OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ljubljana, 14. maj 2007 letnik 33 števil KZK| ilka 5 _ m Obvestila Planinske zveze Slovenije V S E B I N A AKTUALNO UMRL JE BOŽO JORDAN_____ »ODPIRAJO SE PLANINSKE KOČE« 03 03 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 82 EVROPSKIH ŠTIRITISOČAKOV MIHE VALIČA V 102 DNEH________________________________04 SESTANEK KOMISIJE ZA PLANINSKE DEJAVNOSTI UIAA____________________________05 OB OSEMDESETLETNICI SMRTI JAKOBA ALJAŽA______________________05 SEJEM TURIZEM IN PROSTI ČAS__________________________________________________________07 PLANINSKO PRVOMAJSKO SREČANJE______________________________________________________07 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO GOSPODARSKA KOMISIJA__________________________________________________________________08 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI____________________________________________________________12 VODNIŠKI KOTIČEK___________________________________16 KOMISIJA ZA TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE____________________________________________25 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO____________________________________________________________________________________25 POROČAJO________________________________________________________________________________30 OBVEŠČAJO________________________________________39 OSTALO__________________________________________39 MLADINSKA PRILOGA__________________________________________________________________rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE____________________________________________________zelena UPRAVNI ODBOR________________________________________________________________________bela TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651 ZASEDANJE SKUPŠČINE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE bo v soboto, 19. maja 2007 ob 10. uri V dvorani Doma na Vidmu, Gregorčičeva cesta 2, v Ilirski Bistrici. Dvorana, v kateri bo Skupščina PZS, je v Domu na Vidmu (bivši dom JLA), ob glavni cesti proti Reki; na levi strani cca 400 metrov od križišča ceste, ki pelje iz Knežaka na glavno cesto Pivka -Ilirska Bistrica. Ob cesti bodo plakati z oznako »SKUPŠČINA PZS« s Knafelčevo markacijo, člani PD Snežnik pa bodo usmerjali udeležence na parkirišče v okolici Doma. Letnik 33 / številka 5 O 2 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO UMRL JE BOŽO JORDAN V sredo, 9. maja 2007 nas je presunila novica, da je ponoči umrl Božo Jordan, doma iz Šempetra v Savinjski dolini. Žalna seja v spomin umrlemu planinskemu prijatelju Božu Jordanu je bila v četrtek, 10.5.2007 ob 19.00 uri Gasilskem domu v Šempetru, pogreb v krogu družine in prijateljev pa v petek popoldan na pokopališču v Šempetru. Rojen je bil leta 1931. Z vzgojnim delom na področju planinstva se je ukvarjal od začetka 70-ih let prejšnjega stoletja. Od leta 1972 je bil član Komisije za vzgojo in izobraževanje PZS ter številnih drugih komisij in organov PZS ter Savinjskega MDO-ja. Sodeloval je pri nastajanju programov za vodnika kategorije A, B in D ter pri usposabljanju vodnikov PZS, naravovarstvenikov, vaditeljev orientacije in markacistov. Sodeloval je tudi pri opisu in izdaji nekaj planinskih vodnikov, napisal nekaj vodnikov veznih poti ter sodeloval pri izdaji planinskih kart na območju Spodnje Savinjske doline. Aktiven je bil pri nastajanju vseh učbenikov Planinska šola (1977, 1983 in 2005), učbenika Planinska orientacijska tekmovanja (2002), učbenika za markaciste (2002 in 2007), ODPIRAJO SE PLANINSKE KOČE... Mesec maj je čas, ko se zima dokončno umakne, sneg večinoma skopni in se odprejo planinske koče, ki so bile od oktobra dalje večinoma zaprte. Obisk naših planin začne naraščati in koče imajo čedalje več obiskovalcev, ki si poleg uživanja v naravi želijo v kočah tudi spočiti in se okrepčati. Na seznamu planinskih koč, ki jih upravljajo planinska društva je trenutno 169 planinskih koč, zavetišč in bivakov, ki so razdeljene v tri kategorije. V prvi in drugi so koče, ki so nekoč imele naziv »visokogorske«, v tretji pa koče, ki so imele prej naziv »sredogorske«. Prav vse pa so namenjene temu, da obiskovalcem nudijo zavetje, hrano in tudi prenočišče. Planinskega vodnika (1983) in Vodniškega učbenika (2006). Imel je tudi več strokovnih planinskih nazivov: inštruktor planinske vzgoje (1973), inštruktor varstva gorske narave (1975), inštruktor markacist (1994), vodnik PZS (1977). -.J * ■ * * * . '■» i . m Božo Jordan 1931-2007 Tukaj pa se pričnejo odpirati dileme, s katerimi se upravljavci koč čedalje bolj srečujejo v zadnjih letih: • Kako zadovoljiti zakonskim predpisom o varnosti, bivalni primernosti, varovanju okolja in zdravstvenih pravilih? • Kako doseči razmerje med kakovostjo ponudbe v koči in ekonomiko poslovanja? • Kje dobiti ustrezno osebje, ki bo delalo v planinskih kočah? • Kako zadovoljiti zahtevam obiskovalcev po ponudbi, podobni nastanitvenim objektom v urbanih predelih, saj se spreminja populacija, ki obiskuje gorski svet? V zadnjih letih čedalje bolj spoznavamo, kako so planinske koče in planinske poti pomembne kot športni objekti in kot pomemben del 3 Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije turistične infrastrukture, pa tudi kot objekti, ki so lahko potencialni onesnaževalci okolja. Koče je zato potrebno posodabljati, graditi male čistilne naprave, jih opremljati z alternativnimi viri energije ali priklapljati na obstoječe električno omrežje. Tu pa se odpirajo novo pomembno vprašanje: kje in kako zagotoviti sredstva za posodabljanje in delo planinskih koč? Ali smo tudi sami dovolj storili za pridobivanje sredstev za posodabljanje koč? Planinska zveza Slovenije in planinska društva, ki upravljajo koče pridobivajo sredstva za njihovo posodabljanje iz različnih virov, predvsem pa s kandidiranjem na razpise Ministrstva za šolstvo in šport, Fundacije za financiranje športnih organizacij in z lastnimi sredstvi. V zadnjih desetih letih smo na ta način in s pomočjo evropskih sredstev opremili 18 planinskih koč z malimi čistilnimi napravami, 41 s fotovoltaičnimi sistemi in 6 z vetrnimi generatorji, 8. koč pa je bilo povezanih na električno omrežje. Tu bi morali biti deležni večjega posluha (pomoči) s strani Ministrstva za okolje, kot tudi s strani Ministrstva za gospodarstvo -Direktorata za turizem. Na obeh ministrstvih bi se morali zavedati, kako pomembne so planinske koče po eni strani za okolje pa tudi kakšen pomen predstavljajo planinske koče in poti v turistični ponudbi Slovenije. Samo deklarativna podpora v raznih »strategijah« ne zadošča, pomembni so konkretni finančni prispevki, taki, kot jih na primer poznajo v sosednji Avstriji, kjer država, dežele in občine iz različnih virov financirajo obnove planinskih koč in vzdrževanje planinskih poti in zato namenijo letno več kot 1,5 mio € (pri nas max. cca. 200.000 €). Po drugi strani, pa bi morali več storiti tudi sami. Razdrobljenost, nepripravljenost na medsebojno povezovanje in sodelovanje, pomanjkanje dolgoročnega načrtovanja in premajhno medsebojno zaupanje med društvi s kočami in PZS je kratkoročno in nam ne bo prineslo uspeha. Rešitev je v skupnem sodelovanju,pretoku informacij in načrtovanju projektov. Dokler, se ne bo spremenilo kaj na tem področju, bo iluzorno pričakovati, da se bodo razmere v naših planinskih kočah izboljšale. Danilo Sbrizaj IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 82 EVROPSKIH ŠTIRITISOČAKOV MIHE VALIČA V 102 DNEH Danes je bila na Planinski zvezi Slovenije novinarska konferenca, na kateri je alpinist MIHA VALIČ član AO Rašica predstavil svoj neverjeten podvig, saj mu je v letošnji zimi uspelo kot prvemu človeku v enem mahu v zimskih razmerah preplezati vseh 82 štiritisočakov v Alpah in se s tem zapisati med "nesmrtne". Mihi so na predstavitvi k njegovemu uspehu iskreno čestitali predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar, načelnik Komisije za alpinizem pri PZS Andrej Štremfelj in načelnik komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja in mu tudi izročili skromno darilo. Miha je sprva načrtoval, da bo svoj podvig zaključil v 82 dneh, vendar so ga slabo vreme in druge nevšečnosti toliko ovirale, da je svoj podvig zaključil v 102 dneh. 4 O Letnik 33 / številka 5 Franci Ekar, Miha Valič, Tone Škarja, Andrej Štremfelj Mihov podvig je vsekakor vreden posebne pozornosti, kar je razvidno iz naslednjega pregleda. Čeprav Alpe v primerjavi z gorami na drugih kontinentih nimajo izstopajoče visokih gor, pa imajo tudi Alpe svojo magično mejo - 4000 Obvestila Planinske zveze Slovenije metrov. 82 pomembnejših vrhov preseže to mejo in je uvrščenih na uradni seznam štiritisočakov UIAA. Le redkim alpinistom je uspelo osvojiti prav vse s seznama. Osvojitev vseh vrhov v omejenem času, je bila želja večih alpinistov. Poleti leta 1993 sta Martin Moran in Simon Jenkins prečila 75 vrhov v 52 dneh. Spomladi leta 2004 sta to poizkusila Patrick Berhault in Philippe Magnin, vendar jima je nesreča prekrižala načrte. Spomladi leta 2006, sta Italijana Franz Nicolini in Michele Compagnoni osvojila 25 štiritisočakov, potem pa zaradi slabega vremena odnehala. Letos se je s projektom 82 x 4000 spoprijel Miha. Začel je v skupini Dofineje, nadaljeval pa preko Gran Paradisa in skupine Mont Blanca proti vzhodu, saj se bom tako približeval Sloveniji. Pri projektu so mu pomagali prijatelji, soplezalci, vendar nihče ni plezal z njim stalno. Več o Mihovem podvigu lahko najdete na spletni strani http://www.mihavalic.net/. Danilo Sbrizaj SESTANEK KOMISIJE ZA PLANINSKE DEJAVNOSTI UIAA V času med 13. in 15. 4. 2007 je na Bledu potekal sestanek Komisije za planinske dejavnosti UIAA (mednarodno združenje planinskih zvez). Komisija za planinske dejavnosti UIAA je strokovno telo združenja, ki se ukvarja s pomembnimi vprašanji in problemi s področja planinstva. V okviru komisije sta trenutno oblikovani tudi dve delovni skupini: za standarde usposabljanj in za pravna vprašanja. Pomembna vprašanja, ki jim v zadnjem času komisija namenja največ energije, so: prostovoljno vodništvo, pravna vprašanja - problemi odgovornosti, prosti dostop do gora, nove oblike planinskih aktivnosti, standardizacija vodnikov (knjig), opremljanje poti. Dejansko komisija obravnava splošna odprta vprašanja, ki so zanimiva za široko planinsko populacijo. Sestanka se je udeležilo 19 delegatov. Prvi dan je delo potekalo po delovnih skupinah. Drugi dan je potekal v znamenju zasedanja Komisije za planinske dejavnosti UIAA, tretji dan pa je bila namenjen prostim dejavnostim (turno smučanje, plezanje, pohod). OB OSEMDESETI OBLETNICI SMRTI JAKOBA ALJAŽA V petek, 4. maja 2007, so dovški župnik France Urbanija, predsednik PD Mojstrana Mirko Eržen in predsednik PZS Franci Ekar položili cvetje na grob Jakoba Aljaža in k spomeniku na Dovjem. Ob 20. uri 5 pa je bil Aljažev spominski večer katerega so omogočili PZS, PD Dovje-Mojstrana in Občina Kranjska Gora. V prepolni dvorani je z odličnim koncertom nastopil »Slovenski oktet« z izborom slovenskih narodnih pesmi, med katerimi je bila tudi pesnitev Jakoba Aljaža. Predstavljeni so bili utrinki iz življenja triglavskega župnika in častnega člana Slovenskega planinskega Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije društva in Častnega člana Glasbene matice Ljubljana. V spominskem večernem nagovoru je predsednik PZS orisal in obnovil del življenjskega mozaika Aljaževih del in ustvarjalnosti: »Da se spominjamo in praznujemo spomin na Aljaža, dokazujemo in potrjujemo, da smo Slovenci trdni, spoštljivi in tudi tako s takimi dejanji razpoznavi. V združeni Evropi, v popolni liberalizaciji še kako potrebujemo in bomo še bolj potrebovali slovensko zavzetost in pripadnost slovenstvu, prav v taki obliki, kot jo je gojil in izvajal Jakob Aljaž, v skrbi, da se ne bo slovenstvo utopilo in izgubilo v evropskih razsežnostih.« Jakob Aljaž je bil mož velikih vrlin, duha in srca, bil je vesten duhovnik, neutruden graditelj, glasbenik, politik, prosvetni delavec, publicist, izumitelj, bančnik, zdravilec, psiholog, večni načrtovalec... še posebej pa navdušen planinec, izjemnih večnih vrednot, uresničenih za slovensko planinstvo. Skozi vse svoje življenje je deloval v stilu in razpoznavnosti »prvomajskega nageljna«: z vero, upanjem in pogumom se pride do cilja. Jakob Aljaž nam lahko služi tudi kot simbol gorskega planinskega reševanja, saj že v letu 1895 uspešno organiziral zahtevno reševanje smrtno ponesrečenega češkega planinca Alojzija Schmidt-a nad Zaspiško kočo. Jakob Aljaž je bil osebnost, ki je vedno pomagal človeku v stiski, nesreči, ga tolažil, pomagal in reševal. Bil je občudovanja vreden rodoljub. Njegova obeležja, ki so jih planinci in glasbeniki postavili, zgradili na Šmarni gori, Dovjem, Vratih, Kredarici. so v večno zahvalo. Neizpolnjeni želji za časa življenja Jakoba Aljaža sta ostali le v Vratih neizgrajena kapela v obliki rimskega panteona in cesta v Vrata. Vse to so v nadaljnem razvoju zgradili mojstranški planinci. Aljaž je dobival planinski navdih pri sorodniku, pesniku Simonu Gregorčiču, ki je bil stalni obiskovalec Krvavca. Tam so nastajala hotenja v pesnitvah »Nazaj v planinski raj«. Veliko je prijateljeval z Orožmom, prvim predsednikom SPD, Frischafom, Kugyjem, Jugom, Tumo... Slovensko planinstvo, alpinizem, usposabljanja imajo mesto med najimenitnejšimi planinskimi velesilami in osebnostmi. Ostala pa nam je neuresničena obveza vsega slovenskega planinstva: prepotrebna izgradnja »Slovenskega planinskega muzeja«. Leto 2007 naj bi bilo tudi leto, ko naj bi se pričel graditi. Aktivni mojstranški planinci in njihov predsednik Miro Eržen so skupaj z Občino Kranjska gora, TNP in PZS pridobili gradbeno dovoljenje in predlagali 25. avgust za uradno položitev in obeležitev temeljnega kamna »Slovenskega planinskega muzeja«. Vsi alpski narodi, države cenijo, spoštujejo in hranijo planinsko in alpinistično preteklost, pomembno za državo in narod. Jakob Aljaž (1845-1927) Tudi današnji večer potrjuje, da smo prijatelji in častilci Jakoba Aljaža, ki se njegovih dejanj in dela z vsem spoštovanjem spominjamo. Tudi prisotnost planincev to še kako potrjuje; prišli ste iz skoraj vseh področij Slovenije, iz Prekmurja, Štajerske, Koroške, Trente, Gorenjske,. Med njimi tudi najuglednejši vrhunski alpinisti (Grošelj, Ažman..), ki se vse bolj pridružujejo spominskim obujanjem slovenske planinske preteklosti. Taki spominski večeri so velike vrednote za ohranjanje in nadaljnje delo in napredek slovenskega planinstva. mag. Franci Ekar Predsednik Planinske zveze Slovenije 6 O Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije SEJEM TURIZEM IN PROSTI CAS V Ljubljani je na Gospodarskem rastavišču od 29. marca do 1. aprila 2007 potekal sejem "Prosti čas". Na omenjeni prireditvi so bili tudi predstavitve, paviljoni Planinske zveze Slovenije, Triglavskega narodnega parka in Zavoda za gozdove Slovenije. V tem času je bil na Bledu predstavljen novi osnutek zakona o TNP in oddan v javno obravnavo. PZS je aktivno pripravila informatiko o svoji dejavnosti in tudi napotke za bližajočo poletno planinsko sezono. Zavod za gozdove pa se pripravlja na 30 let Evropskih peš poti "E-6". Vse dejavnosti so v neposrednih povezavah in sodelovanjih pri ohranjanju in varovanju planinsko gorskega sveta in gozda. Večji problem, ki se pojavlja na Pokljuki z prestavitvijo lokacije deponije tovora za oskrbo planinskih postojank na drugo lokacijo , zaradi izgradnje, vojaškega "biatlonskega" centra. Take promocije v množičnih okoljih obiskovalcev so še kako koristne za seznanjanje potencialnih obiskovalcev, gozda, planinsko gorskega sveta, kot zavarovanih področij v TNP in ostalih regijskih naravnih parkih. Direktorica TNP dr. Marija Markeš, mag. Andrej Krmavner direktor Zavoda za gozdove RS, in predsednik PZS mag. Franci Ekar PLANINSKO PRVOMAJSKO SREČANJE na Krašnjem vrhu nad Metliko -Predsednik PZS in županja Metlike sta bila botra novemu praporu PD Metlika, ki so ga razvili ob 25-letnici. Franci Ekar, predsednik PZS, predsednik PD Metlika Toni Krašovec, županja Metlike Renata Brunskole Slavnostni govornik predsednik Planinske zveze Slovenije, Franci Ekar, je med ostalim poudaril, da je krovna organizacija toliko vredna, kolikor se njena dejavnost pozna po vseh območjih Slovenije. Taka območja kot je Metliško, so še posebnega pomena za naše planinstvo. Želja nas vseh je, da bi se razmere tudi v teh obmejnih območjih čim prej uredile, 7 normalizirale, tako kot se urejajo na severni meji. Prav ta omejevana mejna področja z vstopom v EU nudijo nove možnosti, tako za ekonomski, kot za planinsko-turistični razvoj. Nekdanje "graničarske poti" bi lahko postale planinsko markirane poti, kar nekaj "obmejnih stražnic" pa se je že spremenilo v planinske postojanke... V nadaljevanju je poudaril pomen planinske gorsko reševalne službe, ki pa prav v jubilejnem letu praznovanja - 95 let od kar jo je ustanovilo Slovensko planinsko društvo in Kranjskogorska podružnica SPD - z vsiljeno reorganizacijo ne zadovoljuje tega. Iz prostovoljne oblike postaja vse bolj mobilizacijska, necivilna in vse bolj opozarja na nevarnosti reševanja v slabih vremenskih razmerah, ko se brez pomoči tehnike podaljšuje čas dostopa do pomoči potrebnih ... Predsednik PZS je najzaslužnejšim podelil planinska odličja, jim čestital za uspehe in se jim zahvalil za delo, Občini Metlika pa za pomoč in aktivno sodelovanje. mag. Franci Ekar O predsednik Planinske zveze Slovenije Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije ZLATI ČASTNI ZNAK MARKU PREZL. JU Na množičnem občnem zboru, ki ga je organiziralo PD Kamnik, je predsednik planinske zveze mag. Franci Ekar podelil Zlati častni znak Planinske zveze Slovenije Marku Prezlju, najuspešnejšemu alpinistu v letu 2006, članu AO PD Kamnik. Resnik Ivan, Marko Prezelj, mag. Franci Ekar KOMISIJE UO PZS POROČAJO GOSPODARSKA KOMISIJA ZAPIS z Zbora gospodarjev planinskih društev s kočami, dne 6. aprila 2007 ob 17. uri v dvorani pošte na Čopovi ulici 11 (nasproti Name). Sprejet je bil dnevni red: 1. Pregled zapisnika Zbora gospodarjev iz leta 2006 (objavljen v Obvestilih PZS 7/8 2006) 2. Poročilo o delu GK PZS v letu 2006 (priloga) 3. Obravnava osnutka predloga Pravilnika o delu GK PZS in Kataloga nalog članov GK (priloga) 4. Obravnava Pravilnika »Sklada za koče in poti« in »Smernic za dodeljevanje sredstev Sklada za koče in poti« (objavljeno v Obvestilih PZS 7/8 2006). 5. Priprava predloga cen in popustov za leto 2007 (priloga) 6. Tekoče zadeve in razno AD2. Poročilo o delu GK za leto 2006 je bilo napisano za Skupščino PZS. Nanj je imel pripombe predstavnik PD Paloma Ivan Velikogne, ki ga je motilo, da se še ni podpisala pogodba o uskladitvi ZK stanja z dejanskim med PD in PZS (do sestanka na terenu še ni prišlo zaradi zimskih razmer) in po kakšnih kriterijih se delijo sredstva za planinske koče. Manjo Rajh (PD Celje Matica) je zanimalo kdaj bo GK odgovorila na njihovo vlogo glede parcel na k.o. Radegunda (Mozirska koča), Franca Pahovnika (PD Gornji Grad), kako je s sredstvi za investicije v letu 2007, Miro Pogačar je odprl temo glede neuspeha na prijavi investicij na razpisu MŠŠ in glede seznama podpisnikov pogodbe za planinske koče. Sprejet je bil sklep, da je seznam podpisnikov pogodbe priloga zapisnika ZG. Uvodoma je nekaj besed spregovoril predsednik PZS mag. Franci Ekar, ki je omenil več področij, ki se tičejo gospodarjenja s kočami, na katerih je bila PZS v zadnjem času dejavna. Po njegovem nagovoru se je pričel redni del. AD 1: Zapisnik ZG iz leta 2006 je bil sprejet brez pripomb Letnik 33 / številka 5 O V nadaljevanju razprave so sodelovali še Miro Eržen, Jože Stanonik, Franci Ekar in Ciril Obid. Predlagali so, da se na PZS čimprej zaposli nekoga, ali sklene pogodba z neko firmo, ki bo delala na razpisih. V sodelovanju z društvi pa naj se uredi evidenca lastnine PZS (travniki, gozdovi), saj knjižno stanje velikokrat ne ustreza stanju v naravi. 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije Sprejet je bil sklep, da se o tem obvesti UO PZS na eni od naslednjih sej. POROČILO O DELU GK 2006 JE BILO SPREJETO KOT JE BILO PREDSTAVLJENO AD 3. Na osnutek predloga Pravilnika o delu GK PZS in Kataloga nalog članov GK ni bilo posebnih pripomb. Prisotni (Manja Rajh, Jože Stanonik, Miro Eržen, Marko Goršič, Ivan Velikogne in Branko Banovac) so menili, da bi morala GK imeti za načelnika človeka, ki bi se temu delu (pol)profesionalno posvečal in strokovnega sodelavca, ki bi bil društvom na razpolago tudi na terenu. Delo GK je predvsem strokovno in namenjeno pomoči PD pri gospodarjenju, zato jo naj sestavljajo strokovnjaki, pri tem pa morajo tudi PD več in bolje sodelovati z GK. Sprejet je bil sklep: načelnika GK naj predlaga predsednik PZS in potrdi UO PZS. Osnutek Pravilnika o delu GK se sprejme s tem popravkom AD 4. Metod Kovač je ugotovil, da je bil Pravilnik »Sklada za koče in poti« in »Smernice za dodeljevanje sredstev Sklada za koče in poti« v javni razpravi in je pripombe nanj oddal le MDO Gorenjske. Po razpravi je bil sprejet sklep: MDO-ji delegirajo predstavnike v delovno skupino, ki bo uredila končno oblikovanje Pravilnika »Sklada za koče in poti« in »Smernic za dodeljevanje sredstev Sklada za koče in poti«. AD 5. Sprejet je bil sklep: Predlog cen in popustov se sprejme in da v potrditev UO PZS. AD 6. Sklenjeno je bilo, da je delegat ZG za Skupščino PZS Jože Mežnar iz PD Tolmin. Priloga: • Seznam PD, ki so podpisala pogodbo • Cene in popusti za leto 2007 Zapisal: Načelnik GK PZS: Danilo Sbrizaj l.r. Metod Kovač l.r. PLANINSKA DRUŠTVA KI SO PODPISALA POGODBO:^ Bohinjska Bistrica, Bovec, Celje Matica, Cerkno, Črna na Koroškem, Črnuče, Dovje-Mojstrana, Drago Bregar, Dravograd, Gorenja vas, Grmada, Integral Ljubljana, Javornik Črni vrh, Javornik-Koroška Bela, Jezersko, Kobarid, Kranj, Kranjska gora, Križe, Liboje, Ljubno, Loški potok, Luče, Maribor - matica, Mežica, Novo Mesto, Obrtnik Ljubljana, Paloma Sladki vrh, Podbrdo, Postojna, Prevalje, PT Ljubljana, PT Maribor, Radeče, Radovljica, Rašica, Rovte, Ruše, Sloga Rogatec, Solčava, Šentjur pri Celju, Šentvid pri Stični, Škofja Loka, Tolmin, Tržič, Velenje, Vrhnika, Vuzenica, Zagorje, Žalec, Železničar Ljubljana. PLANINSKA DRUŠTVA KI NISO PODPISALA POGODBO: Ajdovščina, Bled, Bohinj-Srednja vas, Bohor Senovo, Brda, Brežice, Črnomelj, Dobrepolje, Dol pri Hrastniku, Domžale, Gorje, Gornji grad, Gozd Martuljek, Hrastnik, Idrija, ISKRA Kranj, Janez Trdina Mengeš, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kum Trbovlje, Laško, Lisca Sevnica, Litija, Ljubljana matica, Medvode, Mozirje, OPD Koper, Poljčane, Polzela, Prebold, Preserje-Podpeč, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica, Rimske Toplice, Sežana, Slovenj Gradec, Snežnik Il. Bistrica - PS Podgora, Snežnik Ilirska Bistrica, Sovodenj, Tabor, Trbovlje, Vipava, Vransko, Zabukovica, Železniki, Žirovnica. 3741 Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije NAJVIŠJE CENE NOČITEV, OSNOVNE PREHRANE IN NAPITKOV V PLANINSKIH KOČAH I. IN II. KATEGORIJE V LETU 2007 Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je v skladu z 51. členom Statuta Planinske zveze Slovenije na svoji 5. seji dne 12.04.2007 sprejel sklep o najvišjih cenah nočitev, osnovne prehrane in napitkov v kočah I. in II. kategorije, ki ga je v skladu s 15. členom »Pravilnika o upravljanju poslovanju in opremi planinskih koč« pripravila Gospodarska komisija UO PZS in potrdil Zbor gospodarjev PD s kočami 06.04.2007. Najvišje dovoljene cene nočitev, osnovne prehrane in napitkov v kočah I. in II. kategorije, v letu 2007 so naslednje: Storitev kategorije koče: 1. NOČNINE a) soba 1 - 4 postelje b) soba 5 in več postelj c) skupna ležišča I. 50%popust 12 € 8,5 € 5 € polna cena 24 € 17 € 10€ 50%popust 7 € 5 € 4 € polna cena 14 € 10 € 8 € 2. HRANA Popustov pri hrani in pijači ni! Storitev a) enolončnica brez mesa b) enolončnica z mesom c) golaž, segedin kategorije koče:_ I. II. 3 € 2,5 € 4 € 3,5 € 5 € 4,0 € 3. PIJAČE a) čaj 0,25 litra 1,5 € 1 € b) voda 1,5 litra 2,5 € 1,3 € Vse ostale cene prehrane in pijač, razen priporočenih, se oblikujejo prosto. Upravljavci planinskih koč 3. kategorije oblikujejo cene prenočišč, hrane in pijače sami, spoštovati pa so dolžni vse predpisane popuste za prenočevanje. POPUSTI ZA PRENOČEVANJE V PLANINSKIH KOČAH V LETU 2007 Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je v skladu z 51. členom Statuta Planinske zveze Slovenije na svoji 5. seji dne 12.04.2007 sprejel sklep o popustih za prenočevanje v planinskih kočah, ki ga je v skladu s 16. členom »Pravilnika o upravljanju poslovanju in opremi planinskih koč« pripravila Gospodarska komisija UO PZS. Polno ceno prenočevanja (100 % ) plačajo vsi nečlani. Pravico do 50% popusta na polno ceno prenočevanja imajo v sobah in na skupnih ležiščih vsi člani PZS z veljavno izkaznico, člani slovenskih zamejskih planinskih društev in slovenskih 10 O Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije planinskih društev v tujini, člani Planinske zveze Hrvaške, na osnovi bilateralnega sporazuma iz leta 1992 in člani planinskih organizacij včlanjenih v UIAA, s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reciprociteti. Podpisnice sporazuma o reciprociteti so: O Nemčija DAV - Deutscher Alpenverein Liechtenstein LAV - Liechtensteiner Alpenverein Avstrija OeAV - Osterreichister Alpenverein Luxembourg GAL - Groupe Alpin Luxembourgeois Belgija BAC - Belgische Alpen Club Nizozemska NKBV - Niederlandse Klim - en Bergsport Vereniging CAB - Club Alpin Belge Švica CAS - Club Alpin Suisse Španija FEDME - Federación Española de Deportes de Montaña AACBa - Akademischer Alpenclub Basel Velika Britanija AC - Alpine Club AACB - Akademischer Alpenclub Bern Italija CAI - Club Apino Italiano CAAG - Club Alpin Académique Genčve AVS - Alpenverein Südtirol AACZ - Akademischer Alpenclub Zürich Francija CAF - Club Alpin Français Slovenija PZS - Planinska zveza Slovenije Enak popust velja tudi za pripadnike SV, ko opravljajo službene dolžnosti. 60 % popust, na polno ceno, ki velja le na skupnih ležiščih, imajo - mladi člani P+O kategorije do dopolnjenega 15. leta starosti, - registrirani alpinisti, vsi registrirani vodniki PZS, mentorji planinskih skupin, vsi registrirani člani Gorske reševalne službe Slovenije in vsi registrirani markacisti Do brezplačnega prenočišča so upravičeni: - gorski reševalci in markacisti na akciji Za tiste obiskovalce, ki imajo lastno posteljnino (lastne rjuhe) velja dodaten popust v fiksnem znesku 1,6 € na ceno prenočišča za planince. Vsi ti se morajo pri prijavi izkazati z lastno posteljnino, sicer plačajo normalno ceno prenočišča. Društva - oskrbniki imajo tudi pravico do občasnih kontrol ležišč. Zlorabe se kaznujejo s plačilom 3 kratne polne cene ležišča. Planinskim društvom priporočamo, da nudijo družinam z otroki popuste pri prenočevanju po lastni presoji. Planinskim društvom priporočamo, da omogočijo brezplačno prenočevanje na skupnih ležiščih vsem registriranim vodnikom PZS in gorskim vodnikom, ki vodijo organizirane planinske skupine (s potrdilom PD). Za gorske vodnike, ki jih plačajo posamični klienti, to priporočilo ne velja. Pravico do popusta za prenočevanje imajo samo tisti obiskovalci, ki se izkažejo z veljavno planinsko izkaznico. Ljubljana, 12.04.2007 Načelnik GK PZS: Metod Kovač l.r. Predsednik PZS: Franc Ekar l.r. 11 O Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI SMERNE TABLE Usmerjevalna tabla se uporablja na izhodiščih poti, pri planinskih postojankah, na križiščih poti, na vrhovih, skratka povsod tam, kjer mora pohodnik dobiti ustrezno informacijo o poteku poti. Že nekaj let uvajamo usmerjevalne table, podobne, kot jih uporabljajo v večini alpskih držav. To sta združeni dosedanja smerna tabla in smerokaz. Tako izdelana tabla nam kaže pot le v eno smer (levo ali desno) zato moramo pri izdelavi paziti na pravo smer poti. Za vsebino tabel so se dogovorile države alpskega loka (CAA). Prednost takih tabel je, da nam že sama oblika table nakazuje smer poti. Normativni del Usmerjevalne table so lahko izdelane iz različnih odpornih materialov (les, kovina) morajo pa biti rdeče barve z belimi napisi in v predpisanih dimenzijah ter z oznako za zahtevnost poti, če je ta potrebna. BARVA Podlaga je rdeča. Barva mora biti namenjena za zunanjo uporabo in odporna proti zunanjim vplivom okolja. Ne sme biti strupena ali škodljiva za naravno okolje. Uporablja se navadna rdeča barva po barvni lestvici RAL 3000, RAL 3001, RAL 3002. Za napis uporabljamo navadno belo barvo po barvni lestvici RAL 9001, RAL 9003, RAL 9010. TIP ČRK Helvetika SL - bold / male tiskane črke); Velikost 72 (višina male črke /a,e,itd./ je 12 mm); Gostota znakov je normalna le pri dolgih napisih rahlo zgoščena. VELIKOST TABEL Za en ali dva napisa uporabljamo smerne table dimenzije 145 x 500 mm Za tri ali štiri napise pa smerne table dimenzije 200 x 500 mm INFORMACIJA, KI JO MORA VSEBOVATI USMERJEVALNA TABLA a. Smer poti (če ima pot tudi ime tudi ime poti. Npr. Aljažev dom v Vratih - Kredarica »Tominškova pot« b. Čas hoje (v urah in minutah) npr. 2h 30 min c. Planinsko društvo, ki vzdržuje pot d. Znak (logotip) Planinske zveze Slovenije e. Oznako za zahtevnost poti / lahke poti nimajo posebnih oznak/. f. Nadmorsko višino mesta, kjer bo postavljena smerna tabla ( če nimamo verodostojnega podatka je bolje, da nadmorske višine ne navajamo) Planinska društva lahko naročijo izdelavo usmerjevalnih tabel tudi preko PZS. Te table so izdelane iz eloksiranega aluminija v rdeči barvi (debeline 4 mm). Crke so gravirane v podlago in imajo barvo surovega aluminija (svetlo belo-siva barva). Letnik 33 / številka 5 3744 O Obvestila Planinske zveze Slovenije PROTOKOL IZDELAVE USMERJEVALNIH TABEL 1. Planinsko društvo pošlje podatke za izdelavo usmerjevalnih tabel Komisiji za planinske poti. 2. Osnutek table je lahko narisan ročno (važno je da vsebuje vse zahtevane podatke in da poti, ki so navedene na tabli res vodijo v smer kamor kaže puščica), ali pa kot Wordova datoteka. 3. Na poslani predlogi je potrebno označiti ali rabite usmerjevalno tablo z objemko (za namestitev na kovinske drogove), posebnim pritrdilom (za na drevo) ali brez objemke (za namestitev na mrtev les). 4. Koordinator za usmerjevalne table pri KPP preveri in če je potrebno s soglasjem planinskega društva popravi osnutke tabel ter pripravi računalniške osnutke usmerjevalnih tabel in jih vrne planinskemu društvu v dokončno potrditev. 5. Planinsko društvo vrne osnutke na katerih z žigom in podpisom odgovorne osebe jamči za točnost podatkov. 6. PZS izstavi račun za izdelavo usmerjevalnih tabel planinskemu društvu. 7. Planinsko društvo plača račun PZS. 8. Izdelovalec izdela in odpremi usmerjevalne table na dogovorjeno lokacijo. Cene takih usmerjevalnih tabel znašajo: Cena za smerno tablo 145 x 500 mm( en ali dva napisa) je 27,12 EUR + DDV 20% 5.42 EUR : skupaj 32,54 EUR Cena za smerno tablo 200 x 500 mm( tri ali štiri napisi) je 35.47 EUR + DDV 20% = 7.09 EUR skupaj 42,56 EUR cena za cevni nosilec 60 mm je 5,17 EUR + DDV cena za drevesni nosilec 145 ali 200 mm je 3,10 EUR + DDV OPOZORILO: V planinskih društvih lahko usmerjevalne table lahko izdelajo tudi sami vendar morajo biti izdelane v predpisanih dimenzijah in v rdeči barvi (podlaga) z belimi napisi, ter z oznako za zahtevnost poti, če je ta potrebna. Lahko so izdelane iz različnih odpornih materialov (les, kovina). Zaradi čim bolj enotnega označevanja planinskih poti predlagamo, da planinska društva na podlagi letnih planov obnove poti na svojem področju kandidirajo za občinska sredstva in naročajo table preko PZS. D 13 Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije Dimenzije in velikost usmerjevalnih tabel 500 mm 235 20 110 10. 80 A Črno jezero Dom na Komni PD Lj 2h 3h ubl n.v. 1560 r 60 35mii 45mii jana-Matic 100 n n \ n X a 500 mm 45 235 Koča pri Savici Slap Savica A Črno jezero A Koča pri Trigl.jezerih 20 110 n.v. 1560 m 60 45mi 1h 1h 45min 3h 45min 80 PD Liubljana-Matica ■■: if _____ Na skici so usmerjevalne table, ki kažejo smer poti v desno. Za obratno smer je skica ista le, da je puščica obrnjena v levo. Trikotnik pred imenom poti označuje ZAHTEVNO POT, trikotnik s klicajem pa ZELO ZAHTEVNO POT. V spodnjem levem kotu je prostor za logotip morebitnega sponzorja. Komisija za planinske poti UO PZS Načelnik: Tone Tomše O Letnik 33 / številka 5 14 Obvestila Planinske zveze Slovenije PREDVIDENE DELOVNE AKCIJE NA ZAVAROVANIH POTEH V LETU 2007 (predlog oblikovan na seji tehnične podkomisije dne, 17.04.2007) st. Ime poti PD - upravljavec Ogled opravi Vodja akcije/ namestnik termin trajanje ekipa Helikopter 1. Pot čez Prag, zgornji del Tominškove Ljubljana-Matica B.Rigler, J. Rovan J.Rovan, F.Pukl 21.06.29.06 8 dni 10 DA 2. Pot Cez Plemenice Ptuj J.Rovan; U.Vidovič B.Hedl; D.Hengelman 2 dni 3 3. Jalovška škrbina Medvode B.Gortnar, B.Gortnar, 2 dni 6 4. Pot Cez Taško Kranj G.Hace S.Gašparič; F.Nunčič 27.06.30.06. 6 dni 7 5. Slovenska pot na Mangrt Bovec J.Rovan J.Rovan; I.Zlodej 3 dni 6 6. Rudno polje -Konjsko sedlo Srednja vas, Gorje S.Gašparič; F.Nunčič S.Gašparič; F.Nunčič 07.07.14.07. 7 dni 7 DA 7. Razor planina - Stržišče Tolmin B.Gortnar B.Gortnar; P.Stucin 2 dni 5 8. Kriška stena Kranjska gora L.Pirnat L.Pirnat; Z.Bodlaj avgust 1 dan 7 9. Kaninsko pogorje Bovec L.Pirnat L.Pirnat; I.Zlodej avgust 5 dni 6 10. Pot na Pihavec Radovljica F.Nunčič F.Nunčič avgust 3 dni 6 11. Rdeča škrbina pod Dolkovo špico Dovje-Mojstrana L. Pirnat L.Pirnat; Z.Bodlaj avgust 1 dan 5 DA 12. Logarska dolina (v Kotu) - Okrešelj Celje - Matica J. Rovan; S.Gašparič 13. Vršič-Vratca-Mala Mojstrovka Jesenice R. Lanz R. Lanz, avgust 2 dni 6 OPOMBE: 1. Akcija Rudno polje - Konjsko sedlo se bo delala na isti datum z dvema ekipama naenkrat. 2. O akciji Logarska dolina (V Kotu) - Okrešelj bo odločeno po ogledu s predstavniki PD Celje - Matica 3. V Rdeči škrbini pod Dolkovo špico bo opravljen le preizkus izdelave utrditve poti s pomočjo lesenih »zagozd« Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE DACHSTEIN EXTREME 2007 Nejc Kuhar, tretji na drugi tekmi za Svetovni pokal v tekmovalnem turnem smučanju. V soboto, 31. marca 2007 je na avstrijskem ledeniku Dachstein potekala druga letošnja tekma za svetovni pokal v posamični konkurenci. V zelo slabih vremenskih razmerah (močan veter, megla in nizka temperatura), je nastopilo prek sto tekmovalcev iz 15 držav. Tekmovalci v članski konkurenci so morali premagati 20 kilometrov dolgo progo s 1800 metri višinske razlike na nadmorski višini med 2200 in 2900 metri. Vmes je bilo tudi nekaj tehnično zahtevnih delov s pravimi plezalnimi vložki. Na tekmi sta nastopila dva slovenska tekmovalca: Nejc Kuhar med mlajšimi člani in Žan Karničar med kadeti. V članski razvrstitvi je prvič v svoji karieri zmagal Švicar Florent Troillet, ki je za celotno progo potreboval nekaj sekund manj kot dve uri. Nejc Kuhar je prišel v cilj z dobrimi sedemnajstimi minutami zaostanka in med mlajšimi člani osvojil odlično tretje mesto, skupno pa 24. mesto. To je sploh prva medalja za Slovenijo na tekmah Svetovnega pokala v turnem smučanju. Žan Karničar je na nekoliko krajši progi osvojil 11. mesto v svoji kategoriji. Zadnja letošnja tekma za SP bo 15. aprila v italijanski Madoni di Campiglio. Nejc Kuhar si je že zagotovil četrto mesto v skupni razvrstitvi med mlajšimi člani. PLANINSKA DRUŠTVA VABIJO AKCIJE V MAJU 2007: AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE 5. pohod po Ormoški planinski poti: Ormož-Hum-Kog 12.5.07 PD M. Meška Ormož Marjan Kukovec 041/ 698 741 Letno izpopolnjevanje za vodnike - Glinščica 13.5.07 PD Ljubljana -Matica PD 01/ 231 26 45 Marko Jurič 041/ 572 893 31. spominski pohod na Blegoš 13.5.07 PD Gorenja vas PD Škofja Loka PD Škofja Loka 04/ 512 06 67, Franci Fortuna 041/ 451 684 Srečanje udeležencev akcije Prijatelji Ratitovca 13.5.07 PD za Selško dolino Železniki Rado Goljevšček 04/ 51 46 489 Visoki vrh (1828 m) Zamenjava za Kališče 16.5.07 VO PD Ljubljana - Matica PD 01/231 26 45 8. tradicionalni pohod na Goli vrh 19.5.07 PD Nazarje Marjan Ostruh 041/ 435 581 Čistilna akcija Velike, Male in Gojške planine 19.5.07 PD Bajtar Helena Plahuta 041/ 981 141 Srečanje pri Glančniku 19.5.07 PD Lovrenc na Pohorju Cvetka Arl 02/ 675 37 41 Petrinje-Socerb-Osp-Tinjan 19.5.07 PD Saturnus Stane Curk 031/ 540 554 Vrtaško sleme (2076 m) 19.5.07 VO PD Integral Martin Lenaršič 041/ 433 232 D 25 Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE 28. tradicionalni pohod Rastke-Bolnica-Travnik 20.5.07 PD Ljubno Stane Podmeninšek 041/ 526 168 32. tradicionalno srečanje na Paškem Kozjaku 20.5.07 PD Vitanje Damjan Fijavž 041/ 918 197 Srečanje planincev MDO Notran. Na Šentjoštu-Slovenija planinari 20.5.07 MDO Notranjske Marko Goršič 041/ 795 006 Izidor Tominc 01/ 754 01 12, 031/ 370 712 Tradicionalno srečanje na planini Sleme 20.5.07 PD Tolmin pisarna PD 05/ 388 32 11, Rudi Rauch 05/ 388 20 33 Po Rapalski meji 20.5.07 PD Pošte in Telekoma Ljubljana Gregor Cesnik 041 / 756 346 2. Japetičev pohod 20.5.07 PD Brežice PD Brežice Jama Skadavnica in jama Pekel pri Šempetru 20.5.07 PD Pošte in Telekoma Ljubljana Aleksander Oblak 031/ 284 265 Začetni tečaj gibanja v kopnih razmerah 21.5.27.5.07 PD Ljubljana -Matica PD 01/ 231 26 45 Jože Drab 041/ 611 895 Dan pohodništva v občini Sevnica 25.5.07 PD Lisca Jože Prah 041/657 560, prah.i oze@vo lja.net Tečaj za gorske stražarje-Domžalski dom na Mali planini 25.5.07 MDO KBO, PD Domžale Darja Jenko 040/368 739, Darja.Jenko@siol.net, Borut Peršolja 01/ 721 57 14, Borut.Persolja@guest.arnes.si Od Kotelj do Belih vod 26.5.07 PD Šoštanj 16. pohod po Haloški planinski poti, etapa Donačka gora-Jelovice 26.5.07 PD Ptuj PD 02/ 777 15 11, Tone Purg 031/ 331 042 37. tabor ljubljanskih planincev v Kosci 26.5.07 MDO PD Ljubljana, PD Polž Marinka Koželj Stepic 01/ 561 69 25, Rok Kastelic 041/ 751 238 9. srečanje planinskih sosednjih občin na Brnici 26.5.07 PD Liboje UO PD 03/ 714 04 53 Kostelski pohod 26.5.07 PD Kočevje, TŠD Kostel Tone Selan 041/ 288 891, Stanko Nikolič 01/ 894 21 75 Tradicionalni pohod na Jelenk 26.5.07 PD Idrija Valerija Pavšič 05/ 374 60 57 Trdinov pohod na Trdinov vrh 26.5.07 PD Janez Trdina Mengeš Miro Sušteršič 041/ 809 862 Spust po Muri za Dimek-Hrovatov memorial 27.5.07 PD Matica Murska Sobota Jože Ručič 041/ 614 672, 02/ 542 10 53 Srečanje mladih planincev na Vremščici 27.5.07 MO PD Sežana pisarna PD 05/ 730 01 14 Kladje-Bevkov vrh-Sivka-Žiri 27.5.07 PD Pošte in Telekoma Ljubljana Boris Lazar, Tone Cepec 041/ 756 352 Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKCIJE V JUNIJU 2007: AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE 24. tabor mladih planincev junij PD Zabukovica Bogomil Polavder 041/ 688 055 Dan slovenskih planincev - na Sviščakih 2.6.07 PZS, MDO Primorsko-Notranjski, PD Snežnik Danilo Sbrizaj 01/ 43 45 682 Albin Žnidarič 041/ 879 091 Darinka Dekleva 041/ 545 172 18. nočni pohod na Brezovec 2.6.07 PD "Dobrovlje" Braslovče Martin Slemenšek 041 / 579 326 5. nočni pohod na Babo 2.6.07 PD Laško Cveto Brod 031/ 376 389 5. tradicionalni juriš na Bohor 2.6.07 PD Bohor Senovo Hinko Uršič 031/ 319 032 Izpopolnjevanje vodnikov v kopninah-Krim 2.6.07 MDO Notranjske Marko Goršič 041/ 795 006, 01/ 363 11 75 Nočni pohod na Slavnik-izh. v Hrpljah na Vasi 2.6.07 PD Slavnik Vojko Dobrila 031/ 585 195 Pohod po Krpanovi poti I. del Pivka-Cerkniško jez. 2.6.07 PD Postojna pisarna PD 041/ 688 696 Spomladanski pohod po Radeški planinski poti 2.6.07 PD Radeče Irena Kampuš 041/ 626 136 Šumljakov pohod na Pohorje (Mariborska koča) 2.6.07 PD Maribor Matica pisarna PD 02/ 251 29 62 Tradicionalni izlet v neznano s PD Logatec 2.6.07 PD Hrastnik Marjan Pergar 03/ 564 51 07 15. pohod po Velikolaški kulturni poti 3.6.07 PD Velike Lašče Peter Kokošinek 041/ 778 909 17. pohod družin na Boč 3.6.07 PD Poljčane Marinka Marovt 040/ 414 006 26. tradicionalni pohod na Vrhtrebnje 3.6.07 PD Trebnje Franc Cvelbar 040/ 225 674 Po obronkih Celja 3.6.07 PD Grmada Celje Robi Koritnik 031/ 353 373 Pohod Vojnik-Uršula 8.6.07 PD Vojnik Mirko Blazinšek 041/ 685 635 40 let PD Žalec 9.6.07 PD Žalec Vlado Rojnik 041/ 705 738 Loška pot Mladi vrh-Koprivnik 9.6.07 PD Velenje Marjan Skaza 040/ 128 081 Nočni pohod na Bedenik 9.6.07 PD Matica Murska Sobota Jože Ružič 041/ 614 672 02/ 542 10 53 Pohod na Grmado ob krajevnem prazniku 10.6.07 PD Videm Krško Irena Lekše 041/ 357 018 Pohod Tomaž-Uršula 10.6.07 PD Vojnik, PD Dramlje Miro Blazinšek 041/ 685 635, Zdravko Golež 041/ 652 169 Poletna kulturna srečanja na Uršlji gori 10.6.07 PD Prevalje Ivanka Komprej 02/ 823 14 79 13. spomladanski pohod na Gorjance 13.6.07 PD Pohodnik Mojca Verček Rems 041 / 745 843 D 27 Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije ZADNJO MAJSKO SOBOTO VABIMO NA 17. NOČNI ROKOVNJAŠKI POHOD Priprave na letošnji nočni Rokovnjaški pohod so že v polnem teku. Meddruštveni odbor Kamniško Bistriškega območja in Planinsko društvo Kamnik ter Organizacijski odbor pohoda zato tudi letos vabijo, da se ga - že 17. po vrsti - udeležite. Pohodniki se bodo odpravili na pot 26. maja ob 20,30 uri izpred Gostinskega podjetja Trojane na Trojanah. Iz Trojan bo pot vodila preko Kozjaka na Okrog pri Motniku, čez veliko Polano na Male stene in preko Poljane do Črnivca, kjer bo pohodnike v Gostišču GTC 902 pričakal »rokovnjaški golaž«. Pot bo dolga 41 km. Hoje je za dobrih 10 ur. Vsak udeleženec pohoda hodi na lastno odgovornost, vendar v skupini pod vodstvom vodnikov Planinske zveze Slovenije. Vsak pohodnik mora biti dobro telesno in psihično pripravljen za hojo v nočnem času ter ustrezno opremljen za morebitne neugodne vremenske razmere. S seboj morajo imeti baterijsko svetilko z rezervnim baterijskim vložkom, pohodniške palice, vetrovko, pokrivalo, rezervno perilo ter že uhojeno obutev z narezanim podplatom. Pohodniki morajo upoštevati navodila vodnikov iz spremstva in splošna pravila pohoda. Prepovedano je pitje alkoholnih pijač!! Vodstvo pohoda si pridržuje pravico, da izloči vsakogar, ki bi oviral varno hojo. Ponoči je orientacija slabša, zato naj pohodniki ne zapuščajo skupine! Kdor bi se želel udeležite te planinske nočne preizkušnje, lahko podrobnosti izve po telefonu: 041/754 680 (Peter Lavrič) ali preko e-pošte: jana.peter@telemach.net, kjer sprejemamo prijave za večje skupine. Prijaviti pa se bo moč tudi osebno, dve uri pred odhodom, na vpisnem mestu na Trojanah, kamor naj bi vodje planinskih skupin, zaradi poenostavljenega postopka, prinesli s seboj sezname udeležencev (ime in priimek, letnica rojstva, društvo), če skupina ne bi bila že predhodno prijavljena preko e-pošte. Prijavnina je 10 EUR; plača se ob prijavi na dan pohoda (velja tudi za predhodne prijave). Prijavnina vključuje avtobusno vozovnico iz Črnivca do Trojan (za tiste, ki boste na Trojanah pustili svoje jeklene konjičke), vodenje, zavarovanje za čas pohoda, majico z znakom pohoda, diplomo, izkaznico, krof, čaj, malico in na cilju »rokovnjaški golaž«. Za mladino do petnajstega leta starosti, v spremstvu staršev, prijavnine ni! Ne pozabite izkaznice, če ste se pohoda že kdaj udeležili! Prisrčno vabljeni in vzemite s seboj dobro voljo - za potešitev žeje in lakote bo poskrbel organizator. Noč ima svojo moč, pa tudi svoje čare. Nasvidenje na pohodu ! Jana Racman O Letnik 33 / številka 5 28 Obvestila Planinske zveze Slovenije Od 26. do 30. junija 2007 v Erjavčevi koči na Vršiču. PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE objavlja RAZPIS LETNEGA OTROŠK PLANINSKEGA TABORA (1., 2., 3. in 4. razred devetletke) Namenjen je planincem, ki obiskujejo 1., 2., 3. in 4. razred devetletke in so se med letom udeleževali planinskih pohodov in izletov. Tabor bo organiziran, če se bo zanj prijavilo vsaj 20 planincev. KAKO BODO OTROCI POTOVALI V TABOR? Z avtobusom. Odhod bo v torek, 26. junija, ob 7.00 uri izpred Osnovne šole Brežice. Povratek bo v soboto, 30. junija, okoli 18.00 ure pred Osnovno šolo Brežice. KOLIKO BO STALO ? Celotna oskrba za navedeno taborjenje s prevozom znaša za udeležence 105,00 EUR. Del stroškov pa krije še Planinsko društvo Brežice. Cena velja za člane PD Brežice s plačano članarino PZS za leto 2007. Tabornino lahko plačate v dveh obrokih pri mentorici planinske skupine, in sicer prvi obrok v znesku 50,00 EUR ob prijavi do 10. maja, drugi obrok v znesku 55,00 EUR pa do 10. junija 2007. KATERE POGOJE MORA UDELEŽENEC IZPOLNJEVATI ? • Biti mora primerno telesno pripravljen za premagovanje lažjih naporov, ki se pojavljajo pri hoji v gorah, zato je potrebno k prijavi priložiti zdravniško spričevalo. • Obiskovati mora 1., 2., 3. in 4. razred devetletke. • Zaželeno je, da se med letom udeleži vsaj treh planinskih izletov. • Obvezna je primerna planinska oprema. • Potrebno bo sodelovanje v vseh aktivnostih tabornega programa, tudi dežurstvu se ne bo mogoče izogniti. • Predpisani taborni red in navodila vodstva tabora bodo veljala za vse udeležence. • Udeleženec mora imeti poravnano članarino PZS za leto 2007, s katero je tudi zavarovan na taboru. KDO ZBIRA PRIJAVE IN DO KDAJ ? Pisne prijave in prvi obrok tabornine zbirajo mentorice planinskih skupin do 10. maja 2007. V primeru, da se prijavljeni tabora ne bo udeležil, se mu tabornina vrne, če se odjavi vsaj 10 dni pred pričetkom tabora. ZAKAJ JE DOBRO, DA SVOJEGA OTROKA VKLJUČITE V PLANINSKI TABOR? Nekaj dni bo s svojimi vrstniki v neposrednem stiku z naravo in na svežem zraku v osrčju Julijskih Alp. Lahko se bo vključil v različne aktivnosti v naravi, kot so: izleti v okolico Vršiča, raziskovanje gorske flore in favne, ogledi naravnih znamenitosti, igre s sovrstniki, spoznavanje orientacije v naravi. Aktivnosti bodo prilagojene starosti in zmogljivosti otrok. Ob različnih aktivnostih bo razvijal koordinacijo gibov, pridobival kondicijo, odpornost in zaupanje vase ter tako bolje spoznal samega sebe. Nenazadnje pa si vsak mladi planinec, ki je med letom hodil po različnih vrhovih v bližnji in daljni okolici svojega doma, želi, da se sooči tudi z višjimi vrhovi, aktivno preživi vsaj krajše počitnice v neokrnjeni naravi brez računalnika, ki nam ga bo zamenjala prijetna družba in petje v planinski koči. Nekaj dni s sovrstniki bo malo drugačnih in gotovo vznemirljivih. KDO DAJE MOREBITNE DODATNE INFORMACIJE ? Mentorice planinskih skupin na osnovnih šolah in vodja tabora Karmen Tramšek Lipej, telefon: 49 63 563 , o41 590 256 (od 17. ure dalje). O sestanku s starši, ki ga bomo organizirali v mesecu juniju, boste pravočasno obveščeni. Vodja tabora Predsednik PD Brežice Karmen Lipej Tone Jesenko D 29 Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKO DRUŠTVO VELIKE LAŠČE VABI NA 15. pohod po "Velikolaški kulturni poti" v nedeljo, 3. junija 2007. Začetek pohoda bo med 7. in 11. uro v Velikih Laščah. Cilj bo na Trubarjevi domačiji na Rašci, kjer bo ob zaključku družabna prireditev. Velikolaška kulturna pot povezuje rojstne kraje naših treh velikih rojakov Frana Levstika, Josipa Stritarja in Primoža Trubarja in vodi mimo številnih kulturno zgodovinskih znamenitosti. Je krožna, označena s posebnimi markacijami in dolga približno 15 km. Trasa pohoda začetkom v Velikih Laščah in ciljem na Rašci pa je dolga približno 13,5 km. Pot je razgibana, z nekaj vzponi in spusti in je primerna tudi za osnovnošolsko mladino. Prehodimo jo v treh do štirih urah zmerne hoje. Iz Rašce v Velike Lašče se lahko vrnete peš po markirani poti (50 min), na voljo pa bo tudi brezplačen prevoz. Vsak pohodnik prejme izkaznico pohoda, na poti pa čaj. Za dvakratno udeležbo prejmejo pohodniki bronasto značko, za štirikratno udeležbo srebrno in za šestkratno udeležbo zlato značko. Za desetkratno udeležbo prejmejo pohodniki posebno nagrado. Dodatne informacije lahko dobite: • na naši spletni strani (http://pd.velike-lasce.si) • po elektronski pošti: planinsko.drustvo@velike-lasce.si • na GSM: 041/ 778-909 (Peter Kokošinek) VABLJENI! PLANINSKA DRUŠTVA POROČAJO OBČNI ZBOR PD TOLMIN Občni zbori Planinskega društva Tolmin so praviloma dobro obiskani. Tako je bilo tudi letos, ko so se ljubitelji izletov in pohodov v gore 10. marca zbrali v dvorani v Tolminu. Za prijeten uvod so poskrbeli mladi planinci, ki so tudi sicer zelo aktivni v društvu, občni zbor pa je bil kot vedno zaključen v prijetnem vzdušju ob glasbeni spremljavi. Preteklo leto bo ostalo zapisano v zgodovini društva kot eno najbolj aktivnih in uspešnih. S pomočjo sredstev Phare je društvu uspelo zaključiti projekt Gorniškega učnega centra z umetno plezalno steno, ki pomeni veliko pridobitev za kraj, koča na planini Razor pa je končno dobila novo streho ob pomoči sredstev Fundacije za financiranje malih športnih objektov, saj je bila stara kritina že zelo dotrajana. Poleg tega se je društvu izpolnila tudi dolgoletna želja po postavitvi svoje spletne strani. Planinci oziroma vsi, ki jih zanima dejavnost društva, lahko danes spremljajo novice in vse zanimivosti na spletni strani www.pdtolmin.si. Letnik 33 / številka 5 spletni o Tako je društvo tudi z uspešnimi akcijami najlepše proslavilo 110-letnico organiziranega planinstva v Posočju. Praznovanje je bilo zaokroženo s prireditvijo 18. novembra 2006 v Tolminu, na kateri je kot slavnostna govornica spregovorila Marjeta Keršič Svetel z zelo odmevnim govorom, in jubilejno številko društvenega glasila Krpelj. Kljub velikim obveznostim in tudi skrbem, ki so jih prinesle navedene aktivnosti predvsem gospodarskemu odseku in vodstvu, pa društvo ni pozabilo na osnovno dejavnost, ki poteka v okviru posameznih odsekov in sekcij. O vsem tem so na občnem zboru spregovorili vodje odsekov in sekcij, ki so predstavili tudi svoje plane za delo v letošnjem letu. Mentoricam predšolskih in osnovnošolskih otrok ter planinskim vodnikom gre zahvala za veliko število dobro organiziranih izletov in pohodov, med katerimi je še vedno najbolj številčna skupina pohodnikov iz vrst upokojencev. Posebne pohvale je bila deležna skupina markacistov, ki so v letu 2006 opravili zelo veliko dela na poteh. 30 Obvestila Planinske zveze Slovenije Po uspešni sezoni nove načrte že pripravljajo tudi tolminski jamarji in alpinisti. Zaradi zelo dobrega sodelovanja pa so se tudi tolminski gorski reševalci odločili, ne glede na reorganizacijo in ustanovitev nove Gorske reševalne zveze Slovenije, da ostane njihova postaja znotraj planinskega društva. Da planinsko društvo diha s krajem, se kaže na več področjih življenja in dela. Za skupno soustvarjanje boljših pogojev in lepše življenje v kraju pa se je potrebno potruditi in pri tem ima prav gotovo največ zaslug dolgoletna predsednica društva Milena Brešan, ki ji je Občina Tolmin v preteklem letu podelila najvišje priznanje - plaketo Občine Tolmin in s tem dala priznanje tudi planinski dejavnosti nasploh. V letošnjem letu pa je Športna zveza Občine Tolmin za dosežke v preteklem letu proglasila športnega plezalca Petra Mraka za športnika leta Občine Tolmin. Cvetka Jug OPLOTNIŠKI PLANINCI GOSTILI 1500 POHODNIKOV Na velikonočni ponedeljek so člani Planinskega društva Oplotnica organizirali 14. tradicionalni pomladanski planinski pohod. V lepem sončnem vremenu se je proti Črnemu jezeru in Trem kraljem valila kolona 1500 pohodnikov. Kot veleva tradicija, so se pohodniki, ki so prišli iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške, zbrali pred blagovnico v Oplotnici. Oplotniški planinci in soorganizatorji Turistično društvo Trta in Turistično društvo Oplotnica, so morali krepko poprijeti za delo, če so hoteli ugoditi vsem tem pohodnikom. Seveda so pomagale tudi članice Aktiva podeželjskih kmečkih žena iz Keblja in organizacija pohoda ter postrežba ob poti je bila na višku. Za dobro voljo pa so poskrbeli člani Godbe na pihala KUD Oplotnica in pa ljudski muzikanti. Pohod so nadzirali člani PD Oplotnica s predsednikom Antonom Klincem na čelu in pa oplotniški župan Matjaž Orter, ki se je pojavljal na večih točkah pohoda. Na štartu je bilo poskrbljeno za pisanko in ostale dobrote. Množico pohodnikov nagovoril predsednik PD Oplotnica Anton Klinc, zaigrala je godba na pihala in kolona ljudi je krenila proti vrhu Pohorja. Šli so preko Lačne Gore in si prvi postanek naredili pri cerkvici sv. Mohorja. Nadaljevali so mimo Zajčjega gradu in Nadgrada do Črnega jezera. Jože Gumzej OKOLICA ČRNEGA JEZERA DIŠALA PO PREKAJENEM MESU Pohodniki so srečevali zaplate snega po poti k Črnemu jezeru. Najbolj so se ga razveselili otroci, ki so ga letos videli bolj malo. Obala jezera je bila polna ljudi in vonj po prekajenem mesu se je širil na vse strani. Vsi so tam naredili postanek in se nastavljali spomladanskemu soncu. Pohod so nadaljevali do Treh kraljev, kjer je bil predviden daljši postanek. Ogledali so si cerkev in se v šotoru odžejali ter nasitili. Sledil je spust v Oplotnico in s tem je bilo konec pohoda. »Vesel sem, da se je pohoda udeležilo tolikšno število pohodnikov. Mislim, da je to naš rekord. Skupaj s soorganizatorji in glasbeniki smo jim poskušali narediti lep dan. Upam, da so od nas odšli z lepimi vtisi o tem našem Pohorju in tukajšnjih ljudeh,« Anton Klinc. je povedal predsednik Proti Črnemu jezeru so se vile dolge kolone pohodnikov 31 O Jože Gumzej Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije VELIKONOČNI DRUŽINSKI POHOD NA ČREPIČ IN FRIČEV VRH Ob velikonočnih praznikih številna planinska društva prirejajo izlete in pohode na manj zahtevne planinske ture. Tako imajo pohodniki dvojno korist, poleg užitkov v prebujajoči se naravi, se lahko znebijo kar nekaj prekomernih kalorij, ki se kaj rade naberejo ob uživanju velikonočnih dobrot. Tudi Planinsko društvo Mislinja je letos prvič organiziralo takšen pohod na velikonočni ponedeljek. Odločili so se za markirano krožno pot po obronkih južnih hribov nad Mislinjo, ki sicer ni težavna, vendar zanimiva, od pohodnikov pa zahteva štiri ure intenzivne hoje. Skupinski posnetek udeležencev pri lovski koči Završe Lepo sončno vreme je na rekreativni pohod po planinski poti iz Mislinje preko Črepiča, Fričevega vrha in Završ nazaj v Mislinjo privabilo lepo število pohodnikov. Na vrhu Črepiča (798 m) smo našteli preko 90 udeležencev, kasneje pa so nekateri pohodniki sestopili iz Fričevega vrha po drugih poteh v dolino. Ostali smo vztrajali do konca in prispeli nazaj na izhodiščno točko popoldne polni lepih vtisov in prijetnih spominov na druženje s svojim prijatelji in znanci. Med udeleženci je bilo tudi veliko otrok, kar je še posebej pohvalno, saj s tem pri mladih gojimo veselje do planinarjenja in gibanja v naravi. Na pohodu so se nam pridružili tudi številni planinci iz Mestne občine Slovenj Gradec, iz PD Lovrenc na Pohorju, še posebej pa smo bili veseli pevcev iz Sel, ki so nas med potjo kar nekajkrat razveselili z lepim in ubranim petjem. Na lovski koči Završe smo imeli malo daljši postanek, kjer smo pričakali tudi skupino konjenikov konjeniškega kluba Country iz Legna z domačo zdravnico dr. Pirmanškovo na čelu. Glede na dobro udeležbo na tem pohodu se bomo potrudili, da bomo tudi v prihodnjem letu na velikonočni ponedeljek organizirali pohod po isti poti. Mirko Tovšak 50 LET PD PODBRDO Petdeset let je minilo, odkar je bilo v Podbrdu ustanovljeno planinsko društvo. Prav na ustanovitveni dan, 3. marca, je društvo pripravilo letošnji občni zbor. Več kot polovica članov in povabljenci iz domačih društev in sosednjih planinskih društev je poslušalo poročilo o delu društva v preteklem letu. Prvič so z razpisom uspeli najti oskrbnika koče na Črni prsti za celo sezono, kar je doprineslo k najboljšemu rezultatu pri poslovanju koče doslej. Člani društva se zavedajo, da je dobro vzdrževanje in oskrbovanje koče ogledalo društvenega delovanja, zato je glavnina aktivnosti usmerjenih k temu cilju. Kar 72 voženj so opravili s tovorno žičnico in prepeljali na vrh 14.500 kg hrane in različnega materiala. Veliko dela so lani postorili markacisti, saj visokogorskim potem zima ne prizanaša. Najzahtevnejše je bilo popravilo poti Črna prst-Rodica, kjer so pomagali tudi markacisti PZS in helikopterska enota Slovenske vojske. Gostje so bili posebno navdušeni nad sodelovanjem društva z drugimi društvi v Grapi in s krajani. Presenečeni so bili tudi nad velikim številom mladih v društvu, ki jih navdušujejo za planinstvo že v vrtcu in v osnovni šoli. Vse izlete planinskega krožka so vodili izkušeni vodniki planinskega društva. Šola je vključena v čezmejni projekt ERA, ki ga v Sloveniji vodi Triglavski narodni park pod imenom »Planinsko pašništvo za otroke«. V okviru tega so podbrški mladi planinci obiskali že več živih pašnih planin pri nas, bili pa so tudi n v parku Nockberge v Avstriji. Letnik 33 / številka 5 32 Obvestila Planinske zveze Slovenije Foto: Alenka Zgaga Predsednik PD Tomaž Štenkler je predstavil obsežen program dela za letošnje leto. Sredstva, ki so jih dobili na razpisu Fundacije za šport, jim bodo pomagala pri zamenjavi oken in električne instalacije v koči na Črni prsti. Že lani so potekale priprave na obnovo podpornega zidu pod kočo, letos ga bodo dokončali. Vse člane društva pa so povabili k sodelovanju pri pripravah na osrednjo prireditev ob praznovanju jubileja društva, ki bo v juniju. Zbornik, ki bo izšel ob tej priliki, že pripravljajo. Kot vsako leto bo prvo soboto v septembru društvo pripravilo tradicionalni tek na Črno prst. Na občnem zboru so soglasno potrdili predlog, da se bo odslej imenoval po prvem predsedniku društva Ivanu Anderletu. Na koncu je Gregor Rupnik, predsednik meddruštvenega odbora Posočja, društvu za prehojeno petdesetletno pot podelil slavnostno listino Planinske zveze Slovenije. Olga Zgaga PRAZNIČNI POHOD NA KONJIŠKO GORO V ponedeljek, 9. aprila, smo se ljutomerski planinci pod vodstvom planinske vodičke Zalike Lubi podali proti Slovenskim Konjicam, od koder se razpre lep razgled na dokaj strmo pogorje Konjiške gore. Kar 47 se nas je zbralo na velikonočni ponedeljek na avtobusni postaji. Vreme je bilo ugodno, prav tako vremenska napoved za dan, ki ga je bilo treba čim lepše preživeti v čisti naravi, odmaknjeni od vonja avtomobilov in mestnega vrveža. Na parkirišču konjiške gimnazije smo zapustili avtobus in jo mahnili naravnost proti Stolpniku, najvišjemu vrhu Konjiške gore (1012 m). Lepo označena planinska pot nas je vodila med mogočnimi smrekami in bukvami, se vzpenjala in spuščala, da bi se končno ustavila pri 25 m visokem razglednem stolpu s kovinsko konstrukcijo na vrhu Stolpnika. Vzdržljivi in vztrajni pohodniki, ki jih tudi nekoliko močnejši veter ni motil, so se podali na vrh stolpa, spotoma žigosali planinske knjižice, kajti žig je na srednji ploščadi, a razgled na osrednjo slovensko Štajersko tudi z vrhnje ploščadi ni bil najboljši zaradi zamegljenega ozračja. Po krajšem počitku in malici iz nahrbtnika smo jo veselo ubrali proti razvalinam konjiškega gradu. Pot se je strmo spuščala med mogočnim drevjem, dokler nismo prišli na položnejšo gozdno cesto. Ker pot na Konjiško goro ni zahtevna, smo bili pohodniki po pričakovanju v starostnem razponu od predšolskih otrok do najstarejšega pohodnika, ki jih šteje čez osemdeset. Vsi smo zmogli, vendar smo si prilagajali tempo glede na svoje zmogljivosti. Čeprav je bila letošnja zima zelena in cvetoča, se pohodniku nehote ustavi pogled na pomladanskem cvetju ob poti. Od velikega zvončka do teloha in nič koliko različnih cvetov smo lahko spotoma občudovali, čeprav vseh njihovih imen nismo poznali, zato bi prav prišel kateri priročnik z gorskim cvetjem. A ne le cvetje, tudi velik kup snega, ki je bil pokrit z listjem, smo odkrili v jarku pod pobočjem. Ravno prav za malo kepanja. Nismo bili edini pohodniki na Konjiški gori. Srečali smo veliko skupino planincev z Mute. Mimogrede smo se malo pošalili in pokramljali z njimi. Ne da bi se zavedali, kako je mineval čas in prehojeni kilometri poti za nami, smo prišli do razvalin konjiškega gradu. Razvaline dobivajo novo podobo, saj so bili ostanki grajskega stolpa leta 1998 prezidani in lepo pobeljeni, tako da je stolp lepo viden od daleč. Tudi preostali zidovi in obzidje kljubujejo zobu časa, kajti posamezni zidovi so D 33 Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije izjemno debeli. Njegov lastnik je bil Ivan Erazem Tattenbach, ki se je zoperstavil Habsburžanom, zato so ga dali leta 1670 obglaviti. Tako je grad sameval več kot 300 let. Z obnovo bo verjetno dobil novo podobo in vsebino. Ob povratku v Slovenske Konjice velja omeniti, da je mestece zelo lepo urejeno, čisto, zelenice pokošene, gredice obdelane in zasajene z rožami. Tudi fasade hiš v lepih živih barvah prispevajo k lepšemu videzu mesta. Zato ni čudno, da se mesto že nekaj let poteguje za najlepše urejen slovenski kraj in kdaj pa kdaj tudi zmaga na turističnem tekmovanju. Praznično popoldne je bilo, zato je bilo malo ljudi na cestah in še manj avtomobilov. Mi smo prijetno razpoloženi zavili proti avtobusu in si zaželeli po lepo preživetem dnevu še domačega zavetja. Ivanka KOROŠEC, PD Ljutomer VRHNIŠKI PLANINCI SE PRIPRAVLJAJO NA GRADNJO NOVEGA RAZGLEDNEGA STOLPA Prvi, improvizirani razgledni stolp višine 3 m je zgradila skupina vrhniških navdušencev na Planini nad Vrhniko pred letom 1934, temu pa je sledila postavitev razglednega stolpa višine 16 m, ki je bil na pobudo takratnega Olepševalnega društva Vrhnika svečano odprt 23. septembra 1934 in porušen med drugo svetovno vojno, današnji, 21 m stolp pa je Turistično društvo Vrhnika odprlo 22. maja 1955. redno vzdržujemo, a v nedogled tako ne bi moglo iti, zob časa ga pridno načenja. Marsikomu od številnih pohodnikov in 18.000 obiskovalcev Planine, ki se letno povzpne na stolp, je poplačano s pravo poslastico pogledov na Julijce, Karavanke, Grintovce, Zasavsko hribovje, pa do primorskega snežaka Snežnika in razen Krima, ponuja Planina hkrati tudi enega najlepših pogledov na Ljubljansko barje. Razgledni stolp, ponos Vrhničanov, kljubuje vremenskim razmeram že 52 let, planinci ga Letnik 33 / številka 5 O Tako je bil na pobudo Planinskega društva Vrhnika ustanovljen gradbeni odbor za nadomestno gradnjo stolpa na Planini nad Vrhniko, kateremu so že ob ustanovitvi stali ob strani Turistično društvo Blagajana, Vrhnika in Občina Vrhnika. Niti malo nismo oklevali, kakšen naj bo stolp, tudi v anketi so nas 34 Obvestila Planinske zveze Slovenije krajani podprli, da naj vrh Planine še nadalje krasi leseni stolp. S skupnim delom in ob izdatni pomoči Občine Vrhnika smo jeseni 2006 pridobili gradbeno dovoljenje, malo pred tem pa začeli zbiranje sredstev za novi stolp. Tako danes sprejemamo gotovinska vplačila v Zavetišču na Planini, sedežu Planinskega društva, na transakcijski račun društva in v Turistično-informacijskem centru na Vrhniki. Razposlali smo 600 dopisov morebitnim sponzorjem in donatorjem in rezultati so že vidni. Kako pravilna je bila odločitev, da začnemo z akcijo zbiranja sredstev za izgradnjo nadomestnega stolpa na Planini nam potrjujejo ljubitelji Planine in planinci, ki so do sedaj vplačali že skoraj 20.000,00 EUR (4.792.800,00 SIT). Veseli smo vplačil posameznikov, tokrat pa bi radi izpostavili naše planinske vrste saj je Meddruštveni odbor planinskih društev Notranjske vplačalo 834,59 EUR (200.000,00 SIT), Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika 1.000,00 EUR (239.640,00 SIT), na občnem zboru Planinskega društva Vrhnika, pa so njegovi člani odločili, da iz svojih sredstev prispevajo 4.172,93 EUR (1,000.000,00 SIT). Oglašajo se nam tudi sosednja planinska društva in v kratkem pričakujemo njihova vplačila. Donatorji so nas razveselili z 9.410,78 EUR (2,255.199,55 SIT), s sponzorji smo sklenili pogodbe v višini 20.744,33 EUR (4,971.172,33 SIT), in tako pokril že 53 % investicije, vredne 100.000,00 EUR. Če bi se kdo od bralcev novic odločil, da nas v naši akciji podpre, lahko sredstva nakaže in sicer: Namen plačila: Številka računa: Referenca: Naziv: VRHNIKA Ulica: Kraj: ZA NOVI STOLP 02027-0011453281 00 733 Pred nami je razpis za izvajalca izgradnje stolpa, sklenitev pogodbe z izbranim, da bo pravočasno pripravil hrastov les, nadaljevanje zbiranja sredstev in, kot je zapisal Željko Kozinc: »Kralj nad Betajnovo bo stal« in to najkasneje konec pomladi 2008. Milan Jerman Fotografije: Mirko Malneršič PLANINSKO TRŽAŠKA 11 VRHNIKA DRUŠTVO D 35 Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije PD BREZJE JE OB 10-LETNICI IZDALO GLASILO N OGL a začetku nas ni bilo veliko, a bilo nas je dovolj, da smo 14. februarja 1997 ustanovili naše planinsko društvo. Izleti so se začeli vrstiti, prvi je bil že kar kmalu po ustanovitvi, na Žavcarjev vrh, prvi avtobusni izlet pa je bil v deželo Petra Klepca na izvir reke Kolpe. Že prvo leto smo popeljali naše člane, ki še niso bili na Triglavu, na njegov vrh. Leta so hitro tekla, prehodili smo velik del naše domovine. Prvih osem let je bil predsednik društva Lojz Štromajer. Od leta 2005 sem prevzel vodenje našega planinskega društva jaz. Že od nekdaj sem rad zahajal v hribe in gore. Res je, da raje grem v visokogorje, a narava je lepa povsod. Ob prvem predstavitvenem govoru, ki sem ga pred dvema letoma imel, sem poudaril: »Da društvo ne morem biti samo jaz, ampak društvo tvorimo mi vsi.« To je bil velik izziv zame. Že takoj se mi je porodila misel kako bi številčno povečal naše društvo. Takoj smo naše društvo predstavili Osnovni šoli Drago Kobala na Pobrežju in pokazali mlajšim, kaj vse lepega lahko nudi narava, hribi in gore. To nam je tudi uspelo. Izpeljali smo prve izlete z mlajšimi in v zahvalo dobili pisno pohvalo Planinske zveze, prav tako tudi šola sama. Interes našega društva je nenehno povečevanje članstva. Nekateri so odšli, novi so prišli, vendar je bilo vedno dovolj tistih, ki so z srcem razmišljali in delovali za planinsko društvo Brezje. Nenehno skrbimo tudi za dodatno izpopolnjevanje naših planinskih vodnikov, da nas bodo še naprej varno vodili po naših gorah. Koledar izletov je v našem društvu raznolik, izleti so zasnovani tako, da je za vsakogar nekaj. Vsi, pa dobro vemo, da so naši zleti polni veselja in dobre volje, tudi kakšna solza sreče ne manjka. V prihajajočih letih si želim še podati večji poudarek na mlajših pohodnikih, torej bolj stimulirati mlajše k spoznavanju narave, ter naših lepih krajev v naši lepi Sloveniji. Velik del poti je že prehojeno, ostaja pa še veliko neprehojene poti, zato oprtajmo nahrbtnike in gremo. Zahvala vsem tistim, ki ste na kakršen koli način pripomogli, da je naše društvo postalo zares pravo planinsko društvo. PD BREZJU VSENAJLEPŠE OB 10 LETNICI. DA BI NAS DRAGI BOG ŠE NAPREJ VAROVAL NA NAŠI PLANINSKI POTI. predsednik PD Brezje, MARJAN BREZNIK RIBNIŠKI PLANINCI V LETU 2006 IZVEDLI KAR 24 POHODOV Ribniški planinci so se v petek, 13. aprila, zbrali v Ribnici, v gostilni Pri Pildarju, kjer so v prijetnem ambientu imeli svoj že 28. redni letni občni zbor. Pregledali so delo v letu 2006 in predstavili plane za naprej. Pred uradnim delom občnega zbora so pripravili zanimivo predavanje, ki ga je imel Milan Mlakar iz Kočevja. Predaval je o 7134 metrov visokem Peak Leninu, ki leži v Kirgiziji, o pripravah na odpravo, o doživetjih, ljudeh, Letnik 33 / številka 5 naravi in samem vzponu. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Ob samem začetku občnega zbora pa je predsednik PD Ribnica Stane Babič najprej pozdravil vse zbrane planince in ljubitelje gora, bilo jih je malo več kot 40, prav posebej pa goste iz PD Kočevje in predsednico Meddruštvenega odbora planinskih društev Ljubljana Marinko Koželj Stepic. Po izvolitvi organov občnega zbora je svoje poročilo podal najprej predsednik, v katerem je spregovoril o delovanju društva v preteklem letu, o delu, pohodih, Planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori, dežuranju, gospodarjenju, pa tudi žal o štirih 36 Obvestila Planinske zveze Slovenije nepovabljenih obiskovalcih v koči, zato se bo v kočo namestilo dovolj učinkovit alarmni sistem. »Naša glavna dejavnost, obiskovanje gora, je potekala po sprejetem planu pohodov. Pretekla sezona je bila predvsem namenjena spoznavanju neznanih kotičkov domovine in okolice, zato smo precej obiskovali brezpotja in neoznačene poti, kot so Debeli vrh in Ogradi, Trupejevo poldne in Dleskovška planota. Precej je bilo izletov tudi izven meja: na Hrvaškem Plitvice, skupaj s PD Kočevje Učka, jeseni Narodni park Paklenica, kjer smo uspešno osvojili najvišji vrh Velebita, Vaganski vrh. V Avstriji smo obiskali Pristovški Storžič ter za mnoge prvi tritisočak, Hafner,« je poročal predsednik ter nadaljeval, da je na vseh pohodih poglavitna varnost, zato je bilo potrebno kakšno turo tudi skrajšati ali spremeniti. Vodniški odsek je načrtoval 26 pohodov, dva sta odpadla zaradi slabih vremenskih razmer. »Na vseh pohodih smo se imeli lepo, se kaj novega naučili in spoznali. \ v* m i ^ .-tftf r Foto: Stane Babič Izvedena sta bila tudi tradicionalna pohoda v Jelenov žleb in po Ribniški planinski poti, oba pohoda sta vsako leto bolj obiskana. Po ribniških poteh pa so vodili tudi nekaj skupin iz drugih planinskih društev, ki so zaprosili za pomoč in vodenje. Zelo pridni so tudi markacisti, ki kljub maloštevilčnosti v odseku, marljivo, načrtno delajo in skrbno vzdržujejo RPP. Predsednik pa je pozval še ostale, ki imajo čas in voljo, da se jim pridružijo ter pomagajo, da bodo ribniške poti še naprej take, da jih lahko ovarno in zadovoljno biskujejo tudi drugi. Mladinski odsek je bolj v mirovanju, organizirajo pa skupaj z vodniškim odsekom tradicionalni nočni pohod na Sv. Ano za vse mlade, po srcih in letih. Z veseljem je predsednik povedal, da je v letošnjem šolskem letu zopet začel delovati planinski krožek na OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici, ki ga vodita predsednik in učiteljica Damjana Arko, krožek pa obiskuje okoli 25 učencev, vsi nadebudni in željni raziskovanja. Planinski krožek deluje uspešno tudi na Oš dr. Ivan Prijatelj v Sodražici, vodi ga Helena Drobnič. Svoja poročila in plane so podali še načelnik markacijskega odseka (Andrej Drobnič), načelnica vodniškega odseka (Zdenka Mihelič) ter predsednica častnega sodišča Karolina Šmalc, ki je z veseljem poročala, da častno sodišče ni imelo nobenega dela. V društvu so se tudi veliko izobraževali, pridobili novega vodnika PZS B kategorije. Finančno poročilo je v imenu blagajničarke podal predsednik, ki je že prej zajel tudi delo gospodarksega in mladinskega odseka, tajnik Martin Žuk pa je poročal o članstvu in delu tajnika. V letu 2006 je bilo v PD Ribnica včlanjenih 91 planincev, a kot je dejala Koželjeva, je društvo aktivno kot bi imelo najmanj 200 članov. Nova članica Upravnega odbora PD Ribnica je postala Damjana Arko, potrjena pa je bila tudi članarina za leto 2007. Občni zbor se je zaključil z družabnim večerom ob slastnem golažu, klepetu in smehu, uvod v to pa je popestrila planinka Karolina Šmalc s hudomušno luštno pesmico. Zdenka Mihelič OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA MISLINJA Planinsko društvo Mislinja je eno izmed najbolj množičnih društev v občini Mislinja, saj šteje kar 432 članov. Pred kratkim so se planinci zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru v dvorani Slomškovega doma v Šentilju. Seznanili so se z delom in uspehi v preteklem letu, sprejeli finančno poročilo in plan dela za letošnje leto. Predsednik društva je v svojem poročilu navedel, da je delo planinskega društva usmerjeno predvsem v pohodništvo. Svoje planinske postojanke nimajo, zato so se toliko bolj usmerili v organizacijo skupnih pohodov, saj so jih v lanskem letu izvedli preko 30, na Letnik 33 / številka 5 D 37 Obvestila Planinske zveze Slovenije vsakem izmed teh pa je bilo med 20 in 30 udeležencev. Za dobro organizacijo in varnost na teh pohodih skrbijo usposobljeni planinski vodniki. Kar 11 vodnikov premore društvo. Ti že v začetku leta pripravijo program za naslednje leto, si razdelijo posamezne izlete, nato pa poskrbijo za ustrezno informiranost članov pred izvedbo posameznega pohoda. Tu jim veliko pomaga Koroški radio, ki vsako sredo objavlja planinske novice, imajo pa v Šentlenartu tudi svojo oglasno desko, kjer redno obveščajo svoje člane o aktivnostih društva. Ne smemo pozabiti tudi na redno obveščanje članov preko spletne strani občine Mislinja, kjer redno poročajo tudi o posameznih pomembnejših akcijah svojega društva. Vsako leto pripravijo vsaj en daljši izlet v tuje gore. V lanskem letu so se koncem meseca junija odpravili v Makedonijo in Grčijo in tam osvojili oba najvišja vrhova Korab in Olimp. Nekateri kondicijsko bolje usposobljeni planinci so osvojili nekaj pomembnejših vrhov v pogorju Atlasa v Severni Afriki, na Pik Leninu pa se je preizkusil tudi njihov član Sekuti Damjan, ki mu sicer ni uspelo osvojiti vrha te gore, je pa dostojno promoviral mislinjsko občino in domače planinsko društvo. Na občnem zboru je predsednik posebej pohvalil tudi delo markacistov, ki so v zadnjih letih obnovili in na novo nadelali kar nekaj planinskih poti. Vse planinske poti na obronkih Pohorja so bile obnovljene že pred leti, nameščene so bile nove smerne table, pred kratkim pa je bila na novo markirana nova pohodniška pot iz Mislinje preko Crepiča, Fričevega vrha in Završ nazaj v Mislinjo. Zanimivo je, da se vsakodnevnih pohodov na bližnje griče Crepič, Fričev vrh in Turjak poslužuje vse več domačinov. Večina teh spoznava, da je vsakodnevna rekreacija še kako pomembna za ohranjanje zdravja in da ni lepše sprostitve kot povzpeti se na enega izmed teh vrhov, še posebej ob lepem sončnem vremenu. V zadnjem času je dobro zaživelo tudi sodelovanje planinskega društva z mentorji planinskih krožkov na osnovni šoli. Zelo pomembno je, da tudi mladi spoznavajo lepote naše narave in da se znajo sproščati v prelepi neokrnjeni naravi. Zato je delo obeh mentoric Marine Porčnik na osnovni šoli Mislinja in Majde Hudovernik na podružnični osnovni šoli Dolič toliko bolj dragoceno. Na občnem zboru jim je Meddruštveni odbor planinske zvez Slovenije za Koroško podelil tudi zaslužena priznanja. Posebne pohvale pa so bili deležni še nekateri člani planinskega društva, ki so se v zadnjem obdobju izkazali s svojo prizadevnostjo in aktivnostmi pri delu društva. To so bili Gros Marjan, Zaveršnik Jože in Bricman Franc. Planinsko društvo letos praznuje 25. letnico svojega obstoja. Ta pomembni jubilej bodo proslavili drugo soboto v mesecu septembru pri Grmovškovem domu na Kopah, kjer bo tudi vsakoletno srečanje Koroških planincev. Na to srečanje vabijo vse planince iz Koroške pa tudi druge občane, saj je prav, da ta jubilej PD Mislinja dostojno proslavi. Mirko Tovšak PD PODNANOS V SLOVENSKI ISTRI Planinsko društvo Podnanos je 27. 4. 2007 organiziralo družinski pohod po slovenski Istri. Na izlet se je prijavilo 85 planincev, tako da smo se iz Podnanosa odpeljali s kar .dvema avtobusoma. Pohod, ki sta ga pripravila in vodila Gvido Furlan in Andreja Pižent smo začeli pri vodnjaku, ob poti proti mejnemu prehodu Dragonja. Najprej smo se povzpeli do vasice Padna, ki je kot celota spomeniško zaščitena. V Novi vasi smo Letnik 33 / številka 5 38 Obvestila Planinske zveze Slovenije si odpočili in pomalicali, nato pa pot nadaljevali proti Krkavčam, kjer smo si ogledali znamenito cerkev. Iz Krkavč smo se spustili v dolino reke Dragonje, tu pa nas je čakal še zadnji vzpon do vasi Sveti Peter. V tej vasi smo obiskali turistično kmetijo, kjer smo se na urejenem pristnem istrskem dvorišču lahko okrepčali z domačim refoškom in malvazijo. Da pa izleta ne bi bilo prehitro konec, smo se z avtobusi odpeljali še do morja. Najpogumnejši so poizkusili, ali je voda še vedno slana in mokra, drugi pa smo jih občudovali in sanjali o bližajočih se počitnicah. Pozno popoldne smo se polni prijetnih občutkov, ki so nam jih pustili oljčni nasadi, svojevrstni čari istrskih vasi, refošk, morje, sonce in dobra družba, vrnili v domačo vas. AP PLANINSKA DRUŠTVA OBVEŠČAJO PD Črnomelj odda v najem planinski dom na Mirni gori. Prednost bodo imeli ponudniki z veljavno registracijo za s.p. ali d.o.o. Pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Planinsko društvo Črnomelj, Pod smreko 10, 8340 Črnomelj Več informacij zainteresirani lahko dobijo na tel: 031/ 638 912 ali 040/ 643 520. Predsednik PD Črnomelj, Peter Dichlberger Takoj zaposlimo kuharico, kuharja ( lahko je priučen ) za delo v TIČARJEVEM DOMU na Vršiču v času sezone od začetka junija do konca septembra 2007. Vse informacije dobite na planinskem društvu Jesenice tel.: 04 58 66 070 ali 041 733 036. OSTALO... POZIV GORSKIM KOLESARJEM, ČLANOM PLANINSKIH DRUŠTEV V zadnjih letih vse več planincev obiskuje gore tudi s kolesi. Pri nas je to še nekaj novega, po eni strani smo deležni občudovanja in odobravanja, po drugi strani pa graj, češ da uničujemo poti. Zakonodaja nam ni naklonjena, takoj ko zapeljemo s cest, gozdnih in poljskih prometnic, kršimo pravni red. Predlog novega zakona o planinskih poteh, ki bo šel v kratkem v tretjo obravnavo v državni zbor, nam prepoveduje vožnjo po vseh tistih markiranih poteh, ki so ožje od enega metra. Z izjemo nekaj gorskokolesarskih odsekov pri PD in enega ali dveh klubov Gk izven PZS nimamo organiziranih oblik delovanja: nimamo urejenega sistema vzgoje, šolanja vodniškega kadra, komisije za gorsko kolesarstvo pri UO PZS, popustov v kolesarskih trgovinah kot člani PZS, zavarovanja itd. Menim, da se moramo gorski kolesarji, člani PD v PZS, povezati, sprejeti pravila vedenja v gorskem svetu in izvoliti predstavnike, ki bodo zastopali naše interese v organih PZS in v družbi in se povezati z drugimi organiziranimi oblikami gorskih kolesarjev. Problematiko gorskega kolesarstva smo že na kratko predstavili tudi Predsedstvu PZS in Komisiji za usposabljanje in preventivo PZS. V obeh primerih je bil odziv spodbuden. Kako naprej? Predlagam, da se vsi tisti, ki smo v okviru PZS, pa tudi širše že nekako udeleženi v organiziranju gorsko-kolesarske dejavnosti, sestanemo in dogovorimo o oblikah bodoče organiziranosti. Če sprejemate to pobudo in ste pripravljeni sodelovati mi prosim pišite na joze.rovan@ef.uni-lj.si. Zelo dobrodošlo bo tudi obvestilo o obstoju gorsko-kolesarskih odsekov oz. organizatorjih izletov gorskih kolesarjev v okviru PZS (ime, naslov, e-naslov). 39 O Jože Rovan Letnik 33 / številka 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: generalni sekretar: Telefon: FAX: E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si info@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 Računovodja PZS 43-45-692 GK, KPP 43-45-682 Računovodstvo, PV 43-45-687 Planinska založba 43-45-684 Blagajna, KGP 43-45-688 MK, VK, KVIZ 43-45-689 KA, KOTG, KŠP, OP, KVGN 43-45-686 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 GORSKA REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE in SKLAD OKREŠELJ imata pisarno v Kranju (prostori Gasilskega doma): Bleiweisova 34, 4000 Kranj Telefon: 04/238-27-27, fax: 04/238-27-25, GSM: 031/374-725, e-pošta: grzs@siol.net URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek sreda petek ponedeljek sreda petek od 8. do 14. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure od 8. do 17. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 1660 izvodov brezplačno, maj 2007 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si ali hedvika@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. \ Fundacija za šport wwwfrindaeiJazasfHr t .ury Letnik 33 / številka 5 O 40 Mladinska priloga Obvestil PZS UVODNIK Prvomajski prazniki so za nami, zdaj smo vsi še bolj spočiti, veseli in polni energije. Upam, da ste izkoristili lepo vreme in pobegnili ven iz mesta. Ampak sem ugotovila, da tudi tak pobeg ne more biti tako spontan kot včasih. Ne dolgo nazaj si se lahko samo usedel v avto in se odpeljal neznano kam. Danes je to mogoče samo ob delavnikih, ko so vsi v službah. Najbrž ste morali za te praznike načrtovati vse, med drugim tudi kdaj je najbolj smotrno oditi z doma. Če ste pozabili na to, vas je doletela gneča, avtomobilski zastoji in jezni ter nejevoljni vozniki. Živimo v svetu, ko postajamo vedno bolj razvajeni in priklenjeni na avtomobile, mobitele, računalnike... ampak tudi za to obstaja rešitev: vsi na kolo. Lahko si predstavljate, da je za vas vsak dan dan brez avtomobila. Ste kdaj pomislili, da bi se do hribov odpeljali kar s kolesom. Je pa res, da je ta možnost za tiste, ki so česa takega fizično sposobni. Vendar se mi zdi, da premalo uživamo na kolesih pa tudi na rolerjih. Kdaj ste nazadnje občutili lehen vetrič v laseh, pripeko sonca na obrazu in rahle bolečine na zadnjici. Če se ne spomnite kdaj je bilo to, vzemite tisto zaprašeno kolo iz kleti, ga obrišite in se odpeljite. Ni važno kam se poste peljali, potrebno je uživati in opazovati naokoli. Nikoli ne veste, kaj boste videli s perspektive kolesarja kar ne bi nikoli videli iz avta. 1 In kar je najbolje pri vsem; za kolesarjenje naokoli niti ne rabite biti vrhunski kolesarji z najdražjimi gorskimi kolesi. Na izlet po gozdu, ob reki ali po dolini se lahko podate na mestnem kolesu. Pa saj to že veste, da ni pomemben izgled, ampak delovanje, saj ste hribovci. Tudi vi najbrž ne kupujete gorske opreme po izgledu in znamki, ampak po njenem dobrem delovanju. Prav tako je tudi z vsemi stvarmi, ki jih kupimo, tudi s kolesi. Kolesarjenje sem omenila tudi zato, ker se mi zdi, da je še dodaten pokazatelj poletja v naših krajih. Zato upam, da se boste čimprej spet podali na svež zrak, s kolesom ali brez. Važno je, da boste neizmerno uživali. Vesna Lenart NEKAJ MEDNARODNIH »Veliko stori, kdor stori malo, a stori to, kar mora storiti. Ničesar ne stori, kdo naredi veliko, vendar ne stori tistega, kar bi moral storitii.« (sv. Janez Bosco) Pozdravljeni, tokrat vas vabim na zanimive tabore v Avstrijo (družinski tabor), Nemčijo in Romunijo ter v Makedonijo. © DRUŽINSKI TABOR V AVSTRIJI (GYS camp): Avstrijska planinska zveza (OAV) vas najmlajše in starše skupaj vabi na razigran in zanimiv planinski družinski tabor v Avstrijo. Tabor se bo odvijal od 22. - 28. 7. 2007 z namestitvijo na čudoviti planini Tauplitzalm v severozahodnem delu avstrijske Šajerske. Prijetna koča oz. že skoraj hotel »Hollhaus« nudi toplo in domače vzdušje v objemu gorske narave. Pričakujejo skupaj 30 udeležencev (staršev in otrok), in do dve družini oz. skupaj 8 oseb na državo. Program je primeren za starše z otroki od 0 - 15 let in vsebuje igre za družino, potepanja in različno zahtevne pohode, izlete, ekskurizije v okoliške hribe (tudi nad višino 1620 metrov). Dovolj časa pa bo tudi za sprostitev in morebitno kopanje v bližnjih jezerih. Med opremo sodijo Letnik 11 / številka 5 Mladinska priloga Obvestil PZS nahrbtnik za na izlete, čutara za pijačo, planinska oblačila in planinski čevlji, copati za noter, topla in zaščitna oblačila (proti vetru, dežju in mrazu), spalna vreča, svetilka, zaščita proti soncu (sončna krema z visokim zaščitnim faktorjem, sončna očala, čepica...), potrebščine za osebno higieno, kopalke, veljavna planinska izkaznica, zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, za ob večerih pa vzemite vse za družabnost, zabavo - kitaro, pesmarice, igre itd. Cena znaša 285 EUR za odraslega, 190 EUR za otroke od 10 - 15 let, 95 EUR za otroke od 4 - 9 let, za otroke od 0 - 3 let pa je zastonj. V ceno so vključeni nastanitev, polni penzion, vodstvo, celotni program. Prijave (največ dve družini oz. 8 oseb) sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 10. 6. 2007 (lahko pa si svoje mesto zagotovite že prej). V prijavi navedite zase in za otroke vse podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD, za otroke tudi starost). Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@siol.net. © RAZISKOVALNO - PLANINSKI TABOR (GYS camp): Romunska planinska zveza (FRAE) vas vse mlade med 14. in 17. letom vabi od 21. - 28. avgusta 2007 na pravi pustolovski tabor v osrčje pogorja Apusenov (zahodni del romun. Karpatov)! Na taboru predvidevajo doživetja polne planinske ture po prekrasnih gozdovih, kanjonih in hribih, kolesarske potepe, plezanje, oglede in raziskovanje jam v področju z največjim številom jam v Romuniji, ter oglede drugih naravnih in kulturnih znamenitosti... seveda pa veliko druženja z drugimi mladimi planinci tudi ne bo manjkalo. In kot pravijo, so to kraji kot nalašč za ljubitelje gorniških pustolovščin! Cena tabora na udeleženca znaša 200 EUR, vanjo pa je vključen celotni program z vsemi lokanimi prevozi, nastanitev v koči s polnim penzionom in strokovno vodstvo. Zborno mesto je na železniški postaji Cluj, 21. avgusta od 7.30 do 10.00. Med potrebno opremo sodi primerna planinska oprema tako za toplo kot tudi za hladno vreme; flis jakna, pa vetrovka, zaščita pred dežjo in soncem, planinski čevlji in po možnosti plezalniki, čelna svetilka, osebna toaleta, kopalke ter spalna vreča in nahrbtnik. Nastanitev bo v koči »Ic Ponor« v Apusenih. Prijave (največ 4 mladi) sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 25. 6. 2007 (lahko pa si svoje mesto seveda zagotovite že prej). V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi izkušnje v hribih. Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 8 ali zdenka.mihelic@siol.net. Letnik 11 / številka 5 C5 2 Mladinska priloga Obvestil PZS © PLEZANJE IN PLANINARJENJE (GYS camp): Romunska planinska zveza (FRAE) vabi vse mlade med 17. in 25. letom na mednarodni mladinski tabor v Narodni park soteske Bizac v Vzhodnih Karpatih, in sicer od 11. - 18. 8. 2007. Vabijo tako vse plezalce (od začetnikov do izkušenih) in planince, ki bi se radi naužili pravega plezalnega in pohodniškega paradiža v prelepem naravnem okolju in tradicionalnem podeželskem vzdušju. V bližini impresivnega Rdečega jezera in slavnih globokih sotesk, vklesanih v apnenčaste skale, je več kot 200 različno težkih in dolgih plezalnih smeri (od 3 do 10 - po UIAA lestvici; 15 - 300 m dolžine). Prva smer tu je bila narejena leta 1934 na elegantni Altar Tower. Prav tako pa je nekaj posebnega tu pohodništvo oz. planinarjenje po zanimivih poteh in vrheh tod okoli. Program tabora obsega štiri dneve plezanja in planinarjenja, en dan za vzpon na Ceahlau Mt. (1907 m) in enodnevni izlet do zanimivih kulturnih in naravnih znamenitosti (mesto Piatra Neamt, srednjeveški samostani, dolina Bistrita, 40 km dolgo jezero Bizac...). Na tem taboru se res trudijo, saj poleg vsega tega ponujajo še dodatni program oz. možnost kolesarskih potepov, ogledov jam, pa jahanje, ribarjenje s čolna in plavanje. Zvečer seveda sledijo družabni večeri ob tabornem ognju, petjem in plesom, in tudi s predstavitvijo raznih ekspedicij, videi, predavanji ob diapozitivih itd. Lahko prinesete (zaželjeno je) tudi svoje posnetke, slike. Cena tabora na udeleženca znaša 200 EUR, vanjo pa je vključen celotni 7-dnevni program z vsemi lokanimi prevozi, nastanitev v koči »Ecolog« na 700 m nadmorske višine, oskrba s polnim penzionom in strokovno vodstvo. Koča je od Romunske planinske zveze, ima pa tudi internetni dostop in možnost klicev v tujino. Prijave (največ 4 mladi) sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 10. 7. 2007 (lahko pa si svoje mesto seveda zagotovite že prej). V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter 3 tudi plezalske izkušnje in v hribih nasploh. Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@siol.net. © PLEZALNI TABOR »ELBSANDSTEIN« (GYS camp):Mladins ka komisija Nemške planinske zveze (JDAV) vas od 22. - 28. 7. 2007 vabi na plezalni tabor, na območje, na katerega plezalci prihajajo že več kot 100 let - da raziščejo gore in stene Elbsandstein na vzhodu Nemčije. Več kot 1000 peščenjakovih stolpov se dviga mogočno in ponuja več kot 2000 različnih smeri. Prosto plezanje, zametki le tega, pravijo, je bilo rojeno tu v začetku 20. stoletja. Nacionalni park »Saxon Switzerland« je znan tudi kot eden izmed najlepših v Evropi. V »Elbi« se boste lahko učili tudi tradicionalnega plezanja v fascinantni in enkratni skali. Veliko se bo plezalo, saj se pričakuje mlade iz različnih držav, kultur in različnih znanj, tako bo veliko priložnosti za druženje, spoznavanje novih prijateljev, pa za uživanje skupnega časa zunaj v čudovitem okolju in plezanju ter za učenje posbnega plezanja v skali tega »Elbi« območja. Plezanje bo potekalo pod vodstvo izkušenega vodstva, in sicer v različnih tehnikah, različih težavnostih in različno dolgih smereh, možnost bo tudi bivakiranja v skalnih jamah oz. pod previsi, za sprostitev in popestritev pa bo seveda še veliko skupinskih iger in družabnosti ob večerih. Tabor je namenjen mladim od 16 - 22 leta starosti, ki plezajo smeri vsaj 5. stopnje UIAA lestvice. Nastanitev bo v koči "BSV Leipzig Mitte e.V." sekcije DAV v gorski skupini Elbsandsteingebirge. Organizatorji pravio, da je to tipična koča in je spalna vreča obvezna. Zajtrki, kosila in večerje bodo taki kot si jih boste zaželeli, saj boste skupaj kot skupina pripravljali obroke. Cena nastanitve, polnega penziona, vodstva in programa s prevozi znotraj poteka tabora je 220 EUR. Med opremo, ki jo boste potrebovali, so prijatelji iz Nemčije zapisali: celotna lastna plezalna Letnik 11 / številka 5 Mladinska priloga Obvestil PZS oprema (čelada, pas, plezalniki, vrv, stopne zanke, vponke, vponka z matico, sistemi, varovalo, hitra zanka itd.), veljavna planinska izkaznica, oblačila za hladno in toplo vreme, dovolj perila za preobleči, anorak, zaščita proti dežju, topel pulover oz. flis, kapa, rokavice, planinski čevlji, dobre-trpežne hlače, kopalke, copati za noter, športni copati za zunaj, nahrbtnik za enodnevne ture, čutara, škatla za malico, zaščita proti soncu (sončna krema z visokim zaščitnim faktorjem, sončna očala, čepica...), brisače. Organizatorji si želijo tudi spoznati deželo, gore, kulturo itd. svojih udelžencev, zato vabijo, da udeleženci prinesejo s seboj čim več fotografij, razglednic, prospektov, diapozitivov, CD s predstavitvijo in drugo, s čimer bi ostalim udeležencem in vodstvu lahko pričarali lepote in čare domovine. Prijave (največ 4 mladi) sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 10. 6. 2007 (lahko pa si svoje mesto seveda zagotovite že prej). V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, mobi, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi plezalske izkušnje! Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@siol.net. © NADELAVA ŠPORTNO PLEZALNIH SMERI V NARAVNI STENI IN PLEZALNI FESTIVAL, MAKEDONIJA (GYS camp): Organizator: MMSF, SCA Datum: 1. - 8. julij 2007 Nastanitev: možne so tri nastanitve - 1. prvo razredni kamp "Gradiste" (5 EUR/ osebo), 14 km oddaljen od Ohrida, na prekrasni obali z mini-marketom in restavracijo. 2. privat sobe v vasi Trpejca (15 EUR/ osebo), 3. hoteli (od 25 EUR/ osebo naprej) Cena registracije: 10 EUR, plača se jo ob prihodu na tabor. Oprema: vsak udeleženec mora prinesti s seboj vso svojo plezalno opremo (pas, plezalniki, čelada itd., vrv 50 - 60 m je lahko ena na skupino) Področje: glavna plezalna stran je par kilometrov iz kampa in samo 5 km oddaljena od jezera. Skala je apnenčasta. Smeri pa so dolge od 25 metrov v širini 300 metrov vzdolž obale. Drugo plezalno območje pa je Nacionalni park »Galicia« (http://www.ohrid.gov.mk/angliska%20verzi ja/National%20park%20Galicica.htm) in se imenuje »Zli dol«. Skala je trda, apnenčasta, dolžina območja je 1 kilometer, išina smeri pa do 50 metrov. Ima pa tudi Letnik 11 / številka 5 4 Mladinska priloga Obvestil PZS idealne pogoje tekom celega poletja, saj je področje obkroženo z gozdovi in so smeri v senci skoraj ves dan. Udeleženci: starosti 16 let in več (mlajši od 18 let v spremstvu vodje ekipe ali mentorja, vodnika). Za kandidate za postavljalce smeri je minimum plezanja: 6a. Na festivalu so dobrodošli tudi začetniki. Težavnost smeri: od 5a do 8b. Vodja tabora: Alexander KLENOV, Rusija. Program: je zanimiv in pester s poudarkom na nadelavi športno plezalnih smeri na teh področjih. Organizatorji pa pripravljajo tudi družabne večere s plezalci in raznimi predstavitvami, tudi izleti in ogledi (Ohrid z okolico, kultura in zgodovina Makedonije itd.) ter z raznimi vzponi. Informacije o taboru in druge koristne napotke najdete na: http://www.climbing.org.mk/mk/eng/ohrid eng2007.html Prijave sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 15. 6. 2006. V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi plezalne izkušnje. Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@siol.net. Mladinska priloga Obvestil PZS Naj opozorim samo še na to, da naj bi se mladi pod 18. letom udeleževali taborov skupaj s polnoletno osebo (t. j. vodja skupine/ mentor PS, VPZS itd.). © REDNA SEJA YC UIAA: Redna seja Youth Commission UIAA bo tokrat od 18. - 20. maja 2007 v Munchnu (Nemčija), kamor predstavnike in člane matičnih mladinskih komisij planinskih zvez vabi Nemška planinska zveza DAV. Med obravnavanimi točkami dnevnega reda bodo med drugim tudi predsednikovo poročilo dela komisije od zadnje seje do sedaj, poročilo s seje UIAA Council, finančni pregled, aktivnosti 2007, seminar Izobraževanje mladinskih vodnikov (najverjetneje v Španiji), Global Youth Summit prjekti, YC UIAA -Mednarodni mladinski tabori 2007, aktivnosti 2008 - 2009, publikacije in promocija dela YC UIAA in njenih članic. Na sejo je vabljena tudi predstavnica MK PZS v YC UIAA. Srečno, kjerkoli se boste potepali ali uživali na sončku. Pazi nase ter.... mejte se radi! Zdenka Mihelič NOVICE IZ PO MO PO MO POSOČJE ZAPISNIK 15. seje Pokrajinskega odbora mladinskih odsekov POSOČJA, ki je bila izpeljana 13.4.2007 v prostorih PD Tolmin, ulica Maršala Tita 16a. Dnevni red seje: 1. Spomladansko in jesensko srečanje POMO Posočja, 2. Srečanje mentorjev in vodnikov POMO Posočja, 3. Razpisi za akcije MK PZS, 4. Tabori MO-jev in tabori GRS Tolmin, 5. Tekoče zadeve, 6. Razno. S sejo smo začeli ob 19.10. Ad 1) V prvi točki smo se dogovorili za izvedbo spomladanskega in jesenskega srečanja POMO POSOČJA in sicer: • Spomladansko srečanje: Organizator je MO PD Ajdovščina, srečanje bo izvedeno 12. ali 19. maja v okolici Golakov (več informacij bo podano v vabilu), • Jesensko srečanje: Organizator je MO PD Kobarid, srečanje bo izvedeno 13. oktobra s predlaganim programom: Zbor v Kampu Koren, odhod na turo preko Kozjaka - Magozd - ogled cerkvice v Magozdu - Kozjak - čez brv - Kamp Koren. Potek je okviren. (več informacij bo podano v vabilu). Ad 2) Srečanje za mentorje po organiziral MO PD Cerkno 17. novembra po Zakojški grapi. Izvedeno bo tudi srečanje Ciciban Planinec, ki ga organizirala MO PD Tolmin. Ad 3) V točki tri smo pregledali razpise v obvestili PZS št. 3, 4, ki jih morajo načelniki posredovati do 31. maja za organizirane dejavnosti (Tabori, srečanja mladincev). Predstavil sem tudi akcijo MK PZS Letnik 11 / številka 5 6 Mladinska priloga Obvestil PZS »Preživetje v naravi«, ki bo potekala 30.4.2007 - 2.5.2007 po Kamniških Alpah. Ad 4) V točki štiri smo se dotaknili taborov, ki jih bodo izvedli MO-ji v Posočju. MO PD Nova Gorica (1. - 10. avgust (Bavšica)), (tabor za študente bo izveden tri dni nekje v Dolomitih). MO PD Ajdovščina (7. - 14.julij. (V območju TNP - Bovec). MO D Tolmin (26. - 30. junij (Krnska jezera)) MO PD Kanal - Valentin Stanič (Konec maja v Domu pod Ježo). Predstavil sem tudi dva razpisa za poletne tabore, ki jih bo izvedla GRS Tolmin. Vsi udeleženci na seji so prejeli tudi prijavnice za tovrstne tabore. En tabor je namenjen za mlajše planince, drugi pa za starejše planince. Ad 5) V točki pet smo se dotaknili še Orientacije. Tekmovanje bo izvedeno 22.4.2007 v okolici Vogrskega jezera (MO PD Nova Gorica). Ad 6) Finančni načrt za izvedo akcij POMO Posočja: Pregledali smo finačni načrt za posamezno akcijo, ki bo izvedena v sklopu POMO Posočja. Zaključek seje 20.10 Zahvaljujem se vsem za udeležbo na seji, članicam MO PD Tolmin za prostor, kjer smo izvedli sejo. Zapisal: Gorazd LAPANJA FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA 2007 Pred dnevi je Slovenska filantropija -združenje za promocijo prostovoljstva -organizirala že tradicionalni, 8. Festival prostovoljstva mladih. Festival sestavlja paleta dogodkov, ki so letos potekali od 16. do 22. aprila po vsej Sloveniji. 19. aprila pa je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal osrednji dogodek festivala, ki smo se ga udeležili tudi z Mladinsko komisijo. V dopoldanskem delu so potekale različne delavnice za prostovoljke in prostovoljce iz vse Slovenije. Tako smo planinci najprej pripravili krajše predavanje in predstavitev planinske opreme. Še več, prostovoljki smo nadeli plezalni pas, nahrbtnik, rokavice, čelado in v roke cepin. Drugi del delavnice je bil še bolj interaktivne narave, saj smo udeleženke delavnice učili vozlanja. Začetna zadržanost prostovoljk se je kaj hitro sprevrgla v smeh in veselje, po drugi strani pa na nov pogled na planinstvo, saj o njem pred delavnico niso ravno veliko vedele. Popoldanski del je potekal v samem središču prestolnice. Na odru so se s kulturnim programom predstavljale različne prostovoljske organizacije, prav tako pa na številnih stojnicah na Prešernovem trgu. Tudi Mladinska komisija je imela svojo stojnico, kjer smo delili plakate Ciciban planinec, Zavarovane rastline v gorskem svetu in pa plakate revije Planinski vestnik. Večje je bilo zanimanje za starejše številke Planinskega vestnika, pa tudi za zloženko o Mladinski komisiji. Zagotovo pa so za oidoče bile najbolj zanimive najboljše mimoi Letnik 11 / številka 5 7 Mladinska priloga Obvestil PZS fotografije lanskega fotografskega natečaja, ki smo jih razobesili po vsej stojnici. Vsi so jih občudovali in marsikdo je želel fotografije enostavno - kupiti in odnesti domov! MK-jevci smo s sodelovanjem na Festivalu prostovoljstva in tako s predstavitvijo naše organizacije v središču mesta zadovoljni, kajti mnogo mimoidočih je zanjo slišalo prvič. Nekatere so zanimale aktivnosti, ki jih izvajamo, spet druge je bolj zanimala revija za ljubitelje gora. Za konec pa naj še omenim, da je festival namenjen promociji prostovoljskega dela mladih, osveščanju javnosti o aktivnostih, ki jih mladi prostovoljsko izvajajo, in zahvali prostovoljkam in prostovoljcem za vse ure, dobro voljo in energijo, ki so jih in jih še bodo namenili prostovoljni pomoči. Jerca Vranič Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Letnik 11 / številka 5 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave SEZNAM IN CENE PLANINSKIH EDICIJ PLANINSKI ZEMLJEVIDI EUR Cena z DDV v SIT Bohinjsko jezero z okolico - 1:25 000 (2006) 5,80 1.389,91 Dolenjska, Gorjanci, Kočevski Rog - 1:50 000 (1997) 7,60 1.821,26 Grintovci - 1 : 25 000 (2005) 7,60 1.821,26 Jalovec in Mangart (2004) 7,60 1.821,26 Julijske Alpe - vzhodni del - 1:50 000 (2006) 7,60 1.821,26 Julijske Alpe - zahodni del - 1:50 000 (2006) 7,60 1.821,26 Kamniško - Savinjske Alpe - 1:50 000 (2004) 7,60 1.821,26 Karavanke - osrednji del - 1:50 000 (2006) 7,60 1.821,26 Ljubljana in okolica - 1:50 000 (2003) 7,60 1.821,26 Pohorje - 1:50 000 (2004) 7,60 1.821,26 Polhograjsko hribovje in Šmarna gora - 1:25 000 (1992) 5,40 1.294,06 Posavsko hribovje - Boč - Bohor - 1:50 000 (2003) 7,60 1.821,26 Posavsko hribovje - zahodni del (Menina-Ostrež-Kum) 2002 7,60 1.821,26 Slovenska Istra, Brkini, čičarija in Kras - 1:50 000 (1997) 7,60 1.821,26 Snežnik - 1:50 000 (1999) 7,60 1.821,26 Stol in Begunjščica - 1:25 000 (1996) 6,60 1.581,62 Storžič in Košuta -1:25 000 (1995) 6,60 1.581,62 Triglav - 1:25 000 (2006) 7,60 1.821,26 Triglavski narodni park - 1:50 000 (2006) 7,60 1.821,26 Turistični zemljevidi - tuji Turistični zemljevidi - 1:50 000: Stubajske Alpe; Dachstein; Zillertalske Alpe 4,10 982,52 PLANINSKI VODNIKI Čudovite Alpe (A. Mašera, 2006) 28,80 6.901,63 Kako na Triglav 6,30 1.509,73 Najvišji vrhovi v Alpah (več avtorjev) 27,10 6.494,24 Turni smuki (A. Poljanec) 20,40 4.888,66 Varneje po feratah in Vodnik po Dolomitskih feratah (B. Mlač) 21,70 5.200,19 Vodnik Julijske Alpe (T. Mihelič, 2003) 17,70 4.241,63 Vodnik Kamniško - Savinjske Alpe (2004) 20,40 4.888,66 Vodnik Karavanke (S. Klinar, 1997) 17,70 4.241,63 Vodnik Posavsko hribovje (M. Pergar, 2004) 17,70 4.241,63 Vodnik po planinskih kočah v Sloveniji (2007) 20,40 4.888,66 PLANINSKO IZLETNIŠKI VODNIKI Vodnik Kranjska Gora (2004) 7,10 1.701,44 Vodnik Tržič (2006) 7,10 1.701,44 IZBIRNI VODNIKI 55 krat Karavanke (S. Klinar, 2005) 28,00 6.709,92 VODNIKI IN DNEVNIKI PO VEZNIH POTEH Vodnik Slovenska planinska pot v pripravi Razširjena slovenska planinska pot (J. Dobnik, 1993) 8,30 1.989,01 Dnevnik s slovenske planinske poti (2001) 1,40 335,50 PLEZALNI VODNIKI Plez. vodnik Kamniška Bela - Repov kot (1993) 7,50 1.797,30 Plez. vodnik Logarska dolina - zahodni del (1999) 16,70 4.001,99 Plez. vodnik Logarska dolina - vzhodni del (1998) 15,40 3.690,46 Plez. vodnik Kamniška Bistrica (1995) 10,00 2.396,40 Plez. vodniki Koroške (2005) 40,90 9.801,28 Plez. vodnik Robanov kot (2002) 20,40 4.888,66 Plez. vodnik Jezersko (1999) ^^^^ 15,90 3.810,28 Zakonodaja in uradne objave 1 Letnik 33 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave VODNIKI V TUJIH JEZIKIH IN VEČJEZIČNE IZDAJE EUR Cena z DDV v SIT Slovenija - planinske postojanke (večjezični vodnik 1997) 9,20 2.204,69 Vrhovi prijateljstva - 60 vrhov 6,30 1.509,73 Berg um Kranjska Gora (2004) 7,10 1.701,44 The mountains of Kranjska Gora (2004) 7,10 1.701,44 How to climb Triglav (2006) 13,30 3.187,21 VZGOJNA LITERATURA Alpinistična šola - dodatek (Golnar, 1996) 3,20 766,85 Gorniška vzgoja (Golnar, 1996) 5,00 1.198,20 Mentor planinske skupine 2001 12,10 2.899,64 Narava v gorskem svetu (2006) 20,80 4.984,51 Nevarnosti v gorah (2004) 32,50 7.788,30 Oprema za gore in stene (B. Mlač, 1999) 27,50 6.590,10 Planinska orientacijska tekmovanja 16,30 3.906,13 Planinska šola - učbenik 20,60 4.936,58 Planinski tabori - priročnik 15,00 3.594,60 Podhladitev, omrzline in druge poškodbe zaradi mraza 2,50 599,10 Prehrana v gorah (B. Mlač, 2003) 15,90 3.810,28 Priročnik za markaciste (2007) 7,00 1677,48 Proti vrhovom - priročnik za gibanje v gorah (2005) 22,90 5.487,76 Slovenski alpinizem '97 2,10 503,24 Slovenski alpinizem '98 2,10 503,24 Slovenski alpinizem '99 2,10 503,24 Slovenski alpinizem 2000 2,10 503,24 Slovenski alpinizem 2001-2003 5,50 1.318,02 Slovenski alpinizem 2004-2005 5,00 1.198,20 Turno smučanje - priročnik 18,80 4.505,23 Veliki pionirji alpinizma (B. Mlač, 2001) 13,30 3.187,21 Vodniški učbenik 24,20 5.799,29 DRUGE EDICIJE 2. Poročilo o Alpah 8,30 1.989,01 Ama Dablam - Odsanjane sanje 16,30 3.906,13 Antarktika (Grošelj, 1997) 19,90 4.768,84 Bele sanje-kamnita resničnost (S. Štirn) 6,30 1.509,73 Človek, gora, poezija 5,00 1.198,20 Dnevnik mladi planinec 1,05 251,62 Dnevnik ringa-raja 1,05 251,62 F. Kocbek - Aljaž Savinjskih Alp 25,30 6.062,89 Gremo skupaj v hribe 10,40 2.492,26 Iveri z Grintovcev (Kopač, 2006) 18,40 4.409,38 Lotosov cvet (M. Krišelj, 1999) 11,30 2.707,93 Moje gore (M. Arnejšek, 2001) 28,80 6.901,63 Odprava na Čo-oju - 8201 m 21,70 5.200,19 Planinski dnevnik (s Častnim kodeksom slov. planincev, 2000) 1,90 455,32 Planinski informatorček 1,50 359,46 Planinski koledarček 2007 1,70 407,39 Planinski vestnik 3,10 742,88 Planinski zbornik ob 110. letnici SPD/PZS 41,30 9.897,13 Posušeni rožmarin (dr. M. Potočnik, 1996) 16,70 4.001,99 Slovenci v Himalaji 4,00 958,56 Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah 21,70 5.200,19 Zorko Jelinčič - Nad prezrtjem in mitom 14,20 3.402,89 Članska izkaznica 1,08 258,81 Etui za člansko izkaznico 0,33 79,08 Izkaznica Gorski stražar 0,40 95,86 Članski karton 0,10 23,96 Pohvala 0,60 143,78 Letnik 33 / številka 3 2 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave DRUGE EDICIJE EUR Cena z DDV v SIT Polo majica z znakom PZS 16,50 3.954,06 Vpisna knjiga za postojanke 16,60 3.978,02 Vpisna knjiga za vrhove 5,40 1.294,06 Zastava namizna 8,80 2.108,83 Zastava PZS (1,35 cm x 0,45 cm) 24,20 5.799,29 Zastava PZS (1,80 cm x 0,60 cm) 36,30 8.698,93 Zastava PZS (2,70 cm x 0,90 cm) 62,20 14.905,61 Značka gorski stražar 1,90 455,32 Značka PZS (mala) 2,50 599,10 Značka PZS (velika) 3,80 910,63 Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Cene v SIT so preračunane po tečaju zamenjave 239,640 SIT = 1 EUR. POPUST OB NAKUPU Pri nakupu 5 ali več izvodov enakih planinskih edicij, ki jih je izdala PZS, priznamo 20% popust. Kupovanje ali naročanje več kot 5 izvodov je možno v pisarni PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9, v ponedeljek od 8. do 17. ure, v sredo od 8. do 15. ure in v petek od 8. do 14. ure. Člani planinskih društev s plačano članarino za tekoče leto imajo pri nakupu posamezne edicije, ki jo je izdala PZS, 10 % popust. Pri pošiljanju edicij z odkupnino plača stroške poštnine naročnik. Cene veljajo od 01. 05. 2007. Informacije: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana telefon: 01 /43-45-684; 01 /43-45-680; fax.: 01/43-45-691; e-mail: planinska.zalozba@pzs.si OLAJŠAVE ZA DONACIJE - NAVODILO KAKO ZAVEZANCI LAHKO UVELJAVIJO ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE PO 66. ČLENU ZAKONA O DOHODNINI IN DEL DOHODNINE NAMENIJO DRUŠTVENIM ORGANIZACIJAM ZAKON O DOHODNINI (ZDoh-2), ki velja od 1.1.2007 dalje v 66. členu določa: 1. točka: Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu. 2. točka: Zavezanec lahko uveljavlja poleg znižanja davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti. Zakonodaja in uradne objave 3 Letnik 33 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave UREDBA O NAMENITVI DELA DOHODNINE ZA DONACIJE , Uradni list RS št. 30, 3.4. 2007 Na podlagi tretjega odstavka 142. člena Zakona o dohodnini(Uradni list RS, št. 117/06) je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije. S to uredbo se ureja določitev seznama upravičencev do donacij (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), namenitev dela dohodnine, nakazovanje donacij upravičencem ter obveščanje javnosti. Upravičenci Upravičenci za leto, za katero se odmerja dohodnina, so upravičenci, ki na dan 31. decembra prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka 142. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2). Organi, pristojni za področja, na katerih delujejo upravičenci, najpozneje do 28. februarja ministrstvu, pristojnemu za finance, pošljejo podatke o upravičencih za leto, za katero se odmerja dohodnina. Podatki se pošljejo pisno in po elektronski poti. Podatki iz prejšnjega odstavka so: - ime oziroma naziv upravičenca, - naslov sedeža upravičenca, - davčna številka upravičenca, če organ, ki vodi register oziroma evidenco, z njo razpolaga, oziroma druga identifikacijska številka, s katero organ razpolaga, - številka transakcijskega računa upravičenca, če organ, ki vodi register oziroma evidenco, z njo razpolaga. Seznam upravičencev Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, najpozneje do 31. julija določi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja dohodnina. Seznam se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Objavljen seznam lahko vsebuje tudi le spremembe in dopolnitve glede na predhodno objavljen seznam. Namenitev dela dohodnine Davčni zavezanec, ki je rezident Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene z dokončno odločbo od njegovih dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni enemu ali več upravičencem s seznama iz 2. člena uredbe. Nakazilo donacije upravičencem Davčni organ nakaže upravičencem donacije iz namenitve dela dohodnine do 15. dne v vsakem mesecu za namenitve na podlagi vseh odločb o odmeri dohodnine, ki so v preteklem mesecu postale dokončne. Pri tem davčni organ upošteva veljavne zahteve iz 3. člena te uredbe, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se odmerja dohodnina. Davčni organ nakaže donacijo posameznemu upravičencu, če je znesek njemu namenjene dona-cije, ugotovljen v skladu s prejšnjim odstavkom, višji kot en euro. Če se pri nakazilu donacije ugotovi, da upravičenec ne obstaja, namenjena dohodnina pripade proračunu Republike Slovenije. Objava podatkov o nakazanih donacijah za preteklo leto Davčni organ v letnem poročilu iz drugega odstavka 2. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 - uradno prečiščeno besedilo) objavi tudi podatke o nakazanih donacijah v preteklem letu. Letnik 33 / številka 3 4 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Upravičenci za leto 2007 (izpolnjevanje pogojev do 30. septembra 2007) Ne glede na prvi odstavek 2. člena uredbe so upravičenci za leto 2007 tudi upravičenci, ki na dan 30. septembra 2007 izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka 142. člena ZDoh-2. Po 30. septembru 2007 vlada objavi dokončen seznam upravičencev za leto 2007, ki vključuje tudi upravičence iz prvega odstavka tega člena. Predizpolnjena napoved za odmero dohodnine za leto 2006 Ne glede na prvi stavek tretjega odstavka 3. člena uredbe lahko davčni zavezanec da zahtevo za namenitev dela dohodnine tudi v predizpolnjeni napovedi za odmero dohodnine za leto 2006. Če davčni zavezanec ni prejel predizpolnjene napovedi za odmero dohodnine za leto 2006 v roku, določenem z zakonom, in mora sam vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2006, lahko da zahtevo za namenitev dela dohodnine v tej napovedi. Ne glede na drugi in četrti odstavek 2. člena uredbe Vlada Republike Slovenije objavi seznam upravičencev za leto 2007 v Prilogi 1, ki je priloga in sestavni del uredbe in se je DONIRANJE ZA PLANINSKO ZVEZO SLOVENIJE, PLANINSKA DRUŠTVA IN KLUBE Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1 odstotka, 0,2 odstotka, 0,3 odstotka, 0,4 odstotka ali 0,5 odstotka dohodnine. Davčni zavezanec lahko da zahtevo za namenitev kadar koli prek sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Podatki o namenitvi dohodnine iz tretjega odstavka tega člena se štejejo za davčno tajnost in se smejo razkriti tretjim osebam samo na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca, ki je namenil del dohodnine za donacije. Iz zahteve iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni: - ime, naslov in davčna številka davčnega zavezanca, - ime oziroma naziv in davčna številka vsakega upravičenca, ki se mu namenja del dohodnine, ter del dohodnine, ki se mu namenja, skladno z drugim odstavkom tega člena. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejme novo zahtevo ali preklic zahteve davčnega zavezanca. V Uradnem listu RS 36/2007, 20.4.2007 je bil objavljen dopolnjen seznam, med katerimi so tudi Planinska društva, vendar ne vsa. Pogoj za uvrstitev na seznam društev, ki se jim lahko nameni donacija v skladu s po uredbi o namenitvi dela dohodnine za donacije, je status društva v javnem interesu. Nekatera planinska društva ta status že imajo, veliko društev pa ne. V kolikor tega statusa društvo nima, vlogo z vsemi prilogami izpolni in pošlje na Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je naše resorno ministrstvo za podeljevanje statusa društva v javnem interesu. Obrazec je objavljen tudi na spletni strani Planinske zveze Slovenije. O Zakonodaja in uradne objave 5 Letnik 33 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave VZOREC VLOGE ZA PODELITEV STATUSA DRUŠTVA V JAVNEM INTERSU PLANINSKO DRUŠTVO_ MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT DIREKTORAT ZA ŠPORT KOTNIKOVA 38 1000 LJUBLJANA Štev.:_ Datum:_ ZADEVA: VLOGA ZA PODELITEV STATUSA DRUŠTVA V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU ŠPORTA PLANINSKO DRUŠTVO NASLOV POŠTNA ŠTEVILKA, KRAJ MATIČNA ŠTEVILKA DAVČNA ŠTEVILKA V skladu z določili Zakona o društvih (ZDru-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 61/2006 13.6.2006 (30. - 34. člen) vam pošiljamo vlogo za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju športa. Vloga obsega nasledje podatke: PODATKI O ZASTOPNIKU DRUŠTVA, KI JE VPISAN V REGISTER DRUŠTEV IME IN PRIIMEK EMŠO SPOL DRŽAVLJANSTVO NASLOV STALNEGA PREBIVALIŠČA K vlogi prilagamo: • Kopijo veljavnega temeljnega akta društva (pravil oz. statuta, ki je v zbirki listin registra društev); • Poročilo o delu, iz katerega je razvidno izvajanje programov, projektov in drugih aktivnosti, ki jih je društvo izvajalo v javnem interesu na področju športne dejavnosti v zadnjih dveh letih in o porabi sredstev za delovanje planinskega društva • letno poročilo društva za zadnji dve leti, bilanco stanja in izkaz uspeha 2006 (vpisani so tudi podatki za 2005); • sprejet program prihodnjega delovanja na področju športnih dejavnosti • poročilo - dokazilo o rezultatih delovanja planinskega društva Izjavljamo, da ves čas svojega delovanja vsa sredstva uporabljamo za opravljanje športne dejavnosti, ter da redno izvajamo programe, projekte in druge aktivnosti na področju športa za uresničevanje namena ciljev, ki so v javnem interesu. Prosimo za ugodno rešitev vloge! Predsednik PD: Letnik 33 / številka 3 6 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 10. maja 2007 pa smo s strani Ministrstva za šolstvo in šport prejeli naslednji dopis: Zakonodaja in uradne objave 7 Letnik 33 / številka 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Spoštovani! Ponovno objavljamo navodilo za glasovanje, ki je bilo objavljeno v posebni številki Obvestil, v gradivu za Skupščino 2007, na strani 95. Ko je bila izredna številka Obvestil že v tisku smo ugotovili, da je med planinskimi društvi z več kot 1.000 člani pomotoma izpadlo Planinsko društvo Škofja Loka. Zato navodilo za glasovanje ponovno objavljamo. Za nastalo napako se opravičujemo! NAVODILO ZA GLASOVANJE V sladu s 35. členom Statuta PZS (Obvestila PZS, št.10/2005) imajo de.lega.ti . .članov. PZS .število. glasov o.d.vi.s.no. .o.d. .š.te.v.il.a. .č.l.a.np.v. .s . p.l.ača.no. .čAa.na.rino. v. preteklem . Letu... Člani PZS, ki ne izkazujejo lastnega članstva nimajo glasov za odločanje ! Člani. .pzs.!. .ki . im.aio. . do. .1.0.0.0.. čLanov,. .imajo . .z.a. .odločanje. .v. . .Skupščini. .P.Z.S. . 1. .(en). . glas, . za . .v.sa.kih začetih. 1000. članov, . pa . še .1. .(e.n). glas . z.a. odločanje.. Člani PZS z več kot 1000 člani imajo naslednje število glasov: PLANINSKO DRUŠTVO število glasov RADOVLJICA 2 PREVALJE 2 LJUBLJANA - MATICA 4 POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA 2 KAMNIK 2 ŠKOFJA LOKA 2 Delegati zborov: Zbor gospodarjev planinskih društev, Zbor mladinskih odsekov, Zbor alpinistov, Zbor načelnikov markacijskih odsekov, Zbor vodniških odsekov, Zbor delegatov za varstvo gorske narave, Zbor športnih plezalcev in Zbor gorskih reševalcev imajo vsak po 3 glasove za odločanje v Skupščini PZS (Obvestila PZS 10/2005). Odločitev o tem, na kakšen način bo število glasov zastopano v Skupščini PZS, sprejmejo sami člani PZS in zbori dejavnosti. Delegati članov Skupščine z več kot enim glasom bodo glasovali le z enim glasovalnim kartonom tudi v primeru, če bo fizično prisotnih toliko delegatov, kot ima članica glasov. Glasovalne kartone bodo delegati članov PZS prejeli ob vstopu v prostor, kjer bo zasedala Skupščina PZS ob predložitvi pooblastila za ugotavljanje sklepčnosti. Danilo SBRIZAJ, generalni sekretar PZS O Letnik 33 / številka 3 8 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Upravni odbor Planinske zveze Slovenije PLANINSKAZVEZA SLOVENIJE UPRAVNI ODBOR PZS 1001 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9 ŠTEVILKA: UO/196-2007 DATUM: 23.03.2007 Z A P I S N I K 4. seje UO PZS, ki je bila 09. marca 2007 v sejni sobi, št. 14, Mestne občine, v Kranju. Seja se je pričela ob 16.00 uri. Sejo je na začetku vodil predsednik PZS mag. Franci Ekar, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne in ob enem poudaril, da naj bo seja konstruktivna. Ugotovil je, da je od 32 članov UO 22 članov prisotnih, zato je seja sklepčna. Poudaril je, da je bilo obdobje od zadnje seje zelo produktivno, predvsem na področju športnega plezanja in alpinistov. Hkrati se je opravičil, ker bo moral sejo zapustiti predčasno, ker je povabljen v Beljak na svečano sejo OEAv Beljak. Sejo je v nadaljevanju vodil podpredsednik mag. Uroš Vidovič. Ker je bila navzoča večina članov UO PZS, je UO pričel z delom. (lista prisotnosti je priloga arhivskemu izvodu zapisnika) Za sejo je bil predlagan naslednji DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnika 3. seje UO PZS z dne, 2.12.2006 (Danilo M. Sbrizaj) 2. Obravnava finančnega poročila (ZR) PZS za leto 2006. (Vera Šmid) 3. Obravnava osnutkov gradiv za Skupščino PZS, ki bo maja 2007: - poročila o delu UO PZS, komisij/odborov, strokovne službe ter delovnih skupin UO PZS, - poročilo o delu MDO, - določitev kraja Skupščine PZS, dne 19. (ali 26) maja 2007 in - potrditev rokovnika nalog do zasedanja Skupščine PZS. - Obravnava realizacije sklepov Skupščine PZS 2006. (Danilo Sbrizaj) 4. Osnutek sprememb in dopolnitev Statuta PZS 5. Informacija o razgovorih z GRZS (mag. Franci Ekar, Metod Kovač) 6. Imenovanje članov Komisije za usposabljanje in preventivo PZS (Rudi Skobe) 7. Obravnava osnutka Pravilnika o delu GK PZS (Metod Kovač) 8. Zakon o planinskih poteh - informacija (Tone Tomše) 9. Sprejem društev GRS Radovljica in GRS Bohinj v članstvo PZS 10. Vprašanja in pobude članov Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije 11. Tekoče zadeve in razno Ker na predloženi dnevni red ni bilo pripomb je UO sprejel SKLEP 1/09-03: »UO PZS potrjuje predlagani dnevni red za 4. sejo.« »Sklep je bil soglasno sprejet.« K 1. TOČKI PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 03. SEJE UO PZS Z DNE, 01.12.2006 Gradivo je bilo poslano skupaj z vabilom za sejo. Danilo Sbrizaj je predlagal razširitev dnevnega reda na dodatno točko in sicer, da se pod točko razno doda nova točka - odstop Franca Kadiša z mesta voljenega člana UO PZS in sprejem novega člana UO . Predsednik PZS je po njegovi razpravi predlagal v sprejem: SKLEP 2/09-03: »UO PZS sprejme sklep, da se dnevni red 4. seje razširi z dodatno točko-odstop Franca Kadiša in sprejem novega člana UO na njegovo mesto.« »Sklep je bil soglasno sprejet«. Danilo Sbrizaj je podal pregled zapisnika 3. seje. V razpravi sta sodelovala še Rudi Skobe, ki je podal pripombo, da se pri potrditvi načelnikov dodajo imena in priimki članov komisij in Vanja Kovač s pripombo, da se spremeni naziv načelnice MK v predsednico MK, in glede pravilnika KUP-a vezani na uporabo termina »planinsko učno središče«, ki je tak kot se uporablja za Bavšico, zato predlaga, da bi se ta termin spremenil. Meni, da7. člen Pravilnika KUP precej posega v pristojnost komisij in predlaga, da se spremeni v »daje soglasje«. Pojasnilo je podal Rudi Skobe, ki je pojasnil, da se sklepi KUP-a sprejemajo s soglasjem komisij, če so podani do roka, če pa niso, pa komisija odloča sama. Ker drugih pripomb ni bilo je bil sprejet SKLEP 3/09-03: » UO PZS potrjuje zapisnik 4. seje UO PZS s podanimi pripombami.« »Sklep je bil soglasno sprejet.« K 2. TOČKI OBRAVNAVA FINANČNEGA POROČILA (ZR) PZS ZA LETO 2006 Gradivo je bilo posredovano na sami seji. Poročilo je podala računovodja Vera Šmid. Prav tako je podala poročilo revizijske komisije.