Naročnina
Dnevno Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celolejpo 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedel|slco lzdo)a celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. peUl-vrsta moli oglasi po 130 ln 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vUlne po Din 2*30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstico po IO Din д Pri veC)cm a
Izide ob 4 zjutraj
rožen pondelIKo In dneva po praznlKu
Nobene spremembe o uladl
i
n Belgrad, 22. jun. (Tel. > Slov.«] Belgrad sc je danes skoro popolnoma pomiril. Vse govorice o demisiji vlade, katero zahteva KDK, se odločno demantirajo. Ljuba Davidovič nam je izjavil, da mora vlada ostati na svojem mestu, da sc preprečijo vse težke posledice zločina, ki ga obžalujemo vsi, in da se udušijo vse strasti, ki bi mogle državi škodovati.
Ker pa vendar smatrajo vsi politični krogi položaj za resen, gredo vsi napori za tem, da se preprečijo vse slabe posledice in da se duhovi popolnoma pomirijo. Ugleden član vlade nam je dal danes sledečo izjavo:
»Mi smo v vladi vzeli v pretres ves položaj v žalosti in nesreči, ki jo obžalujemo, v narodni skupščini. Predvsem smo ugotovili, da moramo kot odgovorna vlada ohraniti predvsem red in mir. Kar sc dogodkov samih tiče, smo predali vse sodišču. Sodišče mora delati po zakonu. Vlada se v to ni in ne bo vmešavala. Opozicija KDK meče na nepremišljen način obtožbo in vso krivdo na vlado, misleč, da jo na tak način prisili k ostavki. Vlada pa ne bo podala ostavke po diktatu in na tako lažnjivo in popolnoma neresnično obtožbo, ker bi to pomenilo njeno priznanje. Naravno je, da tega ne moremo in nočemo sprejeti.« — Na vprašanje, kaj bo v tem slučaju naredila vlada, če KDK tega ne bo storila, nam je minister odgovoril: »Vse gre v redu. Drugo vprašanje je vprašanje dela v parlamentu. Če bi bilo radi tega treba napraviti kake spremembe, smo tudi k temu pripravljeni. O tem se pa sploh ni reševalo in o kakšni kombinaciji ni govora.«
Kako so se ssrlile demonstracije
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 61111 Kokoplat se ne vrača/o, netranklrana pisma se ne apre/ema/o j- Uredništva telefon it. 2050, upravnIStva it. 232»
Protestiramo v imenu države!
Kdor jc sledil .strastni gonji naše opozicije, ni mogel biti tudi pred žaloigro v skupščini razočaran, če bi se mu bil predočil tak slučaj in bi si zastavil vprašanje, ali ne bo opozicija tudi najžalostnejšo stran človeškega življenja, ko ugasne nasilno njegova luč, izrabljala na najnesramnejši način v strankarske namene. Da pa bo šel demokratski tisk Svetozarja Pribičeviča in njegove družbe tako daleč, kot gre v Sloveniji, in to v času, ko smo pomirjenja potrebni kot bolnik zdravila, ko narod hlastno sega po poročilih, ko je treba braniti ugled države na zunaj, pa nam ni bilo mogoče verjeti! Ta stran našega javnega življenja postaja pa naravnost ostudna, če se tisk, ki razplamtuje strasti, hujska do neverjetnosti, istočasno, ko se državljani sprašujejo, zakaj vlada v interesu države kaj takega dopušča, še celo pritožuje nad neko vladno cenzuro, namiguje na notranjega ministra, ki hoče le državi dobro in v njenem imenu apelira na objektivnost prikazovanja, da hoče izvesti diktat in omejiti svobodo! Ostuden, pravimo, je ta pojav tembolj, ker so njegovi povzročitelji ljudje, ki so po vrsti ne samo plenili, ampak tudi ustavljali liste SLS, ko jc šlo za volivni teror PP režima, ljudje, ki so se hoteli na zločinski način polastiti s potezo peresa celo Jugoslovanske tiskarne,
Pravimo, da se tako početje mora gabiti slehernemu Slovencu in Jugoslovanu. Kako naj se označi človek, ki je mogel napisati v »Kmetskem listu« tale odstavek: »Nečuveno surovo so se obnašali na sam dan umora slovenski klerikalci. Neprijetno nam je govoriti o tem v trenutku, ko leže mučeniške žrtve na mrtvaškem odru, toda molčati spričo neverjetne klerikalne srčne podivjanosti le ne moremo. Ugotavljamo na podlagi lastnih opazovanj in na podlagi izjav zelo Verodostojnih prič, da so se klerikalci naravnost veselili, ko se je raznesla vest, da je Radič ubit. Obrazi so jim kar žareli veselja, češ, sedaj bomo imeli mir pred tem »prekletim Radičem«. In slišale so se tudi besede cclo iz duhovniških ust: Prav je, da ga je! Nič jih ni škoda. — Ali so klerikalci sploh še ljudje?«
Kako naj sc kvalificira pisanje štajerskih demokratov, ki spravljajo dejanje osvete žejnega črnogorskega komitaša v zvezo z ministrovanjem dr. Korošca?! Kdo si je mogel vsaj v mislih predstavljati izbruh surovosti, kot jo je zagrešil včerajšnji »Slovenski Nar.«, ki kvi-tira naše ugotovitve, da je bil žalostni dogodek v skupščini akt posameznika — Črnogorca Punišc Račiča z — »klerikalne hijene opravičujejo morilca ...«
In pri vsem tem: Slovenija se je hitro zavedala položaja; odločno je obsodila dejanje, stresla se je ob vesti, da je narodno predstavništvo prišlo do medsebojnega obračunavanja z revolverskimi streli. Znala je hitro izluščiti vzroke in povode, pa ostala je mirna. Sedaj pa neti demokratski tisk razburjenost; hoče vznemiriti gospodarski promet, ki, razven v Zagrebu, popolnoma normalno posluje po celi državi; hoče posnemati Zagreb, čeravno mu je znano, da je med arctiranci 118 komunistov, pri katerih so našli revolucijonarne načrte in moskovski rubelj v žepu. Hoče se torej poslužiti temnih elementov, da le biča dalje ljudsko razpaljenost, da bi le država ne prišla do miru, da bi le njen ugled še bolj padel; da bi sc narodnostna nasprotja še bolj poglobila, da bi imel nam sovražni tuji svet tem več tečne hrane ..,
K takemu zadržanju v imenu države — svečan protesti Imamo državno oblast, ki jc za to tu, da da in izvrši zadoščenje. Imamo vsa mogoča sredstva, s katerimi se uboji obsodijo, kakor zaslužijo. Imamo dolžnost pije-tete do pokojnih, ki so padli kot mandatarji svojih volivcev, dolžnost do njihovih družin, do njihovega naroda. Imamo pa tudi dolžnost do skupne domovine države, ki je kot nobena druga država v Evropi, ki je pomembna, v zunanjepolitični opasnosti. In če ji pri presoji položaja polaga na srce nam prijazni in nevtralni tuji tisk, da naj bodo žrtve memenlo, cla jc že skrajni čas, da se pomirimo, da primemo delo, da se zavedamo sami težav in nevarnosti, ali naj ne obstoja vsaj enaka zavest v nas samih, da se preneha z ijavami kot so: Mi ne priznavamo vlade za vlado in podobno?
Baš taki dogodki, čim globlje nas pretresajo, tem več zahtevajo od nas resnosti in odgovornosti. Kdor pa bi svinčeno ozračje izrabljal zase, hotel privesti državo v anarhijo, zastrupljeval javno mnenje, prirejal umetne
č Zagreb, 22. junija. (Tel. :>Slov.«) Kakor smo že včeraj poročali, je zavladalo v Zagrebu snoči okrog 9. ure veliko razburjenje. Razvile so se nagle demonstracije. Te demonstracije so izrabili razni sumljivi elementi in prišlo je do spopadov, v katerih je bilo nmogo ljudi več ali manj težko ranjenih.
Okrog 9 je prišlo do ostrih demonstracij, v katerih je prišlo najprej do klicev proti ubijalcem, nato pa do fizičnega obračunavanja in streljanja. Demonstranti so v Ilici preprečili vsak promet in prehod.
Policija se je zadržala zelo mirno. Ko pa je hotela demonstrante razgnati, so se ti pred kavarno :CorsOv< uprli. Vdrli so v kavarniške prostore, začeli odnašati pohištvo in postavljati barikade. Enako so odnesli pohištvo iz prostorov urarja Vasiča.
Nato so pričeli padati streli iz revolverjev, in sicer iz vrst demonstrantov, šele nato, ko policija ni mogla razgnati demonstrantov, je tudi ona odgovorila z ognjem. Nastala je silna panika. V prvem trenutku so ni moglo vedeti, kak obseg so spopadi zavzeli. Culo se je samo pokanje revolverjev, tu pa tam tudi iz pušk.
Demonstranti so zasedli vsa mejna mesta okoli Ilice. Borba se je na ta način prenesla iz sredine Ilice v druge dele mesta, kjer so
č Zagreb, 22. junija. (Tel. »Slov.«) Davi so prispeli v Zagreb posmrtni ostanki poslancev Pavla Radiča in dr. Basarička. Pred kolodvorom se je zbrala ogromna masa sveta. Na peronu so bili zbrani zastopniki ravnili kulturnih, političnih in sličnih društev. Navzoč je bil tudi zastopnik velikega župana iu izvrševalec dolžnosti dr. Zrelec, zastopniki mestnega glavarstva, občinski svetniki, zastopnice ženskih društev, zastopniki akademske omladine s tradicionalno zastavo, vidno število narodnih poslancev itd.
Vlak sc je zakasnil za tričetrt ure in je prispel šele ob 8.45. Prvi je izrekel pozdrav pokojnikom narodni poslanec HSS kmet Ma-tič. Med njegovim govorom, ki je bil zelo ognjevit in temperamenten, je prišlo na peronu do burnih demonstracij. Na intervencijo poslanca Predavca so se pomirili. Nato so se vršili nadaljnji pozdravni govori. V imenu5 krajevnih organizacij HSS je pozdravil pokojnika tajnik krajevne organizacije Scholl. Tudi med njegovim govorom je prišlo do ponovnih burnih demonstracij. Vendar se je posrečilo ua intervencijo poslancev HSS vzpostaviti mir.
n Belgrad, 22. jun. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je bilo povpraševanje po stanju l!a-dičevega zdravstvenega stanja splošno, ker se je zjutraj razširila vest, da se je njegovo stanje poslabšalo. Vse te vesti pa ne odgovarjajo pravemu stanju, ker se je Stjepan Radič danes dopoldne zelo dobro počutil. Njegove
demonstracije, zlobno poskušal umazati nasprotnika, ta bo moral obstati pred avtoriteto države, naj si žc prostovoljno ali prisiljeno. Vlada bo imela in ima dovolj moči, zlasti pa odgovornosti v sebi, da bo ukrenila in izvršila vse, kar terjajo pravica, red, mir in ugled.
demonstranti začeli postavljati barikade, tako n. pr. v ulici Kraljice Marije. Po mestu so nastale strahovite demonstracije. Nnjhujše je bilo pred kavarno »Corso«, ki so jo popolnoma razdejali in napravili škode za okrog 300.000 Din.
Vsled demonstracij je bilo mnogo ranjenih. Ranjence so odpremili v Zakladno bolnico. Med prvimi so prinesli v bolnico Kreši-mirja Jerbiša, trg. pomočnika pri Ivanu Pr-piču. Zadet je v desno stran pljuč. Kmalu nato, ko so ga pripeljali v bolnico, je izdihnil.
Policija ni dajala časnikarjem nobenih poročil, ker sama ni vedela za obseg dogodkov. Vsak čas so se vršile aretacije. Demonstracije so prenehale šele ob 1 po polnoči. Takrat se je šele moglo ugotoviti, da sta se naknadno našli v Dolcu pri Jelačičevem trgu dve trupli, od katerih se enemu ni mogla ugotoviti identiteta, drugi pa je gradbeni ma-nipulant Majcen.
Ob 12 ponoči je znašalo število težko ranjenih 42. Danes pa se je ugotovilo, da je število mnogo višje in da znaša okrog 60.
Policija je aretirala skupno 121 oseb. Med temi je 5 do 6 študentov, večina so brezposelni delavci.
V imenu krajevne organizacije SDS je govoril dr. Juriša.
Po pozdravnih govorih je krenil sprevod s kolodvora v Hrvatski seljački dom. Med tem so krožili nad Zagrebom aeroplani.
Trupla pokojnikov so položena na oder v slavnostni dvorani Hrvatskega seljačkega doma, kjer se vrste neprestano velike množice meščanstva in naroda iz okolice. V vrstah HSS so zelo simpatično sprejeli vest od avstrijskega državnega kanclerja dr. Seipla, da je poslal svojega telesnega zdravnika dr. Singerja v Belgrad, da leči Stjepana Radiča.
Vse zagrebške gospodarske organizacije so sklenile, da se korporativno udeleže pogreba. Trgovska zbornica je pozvala vse trgovine in druge obrti, da v znak žalosti jutri zapro svoje obrate. Tudi mnogi uradi, posebno privatni in oblastni, bedo jutri zaprti.
Davitlovifevi demokrati na pogrebu. Ob 10. dopoldne se je vršila seja demokratskega poslanskega kluba, na kateri so se določili delegati za pogreb Pavla Radiča in Basarička v Zagrebu. V Zagrebu odpotuje 10 poslancev pod vodstvom Ace Trajkoviča.
rane so zdravniki prevezali z uspehom, nakar jo zaspal. Dopoldne okrog 9 jc prišel k njemu dr. Kostič z dvema asistentoma, da mu je še enkrat pregledal rane. Časnikarji so vprašali dr. Kostiča, kako je Radiču. Odgovril je: »Radiču gre na bolje. Kanal, skozi katerega je šla krogla, bi se bil lahko zgnojil. To pa se
Slovenski narod pa mora sam iz ."ebc izločiti in obsoditi surovosti iz slovenskih vrst, varovati pijeteto do pokojnikov, nagnati pa tudi hujskače, naj pridejo od koderkoli. Mi bomo s svoje struni v tej smeri izpolnili vso dolžnosti
Uprava /e vKopttar/evt ul.št.6 - Cehov nI račun: f.fublfana štev. I0.650 in tO.349 xa tnserate. Sara/evoit.7S6~, Zagreb it. 39.011. Praga In Dunof it. 24.797
ni zgodilo. Nevarnost je v tem, da ima Radič sladkorno bolezen. Na srečo pa se ni nič gnojilo. Važno je, da je rana pri prvem preve-zavanju ostala brez reakejie. Komplikacij ni nobenih.«
Nato se je dr .Kostič odpeljal na letališče v Zemun, kamor je prispel dunajski zdravnik dr. Avgust Singer. On je znan dunajski specialist, ki je svoječasno zdravil dr. Seipla. Dr. Singer se je takoj podal v bolnico. Ob pol 1 je strežnica javila, da se je Radič prebudil. Dr. Singer, dr. Kostič in še trije zdravniki so preiskali Radičevo stanje. Dr. Singer je izjavil, da je z bolnikovim stanjem zelo za-dbvoljen.
Ob 1 se je izdalo poročilo o Radičevem stanju, ki so ga sestavili zdravniki dr. Singer, dr. Kostič, dr. Hodžič in dr. Kosanovič. Glasi se: »Pri preiskavi Stjepana Radiča smo ugotovili: Temperatura 38 stopinj, žila bije 120, srce utriplje ritmično, dihanje 24. Splošno stanje ni nepovoljno. Pacient je svež in zahteva hrane. Gnojenje se ni pojavilo. Tudi trebušna mrena se ni začela gnojili. Delovanje srca je normalno.« Zadnje poročilo se je izdalo ob 7, ki ugotavlja, cla se stanje bolnikovo ni spremenilo in da je splošno zadovoljivo. Vsi ostali ranjenci so izven vsake nevarnosti.
Stjepan Radič je dobil danes 3800 brzojavk iz vseh krajev države. Okrog 100 jih je iz inozemstva.
Strose odredbe
v Zagrebu
č Zagreb, 22. julija. (Tel. Slov.«) Zaradi nemilih dogodkov v Zagrebu je zagrebško policijsko ravnateljstvo izdalo sledeče odredbe:
1. Vse hišne veže morajo biti po 19. ufi do 6. ure zaprte. Vsako postajanje in zbiranje pred hišnimi vrati je prepovedano. — 2. Vsi javni prostori, kakor gostilne, kavarne in temu slično in razna zabavišča, kina in slično se morajo brez izjeme ob 19. uri zapreti. Gostje se ne smejo muditi niti za zaprtimi vratmi. — 3. Vsako postajanje na ulicah po 19. uri je prepovedano. Za mladino pod 16. leti pa po 18. uri. Za otroke odgovarjajo njihovi reditelji, skrbniki in učitelji. Policijski organi bodo najstrožje nadzorovali izpolnjevanje teh odredbe. — Proti kršiteljem se bo postopalo po predpisih.
Pri tej priliki se poziva celotno meščanstvo, da se izogiba vsakih neredov, ter da olajša poslovanje policijskih organov in one-mogočuje neodgovornim elementom zasledovanje protizakonitih ciljev. Kršitelji teh odredb se bodo kaznovali takoj brez odložile moči s kaznijo zapora do 14 dni oziroma z globo do 500 Din. Te odredbe ostanejo v veljavi do preklica.
Agenfov-provokaterjev ni bilo
č Zagreb, 22 jun. (Tel. »Slov.«) Nekateri zagrebški listi so v današnjih posebnih izdajah prinesli vest, da so zagrebški detektivi na mnogih krajih pri snočnjih krvavih dogodkih nastopali kot agenti-provokaterji. Posebno se navaja slučaj, da je baje danes zjutraj na kolodvoru klical agent Jerič: >'Doli buržoazija! Zivio komunizem!« Zato piše »Narodni val«, da je dr. Korošec nalašč poslal agente-provokaterje. Vaš dopisnik je bil na redarstvu, kjer sta dve priči, Eva Menardi in Peno Konečni, izjavili, da agent Jerič gori omenjenih besed ni klical, temveč da je to storila neka druga oseba.
Med demonstranti, ki so včeraj padli v Zagrebu, je bil neki Majcen, brezposelni dela-vee. V njegovem žepu je policija našla 500 sovjetskih rubljev. Majcenova sestra jc izjavila, da je že dve leti brezposeln. — Danes dopoldne je komunistični študent Rafael Mot delil revolverje slušateljem šum. fakult. Njegova gospodinja je izjavila, da je dejal, da lahko pride policija in preišče njegove stvari, da pa ne bo ničesar našla.
Grozilna pisma
Davldoviču
n Belgrad, 22. junija. (Tel. > Slov.«) Ljuba Davidovič jc danes dobil grozilno pismo, pisano v cirilici, s podpisom nekega terorističnega društva. Groze mu, da bodo ubili njega in Vukičeviča. Goviri sc, da jc policija zvedela, da so prišli iz Zagreba neki ljudje, ki streme za Vukičcvičevim in Davidovičevim življenjem. Znano jc, da dobiva Davidovič večkrat laka pisma in da to nanj ni napravilo posebnega vtisa.
Stanfe Radiča si nepoooijno
MALI OGLASI
I Vsaka drobna vrstica *-SO Din ali vsaka besedo SO par.
{Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic eo računajo viSe. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
iluzbeiscejo
III
Vrtnarski pomočnik
z dobro prakso, želi premestiti mesto in prosi cenj. ponudbe pod »Vrtnar« St. 5678 na upravo Slovenca.
Dekle
srednje starosti, išče mesta v župnišču z malim posestvom. Vajena dobre domače kuhe. Ker bi v prostem času izvrševala svojo obrt, bi zahtevala le malo plače. - Naslov pove uprava »Slovenca.; ood »Stalno št. 5717«.
Služba
Gdč. Vladimira Grm, trgovska sotrudnica, naj se oglasi pismeno ali osebno glede službe v Tržiču tam kot v nedeljo 17. jun.
Kuharico
katera se razume tudi na druga gospodinjska dela, sprejmem takoj. Starost do 38 let. Plača po dogovoru. Fani Polanc, Radeče pri Zid. mostu.
Učenca
sprejmem v špecerijsko in delikatesno trgovino v Ljubljani. - Naslov pove uprava lista pod št. 5715.
Dobra kuharica
r>d 35 let naprej, z daljšimi spričevali, zdrava, poštena in snažna, k samo 1-osebi, ki je pa večkrat odsotna, poleg sobarice, se ilče. Plača po dogovoru, nastop takoj. Ponudbe na Franja Jakil, Karlovac (Hrvatska).
Meblovana soba
se odda s 1. julijem. Ilirska ulica št. 19 II., desno.
Prazno sobo
S posebnim vhodom išče samec v sredini mesta, najraje Pred škofijo. Naslov v upravi pod 5711.
Sobo
meblovano, s posebnim vhodom, takoj oddam gospodu ali gospodični. — Naslov v upravi št. 5718.
Zadruga krojačev
Maribor naznanja, da sc rrikrojevalni tečaj prične 2. julija ob 6 popold.
Hiša
z gostilno, nova, na prijazni legi, 10 minut od Rakeka, lep prostor za lesno obrt, naprodaj. Več se izve pri Vidu Kelc,
Unec 105, p. Rakek.
Stavbena parcela
lepa, se poceni proda za Nušakovo vojašnico (Trnovo), 10 minut od glav. pošte. Parccla je suha, vogalna, vodovod in elektrika je tik parcele. Meri 909 m3. Za vrt prvovrstna zemlja. Stavbeno dovoljenje in nivelizacija žc izvršeni. Stane 30.000 Din z vsemi načrti in dovoljenji vred. - Naslov pove uprava lista pod št. 5716.
Prodanio
10 hektov vina
se proda. Cena Din 4.50 za iiter. Vpraša se Jer-nejeva cesta 8, pritličje, Spodnja Šiška.
Indian scout motor
s prikolico, v dobrem stanju, se proda. A. Kaučič, mehanič. delavnica, Tržaška cesta 12, - Ljubljana.
Kopalna banja
nova, ceno naprodaj. Posredovalnica Mrak, Ljubljana.
I
Ivan Pavlin
izdelovanje in popravljanje dežnikov, Razpotna ulica št. 6.
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8.
Do
500 Din dnevno
agilnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo poslati 10 Din v znamkah na upravo »Merkur«, Ljublj.
Poizvedbe
Izgubljena ura
Kdor je 20. maja zvečer v Novem mestu na cirkusu zgubil zapestno uro, jo dobi pri župnem uradu pri Sv. Križu p. Litiji.
I
Jetika
se zdravi in ozdravi v zavodu dr. Pečnika, Se-čovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekt.
Dr m
bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
J"0t0
aparate in potrebščine ugodno kupite v drogeriji
A. Kane sinova, Lfubl?ana in drogeriji Wotfrsm nasl. M. Kane. Maribor, Gosposka ulica 33.
Debel«
luskinaste otrobe
kupite najreneje pri tvrdlil
Л. VOLK. Llubllana
Kcsljcva cestait.
Vsakovrstno
zlate frupiiie
po najvišjih cenah.
ČERNE, juvelir, Ljubljana,
Wolfova ulica št. 3.
Dražba zemliiS£
Dne 25. junija 1928 ob 8 je dražba zemljišč Mihaela in Ane E s s i c h , na licu mesta v Mlačah, po sledečih skupinah:
Sv. Duh — Loče, enonadstropna hiša in novo gospodarsko poslopje, najmanjši ponudek 106.000 Din, njiva in travnik 5140 Din, travnik 480 Din.
Vinograd s hišo in zemljo v Velikem Lipoglavu ter gozd v Ostrožnem 14.500 dinarjev.
Zemljiški parceli Dolga gora 4780 Din.
Gozd Zbelovska gora 2830 Din.
Vabijo se kupci!
Sprejem gojencev v Administrativno šolo v Beogradu
Administrativna šola v Beogradu sprejme letos 60 gojencev.
Šola se prične s 1. oktobrom t. 1. in traja 3 leta.
Prijave za sprejem v Administrativno šolo je treba poslati do 15. avg. t. 1.
Oni, ki želijo stopiti v Administrativno šolo, morejo dobiti program za polaganje sprejemnega izpita pri vseh Komandah vojnih okrožij in Komandantih mesta v Nišu, Zemunu, Subotici in na Sušaku in končno pri Upravi Administrativne šole v Beogradu (Donji Grad).
Iz Uprave Administrativne šole, 17. junija 1928. — Štev. 1867.
PRISTNA JAPONSKA SVILA
V VSEH MODNIH BARVAH
DIN 48"—
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Zobq^sdravnik
dr. Ivan Oblak
Ljubljana, Miklošičeva 7
ne ordinira do 1. avgusta
Za jugoslovan. patent št. 3568 od 1. marca 1925 na:
Postopek za industrijsko izdelavo in ekstrakcijo dušikovih izdelkov in mastnih tvarin, vporabnih za izdelke živalskega izvora, posebno za ribe
(Vcriahren zur industriellen Herstellung und Ex-traetion von Stickstoflprodukten und fetten Stoi-fen, vervvendbar fiir Produkte animalisehen Ur-sprunges, insbesondere fur Fische), se iščejo kupci ali odjemalci licenc. - Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Š u k 1 j e , Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7.
Ofertalna licitacija
Centralna uprava humanitarnih fondov za državno prometno osobje prometnega ministrstva razpisuje ofertalno licitacijo za prodajo ali triletni zakup njenega poslopja v Dubrovniku na Piiama 173.
Poslopje sestoji iz treh zgradb in sicer: velika zgradba s pritličjem in dvema nadstropjema ima 11 sob, 3 predsobe, oddelek za kuhinjo s tremi manjšimi oddelki za shrambe, obširno podstrešje, pod zgradbo pa velik vodnjak. Manjša zgradba ima 2 sobi in kuhinjo ter majhen vodnjak. Tretja zgradba ima stranišče in oddelek, pod katerim se nahaja klet. V vseh oddelkih se nahaja električna luč, v kuhinjah tudi vodovod.
Vrt je nasajen s palmami, velikimi oleandri, z visokim špalirjem zelenika, vinsko trto na železnem ogrodju in z drugim cvetjem. Poleg tega je v vrtu tudi uta.
Imetje je vsakega bremena prosto.
V poslopju se nahaja pohištvo, sestoječe iz 25 belih emaj« liranih postelj, 25 blazin, napolnjenih z volno, 25 črnih volnenih odej, 50 podzglavnikov, napolnjenih z volno, 12 umivalnikov s pripadajočimi potrebščinami, 12 brušenih stenskih ogledal, 12 miz iz bukovega lesa, 25 naslanjačev in 2 klopi z železnimi podstavki.
Pogoji prodaje:
1.	Ponudba mora biti kolkovana s 100 Din in v zapečateni kuverti. V ponudbi mora biti navedena kupna cena, od katere mora ponudnik položiti 10% kavcijo, ako se licitacija izvrši v njegovo korist. Kavcija leži v tem slučaju do končnega odo-brenja licitacije.
2.	Ponudbe je poslati na naslov Centralne uprave humanitarnih fondov za državno prometno osobje, Beograd, Miloša Velikog 100, najkasneje do 1. avgusta 1928 do 10 dopoldne. Ponudbe se odpro 1. avgusta ob 11 v pisarni glavnega upravnika Centralne uprave.
Pogoji zakupa:
1.	Ponudbe je poslati v zaprti kuverti na naslov Centralne uprave humanitarnih fondov, Beograd, Miloša Velikog 100. Ponudba mora biti kolkovana s 100 Din in vložena najkasneje do 1. avgusta 1928 do 10 dopoldne.
2.	Vsak ponudnik se mora zavezati, da bo zakupnino plačeval vnaprej in sicer za 3 mesece. Če pa tega pogoja ne izpolni v prvem določenem mesecu, izgubi pravico do zakupa s povrnitvijo stroškov in izgubo deponirane kavcije.
3.	Vsak ponudnik mora v ponudbi navesti, da pristane na to, da deponira kavcijo 10.000 Din kot zavarovanje pohištva in jamstvo v slučaju event. poškodb poslopij in vrta.
4.	Oseba, katere ponudba bo sprejeta, se mora v ponudbi zavezati pri sklepanju pogodbe s Centralno upravo humanitarnih fondov glede prevzema poslopij in pohištva, kakor tudi predaje po preteku zakupa.
5.	Licitacija za prodajo, kakor tudi za oddajo v zakup postane izvršljiva, čim jo odobri g. prometni minister.
Iz pisarne Centralne uprave humanitarnih fondov za državno prometno osobje C. U. štev. 567/28 Beograd, Miloša Velikog 100.
Ia PORTLAND CEMENT
tt. „DALMATIA"
d. d.
K »štel Sućurac pri Splitu
svetovnih znamk
TITAN	in NEPTUNE
Generalno zastopstvo
M. GREOO Vie & Co.,
Lfubljana, Cankarjevo nabrežje l/I. Telefon 2971.
Henrik Sienkiewicz:
Na polju slave 3
povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
A ta mu je odgovoril odkritosrčno in plemenito:
»Čemu bi mi bil? Rad bi storTi uslugo temu plemenitemu mladeniču: saj to me nič ne stane in pridobim si njegovo hvaležnost. Vi pa ne smete imeti nobenih pomislekov, prečastiti, kajti za tako ravnanje imam svoje vzroke. Svojega edinca pošljem namreč v isti polk, kjer bo služil pan Tačevski, in upam, da si postaneta z mojim Stahom dobro tovariša in prijatelja. Saj veste, koliko pomeni pri vojakih prijateljstvo in koliko je vreden dober tovariš v zaledju, kjer tako cesto nastanejo prepiri, pa tudi na vojni, kjer še češče grozi smrt. Bog mi je naklonil dosti sreče, a samo enega otroka. Pan Tačevski je pogumen, zmeren, v sabljanju, kakor smo videli, pravi mojster, a je tudi pošten, ker ste ga vi odgojili! Naj si bosta s Štahom prijatelja kakor Orest in Pilad. To bo moji vzroki.«
Gospod župnik ga je prisrčno objel.
»Sam Bog mi vas je poslal! Za Jacka jamčim, kakor zase samega. Zlat deček je in hvaležen kakor dobra zemlja. Bog vas je poslal! Zdaj bo torej moj fantič lahko nastopal kakor se spodobi za Tačev-skega-Povalo. Predvsem pa lahko pozabi, če mu bo svet odprt, na to dekle, radi katerega je zamudil toliko let in toliko pretrpel.«
»Potem jo pa že dolgo časa ljubi?'
»No, lahko rečem: od mladih nog. Še zdaj nič ne govori o tem, samo zobe stiska in se zvija kakor riba na trnku. A! Naj le čimprej odpotuje: iz te moke nikdar ne bi bilo kruha.«
Nastal jc trenutek molk.
»Vendar pa se bo treba o zadevi acuratissime1
» Prav natančno.
dogovoriti,« je končno povzel besedo starček. »Koliko pa nameravate dati v zastavo za Virombke? Veliko ta zemlja že ni vredna.«
»Tudi sto dukatov bi lahko dal!:
>Bog obvaruj, to ne grel«
»Zakaj pa ne? če mi pan Tačevski kdaj povrne, potem je brez pomena, koliko mu dam. Če mi pa ne plača, tudi ne bom oškodovan. Tukaj imajo povsod slabo polje. Samo v Virombkih je novina na mestu izkrčenega gozda: ta svet bi moral biti torej dober. Danes pojdem po Stalm in Bukojemske, nato pa se vrnem v Jedlinko. Bodita tako prijazna in nas obiščite, čim se vrne pan Tačevski iz Radoma. Denar bo pripravljen.«
»Nebesa so nam vas poslala z vašim denarjem in vašim zlatim srcem!;' je odgovoril gospod župnik Voj-novski.
Nato je naročil, naj prinesejo med in ga je sam nalil v vrče. Pila sta z užitkom, kakor pijejo ljudje, ki jim je veselo pri srcu. A pri tretjem vrčku se je žilpnik zresnil in dejal:
»Za pomoč, za dobro besedo in za vašo iskrenost bi se vam rad izkazal hvaležnega vsaj z dobrim nasvetom.«
»Poslušam.
»Nikar ne prepustite sinu Virombkov. Preblizu je tu do Belčončke. Dekle je pa tako čedno, da si človek čednejŠega niti misliti ne more. Morda je tudi dobrega srca, — ne rečem, da ni, a kaj se hoče, ko je pa Sieninjska. Sama se menda s tem tako ne ponaša, a stari pan Pongovski, ta je strašno ošaben, če bi jo snubil sam naš kraljevič Jacobus, bi se mu nemara še to ne zdelo preveč. Zato posvarite svojega sina, cla se ne bo radi te prevzetnosti mučil, ali si celo smrtno ranil svoje srce, kakor Jacek. To vam povem odkrito, kakor dober prijatelj, ker bi vam rad z dobrim poplačal vašo dobroto.
Pan Ciprianovič si je pogladil čelo in rekel: Padli so k nam v .Jedlinko kakor z oblakov radi
neke popotne neprilike. Panu Pongovskemu sem se bil kot nov sosed že nekoč predstavil, a mi ni vrnil obiska. Takrat sem spoznal njegovo ošabnost in nisem več iskal njegovega prijateljstva in znanja ž njim. Za to zadnje srečanje ne morem nič. Svojega sina pa gotovo ne pošljem v Virombke in mu tudi ne dovolim, da bi oni v Bclčončki na srce pihal. Mi sicer nismo tako starega plemstva kakor Sieninjski ali morda Pongovski, a plemiči smo vendar, in to čast smo si pridobili v vojni, s tem, kar boli, kakor je dejal pan Czarniecki*. Svoj ugled si bomo že znali obvarovati; moj sin ni za to nič manj občutljiv kakor jaz. Mladeniču je seveda težko otresti se Kupidonovih puščic, a povem vam, prečastiti, kaj mi je rekel Stali, ko sem ga zdaj v Belčončki povpraševal po tem dekletu: »Rajši, — je rekel — ne bom poskušal odtrgati jabolko, če visi previsoko.. Treba bi bilo skočiti, in če ga ne bi dosegel, bi me bilo sram.«
»O, to je bistra glava!« je zaklical župnik.
Tak je bil od mladih nog,« je z nekim ponosom pristavil Ciprianovič. »Razen tega mi je tudi rekel, da zdaj ve, kaj je pomenilo to dekle za Tačevskega in koliko je zaradi nje prestal. — Zdaj, ko to vem, je dejal, ne bi hotel biti za nobeno ceno na poti tako plemenitemu kavalirju. — Ne, prečastiti, Virombkov ne vzamem zato v zastavo, da bi imel moj sin bliže do Belčončke. Bog mi ohrani fanta in ga obvaruj vsega hudega!«
»Amen! Zaupam vam, kakor da bi ipi angel govoril. A to gospodično naj vzame kdo tretji, magari eden izmed gospodov Bukojemskih, če se že sklicujejo na tako visoke sorodnike.«
Ciprianovič se je zasmejal, nato popil med, se poslovil in odpeljal. Gospod župnik je odšel v cerkev, cla se zahvali Bogu za nepričakovano pomoč, potem pa je nestrpno pričakoval Tačevskega.
prem a g
3 Čarnjecki. znani vojskovodja, je okoli 1. 1G60. ponovuo lagnl Svedc in s tem rešil Poljsko.
SIISEMI
K C
o »
D =
« 3 СГ
fŽ S;
n fg T
M 10 9
,_ _ fл
C ~ -i
i* t ee G
2" o 2 t" Z- K
e >■ s
L K
5" Б
a 5i
'"S
■e
Д- (V
N to 21
•3
ro —
»r p
7 I- F
n
№5 0П < <Ti — СЂ
oS.g
s. = B
m d
S.-5- I
a ara S o hS f <1 O
N5 2
cr S
_ B ss
o 2. «
FST S"
* 01
«1 o x
O	C3
f m»
aq
» i B 2.
c Z. ■ G '9 B
Г K
a	N
m	2
►o o
o	>
«a
ф	...
w	N
-T	M
'Sr O
nf y
<K>	S.
M	UM
o	a E c-
»	C »
M g. 32 §
5	S
D	(Л
-	9?
«	®
R _
^	U
ce	"r:
10	aa
_	и
Б'	a
to C
*• C
n	2
<	cz
ro	ts
S	c
ф	t-.
T "
>	W
oi ^

Za Jugoslovanska tiskarno « Ltubliani: Kare) Ced
Izdajatelj di. Fr Kulovec.
(Urednik: Franc Tersedla?]
Svež v slikai>
Spomenik znamenitega nemškega katol. pisatelja in časnikarja Gorresa, ki ga v kratkem odkrijejo v Koble.tzu.
»Z eno samo besedico sem razžalil svojo ženo in sedaj ne govori z menoj že štirinajst dni.«
»»Ali bi mi vendar mogel izdati tisto čarobno uesedico?««
Prostor za radio-telegrafski oddelek na ladji »Citta di Milano«, ki vzdržuje stalno radijsko zvezo s ponesrečenim NobiTom. Sedaj vse kaže, da se bo vendarle posrečilo rešiti Nobila m njegove
tovariše.
Italijanski hidroplan z majorjem Maddalena (X), ki je na poti na Spifzberge, da reši Nobila.
Kralj Olori Atta Abuakvaški, vladar airiške Zlate obale, ki je prispel pravkar v London v svoji pestri in dragoceni noši in kateremu podeli angleški kralf tudi angleško plemstvo.
»Vi imate kroničen katar v grlu. Ali ste že grgrali slano vodo?«
»»Pa še kako! Dvakrat se je že letošnjo oo< mlad potopila naša ladja.««
Letalo »Friendships s katerim je preletela miss Earhart zadnje dni ocean,
Zastava nove kitajske nacionalne države, ki so jo sedaj izvesila na povelje iz Pekinga vsa kitajska poslaništva.
Oporoka
Gospodar je pridušeno kriknil in povesil roko s časopisom.
»Kaj ti pa je?« ga je vprašala gospa.
»Meni nič. A zgodilo se je nekaj nezaslišanega: Mina je zadela.«
»Zadela? Kaj pa?«
»Oh, kaj! Pred nekaj tedni, saj veš, me je Mina vprašala za svet, kako bi najbolje naložila svoje prihranke. Dejal sem ji, naj kupi srečko. No — in zdajle berem, da je ta srečka s številko 328.328.328 zadela glavni dobitek. Mina je dobila 100 tisoč frankov.«
»O, Bog pomagaj!« je zaječala gospa. »100 tisoč frankov, ona, Mina, ki smo jo potegnili tako rekoč iz blata-«
»Iz blata ne,« je dejal gospod, »rekli smo ji le, naj gre od tam preč, da ji bo pri nas bolje.«
»To je vseeno. Pa za gotovo veš, da je zadela?«
Gospod je udnrl predal in vzel srečko v roke. »Tu poglej, Žiuo na belem: 328.328.328. Vsak dvom je izključen. Prosila me je, naj ji Bpravim srečko, da je ona ne bi izgubila.«
»100 tisoč frankov,« je ponovila gospa. »Kako bi jih bili potrebni! Pa jih zadene ta Mina! Kaj pa bo z njimi? Ne, to ni pravično!«
»Ce bi bilo vse, kar. se zg;odi, pravično, tedaj bi se prokleto malo zgodilo,« je pripomnil gospod. »Treba je Mino obvestiti.«
»Jaz pa moram brž v posredovalnico po drugo služkinjo. Gospodična bo zdaj od samih obresti živela in ...«
Gospodična, ali bolje, Mina, pa je povsem mirno sprejela novico o bogastvu, tako mirno, da je bilo dvoje mogoče: ali da nima nobene
m——ИИ1Ч1 «i in ■шшшжг.мшишт ■тимииити
domišljije, ali pa, da se je že povsem odrekla dobrotam tega sveta- S svojimi črnimi prsti je segla po srečki in brez vsakega razburjenja je vprašala svoja delodajavca, ali sme iti popoldne ven.
»Pa seveda,« je dejal gospod. »Zdaj boste šli pač stran od nas, kajne?«
Mina ni nobene zinila. Okrenila se je na svojih nizkih petah in svečanostno odšla iz sobe. Gospod in gospa sta se osuplo spogledala. Ko se je Mina čez tri ure povrnila, ju je našla še vedno na istem mestu. Mina pa jc bila povsem drugačna v obraz, oči so se ji iskrile in lica so ji bila rdeča. Ni se dalo dognati, ali je bila v »rožcah«, ali je tako pritekla ali pa je bila tako razburjena.
»No, Mina?« je vprašal gospod.
»Moj Bog,« je dejala Mina.
Potem je oba pozorno pogledala in rekla:
»Sklenila sem, da ostanem, če Vam je prav. Kam bi pa šla? Nobenega nimam več. In če boste dobri z menoj, Vam zapustim po siniti vse svoje premoženje. Ste zadovoljni?«
»Oh, Mina!« je vzkliknila gospa.
»Sedite!« je dejal gospod in jo potisnil v naslanjač.
Odsihmal je bilo v hiši vse narobe- Doslej je služila Mina, zdaj sta pa gospod in gospa služila pri Mini.
Najprej se je Mina pritožila, da so težka dela preveč naporna zanjo in ji povzročajo bolečine v križu. Zato je zdaj gospod snažil paritete in donašal premog iz kleti. Potem ni hotela več pomivati in likati; gospa je morala kupiti poseben pralni stroj in je odslej sama prala. Mini tudi ni prijalo obmorsko ozračje in zato so odšli vsi v hribe na počitnice. Tu si ie Mina zlomila nogo in gospodarja sta jo
dala leeiti na svoje stroške. »Saj bi sama lahko plačala zdravnika,« je dejala Mina, »pa se nočem dotakniti denarja; boste po moji smrti vsaj več podedovali.'«
Zaradi zlomljene noge je imela dober izgovor, da ni hodila več na trg iu nato v šesto nadstropje. Odkazali so ji sobo za tujce. Soba ji je bila tako všeč, da je do desetih dopoldne ostala v postelji in se že s kurami spravila vanjo, a gospa je pripravljala mrzlo večerjo in se mučila s pomivanjem. To udobno življenje je trajalo deset let. Zdaj je imela Mina bele roke, gospa pa rdeče. Mina se je zredila, gospod in gospa sta pa shujšala. Če sta se pritoževala, pa sta koj umolknila, ko jima je Mina namignila o svoji poslednji volji.
Slednjič je Mina resno zbolela in videti je bilo, da bo umrla. Brez strahu je vprašala zdravnika, koliko časa ji je šc živeti.
»Komaj dve uri!« je dejal zdravnik. »Kar sprijazniti se morate s to mislijo.«
»Ah, saj mi ni uič za to,« je odvrnila Mina in poklicala gospodarja k postelji. Vsa onemogla od dela*in prečutih noči sta pokleknila pred posteljo, in Mina je zašepetala:
»Nočem prej umreti, preden vama ne povem ...«
»Le govorite, Mina .,..« »... da je bilo tisto v časopisju pred desetimi leti tiskovna pomota. Ni zadela številka 328.328.328, ampak številka 327.327.327. V banki so mi bili to takoj povedali.«
»O, Bog pomagaj!« je zaječal gospod, a gospa je omedlela. »Torej ste naju oslepa-rilii In niste zadeli glavnega dobitka!«
Mislite?« je rekla Mina. ~ Nič ne vem.« Nasmehnila se je, prekrižala spočile roke na prsih in umrla.
(Francosko G. Beaumont.)
Glisti Starinova
Smrtna nesreča na kočevskem kolodvoru
Iz Kočevja poročajo: V četrtek, 21. t. m., je v zadnjem trenutku prihitela na kolodvor gdčna. Gusti Starinova, hčerka višjega davčnega upravitelja v Ljubljani, da vjame še vlak. ki odhaja iz Kočevja ob 11.44 v Ljubljano. Ket so bila pa že vrata na peronu zaprta, se je zmotala pod tovornimi vagoni pri skladišču do vlaka. V trenutku, ko je Starinova stopila na vagonsko stopnico osebnega vlaka, se je z roko prijela za držaj, je vlak potegnil, Starinova jc omahnila in padla pod kolo, ki je šlo čez njo in bila je na mestu mrtva. Gdčna Starinova je dalj časa bivala pri svoji stari materi gospe Honigmann. — Gdčna, Gusti je znana kot junakinja, ki jc pred dobrimi dvema letoma rešila življenje na Ljubljanici šoferju g. Zupančiču. Tedaj je tvegala lastno življenje. Gojila je šport, bila je vneta vesla-čica in plavačica. Lahko si predstavljamo težko izgubo njenih svojcev, i
Nthdar ne Dosfc obžalovali
da ste si omislili najboljši
šivalni stroj
Gritzner in fldlep iu Rolo.
V najkrasnejših opremah v zalogi samo pri
Jos. Pelelincu
LlUDIJenO. blizu Prešernovega spomenika. 15 letna garancija. Pouk vezenja brezplačen.
Ezfioa zagrebške občane
6 Zagreb, 22. junija. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne je bila seja zagrebškega občinskega sveta, na kateri se je izrazilo obžalovanje radi izgube poslancev Pavla Radiča in dr. Basarička. Izredno sejo je otvoril Milutin Majer, ki je v svojem govoru obžaloval težke dogodke in predlagal, da se sprejme sledeča izjava: >Dne 20. junija 1928, v katerem letu se kraljevina SHS pripravlja, da slovesno proslavi desetletnico postanka te države, se je dogodil v belgrajski narodni skupščini zločin, za katerega ni primere v svetovni parlamentarni zgodovini. Ta dan sta bila umorjena hrvatska narodna zastopnika Pavle Radič in dr. Gjuro Basariček. (»Slava jim k) Napadel ju je v času trajanja seje v zlem namenu poslanec Puniša Račič. (»Doli ubijalec!«) Na isti način so bili ranjeni narodni poslanci Stjepan Radič, dr. I. Pernar in Ivan Grandža. Zagrebški občinski zastop, puščajoč ob strani vse strankarske nazore, obžaluje skupno z vsem hrvatskim narodom dogodke, povzročene po razuzdani in divji strasti nasprotnika. (Burni klici: >Doli ubijalec! Živela svobodna Hrvatska!«) Ta zločin kaže, da je Puniša Račič samo slučajni vršilec preganjanja vsega onega, kar se čuti hrvatsko. (Med tem časom nastane v zbornici velika manifestacija, silno ploskanje in vzkliki: >Živela hrvatska država! Živel hrvatski sabor! Živela hrvatska vlada v Zagrebu!«) Manifestacije trajajo več minut, preden more občinski svetnik Majer nadaljevati čitanje, dočim so v resnici zločinci katastrofe vsi oni, ki eo z njim skupaj od početka do danes izvajali hegemonijo in nasilniško politiko napram hrvatskemu narodu. Ta zločin dokazuje, da je današnji položaj hrvatskega naroda, kakor ga daje vidovdanska ustava o tej državi, nemogoč in nevzdržljiv. (Silno ploskanje, vzkliki: »Doli cincarija! Živela hrvaška država! Živel hrvatski sabor v Zagrebu!«), kjer se ne spoštuje niti nedotakljivost narodnih poslancev v
narodni skupščini, tam tudi ne more biti govora o nedotakljivosti, o spoštovanju pravic in samostojnosti naroda. (Burno ploskanje. Vzkliki: »Ven iz Belgrada! Živela hrvatska vlada!«) Iz teh razlogov izraža mestno zastopstvo svoje nezadovoljstvo nad delovanjem vlade, izraža iskreno in globoko sočustvovanje v soglasju z vsem hrvatskim narodom in svoje ogorčenje kot odgovor za bodoče dogodke. (Nastane burno odobravanje: »Tako je! Živel hrvatski Zagreb! Živela sloga vseh Hrvatov! Živela hrvatska vlada!«) Izraža svoje sočustvovanje rodbinam padlih in pozivlje ves hrvatski narod, da ta udarec usode, ki je znak časa, sprejme dostojanstveno, da bo mogel svojo boljšo bodočnost nadaljevati na temelju svoje tisočletne zgodovine. (Silno ploskanje in vzkliki: »Živela hrvatska država! Vstala je Hrvatska! Živel hrvatski sabor v Zagrebu! Živela hrvatska vlada! Dajemo kri za svobodno Hrvatsko!«) Večna slava in trajni spomin med hrvatskim narodom narodnima mučeniko-ma Pavlu Radiču in dr. Gjuru Basaričku!«
Izjavo so vsi sprejeli soglasno. Nato je bilo sprejetih več sklepov, ki se tičejo pogreba pokojnikov. Stroške pogreba prevzame nase mestna občina, ki bo dala pokojnikoma častno grobnico. Nato je bila prečitana brzojavka belgrajske mestne občine, ki izraža so-žalje Zagrebu radi težke izgube. To sožalnico pa je zagrebški občinski svet na predlog občinskega svetnika dr. Pallerja odklonil ter jo bodo vrnili belgrajski občini.
Današnja izredna Izdaja »Hrvata«, v kateri objavlja sklepe mestnega zastopa, ki so bili sprejeti na današnji izredni seji, objavlja velik naslov preko vse strani: »Živel hrvatski sabor in hrvatska vlada.«
Split daroval 10.000 Din. Dopoldne je imel sejo splitski oblastni odbor, ki je sklenil, da da 10.000 Din v fond Zadruge za pomoč rodbinama pokojnega Pavla Radiča in Basarička.
Fpgiii^ laclč ti zapora sodišča
n Belgrad, 22. jun. (Tel. »Slov.«) Preiskavo krva^ ega zločina v narodni skupščini energično vodi sodnik Milutinović. Ves dan je posvetil preiskavi najvažnejših momentov. Po preiskavi, ki se je izvršila na licu mesta, je Milntinović zasliševal ranjenca Pernarja in Grandžo. Radi važnosti preiskave ne daje nobenih izjav in 'ffrži vee v popolni tajnosti. Milutinovič je po-j^dilj preiskovalni zapor za Račiča. Ali se je Račič pritožil sodišču, za kar ima tri dni časa, ni znano.
Račič si še svojega zagovornika ni izbral. Govori se, da ga bo zagovarjal odvetnik Bora Nikolič. Milutinovič odgovarja časnikarjem na vsa njihova vprašanja, da jim ne more ničesar povedati. Dozdaj je že zaslišal skoro vse očividce. Preiskal se je tudi revolver, ki je tipa »Steyr« in v katerem so bile še štiri krogle. Revolver je imel namreč chargcur za deset strelov.
Ob 10 dopoldne so odvedli Račiča na sodišče. Ko so za to zvedeli časnikarji, so se zbrali pred poslopjem. Svoje aparate so nastavili tudi fotografi. Ob pol 11 je narednik Sreten privedel Punišo Račiča iz mestne uprave in ga odvedel s kočijažem na sodišče. Ko »ta prispela pred sodišče, je najpreje izstopil narednik ter pozval Račiča: »Ajdite, izstopite.« Račič je izstopil. Izgledal je malo bled. Bil je pa gladko obrit, lepo oblečen v modro obleko in rujave čevlje. Ko j« videl, da sc pripravljajo fotografi, se je ornil in dejal: »Počakajte, da se postavim, potem me pa fotografirajte.« Nato je stopil na stopnice. Na hodniku sodišča so ga čakali njegovi sorodniki, njegov bratranec ia njegova gospa. Poljubil je vse po vrsti, rekel pa ni nikomur niti besedice.
Zasliševali so ga ves dopoldan. Davi so na njegovem stanovanj* pregledali policijski uradniki njegove stvari ter jih odnesli preiskovalnemu sodniku Milutinoviču.
J
Račiča so liudfe zase
Belgrad, 22. jun. (Tel. »Slov.«) Ugleden radikal je izjavil glede dejanja Puniše Račiča: »To je dejanje manj vrednega človeka. Mi vsi se zgražamo nad njim. Odločno zavračamo, da bi bili imeli z njim kakršnekoli zveze. Ne sme se pozabiti na to, da je Puniša Račič tip posebne vrste in da je na sejah radikalnega kluba vlado često napadal Kakor znano, je on edini, ki je v radikalnem klubu glasoval proti sporazumni izvolitvi članov za klubski odbor radikalnega kluba.«
Pantelije Jovovič, glavni urednik »Narodne Tribune«, je dal o Račiču sledečo vir javo: »Račičev oče je bil bolan na umu. Prav tako tudi Punišin brat. Njegov brat se je pred balkansko vojno preoblekel nekega dne v srbsko častniško uniformo, pobegnil v Bolgarijo in se tam stavil vlani na razpolago. Iz tega je napravilo bolgarsko časopisje veliko senzacijo, tako da je moral Puniša Račič v belgrajskem časopisju s svojim podpisom objaviti, da ni to noben srbski častnik, pač pa na žalost njegov brat, kateremu manjka eno kolo v glavi, in ki je po poklicu poljedelec. Več Račičev je bilo obsojenih zaradi uboja in prepirov. Nekateri Račiči so še danes v zaporih, ker še niso prestali kazni. Račiči se splošno smatrajo kot nenormalni.«
Stara ftvar: Vlado hočejo
n Belgrad, 22. jun. (Tel. »Slov.«) Pribi-ževič je včeraj zaprosil pri Nj. V. kralju za avdienco, ki mu jo je danes dovolil. Vse druge vesti, da bi bil Nj. V. kralj sam pozval Pribičeviča, so neresnične in lažnjive. S pribiče-vičem sta šla v avdienco tudi Košutič in Karlo Kovačevič.
Bombastične izjave KDK, da zapusti Belgrad, in pompozne izjave Pribičevičeve v današnji »Reči« niso napravile v Belgradu nobenega vtisa, posebno, ker se v današnji »Pravdi«, očividno iz krogov KDK piše, da je storila KDK to samo pod pogojem, da ta vlada obstane, to se pravi: če bi vlada podala ostavko Pribičeviču in Drljeviču na ljubo, da bi potem prišel »nov kurz« in z njim »nove metode«. Ne mislijo pa niti najmanj na to, da so moralni krivci za žrtve, ki jih obžalujemo vsi brei izjeme, v opoziciji.
V Zagreba vee tiho.
6 Zagreb, 22. jun. (Tel. »Slov.«) Vsled prepovedi policijskega ravnateljstva se ni danes po 7. uri zvečer skoro nihče pojavil na ulici. Po vsem mestu je bilo danes po pol 8. uri popolnoma tiho. V mestu ni bilo opaziti skoro žive duše. Posamezniki pa se tem odredbam niso pokoravali in je bilo radi tega okoli 50 Oseb aretiranih, ker niso imeli dovoljenja za svobodno gibanje. Pridržani so bili v zaporu.
Dr. Korošec v avdijenci. Notranji minister dr. Korošec je bil danes dvakrat v avdijenci pri Nj. V. kralju. Enkrat je bil v avdijenci predsednik vlade Vukičevič. Zvečer se je vršila kr.- tka seja ministrskega sveta.
Železničarji ne stavkajo.
Ob pol 10 se je razširil glas, da bodo železničarji zagrebškega železniškega ravnateljstva stopili o polnoči v štrajk. Vaš dopisnik se je obrnil na merodajno mesto, kjer sc mu je zagotovilo, da tozadevno ni ničesar znanega.
Komunisti hočejo pleniti.
Kakor je Vaš dopisnik izvedel iz zanesljivega vira, so danes zagrebШ komunisti sklenili, da bodo oplenili trgovino z oroijem Ko-čonda. Policijsko ravnateljstvo pn je ojačilo stražo, tako da se ni moglo nič pripetiti.
Vodstvo HSS poziva k mini.
Vodstvo HSS je izdalo zvečer proglas na občinstvo, v katerem prosi, da naj iz spoštovanja in ljubezni do pokojnikov pri jutrišnjih pogrebnih svečanostih ohrani in čuva mir ter se varuje vsakršnih klicev in izgredov.
Komunisti so krivi
č Zagreb, 22. jun. (Tel. »Slov.«) Zagiebško policijsko ravnateljstvo je izdalo o snočnih dogodkih komunike, iz katerega posnemamo:
Demonstracije so organizirali komunisti,
kar je razvidno iz dejstva, da so se vršile demonstracije istočasno na treh mestih, v sredini mesta in enako na periferiji. Demonstranti so stražnike nenadoma obkolili in nanje streljali in jih napadali z najrazličnejšimi predmeti. Polivali so jih z vrelo vodo. Stražniki so dobili
čelade, cla so se ubranili težjih poškodb. Pri predsnočnjih demonstracijah je bil ranjen en nadzornik in 21 stražnikov. Snoči pa 1 nadzornik, 14 stražnikov in 10 orožnikov. Vsi orožniki so bili ranjeni s kamenjem, en stražnik pa z revolverjem.
ađprska bo ranila naprei
v Budimpešta, 22. jun. (Tel. »Slov.«) V magnatski zbornici je danes ministrski predsednik Bethlen v proračunski razpravi podal važne izjave o namerah Madjarske v optant-skem vprašanju. Madjarska vlada smatra, če ne bo moglo priti do sporazuma med Madjarsko in Romunijo, da bo Društvo narodov moralo v smislu § 239 trianonske mirovne pogodbe imenovati nadomestnega razsodnika na mesto razsodnika, ki ga je Romunija odpoklicala. Z junijskim sklepom Sveta Društva narodov vprašanje za Madjarsko ni rešeno. Države, zastopane v Društvu narodov, bi mogle oddati svoj glas samo v smislu določbfki so v trianon-ski pogodbi. Predlog, ki ga je stavila Romunija, je za Madjarsko popolnoma nesprejemljiv. Razsodnika v tej zadevi ne more biti, temveč samo posredovalec. Zadeva se tudi ne more rešiti v okviru reparacij. Ko je Madjarska dobila sanacijsko posojilo, so bila njena reparacijska bremena natančno določena in Romunija je dobila svoj del. Madjarska bo, da dokaže svojo dobro voljo in dasi ne more sprejeti romunskih predlogov, v kratkem stavila protipredlog, o čegar vsebini se grof Bethlen sedaj še ne more izjaviti. če se bodo pogajanja zavlekla in do septembra ne bo nobenega uspeha, bo moralo odločiti Društvo narodov. Madjarska bo odkrito načela vprašanje, ali § 239 obstoji ali ne, in
Strankarske strasti so krive
v London, 22. jun. (Tel. >Slov.<) »Times« pišejo k dogodkom v Belgradu, da je za inozemstvo težko v sedanjem trenutku presoditi, nli so upravičene obdolžitve Štefana Radiča proti Srbom in vladi, da izkoriščajo nesrbske province. Vsi dobri Evropejci morajo upati, da bo osnpnjenje, ki so ga povzročili dogodki v parlamentu in iz njih izvirajoče nevarnosti dale političnim voditeljem na vsaki strani Srbov, Hrvatov in Slovencev povod, da bodo strankarske strasti in predsodke podredili blagru večjih problemov kraljevine.
Čehi kličelo na slogo
v Praga, 23. junija. (Tel. »Slov.«) »Narodni Listy< pišejo: Nemški in madjarski tisk in radikalno krilo italijanskih fašistov, ki neprestano goji imperialistične nade na italijansko hegemonijo na Jadranu in Balkanu, jasno kažejo škodoželjnost. Jugoslovanski narod mora pokazati mnogo ljubezni do svoje narodne države, da uvidi, da more pomagati samo sloga. Socijalno-demokratski »Pravo Lidu« piše: Jugoslovanski politiki si morajo biti na jasnem o tem, da morejo vzpostaviti mir samo z ojačenjem demokracije, z zvišanjem ugleda parlamenta, ne pa z napol prikrito diktaturo. Komunistični »Rude Pravo« hvali pogum, ki ga je Štefan Radič vedno kazal napram srbski buržoaziji, dasi ni bil pristaš komunistične stranke.
Pogajanla v Berlmu
v Berlin, 22. jun. (Tel. »Slov,«) Pogajanja za ustanovitev velike koalicije so se danes razbila, ker je nemška ljudska stranka vztrajala na svojem stališču, da se mora obenem preosnovati tudi pruska vlada in da se mora nemška ljudska stranka sprejeti v prusko koalicijo, kar je posebno socilnodemokratska stranka označila kot nesprejemljivo. Designi-rani socialdemokratski državni kancler Her-mann Mullerz-Franken poskuša sedaj, da sestavi kabinet weimarske koalicije (socialni demokrati, cenirum in demokrati) z vpoštevanjem bavarske ljudske stranke, vendar se ta poskus presoja z rezervo. Položaj je zelo nejasen.
Skie^ zasedanja nnale
v Bukarešt, 22. jun. (Tel. »Slov.«) Konferenca zunanjih ministrov male antante se je danes dopoldne začela ob 10 v prisotnosti romunskega ministrskega predsednika Bratia-' na. Na današnjem dnevnem redu so bila v glavnem gospodarska vprašanja, pred vsem vprašanje srednjeevropskega gospodarskega dogovora. Dopoldanska seja je trajala do 12.30. Popoldne je zadnja seja, po kateri bodo dobili zastopniki listov informacije.
Polet okoli male antante. Okrožnega poleta okoli držav male antante in Poljske, ki se bo vršil 8. in 9. julija, se bo udeležilo 23 letal. Jugoslavija je prijavila 6 letal, Romunija 5, Poljska 6 in Češkoslovaška 6.
Letalo padlo — pilot zgorel. Pri Olomuus je danes padlo na tla češkoslovaško vojašlni letalo. Letalo se je vnelo in pilot je zgorel.
Poljski senat odobril proračun. Poljski senat je danes z veliko večino sprejel državni proračun v taki obliki, kakor je bil izpreraenjen v sejmu.
zahtevala odkrit odgovor, ker se pogodba ne more enostransko izpreminjati. Ce je ta paragraf neizvedljiv, bo Madjarska zahtevala, da Svet Društva narodov določi, kateri paragrafi trianonske* pogodbe so izvedljivi in kateri ne. V tem vprašanju zastopa Madjarska interese vseh malih držav in načela razsodišča.
Tudi zunanji minister Valko je v zunanjem odboru napovedal nove predloge madjar. vlade, da se kompleks vprašanj v optantski zadevi izloči iz programa zunanje politike, da pa se z vsem poudarkom vztraja na stališču, da mora Svet Društva narodov na podlagi § 239 imenovati namestnega razsodnika. Iz potovanja Sveta Društva narodov, ki z enostavno izjavo, cla optantskega vprašanja ne more rešiti in da ne more izpolniti svoje dolžnosti, določene v paktu Društva narodov, ne priznava svoje slabosti — je razvidno, da tudi deset let po končani vojni narodi nimajo možnosti uveljaviti svojo pravico pred nevtralnim sodnikom.
V debati je izjavil bivši zunanji minister dr. Graf, da agresivno postopanje držav male antante ovira mirno ureditev srednjeevropskih razmer. Vsako skupno delovanje je nemogoče, če države male antante trajno poudarjajo svoje sovražno stališče napram Madjarski in če mora Madjarska trpeti, da se ne izvede niti ono malo število njej ugodnih točk mirovne pogodbe
Sedaj pa še
n!
v Oslo, 22. jun. (Tel. »Slov.«) Ruski lomilec ledu »Krasin« je včeraj dospel v Bergen. Njegov poveljnik upa, da bo najpozneje v enem tednu prišel do Spitzbergov. Razen obeh francoskih vojnih ladij je tudi Norveška določila eno vojno ladjo, da poiščejo Amundsena. Smatra se, da je njegovo letalo nekje ostalo radi defekta v motorju. Amundsenov tajnik je izjavil, da je Amundsen za potovanje po ledu opremljen pomanjkljivo in da ima s seboj samo deset kilogramov čokolade, deset kilogramov suhega mesta, 1 zaboj sira, 1 karabinko z mi»-nicijo in 1 čoln.	........7
»Citta di Milano« je brzojavila, da |la Maddalena in Penzo danes s svojimi letali zopet obiskala Nobila in da se jima je posrečilo spustiti na tla nov material in živila ter sta se ob 15.30 srečno vrnila k ladji.
Krvavi shodi v Grčiji
v Atene, 22. jun. (Tel. »Slov.«) V Kavah je bil včeraj z vojaško pomočjo razpuščen komunističen shod, pri čemer je bila ranjena majhna deklica. Na nekem drugem shodu, kjer je nastopilo orožništvo, sta bila ranjena dva delavca. V Atenah so davi peki proglasili stavko in jo po večini izvedli. Vlada je ukrenila potrebno, da se zagotovi preskrba s kruhom. Generalna konfederacija delavcev je za danes napovedano proglasitev generalne stavke odgodUa za nedoločen čas, ker je vlada dala obljube, da bo želje vseii delavskih kategorij dobrohotno proučila.
Strahovita železniška itesrcvo. .
v Stockholm, 22. junija. (Tel. »Slov.«) Br-zovlak Stockholm—Bollnes je daiies ponoči s hitrostjo 90 km trčil v neko pomožno lokomotivo. Nastala je strašna katastrofa. Oba stroja sta popolnoma razdejana. Prvi trije vagoni so se porinili drug v drugega in v vlaku je nastal požar. Število mrtvih znaša 10 do 20, ranjenih pa je okoli 40, med njimi je mnogo težko.
Šineral brez dnevnic. Na današnji seji imunitetnega odbora je bil sprejet predlog, da se komunističnemu poslancu dr. Šmeralu za šest tednov odtegnejo diete, ker brez opravičila ne vrši svojih poslanskih dolžnosti. On biva že veliko mesecev v Moskvi.
Auritti so vrne na Dunaj. Iz dobro poučenega vira se doznava, da bo italijanski poslanik Auritti po daljšem času zopet zasedel svoje mesto na Dunaju. S tem bodo razčiščene diference, ki so pred dalj časom nastale med Italijo in Avstrijo.
Torina
poro&ia
Dunaj. Devifcc: Relgrad 12-19.75, Kodanj 184.66 London 34.03375, Milan 37.3275, Ne\vyork 71010, Pariz 27.89, Varšava 79.64. Valute: dolarji 708.10, lira 37.43, dinar 1.245.
Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Pariz 132.75, London 164.70, Newyorl< 33.75.
Vinar: Newyork 170, Berlin 7.35. London 277.25.
Dunaj. Podon.-eavska-jadran. 82.06, Živno 110.25, Hipo 7.40, Trbovlje <30.50, Kranjska industr. 38.10.
Budimpešta. Tcndenca omahujoča. Pšenica okt. 30.48, 30.50. zaklj. 30.-18-30.50, marec 32.52, 32.54, zaklj. 32.52—32.54, rž okt. 26.10, 26.14, zaklj. 26.12—26.14, marec 27.98, 27.94, zaklj. 27.96—27.98. koruza julii 29.30,29.10, zaklj. 29.10- 29.14, avgust 29.8-1, maj 25.36, 25.40, zaklj. 25.40—25.42.
Dunajska vremenska napoved za 28. junij: Lejio vreme bo še trajalo, temperatura se bo zvišala.
tom. To zaračunavanje se začne 8 1. januarjem 1928. Cene bodo sledeče: prvih 300 kilovatnih ur ве zaračuna po 2 Din za kuov. uro; naslednjih 700 po 1.50 Din; nadaljnjih 1500 po 0.80 Din in vee ostale po 0.80 Din. Ta dogovor pomeni veliko pridobitev za male konzumente, ki bodo s tem silno razbremenjeni.
□	Koliko je reflektantov za delavske hiSico? Za hišice v 1. koloniji je 160 reflektantov, ki eo upravičeni, in 35 takih, ki niso zavarovani pri OUZD. Za II. kolonijo pa je 215 reflektantov in sicer 137 za tip A, 178 pa za tip B. Vseh reflektantov skupaj je torej 410. Ako bi se zgradile hišice za vseli 410 reflektantov, bi bil potreben kredit 21 milijonov Din. Vendar bo mestna občina postavila še 75 hišic (II. kolonijo); za zgraditev te kolonije je predvidenih 6 milijonov Din (1 milijon razpoložljivega denarja ima vseh 410 reflektantov skupaj!).
□	Tudi kuharic se je spomnil obč. svet v zadnji seji. Plin se še veliko premalo uporablja v hišnem gospodarstvu, posebno se premalo upošteva v kuhinji. Kuhanje s plinom je veliko cenejše kakor z drvmi. Mestna plinarna bo poslala zdaj izučeno kuharico v Nemčijo, da se tam praktično izuči v kuhanju s plinom. Nato bo v Mariboru kuharice praktično uvajala v to kuhanje in sicer na plinskih štedilnikih, ki jih bo postavila plinarna.
П Kitoniieira .je cest na način, kakor se je to zgodilo že v Tatenbaohovi, se bo nadaljevalo. Kltonizirale se bodo: -Kopališka ulica, Tatenba-chova ul., Trg Kralja Petra, Ruška cesta do Fran-kopanove in Koroška cest ado Kapele. Za te naprave se je dovolil zneselt 300.000 Din. Ta sklep obč. sveta bodo gotovo pozdravili vsi Mariborčani.
□	Drevesa se odstranijo v Kopališki ulici, ker bodo mestni avtobusi odzdaj v smeri od Glavnega trga proti kolodvoru vozili po Tatenbachovi tn Kopališki ulici. V smeri od kolodvora proti Glavnemu trgu bodo šli avtobusi še vedno po Ve-trinjski ulici.
П Umrl je Aršič Gašper,, železničar v pokoju, ihu- 86 let. Pogreb bo jutri ob 15 na Pobrežju.
□	Občinski zastop na Pobrežju je sklenil »noglasno, da prispeva polovico šolnine tistim šolarjem in šolarkam, katerih starši niso posestniki. Dejansko se je ta prispevek izplačal za deklice I. drž. dekliške šole, nadalje vsem drugim, ki so prišli po prispevek na občino. Ta prispevek se bo plačeval tako dolgo, da bo nastala lastna meščanska šola na Pobrežju, kar je več ali manj že sklenjena stvar.
П Vpisovanje učenk na okoliški meščanski goli, Cankarjeva ulica, se vrši dne 29. In 90. junija od 8.—12. ure v prvem nadstropju dekl. mešč. šole. Za vpis v prvi razred je prinesti razen zadnjega izpričevala še krstni list. Učenke, ki niso pristojne v Maribor, plačajo 200 Din učnine starši odnosno domača občina.
IZ SEJE MARIB. OBČ. SVETA.
Maribor, 22. junija 1928.
Ш. odsek. Poroča obč. svetnik Stabej (SLS). Oehm Mariji se dovoli provizorična lopa v Frančiškanski ulici za tri leta. — Ker so radi kanalizacije meljskega predmestja nekateri posestniki prizadeti, se najemnikom sosednih ulic dovoli odškodnina 8300 Din. — Ker bo v doglednem času pritličje v Kiffmannovi hiši, kjer je sedaj nastanjeno finančno ravnateljstvo, izpraznjeno, se bo tjakaj lahko preselil mestni vojaški urad. V zvezi e tem se je načrt za zgradbo nove mestne stanovanjske in uradne hiše na vogalu Frančiškanske in Marijine ulice spremenil v toliko, da bo sedaj ▼ pritličju prostor za mestno električno podjetje in knjigovodstvo, v prvem nadstropju pa mesnti fi-zikat in risalnico gradbenega urada. Vsi ostali prostori pa so namenjeni za stanovanja, katerih bo po novem načrtu 25 in sicer 2 sobi s štedilnikom, 5 enosobnih, 16 dvosobnih in 2 trisobna stanovanja. Na predlog obč. svetnika dr. Jerovška se zadeva izroči IV. odseku glede financiranja. — Glede zgradbe modernega kopališča na Felberjevem otoku se je sklenilo, da naj si ogledajo mesto, kjer se bo gradilo, člani mestnega sveta ter člani III. in IV. odseka. Stavbni urad je predložil tudi predlog za razpis načrtov glede zgradbe kopališča na Felberjevem otoku. Razpišejo se tri nagrade po 15.000, 11.000 in 8000 Din. — Dovoli se zamenjava parcel s kongregacijo šolskih sester v melj-skem predmestju pod pogojem, da ne da občina jm to nobene odškodnine. — Dnevno zavetišče v Ljudskem vrtu so bo dvignilo za eno nadstropje. Stroški bodo znašali 600.000 Din. — Preložitev Radvanjske ceste se ne more izvršiti, ker ni za to potrebnega kredita. Potreben kredit 606.S50 Din naj se vnese v proračun za 1. 1929. — Na prošnjo vel. županstva se bo odstranilo v Ciril Metodovi ulici 6 kostanjev, v Majstrovi ulici pa 2 kostanja. Nasadijo se druga drevesa.
IV.	odsek. Poroča obč svetnik dr. A. Jerov-lek (SLS). Stavbne zadruge »Lastni domr, »Dom« in »Zadružni dom< so dobile jamstvo občine pri zidanju stanovanjskih hiš. — V Ljudskem vrtu se napravi javno igrišče za otroke. — Za novo temero mesta, ki se vrši, se dovoli kredit 80.000 Din. — Na športne prostore »Rapid.-к in »Železničarja« se bo napeljal vodovod; polovico stroškov nosijo društva, polovico pa občina. — Kanalizacija Strossmajerjeve ulice se izvrši zaradi zidanja novih hiš oblastne skupščine po dogovoru z oblastnim odborom. — Mestni avtobus-promet spremeni smer v toliko, da se vozi od kolodvora v mesto po Vetrinjski ulici, v nasprotno smer pa skozi Kopališko ulico, kjer se bodo posekala drevesa in odstranilo stranišče.
V.	odsek. Poroča ob. svetnik Robaus (Nemec). Na Glavnem trgu se postavi čakalnica za avtopro-met. — Uvedejo se za avtobus-promet mesečne legitimacije za 250 Din; enosmerne legitimacije so
za 26 odstot. cenejša — Za mestni promet se naroČi en »Austrofiat«, za izvenmeetni promet pa »Saurerc. —
V tajili seji se je eklenilo, da se službena pragmatika popravi in predloži prvemu odseku.
Včeraj se je nadaljevala predvčerajšnjem prekinjena seja občinskega odbora. Med drugim se je oddala kanalizacija Betnavske ceste, sosednih ulic in delavske kolonije tvrdki Aecetto in dr. »Park-kavarna< se je oddala Mariji Faninger. Poleg tega so se rešila še nekatera važna komunalna vpra-
Cel/e
. Ps Dva izleta naših organizacij. Katoliško prosvetno društvo v Celju vabi svoje prijatelje na izlet, ki ga priredi njegov pevski zbor v nedeljo 24. junija v Braslovče, kjer priredi popoldne tudi koncert. Odhod iz Celja z vlakom ob 7. uri 50 min. zjutraj. — Krekovci pa pohite jutri na svoj tabor na lepo goro Oljko. Tabora se udeleži tudi njihov izborni tamburaški zbor.
& Seja mestnega občinskega sveta se vrši v torek dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer pod predsedstvom župana g. dr. Goričana. Na dnevnem redu so poročila odsekov in slučajnosti.
-©■ Znižanje cen električnemu toku za pogon.
V	smislu sklepa zadnje seje mestnega občinskega sveta veljajo od 1. junija t. 1. dalje znižane ciene za električni tok za pogon po naslednji tarifi: A. Osnovna cena za pogonski tok znaša Din 2 za KW-uro in velja ta cena za porabo, ki ne presega 25 kratne priklopne vrednosti obrata. Priklopno vrednost se računa na podlagi podatkov strojev v KW-urah. Od porabe 25 do 50 kratne priklopne vrednoeti se zniža oena za nadaljnjih Din —.50 za KW-uro, stane tedaj Din 1.50, pri še večji porabi pa velja še nadaljno znižanje na Din 1 za KW-uro.
—	B. Tarifa za cos. phi. Vsa poraba jalovega (brezwattnega) toka ,ki presega porabo wattnega toka, se zaračuna po Din —.50 jkvah, dočim povrne elektrarna odjemalcu za množino jalovega toka, ki ne dosega porabe wattnega toka ali pa jo celo odjemalec oddaja v omrežje po —.10 jkvah. Kdor nima števca za jalovi tok, plača za KW-uro po Din —.50 več.
& Zopet tatvina koles. Mesarski mojster Ivan Lapornik iz Prešernove ulice je pustil v četrtek 21. t. m. opoldne svoje kolo v veži gostilne »pri angelu« v Prešernovi ulici. Ko se je vrnil po kolo, istega ni več bilo. Odpeljal ga je neznanec. Kolo je znamke »Dttnlop«, črno pleskano, z nazaj upognjenimi držaji, belkastimi gumijevimi plašči ter zrezljano gonilno šipo. Vredno je okoli Din 1000.
—	Na podoben način je prišel ob kolo vrtnar in posestnik na Ljubljanski cesti g. Alojzij Zelenico.
V	sredo dopoldne je stopil v delikatesno trgovino Roze Stegu na Dečkovem trgu in pustil kolo v veži. Njegovo kolo je tudi vredno okoli Din 1000, je tipa »Waffenrad Steyr<, črno pleskano, ima za sedežem pripravo za prevoz zavojev, je brez zavore ter ima nazaj navzdol zakrivljene držaje.
Dopisi
Kočevje
Volitve. Volitve v mestno občino se začno v nedeljo ob 7 zjutraj. Vodil jih bo g. sodnik Šavelj. SLS ima prvo (1.) skrinjico; vse slovenske kroglice vanjo!
Matura. Na tukajšnji gimnaziji se je dokončala matura v torek pod predsedstvom g. dr. Po-ljanca. Vsi kandidati so bili proglašeni za zrele.
Toča. V sredo dopoldne okrog pol 12 je nastala strašna nevihta v smeri Suha Krajina—Bela Krajina. V kratkem času je med viharjem in nalivom potolkla toča vse v okolici rudnika, Šalke vasi, Sel in Čvišlarjev.
Kranj
Industrializacija mesta zelo napreduje. Nova tekstilna tvornica na vrhu Gašteja je že skoro popolnoma dograjena. Novo tvorniško podjetje pa je ob Savi kupilo 55.000 m3 sveta in sicer med reko in železniško progo nad in pod jezom na Gorenji Savi. Kapital je skoro izključno samo češki.
Izlet Mešč. Zveze, ki se je imel vršiti 17. jun., pa je odpadel radi slabega vremena, se bo vršil v nedeljo dne 24. jud. Smer izleta ostane ista in sicer z vlakom ob pol 1 popoldne iz Kranja v Tržič, odtod peš skozi Begunje v Radovljico, odkoder se z večernim vlakom vrnemo v Kranj. Posebnih vabil se ne bo pošiljalo, zato vzemite to vabilo na znanje in se izleta polnoštevilno udeležite!
Litija
Razstava v šoli. H koncu šolskega leta priredi osnovna šola v Šmartnem pri Litiji v nedeljo dne 24. t. m. veliko razstavo deških in dekliških ročnih del ter spisnih in risarskih izdelkov obrtne šole. Vabimo starše in prijatelje naše šole, da si takoj [K) prvi službi božji ogledajo zanimive izdelke. Razstava jc odprta ves dan. Vstopnine ni!
Trbovlje
Ф Kres bodo žgali naši planinci v soboto večer na Mrzlici. Vabijo se planinci, da pridejo na Mrzlico že tekom popoldneva, da bodo pomagali pri nabiranju drv za kres.
Šport
Prireditve
ln društvene vesti
Društvo Soča ima letos VII. redni občni zbor pri »Levu< v sredo 27. t. m. ob pol 21. Vabljeni »Sočank.
Cerlcvenl vestnllc
Na kresno nedeljo proščenje v Trnovem. Kresni večer ob pol 9 slovesno zvonenje in razsvetljava obeh zvonikov ter jagenjčka med zvonikoma. V nedeljo ob 9 slovesno opravilo. Cerkvena glasba: Missa in honorem st. Josephi z orkestrom (St. Pre-mrlova). Graduale (Chlondo\vskega). Ofertorij (Wagnerjev). Po sv. maši ob darovanju himna sv. Janeza Krstnika (Fr. Marolta). Popoldne ob 7. litanije.
V eorkvi sr. Jožefa, kjer se obhaja ves junij posebna pobožnost v čast presv. Srcu, dobe lahko vsi verniki zadnjo nedeljo v mesecu t. j. 24. t. m. in na predvečer popolni odpustek tolikokrat, koli-korkret obiščejo cerkev in molijo po namenu svetega očeta, ako sprejmejo sv. zakramente.
Poizsiveđovanta
Našel so je dežnik. Dobi se pri Marinšek, Gosposka ulica ŠL 6-1.
Velike olimpijske semifinalne vožnje na 150 km
se vrše nepreklicno v nedeljo, 24. junija na krožni progi Novo mesto — Ratež — Mahorovec—Draga— St. Peter—Novo mesto. Start ob 6 zjutraj pri gostilni Sedlar. Vozijo vsi prvorazredni vozači vseh pododborov Jugoslavije. Vsi dirkači se morajo javiti saveznemu vodstvu v soboto zvečer ob 6 v prostorih hotela Koklič, kjer predajo svoja kolesa na punciranje. V soboto ob 9 zvečer se vrši v posebni sobi hotela Koklič plenarna seja Saveza. Enako se vrši v nedeljo na isti progi vožnja za juniorsko prvenstvo. Vsi vozači, ki so določeni za to dirko, se morajo enako javiti že v soboto zvečer zveznemu vodstvu.
Pododbor Ljubljana - mesto poziva vse kolesarje, ki ne dirkajo pri semifiuabnh dirkah, da pridejo v nedeljo zjutraj ob 6 v Novo mesto ter se stavijo vodstvu dirke na razpolago za straženje proge.
ODLOČILNE TEKME ZA PREHODNI POKAL LNP.
Jutri Ilirija : Hermes, 1. iulija finale i Rapidom.
Jutri in prihodnjo nedeljo 1. julija se odigrata odločilni dve tekmi za letošnje pokalno prvenstvo LNP-a in za posest prehodnega pokala, ki ga je leta 1925 razpisal LNP. Iz mariborskega okrožja se je kvalificiral za finale SD Rapid s tem. da je zmagal nad Mariborom z 2 : 1, v ljubljanskem okrožju igrata jutri Ilirija in Hermes, zmagovalec med njima pa nastopi 1. julija proti Rapidu.
Hermes je absolviral do okrožnega finala, ki se igra jutri ob 17.30 na prostoru SK Ilirije, težjo pot kot njegov nasprotnik. Po lažjih izločilnih tekmah se je srečal v zadnjem kolu s Primorjem, s katerim je igral neodločeno 2 :2, nakar jc žreb odločil zanj. Proti Iliriji ima dosti ugodne izglede.
Plus, ki ga ima Ilirija v obrambnih vrstah, izravna boljši napad Hermesa.
Kot predigra se vrši ob 15.45 finalna, tekma za okrožno prvenstvo II. razreda med ljubljanskim drugorazrednim prvakom SK Reko in med podeželskim prvakom SK Elatioin iz Novega mesta.
Dopoldne absolvira LNP dve zaostali rezervni prvenstveni tekmi. Ob 9.30 igrata na prostoru Ilirije rezervi Ilirije in Jadrana, na prostoru Primorja pa ob 10 rezervi Slovana in Slavije.
Siouenshi orlovshi tabor na Stadionu
»Vaš stadion si želimo ogledati,« tako nom
sporočajo Čehi, ki napovedujejo svoj obisk Ljubljani dne 1. julija. Sicer bo ta dan v prvi vrsti manifestacija slovenskega orlovstva, vendar pa je pričakovati tudi lepo deputacijo naših bratov Čehov. Iskreno pozdravljeni!
Tudi OHrvatjo se bodo udeležili naše orlovske manifestacije v nedeljo, 1. julija v Ljubljani. Njihova bratska organizacija, ki se je v zadnjih letih zelo utrdila med mladino, hoče pri tej priliki navezati še tesnejše stike z našo. Z veseljem jih pozdravljamo in jim kličemo: Na svidenje nn našem Stadionu!
četrtinska vožnja. Zn vse Orle, ki se bodo izkazali s člansko izkaznico, je dovoljena četrtinska vožnja. Vsak član mora torej imeti člansko izkaznico, ker brez nje ne bo dobil četrtinske karte. Kdor je še nima, naj takoj piše po njo na okrožje oziroma nn S. O. Z.
Vedno bližje je 1. julij, ko bo slovenski Orel po petih letih zopet segel v roke hrvatskemu in češkemu Orlu. Brez dvoma bo ta dan po zadnjem katoliškem shodu najlepša manifestacija vzajemnosti naših katoliških mladinskih orgnnizacij.
Člani in članice imajo četrtinsko volnjo. V smislu odloka Generalne direkcije državnih železnic komerc. oddel. G. D. br. 43797/28 z 19. jun. 1928 imajo vsi Orli in Orlice iz Slovenije in Hrvatske za potovanje na Orlovski tabor v Ljubljani pravico do četrtinske vožnje po železnici, vsi ostali pa imajo pravico do polovične vožnje.
Polovična voinja na Brezje in Bled. Z istim odlokom je dovoljena vsem udeležnikom orlovskega tabora polovična vožnja iz Ljubljane do Otoč (Brezje) in Bleda.
Pravica do zniiane vožnje velja od 28. junija do 7. julija za vse vlake izvzemši S. O. E.
Izkaznice za četrtinsko vožnjo. Udeležniki, ki imajo v smislu gori navedenega odloka pravico do četrtinske vožnje, se morajo že pri odhodni postaji izkazati s člansko izkaznico. Tam naj vsak kupi polovično karto do Ljubljane Karte v Ljubljani ne sme oddati, ampak naj jo vsakdo spravi, ker bo imel to karto in potrdilom o udeležbi ter s člansko izkaznico na povratku iz Ljubljane pravico do brezplačne vožnje.
Udeležniki s polovično vožnjo. Vsi udeležniki, ki imajo pravico do polovične vožnje, naj kupijo na svoji odhodni postaji celo vozno karto, ki jo v Ljubljani ne smejo oddati. S to karto se bodo brezplačno vozili nazaj, pokazati pa bodo morali nn povratku potrdilo o udeležbi. Enako naj ravnajo tisti udeleženci orlovskega tabora, ki se bodo v dneh do 7. julija vozili na Brezje in Bled.
Potrdila o udeležbi. Potrdila o udeležbi, ki se bodo rabila za znižano vožnjo, se bodo izdajala v nedeljo 1. julija na Stadionu, pri vseh blagajnah, proti odškodnini 3 Din za režijske stroške.
Plakate smo razposlali. Vsem odsekom smo razposlali plakate. Nalepite jih takoj na vidna mesta.
Tekme se bodo vršile v petek 29. junija in v soboto 30. junija na Stadionu.
Telovadna akademija. V soboto 30. junija ob pol 9 zvečer v veliki dvorani hotela Uniona telovadna akademija. Kdor želi še vstopnico, naj jo takoj naroči v pisarni S. O. Z. Vstopnina znaša: sedeži za nečlane 20 Din. za člane pa 10 Din. Stojišča po 4 Din.
Prireditev ob vsakem vremenu. Vse prireditve ob priliki orlovskega tabora se vrše ob vsakem vremenu. Zato naj slabo vreme nikogar ne zadrži doma.
Imenovanja v sodni službi
Imenovani so za višje pis. oficijale v 3. skupini II. kategorije na njih dosedanjih službenih mestih: pis. olicijali Franc Voršič in Ivan Grobelnik pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu, Fran Kuštrin pri deželnem sodišču v" Ljubljani, Martin Katič pri okrajnem sodišč v Logatcu, Ignacij Koščak pri okr. sodišču v Laškem, Alojzij Juršič pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu, Ivan Sem rov pri okrožnem sodišču v Celju in Joško Ziherl pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani ter kanclisti: Toussaint Oljšak pri okrajnem sodišču v Cerknici, Janko Mišica pri okrajnem sodišču v Črnomlju, Josip Koro-šak pri okrajnem sodišču v Ljutomeru, Josip Si-merl pri okrajnem sodišču v Šoštanju in Mijo Tav-zes pri deželnem sodišču v Ljubljani. — Za pisarniške oficijale v isti skupini (4.) II. kategorije na dosedanjih službenih mestih kanclisti: Filip Rubin j»ri okrajnem sodišču v Ptuju, Božidar Langerliolz pri okrajnem sodišču v Laškem, Matija Meznarič pri okrožnem sodišču v Mariboru, Ciril Lavrič pri deželnem sodišču v Ljubljani, Josip Horvat pri okr. sodišču v Sv. Lenartu, Mihael Visočnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, Josip Ferenc pri okrajnem sodišču v Konjicah, Ivan Rudolf pri okrajnem sodišču v Ptuju, Ivan Elcar pri okrajnem sodišču v Kranju, Ivan Barbič pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Josip Gunstek pri okrajnem sodišču na Vrhniki, Fridoiin lleniger pri okrajnem sodišču v Krškem, Matevž Groblacher pri okrožnem sodišču v Mariboru, Fran Morel pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Pavel Vovko pri okrajnem sodišču v Kočevju, Franc Osolnik in Anton Ukmar pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Ivan Drašler pri okr. sodišču v Mokronogu, Fran Jureš pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi, Josip Medved pri okrajnem sodišču v Kočevju, Ivan Soklič pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, Nikolaj Furlan pri okrajnem sodišču v Črnomlju, Franc Oblak pri okrajnem sodišču v Šoštanju, Josip Kokol pri okrajnem sodišču v Laškem, Ignacij Pučko pri okrajnem sodišču v Marenhergu. Ivan Drobnič pri okrajnem sodišču v Metliki, Franc Scliroll pri okrajnem sodišču v Sevnici in Matija Zorjan pri okrožnem sodišču v Mariboru. — VI. skupino zvaničnikov so napredovali jetniški pazniki(ce): Anton Franetič, Anton Rihter, Matevž Varšek, Alojzij Nežmnli. Josipina lialan, Ferdinand Uranič, Ivan Makuc in Marija Tumpej — vsi v Ljubljani; Martin Proselc, Franc šerdoner, Franc Ireber, Urban Šušleriič in Kari Dom — vsi v Celju; Josip Visočnik, Franc Vidic, Franc Paiku-lin, Ivan Markič, Alojzij Bevc, Josip Hladnik in Terezija Slupan — vsi v Mariboru; Ivan Robas v Novem mestu. — V 2. skupino zvnničnikov. so napredovali pis. oficijanti (oficijantinje): Iva De-beljak in Knrol Pertekel v Ptuju, Roman Kramaršič v Mokronogu, Tomo Petrovič v Mariboru, Ivan Spunt, Pavla Turk in Slava Markič v Ljubljani, Marija Župančič v Novem mestu, Josip Gregorič v Rogatcu, Jakob Dobravec v Radovljici in Fortunat Juvan v Slovenjgradcu ter jetniški pazniki (paznice): Ivan Vuzem, Franc Golles in Anion Korošec v Mariboru, Martin Pestatnr in Nežika llakše v Ljubljani, Franc Radi, Friderik Knaflec in Anton Sline v No-
vem mestu ter Anton Posedla v Celju. — V 1. skupino eluiiteljev se napredovali: Ivan Dedrač v Ptuju. Josip Gros v Slovenjgradcu in Franjo Papež v Žužemberku.
K krizi slov. narodnega
gledališča
JAVNA RAZPRAVA PROTI UREDNIKU »TANKA« FERDU DELAKU.
Akademik-filozof g. Delak je 14. maja t 1. v dramskem gledališču, meti odmorom Cerkve-nikove »Roke pravice;, prečital izjavo naših modernistično usmerjenih umetniških krogov, zoper delovanje takraUiega upravnika ljubljanskega Narodnega gledališča g. R. Kregarja.
Ta izjava, ki je ostra, a vseskozi stvarna kritika Kregarjevega upravnikovanja, je daln slednjemu povod, da je vložil ovadbo na državno pravd-ništvo zaradi prestopka po paragrafu 104. s. k. z. (žaljenje javnega nameščenca glede na službeni posel).
O tej zadevi зе je vršila razprava, katero je vodil g. dr. Bizjak dne 20. junija, pri okrajnem sodišču, v dvorani št. 28. Aktualnost razprave je privabila v avditorij razpravne dvorane mnogo poslušalcev, igralcev, akademikov in novinarjev.
Sodnik je po formalnem uvodu prečital inkriminirano izjavo, v kateri obtoženec navaja, da je slovenski teater last slovenskega naroda, ki plačuje zanj — za svojo umetniško institucijo, ne pa »torišče umetniških pustolovcev in klinika am-bicijoznih nezmožnežev-. Dalje očita obtoženi g. Kregarju, dn jp le-ta v dobi svojega upravljanja spravil slovenski teater do razsula, iz drame da je napravil mehanično delavnico lutk, iz opere pa muzikalno klavnico, » namesto ljubezni do dela je zasejal med umetniško osebje seme sovraštva, ki sega preko mej gledališča, katero ni pripravijal-nica za diktatorično harlekinade posameznikov, ampak zavod kolektivnega medsebojnega dela, ljtt-bezni in zmožnosti.«
Izjava se konča: »Ker smo se prepričali, da za tako delo intendant Kregar nima ne volje niti sposobnosti, zahtevamo v imenu vse poštene slovenske javnosti, da ta zavod takoj zapusti. »Roka pravice« pa naj gre svojo pot.«
Na sodnikovi vprašanji, če priznava, da je čilal inkriminirano izjavo in kaj more navesti v, svoje opravičilo, je obtoženi navedel naslednje:
»Priznavam, da sem 14. maja zvečer v dramskem gledališču glasno prebral omenjeno izjavo, s katero sem hotel reči to, da je gledališče zavod z visokimi etičnimi in estetičnimi nalogami, da je gledališče lirain pravičnosti, resnice in lepote. Mi vsi, ki smo s sedanjim umetniškim delovanjem gledališča nezadovoljni, s>mo vporabili priliko, ko .e prišel inšpektor ministrstva prosvete kot nadzorni organ, da zasliši i g. intendanta i člane »Udruženja«, »Podsavez muzičara«, da ga informiramo tudi o tem, kakšno je javno mnenje proti g. upravniku Kregarju. Mi smo bili organ tega mnenja in s tem nismo storili ničesar, kar bi bilo karkoli nedopustno, kaj šele kaznjivo.
Kdor je kaj pogledal v svet, ve, da sta scena in avditorij včasih celota in da je avditorij sam tudi organ javnega mnenja in da se ob gotovih izrednih prilikah iz avditorija samega sme oglasiti tako mnenje. Za take dogodke v teatru ve vsak izobraženec, ki je kdaj zasledoval politično in kulturno zgodovino kateregakoli naroda.
Naša izjava je bila javna manifestacija, topot čisfo nepolitična, ter je hotela naglasiti, da današnji, ljubljanski teaterski režim nima niti najmanjšega opravka z umetniškimi tendencami.
V	tej smeri in tem smislu je izrečeno, dn je g. intendant tekom enega leta svojega upravljanja pripeljal naše gledališče do razsula.
Kjerkoli se je vseh časih in pri vseh narodih' smela izreči kritika bodisi zoper avtorje vseh treh kategorij, so bile vedno take kritike dopustne in se niso nikdar objektivno jemale kot razžalitev časti ali celo žaljenje intendanta kot javnega uradnika. Tudi v našem slučaju ni bilo takšnega namena z naše strani, da bi napadali g. intendanta kot osebo, ali da bi bil napad naj>erjen zoper njegovo civilno čast, marveč je po celotni priliki aH okolnostih in po vsebini izjave najiadena umetniška kvaliteta in umetniško delovanje intendantovo.
Nasfavljenci gledališča so sicer državni uradniki in primadona na odru izvršuje takorekoč drž. službo, pa vendar še ni nikomur padlo na um, da bi preganjal kritika, ki je napisal, da primadona ne zna peti. S to ovadbo se zgodi prvič v zgodovini našega gledališča, da se gledališki funkcijonar z ozirom na kritiko svojega umetniškega delovanja skrije za označbo službenega poslovanja.
V	kolikor sem obtožen žaljenja javnega slu-žitelja z ozirom na njegov službeni posel, torej po S 104 s. k. z., smem pripomniti, da se umetniška kvaliteta ne more subsumirati kot službeni posel, kajti sicer bi jo g. Kregar imel. Tudi za § 104. še ne velja izrek »Wenn Gott ein Amt gibt. dann gibt er auch den Verstand.« Substrat S 104 s. k. z. v predmetnem slučaju sploh ni podan, tudi če bi se inkriminirani izrazi smatrali za žaljive. V vsakem slučaju nastopam dokaz resnice.
Najprej pa se moram hraniti očitkov, katere jih očita g. Kregar meni osebno.
V	ovadbi mi g. Kregar očita, da sem bil svoj-čas angažiran pri gledališču, a me je moral on reducirati. S lem mi torej Hoče podtalmiti nečeden in oseben motiv, kar bi mi naj očividno škodilo tudi pred sodiščem. Če bi v tem ne bila žaM na moja čast, bi na tako izjavo sploh ne odg 1. Konstatiram pa le to: Svojo borbo proti kregarju vodim že od 1. 1925. javno, pošteno in dosledno.
L. 1925. sem mu o priliki, ko je inscenirnl v ljubljanski drami Tucičevo Golgoto., v »Narodnem dnevniku« s polnim imenom očital, da je njegova tnscenaeiia le medla kopija Černigojevili del. Tedaj je bil Černigoj še v Ljubljani in g. Kroar ni čutil potrebe, da zadevo razčisti. Tedaj sem namreč upal, da bom razčistil Kregarjev »konstiv'li-vizenu. katerega original je prinesel v Ljublj; no prijatelj in soborec Černigoj, 'njega slabo kopijo pa oznanil Kregar.
Nadaljeval sem boj o priliki njegovega predavanja o pariški dekorativni razstavi in mu dal odločilen pečat v »Mladini«, ko sem v članku o Avgustu Černigoju natisnil umetniški manifest naše grupe. Ko je nastopil mesto upravnika Narodnega gledališča sem, ko sem se prepričal, da je njetrovo delo gledališču v kvar, nastopil zoper njega v svoji reviji »Tank«, in 14. ter 15. maja v gledališču. Kar se pa moje redukcije tiče, Vam predložim uradno potrdilo uprave Narodnega gledališča. podpisano od generalnega tajnika g. Otona Zupančiča, ki izpričuje, da sem bil reduciran s 1. januarjem 1927, medtem ko je g. Kregar nastopil upravn iško mesto 22. februarja 1987.«
Nato je g. Delak v skoraj enotirnem govoril nastopil dokaz resnice za vse očitke, katere mu državno pravdništvo navaja.
Smlišče je vse dokaze dopustilo in njihovo izvedbo prevzelo.
Ta vseskozi zanimivi proces ee bo nadaljeval in bomo o njem poročali.	F. B.
t
Jva
/ /
aj je novega
KOLEDAR.
Sobota, 23. junija: Agripina, Ebcrhard, Cenon, Ediltruda.
ZGODOVINSKI DNEVL
23. junija: 1800 se je rodila pisateljica Charlotte *Birch-Pfeiffer. — 1860 se je rodil belgijski pisatelj Albert Giraud (Keienberg). — 1881 je umrl botanik Jakob Matthias Schlei-
den. — 1891 je umrl fizik Wilhelm Weber. *
•k Z ljubljanske univerze. Univerzitetni svet (zbor vseh rednih profesorjev) je izvolil za novo šolsko leto 1928/29 za rektorja univerze g. dr. ing. Milana Vidmarja, rednega profesorja elektrotehnike (znanega svetovnega šahista) Od fakultetnih svetov pa so izvoljeni tile dekani: za filozofsko g. dr. Marijan Salopek, prof. geologije in paleontologije, za juridično g. dr. Rado Kušej, prof- cerkvenega prava, za medicinsko g. dr. phil. in med. Alfred Šerko, prof. anatomije in fiziologije, za tehnično g. inž. Viktor Gostiša, prof. rudarstva, za teološko g. dr. Josip Ujčič, prol. nravoslovja.
-k Gospodje župniki dekanij Leskovec, Litija, Trebnje, Laško, Celje, Braslovče, Videm so naprošeni, da oznanijo raz lečo dne 24. junija, da se bo 7. in 8. julija vršila treznostna skupščina na Kumu. Podrobna navodila dobe prihodnje dni v okrožnici. — Duh. protialko-
holna zveza.
ic Matura na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani se je zaključila v četrtek, 21. junija. Predsedoval je gimn. ravnatelj v p. Fr. Novak. K maturi je bilo pripuščenih 27 kandidatov {med njimi en privatist) in tri kandidatke. Spričevalo zrelosti so dobili naslednji kandidatje, oi. kandidatke: Arnejc Vera, Bleiweis Marko, Bukovec Marijan, Čerček Edvard, Coš Maks, Faganelj Grozdan, Grunfeld Franc, Jamšek Mirko, Konte Ivan, Kralj Franc, Luckmann Ingeborg, Mlakar Alojz, Pivk Oskar, Prijatelj Arne, Radojčič Svetozar, Ravnikar Fedora (oproščena ustnega izpita), Rupnik Zdenko, Schuster Erich, Smodej Dušan, Srebrnič Slavko, Štrajhar Josip, Švigclj Dimitrij, Tepež Anton in orožniški kapetan I. kl. Vitko Modic (kot privatist). Šest kandidatov je bilo repro-biranih; večinoma imajo ponavljalni izpit iz enega predmeta. Z odličnim uspehom sta napravila maturo dva, IRavninar Fedora in Schu-ster Erich), s prav dobrim eden (Prijatelj Arne), z dobrim 18 in z zadostnim trije.
* Ustni zrelostni izpiti na Strojni srednji goli Tehniške srednje šole v Ljubljani so se vršili od 20. do 22. t. m. pod predsedstvom profesorja tehniške fakultete v Ljubljani ing. Jaroslava Foersterja, kot odposlanca ministra trgovine in industrije. Od 32 učencev je bilo v tem roku pripuščenih k izpitu 24 kandidatov. Izpit so napravili: Adamič Branko, Aichholzer Emerik, Arlič Emil, Berce Bogdan, Budin Anton, Cerček Albin, Flego Josip, Furlan Jože, H e r z o g Drago, Jurančič Dragotin, Komel Ladislav, Kos' Fric, Merkac Edvard, Planin-Sec Jože, Planinšek Stanko, P r e k Janez, Smerke Jože, Stegu Milan, Šiftar Ko teman, Voj Norbert, Zemljič Milan, Zitterschla-ger Stanko, Zore Zdravko, Zabkar Viktor.
-k Vpisovanje na učiteljiščih se vrši ob fetem času kot na srednjih šolah t. j. od 1. do 3. septembra. Sprejemni izpiti za učiteljišča ee vršijo takoj po vpisih.
k Dr. Milan Perko, Ljubljana — Novi Vodmat ima telefonsko številko 32—62.
:k »Dečva.« Zene m dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zrrhtevajte za »Dečvo« pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenske Matic« in Dečjemu domu.
k Cerkvica sv. Ahacija pri Turjaku. Blizu Turjaka je gora s cerkvico sv. Ahacija, kjer bo v nedeljo, dne 24. junija cerkveno žegnanje. Turjačani praznujejo ta dan spomin bitke pri Sisku 1. 1593., ko so na dan sv. Ahacija (22. junija) premagali kranjski vojaki pod poveljstvom Andreja Turjaškega turško vojsko pod Hasan pašo pri Sisku. Hasan paša je utonil v Kolpi. V spomin na to zmago so Turjačani zgradili s pomočjo ujetih Turkov malo cerkvico sv. Aha-ciju na čast na bližnjem prijaznem griču. Tu se zbirajo vsako leto pobožni verniki in sredi zelenega smrečja praznujejo spomin na zmago. Ta dan čita duhovnik vsako leto sv. mašo v plašču, narejenem iz plašča Hasan paše. V cerkvici sami je slika bitke pri Sisku, vzidan je turški grb in plošča s turškimi napisi. Glavno bandero ima ravno tako sliko bitke pri Sisku. Včasih je sv. Ahacij slovel kot zelo priljubljena izletna točka in še danes pohiti na dan sv. Ahacija tja gori mnogo Ljubljančanov. Izletniki se radi odpočijejo v gostilni pri Apecu, lahko si ogledajo tudi stari zgodovinski Turjaški grad, kjer vsako leto na dan sv. Ahacaji obuja strel spomin na bitko pri Sisku. Tudi letoe se nas udeleži večje število izletnikov žegnanja pri Sv. Ahacu. Ljubljanski izletniki se odpeljemo v nedeljo z jutranjim vlakom do Škofljice, od tam pa gremo dve in pol ure peš na goro. Vabljen je vsakdo. — Izletnik A. Pritekelj.
k Nevaren vlomilec v pesteh ljubljanske policije. Pred skoro tremi tedni so neznani vlomilci vdrli v trgovino Franceta Juvana v
Srednjih Gameljnah in tam odnesli večjo množino manufakturnega blaga in obleke v skupni vredfiosti 3600 Din. Orožniki so za vlomilci kmalu našli sled, kajti v Domžalah so naili pri nekem tamkajšnjem posestniku večji del pogrešanega blaga. Posestnik je izpovedal, da je blago kupil od Ignacija Alijančiča in Cirila Berganta, dveh oblastem dobro znanih tatov in poklicnih vlomilcev. Sled za Alijančičem je vodila v Ljubljano. Tu je bil na nogah vee policijski aparat, detektivi in stražniki so prebrskali vsak kotiček, samo da bi našli Alijančiča. Toda niso ga mogli najti. Policija se je za Alijančiča posebno potrudila, ]cer je domnevala o njem, da je bil morda v zvezi z vlomom v Kranju, kar se pa pozneje ni izkazalo. V četrtek ob pol 11. uri zvečer pa je okoliški nadzornik Franc Prešeren izsledil Alijančiča, skritega v nekem kotičku na dvorišču gostilne Podobnik v Vodmatu. Čim je Alijančič opazil stražnika, se mu je izmuznil in pobegnil v Društveno ulico. Tu ga je stražnik dohitel in prijel. Alijančič se je na vso moč upiral aretaciji. Vrgel se je na tla in kričal: »Živega me ne boste dobili!« Stražniku Prešernu je pritekel na pomoč še stražnik Tome. Tedaj je postal Alijančič nasilen. Krilil je v zrak z rokami in brcal na vse strani, da ne bi mogla stražnika blizu. Šele zdravilo a pendrekom ga jc ukrotilo, nakar sta ga stražnika odpeljala na stražnico. Ves prizor je kljub pozni uri opazovalo veliko število ljudi. Ignac Alijančič, rojen 1. 1893. v Ljubljani in pristojen v Kovor, je eden najbolj razvpitih tatov in vlomilcev, kar je je imela z njimi kdaj opraviti ljubljanska policija. Radi zločinov proti tuji lastnini je bil že neštetokrat kaznovan in je presedel po raznih ječah že mnogo let. Alijančič ni nevaren samo tujemu imetju, temveč celo svojim tatinskim tovarišem, med katerimi uživa velik respekt in se ga precej boje radi njegove zahrbtnosti. Na vodmatski stražnici je med drugim obdolžil dva svoja tovariša vloma v Kranju, češ, da ju je videl, kako sta pri kartah stavila kar po 100 Din. Njegove obdolžitve so seveda neutemeljene, ker je vlom v Kranju z aretacijo Antonina Rouska v Zagrebu pojasnjen. Alijančiča sumi policija še nekega večjega vloma na deželi.
:k Harmoniko so našli. Pred dnevi smo poročali, da je bila v Vodmatu ukradena 3000 Din vredna harmonika. Orožništvo na Črnučah pa je kmalu zatem aretiralo nekega Antona S. ker so pri njem našli harmoniko. S. se je seveda izgovarjal, da je kupil harmoniko od nekega Primorca. Kljub temu pa so ga odpeljali v zapore okrajnega sodišča v Ljubljani, harmoniko pa vrnili lastniku.
k Za solnčenje najboljša »Šolan ereme« v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica.
k Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, zastajanje krvi, napenjanje, zlato žilo, bolečine v kolka odstrani naravna »Franz-Josef-gren-čica« — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri razdražljivosti črevesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
k Krasne dunajske otroške oblekee od 34 Din dalje le pri Kristofič-Bučar, Stari trg.
M^futolfcmo
■mi
t 30SIP KOZAK
spoštovanje vsega ljubljanskega meščanstva brez razlike. Bil je tudi globoko veren kristjan, svobodoljuben v najboljšem pomenu te besede, sovražnik vsakega fanatizma in zvesto vdan verskim in narodnim tradicijam slovenstva. K zvestemu slovenstvu pa je vzgojil tudi svoje sinove JuSa, Ferda in Vlada, od katerih sta prva dva odlična naša književnika. Ko žaluje naše mesto za rajnim Josipom, žaluje za enim svojih najboljših meščanov in mu bo ohranilo častno mesto v svoji zgodovini.
Pogreb nepozabnega someščana bo danes ob 4 popoldne s Poljanske ceste 21.
Globoko je v petek dne 22. t. m. pretresla vse ljubljanske meščane žalostna vest, da nas je zapustil, preselivši se v večnost, naš obče spoštovani in ljubljeni someščan g. Josip Kozak, posestnik in gostilničar na Poljan-sik cesti.
Pokojni je bil mož poštenjak, stara ljubljanska korenina, značaj, vlit kakor iz železa, ki je vedno hodil ravno pot po svoji vesti in bil čist kot zlato po svojem odkritosrčnem prepričanju in neomadeževanem življenju. Svoj-čas pod dr. Tavčarjem, s katerim sta bila prav posebna prijatelja, sorodna po kremenitosti značaja, je igral kot občinski svetnik narodno-naprednega kluba ugledno vlogo v javnem in gospodarskem življenju našega mesta, poslednje čase pa se je politiki popolnoma odtegnil in vzdrževal prisrčne osebne stike z najboljšimi možmi iz vseh taborov, ki so radi zahajali v njegovo gostilno »K Štrajzelnu«, ki je bila vedno ena prvih v Ljubljani po svojem izbor-' nem slovesu in kjer so se ob prijetnem in prijaznem pogovoru reševala marsikatera vprašanja ter pozabljale mnoge težave življenja, nad vsem pa je bdelo očetovsko dobro in strogo oko gospodarjevo, ki ni trpelo nobenega resnega nesoglasja. Kot svoječasni član najvažnejših mestnih odborov in Mesarske zadruge je rajni jako veliko storil za napredek ljubljanskega mesta, svojega stanu in dobre aprovizacije, in bil tudi pozneje najboljši svetovalec v vseh praktičnih zadevah mestnega gospodarstva, za katere je imel bistro oko, nepristranski pogled in izreden smisel-za skupne interese, kar mu je pridobilo neomejeno t
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Nočno službo imajo: Bahovec na Kongresnem trgu, Uetar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
0 Vpisovanje v ljubljanske osnovne šole. Na ljubljanskih osnovnih šolah, I. in П. otroškem vrtcu bo vpisovanje dne 30. junija ter 1. in 2. julija t. 1. V interesu roditeljev je, da otroke, ki vstopijo prvič v šolo, vpišejo takoj prvi dan, t. j. 30. junija. Eventuelne prošnje za oprostitev od šolskega obiska za eno leto je z zdravniškim potrdilom opremljene vložiti takoj pri vpisovanju. Kakor za učence novince, tako je obvezno vpisovanje v zgoraj navedenih dneh tudi za ostale osnovno-šolske razrede. Podrobnejša navodila bodo nabita na objavnih deskah v posameznih šolah.
© Razstava kiparske in rezbarske šole in keramiške šole bo v soboto, 23. t. m., in v ponedeljek, 25. t. m., odprta dopoldne od 9, do 12. in popoldne od 15. do 18.; v nedeljo, 24. t. m., pa samo dopoldne od 9. do 12. ure. Vsa dela so razstavljena v dvorani Tehniške srednje šole (na Mirju). Vsakomur priporočamo, da si razstavo ogleda. Vstopnine ni nobene.
O Slov. kat. akad. starešinstvo priredi v nedeljo, 24. t. m., ob 15. uri društveni sestanek v gostilni g. Marije Štrukelj v Vižmarjih. Vsi člani društva so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
O Za izlet v Naklo-Predoslje se poslužijo križanski kongreganisti in njih prijatelji v nedeljo zjutraj vlaka, ki odhaja proti Kranju ob tričetrt na sedmo uro. V zadevnih vabilih čas odhoda ni bil točno značen.
O Trgovine v soboto, dne 23. t. m., od 10. do 11. ure zaprte. Gremij trgovcev v Ljubljani je na svoji izredni seji eksekutive sklenil in prosi vse člane, da v času pogreba narodnih poslancev v Zagrebu v znak sožalja, t. j. od 10. do 11. ure predpoldne, obrate zaprejo. — Načelstvo.
O Javna produkcija konservatoristov.
Nocoj ob 20. uri se vrši v Filharmonični dvorani III. javna produkcija gojencev drž. kon-servatorija, na kateri nastopajo gojenci violinskega oddelka prof. Šlaisa in klavirskega oddelka prof. Janka Ravnika.
O Kopališče v Koleziji. Jutri, v nedeljo, dne 24. t. m., se otvori prenovljeno staro in priljubljeno kopališče v Koleziji. Voda v bazenu je biologično in kemično očiščena in je tudi primerno topla. Ljubitelji kopanja, osobito še ljubitelji tega starega kopališča bodo to vest gotovo toplo pozdravili.
© Službodajalci, ki zaposlujejo manj kot pet uslužbencev, oddajo uslužbenski davek za mesec april, maj in junij v času od 1. do 7. maja. Delodajalci, kateri ne bi do zgoraj določenega termina oddali davek, zapadejo po predhodnem opominu po čl. 138 zak. o neposrednih davkih kazni od 50—500 Din in davčna oblast odmeri' davek na podlagi lastnih zaznanj. Po 15. juliju se bo izvršila revizija s strani davčnega urada in finančne kontrole.
© Poškodovanje poljščine. Pri kopanju v Malem grabnu in Gradaščici se kopalci ne poslužujejo za to napravljenih potov, oziroma dohodov, marveč hodijo vsevprek po njivah in travnikih ter povzročajo s tem občutno škodo na poljščini. V interesu zaščite kmetijstva in pa po zakonu o varstvu poljščine je pod kaznijo zabranjeno vsako stopanje na travnike in njive ob času, ko trava in poljski plodovi uspevajo. Tudi vodopravni zakon dovoljuje kopanje le v toliko, kolikor se ne dela s tem komu škoda. Prav tako je tudi strogo prepovedano delati škodo na javnem in privatnem imetju s trganjem trave in zelenja ter s sekanjem vej in nabiranjem drv. Proti vsakomur, ki se ga bo pri navedenih dejanjih zasačilo, se bo v smislu obstoječih predpisov kar najstrožje postopalo.
© Dober sin. V noči od četrtka na petek je bil aretiran v Rožni dolini bivši uradnik velikega županstva 321etni Ivan K., ki je že dalj časa reduciran. Sredi maja meseca je ukradel svojemu očmu Petru Červanu v Rožni dolini nekaj obleke, vredne nekaj nad 200 D. Dne 13. t. m. se je zopet splazil v očmovo hišo in odnesel 500 Din gotovine ter obleke, vredne dobrih 1000 Din. Mož je bil brez stal- i nega bivališča, brez službe in samo postopal po Ljubljani. Prejšnjo noč pa se je zopet prikazal v očmovem stanovanju in tam napravil velik hrup in kraval, dokler ni prišel stražnik in ga aretiral. Izročili so ga sodišču.
© Pozen odmev šparovčeve afere. Dobro leto dni je že preteklo, kar je bil izsleden tat šparovec, ki je pokradel pleskarskemu mojstru Reberniku ogromno množino barv in drugega pleskarskega blaga. Pri teh tatvinah je bila soudeležena tudi njegova žena Štefanija Šparov-čeyjL Oha sta bila pozneje obsojena in je Špa-
oreiuie najbolje prebavo, Clsil Želodec ln (revo sigurno pa prijetno. 1 orno« v vsaki leharnl Din 4 -.
rovec še sedaj v ječi. Tega Šparovčeva ne more preboleti in je posebno huda na Rebernika, ki je vso afero odkril. V četrtek zvečer je izjavila neki sosedi, da »hoče še danes videti Rebernika mrtvega«. Radi te nevarne grožnje je bila Šparovčeva aretirana in izročena sodišču.
© Goljufica v bolnici. Na veneričnem oddelku ljubljanske bolnice se je nahajala pred kratkim navihana deklina Ivanka P. Predno je ozdravela in so jo izpustili iz bolnice, si je pri raznih uslužbencih bolnice izposodila nekaj predmetov v vrednosti 150 Din in 120 Din gotovine, nato pa odšla brez slovesa. Policija jo sedaj išče radi goljufije.
© »Dečva.« Žene in dekleta! Izvršujte »Dečvo« pravilno! Zahtevajte pri trgovcih slike in pri propagandi kroje. — Propaganda Dečve, Ljubljana, Kongresni trg 4.
© Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.	3228
© Počitniška kolonija ob morju. Na poziv mestne občine za priglasitev šoloobveznih boleha-jočih otrok se je priglasilo 185 prosilcev, katere so pregledali zdravniki dr. Jamar, dr. Kraje in dr. Rus in jih opredelili po stanju njihove bolehnosti. Zaradi tako ogromnega števila priglašencev je soci-aluo-politični odsek na včerajšnji seji sklenil, da pošlje tri partije jx> 30 otrok za tri tedne, mesto prvotno mišljenih dveh parij po štiri tedne. To pa zato, da pride čimveč otrok k morju, čeprav za en teden krajšo dobo. Partije bodo v sledečem času: prva od 2. do 24. julija, druga od 23. julija do 14. avgusta, tretja od 13. avgusta do 4. septembra. — Izmenjavajoče se partije se bodo srečavale na vožnji. Socialno-fiolitični odsek je sklenil, da pošlje na mestne stroške, deloma pa tudi s prispevki staršev, sledeče otroke: Ravnikar Karel, Rožna dolina IV/10; Koželj Slavka, Rožna dolina V/10; Vidmar Jožica, Reber 15; Vreg Fran, Dunajska 9; Vrabec Ferdinand, Grajska planota 1; Mramor Radoslav, Bežigrad IV; Sadar Evgenija, Kobaridska 50; Sušnik Pavel, Poljanska 51; Potočnik Gabrijel, Soteska 10; Zamljeu Anka, Gradišče 4; Havliček Silva, Cesta v mestni log 5; Jereb Vera, Gledališka . 7; Pogačar Ada, Ulica na grad 6; Badiura Pepi, Krekov trg 7; Kenk Joško, Trnovska 3; Dimnik, Breg 10; Viziak Draga, Razpotna 6; Lichtenegger Fran, Vodovodna cesta; Lichtenegger Marija, Vodovodna; Ravnikar Ciril, Gosposvetska 13; Razinger Herbert, Grudnovo nabrežje 25; Zaje Mimi, Berta, Ema, Sv. Petra 19; Sušnik Bronislava, Vožarski pot 3; Doberlet Slava, Zeleznikarjeva 6; Zupane Milan, Krakovski nasip 20; Novak Jožef, Trnovska ulica 3; Sušnik Fran, Dolenjska 23; Volavšek Janez, Janševa ulica; Brajer Cvetka, baraka pri klavnici; Predalič Danijel, Stari trg 9; Samsoni, Rožna dolina VI11/31; Oe-pon Margareta, Ulica na grad 5; Volta Marjan, Dunajska 29; Logaja Marija, Jenkova 10; Ferrario Marija, Jenkova 10; Apih Karel; Gregorič Milica; Cunerman Fran, Grajska planota 1; Dragar Bogomir; Anžur Olga, Gosposvetska 4; Auersperg Tatjana, Barvarslra steza 6; Berlot Štefka, Dolenjska 88; Bizovičar Fran, Frankopanska 12; Buh Fran, Križevniška 12; Cankar Stanka, Karlovška 6; Ce-bulj Danica, Frankopanska 27; Gajzer Frančiška, Gradišče 12; Gorjan Leopold, Vrtača 5; Gruden Pavla, Florjanska 9; Kocmur Simona, Sv. Florijana 13; Košak Joško, Turjaški trg 4; Košir Marija, Dunajska cesta; Kovačič Rudolfina, Tobačna 5; Kozinc Majda in Vlasta; Kramar Ljudmila, Rožna ulica 35; Larebny Valentina, šentpeterska vojašnica; Lokar Dušan; Longyka Anton, Prule 6; Lukman Bogomir, Rožna dolina V1I/13; Močan joško, Za Bežigradom; Ogrin Franja, Sv. Petra 70; Ostermaa Adolf in Franc, Resljeva 7; Pavlin Josip, Bežigrad VIII/3; Pavlin Milan, baraka pri klavnici; Peternelj Karel, Ciril-Metodova 13; Prislavec Stanislav, Stiska ulica 1; Sedej Ferdinand, Bežigrad V; Selan Marica, Trdinova 8; Sili Ervin, Grajska planota 1; Sintič Rafaela, Gosposvetska 2; Istenič Karohna, Novi Vodmat 32; Senekovič Bogomila, Gradišče 10; Tepina Štefka, Dolenjska 2; Weber Božidara in Miroslav, Vrhovčeva ulica 12; Vozel Danica, Ora-dišče 10; Žitnik Zvonko, Zelena jama 8; Oolob Vera, dečji dom; Nagode Roža, dečji dom; 2igajnar Anton, dečji dom; Zajec Zvonimir, dečji dom; Miiller Roman in Viktor, Zrinjskega 5; Ulčar Stanko, Prule 6; Bevc Mimica, Sv. Petra 74; Erbežnik Marija, Vel. čolnarska 10; Šuflaj Alma, Jernejeva 24; Habjan Mirko, Večna pot 17. — Otroci naj bodo do odhoda zelo na solncu, da se ga privadijo, ker sicer bi jih obmorsko solnce preveč ožgalo, kar bi jim znalo škoditi.
Af<or rftoor
□	Zrelostni izpiti na tukajšnji gimmuiH so
se vršili od 18.—2il. junija po<l predsedstvom obl. nadzornika dr. Adolfa Pečovnika. Izdelalo je 33 kandidatov, 3 imajo do jeseni ponavljalni izpit. Izr delali so sledeči kandidati: I.eopold Brenčin (oproščen ustnega izpita), Josip Breznikar, Davorin Ci-jan, Matej Dolničar, Vlasta Firm, Pibica Hercele, Viktor Hrovatin, Franc Irgl, Jakob Kavči?, Anton Kolar, Silvester Kopriva (opr. u. i.). Kari Koroćec, Josip Košak (opr. u. i.), Danilo Kukovič, Jane« Lorenzi Radivoj Ljubimkovič, Angela Megla, Stanko Mihelčič, Leopold Mihelčič, Josip OreSnik, Vladimir Pavlin, Oton Penko, Melita Pire (opr. u. i), Alojz Potočnik, Franc Erjavec, Friderik Serbaum, Tilda Spindler, Feliks Stegnar, Stanko Šijanec, Vladimir sonc, Branimir Tancig (opr. u. i.). Danilo Tomažič, Stanko Trobina.
□	Ргптнко vojašnico je nameravala mestna občina preurediti v zasilna stanovanja. Zato je predlagala vojaški upravi, da ji da vojašnico v najem. Vojaška uprava pa zahteva, da izvrši občina vse adaptacije v vojašnici r>o določenih načrtih. V tem Rlučaju bi ji eele dala vojašnico v najem pod i>ogojem, da občina potem zopet izroči vojašnico erarju z vsemi adaptacijami. Ker bi popravila stala nad 500.000 Din in bi se občini ta investicija za kratko dobo treh let ne izplačala, zato ie občinski svet to popodbo odklonil.
□	Električni tok za po«on — cencjši. Tok za pogon motorjev Bo mali konzumenti plačevali dozdaj po 2 Din zn kilovotno uro. Sedaj pn se je dosegel s|x>razum s Falo, da se cena za pogon zniža m male obrate in sicer lako, da se zaračunava tudi malim konzumentom tok na podlagi obratnih ur v koledarskem letn j>o stopnjevalnl tarifi na načiu kakor sc zaračunava tok večjim кошшшеп-
IŠospodarstvo
Glavna skupščina Zveze mdustrijcev
V Se raj se je v zborovalni dvorani Zbornice ca TOI vršila 6. redna glavna skupščina Zveze industri jcev; skupščini je predsedoval predsednik g. Dragotin Hribar, ki je uvodoma pozdravil navzoče predstavnike oblastev gg. dr. Marna in dr. Ramorja, ljublj. in mariborske obl. skupščine g. dr. Adlešiča in Marka Kranjca, zastopnika Centrale ind. korporacij, njenega podpredsednika g. dr. Fr. Windisc.herja in zastopnike drugih korporacij. Nato se je spomnil umrlih članov dr Radoslava Pipuša in Franca Ahačiča, v katerih počaščenje spomina navzoči vstanejo in kličejo »Slavat. Očrtal je nadalje v kratkem nagovoru delo Zveze, posebno pomen obeh izrednih skupščin 15. jan. 1926 in 1. februarja 1928.
Poročilo o poslovanju Zveze v letih 1925, 1928 in 1927 je podal g. tajnik inž. Milan Šuklje. Stara gospodarska zahteva je oživotvorjenje gospodarskega sveta, nadalje brezhibno poslovanje upravnega sodstva, ki je podlaga za gospodarski razvoj in napredek. Glede zakona o neposrednih davkih je Z. izdala 8. febr. letos posebno okrožnico, v kateri je dala izrazu zadovoljstvu nad tem važnim napredkom. Sedaj se mora delo koncentrirati na novelizaciji zakona o taksah, zlasti zaradi hudih kazenskih določb v njem in neupoštevanja naših razmer. Glede oblasti izjavlja željo, da se njih število zmanjša. V prometnih zadevah je ome-niH razpravo o komercializaciji železnic, ki je imela uspeh, da je preprečila popolno centrali-tacijo.
Posebej o trgovinski politiki in o carinskih
zadevah je izčrpno poročal tajnik g. dr. Adolf Golia. Zaradi nazadovanja izvoza kmetijskih proizvodov je nujno potrebna učinkovitejša in smo trena industrijska politika, da se zmanjša pasivnost naše trgov Luske bilance. Car. tarifa z dne 20. junija 1925 je zahteve industrije v splošnem zadovoljila, okrnjene pa so bile pridobitve v pogodbi z Avstrijo. Ministrski svet je na podlagi svojih pooblastil znižal uvozna carino za neke ind. proizvode, tako n. pr. ukinil carino na moko, znižal za polovico carino na bakreno galico, od 12 na 1 Din carino za rotacijski papir, znižal postavko za železno pločevino. Občutno je škodovalo industriji povišanje carin za kemijske proizvode. Posebno občutno je povišanje carine za blago, ki se carini po bruto-teži. Potrebna je naši industriji trgovinska pogodba s Turčijo, z našimi sosedi, uveljavi naj se pogodba z Grčijo. Glede pogajanj z Avstrijo iz--raža upanje, da bo delegacija ščitila interese domače industrije kakor tudi pri pogajanjih s Češkoslovaško.
0 socialni zakonodaji, o kateri je ravno tako poročal tajnik g. dr. Adolf Golia, je Zveza mnenja, da nima organične zveze z razvojem našega gospodarstva. Zato je stalno opozarjala z drugimi organizacijami na potrebo reforme naše socialne zakonodaje. Centralizacija tu škoduje. Številni okrožni uradi so imeli zadnja leta deficit (vsi za 1926 7.5 milj. Din), ki so jih morali kriti aktivni bkrožni uradi. Reforma, ki je mogoča na podlagi ■"jteftblastil v finančnem zakonu, pa se ne sme na-naŠati samo- na ustroj zavarovalnih institucij. V pogledu dajatev je naš zakon preveč liberalen. Kar se tiče stroškov nezgodnega zavarovanja, naj se uvede mesto kapitalnega kritja mešani sistem kapitalnega in zakladnega kritja. Čeprav so se rentne dajatve pokojninskega zavoda večkrat povišale, še ni stanje zadovoljivo. Tudi zakon ima bistvene napake, ki jih je treba popraviti. Tudi zakon o zaščiti delavcev je potreben revizije. Glede nove uredbe o zaposlovanju inozemskih delavcpv je Z. ind. stavila izpreminjevalne predloge. V zakonu o Inšpekciji dela je treba omejiti delokrog inšpektorjev dela.
RESOLUCIJE
Zveza industrijcev izreka te-le nujne želje:
1. Vlada naj nujno izvede vse priprave za ustanovitev Gospodarskega sveta, kakor je predpisano v naši ustavi. — 2. Kakor je prava sigurnost v splošnem potrebna državi in narodu, tako mora zlasti upravno sodstvo poslovati brezhibno. Pozivamo vlado, da zasigura državnemu svetu vsa materijelna sredstva, ki so mu potrebna za ekspe-dttivno in v tehničnem pogledu korektno poslovanje. Dri. svet mora razpolagati z zadostuim številom strokovuega in pomožnega oeobja. — 3. Pozivamo vlado, ua nemudoma pripravi in narodni skupščini predloži nov zakon o taksah Zlasti po uveljavljenju novega zakoua o neposrednih davkih, ki znači viden napredek v smeri izenačenja davčnih dajatev in ki je v obdavčbo pritegnil široke sloje naroda, je prenovitev zakona o taksah neodložljiva. — 4. Ponovno apeliramo na vlado in na narodno skupščino, da se število oblasti zniža ua najmanjšo mero, nadalje da poskrbita za enotno ureditev oblastnih proračunov. — 5. Da se ustvari solidna osnova za rentabilno obratovanje domače industrije, jc potrebna stabilnost carinske politike. Po min. svetu odrejene redukcije uvoznih carin za artikle, katere proizvaja domača industrija, naj se ukinejo. S primernimi ukrepi naj se zaščitijo one panoge naše industrije, ki trpe pod dumpin-gom inozemske konkurence. — 5. Pozivamo vlado, da s trgovinskimi pogodbami uredi in stabilizira
naše trgovinske odnošaje napram drugim državam. Posebej naglašamo potrebo čimprejšnje sklenitve trgovinske pogodbe s Turčijo, Bolgarijo, Madjarsko in Španijo. — 7. Pozivamo g. ministra fin., da ukine rešenje C. br. 14.232 od 12. aprila 1928, ker involvira to rešenje znatno povišanje uvozne carine za razne obratne potrebščine, ki se pravilno uvažajo v embalaži iz železne pločevine. — 8. Zveza ind. poziva vlado, da pristopi končno k izvedbi prepotrebne reforme socijalnega zavarovanja.
Opozarjamo vlado, da je v svrho sanacije bolniškega zavarovanja, ki se nahaja v težki krizi, nujno potrebna revizija materijalnili odredb Zakona o zavarovanju delavcev. Glede dajatev, ki jih nudi ta zakon zavarovancem, predlagamo konkretno: a) uvedbo tridnevne absolutne karenčne dobe za zavarovane člane in uvedbo štiritedenske karenčne dobe za svojce zavarovanih članov; b) redukcijo porodniške podpore na višino hranarine; c) skrajsanje podporne dobe za porodnice od dveh mesecev pred in po porodu na štiri tedne pred porodom in štiri tedne po porodu; d) pravica do dečje opreme naj se prizna samo za vsak prvi oz. vsak tretji porod; e) vprašanje zobotehničnih dajatev naj se uredi na ta način, da mora zavarovani član načeloma prispevati k stroškom takih dajatev, in to sorazmerno dobi njegovega zavarovanja. V nezgodnem zavarovanju naj se v pogledu kritja stroškov tega zavarovanja preide od sistema kapitalnega kritja k mešanemu sistemu kapitalnega in nakladnega kritja. V materijalnem pogledu naj se v skladu z zakonodajo drugih držav poviša najmanjši odstotek znižanja delazmožnosti, ki daje pravico do nezgodne rente, od sedanjih 10 na 25%. Polna renta naj se zniža od sedanjih 100 na 80% zavarovane mezde. — 9. Pozivamo vlado, da pristopi tudi k reviziji zakona o zaščiti delavcev ter zakona o inšpekciji dela.
V novem zakonu o zaščiti delavcev naj se pri odredbah glede omejitve delovnega časa upoštevajo dejanske prilike v naši industrijski produkciji. Sporazumnemu podaljšanju delovnega časa naj se v splošnem narodno-gospodarskem interesu ne delajo zapreke. Uveljavi naj se načelo zaščite dela.
Vprašanje zaposlovanja inozemskih delavcev naj se uredi na način, da industrijska podjetja, ki morajo zaposlovati inozemske strokovnjake, ne bodo imela vsled tega niti neprilik, niti nepotrebnih stroškov.
Inšpekcije dela naj se razbremenijo onih po slov, ki ne spadajo v njih pravi delokrog. Zlasti naj se za kazensko postopanje v vseh prestopkih, v katerih razsojajo sedaj Inšpekcija dela, odredi pristojnost upravnih odnosno obrtnih oblasti.
O računskih zaključkih za 1925, 1926 in 192Г7 ter o proračunu 1928 je poročal tajnik g. inž. M. Šuklje. Proračun za 1928 znaša v dohodkih 763.000 Din, v izdatkih 860.000 Din, pa primanjkljaja radi varčevanja ne bo. Imovina Zveze je 31. dec. lani znašala 171.000 Din, zavarovalni sklad pa 100.000 Din. Računski zaključki in proračun so bili soglasno odobreni.
Pri volitvah je bilo soglasno odobrena koop-tacija odbornikov gg. Ign. Florjančiča in Konrada Gologranca, nadalje so bili ponovno izvoljeni v odbor gg. Fran Bonač, Franc Galle, Andrevv Gassner, Viktor Glaser, Josip Lenarčič, Karel Noot, Franc Roblek, ing. Anton Rudež, Riliard Skubec, Jože Smertnik, Avgust VVesten in Franc Wosehnagg; na izpraznjena mesta so bili izvoljeni gg.-: ing. V. Abel, Ivan Avsenek. Josip Dekleva, ing. Boris Hribar, Maks Honvitz in ing. Milan Kiepach; za računska preglednika sta bila izvoljena gg. Fran Havnihar iu dr. Ciril Pavlin.
Pri samostojnih predlogih je predlagal g. /rane Golob predsedstvu, da naj podpira akcijo za gospodarsko glasilo, kar naj postane Trgovski list, kar je predsednik g. Dragotin Hribar obljubil. Nato je predlagal g. Bežek izjavo proti nettunskim konvencijam, ki jo je pa skupščina soglasno kot neoportuno odklonila.
S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik se je zahvalil za udeležbo in zaključil glavno skupščino.
Anketa o vinskem zakonu
Kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt zakona o vinu, ki ga namerava v kratkem predložiti narodni skupščini. Ministrstvo je pozvalo vse zainteresirane činitelje, da k načrtu izrečejo svoje mnenje. Zbornica TOI za Slovenijo je sklicala včeraj anketo interesentov, ki se je začela ob 10 dopoldne v mali sejni dvorani zbornice TOI. Anketo je vodil zbornični tajnik dr. Pretnar, udeležili so se je pa med drugimi: tajnik Kmetijske družbe ing. Lah, zastoj> niki Vinarskega društva gg. Zupančič, ing. Mohorič in dr. Žmavc, dalje zastopniki vinske trgovine gg. Bouvier, Pfriemer, Bolaffio, podpredsednik Centralne vinarne g. Orehek in drugi.
Nekateri govorniki, kakor vinarski nadzornik g. Oombač in drugi, so obžalovali, da je načrt zakona v splošnem precej nejasen in da bi bilo bolje, če bi se nekdanji avstrijski zakon kratkomalo prevedel.
Definicijo vina, kot jo navaja zakon, namreč, da je vino produkt alkoholnega vrenja svežega grozdja, je anketa sprejela.
O členu Z načrta, ki določa izvor vina, se ie razvila krajša debata in v splošnem je prevladalo mnenje, da bi bila bolja določba starega zakona, ki prer>oveduje označevati kot »vino« produkte alkoholnega vrenja iz jabolk, medu, sladu in stičnega.
Ena najbolj spornih točk novega načrta je gotovo člen 3., ki določa dovoljena sredstva za čiščenje vina. Zakon določa naslednja sredstva: žvepleni dioksid, kalcijev karbonat, vinsko in citronovo kislino, tanin, sredstva proti kalnosti, živalsko in rastlinsko oglje, čisto olje, ogljikov dioksid, vinski kvas in specialne preparate, ki jih po potrebi dovoli minister. Zastopniki Vinarskega društva so bili mnenja, naj se vinska kislina dovoli le do 100 gramov na 100 litrov, kalcijev metabisullid je nedopusten, mesto njega naj se dovoli natrijev bisul-fid v množini 5 gramov na 100 litrov letno. Citro-nova kislina naj se ne dovoli, enako naj se črta oglje in olje, ker ima moderno vinarstvo sedaj izvrstno sredstvo v ejx)nitu. Zastopniki vinske trgovine in g. Gombač so se zavzeli za dovoljenje citro-nove kisline, ker ta vino konservira. Po njihovem mnenju naj bi ministrstvo dovolilo tudi ujx>rabo ferociainida, toda to le izjemoma in onim kletem, ki bi jamčile za pravilno uporabo. Temu so se uprli zastopniki vinogradništva, ki smatrajo ferociamid za želo nevarno in strupeno sredstvo.
Tendenca načelnega nasprotja, ki se je že pri tej točki pojavila, namreč, da hočejo vinogradniki z zakonom dobiti zajamčenje nedotakljivosti naravnega vina brez umetnih primesi ter med zastopniki vinske trgovine, ki hočejo z zakonom dobiti sankcijo za uporabo sredstev, s katerimi bi se kvaliteta vina zboljšala, se je poostrila še pri naslednji točki ankete, namreč pri debati o čl. 5. načrta.
Ta člen določa, da je uporaba alkohola dovoljena samo pri čiščenju vinskih sodov in za izdelavo raznih čistilnih sredstev. Za izdelavo specialnih vin pa bo uporabo alkohola določil šele pravilnik. Zastopniki vinogradništva so bili mnenja, naj bi se ob slabih letinah dovolila, kot dosedaj, količina največ 2 litra alkohola za popravo šibkih vin. Zastopniki vinske trgovine pa so opozarjali na izvoz vina. Vse trgovinske pogodbe s.sosednjimi državami dovoljujejo le uvoz najmanj 13% vina in že iz tega ozira je potrebno, da se dovoli uporaba alkohola za okrepitev vina.
Slične debate so se razvile tudi glede uporabe sladkorja za slajenje vina, glede naziva »naravno« vino, ki naj se dovoli le nepopravljenemu vinu itd.
Anketa je izdelala v smislu vseh želja in sporazumnih zahtev ankete poseben fererat, ki ga bo zbornica TOI poslala ministrstvu.
Nadaljna koncentracija v bankarstvu
Upravni sveti Jugoslovanske esk in hipotek, banke, liosanske, Belgrad, agrarne in komercialne banke Sarajevo-Belgrad so sklenili predložiti občnim zborom svojih zavodov, sklicanim za 22. julij, fuzijo. Nova banka bo nosila ime »Jugoslovenska Union-banka d. d.c. Delnice se bodo zamenjale al pari (100 Din nom. Bosanske in 100 Din Agrarne in komercialne za 100 Din nove banke). Kapital novega zavoda bo znašal 175 milj. Din, rezerve nad 50 milj. Din.
Kakor znano, se je letos v marcu izvršila fu-zija Hrvatske eskomptne banke (kap. 140 milj.) in Hrv. slav. zem. hipotokarne banke (kap. 60 milj.). Kapital novega zavoda, ki nosi ime Jugosl. esk. in hinot. banka, je znašal 116 milj Din, rezerve 41.4 irtflj. Din. Kakor smo že svoječasno omenili, je bila močnejši kontrahent Hipobanka, ki je prav za prav prevzela Hrv. esk. banko. Pri Hipobanki je bil udeležen dunajski »Bodenkreditaustalt«, pri Hrv. esk. banki pa Anglo-international Bank in tudi neke francoske banke. Nadalje je znano, da ima odločilen vpliv pri Bos. banki tudi dunajski Boden-kreditanstalt in belgijska Sohvay skupina, pri Agrarni in komercijalni banki pa so močni interesi Hrv. esk. banke, Pester ung. Commerzial-Bank, češke banke »Union«, Lazard & Brothers, London in banka Ephrussi & Co., ki so komanditi Disconto-Ges., Berlin. Z novo fuzijo se stope kapitali: 116 Jug. esk. in hip.. 30 Bosanska in 25 milj. Agrarna i komercialna, skupaj 171 milj. Din. Vlog so imele koncem 1927: Hipo 70.8, Bos. 41, Agrarna i kom. 36, Hrv. esk. 1926 470, upniki so znašali: Hipo 214.8, Bos. 103.2. Agr. i kom. 84.8, Hrv esk. 1926 184.6, skupno torej kapital 175 milj. Din, vloge 620 milj. Din, upniki 58 milj. Din, skupno tuja sredstva 1.2 miljarde Din. Pripomniti je, da znaša kapital Praštedione 75, Jugobanke 100. vloge prve 1490, druge 370, upniki prve 540, druge 460 milj. Din in
je novi zavod po lastnih sredstvih največji v državi. ♦ # *
Hmeljarsko društvo v Žalcu ima v nedeljo 24. junija 1928 ob pol 9 dopoldne v dvorani g. Robleka izredno glavno skupščino s tem-le dnevnim redom: 1. Sprememba društvenih pravil. 2. Zatiranje hmeljskih škodljivcev. 3. Slučajnosti.
Novosadska zbornica zahteva odpravo uvozne carine na sladkor. Novosadska Trgovska in obrtna zbornica je poslala finančnemu ministru pred-stavko, v kateri zahteva odpravo uvozne carine na sladkor.
Novi zakon o taksah izdeluje posebna komisija pri finančnem ministrstvu v Belgradu.
H a га: a
22. junija 1928.
DENAR.
Današnji devizni promet je bil znaten, največji je bil v devizi London, kjer je znašal 12.500
funtov, potem Praga, Dunaj in Curih. V Zagrebu je bil zopet rekorden promet: že včeraj je bilo veliko povpraševanje po devizah zaradi bojazni pred padcem dinarja. Tega mnenja pu nista tako ljubljanska kakor belgrajska borza in dinar je v Curibu neizpreinenjen: 9.13. Včeraj je zna&al v Zagrebu promet 18 milj. Din, danes pn je bilo samo London zaključenega 45.000 funtov, Curiha pa 700.000 frankov. V tečajih deviz je omeniti danes nazadovanje Londona in Dunaja, vkljub velikim oddajam Narodne banke, ki je v Ljubljani intervenirala v vseh devizah razen Trsta in Ne\v-уогка. — Diuies je znašal v Zagrebu promet 25 milijonov Din, od tega je dala Narodna banka 24 milj. Din. V Ljubljani je znašal nad 5 milj. Din.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
22. junija 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	8Г.21. VI.
Amsterdam	_	2292.50	„	_
Berlin	1357.—	1361.—	1358.50	_
Budimpešta	989.75	992.75	991.25	—.
Curih	1093 50	1096.50	1095.—	1095.—
Dunaj	798.75	801.75	800.25	801.—
London	27C.95	277.75	277.35	277.40
Newyork	56.73	56.93	56.83	56.82
Pariz	—	223.35	—	223.10
Praga	168.05	168.85	168.45	—
Trst	297.35	299.35	298.35	298.50
Zagreb. Amsterdam 2289.50—2295.50, Berlin 1357—1360, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798.75 do 801.75, London 276.95—277.75, Newyork 56.78 do 56.83, Pariz 222.75—224.75, Praga 168.06 do 168.85, Trst 297.51—299.61
Belgrad. Berlin 1357—1360, Curih 1093.50— 1096.50, Budimpešta 989.75—992.75, Dunaj 798.76 —801.75, London 276.95—277.75, Newyork 56.73— 56.93, Pariz 222.35—224.35, Praga 168.06—168.85, Trst 297.50—299.50.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.95, Budimpešta 90.45, Bukarešt 3.17, Dunaj 73, London 25.30, Newyork 518.50, Pariz 20.3725, Praga 15.3725, Trst 168.85, Trst 297.61—299.61.
Trst. Belgrad 33.44—38.47. Curih 364.50— 367.50, Dunaj 265.75—270.75, L< ndon 92.80—92.88, Newyork 18.99—19.01, Pariz 74.75—74.85.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Dočim je trg bančnih in industrijskih papirjev miren, je tudi danes tendenca za vojno škodo slaba: tečaj je v Zagrebu popustil od 440 do 442 na 435—436, za december od 463 —465 na 457. 7% invest. pos. je bilo v Ljubljani zaključeno po 91.75, v Zagrebu j>o 9150 kakor včeraj. Nadalje je bila v Ljubljani zaključena Ljublj. kred. banka po 128, v Zagrebu pa po 126.
Ljubljana. 7% inv. pos. 91.75 zaklj., Celjska 158 deu., Ljublj. kred. 128 zaklj., Kred. zavod 166 do 175, Vevče 105 den., Kranj ind. 305 den., Ruše 280—300, Stavbna 56, šešir 105 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 91.50, agrari 57, vojna odškodnina 435—436, dec. 457, Hipo 59, Jugo 88—88.50, Praštediona 950, Ljublj. kreditna 126, Šečerana 495, Drava 382—385, Slavonija 11.50—12, Trbovlje 495—500, Vevče 105 den.
BLAGO.
Ljubljana. Les: bukovi plohi nežagani od
2 m dalje od 40—100 mm 18 cm širine I. II. lepa III. fpo vag. nakl. post. 2 vag. po 440. Zaklj. —. Tendenca neizpremenjene.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica baška 78-79 kg 2% 395- 397.50, nova za julij 335-837.50, avgust 327.50—330, moka Og, vag. bi., fko Liubljana, plač. po prejemu 530—535, koruza nova suha 332.50—335, činkvantin 345—350, ajda domača 295, oves baški rešetan 305—310. Zaklj. —. Tendenca mlačna.
Novi Sad. Pšenica bač. 78—79 kg 2% 347.50— 350, potiska 352.50—355, gor. ban. 345-3-17.50, ju-žnoban. 347.50- 350, oves baš., sr. 260—265, mak. orig. 222.50—225.50, koruza baš. 272.50—277.50, bela 295—300, ban. 270-275, fižol baš. beli 410—420, moka 0 g 465—475, št. 2 450—460, št. 5 440—450, št. 6 420 -430, št. 7 350-360, št. 8 240—245, otrobi baš., sr., slav. 215—220, ban. 200—210 Tendenca neizpremenjena. Promet: pšenica 23 vag., koruze 12 vag., moke 11 vag.
Tovarna v Kamnito
z vsem tovarniškim inventarjem
kjer so sc prej izdelovale barve (Radesich), s stalno vodno silo, obstoječa iz treh poslopij z zemljiščem, korporacijsko pravico, v sredini mesta, pripravno za usnjarijo mlin itd,, se
na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 24. junija proda ob 10 dopoldne v Kamniku, Šutna št. 62.
Event. pojasnila daje g. Kregar, Ljubljana VII., Medvedova cesta štev. 8. Kupci so vabljeni.
RRZPIS
gradbenih del novega šolskega poslopja na Mediji-Izlake, občina Aržiše pri Zagorju ob Savi.
Krajni iolski odbor v Izlakah razpisuje s tem pismeno ofertalno oddajo vseh gradbenih del in dobav gradbe novega šolskega poslopja na Izlakah na dan 10. VII. 1928.
Popis potrebnih količin gradbenih izvršitev in materijala kakor tudi splošne stavbne pogoje se dobi za znesek 250 Din v gostilni gospoda Bleiweis Franceta, Izlake 37, kjer so razpoloženi na vpogled tudi vsi gradbeni načrti poslopja od dne 29. t. m. naprej.
V navedenem popisu (stroškovnem proračunu) za gradbeno izvršitev j« vstaviti na označenih mestih obvezne enotne cene, ter na podlagi istih izračunati posamezne postavke, ter ustaviti tudi končne vsote.
Pravilno kolekovane ponudbe je vložiti najkasneje do 10. julija 1928 ob 12 na naslov »Krajevni šolski odbor v Izlakah«, in sicer priporočeno po pošti ali pa neposredno v roke predsednika šolskega odbora na dan razpisa v določenem času. Ponudbe naj bodo označene na ovitku »Ponudba za gradnjo nove šole v Izlakah, ponudnik N. N.«. Na ponudbe došle označenega dne po 12 se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora položiti navedenemu odboru najkasneje do 11 razpisanega dne kavcijo 3% ponujene vsote, bodisi v gotovini, hranilnih knjižicah pupilarno varnih hranilnic, odnosno tudi v vrednostnih papirjih.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristane na načrte, ter splošne stavbne pogoje.
Krajevni šolski, odbor si pridrži pravico izbrati enega izmed ponudnikov tudi, ako bi njegova ponudba ne bila najnižja. O izidu oddaje se ponudniki pismeno obvestijo.
Za krajevni šolski odbor:
Fr. Cencelj, s. t,
Dražba pohištva
V izvržbeni stvari proti tvrdki R. LANG in v konkurzu te tvrdke je odrejena na 25. junija 1928 ob 8. uri zjutraj na Kette-Murnovi (prej Martinovi) ccsti it. 10, javna dražba raznega pohištva. - K draženju se bo začelo pozivati pol ure pozneje. Medtem se bodo predmeti lahko ogledali. Zapis predmetov, ki sc bodo prodali, je na vpogled pri konkurznem upravniku dr. FRANU TOMINŠEKU, odvetniku v Ljubljani, Kralja Petra trg štev. 2, ki daje potrebna pojasnila.
Zahvala 'skreno sočutje ob smrti našega nepozabnega očeta
Ivana Kopušar
izrekam v imenu svoje matere in svojih bratov, vsem sorodnikom in prijateljem najtoplejšo zalivalo. Posebno se zahvaljujem č. g. župniku, ki je pokojnega v njegovi bolezni večkrat obiskal in ga tolažil, in vsem znanccm in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Ljubno, dne 20. junija 1928.
Janez Kopušar.
Neki mlad gospod je nameraval stopiti v službo kot knjigovodja. »Ali pa se razumete na dvojno knjigovodstvo?« ga je vprašal novi gospodar. ;>Gotovo razumem. V zadnji službi sem moral voditi celo trojno knjigovodstvo. V eno knjigo sem vpisaval resničen dohodek z dobičkom, ta je bila za gospodarja. V drugo sem vpisaval samo izdatke in dohodke brez dobička. Ta je bila za delničarje. V tretjo pa sem vpisaval samo izgubo in ta je bila za davkarijo.«
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da jc naš iskreno-Ijubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
VINKO TROST
knjigovodja
v petek, 22. junija 1928 ob 1 ponoči, po dolgi in zelo mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 34. letu starosti, odšel v boljšo večnost.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 23. junija ob 4 pop. iz hiše žalosti, Lepi pot 15, na pokopališče na Viču. V Ljubljani, dne 22. junija 1928.
Žalujoča rodbina.
miđ iwfanfeh vrvenkb3
Mojstri v matematiki
Berlinski psihološki družbi se je pravkar predstavil mlad mož iz Bratislave, Helmut Ossig po imenu, ki ima posebno oster spomin za številke. Ossig pozna 1120 tramvajskih voz svojega mesta po številkah in ve o vsakem natančno navesti vse podrobnosti, ako se mu le pove številka. Ossig se more v malo sekundah naučiti na pamet ogromno vrsto številk; več tisoč zgodovinskih datumov nosi v glavi ter izvaja račune s tako hitrico, da je to za povprečnega človeka nerazumljivo.
V zadnjih desetletjih so se proslavili kot mojstri v spominu odnosno računanju Italijan Inaudi, Romun Diamandi in Nemec dr. Riickle. Ti možje so svoj spomin izšolali s tem, da so vse svoje prizadevanje osredotočili samo v ta edini namen in si prisvojili sposobnost, da so z vsakim številom zvezali kako oblikovno predstavo. —
Leta 1804. je bil v Združenih državah rojen Zorah Colburg, ki je bil že z 12 leti slaven računar. Nastopal je v Londonu in Parizu, toda z 20. letom je pa svojo matematično sposobnost nenadoma izgubil. — Leta 1837. je nastopil pred francosko akademijo sicilijanski pastor Viktor Mangiamele. Nemec Zacharias Dase, rojen 1. 1824., je zaslovel že s 15. leti; v devetih urah je na pamet pomnožil dve števili s sto mesti; koristil je znanosti z izračunavanjem logaritmov. — Jacque Inaudi je nastopil kot mojstrski računar že s 6 leti; ko je bil star 13 let, so ga predstavili francoski akademiji, a brati in pisati se je naučil šele z 20 letom. To so računski umetniki, ne pa pravi matematiki, kakor so bili fizik Ampere, zvezdoslovec Staf-ford, fizik Argo, železniški tehnik Bidder, matematik Gauss.
Pred kratkim je Francoz dr- Osty preiskal novo računsko čudo — Louisa Fleury-ja, čegar talent se je javil na nenavaden način. Fleury je bil rojen v Belfortu 1. 1893. Kmalu po rojstvu je oslepel in starši so ga vtaknili v neko siro-tišče, nato pa izginili. Redniki so ga tako zanemarjali, da je postal skoraj topoumen ter se 10 let star ni znal niti obleči niti umiti. Slednjič se je naučil nekoliko brati slepčevsko pismo, toda v računanju ni mogel naprej; ker se tudi ničesar drugega ni naučil, so ga končno oddali v zavod za umobolne. Nekega dne je v tem zavodu enega izmed gojencev vrgla bo-žjast, pri čemer se je Fleury strahovito prestrašil. Toda ta duševni pretres je prinesel preobrat v njegovo življenje: odslej mu je postalo računanje na pamet čudovito lahko, šport. Obenem je začutil veliko željo po učenju. Ker ga kljub temu niso hoteli poslati v šolo, se je delal blaznega, nakar so ga poslali v blaznico Ar-mentieres, kjer je tamkajšnji zdravnik že leta 1922. opisal njegov talent. Z 21 leti je odšel iz zavoda in v spremstvu svojega impresarija nastopal v mnogih deželah.
Dne 12. novembra 1927 je izprašal Fleury-ja odbor 15 strokovnjakov, ki so ga eno uro neprestano izpraševali, ne da bi se bil utrudil. V dveh sekundah je na pamet seštel šest trimestnih števil, odštel dve petmestni v treh sekundah in pomnožil dve trimestni števili v 10—15 sekundah. V enakem času je delil petmestno število z dvomestnim, kvadrat štirimestnih števil je izračunal v desetih sekundah, kvadratni koren šestmestnih števil v štirih do šestih sekundah, kubični koren v 15 sekundah itd., itd.
Fleury ima svoj lastni način krajšanja; rezultati so, če se ne prenagli, vedno popolnoma točni- Pri tem je Fleury neurrudljiv; ko so mu d?.li skrajno obsežno nalogo, je brez prestanka računal 7 ur in nato povedal uspeh: 79 kvinti-lijonov, 409 kvatriljonov... Fleury najlažje dela s praznim želodcem, slabše po jedi in če je pil kako alkoholno pijačo Večina računskih umetnikov si predstavlja številke kot grafična znamenja ali v drugače vidri obliki, za nekatere imajo številke pos.;bcn zvok (Inaudi), a
Švedi nj a Gentzel z rekordom 800 m v 2.20 minutah.
Fleury pa številke tipa — zdi se nt«, da ima pred seboj slepčevsko računsko pripravo: kroglice na žici. Pri računanju z nezaslišano brzino otipava s prsti d;sne roke gumbe na telovniku ali prste na levi roki, ki predstavljajo tisočice do enic.
Mati narava kot mačeha
Nekoč je spremljal Ezop svojega gospodarja Ksanta po zelenjadnem vrtu. Modrijan se je čudil, da umetno vsajene in skrbno negovane rastline tako počasi rasto, samorasla zelišča na drugem koncu vrta pa tako bohotno poganjajo. >Ali mi moreš to razložiti?« — je vprašal Ezojsa. Ta je odgovoril v priliki: »Nekoč je bila žena, ki je imela po svojem prvem možu, ki je umrl, otroke. Poročila se je v
drugo, in sicer z vdovcem, ki je imel tudi otroke po prvi ženi. Nasproti le-tem je kazala žena čisto očito neprijaznost in mržnjo. Jemala je od njihove hrane in dajala svojim otrokom. Le-ti so zato uspevali, dočim so pastorki stradali in hujšali. Ime žene pa je: mati narava. Svoje lastne sadike hrani rada in obilo, umetno vsiljene ji otroke pa strada.«
Ezopovi pojmi o dobri ženi
Nekega dne se je modrijan Ksant vdeležil razkošne pojedine. Hotel je poslati nekaj dobrih jedi tudi svoji ženi, da ga ne bi, ko se bo vrnil domov, pretrdo sprejela. Zato je poslal Ezopa domov s skledo najboljših jedi in rekel: »Nosi to moji dobri prijateljici!« — Ezop je šel domov in postavil skledo — pred psičko svojega gospoda. Ko se je Ksant vrnil, je takoj vprašal ženo, kako ji je bila všeč njegova po-šiljatev. Žena pa ui o ničemer nič vedela. Ezop je moral priti na odgovor. Rekel je: »Ali mi nisi rekel, o gospod, naj neseni jedi tvoji dobri prijateljici? To pa vendar ni tvoja žena, ki ti vsak dan grozi z ločitvijo, narveč ta dobra psička, ki vse potrpežljivo prenaša in se celo, če si jo bil pretepel, vrne in ti, laskajoč se, liže roko!«
Zastonj je trpela za lepoto
Rusinja Emilija Milobcnska, ki jo je bolj-ševiška revolucija prignala v Pariz, se jc tamkaj kot izšolana babica kmalu znašla ler dobila mesto kot bolniška strežnica pri neki zdravnici, specialistinji za operacije, ki naj bi paci-jentom pomagale do večje lepote. Gospa Milobcnska je bila s svojo usodo čisto zadovoljna, dokler leta tudi njej niso jela gubančiti lic in obešati podbradka. Tega ni mogla prenesti in
Gospodična Junkcr-Kassel, ki je pretekla un olitn-pijadi 100 m v 12 sekundah
naprosila jc svojo gospo zdravnico, da bi pomladila tudi njo. Zdravnica je njeni prošnji ugodila in Milobcnska je hrabro prenašala silne bolečine, kakor je preje tolikokrat prigovarjala mladosti željnim pacijentkam. Ko jc bilo zdravljenje po operaciji končano, je pod-bradek pač izginil, toda namesto njega jc zijala grda brazgotina — operacija se niti malo ni posrečila. A ne samo to, marveč je zdravnica Milobenski odpovedala službo, ker je postala za njen lepotni zavod slaba reklama. Ponudila pa ji je majhno odškodnino. Uboga Milo-benska se je v svojem ogorčenju obnila na sodišče in vložila tožbo na 150.000 frankov odškodnine; najbrže pa sc bo mogla zadovoljiti z znatno nižjo vsoto.
Bajke o očetu basni
Ezopove basni so znane vsemu svetu, manj pa so znane bajke, ki jih je spletlo življenje okolu osebe ubogega in telesno tako grdega frizijskega sužnja. Planud pripoveduje:
Ezopa je neki trgovec s sužnji z dvema I drugima sužnejema pripeljal na suženjski
sejni na Samu, da bi ga prodal. Pristopil je modrijan Ivsant in vprašal prva dva sužnja: »Kaj pa znata delati?« — »Vse!« se je glasil brzi in ne ravno skromni odgovor. Ksantu domišljavi odgovor ni dopadel. Tu je opazil širok smehljaj na nenavadno grdem obrazu tretjega sužnja. Stopil je k njemu iu vprašal: »In ti nestvor, kaj pa znaš ti?« — »Čisto nič,«
—	je resno odgovoril Ezop, — »saj sta mi že onadva vse odvzela!« — Modrijan je kupil Ezopa in kasneje se je izkazalo, da je storil prav.
Ni vedel, kam gre
Ko se je Ezop nekoč sprehajal pred mestnimi vrati, ga je srečal visok uradnik in ga vprašal: »Kam greš?<: —- Raztreseno mu je odgovoril Ezop: »Ne vem!« — Uradnik je menil, da mu je odgovoril suženj tako iz prezira in objestnosti; vzel ga je s seboj in ga vrgel v ječo. Tam pa je izpregovoril Ezop: »Ali vidiš sedaj, da sem ti preje čisto prav odgovoril?! Kajti prej v resnici nisem vedel, da me bo moja pot pripeljala v ječo!« — Presenečen nad tem odgovorom, je uradnik Ezopu takoj vrnil svobodo.
Kaj je najboljše in najslabše
Ksant je nekoč poslal Ozopa na trg, rekoč: »Kupi tam le najboljše, kar moreš najti in nam pripravi za obed.« — Ko se je začel obed, je prinesel Ezop kot prvo jed sijajno pripravljen jezik. Kot drugo jed je prinesel suženj zopet jezik, na drug način pripravljen. Tudi to so gostje zadovoljno sprejeli. Ko je bila pa tudi tretja, četrta, peta in šesta jed — jezik, čeprav vselej drugače pripravijo, so *л£л11 gostje godrnjati in Ksant je srdit skočil kvišku, da bi sužnja za kazen pretepel z bičem. Toda Ezop je rekel: »Ali mi nisi ukazal, o gospod, da ti naj prinesem le najboljše izmed vsega?! In ali ui jezik in ravno jezik najboljše? Kaj naj bi bilo boljše nego jezik, ki je vez državljanskega življenja, ključ vse znanosti in sredstvo resnice? Brez jezika, ki nam omogočuje govor, bi ljudje ne mogli zidali mest. Brez jezika ne bi mogli poučevati, prepričati ali pregovoriti, ne mogli bi zborovali niti ustanavljati držav. In svoj jezik moramo rabiti, ako hočemo vršiti prvo in najstrožjo dolžnost na svetu: hvaliti našega Stvarnika!«
—	Modrijana je jeza minila. Smehljaje se, je rekel Ezopu: »Dobro tedaj; pa nam jutri prii pravi za kosilo najslabše, kar le moreš najti.«
—	Kako se je začudil Ksant, ko je Ezop naslednji dan zopet postregel s samimi jeziki! Ko so ga poklicali na odgovor, je rekel Ezop: >Ali ni jezik obenem najslabše izmed vsega? Ali ni to orodje laži in obrekovanja, mati vseh prepirov, šivilja vseh pravd, izvor vseh bojev ш vojn? Če je sredstvo resnice, je vendar tudi sredstvo zmote. Zaradi jezika se morejo rušiti mesta in uničevati cele države. In če z jezikom hvalimo Boga, pa z njim tudi preklinjamo iu izgovarjamo najstrašnejša bogokletstva. Resnično nič slabšega ui neto jezili U
Za duha in srce
Slovensko-hrvatski koncert na Dunaju
Na Dunaju, 20. jun. 1928.
V	soboto 16. t. m. sta »Slovenski krožek« io hrvatska »Prosvieta« priredila velik koncert v veliki dvorani Češkega doina v I. okraju. Dvorana je bila polno zasedena. Vsem udeležencem se je čital z obraza nekak ponos, da je ua Dunaju mogoč tako sijajen večer, ki je popolnoma naš tako na odru kakor v dvorani. Slovenci na Dunaju so izvršili svojo dolžnost v vsakem pogledu. Tudi Hrvatov je bilo lepo število. Od strani tretje istokrvne brače pa nismo videli niti enega znanega obraza, izvzem-ši uekaj akademikov jugosl. akaa. društva »Sloga«, torej naše idealne mladine, ki je povsod zraven, kjer na njo računajo.
Tamburaški zbor »Prosvjete« je štel 72 svira-čev obojega spola in je nastopil dvakrat, ob za. četku in potem na pričetku drugega dela. Sviral je pet koncertnih komadov, a na koncu je moral dodati še dvoje točk, kajti občinstvo se kar ni mogle ločiti od teh resničnih umetnikov na naši tamburici Zborovodja g. Klemo Viškovič je zopet pokazal, kaj zna in zmore s svojo disciplino. — Ta zboi priredi v kratkem koncert v Zagrebu, kjer pokaže in dokaže, da nima para niti v domovini.
Moški zbor »Slovenskega krožka« je pel troj« znanih zborov, Vilharjevo »Slovenac, Srb, Hrvat«. Hajdrihovo »jadransko morje« in Jenkovo »Sto čutiš, Srbine tuzni?« — Zbore je vodil slušatelj kon servatorija g. Marijan Kozina iz Novega mesta Petje je bilo pevcem, pevovodji in narodu našemi v čast, Slovenskemu krožku v ponos in zadoščenj« za neumorno delo v — prvi polovici leta življenja Oktet pa je pod vodstvom g. Rado Migliča dovršeno zapel Adamičevega »Vasovalca« in Vogri-čevo »Lahko noč«. — Mešani zbor je v dveh nastopih zapel pet znanih slov. narodnih pesmi, od katerih je najbolj ugajala tista srčkana koroška »Gor čez izaro«. — Občinstvo se kar ni moglo dovolj načuditi, da imamo v tako kratkem času — tak pevski zbor.
Ali to še ni vse, kar je ta večer nudil zvesti tt, poslušalcem. Naš proslavljeni rojak in član krožka g. prol. Anton Trost je sviral Cajkovskega para-frazo »Evgen Onjegin«. Prav videlo se mu je, da je hotel prav ta večer na slovenski prireditvi dati iz sebe vse svoje najboljše umetniške moči. Sviral je s toliko vervo in umetniško dovršenostjo, da se po dvorani kar dihati niso upali.
Preden je odstopil, je prišla na oder gospa Jelva dr. Babnikova, odlična članica krožka. Pričakovali smo veliko, ali še več pričakali. Njena postava sama že imponuje, pa tisti njen obsežni in po dunajsko izšolani sopran je za vsako največjo dvorano, ne le za tisto na Pošti. Pela je ob spremstvu g. prof. Trosta Pavšičevi »Pastarica« in »Pred durmi«. Obe ti ljubki skladbi zahtevata dovršeno glasbeno umevanje. Gospa Babnikova bi mogla nastopiti tudi pred najbolj izbranim dunajskim občinstvom.
G. Rado Miglič je sviral na fagot, torej na zelo redek instrument, V/eissenborna Op. 9. št, 6, ob dovršenem spremljevanju na klavirju krožkavt arhivarke gdčne Vere Volkove. Ta točka je namenjena za prav posebne glasbene gurmane, ki so tudi prišli na svoj račun.
Na koncu je še g. Milan Pirnat dovršeno reci
tiral Zupančičevo »Našo besedo«.
* * #
Kandidat za Koblovo nagrado. Vodilni madžarski kritik Zoltan Ambrus, o katerem so sodi da je dobro poučen o internacionalnih literarnih prilikah, smatra kot bodočega nemškega kandidata za Noblovo nagrado Paula Ernsta. Švedska izdaja
njegovih del se pravkar pripravlja.
*
V	poljski pesniški akademiji se prepirajo kakšen naj bi bil namen akademije. Ena skupina je za to, da naj akademija podpira priznane avtorje z dosmrtno mesečno podporo. Namen akademijo naj bo predvsem materialna podpora iu reprezentanca. Opozicija, ki jo tvori mlada generacija, pa nasprotno poudarja, da bodi njen namen resen delovni program (pospeševanje mladih talentov itd.), ne pa reprezentanca Ker ostra polemika obeh skupin noče prenehati, je vlada umaknila fonde, določene za literarne namene.
Bolgarski pisatelji so letošnje literarne nagrade, ki jih prosvetno ministrstvo vsako leto podeljuje za najboljša literarna dela (drama, beletri-stika, lirika), dali ua razpolago za žrtve potresa
Zanimanje za mlado rusko literaturo, ki je bilo v Franciji dosedaj neznatno, je začelo polagoma naraščati. Tako prinašajo n pr. »Editions Sociales Internatioiialesc med drugim »Cement« o<3 Gladkowa. Založba »Ecrivains Reunis« pa pripravlja antologijo ruskega pesništva. Ta vrsta antologije se bo nadaljevala. Kot naslednji zvezek izide
antologija sodobnega italijanskega pesništva. *
Novo francosko literarno nagrado je razpisale >Revue Hebdomadairec. Nagrada znaša 10.000 frankov letno. V poštev pridejo romani-prvenci mladih pisateljev. Nagrajeni roniau se mora natisniti v omenjeni reviji, ki jo izdaja založba Plon. Žirije tvorijo trije pisatelji, in sicer iz treh različnih generacij fr. romana: Eduard Estaunić od franc. akademije, Francois Mauriac in mladi Julieu Green.
Barbusse-ova revija. V prihodnjih dnevih pride v promet nov tednik »Monde«, ki ga bo vodil Henri Barbusse. List si je zagotovil vrsto odličnih sotruduikov (tako n. pr. Einstein, Gorki, Sinclair, da menujemo najbolj znane). Če bo list trgovsko uspel, se mu obeta bodočnost.
Nova francoska literarno-kritična revija, Ustanavlja se nova literarna in literarno-kritična tedenska revija, ki je stopila v javno konkurenco z vodilnim francoskim literarnim tednikom »Lea nouvellos litteraires<. Kot pobuditelj novega lista se imenuje Henri Beraud, ki je nedavno ostro napadel vodstvo >Les nouvelles literaires«. Za novim tednikom, ki ima iziti začetkom oktobro t. 1., stoji
založba Edition de France.
•
Ženska kandidatinja španske Akademije. Za
izpraznjeno mesto v španski Akademiji po Donu Carracldo je določena ženska kandidatinja, in sicer Dona Blanca do los Rtos. To dejstvo je povzročilo v konservativni Španiji, kjer imajo ženo manj pravic in javnih možnosti kot v katerikoli drugi evropski državi, umevno razburjenje. »Heraldo do Madrid« jo o tem slučaju ženske emancipacije otvoril celo anketo.