r, Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 W Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 233. ŠTEV. 233. GLAS NARODA n List slovenskih .delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays £ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. FRIDAY, OCTOBER 4, 1929. — PETEK. 4. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXVH. — LETNIK XXXV. UPOR KAZNJENCEV V CANON CITY KAZNILNICI UPOR JE BIL ŽE VNAPREJ ZASNOVAN IN V VSEH OZIRIH JAKO DOBRO PRIPRAVLJEN Kot talce so pridržali bivšega senatorja in tri paznike. — Štirideset paznikov ni moglo zatreti vsta je. — Požar je izbruhnil na vseh koncih in krajih. — Jetnikom se je posrečilo dospeti v orožarna, kjer so se obrožili. CANON CITY, Colo., 3. oktobra. — V tukaj- snji jetnisnici je izb ruhnila vstaja, ki presega po svoji značilnosti vse vstaje in upore, ki so se zavr-šili v zadnjem času po ameriških kaznilnicah. Prva poročila so javljala, da so jetniki ujeli biv-Dega senatorja G. E.. Colgate, ki se je slučajno mudil v zavodu, ter tri paznike in jih obdržali kot talce. Upor je izbruhnil opoldne, ko so se nahajali jetrn ki pri obedu. Vsi so naenkrat vstali ter planili na paznike. NEW YORK POZDRAVLJA MACDONALDA V New Yorku bo deležen svečanega sprejema, nakar se bo odpeljal s svojo hčer jo v Washington. Danes dopoldne dospe v New York na parniku "Berengaria" angleški ministrski predsednik Ram- , say MacDonald. "Berengarijo" bosta spremili v pristanišče križarki "Memphis" in "Trenton". S svojo hčerjo Ishbel se bo ministrski predsednik izkrcal na Battery, kjer ga bo pozdravil v imenu predsednik Hoover j a državni taj-j nik Stimson. Navzoča bosta tudi angleški poslanik Sir Esme Howard in newyorski župan Walker. I Nato se bosta odpeljala gosta po ' Broadwayu pred mestno hišo, kjer ( KAJ PRAVI ŠERIF GLEDE KRVOPRELITJA Adkins izjavlja, da je dal vreči med štrajkar je par bomb, k i povzročajo solzenje. — Pravi, da ni izdal povelja za streljanje. STRESEMANN NENADNO UMRL V Berlinu je včeraj zjutraj nenadno umrl nemški zunanji minister dr. Gustav Stresemann. — Zadela ga je kap. MILIČARJI PATRULIRAJ0 PO MARION SCH0BER NAPOVEDUJE POPOLN MIR Oblasti bodo skušale do- Novi avstrijski kancelar gnati, kdo je zakrivil kr- je napovedal miroljub- MARION, N. C., 3. oktobra. — Glede usmrčenja treh linijskih delavcev je izjavil šerif~Adkins naslednje: — Zgodaj zjutraj sem se odpravil preti Marion Mill, kjer so mi pove- ! dali, da je v bližini tovarne kakih I šestdeset do sedemdeset štrajkar-jev. — Ko so pričeli delavci prihajali ni delo. sem profil stavkarje. naj jih puste v miru. Rekel sem jim. Dasi je bilo navzočih štirideset paznikov, niso znana socialistična boriteija Nor-v -v • • • - v man Thomas in Morris Hillquitt. mogli ničesar opraviti proti ogromni premoči. ^ | proli ve-eru se bosta MacDonald Kmalu nato je izbruhnil na vseh koncih in krajih £g£*gova hČi odpeljaia požar. Pazniki so se šele polagoma zavedli resnosti -------- v Wash- položaja ter začeli streljati na upornike. Dosti jih je bilo smrtno ranjenih. Poznejša poročila javljajo, da se je posrečilo u-pomikom dospeti v orožarfio, kjer so se do zob oborožili. da so mogli paznikom uspešno kljubovati. JUGOSLOVANI IN BOLGARI SO SE DOGOVORILI BEOGRAD. Jugoslavija, 3. okt. --Jugoslovansko-bolgarska konferenca, ki se je štirinajst dni vršila v Na lice mesta so takoj dospeli ognjegasci, dočim provizorično uravnavo dolgega obje governer odredil, naj 1 57. infanterij. p61k colo- mejnega sP°ra med obema dežeIa' radske narodne straže prihiti stražnikom na pomoč. da imajo pravico stavkati in da me bo krog enajste ure svečan sprejem. I ne briSa- kaJ da Plavijo, da pa ni-V sprejemnem odboru sta tudi maJ° nikake P^vice odvračati drugih ljudi od dela. Rekel sem jim ceio. da me nič ne briga, če oni sami delajo ali no, da ima pa sleherni, ki hoče delati, pravico storiti to. — Pričeli so kričati in me prokli-n.iati. Rekel sem jim. naj se odstra-n:jo. pa me niso ubogali. Nato sem vrgel mednje majhno bombo, koje I vsebina povzroča solzavost. Smejali so se mi. kor bomba ni imela učinka. Nato sta skočila proti men1 dva moška. Spoznal sem Jonasa, ki je bil pozneje ustreljen. Udaril me je po giavi .nato pa so še trije skočili k meni in me začeli pretepati. Moj pomočnik mi je pomagal, a jaz sem komaj vedel, kaj se doga- V jetnisnici je bilo vsega skupaj tisoč jetnikov, in kot so javljala zadnja poročila, jih je še vedno šest-sto dobro zabarikadiranih, ki se uspešno ustavljajo oblegovalcem. Kaj je dalo povod uporu, se zaenkrat še ne ve. Nekateri pravijo, da je bila v zovodu hrana ja-ko slaba in da so bili vsi prostori prenatrpani. Vstaši so obvestili uradnike, da so pripravljeni izpustiti bivšega governerja in tri paznike, če dobe na razpolago avtomobile, v katerih bi zamogli pobegniti. Oblasti so seveda zahtevo zavrnile. VELIKE POPLAVE TROCKI NE SME V GEORGIJI NA H0LANDSK0 ma, je dosegla uspeh. Večje število regulacij je bilo sestavljenih in postale bodo pravomočne za dobo treh mesecev, tekom katere dobe upata vladi doseči trajen dogovor. j a. Nato sem začul glas: Tropični viharji so pov -zročili veliko škodo v Georgiji in v South Ca-rolini. — Materijalna škoda ogromna. Trocki je prosil holand-sko vlado, če sme prebivati na Holandskem. — Prošnja mu je bila gladko odbita. PR1NCES1NJA DOSTI BOLJŠA BRAEMER, škotska, 3. oktobra. — Kraljevska princesinja. vojvodi-nja iz Fife, ki je bila resno bolna, se sedaj boljše počuti, kot izjavljajo njeni zdravniki. Princesinja. ki je najstarejša sestra kralja Jurija, je preživela precej dobro noč. U-darjanje srca pa je bilo danea-"bo!j zadovoljivo. Kri se ji namreč uliva v želodec in vsled tega obstaja nevarnost, da bi jo zadela srčna kap. ATLANTA, Ga., 3. oktobra — Z izjemo Auguste. preplašene vsled naraščajoče Savannah reke, so vse •občine Georgije in Južne Caroline danes skušale preceniti škodo, katero je povzročil tropični hurikan, ki se je pojavil po celi teden trajajočem nalivu. Smrtni seznam vsled hurikana v \ Georgiji je narastel na tri osebe. Škoda, povzročena vsled vode, je znašala v državi nekako pol milijona dolarjev, ker ni še znano kako velika škoda je bila povzročena posameznim pridelkom. Bombaž, tobak in različne vrste žita so trpele veliko škodo. Tramovi so bili potrti na dolge razdalje in železnice so ustavile službo na številnih progah. AMSTERDAM. Holandska. 3. okt. — Bivši boljševiški vojni minister Leon Trocki si zaman prizadeva, da bi prišel iz Turčije v kako evropsko državo. Hotel se je že naseliti v Nemčiji, Angliji in Franciji, toda vse te vlade so zavrnile njegovo prošnjo! Pravi, da je -slaboten in rahlega zdravja ter da mu ne prija podnebje v Turčiji. Rad bi prišel tudi v stik z nemškimi zdravniki-špecijalisti, ki so TRIJE MRTVI PRI CUBANSK1 ŽELEZNIŠKI NESREČI HABANA. Cuba. 3. oktobra. * — Tri mrtve in dvanajst ranjenih je zahtevala včeraj popoldne večja železniška nesreča, ko se je završila strašno kolizija med nekim4 osebnim vlakom iz Havane v Santiago ter nekim tovornim vlakom pri mestu Marti v provinci Camaguey. Ubiti so bili kondukter potniškega vlaka, strojevodja tovornega vlaka *ter neki neidentificirani možki. Poškodovane so odvedli hitro v mesto. — Pričnimo streljati! — Počili so trije streli. Nato ne vem. kaj se ie zgodilo. Nastalo je splošno streljanje. Neka časa sem se skušal u-braniti napadalcev, kar se mi je slednjič posrečilo. Po mojem mnenju je bilo oddanih kakih sto stre- I lov. Ranjeni in usmrčeni so bili u- ; nijski člani, razen treh. Dva ranjenca v Marion^»olnici j sta prepričana, da so pomožni šerifi namenoma streljali in dobro merili. Neki ranjenec je pripovedoval, da je čul, kako je šerif Adkins pozival svoje ljudje naj otvoriio ogenj. Vse kaže, da niso bili stavkarji nič oboroženi in da niso imeli seboj niti palice. Pri nekem unijskem članu, ki so ga odvedli v bolnico, so našli precej municije. Iz tega se sklepa, da je bila zadeva premišljena in vnaprej zasnovana. Prejšnji štrajk v napravah je bil končan dne 10. septembra. Unijski voditelji trdijo, da kompanija ni hotela vzeti stotih mož na delo, dočim trdijo podjetniki, da so vzeli vse razen treh. BERLIN, Nemčija. 3. oktobra. — Dr. Gustav Stresemann. nemški zu-nanji minister ter edsn največjih povojnih nemških državnikov, j^ ! umrl danes zjutraj 25 minut po pe-I ti uri vsled srčne hibe. ki je sledi-' la paralitičnemu napadu, katerega je imel včeraj zvečer ob desetih. Bil je star šele eno in petdeset let, a bil zelo slabega zdravja tekom zadnjih par mesecev. Čeprav g:* je paralitični udarec ohromil na celi desni strani, so zdravniki vendar upali, da bo še okreval. Srčni napad se je pojavil nenadno pred jutranjo zoro ter povzročil njegovo smrt. Mrs. Stresemann in njegova dva sinova sta se mudila ob smrtni postelji o„;?ta. Že več prejšnjih dni je moral o-stati v postelji radi hudega katarja, a včeraj je vendar vstal, da se udeleži državnozborske debate gl2-do izdajanja industrijalnih zavarovalnin. To vprašanje je pretilo s po-lcmom koalicijski vladi, koje glav-| na opora je bil on. Zdravniki so mnenja, da je napor ostre debate tekom celega dneva izpodkopal njegov oslabljeni sistem ter dovedel do paralitičnega udarca ter pozneje tudi do srčn? hibe. Tekom zadnjih par mesecev *;o imeli njegovi najbolj ljuti boji v zakonodaji za posledico, da se mu ie bolezen vedno zopet vrnila. Čeprav ni bil dr. StYesemann kancler, so ga vendar smatrali vri za hrbtišče? nemške vlade. voprelitje. — Governer je odredil preiskavo. — MARION, N. C., 3. oktobra. — Po tukajšnjem mestu so danes patru-lirali miličarji z nabiti puškami ter skrbeli, da se ohrani mir. dočim so ' "slasti preiskovale včerajšnje izgrede. ki so zahtevali življen;a treh oseb. ne reforme v ustavi v teku par tednov. — Fašisti in socijalisti se bodo mirno pobotali. •ni in Ko so se šerifovi pomagači spopadli, so bili usmrčeni trije člani unije. Štirje so bili težko ranjen:, devet jih je bila pa manj resno poškodovanih, ni semkaj iz odredil natančno preiskavo. Sem je dospel sodnik Townsend, osebni zastopnik governerja Maxa Gardnerja ter se posvetoval s tvor-niškimi uradniki, s šerifom in meščani. Pri uravnavi prejšnje stavke je igral veliko vlogo, in obe stranki sta imeli vanj veliko zaupanje. Sodnik je rekel, da se v bodočnosti ne bode za vršile nobrne na-daljne zadrego. Člani levega krila delavskih voditeljev so poslali včeraj zvečer semkaj Listona Oaka. puolicitetne-ga ravnatelja mednarodne delavske obrambne organizacije in Miss Zofijo Mellwin. ki je bila šele v pon-deljek oproščena kot soudeleženka pri umoru v Gastoriji. Oak je izjavil: — Umor stavkar-jev dokazuje trditev National Tex-tille Workers unije da nista unijo-nizem in komunizem prav nič prizadeta v razrednem boju. ki divja sedaj po celem Jugu. Kjerkoli so delavci bojevitih, jih enostavno po---♦--strele, P^če so komunisti ali ne. i TlIDQlfA PnrnnRA Coroner Janes je sinoči odred:! j 1 UKdlVA lUuUUDA preiskavo ter izjavil, da se bo pri PnnPICANA danes zjutraj inkvest glede teh rUI/riMIlA zadnjih umorov. CARIGRAD. Turčija, 3. oktobra.;-- Trgovinska in navigacijska pogod- i _ ba med ZdrTIženimi državami i. | ROJAKI. NAROČAJTE SE NA DUNAJ. Avstrija, 3. oktobrrt Predlogi nove vlade, da ?=e izve reforme v ustavi bodo predlož i pailamentu v teku dveh tednov vsled tega obstaja utemeljeno up -nje. da bodo sprejeti na mi.olj ben način da bodo vrnili deželi dolgo časa pogrešani mir in varnost Kancler Schober je sprejel ne- v Miličarji so bili posla- j kega poročevalca v svojem uradu v Salisbury. Governer jc ! zg0dovmski hiši na Ballplatzu v rekel: — Ustava bo miroljubno izp: .m?-njena. V resnici bo le malo večjih težkoč. Jaz sem prepričan, da bo opozicija na stvaren in miren n:i-tin ugibala o svojih lastnih predlogih. Poročevalec je omenil, da j? Srh' -ber držal svojo besedo da bo p -tekla zadnja nedelja mirno, ko <• je vendar govorilo, da bo vpnzor-jen "pohod proti Dunaju", da izvrši revolucijonarni puč — Jaz nisem pričakoval nr e .* sličnega — je rekel poroievalcu. k3 sta sedla ter pričela kramljati. COSTA RICA PRISTOPILA K POGODBI WASHINGTON. D C.. 3. oktobra. — Državni department je objavil včeraj, da je Costa Rlca ratificirala svoj pristop k splošnemu dogovoru. s katerim se je odpravilo vojno kot orodje mednarodnih težk< r. Turčijo je bila včeraj podpisana \ Angori. Podpis je izvršil poslanik Grew. Dosedaj se je vršila trgovina med obema narodoma na temelju modus vivenda. To je prva pogodba katero so podpisale Združene države s Turčijo, odkar je postala republika. "GLAS X ARO DA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. .cd a j ped - Tri in petdeset vlad tvori kompakt potom , originalnega pisanja ali pa potom odobren Od štiri in šestdestih narodov, ki > bili prvotno povabljeni, naj se pridružijo gibanju, sta ostala le ž? dva. o katerih je treba še čut:, namreč Argentina in Brazilija Devet drugih narodov ie izrazilo svoj namen, da se pridružijo, a niso še dovršili procesov ratifUcacl;. CESARJEV VNUK V KGNKURZU PADEREWSKIJE BOLJŠI ŽENEVA. Švica. 3. oktobra. — Ignac Paderewski, ki je bil pred krat- | kim operiran na slepiču, se dosti boljše počuti, vendar pa bo ostal j v bolnici še nadaljnih deset dni. Pianist dvomi še vedno, če bo' mogel zadostiti svojim obveznosti ^ mi in prirejati po Ameriki koncerte. BREEDEN OROPAN NA POTI BUDIMPEŠTA. Madžarska, 3. okt. — Henry Breeden, bankir iz New Yorka, ki je dospel včeraj semkaj s svojo ženo, je bil oropan še pre-dno je dospel v svoj hotel. Banditi so mu odnesli kreditno pismo za $10,000, $500 gotovine ter par majhnih čekov. Na srečo je imela njegova žena tisoč dolarjev pri sebi. seji jrmsrflraaHHWff c rj&ammmetmiz ."si^iaaa J Pri dunajskenr deželnem sodišču za cvllnopravdne zadeve je bil ga zdravili tekom njegove bolezni' Pred dnevi vložen konkurzni pred- 1 log proti princu Ernestu Windiseh- ADVERTISE in "GLAS NARODA" v Rusiji. Toda vse kaže. da bodo njegova prizadevanja brezuspešna. Naprosil je tudi holandsko vlado, če bi mu dovolila bivanje na Holandskem. toda prošnja mu je bila odbita. Holandski zunanji minister je izjavil, da ne more prevzeti nobene odgovornosti za njegovo varnost. graetzu, vnuku pokojnega cesarja Franca Jožefa. Princ, ki je po poklicu umetni slikar, je namreč najel vilo v Doeblingu za 600 šilingov a ni hotel plačati najemnine, niti se izseliti iz poslopja. Ker ni dovolil mimo tega nikomur, da bi se vse lil v stanovanje, je bil lastnik vile p rimo ran ovaditi princa sodišču, ki bo zdaj postopalo kakor predpisuje zakon. AVSTRALCI NAPADAJO IRCE MELBOURNE. Avstraliji. 3. okt. — Avstralski Usti sb ostro napadi; namen proste irske države, da bo skušala dobiti sedež Canade pri fvetu Lige narodov tekom prihodnjega leta. Melbournski Argus je rekel, da se hoče prosta irska država vedno poveličevati med narodi. a naj sprejme rajše domači nasvet, naj ne šteje svojih piščet p redno so se ii val j ena . AKROBAT — ŽRTEV LJUBO ■ SUMNOSTI. V nemškem cirkusu Gleich, ki gostuje trenutno v Toulonu na Francoskem, se jc pred nekaj dnevi odigrala strašna drama. 40-let-nemu artistu Jovanoviču. rodom Čehoslcvaku, se je pri neki plezalni produkciji utrgala vrv in mož je z višine 12 m treščil na tla in seveda obležal na mestu mrtev. Koje po predstavi komisija pregledala plezalno vrv. je ugotovila, da je bila ta na dveh mestih narezana, tako da bi bil pravi čudež, če se ne bi pretrgala na dvoje. Čigava roka' je storila dejanje, niso mogli ugotoviti, domnevajo pa da je postal akrobat trtev ženske ljubosumnosti in osvete. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. B00 ........ 9 9.30 Lir 109 M 1,000 ........ 9 18.40 M too M 1,600 ........ 9 46.76 M 800 6,000 ........ 9 90.60 M 600 M 10,000 ........ 9180.00 M 1000 r Italijo 9 1.71 $64.21 Stranke, ki nam naročajo ieplačila v ameriških dolarjih, ope-earjamo, da smo vsled sporazuma § našim svtsam m starem kraju v stanu eniiati pristojbino ta taka isplačUa od na S%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 —— $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 2a ixplft£ilo večjih cneokor kot gonj naveden«, bodifll ▼ dinarju lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfe pogoj«. Pri ralikih oaka-tilih priporočamo, da m poprej a nam vporanmau glade načina nakadUa. IZPLAČILA PO POŠTI aO REDNO IZVRftCNA V OVIR DO TRII! TEDNIH WVJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE UtTTEB ZJ PRISTOJBINO 7Se. SAKSER STATE BANK CS OOBTLANDT STREET. NBW JOBK, & X Telephone! Borelmj 0880 *«IA8 NARODA** ■■ ■ " - — ■ ■ ^ssssmmm! awfca&irwiawii nimaarai's: "Glas Naroda" a - . ..*£Gisau m » mam i.......... m i ■ Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) > Frank Saluer, President Louis Beneaik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: Zl€ W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za New York za celo leto .......$7.00 Za pol leta ............_.....................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ...................................$3.50 Za celo leto velja list za Ameriko ln Kanado ........................$6.00 Za pol leta .................................$3.00 C.X ^etrt leta ..............................$1.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. >oplsi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-;ovoii pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, •osimo. da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 . ■Ulm!«!; r Milili...... .......... .."■ : . i-,ii':.h:. '•■i-atitSB- •■ ŽRTVE V MARION, N. G. Pesnik, finančnik in pustolovec. V Parizu so obsodili barona" Valentina Richarda Reitha de Bail-Icneourta zaradi sleparij na štiri le- Trijr št r;i jkarji mrtvi in nekako »Ivaj^ot ranj<*nili, to je zaenkrat i/,i|>a«lii, ki se je /avršil v Mari<»u, N. delavei v Klisalivt htonu zopet sklenili zaštrajkati ti r izvojevati eloveku priinorne delovne pogoje tei* da so iz ozira na samomor novega ravnatelja Kumniera sklonili pueakati s proglasitvijo štrajka do njegovega pogreba, jasno dokazuje, tla gre v tem slučaju za sist matično akeijo veleindustrijaleev. ki ss skušajo iz delavcev nesramno noreevati ter jih vleei za nos. Popuste odinole v slueaju, ee se izkaže delavstvo dovolj močno in dovolj idino. Y splošnem pa sklepajo z delavei pogodite ter jih lomijo z najveej » brutalnostjo, še prodno so uveljavljen;-. Na ta način skušajo uničiti delavsko s h »g o ter zabiti inodnjo klin. Poročila kapitalističnih listov o-prt tlveerajšnjih zapustil živ kaznilnice v Fres- ske banke v Bordeaux in si je znal nosu. Tc bi bil žalosten, toda nad i pridobiti takšne protektorjo. da so ' vse zasluženi konec najtoolj čudne ; ga že leta 1915 osvobodili vojaške pustolovske karijere, kar jih je ro- suknje. Sedaj je ustanovil svoje naj- j dila naša doba. - j vbčje podjetje. " Societe des Ateliers Reith je bil sin uglednega pari- Atlas", ki se je bavila s proizvod-kega profesorja in ]>o lahkoti, ska- njo mimieljo, tovornih vozil, polje-tero .se jc odlikoval v študijah, se ' dclskih strojev itd. je zdelo, da bo postal najmanj kak- I Do leta 1920 so ga smatrali po-šcu sijajen znanstvenik. Toda s 17. leg poznejšega ministra Loucheur-letom je obesil šoto na kiin in po- ja za najbogatejšega marža na begnil v London, kjer so jo začel Francoskem. Vodil je razkošno živ-preživljati z najrazličnejšimi posli- ljenje in se je tikal z navplivnejši-Bil je kvošnjar. natakar sladoledar mi ljudmi, s poslanci, senatorji, in podobne. Že tedaj je pokazal ne- ministri. Kipoma je podjetje pro-navadno podjetnost. Vedno iznova padlo s pasivami 39 milijonov fran-si jo znal pridobiti kakšnega kani- kov in za njim je šla cela vrsta talista. da jc naložil svoj denar v manjših ustanov. Toda Reith je bil podjetja manj,še?;a obsega. kake! Zc poskrbel za svoje slamnate re- J letečo kuhinje, ki jih jo ustanav- ! šiteijo in v tistem času je imel pod' hal pnd imeni svojih dobrotnikov, j roko že drugo, še v večjem stilu :r\-Ta podjrtja so druga za drugim I mišljeno in kvnmejšo ustantr.-tj. propadla, dobrotniki .so izgublj tli! Država se je mudila ? izplačilom naloženo vsote. Reith pa ;>e ic znal težkih milijonov. bi jih morali izmazati vsakokrat z dobičkom. Me- : dobiti vojni oškodovanci v raztle-li iaval je svoje poklioc z večjo lah- ; janih provincah severne Francij koto neko drugi ljudje svoje sraj- ■ Sila je bila, velika in tako ni čudno, cc, nšcl je v Ameriko, kjer je ni- ; da so ljudje pograbili brez po.nisi o-daljcval s svojimiipraktikami in je; ka "ugodno" jiriliko. ko se jc neke-po:-t i! eelo tnjni!: r.a .»olsfco upravo j ga dne osnovala banka, ki ic raz-v državi New York. Moral jc 't v >- j glasila. d:i bo zastopala njihove k<>-jakoni domov in prvo. kar jo tur.- ' risi i. če ji odstopijo svoje zahteve rtoril. je bila u: ta:iovi;cv tajno j p~ rdšk(\1nini. "Boni''' vojne škodo agenture za podpiranje dozort i rv so deževali trumoma v banko, ki si in aiitimilitaristicne propagande. ' jih jc v kratkem nakopičila v vred-Pedporo y-o šle seveda voinoma v nn.sti 40 milijonov franke v. L.aliko-njrguv žep. Obudili .-:o ua na dv''verne žrtve pa niso prejelo niti cc i-leti ječe se jc vrgel v tem času Jima v gotovini, marveč edino obira literarna delo. kot esejist, kol ljube. Samo "zagovornik hiinovih izbore n prevajalec latinskih klasi- pravic", baron Reith. ustanovitcli kov. kot izvrsten pesnik, ki'je izdal zavoda, jo prejel križ častno svojo lastno zbirko pod naslovom legije \ svoie zaslužno delo v p~id "Samctne .:anje". Komaj da se je -- oškodovancev in je igral naj-vrnil v prostost, je na račun nek: vet jo ulogo. ki io more igrati kak-dedščine začel s finančnimi špel:u- i sen člevek v komediji človeške lacijami. Sam si je nadel naslov ba- družb?. Tcciai pa je udarila p-st u-rcna in je začel ustanavljati delni- sode v ta komedijo in hipoma ic škc družbe v tolikšnem številu, da stai velikaš med velikaši pred Ijuci-bi ramo naštevanje njihovih imen mi kot navaden tat in razbojnik. The LARGEST SLOVENE DAILT »n C. S. A. i zavzelo več stolpcev našega lista. Omejiti s? hočemo !e na majhno število primerov, ki naj pokažejo njegodvo presenetljivo vsestranska podjetnost. Ustanavljal jc na pr. j gledališča, modne trgovine, list-. . eskomptne družbe, rudniška in pc-j troJejska podjet ja, reklamno agen- j I ture, zastavljalnice, konsumne za-; druge, zdravniške ambulance, igral-; niee. družbe za izkoriščanje novih izumov, tovarne. predelovalnice j ' smeti, legijone in legijene družb in , j družbic vseh vrst. ki so piopadle z{ isto naglico, kakor so se porajal j V poštni urad v Nimesu ee je bi! izvršil težak vlom. mesec pozneje sr jc pcnovil pod enakimi okoliščinami v Parizu in med obema vlomoma jc neznanec oropal znani vn-rijetetni umetnici Paiysiscvi luk-! suztii avto. Policija je vzela stvai i v roke in jc ukradene vrednostr. ! papirje odkrila v Reithcvi blagajni. uropani avto pa v njegovi ' garaži! Sledila jc aretacija, sodna obravnava, obsodba na 17 let ječe za te in za druge zločine, ki so zaceli prihajati na dan. v ječi je "baron ' zbolel in so ga spravili v bol- , i toda njihovi polomi so množili nje- j nisnico- lcta 1927 jc bil 5')Ct na Pro" govo bogastvo bolje in uspefeicj^! Rtcm* In lakoj jc ZaCo1 Z novinii nogo celo njihovo kratko življenje. • podjetji, ki so ga spravili za novi Njegovi družatrniki so izgubljali mi- i : dve leti v jeco. Ko jc to odsedel, je {izginil. Preti kratkim se je pojavil Parizu psd napačnim imenom. j liionc hi so romali v joee, on si jej I milijorie kopičil in ni bilo paragra- I i a, ki bi mc mogel Škodovati. Imel' invjcl1. st> kcr sc je bil bl1 v tem je svojo taktiko, ki se mu jo vedno I fiasu nabrul nov ku}) obtpžb iircti izkazala njemu in je romal spet v ječo. Od •Svojim ustanovitvam ni dajal ni- I tu- »,ravijo- vc nr vrno VCI" To bi koli svojega im ma. temveč jim je j bil koncG ^oža. ki je ..škodoval svoj I v vodstvo stlačil vodno ,lamnato ! narod za stolinc zakrivil i meže. ki so delali samo lo. kar je nrs,rto Navedi j in užival najvišje 1 on hotel in ki so .-je pokorili za n; -: govo j^reho. ' Najbolj znameniti . advekati in pravniki ::o priha jali k ; njemu po nasvete, ki je poznal šibkost paragrafov bolje nego kdorkoli kadarkoli no svetu in ki je u-žival kt)t posestnik gradov, palač. east i. Dva ILili-- elc-aii« r . a>«jn..v. - !« K i.. l'r*-j"n-«aini i S{.i.'-S :,: S73.Š0 Premier Jtimoc iiuiiij>. «•!»•«»i< r y. tii.mjši <.t>-tu > Spi' SflUL $48.50 premier St>tc ■ t:r>-T " 7:. ■ .Š.Vl.j • |1 h! The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Eight and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Pot*, er Company Peter Zgaga .Moji tledeljski doživljaji. Prijatelj mi jc rekel, da bi kaj napisal o koncertu, ki se jc vršil v nedeljo v Brooklynu. Ker sem /e tolikrat povcd.il da nisem muzikaličen. ne bom kaj prida govoril, kako je Šubcli prepeva I . Dvorana je bila polna, pa cm . e že nekako ;:rin:l notri. k?r jo bilo baš pred prvim in j "! vladala ni.sa ^ -pu m vsep nr.iod. Pat let /v niso imeli drasi rojaki prilike, da bi se zabavali z menoj NO, tudi v nedeljo s? jim ta prilika ni ponudila, kajti prijel se i v fraku <'".c vsaj i:»ko o gc-vonln .n sem uiav. 1 že v^aj kolikor tf>;ii;-i rc pekta. Vitle! sem dosti starih znancev in znank, sevtda mladih. kajti utre znanke mi niso niekaj povstci. j Resn.ici na ljub;> moram u iuni j ti. da so se stari znanci piveoj p >-Marali, .-tare znanko pa h< -ov biu | vedno mlaj.še pelini Jim velike sreče in obilo j božjega blagcsU,.a. Petje jo prifal'j mojem u -u in ?n!>;emu .-iru. uodba t>i j- pri | p; :h •<:: . tak: pni.k lahko 7\\ .mi-: aia jiar bombarilorr.v ! < \<\ \c ii bi'. b. b'.k [ vel* t: Ia>:k.» .sh.s.-l vuzuii a n. bump n besedo. dila v rane u - ! denea. \ letih i vse temelj kak • p»a 1« lh • levo ali ti: hibicije sc izpremen ec. m < : oumpa; o dom P<■ ozkih, temnih ;topn di pot do uaželknt i.a oil pa ih le Tam spodaj so bile tnm spodaj je bilo vse la;.io. Kuharica s a ktihai Dilo jih je ve-, pa jaz videl, ki ie bila za ti' kr.h irit't sir !.i na r.i/jKJ ■ za banket. Dopis. r;LEDK KADIO-KONCERTO\ JUGOSLOVANSKE GLASBE. Farrell. Pa. Neki slovenski časopis iz Clev landa. je v začetku meseca septem- , bra priobčil neko poročilo iz Farrell. P;». V tem poročilu je bilo tudi rc- J t eno .da jo slovenski delavski dom Prijavljena je bila serija iuKC lo-vanskih koncertov na radiu iz n w-yorške postaje WABC. prirejenih v glavnem ud kvarteta -JADRAN' Prvi koncert s slovenskim progra- • :'-hujša! od zadnjega časa. štiri mom so je tudi priredil in koncert s hrvatskim programom je bil še Toda če so bile vse .ako m< :nc in postavne kut je bila ona i:i eo .so sedle k večerji prodno sc i«' ba: kot začel, so morali iti e.o.stjo l.-rni od mize. Mojc iskreno sožalje! Blagajiia v dvorani je biia v dobrih rokah. Mr. John ki je duša slovenskega doma. je imel neprestano na nji sveje pazno okc. In upam. d;- blagajno niso vo:-ri!i v laksikabu na določeno me. to Tri rojakinje so mi rekle, o sem mi rekle, da sem ;>e zd belil Pot< m takem sem že vsa i za en funt na dobičku za kar izrekam stvu našega doma naznanjam, d:1 je tukaj vse postarem. Dom stoji trdno ter ako tudi bi pogorel, nc bi bilo dosti škode, ker imamo zavarovalnino, ki krije za 95'; velja- "GLAS NARODA" — List fiovenakega naroda v Ameriki I — Naročajte ga! Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je pole* ;očnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 41% mesečno obrestovanje. i 1 r>i Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. pogorel. Kaj je dotični poročevalec ! «wnačen. kakor tudi nadaljna seri-mislil z besedo "pogorel"? Naj bij3- P^ega septembra pa sta sc ( P'|>H1UJ' '' (> bil pošten in naj bi dal v časopise. I Klavni postaji takozvanega Colum- , ovsnc1 1C ki jih čitamo tukaj, no pa zakotno | bia Broadcasting System razšli h:|llMlu napadati, tako da izvemo šel o pa j WABC Povzela ves kcmcrcijal-11 m ko nam i? drugih naselbin po j ni Program postaje VVOR. vslcd čelo rajo. Povcn*. da slovenski dom | sal JO nepričakovano program k po napreduje dolžan je : e S18U0JWABC l^stal lak(> pnjnatrpan. da in skoraj da bo lotos plačan. Clan- | sc nioralo začasno izpustiti vs? razun kontraktualno pogojenih tr-t;cv^kih in reklamskih programov. Kvartetu "Jadran" pa je bilo rečeno. naj bode pripravljen nadaljevati serijo, čim program to dovoli. j ve. Vsi ste lahko brez skrbi, ne mo- j Toliko v odgovor na razna vprašanja ljudi, ki so bili razočarani, ker niso slišali naznanjenih koncertov. Čim bodo v bodočnosti koncerti nadaljevali, bo stvar naznanjena v časopisih. Izpustitev zadnjega koncerta je bila odrejena pre-kasne. da bi bilo časa obvestiti občinstvo. hvalevredna nobenim pogo- rele izgubiti pod jem. Imamo tudi nekaj kukavic, ki bi rade pokladale jajaca v tuja gnezda. Teh je malo. ali venda so. Po-ločil, ki prihajajo v svet brea podpisov, ne vzemite za resno. Vse u-radne stvari, pa naj bodo dobre ali slabe, damo v javnost uradniki kor-poraeije s svojimi podpisi, ter jamčimo zanje. Rojaki po naselbinah, le brez skrbi: dom še stoji, in najhujš? smo prestali, to je dolg. Dne 12. oktobra bomo imeli ma-škaradno zabavo. Poživljam Vas, da pridete vsi maskirani. Jaz bom gledal za prvo nagrado. Se priporočamo za obilen poset. Frank Kramar. NAZNANILO ODPRL SEM OBRT ZA PLESKANJE IN POPRAVILA AVTOMOBILOV bi sc ram priporočam. H. DERGANC Jerome Auto Painting Go. 129-15 — ltlšt AVe., (Jerome Ave.) RICHMOND HILL. L Isl., N. Y. K D O KAJ VE o rojaku ANTONU ROZMAN, doma iz Stražišča pri Kranju. Leta 1893 je prišel sem iz Hieflau na Zg. Štajerskem ter se najprvo nastanil v Olyphant. Pa., pozneje v Forest City. Pa., odtam je odšel v Virginia. Minn, in v letu 1900 je delal v ru-dotopilnici v Omaha. Nebr. Do leta 1909 je Jil pa največ v Mahaska County, Ja. Leta 1903 je pisal zadnje pismo svojim iz Oskaloosa. Ia.. da je posodil svojemu prijatelju Josephli Bregax nekaj denarja in od takrat ni bilo več slišati o njem. Iz njegovih pisem se razvidi, da je { nalagal svoje prihranke v neki banki v Pittsburghu. Pa. Kdor izmed starih naših rojakov kaj ve o njem. prosimo, da nam javi. da sporočamo njegovim sorodnikom v starem kraju, ki že nad 20 let zastonj o njem poizvedujejo. Naslovite vsa pisma«na: 1 . * Le z odra se je nk>sil Subijev glas. iz ozadja pa glas mladec.i podjetnega Loskopotočana. ki je prišel nekje s Zapaua, oziroma iz Clevelanda s parolo, da je treba v.v zdrobiti v prah »in pepel Videl sem čudovito lepega dekleta. in ko sem vprašal, odkod i<\ so mi povedali, da jo iz Forest City. Sestal sem se tudi z gospodom, ki je začasno župnik v newyorški slovenski Tari. Moj rojak je in le malokdaj se v Ameriki pripeti, da bi sc dva Idrij-čana sestala. Poiskala sva kolikor mogoče tih kotiček na kegljišču, sedla k mizi ln začela obujati spomine. V gornji dvorani so izzveneli zadnji glasovi Šubljevega petja. * Sledilo je burno ploskanje Ljudje so začeli vreti kamorkoli. Tudi na kegljišče jih je par zaneslo med njimi korajžnega Loskopotočana. Videl sem kako naju je iz primerne razdalje motril in slišal sem, ko je precej glasno vprašal svojega newyorskega tovariša: — Kdu sta pa unadva? Po dobljeni informaciji je oddir-jal k provizorični bari ter se vrnil z dvema kozarcema newyorcana. — Pijte gospod fajmošter. — je rekel in postavil kozarec predme. — Pijte, na vaše in moje zdravje! Malo kislo je. pa bo že šlo. Župnika je pa nagovoril: — Na. Zgaga, kar zvrni ga. saj vem. da si ga potraben. Zazdelo se mi je. da je napočil trenutek, ko se je treba odpraviti proti domu. iniii ulj II < -'m- ■ r t "O li A S NARODA" NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 4, 1933 The LARGEST SUIVWffi OAII.Y fnF.ft.A- CLAUDE ORVAL Sedeč na robu ležišča In podpirajoč si brado z dalnml je Jules Larippe porogljivo opazoval odvetnika. ko je jemal šop papirjev iz usnjate torbice. Čemu bi se tolikanj utrudili, mojster mu je dejal posmehljivo Vaši papirji in vaši zagovori me ne rešijo pred giljotino' . Govoriva o^ čem drugem, bolj veselem! Mladi odvetnik je onemel od začudenja; njegov pogled je za trenutek obvisel na čudnem KUjentu. - Nu, prijatelj, nikarite, je za-mrmral v zadregi. Poskusiti bi bili ... Da. poskusiti bi bilo vendarle treba, ga je oni mirno presekal. A game nima ta zadeva nikakega mika več. ker vem že vnaprej, kakšen bo konco. Nekega lepega jutra bom komkal proti rdečemu stroiu in karkoli ukrenete, tega neprijetnega razpleta ne lzprcmenlte v ničemer Povem vam pa, mojster, da vas v nobenem pogledu ne bom krivil smrtne oosodbe, ki ji zanesljivo ne utečeni!. .. Povem vam, da vas rešim. Va-ia zadeva sicer res ni izmed najlažjih. a brezupna še daleč ni NaJ-prvo je treba prijeti vašega poglavarja. ki je giavni krivec; saj ste mi zmerom zatrjevali, da je ta skrivnostna oseba povzročitelj obeh umorov, katerih vas dolže. Jules Larippe je skomignil z rameni in iztegnil roko: Dajte ml cigareto.... Tobak najtežje pogrešam.... Nu. saj ni več daleč dan. ko mi ga jie bodo mogli več odreči; takrat bom tudi imel pravico do čase boljšega?.... Pihnil je dim v strop, vstal, napravil nekaj korakov po tesni celici in obstal pred odvetnikom. MRTVEC — Kako veste?. — Tega sem gotov, vam rečem; tam. kjer je zdaj, ga ne odkrijejo. — Tedaj poznate njegovo skrivališče? je vzkliknil odvetnik in vstal. — A zakaj potem ne govorite?- Kje je?.... * — V blaznici!.. . Noben policis. ga ne bo tam iskal... — A če bi vi izpovedali?.... — Ce bi jaz izpovedal?... Jules Larippe se je spet spustil na ležišče, trenutek pomislii, potlej pa je skomignil z rameni: — Ne bi nic pomagalo! Kaj hočete dobiti od norca, ki rjove in se peni in ki ga ni moči brez nevarnosti poklicati iz celice? Vse zaman vam rečem. Pustimo ga. naj tam pogine! ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOUK1GN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau ODRASLI SE ŠOLAJO. jc zamr- si I ' ,Ali sem neumen!, mral. .Mislil sem že .* ".Roberty, svoj delež hočem, j razumel?. "To pot nam je bilo preveč. Zatulili smo ed groze, se stisnili k steni in šklepeta je z zobmi čakali, prikovani k tlom, kaj se bo zgodilo. Roberty je bil bled ko smrt; že 53 je obrnil, da bi pobegnil, a se je 2 nadčloveškim naporom obvladal. Z nenadno kretnja je pograbil steklenico ruma, jo dvignil do ust in nagnil za krepak požirek. Nato si je s i roko obrisal mokra usta in hripa-vo viknil: 1 ".Nihče ne bo govoril, da me jr bilo strah mrtvaka.... Da vidimo',' i "Pograbil je za krepelee in se, vle-i koč ga po tleh, nameril proti mrt-I vecu. •.Roberty,' se je spet začul stra- Odkritje in izjava glasovitih du- : nilo potrebno za vzgojo tukaj rojc-.šeslovcev da sposobnost za učenje I nih nepismencev v svrho. da se ne-ne neha z odraslostjo, je silno po-j pismenost popolnoma odpravi. Da-spešila poduk za odrasle v Združb- j nes imamo 2500 občin, ki imajo nih državah. Šole niso več le za javne šolske tečaje za odrasle. V šol-• mladino. Mnogi celo trdijo, da bi skem letu 1927—28 je število vpisa-se prizadevanje vzgojevateliev mo- nih dijakov znašalo v teli tceajii ralo osredotočiti na vzgojo odraslih i 262.000. bolj kot na ono mladine. Vzgoja Ljudska univerza. — Pomembno mladine je vedno 'jila glavna sviha je dejstvo, da knjiga "The Sotry of sole. Mnogi pa trdijo, da moderna Philosophy" »Zgodovina filozofije', vzgoja ni izpolnila pričakovanj, ker ki jo je spisal Dr. Will Durant. je vzgojevatelji niso sledili svojim u- ostaia za nekaj let ena izmed knjig, čeneem v odraslo življenje. ! ki so imele največjo prodajo. To Drugi vzrok, zakaj se pcjavija to- j gotovo pomenja. da se je ameriške-liko zanimanja za vgojo odraslih | ga ljudstva polastila želja po nečem leži v tem, da vedno več ljudi ima 1 večem kot vsakdanjem kruhu. Ljud-vec prostega iasa na razpolago kot ,ska univerza < University Extension». kdaj paprej, in to vsled širše rabe i dopisna šola 'correspondence strojev in boljše organizacije dela. j school 1 in delavski kolegij, čim da-velika produkcijska sila. ki jo člo-1 lje bolj povečavajo svoje progra-veštvo dandanes poseduje, pošto- me in vključujejo predmete, ki naj — Norec! je počasi ponovil za-1 .__.___- - , rr , . '. , I šm glas, .ali mi prinašaš moj de- govornik. Kaj mu je,- Menda s0'lež?. vendar ne kesa zaradi zločinov? e _ . , , „om . Razbojnik je zarjtu. da nam je Jules Larippe je izpljunil konec šlo skozi mozeg, in se blazen od cigarete in s e hrupno zagrohotal. groze vrgel na truplo. Krepelee je zažvižgalo, padlo in zdrobilo mrt- — Kesanje, ha ha! Nu, povedati vam hočem istorijo. saj vas pri vašem zagovoru ne bo motila. Znano vam bo, da bi nas bili pri našem zadnjem podvigu skoro dobili. Stal sem zraven Robertyja. ki je bi! ravno s strahovitim udarcem z nožem podrl žrtev na tla. ko sme zaslišali žvižg. Skočili smo skozi o-Kno in zbežali; za petami nam je bilo kakih deset policajev in neprestano so iz njihovih revolverjev sekali rdeči bliski v noč. Eden od nas je dobil kroglo v hrbet in se zgrudil na tla. Pobrali smo ga. ne iz usmiljenja, ampak zato. ker bi nam njegovo morebitno brbljanje utegnilo postati nevarno, in z velikim trudom dospeli do avtomobila ki nas je čakal. Imeli smo srečo in Vas up vam moram vzeu } ušh poSiednji toči krogel; uro nr-mojster je dejal počasi. Res. če bi to smo bili na varnem v mali pred-na Robetryja pritisnili, bi nemara mestnj koči. kjer so nas pozneje priznal zločin in rešen bi bil jaz in j zajeij moja dva pajdaša, ki sta pod kiju- j »Komaj smo bili zaprli vrata za čem; ali mojster njega ne do- stboj ko nam je'ranjenec izdih- nil; položili smo ga v kot. In začela ----— se je delitev plena. Roberty je razdelil denar in dragulje; levji delež je seveda obdržal zase. Jaz sem hi. zaradi tega posebno užaljen in sem se prav zavedel, mi je Roberty pripeljal strahovit udarec, mi me je po drl na tla. Ta odločilni argument j je na mah presekal sleherni ugovor; ne da bi zinil besedico, sem vstal, z rokami oprezno tipaje raz-i bito čeljust. "Roberty mi je vrgel izzivalen po-j gled in spravil kup bankovcev, ki i je ležal pred njim. v žep. Tisti tre- 1 ! nutek se je začul iz kota sobe glas. "Roberty. na moj delež si poza-j bil!" "Zdrznili smo se in ledeno nas je izpreletelo. Naši pogledi so <=e plašno uprli v kot, k jer je ležal mrtvec. Roberty je oklevaje stopil proti njemu in dolgo opazoval njegov ! voščeni obraz. Potlej se je vrnil k nam in skomignil z rameni. Hotel se je zasmejati. a groliot mu je zve-! nel krivo. vecu glavo. In potem je začel bes no udarjati po njem. Kri je brizga-j la iz ran in škropiia stene, a vedno, neprestano je iz strašno raz-mrcvarjenega trupla vstajal grozni glas; ".Svoj delež, Roberty. svoj delež hočem!....' poma vodi do skrajšanja delovnih ur. Petdneven teden jo -bil že uveden za znatno število deiavc?v. ■•Problem prostega ča^a" je kompliciran vsled pomanjkanja zadovoljstva, ki ga delavec dobiva od svojega deia. Stroj mu je v veliki meri odvzel prilike, da bi udejstvo-val svojo rokodelsko izurjenost Ker je dclavcc izgubil svo.io starodavno rokodelsko izurjenost, vprašanje industrijalnega delavca njegove potrebe in kulturno zadošče-i nje tvorijo problem, ki je v ozki zve- upoznajo delavca z najboljšim v preteklosti in sedanjosti, tako da razume življenje moderne družb« in probleme, ki jih je trebi re c Prejšnji governer države Massachusetts. Walsh, ie tako-le opisal ljud.sko univerzo v tej državi: — "Kampus 'šolsko polje1 3206 milj vseučilišče brez poslopja s stotinami šolskih sob po vseh delih države". Ti tečaji, ki se podučujcio toliko v razredih kolikor potom dopi-I sovanja. vsebujejo zgodovino, psi- zi z javnim dobrom. Vzgoja odraslih mora biti vzgoja toliko za delo. kolikor za prosti čas. Ona znati več kot prizadevanje za izboljšanje gospodarskih razmer: znači pri- iz Massachusetts, marveč tudi drugih držav in celo iz Kanade liologijc. literaturo, umetnost. Ulic jezike. Tycli potom radia se vršijf posredovanja. Bilo je vpisanih 4t tisoč učencev ljudske univerze nc 1*. Grozdje RAZPOŠILJA po nizkih cenah in osebno nadzoruje nakladanje v&ake pošiljatve. Kakor kaže bo letos pridelek prvovrsten in cene se bodo sukale od $40. do $75 za tone newyorškega grozdja, odvisno je kakšne vrste kdo naroči. Razred A je najboljši, razred B srednji in "unclassified" je pa vse od kraja zmešano. — Za obila naročila se priporoča — M. KRAINZ Gowanda, N. Y. "Roberty ni bil več podoben člo- ! zadevanje, da se odkrije pravo raz-veku. Bil je stekla zver, ki se zvi- merJe delavca napram mašini. ob- ja in krivi od blaznega strahu.... "Evo. taka je ta istorija." je z grohotom sklenil Jules Larippe. _ i življenju — pridobljeno znanje in :ini 111 svetu. Za mnogo tisoč ljudi pomenja \zgcjc odraslih ponovno priliko v Mladi zagovornik si je otrl znoj- izurjenest uporabljajo za spremem- bo k ugodnejšemu poklicu. V zna- no čelo. — To je strašno ... strašno!.... jej zamrmral. A ta glas. ta glas Ha- j njih letih se opaža znaten napre- dek na polju mdustrijalne vzgoje. Zglajene so biie nove strokovne in nje šole so opremljene z delavnicami. Mno^o industrijalnili podjetij sodeluj? z javnimi šolami v svr-hc izvežbanja zaposlenih delavec■• lucinacija? Zdajci pa ga je vrglo pokoncu da se je stolica skoro prevrnila, in ; tehnične srednje šole in nere sr nekaj ledenega ga je stisnilo okoli srca: iz temnega kota celic? ie prihajal glas: — Roberty, moj delež ... Jules Larippe je bruhnil v smeli v v«^cini velikih ameriških mest Prijel je odvetnika za laket in gr. obstojajo dandanes večerne šole za rahlo spet posodil na stolico. j odras]c kjer S2 podučujejo najraz- — Ne bojte se! mu je rekel. Po- | razhčntj!a vrsta predmctov. za-zabil sem vam povedati, da mi j«; fenši od miz._rstva in Stanja pla-usoda naklonila dar govorjenja s' Jh na€ftov do tečajev za risanje, trebuhom. Na Robertyja sem žf - elektriko in radie. Poljedelska me-dolgo imel piko; takrat sem se spomnil računa, ki sem ga imel z njim — to vas ne bi zanimalo — a udarec s pestjo mi je zatemnil ves razum. Poslužil sem se tedaj mrtveca; danes bi rajši imel, da moja osveta ne bi bila tako strašna, ker sem sam njena žrtev. Če Roberty ne bi bil zblaznel, bi ga bili pozneje prijeli obenem z nami in moj vrat bi bil varen pred giljotino.... KUPOLA SV. PETRA IZ GROZDJA mmj s ! (I Pošljite nam in- mi vam bomo pošiljali 2 meseca ' "Glas Naroda" V X v * 1 i m + ■ * in prepričani smo, da boste potem — stalni naročnik. i t i 1 hanika. kemija, inženirstvo in nešteto predmetov se poducuje v večernih tehničnih trgovskih šolah in večernih visokih šolah. 26 držav je uvedio šole za odrasle inozemece. dočim 26 držav je ukrc- Čez 20.000 ljudi se jc vpisala \ extension tečaje kalifornijske univerze. čez 14.000 na Columbia University in 10.000 na Pennsylvania Sta^e College Število dijakov, ki se uči na univerzah potem dopisovanja, čim dalj' boli raste. Tečaje za učenje doma imamo v 39 državah. University of Wisconsin ima največje število takih dijakov. Tudi mnogo privatnih dopisnih šol ima veliko učen-ev neka znana šola te vrste je tekom svojih 50 let obstoja imela skoraj 3.000.000 dijakov. Taista šola je tekom enegjfc samega leta razposlala čez en milijon pismenih np.io",. Radio tudi dokazuje svoio korist kot sredstvo za izobrazbo odraslih Mnoga vseučilišča uporabljajo radio v svho predavanj ne le za prebivalce dotičnega mesta, marveč tudi za one. ki živijo v najbolj oddaljenih in osamljenih Itra.iih. Ri-dio jim dandanes prinaša redno vesti, zabave, navodila in kulturo, kaf mnegi brčz radia 11? bi nikoli dobivali; Še ni dolgo, ko smo poročali, da so verniki poslali papežu v dar dve steklenici starega vina iz 1. 1870. Neki italijanski župnik je tisto leto spravil vinski pridelek v steklenice in ostavil določilo, da se ima pijača poslati v Vatikan tedaj bo ko konec jetn^tva rimskega papeža. Župnikov naslednik se je točno držal o-poroke in je poslal vino papežu. Zdaj pa javljajo iz Rima, aa je po-' glavar prejel še originalnejši dar: — ; 2500 romarjev iz Tivolija je pod rod-; stvom monsignorja Scarana poklonilo papežu dovršeno imitacije ku-f pole sv. Petra — iz grozdja. Grozdje je tehtalo tri kvintale. Papež je bil tega daru tako vesel, da je vernikom dovolil defilirati in poljubljati čevelj svoje noge. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Naprodaj več kar PRVE VRSTE belega in črnega grozdja. Ne zakasnite to priložnost! BKZOJAYITE ZA ( ENK! WALTER PRED0VICH 717 24 STREET SACRAMENTO, CALIFORNIA i! VOJNA Z BACILI Angleški bakteriolog prof. Lecfa-1 hard HH1 Je izjavil v nekem svojem I predavanju v Lowestoftu, da je na-šel strupeni bacil, ki se da zelo lah-! ko kultivirati in posušiti. En gram tega posušenega strupa zadostuje i za pokončanje celega milijona Iju-j dl. Strup učinkuje, če se vdihava ali . pa če pride kot prašek v oko. Hill I je tudi izjavil, da je oboroževanje ! brezpredmetna reč, ker se ne da i nič ukreniti proti letalu, W bi tak-j šen strup raztrosilo nad mestom ' daleč naokoli vse prebvalce. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne eita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE VICTOR Novi slovenski rekordi. Rerite svojemu Victor Prodajalcu, na.i vam /aisro /iiunii- Vi- ' ortofonične rekorde na novi VI<'TOR-RADIO KI.M rinil \ K«>- SLIŠITE TA ČUDOVITI NOVI RFKOKD MJJM.l V Pi.VI J \ " JBEN PRAVI SLOVKNSKI DOM N.VJ KI ."n4 iill. V>\:\./. \JM. 12 inčev - Cciki^I V-730Q1 ZLATA POROKA. D«-l 1. J P> v !;i -b • AIV.UA IIojlT 1 DKlt.I SLAVNI KEKOHUI ,\l?Hl.!.\ PLVCEV 20 ineev 7. » V-2300« Kmet in purgar J-1T1 OCT:v,. i r. 1 -'in > i na . Jir vasi K1! I "J Jurij V-2^003 Druitvo Kastiula. fc>tut!cntal:a pe^etu 1. 2 Del f _ . ^ 8152U Vnja.ski nabor Na Pustni Torek KlbnlsKa Če hočete plesati, zahtevajte \ ii Ctir urlofoait-nr irl'""' V-23013 ^ Kar imam t > cia;n i'ol!:.i t Vesela dekleta Valček lioyi-r i. > V-23012 > To jc ncmogo'-c Dvokor.it u [)l{ 1 Tajna Ljubezen Valck Mednarotiiu ».»riio., V-23011 * Pozdrav od doma / Zbirka valčkov Slaven ki Orkc.-' 1 V-23002 S Terezinka / Lepa Jožefa --Valček llu.vi 1": »» V-23001 Poskočna Polka 1 Ljubljanski Valček Hoyor Trio Glejte ime Victor, to je vama GARANCIJA. Pišite nam za cenik, poiiljamo Brezplačno. •I Nove Ortofonične » 1 m • Victor ^ Plošče victor TALKING machine division R^dio-victor Corporation of America camden, new jersey __ VSI Victor® (jOKJNJI Records SEDAJ NAPRODAJ V NAŠIH TREH TRGOVINAH Postnim r.iročitom pCsveeamo vs- pezornest, O J > PI i TO ZYEf'EU Band Instrument Co fioo Kmvj york Store* 111 L»«| 14rt St. I 243 W«t 34th St. Cmlrnm .Snov« ' tf* tf »f» X. tJ Broohl yrt Star* 1215 BrMiw.t EDINA SLOVENSKA TRGOVINA VICTOR IZOELKOV IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa. i Ali inuile te Slovenske Rekorde? REKORDI VICTOR IZDELKA 10 jnč — Cena 75c V-23006 S \ V-23003 — 81520 81454 8I4I3 80526 S0333 V-23007 V-23002 V-23001 81713 V-23008 816SO 81455 Kmet in purgar O Polnoči na »red Društvo Kiltroli Vojaški Nabor Na Pustni Torek -Ob Trgatvi Zeleni Jurj Sttidenieska pesem Naš Maček Ribniška -V Krčmi Empajriš Samo da bo likof Terezinka Lepa Jožefa - Valček Poikočkna - Polka Ljubljanski Valček Vipavska Polka Milka moja ^ot (trojnem orlam — Dunaj ostane Dunaj Gorenjski ples Planinski ples Holzhacker — Korač Krajnika Koračnica T^vci Adrije in »si Paitchman Brn' Ppvci Adrij? in Pietrhman Pra- A«lrija p«*vc; Adrija p«vcš Pe*.*ski zbor "Adria" in H^j^r Trir. Adnjn pevci Adrija p^rci Hoycr Trio Pevski xbor in H oyer Tri* H oyer Trio H oyer Trio Hover Trio — Koračnica — Koračnica Olbrigov Tno na eitr? Olbrijfov Trio na citr* OlLriteuv Trio na citr». naroČite najmanj g rekordov SL0VENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York City •fl ODA" NEW YORK. FRIDAY. OCTOBER 4. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY la IT. 8. A. Skrivnost sestre Marlen. Mazdaznan ali nova vera. aaua I ROMAN' IZ ŽIVLJENJA. i i r Za Glas Naroda priredil G. P. f ~ ...................umzzMWmwi (Nadaljevanje.) — Vaju dveh ni mogoče primerjati, Katja. Ti si brinetna lepotica, — Marlen pa je pla^iasa. Ona bo dobra folija zate, — je rekel ter se a težavo premagal. - Ali misliš? — je vprašala, nekoliko potolažena. Prav gotovo. In ti si bila v takem strahu, da bo mogoče grda! Bodi vesela, da ni tako. No. da. — če bi bila grda, bi mi še dosti manj ugajala. Pa tudi tako mi je skrajno antipatična. Ni bilo lepo od tebe. da si me prisilil zaupno nagovoriti jo. Hurald je zamršil obrvi. Samoposebl umevno je da tako nagovarjaš mojo ssetro. — Ona je skomignila z ramami. Saj vendar ni tvoja sestra! Te besede Katje so t urino učinkovale nanj. Ne. — Marlena ni bila njegova sestra, a bila vendar nekaj takc-ga. Vzravnal se je iz svojih nemirnih misli, ki so vse obkrožale Marleno. Ona mi velja natančno toliko kot da je moja sestra. Jaz sem ti t. žt ponovno povdal ter te prosim, da rešpektiraš to. Nc dooro, tega ni mogoče vče izpremenitio Prosim pa te. da ne privajaš te deklice do nepotrebnih pretenzij. To se ne prilega njenemu stališču v tej lnši. — Ona zdvzema v moji hiši natančno isto stališče kot bi ga zavzemala moja rodna sestra, če bi jo imel. Na tem ne smeš izpreminjati ničesar. Jaz sem obljubil to njenemu umirajf-čemu očetu ter bom držal svojo besedo pod vsakimi okoliščinami. Katja je odklonjevalno dvignila rok:. Nc. da. radi mene! Sedaj pa me pusti v miru za pol ure. Imam glavobol. All so to moje sobe? Nato jo je odvedel skozi sebe. namenjene zanjo, ki so bile skrbno in udobno opremljene. To je bilo gotovo delo Marlenc. Opozoril je Katjo na cvetke. Katja je le površno prikimala. Zelo čedno! Kot pa sem rekla, sem zelo utrujena ter potrebujem počitka. Pošilji mi noter Dailah. Harald pa je potegnil Katjo k sebi ter rekel: - Pusti, da te pozdravim v svoji očetovski hiši! Moji stariSi so živeli tukaj v harmoničnem in srečnem zakonu. Stremiva za njih vzgledom. Bog naj daj. da bi se v tej hiši boljše spoznala kot doseda?. Mora postati boljše— je rekel s čudno nemirno usiijivostjo. Katja je na skrivnem zazdehala. Kaj pa hočeš? Najin zakon je vendar popolnoma srečen, čeprav se sempatam nekoliko spreva. To se pripeti povsod. Harald je izpustil roki ter moral spoznati, da ni Katja niti slutila, kai mu manjka v tem zakonu. Očividno je bila zadovoljna ž njim, vsaj v tem trenutku. Torej odpočii se. Katja, — je rekel udano ter odšel ven, da prikliče Dailah, ki je bila medtem nastanjena v majhni sobi poleg svoje t. -p' dlnje. Smehljajočega obraza mu ie prišla nasproti, nakar jo je puatil vstopiti k svoji ženi. Nato pa je poiskal svojo sobo. Ko c bil sam, je stal nekaj časa nepremično sredi nje ter zaprl svoje oči V duhu ;e videl pred seboj postavo Marlcne. kako mu je stopila nasproti na pragu očetove hise. Kaj je takrat navalilo nanj v tem trenutku? Napravil je odklonjevalno kretnjo ter se ozrl naokrog z velikimi rumi po dobro znanem mu prostoru. Bil je doma, doma! Slehrni predmet ga je opominjal tukaj na to. vsaka travkasta bilka na vrtu. Tudi dull po brezah, ki je vel skozi celo hišo, mu je istotako klical pozdrav. Najbolj globoko pa mu je pretresel dušo domači pozdrav Marlenc Mislil je zopet nanjo. Srečanje ž njo ga je pretreslo prav do kore-nik duše. Še nikdar poprej ni nikdar navalilo nanj s tako silo kot Mar-n na pragu njegove hiše, ko .10 je videl stati v vsej svoji deviški kra-.-otl Zdelo se mu je, kot da se je vrnil domov po dolgi blodnji in da r.v>ra .-»poznati, da je bilo \.-e, kar je doživel zunaj brez vsakega bistva Sedaj je občutil tudi naenkrat, da je njegov zakon veliko breme. Do.-edaj je občutil to le kot zmoto. Sedaj pa je vedel, da je uničil svi-je lastno življenje vsled zveze z žensko, katere ni ljubil iii ki mu e morala ostati vedno tuja, ker je bilo povsem neso/odna po duhu. Mogoče je najti še vedno ljubezen, o kateri pojejo pesniki! Stisnil je skupa; zobe: Kako povsem drugače bi se oblikoval njegov povratek domov če bi prišel sam, — prost vseh vezi' Prkel je dihati globoko in težko. Pa ka; za to? Bil je mož Katje iz svoje proste volje ter mora sedaj nositi posledice svoje izbire. On .se ni smel še nadalje dajati mislim. Lepa deklica s svojimi zlatimi lasmi ter prelestnimi oči ni smela biti zanj nikdar ničesar več kot sestra Marlen — sestra Marlen. Kako je bilo le mogoče, da se je ta neznatno stvarica tako izpre-mcnlla. Sestra Marlen. — sestra Marlen! Čutil je težki udarec usode, a vedel, da bo moral od te ure naprej nositi mučno zmoto vse svoje življenje in da ne sme noben človek slutiti ničesar o tem. Ni vrjel. da se bo ideal njegovih teških let iepremenil v resnico, kajti že davno je zavrgel vse ideale. Sedaj pa mu ;e stopil nasproti na pragu lastne, očetove hiše — isti ideal. jo, ki no stresa samo prsnega koša marveč tudi pljučno tkanino. Zlasti pa se tako o;ačuje žleza pankrcas. Ta žleza je najvažnejša, ker prenaša na želodec jetra in Ali poznate to čudno besedo? Silno dvomimo. Toda — treba bi bilo, da bi jo poznali. Tudi imena Hanish ne poznate? Potemtakem niti ne slutite, da živi v naših dneh novi Mesija in da oznanja vera bo-! črevesa potence in elemente Želo-dočega človeštva, ki se imenuje I dec nikdar ne zboli, tudi jetra in1 mazdaznan. j črevesa ne. Ce bi bil želodec res bo-1 Zares, tudi pisec teh vrstic je bU lan. ne bi mogli jesti To, kar se i- , med ignoranti te vrste. Minule dni menuje bolezen želodca, jeter ali j pa se je vršil v Pragi kongres te- čreves, je samo znak, da ne doteka | ga vsezveličavnega gibanja in med j iz pankreasa dovolj elementov in j češko čredo je bii prišel sam Mesi-j potenc. Žleza pankreas naredi iz; ; .ia. dr. Otoman Zar Adhuit Hanish. I sprejete hrane 12 mokomeičnih so-I Tako je pisec teh vrstic izvedel iz ! li. 7 vrst izpuhtevajočega olja in I kritike časopisa "Pritomnost" za-j nimivost. ki jo namerava razodeti zvedavemu čita teliu: kako posta-i neš popolno telesno in duševno in se že na tem svetu zveličaš. Stoti-soči ljudi gleda j a v Mesijo Hani-sha. Praznoverje ie neumrjoče. človeška omejenost gre skozi vse kulturne oblike. Mundus vult deci-pi — svet hoče. da ga varajo. Zdaj ti. zdaj oni. Morda ne bo odveč, če se citateILseznairrz enim izmed takih varljlvcev. valeč izseljevanja. Pravijo, da so ga za to angažirale parobrodne družbe, zato pa mu nudijo brezplačno vožnjo v 1. razredu in prevažajo zastonj tudi njegov luksuzni avto. I Kretan je Parmkov - ^— Shipping New« — X kisline. Če nedostaje ena izmed teli snovi, tedaj pomeni to motnjo. V tem primeru je najboljše, da nične ješ in in da piješ mnogo destilirane vode. Pa telovaditi je treba. Tako kot telovadimo pri našem tralala. Zlasti ta-le vaja je važna • mojster sega z rokami za tilnik > Treba pa ie seči z dlanmi ne samo ■ na pleča, marveč tja k sedmemuj hrbtnemu sklepu. Da, sedmi hrbtenični sklep je zeio važno mesto. Prosim, poizkusite to! iVsi zboro-valci iztezajo roke in iščejo sedmi sklep.» Če ste slabe volje ali vas boli srce. napravite nekajkrat to vajo Takoj občutite, da vam odleže pr: srcu. Popolno zdravje pa ni vse. Kc ga dosežemo, se je treba notranje razvijati. Gibanje mazdaznan vodi Čeh. se pripelje v krasnem luksuz- j vsakogar k polnemu razvoju. Mi nem avtomobilu, ki je njegova ! nikomur ne prigovarjamo in niko-last. Množica vernikov ga spoštlji- gar ne pridobivamo. Kdor se hoče vo pozdravlja s predpisano kretnjo' ugonobiti, naj se. Oni se nam zdaj rok. Pri hoji se mu pozna, da se za- j posmehujejo. počasi pa bodo vsi čenja starati, čeprav je njegov si- ! pricapljali za nami. V neki praški dvorani. Tu se vr-še za časa kongresa tri zborovanja na dan Plačuje se sorazmerno visoka vstopnina.Mojster Hanish, Mesija mazdaznana. mršav, živahen starec s sugestivnim bleskom v o- stem. čudna zmes homeopatije in z vseh vetrov nanešenih verskih na-zorov, naperjen tudi zoper starost. Verniku, ki se ravna po' naukih in navodilih mazdaznana, se obeta 400 let življenja brez starosti. Todn Mesija, ki drugim prerokuje doKo mladost, ne zna pomagati samemu sebi. Na temenu se mu dela pleša. Tudi zoper plešo se bori mazdaz- Nekdo mora razvijati v sebi. kar mu manjka, drugemu pa je to prirojeno. Na pr. oni gospod tam-ie (Hanish pokaže med publiko* ima prirojene take vloge, da bo imel jutri že nov načrt, če bo danes vse izgubil. Tisti-le gospod se bavi z učiteljevanjem. lahko pa bi grabil j v Argentini milijone G. Z. ondi-le bi moral biti že zdavnaj v Braziii- nan, češ, da prihaja "od lahkomi- 1 ji.... Nu. zdaj pa še enkrat: tra-la- Stopil je k oknu ter zrl na vrt. ki je ležal tam v vsej majski krasoti Skozi vrt pa je zapazil korakati Marlen z elastično hojo ter mič-nlm obnašanjem. Marlen je pozabila v pavilonu daljnogled ter ga je ravno odšla iskat, da bi se ne pokvaril. Sedaj pa se je vračala priti hiši. Oči Haralda so se naravnost vsesale v mično postavo in ko je izginila v hišo, je odšel hitro ven .Videl je Marlen ravno izginiti v sta-rovanjsko izbo ter ji sledil tjakaj. Stala je. osvetljena od solnca. sredi velike ter udobno opremljene sobe. Obrnila se je hitro proti njemu m videl je, kako ji je šinila kri v glavo. Tudi njemu je pričelo srce hitrejše utripati, a pomiril se je ter stopil k rje j. ■ Sedaj pa si morava vendar enkrat reči, dober dan, Marlen. Mojo ženo moraš oprostiti za pol ure, ker se mora najprvo nekoliko od- počiti. Marlen se je pomirila ter se mu lepo zasmejal*. — To si človek lahko misli, po tako dolgem potovanju. — Kako U gre. Marlen? — Dobro se mi godi vedno v tvoji hiši in posebno danes, ko si se vrnil domov1 Ig®« - p * I Prijel jo Je za roko. ^ M - - A'i te veseli to? Smehljaje je prikimala ter pogumno vzdržala njegov pogled. Neskončno me veseli, da si zopet tukaj! Nekoliko bolj suh si postal v obraz, a drufrače izgledaš zdrav in močan. V zadnjem času me je Lilo naravnost strah zate. Njegove oči so blestele in potegnil jo je poleg sebe na stol. selnega življenja". Nu i Mesija i znaten del njegovih vernikov so bolj ali manj brezlasi. Vzlic temu se tem ljudem ne omaja njihova "nova vera". V pročelju dvorane jc na podiju obilen dekor iz vrtnarskih dreves? čisto v ozadju je neke vrste altar s skrivnostnimi emblemi. Hanish ei oblečen v kričavo rdečo duhovniško obleko po vzorcu perzijskih ma-gov. Na prsih mu visi zfata verižica s križem, v čigar središču je soln-ce. Tudi njegova praška maga — dr. Souček in soproga — sta v belih obrednih oblačilih. Mojster pozdravi trikrat s — "Freudigkeit" in vsi navzoči dvignejo obe roki nad glavo n ponove za njim simboličen pozdrav. Nato zane godba igrati enolino melod-jo, ki se kakor ruske pesmi venomer ponavlja. Potem mojster into-nira "tralala. tralala" in jame delati z rokami različne proste vaje. Vsi zborovalei ga posnemajo: poj a in iztezajo roke zdaj do glave, zdaj preko nje. potem na hrbet; nenadoma se začno ščipati za prsi in dotični del močno tresti. Človek, ki bi vstopil v dvo-i rano in ne bi vedel, da so tu zbrani pristaši mazdaznana. bi misli, da je bil zašel na zborovanje blazne-žev. In vendar so med temi tresočimi se verniki mnogi inteligentni ljudje z akademsko naobrazbo in razni bogataši, čijih limuzine čakajo zunaj na cesti. .. To petje in telovadba traja k -klh pet minut. Nato veli mojster: "Ein!" in ves zbor globoko vdihne, da potem na povelje "Aus" na vso moč izdihne. To se ponavlja menda petkrat. Potem vsi trikrat prisežejo na formulo "Alles ist gut" in godba začne igrati lepo. rafinira-no zvenečo uspavanko. V tem na-stroju povzame mojster besede. "Uspavanka nas je pomirila. Vsi potrebujemo miru. Ta naš "tralala" ima namen, da povzroči vibraci- la." (Petje, godba. vaje.t To je izvleček iz govora apostola mazdaznana. Pa nikar ne mislite, da so med njegovimi gorečim slušatelji samo navadni ljudje. Rckru-tirajo se po veliki večini iz tako zvane boljše družbe Neumljive vaje s petjem, ki se izvajajo tri ali štirikrat med zborovanjem, delajo vsi silno navdušeno. Tudi stari Hanish se krepko drži in se ves teden desetkrat na dan tolče v sedmi lir-tenični člen. Čitatelj jc v odlomku Hanishe-vega govora opazil, da apostrofira \ nekatere ljudi z imeni in jim pripo- ! roča, da se izselijo v Argentino^ Braziljo. Njegovi verniki ne vedo.! zakaj je Hanish tako vnet oznanje- Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. 4, BKffi'::i'" j'SHWRinaw Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK 5. cktobra: Kepublic ChfrlmurR. i:r*-men St. u>ui.i. ClurU.urg, Hamburg i New AinKUrdum. Bouloteu« >*ur Uott»-rd.uii « I'oQle 15U*m-.uiii»JH>. NrfpuU, |:< rti tjaria. t*h»'rlK»urjf l"re*:d,'Et IUiuSev«lt. Cherbourg, bi enim St.«t«-r;ii.i::J. U<1«-r. Itr 16 oktobra: tir- «!«• 1-rMin-e. Ha\r« llotmnc. Cherbourg 19. oktobra: . Ibgr-nlamJ. »"herU.urc I >t-wt>«Wila:iur* O'lite <;raiidt. Napoll. «;< A »-riv-n tt&inhurg Mer. Uot- 16 oktobra . Mauritania. Cherbourg i.it-urK« Washington, 1 treineri Cherbourg, 23 oH'brj' \11 >t Ul utk lierlxnire, .\n»w«ri-»-n A Ki'>tUf. 26 avgusta MiIH.IU.'U <"h*rl'uiire. Ifaml.urr I .-r in. It • iilikc:.*- -j.r M«T. Ilr«rri»"-i» a, Ciiel boUtg, lirellie ADVERTISE TS KLA& S A KODA UMOR MED ČITANJEM KRIMINALNEGA ROMANA V Eberswaldu blizu Berlina se 'ti odigral umor v zelo nenavadnih okoliščinah. 60-letna vdova Marija Ellebrandova je prodajala cigare. Kadar ni imela kupcev, si je preganjala čas s čitanjem detektivskih povesti. Nekega jutra so jo našli sosedje mrtvo, vse njune prihranke pa izropane. Istočasno z njenim truplom, je našla komisija na mizi odprt kriminalen roman. Knjiga je pripovedovala o doživjajih. zločinca. Dobesedno: "Tiho. zdaj prihajajo ." Na tem mestu pripoveduje istoriia, kako se stvar razplete dalje in zaključuje: "Še tisti dan so našli njeno truplo. A nihče ni vedel povedati, kako se je izvršil zločin in kdo je bil storilec". Očividno je bila starka baš na tem mestu, ko je vstopil neznani zločinec in izvršil svoje delo. Zabodel je Ellenbrandovo na več mestih z nožem, da je umrla brez krika. 30. oktobra: IVrel K-ri IVe-O.I. nt l> i .11. 1 oktebra: i. « ti-rt.-Carding, Cl.erhoi n:rt Cl.e Ir«- 11 imM.'tf Je«»n«kl izlet. — okt IB. "II« 0» Boiitnl ihupnl de F-»r.c#". Izt«t. — • doc.. R DNI PREKO OCEANA N*|kra|l« In na|bol| ugodna pot a DotovanJ« na oflromrtlh oarnlkih MEXIQLE 9 oktobra. »11 A M FRANCE 11. okt.; 22. novembr; (6 P M • (10. P. M i ILE DE FRANC »i 18. okt.; K. nov <7 P M> • 10 P M. i Najkrajla 001 po toasntcl Viima Je v ponebrii kalilni e vnem! m Kjen^ ml udobnost! — PIJh' h In alavn. fra.nco0ka kul Inja IireJno nl*ke i«n. k VprajtaJt« kaiwrenn.au k 'M- FRENCH LINE 1» STATE STREET NiLW YORK. N. V. i Grozdje! Mošt! SLOVENKA pridna in poštena, vajena vsakega dela. stara 40 let z 5 let štirim otrokom. išče službo pri slovenski družini. Oglasite se na: "SLUŽKINJ A", c o Glas Naroda, 216 W. 18. Sreet, New York. N. Y. <2x 4&51 KJE SE NAHAJA MATEVŽ DRE-NOVAC. podomače Fricek. nekje iz Gorenjske. Pred nedavno sva , bila skupaj v Larri. W. Va. Ro-j jake prosim, da ga opozore na ta oglas, ker on nežna citati. — i John Mohar. 14th N. W.. Barber- j ton. Ohio. < 2x3&4» CENJENI ROJAK, ako hočeš imeti kaj boljšega, ga ^ letos vsaj za poskušnjo pri meni vzemi. Frank Oblak Phone: Hiland 0454J 7205 Butler Street PITTSBURGH, PA. KJE SE NAHAJA JOSEPH ŠTEM-BALJ, podomače Štembalov iz Iga pri Ljubljani. Pred 14. leti se je nahajal v New Jersey. Poročati mu imam zelo važno zadevo. Prosim čitatelje, ki vedo za njegov naslov, da mi javijo; če pa sam čita. ga prosim, da se mi zglasi. — Valentin Rozman, Snyder Ave., R. D. 3, Barberton, O. i3x 2,3.4) (Dalje prihodnjič.) Priporočamo nakup delnice Jugoslavenska Banka, D. D. (Dinarska izdaja) — Zadnja plačana dividenda 8% Te delnice smatramo za dobičkanosno naložitev. OKROŽNICE in CENE POŠLJEMO NA ZAHTEVO POŠILJAMO DENAR POTOM KABLA ALI POŠTE V VSE DELE JUGOSLAVIJE ZIMMERMANN & FORSHAY Ustanovljeno 1872 179 BROADWAY NEW YORK, N. Y. i Vsakovrstne POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ii Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor j« namenjen potorati ▼ stari kraj. je potrebno, da > po-j učen o potnih listih, prtljagi i*i drugih stvareh. Vsled naše »*.«.igo-letne izkušnje Vam m» ^amoremo dati najboljša poiianila in pnpo-; ročamo ved^s le prvovrstne br.io-parnike. Tudi nedržarljani zanv-rejo potovati " -stari kraj na obisk, tod i nre'krbeti «=: morajo dovoljenje ra po*T7iitev (Return Permit) iz Wash-• ingtona. ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. ir.esece* in iaii se ne pošiljajo več v stari I kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovs>.njem t v stari kraj. Prošnja za permit so l mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravan?m odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, j« najbolje, da t prošnji označijo, naj "r* jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovan-' ska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvoti in ti so: Stariši ameriških držav- Iljanov, možje ameriških državljank, ki so se "po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote.^ Do druge t polovice pa s c opravičeni iene in neporočeni otroci izpod 21. leta : onih nedržavljanov, ki so bill po-j stavno pripuščeni ▼ to deželo za stal-, no bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK