VI vprašujete MI odgovarjamo UREJENO POBIRANJE NAJEMNIN IN DRUGIH MESECNIH DAJATEV VPRAŠANJE: Stanovanj-sko podjetje naj bi ne bilo samo servis za pobiranje najemnin in vzdrževanje obstoječih stanovanj, am-pak naj bi organiziralo tudi pobiranje vodarine, stroš-kov za odvoz smeti, za ogrevanje, za čiščenje dim-nikov, najemnino za tele-fon, raznih članarin in na-ročnin za radio, televizijo, revije in časopise, skratka vseh periodičnih mesečnih dajatev posameznih gospo-dinjstev. Samo taka oblika servisa bi pomenila dejan-sko razbremenitev gospo-dinjstev. M. M. Černetova ODGOVOR: Stanovanjsko podjetje se brani kakršnih koli drugih obveznosti ali storitev za stanovalce razen tistih, ki spadajo v njegovo pristojnost po stanovanjski zakonodaji. Kljub temu smo mnenja, da bo prej ali slej potrebno urediti te zadeve v skladu z vašim predlo-gom. V zvezi s tem bi opo-zorili, da je Ekonomska re-vija, številka II-III/1964, od strani 136 dalje objavila predlog o organizaciji go-spodinjskega inkaso servisa izpod peresa ekonomista in organizatorja Ivana Jošta. Menimo, da je s tem že po-dana osnova za izvedbo ta-ke servisne službe, kot jo predlaga vedno več obča-nov. Dejansko je namreč skrajno neprijetno, da se vsake četrt ure pojavi pred vrati nov inkasant. Obratno pa je tudi za inkasante zelo mučno, če se morajo po večkrat vračati v isto hišo, ker zaradi odsotnosti stano-valcev niso mogli opraviti svojega dela že ob prvem obisku. STANOVANJA ZUNAJ SKLADA STANOVANJ-SKEGA PODJETJA VPRAŠANJE: Zanima me, katere stanovanjske hi-še in stanovanja niso vklju-čena v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjet-ja? V. J. Zg. Siška ODGOVOR: V smislu 9. člena temeljnega zakona za gospodarjenje s stanovanj-skimi hišami v družbeni lastnini niso vključene v sklad stanovanjskega pod-jetja naslednje stavbe in stanovanja: — družinske stanovanjske hiše, ki so lastnina zasebni-kov ali civilno pravnih oseb, — stanovanjske hiše, v katerih so vsa stanovanja lastnina zasebnikov, dru-štev ali civilno pravnih oseb (etažna lastnina). — stanovanja in stano-vanjske hiše v družbeni lastnini, če se uporabljajo za službene potrebe, torej če so vezane na opravljanje službene funkcije v stavbi (40. člen zakona o stano-vanjskih razmerjih), — stavbe, ki se ne štejejo za stanovanjske hiše; sem spadajo samski domovi (Ur. list SFRJ, št. 11/66 in 10. člen zakona o stanovanjskih razmerjih), — začasni prostori, ki se ne štejejo za stanovanje, kot npr. začasna delavska sta-novanja v barakah na grad-biščih, počitniške hišice itd. (8., 10., in 17. člen zakona o stanovanjskih razmerjih). PRAVILNO POSLOVANJE HIŠNEGA SVETA VPRAŠANJE: Kdo je po novih stanovanjskih predpi-sih dolžan poskrbeti, da imajo hiše v družbenem upravljanju hišne svete in da ti pravilno poslujejo? J. V. Sp. Šiška Odgovor: Hiše v druž-beni lastnini še vedno upra-vljajo stanovalci in sicer neposredno ali preko svojih izvoljenih organov (Uradni list SRS, št. 36/65): — zbor stanovalcev sestav-ljajo vsi stanovalci (nosilci stanovanjske pravice); ta izvoli hišni svet in delegate stanovanjske hiše v skup-ščino stanovalcev; — hišni svet mora biti iz-voljen v vsaki hiši, ki ima pet ali več stanovanj, lahko pa ima več hiš skupni hišni svet ; — skupščina stanovalcev je samoupravni organ sta-novanjskega podjetja. Prva začasna skupščina stanoval-cev (skliče jo predsednik občinske skupščine) izvoli svoje predstavnike v delav-ski svet stanovanjskega po-djetja. Iz gornjega je razvidno, da stanovanjske hiše v družbeni lastnini upravljajo stanovalci in stanovanjska podjetja (oziroma ustrezne stanovanjske poslovne eno-te v drugih delovnih orga-nizacijah). — Stanovalci odločajo po- polnoma samostojno o teko-čem vzdrževanju stanovanj-ske hiše in soodločajo o vseh zadevah posebnega družbenega pomena po iz-voljenih predstavnikih v delavskem svetu stanovanj-skega podjetja. — Vsi polnoletni stano-valci hiše v družbeni last-nini morajo na zboru sta-novalcev opravljati vse z zakonom določene zadeve (izvolitev hišnega sveta itd.) — Ce hišni svet ni izvo-ljen ali pa malomarno opravlja svoje delo, lahko občinSki stanovanjski organ z odločbo določi, da stano-vanjsko podjetje samo v imenu hišnega sveta oprav-lja nujne zadeve. — Za zakonitost poslova- nja zborov stanovalcev in hišnih svetov je odgovoren občinski stanovanjski organ. Z novim letom so res na-stale določene spremembe v delu hišnih svetov, vendar ti zaradi tega niso postali nepotrebni. Ravno nasprot-no: tudi stanovanjsko pod-jetje želi večjo aktivnost hišnih svetov, saj sta tekoče in investicijsko poslovanje tesno ipovezana. VSI DOHODKI OD PRO-DANIH STANOVANJ PRIPADAJO STANOVANJSKEMU PODJETJU VPRAgANJE: Komu pri-pada denar od stanovanj, ki so bila prodana do konca lanskega leta? M. M. ODGOVOR: V skladu z zakonom je tudi denar od prej prodanih stanovanj splošne družbene lastnine dohodek stanovanjskega podjetja. DOLGOVE HIŠNIH SVETOV PREVZAME STANOVANJSKO PODJETJE VPRAŠANJE: Z novim letom je novo stanovanjsko podjetje prevzelo v uprav-ljanje in vzdrževanje tudi naš stanovanjski blok. Kdo je sedaj dolžan poravnati obveznosti našega. hišnega sveta iz prejšnjih let, ko hišni svet za to nima več lastnih sredstev? J. O. Šercer jevo ODGOVOR: Stanovanjsko podjetje je s prevzemom neizkoriščenih sredstev sta-novanjskih hiš prevzelo tu-di neporavnane obveznosti hišnih svetov. ODVZEM GRADBENEGA ZEMLJIŠCA VPRAŠANJE: Stanovanj-sko podjetje Standard je (v imenu sklada za komunalno urejanje zemljišč naše ob-čine) objavilo natečaj za od- dajo zemljišč za gradnjo stanovanjskih in drugih ob-jektov v Preski, Medvodah, Vodicah, Vižmarjih, Šentvi-du, Pržanju, Podutiku ter v Zgornji in Spodnji Siški. Kako more Standard ta ze-mljišča oddajati intesentom za gradnjo, ko zemljišča še niso zakonito odvzeta seda-njim uporabnikom, pa tudi odškodnina jim še ni izpla-čana? J. K. Vižmarje ODGOVOR: 38. člen za-kona o nacionalizaciji na-jemnih zgradb in gradbenih zemljišč določa: »Izročitev zemljišča v posest občini ali komu drugemu ni dovoljena prej, preden ni to temu po-trebno za izvedbo gradbe-nih in kakršnih drugih del, s katerimi zemljišče doseže svoj namen.« Po sodbi vrhovnega sodi-šča SRS ni možno odvzeti zemljišča iz uživanja prejš-njih lastnikov, dokler ni z natečajem določen investi-tor (najugodnejši ponudnik) in dokler ni z njim sklenje-na pogodba o oddaji mest-nega zemljišča za gradnjo. Investitor sklene tako po-godbo s skladom za komu-nalno urejanje zemljišč ozi-roma s podjetjem Standard, ki je za to pooblaščeno od navedenega sklada v naši občini. S tem da se najprej z natečajem dobi najboljše-ga ponudnika (investitorja), se zagotovi, da se zemljišče ne odvzema prejšnjim last-nikom prej, kot je nujno potrebno za gradnjo. Po zakonitih predpisih je torej treba najprej dokonč-no določiti investitorja in šele nato izvesti postopek za odvzem zemljišča iz uži-vanja prejšnjega lastnika. M. M. Za stradajoče v Indiji Sedemdesetletni upokoje-nec Rudolf Mlinar, stanujoč na kozolcu pri Tometu v Dravljah (Vodnikova cesta 20), je bil prvi, ki je samo-iniciativno prišel v pisarno občinskega odbora RK ter dal za stradajoče v Indiji tretjino svoje pokojnine. Do tega trenutka je Mli-nar živel med nami sam, osamljen. Čeprav imamo razne komisije, društva in zavode, ki se bavijo s so-cialnim skrbstvom, ni bilo nikogar, ki bi se zanimal zanj, za njegove osebne in življenjske razmere. Kaj pravite k temu? Kaj nameravate vi storiti za mi-lijone stradajočih v Iindiji? Kaj pa za upokojenca Mli-narja in njemu enake, ki potrebujejo sami več člove-škega razumevanja in top-line? O. N. Ponovno cestarski sistem Komunalno podjetje Tlak v Šentvidu je ponovno uve-dlo cestarski sistem, ker prejšnji ekipni način ni pri-nesel izboljšanja vzdrževa-nja cest. Navadno je ekipa cestarjev prišla na teren prepozno, razen tega pa ni bilo boljše kontrole dela. 32 cestarjev podjetja Tlak ima na skrbi 164 km cest ši-šenskega, šentviškega in vo-diškega območja, ki so raz-deljeni na 14 okolišev. Okvare na cestišču poprav-ljajo sproti, za svoje delo pa so nagrajeni po kvaliteti. J. P.