. s 366 iz nerazum-
ljivih vzrokov višja kot tretja. Podobno
je bilo v Skofji vasi, ker je plačal na-
jemnik za stanovanje tretje kategorije
800 din, IV. 240 in pete 274 din, na Pla-
nini za tretjo kategorijo 200, četrto 175
in za peto 250 din in v Braslovčah za
četrto 285, šesto 350 in sedmo 300 din.
Te nesorazmernosti so v novem sistemu
odpadle. Prve kategorije v okraju ni,
cena za stanovanje v II. kategoriji je
1832 (v oklepaju stare najemnine! 775),
III. 1180 (548), IV. 639 (344), V. 421 (268),
VI. 241 (197) in VII. 127 (144).
Na posamezno točko je v raznih kra-
jih odpadlo: v večjih krajih kot so La-
ško, Slov. Konjice, Žalec, Rog. Slatina,
Šentjur in Store 0.27 din na točko, v
krajih s sedežem občinskega odbora in
do tri kilometre njegove okolice 0,22
din. v ostalih krajih 0.17 din na točko.
Nove najemnine plačujejo stanovalci od
1. avgusta dalie, veljajo pa od dne, ko
jih je potrdil Izvi'šni svet LP.S.
Krvodajalci v Petrovčah
Pred nekaj dnevi je imela ekipa za
transfuzijo krvi Slovenije v Petrovčah
veliko dela. Nekaj minut pred 6. uro
zjutraj so pristopili v pripravljene pro-
store rudarjii rudnika Liboje. Med njimi
je bil tudi invalid brez desne noge tov.
Leop>old Večko, ki je tretji i» vrsti
O'ddal kri. Za rudarji je množično pri-
stopil kolektiv keramične tovarne iz
Libo j. V vrsto krvodajalcev so pristopili
tudi iz državnega posestva Arja vas.
Za njimi so se vrstili drugi prebivalci.
OD REKE DO PAGA
Na severnem Jadranu konec julija.
POPOTNI ZAPISKI
RESKI POGOVORI
Reka je pač živahno mesto, kjer ljud-
je mnogo govore. Prisluhnimo tem po-
govorom. Eni govorijo o gospodarstvu,
drugi o umetnosti — ženske pa o lepih
oblekah in cenah na trgu.
Gospodarski pogovori se sučejo naj-
več o padcu prometa v reški luki, o
ustanovitvi dveh novih ladijskih pod-
jetij, z izrednim zadovoljstvom pa je
bil sprejet, včeraj objavljen natečaj
mestnega ljudskega odbora za gradnjo
4 stanovanjskih zgradb v skupni pred-
računski vrednosti 218,000.000 din.
Umetniki se prepirajo ali je reška
opera iskala primeren repertoar za fe-
stival v Puli. Direktor gledališča v Puli
in pa znani dirigent Lovro Matačič sta
namreč mnenja, da je treba ob takih
prilikah dajati predvsem domače ali pa
vsaj slovanske opere. V Puli so ob fe-
stivalu igrali opere Andre Chénier,
Faust, Lucia Lammermoor in pa Go-
tovčevega »Era«. Umetniki imajo čas
in razpravljajo v neskončnost. Eni so
za, drugi proti. Medtem časom pa je
na Reki gostovala skupina črncev in
črnk, združena v umetniški skupini
Keite Fodebe, ki je dvakrat v razpro-
danem gledališču (cene vstopnic od 50
do 350 din) zapela in odplesala črnske
narodne pesmi in plese.
Preden krenemo z Reke si oglejmo
še tržnico in cene. Trg je bogato zalo-
žen, cene pa: fižol v stročju 22 do 40
din, stari krompir 10 din, novi krom-
pir 22 din, zelje 16 do 22 din, čebula
22 do 30 din, špinača 30 do 40 din, radič
20 do 40 din, solata 30 do 50 din, ku-
mare 20 do 40 din, paradižniki 40 din,
pesa 30 din, buče 30 din, melancani 70
din, paprika 6 din komad, jabolka (no-
va) 35 din, slive 30 do 40 din, breskve
'50 din, sveže smokve 40 din itd. Pra-
vijo, da bodo cene občutno padle v pr-
vi polovici avgusta, ker je letos zaradi
dolge zime in močnega dežja vse za-
kasnilo.
NA PARNIKU — OB OBALI
Mimo Bakarskega zaliva nas pozdravi
Kraljevica s svojim Frankopanskim in
Zrinjskim gradom. V Kraljevici je le-
tos urejen mednarodni camping okoli
vile »Riviera«. V njem bivajo trenutno
Avstrijci, v nekaj dneh pa pride 200
Francozov.
Ze smo v Vinodolskem kanalu in v
znani Crikvenici. Znanec, ki je vstopil
v Crikvenici na parnik je pravil, da je
Crikvenica zadnje dni še kar dobro za-
sedena. Največ gostov je iz Avstrije in
Nemčije, pa tudi domačih gostov je ne-
kaj. P/>t nas pelje mimo kopališč Selce
in Novi, ki sta obe slabo zasedeni. Tudi
hoteli ob severnem Jadranu bodo mo-
rali znižati céne, če želijo imeti goste.
Hoteli v splitskem območju so to že
storili — uspeh — skoraj vsi so- zase-
deni.
Po enourni vožnji zagledamo Senj s
starim obzidjem in stolpi ter katedralo.
Ali veste, da je bil Senj do sredine pre-
teklega stoletja največja hrvaška luka?
Pot nas pelje mimo kraja Jablanac s
slovečim fjordom in mestecem Karlo-
bag. Nasproti Karlobagu leži otok Pag,
kamor smo namenjeni.
PAG NA OTOKU PAGU
V notranjem zalivu otoka Paga stoji
staro mestece Pag z blizu 3000 prebi-
valci. Mesto hrani precej kulturnih
spomenikov, od katerih sta najzname-
nitejša cerkev in knežji dvorec iz 15.
stoletja. Pag ima veliko solarno, ki za-
posluje v sezoni do 600 ljudi, preko
leta pa okoli 150.
Kopališče na Pagu je izredno lepo.
Plaža je dolga okoli 1000 m ter posuta
z drobnim ploščatim kamenjem. Mor-
sko dno je iz najfinejšega peska —
morje postopoma pada — 15 metrov od
obale ti sega še vedno samo nekaj nad
koleno. Pravijo, da je to najlepša plaža
od Reke pa do Splita. Skoraj bi jim
dal prav. Hotel Dalmacija je v celoti
zaseden, dvakrat več, kakor pa je pro-
stora v hotelu je gostov, ki stanujejo
po privatnih hišah. Temu se ni čuditi
— celotni pension ob zadostni hrani
stane 380 din dnevno (trije obroki hra-
ne in prenočišče), poleg tega pa dobiš
liter vina za 100 din in 1 kg dobrega
sira za 280 din kolikor hočeš.
Tako je pač letos na Jadranu. Dragi
hoteli sam.evajo, cenejši pa so polni-
Vsa obala žari v bakljah, po mestecu
odmevajo zvoki mestne godbe. Pag slavi
danes svoj narodni praznik ...
Vran.
Odpadni SVINEC kupimo vsako
količino po najvišji ceni.
Odpadpromet Laško
PRESELILI SMO SE
IZ KLJUČAVNIČARSKE ULICE
NA TITOV TRG 3
V SUTEREN BIVŠE RESTAV-
RACIJSKE KUHINJE
»KOZMETIKA«
CELJE ^ TITOV TRG 3
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 6. avgusta 1954
Stran 3
Gojmii- Melik:
_ Partizanske tiskarne ns
Štajerskem v^ borbi za svobodo
(Nadaljevanje)
Na lastno pobudo je ta tiskarna na
prav poseben naòin proslavila osvobo-
jenje Beograda — s štiriindvajseturnim
neprestanim delom. V tem času je na-
tisnila slavnostno številko »Ljudske
pravice« v dvobarvnem tisku. Ta šte-
vilka dokazuje, da partizanski tisk ni
v nobenem pogledu zaostajal za da-
našnjim tiskom. Kunej Jože, ki je tiskal
k> številko, mi je pravil: »Ko sem prišel
v nemški ofenzivi na Dolenjsko, so me
pohvalili za to tiskovino in me zato tudi
takoj poslali v tedaj največjo partizan-
sko tiskarno v Sloveniji, ki se je tedaj
nahajala v Kočevskem Rogu.«
Ker se je »Podružnica Partizanske
tiskarne« nahajala v bližini vasi Bočne,
ki so jo Nemci popolnoma požgali, smo
miislili tudi na njeno preselitev. Vendar
je bil tu problem izredno težak, ker je
bilo težko najti vse ustrezne pogoje,
predvsem potrebno električno energijo,
ki jo je zahteval avtomatski tiskarski
stroj »Super-Heidelberg«. Brez te ener-
gije je blo nemogoče računati na pogon
tega stroja. Ker žal tega ni bilo mogoče
dobiti, smo delo tu ukinili. Tiskarski
material, z izjemo stroja, smo prenesli
v druge tiskarne. Tudi člani te tiskarne
so bili dodeljeni na delo v druge ti-
skarne. Tiskarski stroj smo skrbno za-
maskirali na ta način, da smo zazidali
majhno odprtino, ki je bila komaj tako
velika, da se je človek s težavo in po
trebuhu dokopal k stroju. Kljub na-
tančnemu brskanju in stikanju za ti-;
skarnami Nemcem ni uspelo v njihovi
ofenzivi odkriti tega stroja ter je bü po
osvoboditvi popolnoma nepoškodovan
vrnjen tiskarnarju Veitu, čeprav je ta
stroj že v gorenjski partizanski tiskarni
bil deležen okupatorjeve mine, nad ka-
terim se je zaradi nje sesulo celo po-
slopje.
V začetku novembra 1944 se je na
Štajersko preselila še tiskarna Okrož-
nega komiteja KPS Kamnik, in sicer
»7-A«. ki se je do tedaj nahajala v
Kamniški Bistrici. Vodil pa jo je stavec
Rudi Snoj-Domen. Zaradi lažjih pogo-
jev dela pa tudi delne kompromitira-
nosti je morala dobiti primernejši kraj.
Nove prostore je dobila prav tako v
planinskem okolju na obronku košate
Lepenatke pri posestniku Alojzu Jelš-
niku nad Gc'rnjim gradom. Ta tiskarna
se je imenovala Tiskarna »Pravica«.
Strojnica se je naselila v spodnjem pro-
storu kašče. Stavnica s kuhinjo, spalnico
in eksi^ditom pa je bila v prazni hišici,
ki je bila vzor mičnosti, vendar premalo
prostorna. Svoj prvotni tiskarski stroj
— amerikanko — je tiskarna pustila
zaradi okvare na starem mestu v Kam-
niški Bistrici, konec novembra 1944 p>a
je bil prenesen v Belo Krajino v Črno-
melj in bil dodeljen tiskarni Glavnega
štaba NOV in PO Slovenije. Tiskarna
»Pravica« pa je dobila stroj »Victoria«,
ki je bil v obratu na »4-M« na Gorenj-
skem v Vin j ah nad vasjo Dolsko. Ker
tudi tu ni ibilo mogoče dobiti električne
energije, da bi gonila stroj, smo tudi
tega morali preurediti na pogon z nogo.
Tiskarna »Pravica« je štela 20 ljudi in
je kot na svojem starem mestu tudi tu
tiskala prvenstveno »Slovenskega poro-
čevalca« ter razne priložnostne tisko-
vine. V začetku meseca decembra 1944
je ta tiskarna natisnila brošviro Janeza
Perovška-Pelka: Pravljica o Osvobo-
dilni fronti, ki je büa namenjena slo-
venski mladini, v spomm vsem naj-
mlajšim žrtvam slovenskega naroda —
nedolžnim otročičem, ki so od hudega
gladu, mraza in pomanjkanja pomrli v
nemških in italijanskih taboriščih. —
Knjiga je opremljena z ilustracijami
Pavla Šimeca, ki jih je v grafičnem
ateljeju pri »Grafičnem oddelku« rezal
v linolej Seljak-Copič. To je bila brez
dvoma tehnično najlepše izdelana tisko-
vina štajerskih partizanskih tiskarn.
Ovitek je bil tiskan v štirih barvah.
Knjižico je izdal Propagandni odsek
IV. operativne cone NOV in PO Slo-
venije.
(Konec prihodnjič)
Ovitek brošure:
Pravljica o Osvobodilni fronti.
Tisk tiskarne Pravica«.
Slavnostna številka »l.jucîske pravice«, ki je
izšla ob osvoboditvi Beograda. Tiskala jo je
^Pohorska tiskarna«.
Deseta obletnica
osvoboditve Savinjske doline
V teh dneh mineva deset let, ko so junaške edinice IV, operativne
cone (najviišja vojaška komanda za Štajersko, Koroško in Prekmurje)
osvobodile Savinjsko dolino. Ves partizanski tisk je v teh velikih dneh
podrobno opisoval veliko zmago partizanskega orožja. XIV. udarno
divizijo, katero so Nemci na njenem herojskem pohodu februarja ne-
štetokrat popolnoma uničili, pa je kljub temu v zvezi z ostalimi edi-
nicami IV. operativne cone vse njihove postojanke v Zgornji Savinjski
dolini zavzela. Partizanske sile so z njihovim orožjem in njihovo mu-
nicijo osvobodile v teh dneh velike predele Štajerske, katero so sma-
trali' Nemci za sestavni del Reicha.
ŠTAJERSKI KURIR, vojaški vestnik IV. operativne cone NOV in
POS z dne 5. avgusta 1. 1944 štev. 12 piše o teh bojih naslednje:
Zg. Savinjska doUna osvobojena
PARTIZANSKI TOPOVI SO ZADONELI — KRVAVE SOVRAŽNIKOVE IZ-
GUBE — NASE SILE MAJHNE — OGROMEN VOJASKI PLEN — PESEM
SVOBODE DONI!
Edinice IV. operativne cone NOV in
POS so pod vodstvom komandanta ma-
jorja Franca Poglajena in politkomi-
sarja Jožeta Borštnarja prešle v ofen-
zivo in pričele neusmiljeno trebiti švab-
sko golazen tudi s štajerske zemlje!
V krvavih borbah so 31. julija in 1.
avgusta VI. SNOUB »Slavka Slandra«,
XI. SNOB »Miloša Zidanška«, nekatere
edinice XIV. divizije NOV in POJ ter
Vzhodno koroški odred blokiral vse
dohode, odločno zavrnile sovražna po-
jačanja in v dveh dneh in dveh nočeh
likvidirale naslednje švabske postojan-
ke: Šmartno ob Paki, Ljubno, Luče in
Gornji grad! Sovražnik ima ogromne iz-
gube. (Mrtvih nad 150, ujetih preko 300
in mnogo ranjenih.) Vermani so se v
glavnem predali in vstopili v Slovensko
Narodno Osvobodilno vojsko. Naše edi-
nice so zaplenile ogromen vojaški plen
v orožju, hrani in drugem materialu,
ki se še prešteva in urejuje.
VI. SNOUB »Slavka Slandra« je po
težkih borbah zavzela trg Ljubno. Borci
so na juriš in deloma z miniranjem za-
vzemali hišo za hišo, kjer so se uporno
držali Nemci. Večina Revsove belogar-
distične bande so polovili. Ujetih je bilo
mnogo znanih gestapovcev.
Ista brigada je noč in dan napadala
postojanko v Lučah in po hudih njego-
vih izgubah sovražnika prisilila k pre-
daji.
L SNOUB »Toneta Tomšiča« je v sr-
ditih borbah likvidirala postojanko
Šmartno ob Paki, istočasno odbijajoč
močne sovražne izpade iz Mozirja in
drugod.
II. SNOUB »Ljube Sercerja« je de-
monstrativno napadala postojanko Dobr-
na pri Celju, zadrževala sovražno poja-
čanje iz Celja ter v silovitih borbah
prizadejala sovražniku, ki je skušal za
vsako ceno prodreti, ogromne izgube.
XI. SNOB »Miloša Zidanška« je za-
vzela mesto Gornji grad z grajsko utrd-
bo vred. Narodni borci so se borili dve
noči, prizadejali sovražniku izgube. Za-
radi brezupnega položaja se je preosta-
la sovražna posadka 150 mož 1. avgusta
dopoldne predala.
Vojno važni objekti so bili z minira-
njem porušeni.
Ko so borci VI. SNOB »Slavka Slan-
dra« obkoljevali tudi postojanko Rečica
v Savinjski dolini, da bi jo likvidirali,
je posadka strahopetno pobegnila.
V zadnjem času so bile poleg navede-
nih uničene še naslednje švabske posto-
janke na Štajerskem: Jurklošter, Št. Ju-
rij pri Celju, Pišece, Vače, Oplotnica,
Lipoglav, F ram pri Mariboru, Pilštanj
in Zagorje pri Kozjem.
Vsa Štajerska bo kmalu svobodno za-
dihala.
Ena kompletna kompanija vermanov
je prostovoljno prešla k partizanom
čeprav je bila spotoma dvakrat napa-
dena od Svabov!
Krvoločni nemški župani, ki so storili
toliko gorja štajerskemu ljudstvu, iz-
ginjajo s slovenske zemlje! Zupan v
Ljubnem je še v nedeljo dejal v javnem
govoru: »V teku 14 dni se morajo vr-
niti vsi občani iz gozda, sicer bo tekla
na trgu Ljubnem kri za dva prsta na
debelo!« Se isti dan so se vrnili vsi
ljubenski partizani — v sestavu junaš-
kih brigad seveda — in res je teicla kri
po Ljubnem, toda švabska kri, ne ona,
katero je mislil pretkani krvolok Peter
Schiindwein!
Tudi vsa ostala švabska zalega je za-
pisana smrti, ker junaški borci edinic
IV. operativne cone ne bodo odnehali
prej, dokler ne bo slednji tujec pregnan
iz naše domovine ali uničen!
Prvoborec Jože Letonja-Golob-Kmet,
naividnejši vojaški in politični vodja, domačin v Zg. Savinjski dolini 1.1941
Sredi vasice Šmartno ob Paki v Zgor-
nji Saviinjski dolini stoji lep in monu-
mentalen spomenik padlim borcem za
svobodo in žrtvam fašističnega nasilja
v času narodnoosvobodilne borbe. Sko-
raj sto imen je vklesanih v trd kraški
kamen. Znano je, da je obölna Šmartno
ob Paki .poleg Šentpavla in ^Ičave
dala največ zavednih borcev in talcev
v Savinjski dolini. Kot prvo ime padle-
ga in najstarejšega partizana je v ta
spomenik vklesano ime Jožeta Letonje.
Da je bila občina Šmartno ob Paki
s svojimi zaselki v tej prvi dobi odpiora
proti okupatorju tako razgibana in da
je delala okupatorju talve preglavice,
ni zgolj slučaj. Skoraj vsa sabotažna
dejanja in velika večina borb v teh
predelih je tesno povezana z imenom
Jožeta Letonje.
Da se danes pravzaprav malo piše in
govori o prvem borcu za svobodo Sa-
vinjske doline, je predvsem knivo to,
ker je Jože Letonja že jeseni leta 1942
padel. Vsak, ki le malo pozna to prvo
dobo na Štajerskem, ve, da je bila ta-
krat na Štajerskem konspiracija zaradi
izdajstva izredno stroga. Pa tudi velika
večina teh prvoborce v je izkrvavela.
Mnogi, ki so delali v tem času naj-
strožje konspiracije, pa niso miti vedeli,
kako velike in zaupne naloge v Savinj-
ski dolini je imel ključavničar Jože
Letonja. Upraviičeno ga lahko imenu-
jemo enega prvih partijskih organiza-
torjev na sektorjih Zgornje Savinjske
doline.
Jože Letonja se je rodu 7. IL 1914
v Velikem vrhu, pogorju med Šmartnim
ob Paki in Šoštanjem kot sin pcxiežel-
skega, hribovskega gostilničarja. Ker je
bilo življenje v hribovju težko, bilo je
pet otrok, je že kot majhen deček živel
pri svojem stricu v Skornem.
Leta 1930 je odšel k svojemu dru-
gemu stn cu Mihaelu v Velenje, kjer se
je v rudniku izučil za elektromonterja.
V tem času se je začel živo zanimati
za politična vprašanja in se z vsem
srcem posvetil delavsikim organizacij am.
Brez dvoma je že v tej prvi dobi so-
deloval s Partijo, saj so ga ovaduhi
cvajali vodstvu rudnika zaradi njegove
borbenosti in predanosti! progresivnim
idejam.
Po odslužitvi kadrovskega roka je
delal v rudniku Zabukovca. Leta 1940
je utonil njegov najboljši prijatelj in
politični vodnik rudar Janko Ulrih. Ve-
lenjski rudarji so mu pripravili veli-
časten pogreb, ki so se ga udeležili
rudarji Zabukovce, Trbovelj, iMežiice in
delavci iz Celja. Na pogrebu, ki se je
spremenil v pravo politično delavsko
zborovanje, je govonil tudi Jože Letonja.
V	rudniku Zabukovci je bil organi-
zator in odbornik vseh naprednih orga-
nizacij. Takoj po vdoru okupatorja je
skupno z znanim prvoborcem Savinjske
doliine Albinom Vipotnikom-Strgarjem
prenehal delati in se podal v ilegalo.
V	partizane je vstopil že 6. VI. 1941.
S Strgarjem in redkimi drugimi sta bila
prva partizana Savinjske doline. Nje-
govo ime je tesno povezano z vsemi
velikimi dogodki partizanskega gibanja
leta 1941 v Savinjski dolini:. Prvo borbo,
ki je bila na Dobrovi j ah z nemško žan-
darmerijsko patrolo dne 30. VII. 1941,
je vodil Jože Letonja s prvimi partizani
Račkom čn Urbaškom. Tudi nešteto sa-
botažnih akcij na progi Polzela—Šoštanj
je bilo njegovo delo.
Borbo I. štajerskega bataljona dne
28. X. 1941, ki je bila največja bitka
štajerskih partizanov, je zmagovito
vodil on, ker je bil komandant Stane
odsoten. Prav tako je vodil on. borbo
v Šoštanju dne 8. X. 1941.
Glavna udarna moč I. štajerskega ba-
taljona je prezimovala leta 1941 povsem
varno na Paških vrhovih, nedaleč od
njegovega rojstnega doma, pri kmetu
Turineku. Da se je ta skupina v tej
hudi zimi lahko o.bdržala, je predvsem
njegova zasluga un zasluga njegovega
brata Ladislava, ki je padel leta 1943
na Koroškem. To skupino so domačini
imenovali tudi Šentandraško četo.
V dnevnem povelju I. štajerskega ba-
taljona dne 27. marca 1942 je tudi po-
velje glede G<)loba, ki se glasi: Od Sa-
vinjske skupine ostane na terenu kot
politični delavec Golob — kot star par-
tizan.
Od te dobe do svoje smrti se udej-
stvuje predvsem organizatorsko poli-
tično. Bil je postavljen za sekretarja
partijskega komiteja za Savinjsko do-
lino. Od tega časa do svoje prezgodnje
smrti je vršil to dolžnost. Brez dvoma
je v tej dobi njegovo največje delo, da
je v kratkem času neverjetno razgibal
ljudstvo Zgornje Savinjske doline in da
je bil v tem času prav v teh krajih
izredno močan dotok k partizanom.
Kako je padel? V začetku septembra
leta 1942 se je Letonja v svojstvu se-
kretarja komiteja za Savinjsko dolino
nahajal v Podplanini nad Rastkami pri
Ljubnem. Dan pred svojo smrtjo je imel
še sestanek s štabom Štajerskega bata-
ljona, in sicer s tovariši Cižmekom-
Barom in dr. Povhom-Izakom. Nasled-
nji dan je bila njegova skupina napa-
dena nedaleč od kmeta Ramšaka. V
borbi je bil težko ranjen v obe nogi.
Ker je videl, da ne more Zasledovalcem
uiti, si je sam pognal strel v glavo.
Še pred smrtjo pa je sežgal vse listine,
ki jih je kot funkcionar imel pri sebi.
Ko so ga gestapovci našli mrtvega, so
vse zažgane listine siJravili v kovinasto
škatlico in jih nesli na Ljubno. Iz zogle-
nelih lističev, ki so se med potjo sesuli
v prah, niso mogli Švabi razbrati ni-
česar.
Njegovo mrtvo truplo so тогаД
kmetje spraviti na pokopališče v Rad-
mirju (Ksaverij), kjer so ga pokopali
na samomorilskem delu pokopališča.
Švabi niso mogli ugotoviti riiiti identi-
tete, koga so pokopali.
Sekretar komiteja za Savinjsko do-
lino Jože Letonja-Golob-Itoiet je padel
dne 5. septembra 1942. Tako bomo na
veliki praznik vseh štajerskih partiza-
nov na Ostrožnem obhajali dvanajsto
oMetnico njegove smrti.
Jože I^etonja je končal svoje bogato
življenje za ideale, za katere se je borU
vse svoje življenje. S svojo herojsko
smrtjo pa bo še poznim rodovom svetal
vzgled, kako se je treba žrtvovati za
domovino.	S. T.
Za nekaj nr zopet т ilegali
IZPOD BOHORJA
Tako se nam je zdelo, ko smo šli na
slavnostno občinsko sejo na Pilštanj
obujat spomine na dogodke ipred dese-
timi leti. Zdelo se nam je, da bo zdaj
pa zdaj opazovalec z zvonika prinesel
vest, naj brž pospravimo in se umak-
nemo, ker se bliža sovražnik. Tistikrat
se tudi naš-im malim ni godilo bolje,
kadar jih je moral učitelj-partizan iz-
pustit: iz šole, da jih ne bi zajeli žan-
dar ji. O tem je govoril predsednik ob-
čine, pa tudi tovariš Gradišnik iz Štor
je govoril o bistvu občinskih praznikov.
Tudi pred spomenikom padlih borcev
in talcev v Lesičnem so pričali venci in
šopki rož, da so nam pokojniki, ki so
dali življenje v borbi za svobodo, stalno
v mislih. Spomenik je dobil novo ograjo,
ker je tam povodenj pustošila. Ko je
bila ponazoriitev napada pri kraju, je
bilo na vrhu nad šolo kresovanje s pre-
pevanjem borbenih pesmi.
Zaključna nedeljska kulturna prire-
ditev je bila na prostem med trško lipo
in prangerjem, da si se počutil kakor
kje na gorski planoti. Nekaj korakov
vstran je Grahkova pečina, od koder je
zanimiv pogled v globino. Skozi sotesko
teče ix>tck Bistrica, ki jo spremlja re-
publiška cesta, oba imata komaj toliko
prostora, da se prerijeta do Starega
trga, nato sta šele sproščena. Ko stojiš
na tej pečini, zroč v »okamenelo ajdov-
sko ženo«, se ti zdi, da bi z levo objel
griček nad šolo, kjer je bil že pred 1000
leti zgrajen grad, z desnico pa sledove
zahodnega gradu. Trg Pilštanj je bU
nekoč stisnejen med dva gradova in
ima torej burno zgodovino. Pri nekem
napadu so Turki požigali od Pilštanja
do Bistrice ob Sotli. Pod vzhodnim gra-
dom je bUa pod poveljstvom Ilije Gre-
goriča velika bitka kmečkih upornikov,
ki se je na žalost končala s krvavim
porazom za upornike.
Ob otvoritvi ixjpoldanskega sporeda
je domačin v svoj govor vpletel zgodo-
vino Pilštanja 'iz stare in najnovejše
dobe ter dogodke, ki so povzročili pra-
znovanje občinskega praznika. Navzoče
je pozdravil tudi tov. Alojz Večko-Boris,
ki se je edini izmed vodilnih borcev
Kozjanskega odreda udeležil te prire-
ditve. On je vodil napad na okupator-
jevo postojanko na Pilštanj u, kakor
tudi prve volitve v narodnoosvobodilne
odbore, zato je ljudstvo tovariša radost-
no sprejelo. Enodejanki »Zadnje sre-
čanje« in »Idealna tašča« so uprizorili
igralci, ki so biLi že večkrat na odru,
zato je bil uspeh popoln. Vse vloge so
bile posrečeno zasedene in dobre v
kretnjah in izgovorjavi, Tudii pionirski
zbor pilštanjske šole se je odlično iz-
kazal z igrico iz partizanskega življenja.
Prireditev je FK>živel domači pevski
zbor, ki je zapel devet narodnih in par-
tizanskih pesmi, ki so poslušalce še
posebno razvedrile.
Iz okvira praznovanja je zaradi dežja
izostal zlet na Bohor, vršil pa se bo ob
prvii priložnosti, vsekakor pred pohodom
štajerskih brigad na Ostrožno.
Občinski praznik je dosegel svoj na-
men in bo marsikomu ostal še dolgo v
prijetnem spominu.
V kartnem ob Paki je delo
strelske družine oživelo
2e smo mislili, da bo naša strelska
družina zaspala. Sklicani so bili štirje
občni zbori, a na njih zaradi pre-
majhnega števila članov ni bilo mcgoče
sestav ti novega odbora. Ko bi priiili na
zbor vsaj vsi rezervni oficirji in še
nekaj drugih, bi se to lahko zgodilo.
Šele na zadnjem sestanku se je po-
srečilo sestaviti odbor, k' kaže resno
voljo, da bo delo v organizaciji zopet
oživelo. Up>amo, da bcmo v kratkem
lahko poročali že o nagradnem strelja-
nju, ki se pripravlja. V drištvo bi se
naj vključili tudi mladinci predvojaške
vzgoje, kajti le tako bo sirelska družina
imela zagotovljen obstoj.
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 6. avgusta 1954
Ster. »1
Iz Celja...
Ali je res treba Plinarno v Celju ustaviti?
Pred dnevi smo poročali, da zaradi
nerentabilnosti celjska Plinarna ne mo-
t^ več ostati v tem položaju kot je. O
tem je razpravljal na svoji seji Mestni
ljudski odbor in tudi zbori volivcev
tehtajo možnosti, ali bo mogoče Plinar-
no ustaviti ali ne. Dejstvo je, da so na-
prave v Plinarni zastarele, da gre zato
dosti več plina v izgubo kot bi smelo in
da dosega prodajna cena komaj tretjino
proizvodne cene. Plinarna deluje tako z
izgubo, ki jo mora kriti MLO. Na vsa
ta dejstva odgovarja Plinarna-Vodovod
s člankom, ki ga sikrajšano objavljamo:
Zaradi zvišanja cen premoga, zviša-
nja socialnih in drugih dajatev, bo ime-
la Plinarna v letu 1954 znatno večje iz-
datke kot v preteklem letu. Komisija,
ki je pregledala delo Plinarne, je eno-
stransko odločila, da lii mogoče zvišati
cen plinu, koksu in katranu, ker so že
sedanje cene v razmerju z eleiktriko in
premogom previsoke in bi tako Plinarna
izgubUa še dosedanje odjemalce. Pli-
narna svojih naprav ne more iZiboljšati,
ker nima potrebnih regresov, da bi svo-
je proizvode prodajala po nižjih cenah
kot je proizvodna cena, ne da bi imela
pri tem posledice, kot lahko to delajo
elektrarne in maloprodaje premoga, ki
nudijo gospodinjistvom svoje produkte
po znatno nižjih cenah in dobijo zato
potrebne regrese. Da pa je plin potre-
ben, dokazuje statistika v deželi Schles-
wig-Holstein, katera ima v 87 krajih
1,364.000 prebivalcev. Med njimi je ime-
lo 1937 199.115 gospodinjstev instalira-
nih plin, ki so porabila 91 milijonov
kubičniih metrov plina. V letu 1953 je
uporabljalo plin 310.000 gosipodinjstev
in je poraba plina narasla na 171 mili-
jonov kubičniih metrov. Kljub toliki po-
rabi plina ima dežela dovolj električne
energije. Podobno je v Angliji, Franciji
in drugje. V Ameriki so producenti
elektrike hkrati največji proizvajalci
plina.
Prav gotovo so potrebne preureditve,
kar je nemogoče čez noč. Ce ipa bi usta-
vili Plinarno, bi vsa mestna napeljava
propadla, nadomestilo z butanom pa
tudi ni tako enostavno kot predvide-
vajo sedaj. Poleg vsega je butan mno-
go dražji kot plinamišiki plin. J. M.
Op. ured.: Tako razlaga Plinarna svoj
položaj, ne ,pove pa, kako bi ga lahko
spremenüi.
Tudi šušmarje v obrtništvu moramo bolj odločno preganjati
v tem primeru, ki ga navajamo, so šušmarje podpirali
družinski Člani rednih obrtnikov
Več prijav zavednih državljanov je
opozorilo davčno upravo, da .se bavi
Slava Klampfer, Celje, Muzejski trg 6,
z nedovoljeno obrtjo šiviljstva in pred-
tiskarije. Ob pregledu njenega obrata
so ugotoivllili, da navedbe prijaviteljev
povsem ustrezajo in da je imela Slava
Klampfer zelo razširjeno mrežo naroč-
nikov. Iz knjige naročenih del je raz-
vidno, da je prekosila po številu strank
redne šivilj;ske Obrate.
V	vsej zadevli je zanimivo dejstvo, da
6o bile njene stranke družinski člani
rednih obrtnikov. To meče slabo luč na
»iborbo oibrtoikov zoper šušmarje«. Ra-
zumljivo je, da tega ne moremo po-
sploševati
Tu gre tudi za zavest strank, kr
jim je büo dobro znano, da se šivilja
bavi z nedovoljeno obrtjo in primera
niso prijavile pristojnim organom.
Davčna uprava bo Slavi Klampfer
odmerila zaradi utaje davka dvakratni
znesek kazni v višini ugotovljenega
čistega dohodka, ki ga bo ugotovila na
podlagi njenih lastnih zapiskov in šte-
vila strank, ki jih je imela.
V	bodoče bo davčna uprava objav-
ljala imena strank, ki na ta način ipod-
pirajo šušmarjenje. Osebo, ki bo iz-
vrševala take posle, pa ibo predlagala
v strogo kaznovanje pristojnemu sod-
niku za prekrške.
V NEDELJO DOPOLDNE KONCERT
TAMBURAŠEV V MESTNEM PARKU
Na nedeljskem promenadnem koncer-
tu, katerega prireja — kakor vedno —
Olepševalno in turistično društvo Celje,
bo nastopil znani tamburaški zbor SKUD
»France Prešeren« pod vodstvom tov.
Hočevarja.
Tamburaški ¿bor je odlično vigran ,in
je žel na svojih lanskoletnih nastopih
zasluženo priznanje. Nedeljski nastop
bo prvi v letoSnjêm letu ter pričakuje-
mo, da bo dobro obiskan. Vstopnina je
— kakor vedno — prostovoljna.
Propagandni odbor Olepševalnega in
turističnega društva se pogaja z raznimi
godbami, da ipoživi družabno življenje
v Celju. V mesecu septembru bo gosto-
vala vojaška godba iz Maribora ter
godbe iz Šoštanja in Trbovelj. Prav
tako bo prirejen v mestnem pai^ku
velik večerni koncert Komornega 2bora
iz Celja. Celjane opozarjamo že danes
na te lepe prireditve.
Koncert, ki bi moral biti prete'klo
nedeljo; se ni vršil po krivdi ipriredi-
telja, temveč zaradi nenadne odpovedi
godbe.
POMANJKLJIVOSTI, KI JIH JE TRE-
BA ODPRAVITI PRI PREDVAJANJU
KINOPREDSTAV
V soboto so predvajali v kinu »Union«
švedski füm, ki je bil zelo dobro obi-
skan. Dvorana je bila ob 6. uri nabito
polna gledalcev. Med temi so nekatere
mamice pripeljale dve- in triletne otro-
čičke, ki so se med predstavo pričeli
zabavati po svoje. Ni miinilo 10 minut,
so se že pričeli oglašati z jokaj očim gla-
som: mama šel bi..., mama tu je te-
ma, grem ven; nekoliko starejši so glas-
no komentirali nekatere priizore z raz-
ličnimi vipraš^anji kot n. pr.: mama za-
kaj jo stričeik »ljubčka«; ko so se ma-
mice ob nekaterih prizorihi jokale, so
nadeibudni, malčki glasno spraševali:
mamica zakaj se jokaš? itd.
Razumljivo je, da smo pričeli »bliž-
nji sosedje« protestirali proti takšni
»spremi j avti« predstave in zahtevali po-
treben mir. Nekatere mamice so razu-
mele neznosnost ipoložaja, katerega so
ustvarile in so se previdno umaknile.
Seveda je zato morala vstati cela vrsta
gledalcev in tako naprej.
Nekako proti koncu polovice filma
smo doživeli »nove motnje«, in sicer iz
vrta OF doma je orkester preglasil glas-
beno spremljavo filma in smo imeli
priliko iposlušati kar dvoje vrst »muzi-
ciranja«. Torej za »majhen denar«, ki
ga je kiinoobiskovalec pošteno plačal,
smo imeli kar več vrst »nič kaj zaže-
lenih razvedril«.
^Predlagamo upravi kina, da ukrepa
čimprej zoper te 'pomanjkljivosti. Z
nökoliiko dobre volje se bo dalo vse te
nevšečnosti kaj kmalu odpraviti, v bo-
doče pa tudi preprečiti pojav teh pri-
merov, ki ne vplivajo preveč ugodno
na razpoloženje oibiskovalcev kina.
Več prizadetih
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 26. 7. do 2. 8. 1954 je bilo rojenih
27 dečkoT in 22 deklic.
Umrli so:
Špiljak Ksenija, otrok iz Huma na Sutli. Pun-
gartnik Ana, otrok iz Druimirja. Špegel Stani-
slav iz Socke, star 15 let. Rožnevet Franc, upo-
kojeni mizar iz Celja, star 71 let. Tihec Fride-
rik, delavec iz Celja, star 42 let.
... in zaledja
Posvetovanja krajevnih sindikatnih
svetov v Slovenskih Konjicah
Krajevni sind'kalni svet v Slovensldh
Konjicah je v preteklem mesecu priredil
na svojem področju tri posvetovanja od-
bornikov iz podružnic. Osnovni namen
EKJsvetovanja je bil, da skupaj predelajo
zaključke plenumov SZDL, SZJ in RSS,
ki so zasedali v juniju. Razprave so po-
kazale, da odbarniki v podružnicah teh
vprašanj niiso dosti obravnavali na svo-
jih sejah in sestankih članstva.
Ena prvih ugotovitev je bila, s katero
so se skoraj vsii strinjali, ukinitev stro-
kovnih sindikalnih organov, ki podruž-
nicam v sedanjem razvoju kaj malo ko-
ristijo dn jim ne morejo nuditi skoraj
noibene pomofti. Kolikor nekaterih stvari
ne ^morejo sami reševati, jim je dosti
bliže sindikalni svet ter njegovi odbor-
niki, ki jiim je to dosti laže opravljati.
Povedali so tudi, da v nekaterih po-
družnicah že dalj kot leto dni ni bilo
nobenega funkcionarja iz RO (med tem
časom so dobili le nekaj okrožnic in
dopisov), kar že samo po sebi dokazuje,
da gre delo prav tako naprej brez teh
organov. Odborniki so bili še mnenja,
da tako imenovanih »posebnih in spe-
cifičnih« problemov pri nas ni, ki bi
SMRTNA NESRECA V ŠTORAH
V štorski železarni se je pred dnevi
primerila težka nesreča, ki je zahte-
vala smrtno žrtev. 16-letni pleskarski
vajenec Alojz Ravnikar je bil na delu
pri gradnji elektroplavža. Opazoval je,
kako se dviga dvigalo, ni pa pazil na
protiutež. Jeiklena vrv, na kateri je vi-
sela protiutež, je fanta pritisnila ob ne-
ki drog in mu odrezala glavo. Glava je
padla 10 metrov navzdol, truplo pa je
obviselo na pregradi. Kaže, da je ne-
sreče kriv Ravnikar sam, ker ni bil
dovolj pazljiv.
V VITANJU BO OTVORITEV PRO-
SVETNEGA DOMA IN ODKRITJE
SPOMINSKE PLOŠČE
V p>očastitev velikega praznika na
Ostrožnem bodo v Vitanju dne 15. av-
gusta odprli nov Prosvetni dom in
odkrili na njem spominsko ploščo 26
padlim borcem in žrtvam fašističnega
nasilja. 2e dolgo sii Vitanjčani želijo pri-
mernega prostora za kulturno udejstvo-
vanje. Z lastnimii silami so si postavili
lep dom, na katerega so upravičeno
ponosni. Kmetje so radi prispevali ve-
like količine lesa, pa tudi drugi občanli
niso zaostajali. Veliko razumevanja pa
je ix)kazala kmetijska zadruga, ki je
v glavnem omogočila, da smo dom do-
gradili. Potrebno pa bo še mnogo de-
narja za notranjo opremo.
Za ta veliki praznik se vsi resno
pripravljajo. Na mestu, kjer je büo v
letu 1944 ustreljenih 10 talcev, bomo
odkrili skromen spomenik. Da bo ta
proslava čim veličastneje usipela, va-
bimo vse bivše .borce in aktiviste, da
nas na ta dan obiščejo. Pridite pod ze-
leno Pohorje, kjer boste prijazno spre-
jeti!	fr
ŠE ENA IN ZADNJA O OBČIN-
SKEM PRAZNIKU NA PILŠTANJU
PilL nas so se pričele priprave za
kulturni spored občinskega praznika
šele po prvem juliju. Po poročilu do-
pisnika — VC v Savinjskem vestniku
bi marsikdo sWepal, da pri nas mi ljudi,
ki bi se izživljali v ljudsko prosvetnem
delu Dopisnik je naprtil vse priprave
za lizvedbo kulturnega sporeda tovari-
šici, ki je že od 20. junija bila odsotna
in je prišla kot zavedna državljanka
dan poprej na proslavo na Püstanj. Le-
ta torej ni mogla ničesar več pripraviti,
je pa naša prüjubljena šolska vzgojite-
^^ ljudska prosveta je priredila po osvo-
boditvi že nekaj iger, vendar vse brez
režiserja, ker ga pač nima. Hvaležni
bomo dopisniku, če bo v bodoče .poma-
gal s svojo spretno roko pri režisersikem
delu. Tudi v dobi počitnic bi büi take
;pomoči veseli.
Našim ljudem je dobro znano, kdo so
pobudniki in tisti, ki so se na moč pri-
zadevali, da se je občinski prazniik sploh
vršil. V zaščito naših požrtvovalnUi so-
delavcev in sodelavk smo büi primorani
to povedati, ker nismo odgovorni le za
politično, temveč za ljudsko prosvetno
delo. Občinski odbor SZDL Lesično
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Vendar enkrat...
Po dolgem času so naši ljudje le do-
čakali, da so odprli prepotrebno zobno
ambulanto. Trikrat prihaja zobozdrav-
nik iz Nazarij v Šmartno. Kako je bila
otvoritev potrebna, najibolj čuti zdrav-
nik sam, ko vidi, da bo nujnega in pre-
potrebnega dela čez glavo.
Naši pevci so gasitovali
Ker so Šoštanj čani že večkrat nasto-
pili pri polni dvorani v Smartnem,
zato je bila dolžnost našega pevskega
zbora, da jim te obiske vme. In res so
naši pevci preteklo soboto zvečer to
storüi in nastopili z izbranim sporedom
v novi, prekrasni dvorani v Šoštanju.
Reči moramo, da je bil spored dober in
izvajanje 'posamaznih pesmi prav 'po-
srečeno. Toda kako so büi naši pevci
razočarani, ko so videli, da je büa ta
lepa. akustična dvorana skoraj — pra-
zna ...
zadevali samo eno gospodarsko panogo,
saj je celotno gospodarstvo tesno med
seboj povezano. Ti problemi pridejo
najraje na dan v strokovnih organih in
v njih tudi najdejo svojega zagovornika.
Vse to v precejšnji meri hromi delo or-
ganizacij.
Diskusija okoli dela organov uprav-
ljanja je pokazala, da ti organi še vedno
članstvo kolektiva obveščajo le o že
sprejetih sklepih, manj se z njimi po-
svetujejo o vprašanjih, pri katerih bi
moral sodelovati celotni kolektiv. Misel-
nost iposameznikov, naj se sindikat pač
ukvarja s kultumo-prosvetnim delom,
tolmačenjem zakonov in uredb, sklice-
vanjem sestankov itd., ne pa tudi s
konkretnimi gospodarsikimi vprašanji,
ponekod še vedno ovira širše uveljav-
ljanje celotnega kolektiva pri uprav-
ljanju. Posledice tega se čutijo v ne-
kakšaii izolaciji kolektiva oziroma sin-
dikalne organizaoije od organov uprav-
ljanja. Zato je razumljivo, da takim
,posameznikom dostvkrat ni po godu, če
kolektiv obravnava nekatere nepravil-
nosti o samem gospodarjenju v podjetju.
Odborniki iz konjiškega gradbenega
■podjetja so pojasnüi tudi nekatere pro-
bleme, ki j)ih ovirajo pri delu. Poleg več
drugih gradbišč, ki jüi ima podjetje,
je eno tudi v Orni, kjer dela več sezon-
skih delavcev. Spričo tega, da bi si ti
radi več prislužili za zimske mesece,
bi radi delali več kot osem lir dnevno,
toda podjetje ji;h ne more plačati. Ker
v svojem prostem času nimajo kam iti,
je razumljivo, da si iščejo še postran-
skega zaslužka. Ce pa bi delali tu več
ur, bi to odpadlo. Več ibi zaslJUŽüi ¿n
delo bi büo prej opravljeno. Na vseh
treh/ posvetovanjih so precej obravna-
vali sistem nagrajevanja ter sklenüi,
da bodo o tem v prihodnjih mesecih še
posebna predavanja.	L. V.
ODZIV NA ČLANEK:
KAJ BI K TEMU DEJALI?
Opisani pnimeri Fidler, Strašek, Vovk
so res nad vse žalostni pojavi, toda ne
brezupni. Naša država daje v široiko-
grudnem oikviru socialnega skrbstva vse
pogoje, da se tako azrabljanje sočloveka
kaj lahko prepreči. Drugačno pa je
moje gledanje na zadnja dva primera,
omenjena v ästem članku. Ocvirk in
Kovač sta majhen primer izmed tisočev
enakih, ki priča, da je odnos človeka do
živali skoraj popolnoma nekontroliran,
da je prepuščena žival človeku na mi-
lost lin v glavnem — na nemüost!
Naj navedem samo kapljico v morje
trpljenja živali. Hišnik v Rebevškovi
vili (pod slov. pokopališčem) se je na-
veličal svojega psa, ki je bil itak več-
krat lačen kot sit. Pes je moral torej
nekako končati, in sicer na najcenejši
način — zastrupil ga je s strupom za
podgane. Žival je v strahovitih bole-
činah počasi končavala. Ali res nobena
stranka v tamkajšnji hiši ni mogla to
preprečiti, saj je brezsrčnež svoje straš-
ne namere že prej javno oznanjal. Morda
je kdo mislil na to, toda kam se pri-
tožiti, kje je pravi forum za take pri-
jave?
Se drug primer. Letos spomladi smo
irneli v Celju nek cirkus, potujoči zoo-
loški vrt. Zlivali, vajene neomejene pro-
stosti, so büe tu stisnjene v ozke kletke.
Koliko obiskovalcev je pomislilo, da s
svojim-obiskom podpira strašno trpin-
čenje živali? Za spoznavanje živalstva
imamo zoološke vrtove, najrazličnejše
üustracije, predvsem pa nam filmii na-
ravo dovolj nazorno približujejo. Tak
cirkus torej nima drugega namena, kot
da se kopica delomrznežev preživlja na
račun vsega pomilovanja vrednih živali.
Peter.
SE ENKRAT:
ŠČITIMO FAZANE IN JEREBICE?
V »Savinjskem vestniku« je tovariš
S. Kovač pod naslovom »Ščitimo fazane
in jerebice« napisal članek, iz katerega
se da zaključiti, da bi navedene ptice
dosledno izvršüe iztrebljenje kolorad-
sikega hrošča. Menimo, da je v članku
navedeni nasvet simpatičen lovcem, ne
morejo se pa z njim strinjati kmeto-
valci, ker je per j ad te vrste zanje huda
nadloga.
Kdor hoče dajatä kmetovalcem na-
svete, mora vsaj nekoliko poznati pro-
blematiko našega kmetijstva. Pri nas je
nujno kolobarjenje na naših .poljih:
krompir, žitarice, krmske rastline itd.
Mi smo prepričani, da bi bila škoda na
žitaricah, če h" se fazani razmnožili,
mnogo večja, kakor pa koristi te ptice.
Znano je, da v Ameriki gojijo far-
marji na tisočih 0Дј; celo desettisočih
hektarov le žitarice, drugi goje le ži-
vino. tretji se pečajo s sadjarstvom,
četrti pa verjetno goje le krompir. Na
takih velikih kompleiksih bi seveda büo
mogoče upoštevati nasvet tov. S. Kovača.
Pri nas pa, na naših majhnih posestvih,
kjer je nujno kolobarjenje, kot sem prej
navedel, pa ne ibo nič z gojenjem po-
žrešniih ptic, ker bi le-te uničevaie žita-
ri! ce. Komur je pri srcu razvoj 'kmetij-
stva, bo zelo zadovoljen, če se od pisca
priporočena perjad ne približuje polju,
temveč se naj goji le po večjih gozdo-
vih, kjer ne bo delala škode..
Mi ljubimo ptice pevke, želimo pa,
da je vsa d'v j ad — bodisi štirinožna ali
dvonožna — čim dalj proč od naše ob-
delovalne zemlje.	J. V.
IZ SODNE DVORANE
30-letni kmetovalec in Žagar Seniica
Anton iz Zagorja pri Püstanju je od
spomladi 1953 pa do začetka februarja
1954 za svoj račun nakupil od raznih
kmetov iz okoliša Zagorja m Planine
različno hlodovino v neugotovljeni ko-
ličini ipo ceni od 3000 do 5000 dinarjev
za en kubik. Hlodovino je na svoji žagi
razžagal cn kot rezan les prodal KZ Le-
sično v koliöjni 59 kub. metrov po cent
8.400 do 11.800 dinarjev za en kubični
meter. Zaradi nedovoljenega trgovanja
se je Senica zagovarjal pri okrajnem
sodišču in bü obsöjen na 20.000 din.
*
34-letnii brezposelni rentgenski tehnik
Mulej Karl, stanujoč v Šentjurju pri
Celju, je 9. julija letos izpred kolodvor-
sike restavracije v Celju Ukradel mo-
ško dvokolo, last Majhen Franca. Mu-
lej je bü zaradi tatvine obsojen na šest
mesecev zapora.
*
54-letna trafikamtinja Slemensôk Aga-
ta je od meseca junija 1951 do 10. maja
1954 kot trafikantinja v CrešnjiLcah pro-
dajala zavojček cigaret »Drava« name-
sto po 26 din po 30din. Zavojček cigaret
»Ibar« pa je prodajala po 32, namest»
po 30 dinarjev. Škatlico vžigalic je po-
dražila od 11 na 12 dinarjev. Zaradi
kršitve predpisov o cenah je büa ob-
sojena na 3000 dinarjev.
♦
Pomožni kovač, 18-letni U. O. iz Be-
lova pni Laškem je marca letos pri &r.
Jederti lahko telesno poškodoval Ne-
mec Viiüca. Bil je obsojen na 14-dnevn»
pogojno zaporno kazen.
*
24-letni nameščenec Gabršek Edvard
iz Globokega pri Rimskih Toplicah je
ibil blagajnik Uprave gospodarskih, pod-
jetij Mestne občine Laško. Kot uradna
oseba si je iprotipravno prilastü denar,
ki mu je bil uradno zaupan s tem, da
si je v času od avgusta 1952 do decem-
bra 1952 postopoma prisvojü v škod*
krojaških delavnic 21.944 din, v škodo
ključavničarskih delavnic pa 15.908 din.
Oiba zneska je prejel od obeh poslovo-
dij omenjenih podjetij. Ni jih vpisal ▼
knjigo računovodstva in tudi ne odve-
del v Narodno banko. Zaradi ponever-
be je bü obsojen na 4 mesece zapora.
*
40-letni mlinar P. K. iz Verpet pri
Franklovem, si je neupravičeno prilastil
manjšo količino sena, last KZ v Fran-
kolovem. Obsojen je bil na 14 dni za-
pora, pogojno.
*
28-letni livar Kolšek Franc liz Stor,
27-letnii zidar Kolšek Ivan iz Leskovca
pri Laškem in 30-letni kmečki sin De-
želak Franc iz Vrh pri Laškem, so dne
16. maja letos pred gostilno Knez w
Marij.agradcu pri Laškem v pretepu la-
hko telesno poškodovali Salej Aloj'za tin
Seme Ivana. Sedeli bodo vsak dva me-
seca. Salej u morajo plačati 10.500 din,
Semetu pa 2400 din.
*
26-letna Kostevc Štefka, polj sika de-
lavka iz Zagorja pri Püátanju je marca
lani odpeljala iz lesnega skladišča G¥
na Planinii 5 prm. bulîovih drv v vred-
nosti 4.800 din. Kazen 14 dni zai)ora.
*
Nevarna tatiča sta 23-letni Javomik
Martin in 20-ietni Javornik Kari, oba
kmečka sinova iiz Pake pri Vitanju. Ba-
vila sta se s svojstvenimi tatvinami. 2e
dalj časa sta snemala kolesa iz kmeč-
idh vozov, ki so bili shranjeni v gospo-
darsìd'h poslopjih. Izvršüa sta štiri ta-
ke tatvine v Paki, v enem primeru sta
ukradla tudi plug. V mesecu februarja
letos sta iz gozda v Paki odpeljala
smrekove hlodovine v vrednosti 27.728
dinarjev. Ukradene dele vozov so našli
na njunem domu in jih vrnlili last'ni-
kom. Da bosta v bodoče vedela spošto-
vati tujo lastnino, so prisodili vsakemu
tri mesece brezplačnega bivanja za re-
šetkami.
*
18-letni delavec S. S. brez stalnega
bivališča, se je že mlad podal na pot
nepoštenosti. V času od aprüa do kon-
ca junija 1954 je na Teharjih Tratnik
Jožefi vzel 45 kg pšenice, 3 ure, 3000 din
gotovine in končno kovček s steklenino
ïn posodo, vse sikupaj v vrednosti okrog
37.000 din. Obsojen je bil na 5 mesecer
zapora. Ukradene ure so bile Tratnikovi
vrnjene.
*
18-letni T. M., delavec ▼ Tovarni
emajlirane posode v Celju, je v hotelu
»Savinja« na Miklavškem hribu pokra-
del raznih oblaòikiih in drugih predme-
tov v skupni vrednosti okrog 63.000 din.
Ukradeni predmeti so bili last Korošec
Süverija in Beršnjak Božidarja. T, M.
je bi Obsojen na 5 mesecev zapora.
TËKSTIKiNA TOVARNA
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOE.INI
izdeluje vse vrste belih tkanin, posteljno platno, kreton, šifone itd.
Postrežba solidna — cene konkurenčne! Prepričajte se, postali boste
stalni naši odjemalci, kajti izdelki naše tovarne so povsod iskani in
zaželeni! Kolektiv se trudi, da ustreže svojim odjemalcem v kvaliteti
in ceni svojih izdelkov
Javna dražba
Dne 9. avgusta 1954 ob 8. uri bo javna dražba zambljenih prećt-
metov in sicer:
2 ROČNA VOZIČKA,
2 ŠIVALNA STROJA,
2 ČEVLJARSKA ŠIVALNA STROJA,
1 PRIMOŽ,
1 NAKOVALO IN RAZNO KOVAŠKO ORODJE.
Dražba bo na dvorišču Okraja Celje.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
CELJE
Uprava za dohodke
Gibanje prebivalcev v celjski okolici
T času od 26. 7. do 2. 8. 1954 je bilo rojenili
12 dečkoT in 9 deklic.
Poročili so se:
Sem Alojz, toT. delavec iz Pariželj in Žvar
Marija, tov. delavka iz Pariželj. Krajne Maksi-
miljan traktorist iz Podvrha in Bizjak Marija ia
Letuša. Sadar Miroslav, upokojeni profesor ii
Rogatca in Prorazil Melanija, učiteljica iz Ro-
gatca. Kralj Jože, delavec iz Dolenje vasi in
Škrubej Pavla, tkalka iz Magdalene. Strnišnik
Kari, rudar iz Magdalene in Žgank Matilda, ši-
vilja iz Sešč pri Preboldu.
Umrli so:
Vidmajer Matevž, prevžitkar iz Malih Bra-
slovč, star 84 let. Culk Ana, prevžitkarica ia
Malih Braslovč, stara 76 let. Metličar Jožef,
kmet iz Nezbiš star 76 let. Jagodič Uršula, pre-
vžitkarica iz Kačjega dola, stara 66 let. Grajžl
Marija, poljedelka iz Cerovca, stara 56 let. Sivka
Martin, upokojenec iz Hrušovca, star 64 let.
Kvaka Franc, otrok iz Krajnč, stara 11 let.
Verhovšek Neža, poljedelka ii Drobinskega,
ktara 54 let.
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 6. avgusta 1954
Stran 5
Otroci padlih borcev po
poti XIV. divizije
SLEHERNA PED SLOVENSKE
ZEMLJE JE POLNA SPOMINOV IZ
NARODNOOSVOBODILNE BORBE
Sestinštirideset pionirjev iz krajev
ÎÎOVO mesto, Radovljica, Kočevje, Ljub-
ljana, Postojna, Gorica, Tolmin, Kranj,
Idrija, Ilirska Bistrica in Cerkno je na
poti, ki jo je prehodila XIV. divizija.
To so otroci padlih borcev, ki jwd vod-
stvom starih borcev obujajo spomine
na svoje starše lin na junake iz NOB.
V dobrih treh tednih bodo prehodili
400 km dolgo ,xx)t, pot za osvoboditev,
ki je bila naporna in krvava. Spoznali
bodo, da je b la dragocena vsaka kaplja
krvi, prelita za to, kar imamo danes.
TABOR NA BUKOVJU PRI
STRANICAH
V petek, dne 30. julija zvečer so pri-
speli v Bukovje, kjer so jih sprejeli
zastopniki množičnih organizacij in ob-
činskega odbora iz Slovenskih Konjic.
Ustavili so se pri kmetu Klančniku, ki
jim je iponudil za prvo noč svoj senik,
ker še niso postaviLi šotorov. V njegovi
kuhinji se je utaborila tovarišica Irena,
ki jim že vso pot kuha. Pomagali sta ji
pioruirki iz Idrije in vsi domači. Tovariš
Zmago-Ivan Pirnat iz Slov. Konjic, ki
ga je ZB postavila za intendanta, pa je
poskrbel, da je bilo vse na pravem
mestu. Predsednik ZB iz Slov. Konjic
tovari'š Tone Letner pa je tekal sem in
tja lin skrbel, da je imel Zmago vedno
vse potrebno.
Komaij so se razgledali, je že prišel
reporter radia. Tovariš Cure-Franc
Puterle, nelcdanji intendant XIV. divi-
zije, sedaj aktr.vni major JLA, ki še
vedno trdi, da se s posluhom še nista
srečala, je moral dirigirati svojemu
pevskemu zboru, ki ga je v naglici
imenoval »2aba«. Kako so pionirji za-
peli pod njegovo taktirko, pa ste lahko
prisluhnili v radijski oddaji.
Naslednje j'utro so si postavili šotore
in uredili tabor. Potem sta jim pripo-
vedovala tovariša Cure in Lojze Dol-
ničar, oba stara borca XIV. divizije in
sedaj majorja JLA, o borbah na poti,
ki so jo prejšnji dan prehodili, ker med
potjo niso utegnili govoriti zaradi dežja.
Tedaj so prišli obiskat pionirje zastop-
niki ZB iz Celja in tajnik OSS tov. Rudi
Peperko. V imenu ZB je pozdravil pio-
nirje tovariš Tone Gabrič in jim izročil
darila. Pionirji so se daril dn obiska
razveselili in se za oboje zahvalili.
Kmalu so se zapletli v živahen raz-
govor.
Polno spominov so si doslej nabrali
in dosti vsega so slišali, kar ne bodo
nikoli pozabili. Skoraj polovico poti je
že za njimi. Iz Ljubljane so odšli na
proslavo v Črnomelj, od koder se je
pričel pohod. Dotlej se povečani niso
poznali, sedaj pa so kakor bi bili že
leta skupaj. Vodja skupine tov. Josip
Belak je z nasmeškom pokazal luknje
v podplatih: »Kupil sem nove, sedaj
pa ...« Toda pionirji niso marali pri-
znati, da bi bUa pot naporna. In res jim
ni (bilo videti. Tekali so po trati in brcali
žogo, se lovili in premetavala. Vprašal
sem enega, ki je imel obvezano nogo,
kaj si je naredil. »iMalo žuljev sem
dobil,« mi je odvrnil. »Saj nisem edini.«
Res jih je bilo še nekaj, ki so imeli po-
vezane noge, toda to jih ni motilo, da
ne bi-;tekali; in se smejali. »To še ni
nič,« je nadaljeval tisti z obvezano nogo,
»kaj šele parti2:ani, ki so morali nositi
vso opremo in orožje po snegu in po
takih strminah, da so se v kolena grizli.
Za njimi pa švabi! To je bilo čisto dru-
gače kot danes, ko gremo pravzaprav
na sprehod.«
Popoldne so se šli ¡pionirji kopat v
bazen v Slovenskih Konjicah. Tu so jih
pozdravile in pogostile zastopnice SZ2.
Julka Tajnikvarjeva-Olga, ki jih je po-
zdravila, jim je pod^arila Kajuhovo sliko,-
katero ji je dal jeseni 1944 nek partizan.
Malo pred povratkom v tabor so po-
zdravili še kolesarje »Po Hrvatski in
Sloveniji«, ki so pripeljali skozi Konjice.
Ko so ¡po večerji pripravljali pionirji
kurjavo za taborni ogenj, se je pripeljal
na obisk tovaniš Efenko, komandant
XIV. divizije Ivan Kovačič, sedaj pol-
kovnik JLA. Ob tabornem ognju so ga
pionirji navdušeno pozdravili lin za-
prosili, naj jim pove kaj iz svojih spo-
minov. Tovariš Efenko jih je pozdravil
in jim obljubil, da bo povedal vse, ko
jihi bo spremljal iz Socke na Paški
Kozjak in dalje. Ob tabornem ognju je
pionirjem igrala partizanske pesmi
godba na pihala iz Slovenskih Konjic
in zapel jim je pevski zbor. Harmonikar
Gv'do, ki je že nekoč igral v XIV. divi-
ziji, je tudi tu razveselil vse, posebno
s pesmijo »Karabinka ...«. Ko sta se
srečala s Cure tom, je ta vzkliknil:
»iRiidva sva držala moralo štirinajste.
Ej, tovariši, to je bilo življenje! Ko-
mandant pa je poveljeval: Naprej!« In
zapeli so Pesem XIV. divizije: »V borbo,
štirinajsta, juriš! Naj se razlega prek
sveta! Dvignimo puške in naprej ju-
naško, vsi za komandantom v boj!
Naprej !...«
Taborni; ogenj je tlel, pionirji so po-
legli v šotorih, v Klančnikovi domačiji
pa so se zbrali stari tovariši z zastop-
niki množičnih organizacij in obujali
spomine. Tu se je zopet izkazal nekdanji
intendant Cure. Vêselju ni bilo konca
in šele pozno v noč so polegli.
Zgodaj zjutraj se je taborišče zbudilo.
Pričeli so živahno pospravljati. Nato so
se napotili dalje proti Frankolovemu.
Spremljali so jih domačini. Mali Ivo
iz Kranja je pripovedoval: »Tako nas
spremljajo vso pot. Povsod nas hočejo
zadržati. V Pilštanj u so bili celo užalje-
ni, ker nismo mogli dalje ostati. Vseh
ne moremo obiskati. Saj smo prišli
v Sedlarjevo sedem ur prepozno. In
kakšno veselje povsod. V Sedlarjevem
so nam zapele mladinke »Na oknu glej
obrazek bled ...« in so spremljale be-
sedilo s -»simboličnimi vajamii. Zastop-
nki Zveze borcev iz Rogaške Slatine
pa so nam podarili kozarce, na katerih
je z zlatimi črkami zapisano: »Po poteh
XIV. divizije NOV. Sedlarjevo 26. VII.
1954. ZB, Rog. Slatina.« BiiM smo ža-
lostni in veseli in jokali smo, mi in
domačini. Sam ne vem, zakaj, toda tako
prijetno je, če se zasoMjo oči. Potem
se lahko zopet bolj veselo smejiš!« Tudi
drugi so pripovedovali in ni jim zmanj-
kalo spominov s poti. Prepričani so, da
ne bodo nikoli ¡pozabili lepe Štajerske,
ki po svoji zemlji skriva toliko svetlih
trenutkov iz NOB.
Na Frankolovem so se zopet zresnili.
Položili so venec na grob talcem. »To-
liko spomeniiikov je ,po vsej poti!« je
dejala mala I dri j čanka. »Kaj vse so do-
živeli partizani!« Od tu so se napotili
na Lindek in dalje v Socko, kjer jih je
pričakal tovariš Efenko. In še skozi
kraje Graška gora. Za vodne, Topolščica,
Lepe njive. Rečica, Gornji grad. Polja-
ne, Zlato polje v Domžale in v Ljub-
ljano. »In če bo ostalo še kaj denarja,«
si misli tovariš Belak, »bodo šli pionirji
še za dva. tri dni malo na počitek, da
se vrnejo povsem zadovoljni!«
CELJSKE BODICE
DA NE BO POMOTE
Naši časopisi pogosto poročajo o na-
meščencih podjetij, ki potujejo v ino-
zemstvo na stroške podjetij zgolj v svo-
jo zabavo. Ljudska pravica z dne 14. in
16. junija t. L navaja 6 takšnih direk-
torjev poleg vrste drugih nameščencev.
Tako je n. pr. Lujo Kuruc iz Vojvodi-
ne potoval v Italijo in tam v 24 dneh
potrošil nad 700.000 din, ni pa sklenil
nobene pogodbe. Časopisi in tudi Sa-
vinjski vestnik, so zabeležili, da je tro-
jica nameščencev Povrtnine Celje po-
rabila ob izletu na Milanski velesejem
178.890 din, medtem ko je podjetje v
tem času imelo milijonski primanjkljaj.
Iz vsega tega materiala je nastala
bodica »Vesela pot...«, objavljena v
našem listu dne 16. julija. Pri tem pa
nikakor ni bil mišljen razrešeni di-
rektor Povrtnine Celje, ki sam ni po-
toval v Italijo.
DIREKTOR SE PELJE V MILAN!
(Pesnikova meditacija)
Direktor je res, a v Milanu ni bil,
solata je draga — on tega ni kriv!
Ce sreča me kje, mi bo zobe izbil,
zaboga, nikar, ker nekdo je pač bil!
Bili so direktorji — on res ni bil!
ki obljublja, da bo me na cesti pobil,
morda pa nazadnje vendar bo odkril,
da res je nekdo med njegovimi bil.
Ni prav, da nositi mu grehe je tuje,
četudi direktor za svoje ljudi,
ÇL ko jih odkrijemo, takrat bo huje,
direktor takrat zadoščenje dobi...
— krompirčku, salati pa cene spusti! —
NAUK
Prijatelj je na morje šel,
doma pustil ženico,
a ves denar s seboj je vzel,
dobil si tam družico.
In novi par je bil vesel,
se kopal je in rajal,
dokler ni zadnji dinar šel,
zabavi se predajal.
Prijatelj je domov prišel,
a našel gnezdo prazno,
ženico mu je drug prevzel,
to je bilo porazno.
Zdaj išče jo, a je nikjer
ne more revež najti,
jezi se in preklinja svet
v samotni svoji bajti.
Da komu to se ne zgodi,
naj s sabo vzame ženo,
če ne mu drugi zmeša jo,
siroto zapuščeno ...
KAZENSKI REGISTER
Stejuc bi rad upravnik bil,
a se mu ne posreči,
nihče tako neroden ni,
da kupi mačko v vreči.
Povsod mu pravijo tako:
»Ze vemo, da si bister,
a moramo pogledati
prej v kazenski register.«
Stefuc se kislo nasmeji:
»No, hvala vam velika,
stremuh nikoli nisem bil,
le skromnost mi je dika.«
Pri vratih tiho je odšel,
ni čakal na register,
ker toliko je pameten
in toliko je bister.
Zdaj se ponuja še drugje,
kjer niso birokrati,
da bi v registru kazenskem
hoteli dejstva brati.
A vendar sreče nima mož,
preganja ga register,
pred njim ne more skriti se,
če še tako je bister.
9
Ali veste . - -
1.	Kolikšna je hitrost orkana?
2.	Kaj pomeni dunum?
3.	Kaj je humanizem?
1.	Hitrost orkana znaša 40 me-
trov na sekundo; hitrost naših naj-
silovitejših vetrov pa je »le« 20
metrov na sekundo.
2.	Dunum je bosanska površin-
ska mera, ki odgovarja 1000 kva-
dratnim metrom.
3.	Humanizem je splošna težnja
izobražencev konec srednjega ve-
ka, da bi zasnovali vso izobrazbo
in kulturo v študiju klasične li-
terature in umetnosti; danes fi-
lozofski in življenjski nazor, ki
postavlja človeka (latinsko: homi-
nem) v središče vesoljstva, ki mu
je višek naravna človeška izo-
brazba in kultura brez verskega
vpliva. Human pa pomeni člo-
veški, blag, človekoljuben.
Zupane Ludvik-Ivo:
V Savinjski dolini
se je začelo —
POSTAL SEM PARTIZAN
Bil je vroč poletni dan. Po nebu so
se preganjali posamezni oblaki, nekateri
prav temni, in grozili z nevihto. Da bi
vsaj danes ne bilo dežja, sem si mislil,
a enako so prav gotovo mislili tovariši;
čeprav jih nisem vprašal, sem vedel,
da nas zvečer čaka ista pot.
26. juUja sem prišel zadnjikrat iz
službe. Svoj namen sem zaupal le ne-
katerim tovarišem, od katerih sem se
tudi poslovil. Doma sem si hitro napol-
nil nahrbtnik z najpotrebnejšimi stvar-
mi in ga nato postavil v veži na mizo.
Za tem sem odšel v Migojnice, da se
pozdravim še z nekaterimi prijatelji in
k tovarišu Petru-Sprajcu, s katerim sva
se dogovorila za zborno mesto zvečer
ob osmih v hrastovem gozdičku nad
vasjo. Kje bo zborno mesto ob deveti
uri za vse, sva vedela. Vrnil sem se
nato zopet domov. Hitro sem nekaj ma-
lega pojedel, pa mi ni nič kaj teknilo,
a najtežje je bilo, ko sem stopil k ma-
teri, ji podal roko in dobil od nje zadnji
poljub. Poslovil sem se še od očeta, nato
pa oprtal nahrbtnik in nameril svoj
korak. Postal sem partizan. Slišal sem
še materin jok, ki pa je kmalu zamrl
pod koraki na cesti.
Bil sem med prvimi Skojevci in za-
radi tega mi je vsekakor bila prva dolž-
nost, da se držim poti, katero nam je
začrtala Komunistična Partija.
Nekaj dni pred tem dnem je bila pri
nas prva akcija. Partijci, ki so že živeli
v ilegali, so razbili vse nemške napisne
table in kažipote. Ta akcija je bila znak,
da je prišel čas boja proti okupatorju
in da na naši zemlji ne bomo trpeli ne
nemških napisov in ne Nemcev. Ta ak-
cija je bila obenem tudi vzpodbuda nam
Skojevcem, da se priključimo ostalim
članom Partije. Naslednji dan po akciji
so nas nemški žandarji že zasliševali
zaradi napisov in nam grozili z areta-
cijo. Prvi, ki me je zaslišal, je bil Drev
Stanko iz Migojnic, žandar iz stare Ju-
goslavije, ki je nemudoma presedlal k
Nemcem. Se pred to akcijo sem se mo-
ral vsak dan javljati na »Werkschutz-
komandi«, da so me videli, če še nisem
pobegnil in vedno so me spraševali za
Sprajc Petra (starejšega), Vipotnik Al-
bina in Letonja Jožeta. Razumljivo je,
da nisem vedel za nobenega.
Urnih korakov sva jo ubirala preko
kasaških gmajn proti Savinji. Topla po-
letna noč je dihala naokoli, ko sva sto-
pala med pošumevajočimi bori, s trav-
nikov pa so se oglašali murni. Temno
je bilo že kar precej, vendar naju tema
ni motila. Na tiho sva obujala spomine
na preživele dni in nikakor si nisva
mogla predstavljati, kako bo v parti-
zanih in kaj nas sploh še čaka v bliž-
nji prihodnosti. Ob misli, da ne bova
več tako prosta, kot sva bila doslej, ni
bilo, prijetno, vendar nisva imela preveč
strahu, čeprav je bilo njemu 16, meni
pa 17 let.
Prišla sva na dogovorjeno mesto.
Zbor je bil pod kmetom Krušcem (po
domače) v Migojnicah ob bregu Savinje,
to je približno na sredi poti m,ed gri-
škim in petrovškim mostom. Ob bregu
Savinje, v malem jarku, sva našla nekaj
tovarišev, ostali so se zbrali v dobri
uri.
Vsi smo — da, vse si nas takrat laičko
preštel na prste. Po kratkem posveto-
vanju je bil organiziran pohod in kre-
nili smo na Dobrovlje na noč 26. julija
— Vipotnik Albin (Strgar), Sprajc Peter
(Slave) sin. Raček Pankrac (Matevž),
Raček Nadi, Letonja Jože (Golob — po-
zneje Kmet), Reberšak Vili (Cuk — po-
zneje Rado), Sevšek Matija, Kelhar
Franc, Urbašek Vinko (Cene), Vipotnik
Anica in Micka, Lapajna Franc in žena
Anica, jaz z imenom Ivo in še Strnad.
Petnajst nas je torej krenilo v neznane
kraje in velikanske gozdove, v objem
Dobroveljskih vrhov.
Sli smo naprej ob desnem bregu Sa-
vinje po poljskih stezah, nato pa pod
spodnjimi Grižami proti Seščam. Noč
je bila zelo temna in oblačna in nade-
jali smo se dežja. Ko smo prešli šeško
gmajno, smo krenili naprej po cesti in
zaradi varnosti smo poslali naprej Ce-
ncía. Naša skupina je bila oborožena
približno takole: puškomitraljez »Zbro-
jevka«, štiri vojaške puške, dve lovski
puški in dve pištoli. Municije smo imeli
dovolj. Da se ne bi preveč slišali koraki
po trdi cesti, smo šli ob robu in se tiho
približevali Seščam. Cene je bil pred
nami dobrih 50 metrov in je že prišel
do prvih hiš. Mi smo šli tako, da je
bilo med nami po 5 metrov razdalje.
Nenadoma zaslišimo močan »halt«. Kot
bi odrezal, smo poskakali za kozolec in
kapelico pred vasjo, tovariši, ki so bili
zadnji in niso vedeli kaj je, so se pa
razbežali po koruzi in ta večer jih nismo
več priklicali. Ostali smo še malo poča-
kali in kmalu nas pride iskat Cene. Ves
začuden nas je gledal, zakaj smo be-
žali. Ko smo ga vprašali, kdo je zavpil
»halt« je povedal, da on sam. Zagledal
je namreč pri oknu neko postavo, ker^
ni vedel kdo je, je v naglici zinil po
švabsko »halt«, nato pa ga je pozval
da dvigne roke. Po nekaj besedah je
Cene izvedel, da je nekdo klical svoje
dekle. Tovarišev nismo mogli nikakor
več doklicati in tako smo jo mahnili
naprej sami. Preko šentlovrenskega in
šentpavelskega polja smo kaj kmalu
prišli do glavne ceste Celje—Ljubljana,
jo prekoračili in ob Savinji nadaljevali
pot proti Polzeli. Prekoračili smo še
cesto Polzela—Braslovče in čez polja
smo nekje za Braslovčami krenili v
hrib. Objela so nas prva drevesa pro-
stranih Dobrovelj. Vsi utrujeni, smo
proti jutru prišli na enega izmed vrhov
in si poiskali taborišče pod kmetom Ju-
gom.
Ko smo se malo nadremali, smo odšli
v patruljo. Kmalu sta se dva vrnila in
sporočila, da sta se pri sosednem kmetu
pojavila dva nemška žandarja. Takoj
so bili štirje določeni za zasedo. Legli so
v gosto grmovje in čakali. Cene je kma-
lu zadremal in podobno se je zgodilo
ostalim, ker vsi smo bili zelo utrujeni
od nočne poti, vrhu vsega pa še mokri,
ker je proti jutru pričelo pošteno deže-
vati. Nenadoma se pojavita žandarja
prav blizu njih, in ko je hotel eden
od naših vžgati, mu je odpovedal naboj.
Cene se je zelo ustrašil, ker je spal, pa
je ustrelil kar na slepo. Nato so se vsi
skupaj razbežali. Zandarji tja, od koder
so prišli, a naši štirje pa po svoji poti.
Naslednjega dne sva s tovarišem Na-
dijem odšla v Griže po poročila in hra-
no. Sla sva kar podnevi po vsej dolini.
V prvem mraku sva bila na javki pri
Bokalu v Sp. Grižah. Tu sva izvedela,
da so se ostali tovariši javili in se na-
hajajo nekje v Kamniku, kjer sta se
jim pridružila iz Šentpavla tovariš So-
ster Viktor-Miha in Farčnik-Buč. Mi-
dva sva sprejela poročila in naložila
nekaj hrane in se še isto noč vrnila
na Dobrovlje.
Tako sem postal že prvi dan parti-
zanstva kurir. Odhajal sem skoraj vsak
drugi večer v dolino, vedno je bil še
kdo zraven, včasih pa nas je šlo zaradi
hrane tudi več.
Zupane Ludvik-Ivo leta 1942 kot kurir
na Brežiškem pohodu
KDOR VE
Kdor ne ve in ne ve, da ne ve, je bedak,
izogibaj se ga;
kdor ne ve in ve, da ne ve, je otrok,
pouči ga;
kdor ve in ne ve, da ve, ta spi,
z;budi ga;
kdor ve in ve, da ve, je moder,
pojdi za njim!
Perzijski pregovor.
SPREJMEMO VEC
KROJAŠKIH POMOČNIKOV
ZA VELIKE KOMADE
Plača po tarifnem pravilniku
MOŠKO
IN ŽENSKO KROJAŠTVO
Celje, Cankarjeva ulica 1
Risto Gajšek:
Pojd'mo v Škufče...
(Vtisi s turneje Komornega zbora po Slovenski Koroški)
NA VRBSKEM JEZERU ...
Še tisto popoldne smo se poslovili od
Celovca z željo, da obiščemo kolonijo
jugoslovanskih otrok ob Vrbskem jezeru,
za katero smo zvedeli spotoma. Topel in
povsem sončen dan je še povečal lepote
jezera, ki predstavlja za sosedno državo
središče turizma. iNèkako na sredi poti
ob jezeru leži na južni strani Sekira,
kraj, kjer smo se srečali s kolonijo
preko 500 otrok. Vzradoščemi nad ne-
pričakovanim obiskom so prekinili po-
poldansko spanje in nas obkrožili. Pri-
povedovali so o svojem življenju. Slo-
yenski upravnik Štefan Trebiš pa nam
je povedal, da so v koloniji otroci z
Najboljšimi učnimi uspehii v šoli in da
"V zameno tudi avstrijski otroci odhajajo
Jugoslavijo. Med mladimi letoviščarji
srno srečali tudi Celjane — otroke po-
plavljenih družin. Na prostrani plaži je
b"-lo vse živo. ЕпГ so igrali odbojko,
^ugi namizni tenis, tretji so čolnarili
'•n spia varili. Priredili smo jim koncert
Na prostem in mladi posliišalci so bili
Nepričakovano hvaležna publika. Še bi
ostali med njiimi, a še dokaj dolga
pot nam tega ni dovolila. Odpotovali
smo v Bičevs, v vas na severnem po-
bočju Rožne doline.
KONCERT OB PETROLEJKAH...
Bičevs je vas, redko, toda široko na-
sejana s kmečkimi hišami. Nedaleč od
župnišča je slovenska gostilna, o čemer
priča dvojezični napis. V isti zgradbi je
tudi trgovina. Kar je značilno tudi za
druge kraje na Koroškem, je to, da so
pod streho gostišča dvorane za kulturne
prireditve. In tako smo v eni teh dvo-
ran priredili napovedani koncert, ki ga
je obiskalo kljub oddaljenosti in ugod-
nemu vremenu za poljska dela dokaj
veliko število ljudi. Vas ni elektrifici-
rana, zato smo peli ob petrolejkah. Po-
slušalci so toplo pozdravili slovensko
pesem in s tem manifestirali svojo na-
cionalno pripadnost. Po koncertu se je
pesem še kar naprej nadaljevala v go-
stišču, ki ta dan ni únelo dovolj pro-
3tora, da bi spravilo vse goste pod svojo
streho. Velika večina nas ie bila v dvo-
mih, če bo vas zmcgla prenočiti ves naš
zbor in smo potihem spraševali za ko-
zolce, misleč, da bodo pogoji za spanje
v teh še najugodnejši. Toda na naše
presenečenje smo bUi v precejšnji
zmoti. Ko smo se dodobra izpeli, so si
navzoči kar med seboj razdelili posa-
meznike in jih odpeljali na svoje do-
move, oddaljene deset do dvajset minut.
Vsi ti domovi — kmečka gos'podarstva
— so imeli popolnoma opremljene tu-
ristične sobe, ki se po čistoči in opremi
lahko primerjajo s povprečnimi hoteli.
Pod strehami prijaznih domačinstev so
se dolgo v noč natezali pogovori, največ
o življenju na obeh straneh meja. Z
otožnim zadovoljstvom so spremljali
naša pripovedovanja in se veselili slo-
venske besede. Vedeli so mnogo o na-
šem življenju preko radia, ki ga ima
vsaka večja kmetija. Mnogi so bili tudi
že na obisku v Jugoslaviji. Ko smo se
Ejutraj poslavljali, so nam prinašali
spominske knjige, kamor smo se vpiso-
vali. iKnjige so namenjene turistom, ki
preživljajo svoj dopust na podeželju in
tistim, ki nočujejo. Zasledil sem v knjigi
ime nekega celjskega veterinarja, ki je
predaval v kmetijskih tečajih na Ko-
roškem. Priipovedovali so mi, da hodijo
v tečaje, namenjene razvoju kmetijske
proizvodnje in jim pri tem pomaga tudi
domovina. Vsii manjši, predvsem slo-
venski kmetje, so zdruzeni v zadrugi,
preko katere prodajajo svoje proizvode
ter nabavljajo kmetijske stroje in druga
tehnična sredstva. Združujejo se tudi
zaradi tega, da se ubranijo velikih po-
sestnikov, ki stremijo za dominantnimi
gospodarskimi in drugimi vplivi. Srednja
posestva imajo običajno svoje traktor-
je, mline in tudi električne centrale.
Pri tem jiim pomaga tudi avstrijska
država z dolgoročnimi krediti in regresi,
ker je zainteresirana na pospešeni kme-
tijski proizvodnji. Avstrija nima voja-
ške obveznosti. Avstrijo ščitijo v vo-
jaškem pogledu okupatorske sile in s
tem stanjem so predvsem mlajši za<io-
voljni. Zdi se mi, da je manjšiinska
nacionalna zavest* edina gonilna sila
družbeno-političnega življenja in da
status quo, ki je nastal z okupacijo,
celo prinaša določene gospodarske ko-
risti, ki pa hromijo težnje za državno
samostojnostjo. Številne^ struje in stru-
jice nimajo svojega pravega pomena in
barve in se kosajo za vplive v trenutnih
političnih konstelacijah. Mladini je
edini interes njihovo lastno izživljanje
in marsikomu je življenjski cilj moto-
cikel, zabave in morda šport. Dekadenca
kulture lin zavesti je žal opažena tudi
pri mladini na Koroškem, kar se seveda
odraža tudi v neznanju materinega je-
zika, v nasorotju s starejšo generacijo,
ki jo narodnostna pripadnost povezuje
v vsakdanjih težavah življenja.
Slovo od vaščanov Bičevsa je bilo
prisrčno. Odpeljali smo se proti vzhodni
obali Vrbskega jezera, v Vrbo — Ko-
roški Bled.	(Konec prihodnjič.')
stran C
»Savinjski vestnikc, dne 6. avgusta 1954
Stran 6
Telesna vzgoja
II. kolo zrezne atletske lige
Zmaga je bila odločena šefe v zadnji disciplini
KLADIVAR : Dìnamo (Zgh.) 94:89
Minulo nedeljo je precej okrnjeno atletsko mo-
štvo celjskega Kladivarja, manjkali so Lorger,
Vehovar, Glavač, Gajšek, Lešek itd., nastopilo v
II. kolu zvezne atletske lige na stadionu Mla-
dosti v Zagrebu proti domačemu Dinamu. Za-
radi izenačenosti obeh ekip je bilo tekmovanje
zelo zanimivo, saj sta se moštvi neprestano me-
njavali v vodstvu. Zalo je bila tudi vsakršna
prognoza o končnem rezultatu preuranjena vse
do zadnje discipline, štafete 4x100 m, ko je Kop-
še za približno 2 m pred Reljo pretekel cilj in
tako zagotovil Celjanom zmago. To zmago je
pravzaprav že v tretji predaji zagotovil Zupan-
čič, saj je nekaj izgubljenih metrov prejšnjih
predaj ne samo nadoknadil, marveč je palico
predal pred svojim tekmecem.
Precejšnja vročina, pa deloma tudi ne preveč
idealno urejene naprave so prispevali, da to-
krat vrhunski rezultati niso bili doseženi. Na-
vkljub temu je bilo zabeleženih nekaj rezulta-
tov, ki kažejo na dobro formo celjskih tekmo-
valcev. V teku na 1500 m je prijetno presenetil
Kralj. Zmagal je pred odličnim Tomičem in po-
stavil tudi svoj osebni rekord. Medtem, ko se je
Zupančič v teku na 400 m čez zapreke prizade-
val le toliko, da je Kladivarju zagotovil dvojno
zmago, pa je v sijajnem finišu na 400 m prišel
prvi na cilj pred stalnim rivalom Tomašičem,
in še to v zelo dobrem času 50.3 sek. Vipotnik
ni imel tekmeca na 800 m. Drugo mesto v teku
na 5000 n. je za Mlinariča uspeh, saj je progo v
dokaj dobrem rezultatu pretekel skoraj brez
treninga. Nedvomno najbolj zanimiva disciplina
enodnevnega programa je bila štafeta 4x100 m.
To tudi zaraai tega, ker je nien izid odločal
tudi o celokupnem zmagovalcu dvoboja. Na prvi
predaji je tekel Marjan Kopitar. Prva predaja
je bila izvršena istočasno pri obeh moštvih. Na
drugi predaji je Celik nekoliko zaostal. Zato
pa sta zadnja dva tekača Zupančič in Kopše
častno rešila tek in zmago. V metih ni bilo
doseženih vidnih rezultatov, razen v kladivu,
kjer je Dokler postavil lep rezultat z 52.76 m.
Zmago in pomemnen rezultat je dosegel še Jože
Kopitar v metu kopja, saj ga je znova vrgel
čez 61 metrov. V skokih so celjski tekmovalci
precej razočarali, zlasti to velja za troskok in
daljino. V skoku ob palici je v odsotnosti Ve-
hovarja in Glavača zmagal Brodnik. V tej disci-
plini je prinesel dragoceno točko še mladinec
Mlinar.
S to tesno, a zasluženo zmago, so si celjski
atleti že povsem zagotovili prvo mesto v zahodni
skupini zvezne lige. Doslej so premagali že obe
zagrebški moštvi, Mladost in Dinamo. V sredini
septembra pa bo še zadnji dvoboj, in to proti
ljubljanskemu Odredu v Ljubljani. Spričo tega,
da je Odred izgubil dvoboja proti Dinamu in
Mladosti, je prognoza za ligaše Kladivarja več
kot ugodna.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
Meti. Kladivo: Dokler (D) 52.76, Kostrič (D)
41.29, Peterka (K) 48.20, Jančič (K) 40.98. Kro-
gla: Gole (K) П.09, Polutnik (K) 12.58, Ivekovič
(D) 11.96, Mandič (D) 11.82. — Disk: Mandič (D)
44.88, Gole (K) 44.41, Peterka (K) 4-5.90. Iveko-
vič (D) 38.00. Kopje: Kopitar (K) 61.22, Faget
(D) 52.18, Roje (K) 51.59, Zerkov (D) 43.85.
Teki. 400 m zapreke: Kopitar (K) 56.0,, Zu-
pančič (K) ^9.0, Ledič (D) 59.2, Koščevič (D)
59.4. — 100 m: Relja (D) 11.4, Kopše (K) 11.6,
Meštrovič (D) 11.7, Kovač (K) 11.9. — 400 m:
Zupančič 50.3, Tomašič (D) 51.0, Videtič (K) 52.5,
Ledič (D) 54.4. — 1500 m: Kralj (K) 4:10,8, To-
mič (D) 4:12,2, Muršič (D) 4:22,0, Lorber (K)
4:29,0. — 110 m zapreke: Kovač (K) 16.4, Zupan-
čič (K) 16.5, Kalaj (D) 16.7, Gospodarič (D) 17.0.
- 800 m: Vipotnik (K) 1.53.0, Cular (D) 1:55.0,
Kopitar (K) 1:59.5, Koščevič (D) 2:17.0. 5000 m:
Murat (D) 15:52,4, Mlinarič (K) 16:16,2, Godler
-(D) 16:41,2, Muškatevc (K) 17:40.8. — Štafeta
4x100 m: Kladivar 44.3 v postavi Kopitar, Celik,
Zupančič, Kopše, 2. Dinamo 44.4.
Skoki. Ob palici: Brodnik (K) 350, Gospodarič
(D) 350, Skripelj (D) 310, Mlinar (K) 310. Da-
ljina: Petranovič (D) 636, Belec (D) 628, Celik
(K) 627, Zagore (K) 621. Višina: Mecanovič (D)
170, Urbajs (K) 170, Zerkov (D) 170, Brodnik (K)
165. Troskok: Petranovič 13.84, Zagore (K) 13.42,
Belec (D) 12.49, Urbajs (K) 12.44.
Končno stanje: Kladivar : Dinamo 94:89 točk.
NogoMct_
Y nedeljo, dne 8. avgasta
ODRED.Ktadivar
Ponudbo Nogometnega društva >Ođred€ Ljub-
ljana je Kladivar sprejel, da igralcem pred od-
hodom na skupen trening omogoči izredno sre-
čanje, ki bo pokazalo sedanjo pripravljenost
domačega moštva.
Torej bo v nedeljo gostovalo т Celju kcm-
pletno moštvo Odreda, ki želi pred tekmo n-
njem za pokal maršala Tita še zadnjič preizi i-
siti svoje igralce. Moštvo Odreda se temelj lo
pripravlja na tekmovanje v II. zvezni ligi in bo
to srečanje, ki je za Celjane in celjske obisko-
valce nogometnih prireditev posebnost, nudilo
izreden športni dogodek. Nadalje hočeta obe
društvi navezati tesnejše športne stike ter s ta-
kimi prijateljskimi srečanji odpraviti nepo-
trebne zaostritve, ki so zaradi nekaterih nepra-
vilnosti poedinih članov uprave Odreda nastale.
Zato naprošamo gledalce, da v nedeljo ob pri-
liki tega srečanja opuste vse, kar bi škodo-
valo prizadevnosti uprav obeh društev, da se
odnosi dokončno urede, in to tako, da bodo ko-
ristili razvojn slovenskega nogometa.
Začetek tekme je ob 17.30 uri. V predtekmi se
srečata ob 15.15 uri pionirski moštvi Kladivarja
in Rudarja iz Velenja ter ob 16. uri moštvi
Usnjarja iz Šoštanja in Kladivarja.
TEKMA ZA POKAL FLRJ
Kladivar izločen . . .! Radar : Kladivar 7:2 (•:!)
V	četrtek, 29. julija je po delegiranju Nogo-
metne podzveze Celje moral ND Kladivar v
Trbovlje, da odigra z zmagovalcem trboveljske
skupine pokalno nogometno tekmo. Hud poraz
Kladivarja je posledica neprizadevanja Kladi-
varjevih igralcev in pa izrednega poteka, ki ga
je to srečanje imelo.
Takoj v začetku igre je bil hudo poškodovan
Rojnik, ki je do konca tekme le štartiral na
desnem krilu. V sredini prvega polčasa je bil
nato še poškodovan vratar Veličkovič in т sre-
dini drugega polčasa pa še izključen Dobrajc.
Res je sicer, da je imel Kladivar v prvem delu
igre mnogo prilik za povečanje rezultata, ki ga
je že v 9 minuti postavil Pavlic, vendar neod-
ločni in premalo požrtvovalni igralci niso znali
spraviti žogo ponovno ▼ mrežo. V tem delu je
imel Kladivar nekoliko več od igre in je rezul-
tat kljub nemogočemu sojenju sodnika domačina
realen.
V	drugem dein igre je poškodovani vratar
Kladivarja Veličkovič napravil nekaj hudih na-
pak in domačini so takoj povedli s 3:1. Tudi
sodnik je domačinom pomagal k temu rezultatu.
Nadaljnji potek igre je pokazal izredno po-
letno in požrtvovalno igro Rudarja in nepriza-
devno igro Kladivarjevih igralcev. Pa igri je
zmaga Rudarja sicer zaslužena, toda rezultat je
kljub navedenim poškodbam izražen previsoko.
Drugo v zvezi s tem tekmovanjem pa je to,
da je Celjska nogometna podzveza po nepotreb-
nem delegirala to pokalno srečanje^ med tednom
in povečala po nepotrebnem stroške tekmujo-
čim društvom, ker je nedelja, 1. avgusta ostala
neizkoriščena v tem tekmovanju in se naslednje
kolo igra šele v nedeljo, dne 8. avgusta. Nada-
lje je sodniški odbor Nogometne podzveze Ce-
lje sicer delegiral sodnika Hajsingerja iz Celja,
ki pa ni potoval in je vodstvo Kladivarja mo-
ralo pristati na sojenje domačega sodnika, ki
ni niti strokovno še manj pa objektivno rešil
S overjene naloge. Smatramo, da bi sodniški od-
or za taka srečanja moral delegirati svoje naj-
boljše, če teh ni pa zaprositi Nogometno zvezo
Slovenije, da delegira sodnike, ki bodo taka
srečanja sposobni voditi. Tako pa se zaradi ne-
znanja in nesposobnosti sodnikov po nepotreb-
nem zaostrujejo tekmovanja, ki imajo poseben
namen, namen največjega častnega tekmovanja
za trofejo predsednika republike, izjalove v ne-
športne izpade, ki bi ob dobrem in objektiv-
nem sojenju odpadli.
_ Partizan__
DRUŠTVO PARTIZAN POROČA
Plavalne tekme za prvenstvo okraja ee bodo
vršile v nedeljo, dne 15. avgusta ob 9. ari v
Rogaški Slatini.
Tekmovanje bo za pionirje, pionirke, mladin-
ce in mladinke, člane in članice.
Pravico nastopa imajo vsi redni člani parti-
zanskih društev. Vsak tekmovalec mora pred
tekmovanjem predložiti člansko izkaznico (pio-
nirji kolektivno potrdilo).
Prijave pošljite na naslov >Partizanf, Celje,
Okrajna zveza društev za telesno vzgojo do
14.	t. m. Razpis smo poslali na vsa drištva.
•
iPartizanc Celje obvešča plavalce, da prija-
vijo svojo udeležbo pri drnštvenem načelnika
tov. Kokota do 1*. t. m. Odhod tekmovalcev s
posebnim avtobnsom ▼ nedeljo, dne 15. t. m. ob
7. ari izj>red kolodvora. Na pozabit« člaaskih
legitimacij.
•
»Partizan« Pobala ima v Medeljo, 8. t m. «b
15.	ari evej letai »aetap. Tljadaa vabljeki.
_Strelstvo__
USPEHI NAŠIH STRELCEV NA PRVENSTVU
LR SLOVENIJE
V dneh od 29. julija do 1. avgusta je bilo na
odlično urejenem strelišču v Ljubljani repub-
liško prvenstvo Slovenije v streljanju, katerega
se je udeležilo tudi 31 strelcev iz Celja in Štor.
Kljub temu, da so večina prvih mest odnesli
strelci iz Ljubljane, so strelci iz Celja dosegli
kar zadovoljive uspehe, saj so osvojili vsega
skupaj 41 značk.
Največji uspeh je dosegla L ekipa Celja v
hitrem streljanju z vojaško puško, ko je s 5®
zadetki in 274 krogi osvojila prvo mesto v LRS
ter s tem tudi nov slovenski rekord. To ekipo
so sestavljali Cater Drago, Cendak Ivan, Jager
Anton, Apat Franc in Vagner Veno. Dalje je bil
tudi zelo uspešen v streljanju z vojaško pištolo
Mejavšek Mirko, kateri je z odličnim rezulta-
tom 462. krogi zasedel drugo mesto, z olimpijsko
pištolo pa s 496. krogi pustil za seboj celo vr-
sto naših odličnih strelcev. V streljanju z vo-
jaško puško je bil tudi odličen Jenko Rado.
Vidne uspehe so dosegli tudi dr. Pavlič Marijan,
Pavlič Vlasta, Tržan Jože. Vrabl Alenka, Štraj-
har Jože, Jager Anton, Cendak Ivan in dragi.
ALI SO REŠILI SFINGINO SKRIVNOST?
Ko se je leta 1838 namenil Francoz
Ferdinand de Lesseps, da bo zgradil
Sueški kanal, se mu je marsikdo sme-
jal, med vsemi tudi Angleži. Kajti pred
njim je bilo že dosti graditeljev, ki niso
uspeli, saj je tudi najbolj podjeten in-
ženir Lepère, katerega je izbral Napo-
leon, po treh letih odnehal, ker se je
uračunal, da je gladina Rdečega morja
za 9,908 m višja od Sredozemskega
morja. Kljub temu je Lesseps dosegel
5. januarja 1856. firmân, s katerim je
b;l »Ckjmpagnie universelle du canal
maritime de Suez« dodeljen privilegij
za 99 let, nakar bi pripadel Sueški pre-
kop Egiptu. Toda komaj so po svečani
otvoritvi prekopa, 17. novembra 1869,
zaplule prve ladje skozi kanal, so se
tudi Angleži nehali smejati in pričeli s
področja izpodrivati svoje tekmece
Francoze. 1882. leta je ipostala Aleiksan-
drija britanska baza i;n 1907 so osvojili
Sudan. Med prvo svetovno vojno in ¡w
njej so obnemogle Turčija, Nemčija in
Rusija, tako je postal Egipt v 1. 1914 do
1922 britanski proteiktorat, kateremu so
Angleži- 1922 dali. »suverenost«, tako da
so obdižali nadzorstvo nad prometom,
skrb za obrambo Egipta, skrb za Su-
dan in so si naprtili »nepotrebne skr-
bi--:. Zaradi nacionalnega gibanja y
Egi ptu pa so bili Britanci prisiljeni
1936 podpisati pogodbo, da se umaknejo
do leta 1956 na področje sueškega pre^
kopa. Po drugi svetovni vojni pa je na~
petost v teh predelih vedno bolj rasla
in zgodilo se je (za Angleže dve leti
prezgodaj!), da so prisUjenii sikleniti
pogodbo in umakniti svoje čete. Vide-
ti je, da bo pogodba o Sueškem pre-
kopu podpisana letos septembra. An-
gležem pretijo sedaj celo Grki, ki za-
htevajo Ciper. Air. bo res ostal v nji-
hovi posesti samo Gibraltar? Kakor
pravd bajka, bodo Angleži izgubili gi-
braltarsko ožino, ko bo pogini'.la tam
zadnja opica. Zato imajo pKjsebno îw-
stavko v proračunu za gojenje opic.
Kdo ve, če ni Naser rešil sfingino
skrivnost in odkri l način, da ohrani su-
verenost, ne da bi mu kdo pomagal. Saj
je rekel, da ne bodo mirni prej, dokler
poslednji angleški vojak ne odide z nji-
hovega ozemlja.
Del pristanišča
v Port Saidu
oh vhodu v
Sueški prekop iz
Sredozemskega
morja
KAMNIŠKI MINERJI SO ZOPET
PRIŠLI NA POMOC
Gradnja Partizanske ceste na Do-
brovlje pri Braslovčah lepo napreduje.
Toda kakšno zvezo ima ta gradnja z
bližajočim se taborom na Ostrožnem?
Graditelji ceste hočejo na vsak način
dokazati, kako velikega pomena bo Par-
tizanska cesta za vso 5а\апјзко dolino,
še posebno pa za Dobroveljčane, ki so
sedaj še odrezani od svoje prelepe oko-
lice. Zato hite z delom, da bi že ob
priliki velikega tabora na Ostrožnem
IX)kazali del naše zemlje mnogim go-
stom, ki bodo takrat prišli v naše kraje.
Malo nad Letušem, s katerim hočejo
zveza tli to novo cesto že do 5. septembra,
je na gradibišču vse živo. Na bMzu 2 km
dolgem gorskem sektorju kar mrgoli
pridnih delavcev. Cesto sproti zavaru-
jejo z modernimi škarpami, sama pa je
posuta z debelim kamenjem, ki so ga
spretni minerji nadrobili na skalnatem
terenu.
Preteklo nedeljo je bil krasen dan.
2e tretjič so prišli na pomoč gradite-
ljem ceste vrli kamniški minerji na
treh tovornih avtomobilih in odšli na-
vsezgodaj na delo. Na cesti je pokalo
kakor na fronti. Velike množine ka-
menja so se valUe po cestnem terenu.
Medtem, ko so minerji v treh ekipah
pod vodstvom direktorja Tovarne smod-
nika v Kamniku tovariša Kazimira
Keršiča minirali skale, so pridna de-
kleta kamniškega kolektiva odkopavala
in odvažala obcestno zemljo. 54 članov
kolektiva iz «kamniške smodniišnice je
opravilo popoln »šiht« in doseglo tak
uspeh, da bodo domači graditelji imeli
še več tednov posla z ravnanjem cest-
nega terena in razvažanjem kamnatih
gmot. Kljub težkemu delu so že viidni
obrisi Partizanske ceste. Kako je to
mogoče? Kjer vlada tako tovarištvo,
kjer prime za orodje sam direktor in
predsednik sindikata, kakor je tovariš
Peter Plevel in kjer se zavzame za
pomoč tudi sekretar Zveze komunistov,
kakor je tovariš Jože Cverle, je usi)eh
gotov.
Naj navedemo še to odliko, da je ena
skupina kamniških minerjev prišla zju-
traj na delo naravnost iz Luč, kjer so
prejšnjo soboto obhajali občinski pra-
znik. Sedanj)! šef proizvodnje v smod-
nišnici tov. Franc Kregar je bdi namreč
kot bivši partizanski »borec komandant
mesta Luče, zato ga vežejo na te kraje
lepi spomini.
Po končanem delu so se kamniáki
minerji zbrali na državnem posestvu
Zovneku, kjer jim je Režijski odbor za
gradnjo Partizanske ce&te pnipraTil
skromno kosilo. Kolektivov jazz je po
trdem delu zaigral nekaj ix)skočnic in
tako je bilo pošteno in koristno delo
združeno s prijetno zsibavo, čeprav le
za kratek čas, kajti še pred nočjo so
Kamniičani zapustii: Zovnek in se od-
peljali proti domu.
Le s težavo so se člani Režijskega
odbora poslovili od njih, izrekajoč jiim
iskreno zaihvalo za izkazano pomoč in
z iskreno prošnjo, da bi še prišli. Ali
ni to prelep vzgled pravega socialistič-
nega tovariištva? Voditelja gi-adnje Par-
tizanske ceste predsedniik tovariš Lojze
Marovt in tajnik tovariš France Kolar
si štejeta v čast, da imata pri tako
odgovornem poslu tako dobre in po-
žrtvovalne zaveznike.	J. K.
STIRIINPETDESET-
CLANSKA EKIPA
MINERJEV IZ
TOVARNE
SMODNIKA
V KAMNIKU JE
TUDI PRETEKLO
NEDELJO
RAZSTRELJEVALA
SKALE NA TRASI
PARTIZANSKE
CESTE
Vsak član
Prešernove družbe
bo prejel najkasneje do 1. decem-
bra 1954 naslednjih pet knjig:
1.	KOLEDAR ZA LETO 1955
2.	Povest Franceta Bevka:
TUJA KRI
3.	Povest Olava Duuna:
HOJA SKOZI TEMO
4.	Mladinska povest IvaZormana:
SVOBODNI GOZDOVI
5.	Poljudnoznanstveno delo:
deZele sveta
Letna naročnina, za katero
prejmejo člani navedenih 5 knjig,
je samo 240 din. Člani, ki prej-
mejo knjiige po pošti, doplačajo za
odpremo 20 din. Članarino lahko
plačate tudi v obrokih.
Ker vsi poverjeniki niso za-
ključili vpisovanja članov, dnev-
/ no pa se prijavljajo še novi, bomo
tiskali nekaj tisoč zbirk več.
Zato pohitite z vpisovanjem, ki
bo zaiključeno z objavo v časo-
pisih. Opozarjamo, da bo cena
zbirkam v prosti prodaji znatno
višja od članarine.
Zahtevajte naše prospekte, ki
so jih prejeli te dni vsi poverje-
niki in knjiigarne in ipreko katerih
se lahko podrobneje seznanite z
vsebino naših knjižnih izdaj.
PREŠERNOVA DRUŽBA
Preveč in premalo mladine
Niso redki primeri, ko starši tekajo
in iščejo za svoje dorasle otroke delovno
ali učno mesto. Velika skrb je to zlasti
za večino tistih očetov in mater, ki že-
lijo svojemu sinu in hčeri lepo prihod-
nost, ki na vse načine poskušajo najti
tak poklic, tako delo, da bosta zadovo-
ljna in da bosta tudi onadva, ki sta
leta zanju skrbela, prepričana, da sta
opravila vse najboljše v dobrobit svo-
jih potomcev.
•To ni lahka stvar. V mladosti se člo-
vek težko odloči; ni lahko najti pravo
pot. Mnogo je mladine ki je na raz-
potju — kam?
V naših časopisih smo brali o šte-
vilnih razpisih za različne strokovne in
industrijske šole — za različne poklice,
opravili so že izpite in samo čakajo na
začetek pouka. So pa tudi šole, kjer je
premalo prijav, verjetno zaradi tega,
ker ni bilo pravih priprav, ker ni bü
poklic, za katerega naj se mlad človek
izuči, dovolj obrazložen, prikazan kot
enako vreden poklic vsem drugim, ki
so vsi potrebni za pravilen razvoj na-
šega gospodarstva.
Sedaj je še čas^ število učencev ali
vajencev, ki jiih naša industrija potre-
buje, bomo morali v našem interesu
vzgojiti — ne sme se zgoditi, da bi za-
radi premajhne ali nepravilne propa-
gande, zaradi skopega pojasnila, ostale
¿ole nezasedene.
Učni uspeli
Y okraju
Šoštanj
Ne bo odveč, če si ogledamo končne
sadove enoletnega dela na naših šolah.
V ckraiu je 32 osnovnih šol, 6 nižjih
gimnazij in 3 vajenske šole.
Na osnovnih šolah znaša povprečni
šolski uspeh 77,9 %. Najboljši je т
Smihelu nad Mozirjèm, kjer znaša 94%,
najslabši pa v Ravnah pri Šoštanju &
65 %. Povprečni šolskii obisk znaša 89,9
odstotka. Najboljši je v Skomem s 97%,
najslabši v Šckatu pri Gornjem gradu,,
kjer znaša komaj 49,6 %.
Na nižjih gimnazijah pa znaša po-
vprečni usipeh 63%. Na posameznih gi-
mnazijah pa je uspehi naslednjii: Ljubno
60 %, Gornji grad 69 %, Mozirje 62%, \
Šmartno ob Paki 61 %, Šoštanj 64 % in.
Velenje 62 %.
Na vajenskih šolah znaša povprečni
šolski usi>eh 80%. Mozirje 70%, Šoštanj
74% in Velenje 97 %. V resnici pre-
seneča uspeh v Velenju, kjer so učend
I. in III. razreda izdelali 100%. Prese-
neča tem bolj, ko vidimo, da niti en
razred v nižj,ih gimnazijah nima 100%
usipeha. _
NOVE AVTOMOBILSKE ZRACNICE
Zadnji čas si znansitveniiki i>rizadevajo,.
da bi^ poenostavili avtomobilske zrač-
nice. Želijo namreč, da bi kolo ne imelo
več zračnice in plašča posebej, temveč
da bi ena sama guma predstavljala
oboje. Plašč, kii bi bil hkrati zračnica,
ne predstavlja samo pospešene proiz-
vodnje, tudi montaža in popravila takih
gum bodo enostavnejša. Podpredsednik
znamenite ameniške tovarne avtomobü-
ökih gum, Faerstone Tire, je prepričan,
da bodo nove gume lahko uporabljali
že leta 1956.
OBJAVE IN OGLASI
SPREMEMBA VOZNEGA REDA
CELJE-DOBRNA
Od 1. avgusta 1954 dalje vozi avtobns ob me-
deljah in praznikih iz Celja ob 7.30, 10.00, 12.00
in 17.30; odhaja iz Dobrne ob 4.30, 9.00, 13.40 in
Avtobusni promet Celje
PUTNIK CELJE
obvešča, da je pričel g prodajo avionskih kart
za t«- im inozemstvo.
TRGOVSKI ÜPRAVNIK-POTNIK
9 2i-letno trgovsko prakso v špecerijsko-kolo-
nialni, manufakturni in železninski stroki, veSč
nen.škega jezika, neoporečen, želi zaradi dru-
žinskih razmer premestitev iz Gorenjske v oko-
lico Celja k dobremu trgovskemu ali industrij-
skemu podjetju. Nastop oktober—november. Na-
slov v oglasnem oddelku Sav. vestnika.
PREKLIC
Kovač Ivanka, posestnica v Otemni ïtev. 17
pošta Šmartno v Rožni dolini, obžalujem in
preklicnjem vse neresnične stvari, ki sem
jih govorila o tov. Dimec Jožefi, učiteljici ▼
Šmartnem v Rožni dolini št. 24, in s temi govo-
ricami škodovala njenemu ugledu. Zahvaljujem
se tov. Dimec Jožefi, da je odstopila od ka-
zenskega pregona.
ZAHVALA
Primarijema dr. Stegnar Магјапш in dr. Сл-
dež Gvidn se prisrčno zahvaljnjemo za požrtvo-
valno zdravljenje in uspešni operaciji naših
otrok 2ive in Božidarja. Zahvaljnjemo se ob-
enem tndi ostalim zdravnikom oddelka in se-
stram za njih skrb.	Razlagovi
BLAGAJNO >Wertheim<, nove in stare vinske
sode, kadi ter mlinske in brusne kamne nudi:
Rois Dragan, Celje, Trg svobode 6.
PRODAM večji štedilnik, dobro ohranjen. Ma-
slov v upravi lista.
PRODAM kompletno češnjevo spalnico in nova
trodelna okna. Ponudbe oddati na upravo lista.
PRODAM ali ZAMENJAM štedilnik inamke >Go-
ran< (emajliran, bel) sa žensko kolo. Naslov
v iniravi lista.
UGODNO PRODAM violino in violo, dobr« ehra-
■jeaL Naslov v apravi lista.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico za 28.00t
dinarjev. Naslov v upravi lista.
PKODAM -tavbno linrctlo (ujiiu 15 arov.i. Lat-
\a	V.T-lo» r jpravi
PRODAM mlade čistokrvne nemške ovčarje. —
Žagar, Lisce 27.
KUPIM enodružinsko hišo v mestu ali v bližini.
Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje za enosobno
komfortno. Naslov v upravi lista.
MENJAM LEPO dvosobno stanovanje (Celje-Za-
vodna) za enako v centru. Plačam selitvene
strobke. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje s kopalnico
in pritiklinami na Dolgem polju za enosobno,
po možnosti v okolici mesta. Ponudbe pod
šifro >Vseljivo 15. avgusta<
VAJENCA sprejmem. Skoflek Viktor, ključarni-
carstvo, Celje, Mariborska cesta 24.
PREKLICUJEM neresnično izjavo, ki sem jo iz-
rekla proti toT. Crctnik Mariji, glede ncpra-
»iliie delitve blaga poplav Ijencem in se ji
itahvaljujciii, da je odstopila od sodnega po-
stopka.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA
Dne 8. 8. 1954, tov. 6t. Ceria Josip, Celje,
Cankarjeva ulica 9.
KINO UNION CELJE
Od 5. do 6. 8. 1954: >REBEKA<. ameriški folim
Od 7. do M. 8. 1954: >LIDYA BAILLEY«, amer,
barvni film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljak
ob 16.. 18. in 20. uri.
KINO DOM CELJE
Od 7. do 12. 8. 1954: »POVEST O CAROBNEU
FIŽOLU«, ameriški film
Od 13. do 19. 8. 1954: »KAPETAN KID<, amer,
film
Predstave dnevao eb 18.15, ob nedeljah oi>
lfc.l5 ÌB 18.15.
LETNI KINO CELJK
let prograa ket v kiaa Dom. Predstave daeva«*
•k 2«. 15.
Partizanska cesta cf osi^iñ'f