3. številka.
Ljubljana, v sredo 5. jannvarja.
XX. leto, 1887
Izhaja vsakidan zvečer, izimši nedelje in prazniko, ter velja po poŠti prejeman za a vstri j s ko-o g erske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v petek 7. januvarja 1887.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   »    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „  — „
„ četrt leta........4       — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
W" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravniitvo ,,8lov. Naroda"*
Deželni zbor kranjski.
(VII. seja dne 30. decembra 1886.) (DaUe.)
Deželni predsednik baron W in kler nadaljuje: Nepotrebne jednorazrednice se neso zidale, niti, kjer si bila zahteva opravičena, razfiirjevale. Postopalo pa se je strogo po državni Šolski postavi. Kjer je bilo 40 za šolo godnih otrok, tam se je ustanovila jednorazrednica, kjer 80, dvoraz redni ca, in kjer 120, trirazrednica, a to vse le po mogočnosti, ne da bi se bila prav strogo izvrševala postava, ker se je mnogo ozirati na krajne razmere in na druge odno-Saje. Predgovornik baron Apfaltrern je tudi naglašal izgrede o Anastazija Grttna svečanosti, pri katerih se je, kakor on trdi, Šolska mladina v izrednem številu udeleževala. Deželni predsednik pravi, da v tej zadevi neče ničesar olepšati, nikogar izgovarjati, ali kolikor on pozna mnenje slovenske učeče ' se mladine, katera je navdušena za vse lepo in
LISTEK.
Potopisne arabeske.
(Tretja serija.) I.
Gospod urednik! Oktobra meseca lanskega leta je pretekle pet let, odkar sem bil oprtil svojo potno torbo.
No, s tem Vas nikakor ne mislim opominjati, da bi mi priredili kak jubilej za ta lustrum mo jega potovanja križem domovine, dasi je v naglo-živni naši dobi običajno, da že vsak učenček slavf obletnico — prvega svojega podpisa. Ali v „kratki dolgosti" človeškega življenja je petletje ipak znaten pedenj.
In v mojem življenji je to potovanje naj zna-menitnejši odstavek, katerega sem si posebno debelo podčrtal v spominu svojem.
Dovolite mi torpj, gospod urednik, da na zvr-šetku te spremembe polne dobe nekoliko postojim
blago, torej gotovo v prvi vrsti tudi za pesništvo, mora pač naglašati, da v kolikor se je slovenska šolska mladina udeležila demonstracij, kar je pa bilo v prav malem številu, neso demonstracije ve-Ijale kranjskemu  pesniku Anastaziju Grtinu, mar več tistim OBobam, ki so slavnost uprizorile (profesorjem BI uder, Kedved, I^lnlinrt itd. Opom. por.) in pa nemškemu telovadnemu društvu, katero pač ni bilo poklicano, da uprizori tako slavnost. Za spomenik Anastazija Grilna bili so poklicani drugi važneji faktorji, nego se zbirajo v nemškem Ljubljanskem „Turnvereinu", katerega pravila imajo v prvi vrsti le telovadbo in zabavo. Da se nemški jezik uči na večrazrednih ljudskih šolah na Kranj skem, temu deželni predsednik baron Win kler nikakor ne ugovarja.   Tudi on temu polnim srcem pritrjuje, a samo tam, kjer je res potreba. V obče se pa more naglašati, da se za semSki pouk na ljudskih šolah na Kranjskem danes nič manj ne stori, nego se je odredilo 1. 1870 po tedanjem deželnem šolskem svetu. Takrat se je reklo v ukazu: ko zadobe v prvem in drugem razredu učenci ljudskih Sol znanje v branji in pisanji v slovenskem jeziku, potem se sme pričeti v tretjem razredu s poukom v nemSkem jeziku.   In tako se ravna še danes.   Smoter vzgoje pa je pri učencih ljudskih Sol jako različen, po tem se morajo učitelji ravnati. Reči se mora, da so poročila o uspehih učenja nemškega jezika dovolj ugodna, a tega se ne sme zahtevati, da bi bilo učenje tudi temeljito Ljudska šola nema namena, da bi se nemški jezik poučeval v tolikej meri, da bi učenci morda nemške klasike prebirali, temveč le, da se napravi neka podstava, na katero se potem v srednjih šolah dalje zida. Gotovo pa je, da učenci ljudskih šol prihajajo na sred nje šole Ljubljanske na pr. s popolnem zadostnim znanjem nemškega jezika.   Res je, da se iz kraja borijo še z oblikami, z izrekom, a vender prineso seboj lepo „copia verborumtt in jako izvrstno slov-niško znanje, katero postane na višjih razredih gimnazije dovršeno. Deželni predsednik baton W i n k 1 e r zatrjuje, da je sam nemške naloge slovenskih gimnazijcev čital in bil jako niz vesel jen, kako izvrstno so bile izdelane, Čudil se pa temu ni, ker mu je znan izredni talent Slovencev za druge jezike. Ne treba torej skrbi, da bi ne  bilo v Kranjski obeh deželnih jezikov dovolj veščih učiteljev in uradnikov. Da bi se pa otrok, kateri ima namen polje obde-
lovati, učil nemškega jezika, to bi pač ne imelo nobene koristi, kajti pozabil bi malo znanje nemškega jezika v malo letih. — Tisti slovenski otroci pa, ki hočejo učiti se obrtni je in trgovine, se že priuče nemškemu jeziku. Kar se tiče Krške meščanske šole, katerej, kakor se je predbacivalo, da selioče kratiti po ustanovniku določeni namen, ima deželni predsednik opomniti, da bodo oblastva Čuvala, da se ustanovno pismo popolnem izvrši. Deželni šolski svet je prva korporacija, katera ima v tej zadevi odločevati; doslej še ni imela povoda kaj odločiti, sploh se s to zadevo baviti, torej so vsa predbacivanja neumestna.   (Dalje prih.)
Kranjski zemljišno-odvezni dolg.
Spisal deželni poslanec dr. A. Mosche. (Dalje in konec.) Tem odgovarjamo v razjasnitev prav rado-voljno.
Kranjska hranilnica si mora baje velik del kapitala prost obdržati, da je za vse slučajnosti osigurana; radi tega neki ne more za tako dolgo časa (28 let) tolike glavnice (4—3 milijone) v deželno posojilo investovati.
Ta uzrok se nam ne zdi popolnem veljaven, ker se nam je najodločnejše zatrjevalo, da bi bila hranilnica takoj pripravljena ta znesek na hipoteke, po statutih dobre, naložiti, vsled česar bi dotična glavnica gotovo ničesar ne pridobila glede mobilnosti. Brez ozira pa na to nam je, kakor vsaj mislimo, treba omeniti, da hranilnično ravnateljstvo ni bito vedno istega mnenja, kako naj se čuva mobilnost večjega dela glavnice.
Ako samo računske sklepe zadnjih treh let primerjamo, vidimo takoj, da je leta 1883 pri upravnem premoženji skoro 19 milijonov znašala mobilna glavnica nekaj nad jeden milijon, torej 19. del celega premoženja. Leta 1884. znašala je pri upravnem premoženji okroglih 20 milijonov blizu 2 milijona, torej 10. del. Leta 1885. slednjič pa je dosegla že 7. del upravn ga premoženja.
In pri tem zmatrali smo mobilnim kapitalom samo ono glavnico, ki je bila pri denarnih zavodih naložena, ne da bi pri tem v poštev jemali glavnico, naloženo v meničnem eskomptu in pri kreditnem društvu.
Iz tega se razvidi, da se je potreba po mobilnem kapitalu pri hranilničnera  ravnateljstvu tako
ter se ozrem še jedenkrat po terišči, ki sem ga premeril v minolih petih letih.
Pisal sam Vam sicer na svojem potovanji z raznih postaj ter Vam označeval tu in tam nekatere kraje in mesta, ali, gospod urednik! to še ni niti petina onega, kar sem videl in slišal ni tem petletnem potovanji svojem. Saj še Vam nisem naštel niti vseh mest, katera sem pohodil v tem času, kamoli da bi Vam bil opisal vse znamenitosti in dogodke, na katere sem naletel križem širne domovine.
Najprvlje Vam imam povedati, kako sem jaz potoval, namreč kakšna prometna sredstva so mi rabila. No, v teh nisem bil izbirčen ! Danes na pr. sem krenil v svet po železnici, jutri sem se napotil vanj — per pedes apostolorom! Na železnici usel sem se v vlak, kateri mi je baš pridričal naproti: bodisi naglic ali mešanec, poštni vlak ali kurirni. Smoter ni mi bila — ugodnost, temveč — vari-etas deleetat!
Istega vsporeda sem se držal i pri vozovih! Tu sem se zibal v blazinah  ugodnega landaverja,
ondi mi je pretresal jetra okoren kmetsk koleselj — kakor je baš nanesla prilika.
Mnoge spremembe so mi naklonila v tem oziru poštna občila! Na Vipavskem na pr. in po Soški dolini vozil sem se v prostornih zaprtih vagonih, ugodno in mehko, dočim sem v Savinski dolini v tistih trdih poštnih koritih izgubil polovico zob.
In kakor pri vožnji po kopnem, navžil sem se tudi mnogih prijetnosti pri plovbi po vodi: na morji in po različnih rekah.
Najrajši pa sem seveda potoval po svojih nogah! In te so me zanesle v marsikak kraj, kamer še ni stopilo nobeno konjsko kopito.
In tako sem prepotoval v teku peterih let malodane vso slovensko domovino in vrhu tega še lep kos slavnega Magvar- orszaga, Banata in Srema.
Najsrečnejšega sem se pač čutil, ko sem mogel pohiteti v širni svet peš, in to sam, svoboden, brez vsake nadležne prtljage! Hej, gospod urednik, to Vam je bilo rajsko blaženstvo: odprta pot pod nogami, okrog mene pa čudesa božjega stvartva, nad katerimi se je razpenjal brezkončni nebeški
nenavadno pomnožila, da se sedaj slednje celo ponujajoči se priliki za immobilizovanje bojazljivo iz-ogiblje. Da osobnih občutljivostj ne razburimo, zamolčimo druge resu 1 tate našega preiska vanja ob različnih računskih sklepih.
Po našem predlogu bi se deželno posojilo od leta do leta tako manjšalo, da bi bilo na primer v osmih letih, t. j. do leta 18 9f> od 4—3 milijonov že poplaćanih 1,862.340 gld.
Strašilo nevarnosti pri immobilizovanji torej ni tako grozno, kakor je dotični gospodje sami delajo.
Ugovarjalo se nam je dalje, da nalaganje v 4% ne vrednostne papirje, ki so dohodnini podvrženi, ne ugaja. To moramo priznavati. Obresti pred laganega deželnega posojila znašajo 2,400.000 gld Dohodnina III. razreda od teh bi znašala 240.000 gl. To breme, ki bi se na 28 let razdelilo, bi dežela še vedno lahko prevzela, ker bi bila vprašavna kupčija tudi potem še za deželo koristna. Na tej podlagi pa bi se bila konečno hranilnica tudi mogla pogajati, ker ima danes vsled zvršenih odpovedb nekaj milijonov na razpolaganje ter mora biti zadovoljna, da dobiva od njih obresti pod 4%.
Ugovarjalo se je dalje, da je predlagano nalaganje proti pravilom. To je napačno; tako nalaganje po statutih nikakor ni izključeno. Sicer pa je ta ugovor le formalne naiave. Slednjič in konečno gre vendar le za to, ali ugaja hranilnici ta kupčija, ali pa ne. — Oblika tudi pri druzih inve-stovanjih nikogar v zadrego spravila ni.
Zaradi kurijozitete tudi ne smemo pozabiti izražene bojazni: ali je pač dežela kranjska vama za 4—3 milijone? — Ta naša mala domovina more, ker je popolnem brez dolgov, tudi hranilničnemu ravnateljstvu za najmanj tako varno veljati, kakor hudo zadolžena ogerska država, od katere ima ali je vsaj dolgo časa imela hranilnica papirne rente za 4 milijone.
Konečno se nam je reklo in sicer v krogih, ki so najbližji hranilničnemu ravnateljstvu, da ne bode nikakeršnega zadržka proti temu, da bi hranilnica o svojem času za 2 — 3 milijone goldinarjev obligacij deželnega posojila prevzela, samo prej naj se vse v red spravi in posojilo razpiše.
Z drugimi besedami: ako bode finansovanje deželnega posojila kaka banka izvršila ter dežela bankni dobiček za to izplačala, potem je vodstvo kranjske hranilnice tudi preverjeno, da bode slednjej 4% no obrestovanje prijalo, ter nema nikakeršnega strahu več pred daljšim investovanjem visoke svote. Iz tega se nam pač dozdeva, da prej omenjenih ugovorov tudi samo vodstvo hranilnice ni resno mislilo ter da neso bili uzrok odklonitvi.
Pred nami leži „Neue Freie Presse" z dne 2 4. decembra 1886; v njej vidimo dopis iz Ljubljane z dne 21. decembra 1886 ki slove;
„Laibacli, 21. Dezember. [Orig.-Corr.] (Die Sparkasse und die krainiscbe Grundent-lastungsschald.) Die von der nationalclericalen Majoritat des Lnndtages viel angef indete Krainiscbe Sparkasse wurde voni Landesausscbusse aufgefor dert, die mehr als vier Millionen Gulden betragende krainische Grundentlastungsschuld zu ubernehmen. (!) Die S lov ene u (!) hatten liiebei den Spar-kasse-Reservefond im Auge, der die Basis dieses <ieschafr s bilden soli. (sic :) ln der letzten Sitzung der Directions-Mitglieder der Kraiuischeu Sparkasse \vurde der  darauf beziigliche Autrag des sloveni-
8Vod! Rečem Vam, da je zame razen ljubezenskega razkošja, ni vetje slasti, na zemlji notabene, nego li je svobodno in brezbrižno potovanje križem božjega sveta. Tembolj se čudim, da je mogla duhovita niauama Statil tožiti: „Vovager c'est le plus triste des plaisirs" Ali pomisliti je treba, da se ona kot ženska m mogla toli svobodno gibati, kakor prožni Vaš Prostoslav Kretanov ! V tem oziru bi zaslužil pač res kako svetinjo!
V teku kratkega petMja pohodil sem namreč čez petdeset mest, oedtevilno množico trgov in vasi. I u kolika sprememba na sainej lestvici razlike mej posamičnimi mesti, ki sem jih videl! Na pr. mej Ormožem in Trstom, mej Višnjo Goro in Budimpešto. Preromal sem malone vso slovensko zemljo, da ga ni skoro sela, katerega bi ne bil ogledal, barem z daljave. Prebrodil sem vso poznane reke, recimo od Bače do Dunava. Bavil sem se na obrežji sedmih jezer, izmej katerih je najskromnejše Divje jezerce pri Idriji, največje pa Blatno jezero doli na Ogerskein. Razen tega sem se nuužil vseh zname-nitojših razg'edov, po katerih že od nekdaj love
schen Landesausschusse« unter griindlicher Motivi-rung endgiltig ahgelehnt."
Dopis hranilničnega ravnateljstva deželnemu odboru, s katerim se je predlagana kupčija konver-tovanja odbila, je z dne 2 1. decembra ter se je dostavil deželnemu odboru dne 2 4. decembra 1886.
Predno se je bil torej deželni odbor o tem obvestil, je bil zgorajšnji dopis že listu „N. Fr. Pr.tt odposlan.
Kakor nam znano, so seje hranilničnega ravnateljstva tajne; imenovano korespondenco je torej na vsak način član ravnateljstva preskrbel ali in-spiroval.
Iz te istinitosti sledi sklep, da so ravnateljstvo drugi, v tej korespondenci le prejasno izraženi nagibi vodili, da je projekt odklonilo.
Za to v „Neue Fr. Presse" objavljeno krasno odkritosrčnost mora biti dežela kranjska hranilničnemu ravnateljstvu le veliko hvalo dolžna, ker sedaj je vse jasno.
Iz tega dopisa se bodo pa društveniki, ki ueso v ravnateljstvu in ki so naše razprave o svojem času čitali, prepričali, da so se iz direkcijske se|e neresnične vesti me| svet trosile, kojim namen je bil našej unrodno-gospodarstvenej bedi toli po trebno politično hujskanje!
Politični razgled,
Notranje dežele.
V Ljubljani 5. januvarja.
Državni davki na Ogerskem rapiduo naraščajo, odkar vlada Tisza, a primankljaj neče zgi niti, ampak je vedno večji. Pred jednajstimi leti znašali so državni dohodki Ogerske 224*4 milijonov, sedaj pa že 328 3, tedaj so narasli za blizu 104 milijone. Narodnogospodarske razmere se tačas na Ogerskein neso dosti zboljšale, torej je vidno, da je prebivalstvo že z davki preobloženo. Tisza je obetal, ko je prišel na krmilo, da bode napravil ravnotežje v državnem budgetu, a sedaj, ko vlada ž': jednajst let, je še vedno nad 20 milijonov pri-inankljaja. Zopet treba novega posojila, katerega bode pa baš sedaj teško dobiti pod količkaj ugodnimi pogoji, ko se je bati pomladi vojne. Za Ti-szine vlade prodali so tudi mnogo državnih posestev in jih letos zopet namerjajo prodati za sedem milijonov. Nihče ne more vedeti, kaj bode, če bodo Ogri še dalje tako gospodarili. Morda se bode zru -šil dualizem in cela država bode plačevala dolgove, ki so je Ogri sami napravili.
V nanje države.
Bolgarsko deputacijo so jako odliko vali v Londonu.   V četrtek je bila v gosteh pn znani bolgarski prijateljici lady Strangford, na Sil vestrov večer pa   v gradu lorda Iddesleigha pri £xetru.   V nedeljo so bolgarski odposlanci zajtrku vali pri lord mavorji. kosili pa pri škofu Londonskem. — V Rimu bodo deputacijo ravno tako vspre jeli, kakor so jo na Dunaji.
Bolgarski vladni krogi nekda mislijo, da ne bi nobena vlaat razen Rusije ovirala povrata kneza Aleksandra Ruski veleposlanik v Londonu je bolgaiskej deputaciji svetoval, da naj Bolgari Batten-beržana nikar zopet ne volijo, kajti Rudija bi to zmatrala za izzivanje ter zasela Bolgarijo. V Sofiji pa mislijo, da je to le prazno atrašenje. Govori se, da se v štirih tednih zopet snide veliko sobranje, da bode volilo Battenberžana. Najbrž se bodo pa v Sonji Še premislili.
Kakor je izvedel Pariški dopisnik nekda iz jako zanesljivega vira, se je ruski car pri nekej priliki izrazil, da nikakor ne ž li vojne. Z Nemčijo se ne mara spreti, ker ne želi vojne na Poljskem,
znatiželjne moje oči! V to svrho plezal sem na razne gorske vrhove. Na pr na Rogaško Goro na Dolenjem Štirskem in na Sv. Goro pri Gorici, na Trsat pri Reki in na goro sv. Uršule nad Slov. Gradcem, na Hum doli pri Ormoži in k sv. Vrbanu nad Mariborom, na Pohorje in Prusko Goro itd. itd. Da se tudi dolin in sotesk nesem bal, o tem priča pač najbolj, da seui pohodil sam, brez vsacega vodnika goriško našo Švico Trento, da ne govorim o Hudi Luknji mej Velenjem in Mislinjem . . .
In tako .-"tu si nabavil na tem svojem potovanji bogato galerijo pokrajinskih slik, o katerih se mi bode v slastne spomine utopljena duša radovala do zadnjega svojega vzdihljaja. In koliko /naucev in predragih prijateljev sem si pridobil križem do-moviue — vendar o teh kedaj pozneje!
Uveril sem se torej, koli lepa in prekrasna je predraga naša domovina, polna slikovitih pokrajinskih prizorov, katerih se ne morete nagledati nikdar!
Kate: emu predelu našega ozemlja bi dal prednost, tega se ne drznem izreči, da ne razžalim tega
ki bi bila neposredna posledica konflikta z Nemčijo. S Francijo želi ohraniti dobre odnošaje, ker ve, da bi za drugim porazom Francije kmalu prišel poraz Rusije. Vojna z Avstrijo bi Rusiji Dič ne koristila, ko bi tudi zmagala, ko bi pa bila tepena, bi pa Angleži se okoristili v Aziji njene nesreče.
Na turško noto od 3. decembra zastran kandidature kneza iningrelskega odgovorila je tudi Anglija. Odgovor je izročil angleški veleposlanik turškej vladi 28. minulega meseca. Anglija je pripravljena udeležiti *e posredovanj zastran urejenja bolgarskih zadev, naj se v ta namen sklice konferenca ali pa mejnarodna komisiju. Najpoprej se morajo določiti pogoji, pod katerimi se bosta združili Bolgarija in Vzhodna Rumelija, še le potem naj bode volitev novega kneza. Kandidature kneza min-grelskega pa Anglija ne more priporočati. — Pred svojim odhodom iz Sofije, hotel je Gad ban govoriti še z i-olgarskiini regenti, pa jih ni našel doma. Od diplomatičnih zastopnikov in članov vakufske komisije se Gadban ni nič poslovil.
Ne vemo, če se je res sklenila alijanca mej Nemčijo in It unijo, kajti nemški in nekateri r tiski listi to odločno zaniknvajo, a to je gotovo, dti v ruskih vladnih krogih veje nek Nemčiji prijazen veter. Govori se, da je car pri zadnji avdijenci hulo ošteval Katkova, ker ni objavil v svojem listu izjave „PravitPlj>tvenega Vjestuika", katera obžaluje, da nekateri časniki napadajo Nemčijo. Je \\ to resnici, ne vemo, a vlada strogo pazi na easn k ki se še predrznejo aisati proti Nemčiji. V Mjskvi izhajajoč tedn k „Russkoje Djelo" objavil je članek, v katerem odgovarja rPraviteljstvenemu Vjestniku" in dokazuje, da rusko nemško prijateljstvo koristi le Nemčiji, Rusiji pa škoduje v političnem in na rodnogospodarskem oziru. Vlada je zaradi tega članka list ustavila za tri mesece.
Vodje raznih frakcij angleške liberalne stranke skušajo bolj približati se. Morda ue bode več dolgo, da se sporazumijo unijonistični liberalci z Gladstononi. V kratkem' se snide v Londonu konferenca liberalnih vodij, da se posvetujejo o irskem vprašanji. Udeležil se je bode tudi Chamberlain.
Dopisi.
\t. i rii4»ml|ii 3. januvarja. [Izv. dop.] Iz govoru našega poslanca g. prof. Šukljeja smo uvideli, da se naše želje o dolenjski železnici še dolgo časa ne bodo izpolnile. Pa res je tudi pri nas malo takih, kateri bi se še nadejali, da bo v tem desetletji parni voz doleujske pridelke izvažal. Prosili smo torej že lansko leto in letos zopet v drugič, da se napravi cesta od Viniškega mosta, kateri je veliko denarja stal, čez Črnomelj, prek Kota, Toplic, Polja, Soteske, Žužemberka in Krke, katera bi nas direktno z Ljubljano zvezala, — in koja bi potem v zvezi s Hrvatsko in Ljubljano promet pospeševala, črnomaljski okraj ima toliko okrajnih cest, da bi mu bilo nemogoče, to progo na t roške davkoplačevalcev napraviti, in mislimo, da je zelo utemeljena naša prošnja, naj bi se ta cesta ua deželne stroške popravila in vzdrževala, ker po vsej Belokrajiui ni niti metra ceste, da bi ne bil vzdrževan jedino le iz okrajnega cestnega fonda.
Cesta skozi Novomesto je za nas brez pomena, ker Cinomuljci hodimo v Novomesto le k oktožno-sodnim obravnavam, dočiin trgovci vse blago nepo sreiino iz Ljubljane in Karlovca dobivajo, pa tudi vinski trgovci ali kupci bi bolj po naši kapljici povpraševali, ko bi omenjeno cesto imeli. — Gesta iz Črnomlja na Kočevje je za Črnomelj le sekundarne vrednosti, rabijo jo le Kočevci.
Nadejamo se torej, da nas bodo vsi slovenski poslanci podpirali, ko pride naša prošnja v deželni
ali onega v lokalnem domoljubji njegovem. Ali ne morem si kaj, da bi Vam ne izpovedal, da kar se namreč tiče polja, rodovitega in lepo obdelanega, to je na Slovenskem najlepše M ur sk o polje, kakor tudi je izmed vseh slovenskih dolin najlepša Soška dolina in to z ozirom na planinsko romantiko. Njej so smelo v spored postavi s pokrajinsko slikovitostjo ter s poljedelsko kulturo svojo Savinjska dolina.
In kar se dostijn presenetljivih pokrajinskih razgledov., ni ga menda na vsem slovenskem kras uejjšoga, kakor na Opčini pri obelisku, od koder se potniku toli neuadejano naglo odpre pogled na Trst in sinje jadransko morje, da ostrmi v pravem pomenu besede . ..
Sploh je naše Primorje in Isterski poluotok, zlasti vztočno njegovo obrežje, takoiraenovana Li-burnija, velekrasno in polno očarljivih pokrajinskih slik.
Iu te prelepe pokrajinske slike razgrnem pred Vami v naslednjih svojih arabeskah.
Prostoslav Kretanov.
sobani na dnevni red. Belokranjci smo že naravno osamljeni in tudi v vseh stvareh bodi si od države ali dežele res maćuhsko podpirani, dočim ima Gorenjska ceste in železnice, katere njen promet pospešujejo. In vendar pomag a tudi dolenjski kmet s svojimi res krvavo zasluženimi krajcarji deželno blagajno polniti. Prosimo torej, da se tudi na naše rane ozira in da ne ostane naša prošnja glas upijočega v puščavi.
K liriikoga 3. januvarja. [Izv. dop.] Čast, komur čast! To velja baš Krškim godcem in pevcem, ki so nam na Silvestrov večer priredil tako izborno veselico. Sicer smo že prej slutili, da bode godbeni klub svojo častno nalogo po vsem povoljno rešil, toda kaj jednacega se pa vendar nesmo nadejali; kajti jedva dva meseca je preteklo, odkar se je to novo društvo oživelo in v tem kratkem času je napravilo tako velikansk napredek! Krško občinstvo je tudi pokazalo, da ume lepo godbo ceniti, ker dvorana bralnega društva je bila tako natla čena, da nesi mogel dobiti prostorčka, ako si se malo zakasnil.
Krško se sme v obče po vsej pravici srečno zvati, ker ima sedaj v svojej sredini dva tako izvrstna godca kakor sta gg.: Parma in Klein. Vsa hvala tedaj obema umetnikoma — vzlasti pa pr vemu, ki cel godbeni klub taklo uspešno vodi. Omeniti mi je, pa godci imajo radi tega veliko veselja za godbo, ko vidijo, da se cela Krška inteligencija tako zanima — na čelu pa naš priljubljeni gosp. okrajni glavar. Dal Bog, da bi veliko, veliko let skupno delovali vsi tu stanujoči sodelavci godbenega in pevskega kluba v prospeh lepo ubrane godbe in petja 1
Vspored koncerta bilje takole sestavljen; 1. Hrvatska koračnica „Oj banovci", sviral godbeni klub. 2. T. Koschat — „Verlassen" za viola-solo 8 spremljevanjem orkestra. 3. B. Potočnik — „Planinar*, moški zbor.  4. A. Nedved — „Pozdrav",
zbor z bariton-solo. 5. J. Strausa — .KUostlerle ben-, valček, sviral cel orkester. 6. F. Kreutzer
— .Serenada" v slovenskem prevodu pel cel pev ski zbor. 7. A. Absenger — „S. Kohlrosl", uolo za gosli s spremljevanjem orkestra. 8 A. Nedved —
— .Nočni pozdrav", zbor z bariton-solo. 9. V Parma — „Scberco", za piščalko (flavto) in klarinet s spremljevanjem orkestra. 10. L. Czibulka — „Con amore",  polka  mazurka,  sviral  ves klub. 11. J. Kocjančič — „ Oblaček", zbor s tenor- in ba riton-solo. 12. M. Kral — „Tamborica", polka, sviral godbeni klub. Iz tega je razvidno, da je bil ves program marljivo sestavljen, — še marljivejše so se pa obnašali delujoči udje, kajti pri slehernem komadu ni bilo pohvale in ploskanja ne konca ne kraja. Posebno hvalo zaslužita solista gg. Klein na gostih in Leskovški nadučitelj Medic, baritonist, kar je tudi občinstvo s frenetičnom odobravanjem pri poznalo.
Našemu vrlemu vodji orkestra, jedinemu slovenskemu skladatelju instrumentalne godbe gosp. Parmi pa kličemo: „Le v tem smislu naprej ! Težavnega posla naj se straši. Zahvalo bode žel gotovo — če ne sedaj, pa pozneje, ko bodo potomci njegovo delovanje drugače sodili. »Živijo Parma in cel godbeni klub !" —V—,
Iz Slovciittklli goric 2. januvarja. [Izv dop.] Za božične praznike in novo leto dobili smo v naše okraje po privatnih rokah knjižice: „Prizori iz otroškega življenja", katere je spisal naš vrli pesnik A. Funtek, učitelj na Ljubljanskem Barji, a izdala „Narodna šola". Knjižice so kot nalašč ustvar jene za darilo našej mladini. Vsebina jim je vse skozi lepa; lepo tiskane podobe in pripadajoče pes miče so mora ličnega jedra ter so mladini in odra s lim v prijetno zabavo. „Narodna šola" v Ljubljani si je svestna svoje naloge, podajati mladini lepega berila, zato je tudi potrebno, da jo slovensko ra-zumništvo podpira, Če ne drugače vsaj z naročeva-njem njenih literarnih proizvodov. Mlado drevesce *e mora privezati rahlo na kol, da se v krepkej rasti penja kvišku: isto tako mora otrok s pomočjo prave odgoje, h katerej spadajo tudi dobre knjige, postati značajnik s plemenitim srcem. Dokler bode naša mladina iz tujih knjig srkala tujo naobraženost in tuje nazore, ne moro pač v poznejšem življenji prijazna postati domaće j naobraženosti in do mačim nazorom. To navajamo danes razumnim odgojiteljem naše mladine, kakor: roditeljem, učiteljem in katehetom, ker nam „Prizori iz otroškega življenja" tako dopadajo. Pri tej priložnosti pozivamo društvo  „Narodna šola, da da svoje knjižice
Mariborskim knjigotržcem v razpečavanje, da jih dobodo tudi štajerski Slovenci v roke. Kakor se nam je že v jesen poročalo, namerava „Nar. šola" izdavati „knjižnico za mladino", za katero podjetje je več tukajšnjih krogov izrazilo svojo simpatijo z obljubo pristopiti kot stalni udje k „Nar. šoli". Želimo mnogo uspeha!
Domače stvari.
— (Presvetli  cesar) podaril  je občini Hajdinski pri Ptuji za zgradbo šole in zvouika 100 gl.
— (V gosposko zbornico) bode zopet imenovanih nekoliko novih članov. Vlada je že pred ložila imenik dotičnikov, mej katerimi so večinoma uradniška imena, mej drugim tudi nadsodišča predsednik Schenk.
— (Imenovanje.) Računski ohcijal Kajetan Vesel imenovan je računskim revidentom, skladišni kontrolor Aleksander Altcnberger računskim oficijalom, računska praktikanta Alojzij Dolenc in Alojzij Hirschal računskima asistentoma. — Okrajni glavar v Pulji Aleksander Eluschegg — našim či tateljem dobro znan — imenovan je namestuiškim svetnikom v Trstu.
— (V zgled no deželno klet) napravili bodo v Zagrebu. V upravni odbor izvoljen je mej di ugim tudi naš rojak g. Fran K ur al t, tajnik hrvatske kmetijske družbe.
— (Celjski Nemci) izrazili so Schmev-kalu, vodji čeških Nemcev, svoje odobravanje na izstopu iz deželnega zbora. Druga nesreča se pa v Celji ni pripetila, koli kor nam znano.
— (Slovenska predstava) v tukajšnjem deželnem gledališči bode v nedeljo dne 9 januvarja
1. Predstavljal se bode „Revizor", komedija v petih dejanjih. Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Go-gol, preložil Ivan Vesel. Kakor izvemo izza kulis, so glavne uloge v rokah najboljših naših močij; na dejati se smemo torej lepega večera, dramatično društvo pa razprodane hiše. V teku meseca januvarja predstavljala se bode prva opereta v letošnji sezdni „Mesečnica" pod vodstvom gospoda profesorja Gerbiča.
— („Vrtec. časopis s podobami za slovensko mladino") izdal je 1. letošnjo, prav bogato opravljeno številko. Vsebina: „Vrtec" be rimo 1 Pesen. Fr. Krek. — Morilec angleških kralje-vičev. (Zgodovinska povest iz 15. stoletja.) — Ma-terijino srce. Janja. Jezus in sv. Peter. (Narodna pripovedka.) — Vlahi v Dalmaciji. — Pisma mlademu prijatelju. — Po zimi. — Lov na ribake ali kite. Petrovca. — Nočni čuvaj.   Zložil A. Funtek.
— Kralj Matjaž. — Navzočnost duha. — V prilogi : Bolna sestrica. Iz nemškega po Tli Kome rji prevel Fr. Krek. — V megli. — Lov in živalsko življenje na severu. — Mrož* — Listje in cvetje.
— Iz tega razvidijo čitatelji, da je „Vrtec" jako mnogovrsten in zanimiv, za mladino sploh izvrsten list, kateri naj bi se ne pogrešal v nobeni sloven ski hiši, Živo ga priporočamo vsem rodoljubom. »Vrtec* stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.
— (Prepovedani časniki.) Poštni uradi dobili so ta teden imenik vseh prepovedanih čas nikov. Takih listov je letos 215.  Mej njimi jih je le 7 vsled sodnijske razsodbe prepovedanih, vsem drugim je uhod v Avstrijo zabranjen potom admi nistrativnc uprave.   Največ je italijanskih, vsi gla sila irredente.   Nemških je 43, večinoma socialistični in anarhistični listi. Izmej teh nemških listov jih izhaja 21 v Budimpešti. Prepovedanih je [dalje 13 hrvatskih in poljskih, 22 pa čeških listov, izhajajočih v Chicagu. Uhod je zabranjen tudi 22 ru munskim listom, ki so žrtev madjarskega šovinizma.
delo, jeden sokrivcev na jednoletno ječo, poslanec Proveano in drugi obtoženci oproščeni.
Dunaj 4. januvarja. „Politische Corres-pondenz" javlja iz izvrstnega poljskega vira, po poročilih iz Varšave od osob, katere je car Aleksander III. v poslednjem času v avdijenc* vsprejel, da so vse vesti, da bi bil car obolel, ali se sploh kaj izpremenil, neosnovane in zlovoljno izmišljene. Car občuje z osobami in rešuje razne zadeve ravno tako, kakor poprej. „Pol. Correspondenz" k temu dostavlja, da je tudi od drugih stranij dobila jednaka izvestja, da so torej vse nasprotne vesti in vsi pripovedovani dogodki podla izmišljotina.
Berolin 4. januvarja. Državno pravd-ništvo predlagalo, naj se začne kazenska preiskava proti časniku „Potsdamer Nachrieliten", ker je širil vest, da je nemški vojaški pooblaščenec v Peterburgu, podpolkovnik Villaume bil ranjen.
Milan 4. januvarja. Policija straži Napoleona III. spomenik, ker so ga delavci z dinamitom hoteli razrušiti.
Novi York 4. januvarja. Brzovlak, vozeč proti zahodu po železnici Baltimore-Ohio, trčil danes blizu Tiffina v državi Ohio s tovornim vlakom. Veliko voz zdrobljenih, trije vagoni zgoreli. Dosedaj izvlekli 19 mrli-čev. Veliko potnikov ranjenih.
Razne vesti.
* (Darilo ruskega carja.) Cai Aleksander III. vsprejel je te dni odbor „Slavjanskago bla-gotvoriteljnago obščestva" in mu izrekel posebno zadovoljnost na njegovem delovanji. Kot vidni do* kaz tega zadovoljstva in svoje naklonjenosti podaril je za društvene namene 50.000 rubljev.
* („La Correspondence Moflcovite") začela je izhajati v Parizu. Namen temu listu je, pripravljati in gojiti dobre razmere mej Francosko in Rusijo.
Pozi *v.
Čitalniški pevski zbor se snide zopet v petek dne 7. t. mu,
kar naj izvolijo gospodje člani vzeti na znanje ter se gotovo udeležiti pevske vaje.
PoVNlti  « »tli >(>»'.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'':
Peterburg1 5. januvarja. „Journal de St. Petersbourg" piše: Zopetna izvolitev Baten-beižaita bila bi prava provokacija, izzvala bi nov spor ter splošni mir spravila v nevarnost. Nevarna ta nakana bode zatorej tudi izven Rusije slabo vsprejeta, ne imela bi sploh nobenega upanja, ko bi ne bilo vratolomnih politikov,  ki hočejo vse storiti, da se moti mir.
London 5. januvarja. Mesto vojnega ministra ponudili so guvernerju v Kanadi, markizu Lansdo\vne, a slednji še ni dal odgovora.
Bukurešt 5. januvarja. V pravdi o atentatu na ministra Bratiano glavni zlodejec Alexandresco obsojen na dvajsetletno prisilno
Z^Ljfb.ljansKi V O N
»j J* Vi V.' B t • ».r 71 \i ;.' YU
prinaša v I. zvezku naslednjo vsebino: Gorazd: Vaška balada. — 5. Savec: Postillion d' amour. Iz spominov dalmatinskega slikarja. — Iv. Vrfiovcc: Turski davek in vojaška granica. — Anton Raič: Ivan baron Ungnad. — Dr. J. Vohijak: O vinu. Berilo v veseli družbi. — J. Kržihiik: Nezvesta. Pesem. —• Rddutski: Mati. Pesem. — —od: Dva lovca. Pesem. — y. Kersnik: Testament. Povest. D. y. T.: Benečija Sloveniji. Pesem. — A. Pirec: Prva ljubezen. Novela. — J. B.: Najnovejši slikani rimski grobi na Krškem polji. — A. Fekonja: Nekaj o „narodnom blagu". — Književna poročila. — Listek: Čestitim gospodom naročnikom. Nove knjige slovenske. Kersnikove povesti. „Gospod Mirodol-skia. „Kogaew. Avgust Dimiz -J\ O hrvaški književnosti. Srbska književnost. Srbska kraljevska akademija u Beogradu. Ceska književnost. Slovani v nemški književnosti. Razne novice. Literarna statistika. Razpis častnih daril. Listnica. — .7. Kaiait: Šah. — „LjUBLjASKl Zvon" stoji: vse leto 4 gld. 60 kr., polu leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr.
I.isinit-ti uredništva: 6. Lovro Ž vab v Trstu. Potrjujemo, rta Vi neste naS rtopisnik \r. Trsta in da že par let c><! Vas nobenega dopisu dobili nesmo. — Gosp. J, S. „Dvojim mera" je sicer jaku iiol»i\> pistuia, r le z« «lr/.hv-noga pruvduika.
Meteorologieno poročilo.
a c« n	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	peratura trovi I	Nebo	Mokrimi v mm.
1 -i "**	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 1	733B4mm. 730 28 mm. 729-78 mm. l	—42" C  lit svz. —38 0  isl. zah. —50 C   bI. vzh.	obl. obl. obl.	0*00 um.
Srednja temperatura — -i'.V, za 1*5° pod normalom.
IDiazi-aJsl-ra, "borza,
dne 5. januvarja t. 1.
(Izvirao telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 90 kr.
Srebrna renta.......... 83 , 95
Zlata renta........... 113 ,   95 „
5°/0 marčna renta......... 101 »20 „
Akcije narodne banko....... £80 B   — „
Kreditne akcije......... 293 „ 20
London............ 126 n   20 „
Srebro............. — „- .»
Napol............ 9 „ 95
C. kr. cekini.......... 5 , 93
Nemške marke........ 61 „   8<> „
4°/0 državno srečke i". 1. 1854    250 gld. — „   — »
Državne srećke iz 1. 1864          100 gld. 168 ,   50 „
Ogerska zlat*» renta 4°/?...... 108 „   95 ,
O^erska papirna renta J"/*..... 93 ,   50 „
5V0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 ,50 „
Dunava reg. srečke .r)0/o            100 gld — „   — „
Zemlj. obč. avstr. 4,/i,/o z,at' za8t- nst' *M »50 „
Prior, oblig Ehzabetine zapad, železnice — ,   — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „   90 „
Kreditne sreCke.....100 g 177 „   — „
Rudolfove srećke.....10   „ 19 ■   — »
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 114 „   25 „
Tramnjway-društ. velj. 170 gld. a. v.     . — „   — »
Poslano.
Vojao zavarovanje pri „JAinJS"-u.
Kakor že poročano, izdala jo vzajemna zavarovalnica za življenje ...Imni«*" na Dunaji nova pravila za vojno zavarovanje na podlogi izvrstnih vojnostatističnih podatkov bivšega ministra deželne brambe gospoda barona Ilorsta. Ta pravila pripuščajo, da se zavarovanje za slučaj smrti raztegne tudi na vojno nevarnost in so stopila v veljavo 1. januvarja 1887. Najbistvenejše določbe teh pravil so sledeče : Vojna zavarovanja vsprejemala se bodo za že sklenena in za nova zavarovanja navadno za dobo 6 tet (dobo vojne ve-rojetnosti) nroti doplačilu premije, pri čemer se bodo zavarovanci po nevarnosti, ki jih zadevlje, razdelili v tri razrede in plačevali na leto 6 oziroma 4 Vi in 3 pro mile proti vojni nevarnosti zavarovane vsote, Poleg tega morajo zavarovanci še plačati '/.-. Pro mile proti vojni nevarnosti zavarovane vsote pristojbine od police. Že pri izdaji pravil obstoječa zavarovanja morejo se raztegniti za vojno nevarnost samo do uštevši 31. marca 1887., pri novih zavarovanjih se bode pa zavarovalo proti vojni nevarnosti le v mirnih časih. Sexen-nium velja za vse vojne avstro-ogerske države v teh 6 letih, za katere je skleneno zavarovanje. Zavarovalnica bode vsprejemala zavarovanja za slučaj smrti združena z zavarovanjem za vojno nevarnost tudi tedaj, če se je že zaukazala mobilizacija vojske avstro-ogerske monarhije, pa se še vojna ni napovedala in sovražnosti neso začele, toda v tem slučaji le; če se bodo odplačali dodatki h kapitališki vojni premiji v visokosti 6, oziroma 88/4 in 2'/,, odstotka proti vojni nevarnosti zavarovane vsote, ki se morejo ravno tako kakor premije dotiCnega normalnega zavarovanja za jedno leto naprej plačati. Ko se je vojna napovedala, se zavarovanja proti vojni nevarnosti ne bode več vsprejemala.
Pravila za vojno zavarovanjo z nevarnostno skalo razpošiljajo se od 1. januvarja 1887. zastonj. (3—1)
Podđružnlca ..JauiiN"-u v LJubljani.
Gospodske nlice št. 14.
sveže pustne krofe
dobi se v
Janez Foderl-ovi
nasladni pekarni
Lingove ulice. (io—i)
agp+tei------t&VR
Prave, garantirane
7Qščene sveče in voščene zaviiko
priporoča visokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjej ceni
k
OROSLAV DOLENEC,
svečar v IJubijani. (952—3)
-rw.-ft.rtH-^ A -r<ar?
Pekarija
z orodjem in Mtanoiunjem v trgu na najem.
Naslov pove up avništvo
deželi se da v (9-1) Slovenskega Naroda".
Minuendo licitacija.
Krajni Šolski svet v Sv. l*avlii v Savi u f-Mkej ilolini naznanja, da se bodo dno lit. ]>!•<»•
siiM-ji ISS7 vršila minuendo lici tac. ia za preži« danje in do/irlanje tukajšnjega lk>l»keg& poslopju in Ricer na podlagi proračuna stavbenih stroSkov v znesku 8881 gld. 55 kr.
Dražbeni pogoji, stavbeni načrt in prevdarek stroškov leže pri podpisanem načelniku na ogled.
Krajni šolski svet Sv. Pavel v Sav. dolini,
dne* 30. grudna 1886. (960—3) Anton Vasle, načelnih.
ZakTala in priporočilo.
ZahvaljevHJe so za dosedanja mnoga naročila, katera sem zvršil vsikdar točno, mislim, da na popolno zadovoljstvo ćastitih naročnikov, hišnih posestnikov, priporočam se kot prevzemnik obrta dimnikarja gospoda Janeza Turku So za daljna naročila hišnih posestnikov, zagotavlja je, da v ne popolnem redno izvršim. Popebno so priporočanj za odpe-Ijuvo dima in naznanjam, da je v mojem stanova .ji vsako nedeljo di umi kar pripravljen, ako bi ae pripetil ogenj." (961—3)
Za mnoga naročila Be priporočajo
mestni dimnikarski mojster, Eožne ulice H- št. 35.
i
Za zimsko zdravljenje!
Nova napolnitev
I medicinalnega §
(ki se pa ne sme zamenjati1 s to-MMjOjvarniškim ribjim oljem)
1'ristuo in Jedino zdravilno.
1 steklenica 60 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (802-11)
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža -v Xjj-ia."toljetni. Razpošilja ne vsak dan po pošti.
I' v v
ID
vina.
Najboljše in izkušene j še sredstvo za to je
pristna, franceska
G A L E R T A   C°s^colle sans odeur
*"* pour clarifler).
Iznenadno ugoden uspeh se Jamćl. _ Dobiva »o pri
.V. I Iti rt
v Ljubljani, Tavčar j«* v a  pala&a, Dunajska rrsla.
Navod, kako so rabi, zastonj.   (310 — U)
Pivo v i!
Slednji dan na novo napolneno
<'ill'Mli», I4-1'
mnreno In bock-pivo
iz pivovarne Iratov Eosler-jev
priporoča
A. MAYER-jeva
trgovina  s  pivom v steklenicah.
Skušena štupa za živino
po 50
VspeSna ozdravljanja, katera so vsled rabe te Stupe po izbornih in vsestransko ucinkujocih last* nostth dosegli živino-zdravniki in živinorejci, storita so, da ista velja za prvo zdravilo pri vseh boleznih vsakerftne domače živine, ter se priporoča vsakemu gospodarja, naj to stupo ne rabi nemudoma samo pri vseh notranjih živinskih boleznih, ampak jo mora vedno Imeti i*oma pri rokah. Ozdravlja vse plučne bolezni goveje živine, kakor plućno gnjilobo, kašelj in plačno vnotico prav temeljito. Pri napenjanji, grizenji, zanašanji, Če se je več da, Bkaze se kot prav dobro domače zdravilo. Pri redni porabi pomagala je štupa v največ slučajih glfdč nalezljivih boleznij kot odvajajoče sredstvo. Ta živinska štupa je velike koristi ba vse domače živali, sesalee. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe že v kratkem časa izvrstno mleko. Dalje rabi za čistenje živine, kadar teleti; telički se vidno dobro rede, ako 8 dnij dobivajo to štupo. Ta štupa za živino je skuSeno kri čistilno zdravilo, ter odganja vse bolezenske snovi iz telesa.
Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih knžnih boleznij, kašlja, plačnih in vratnih bolezni j. Pospešuje prebav ljenje, čisti kfi, odvaja vsako zaalezenje in nečiste snovi skozi nos in po scalu jako močno in temeljito.
Odpravlja tudi vse gliste, kakor hitro konj zboli na tej bolezni. Dalje ime tudi to lastnost, da živina zopet rada je, ako prej ni marala, ter vzdržuje konje, da bo debeli, okrogli in ognjeni. Zamotek z rahilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilniiu navodom samo 2 gld. (803—11) Dobiva se v
„LEKAENI TKNK00ZT"
rotovža v Ljubljani. ■■
VHak  dan  po potiti. _
wm zraven
KazpoNilJu ne
®oSoo®oog^Dc^Do{2oo^<x>So(t:;
0=2
S tem se usojam p sem danea otvoril
Otvorenje trgovine.
n. občinstvu in častiti  duhovščini naznanjati, da
prodajalnico
in taV
liiši št. 1,
sjecerijsteaa, materijalUBoa llapa
na Reselnovein trgu, v Levčevej liiši št
pri in«'«;t rsl.       moti n.
Zagotovljain reelno postrežbo in se bodem prizadevni svežo in dobro blago ter prodajal po nizkej ceni.
Za mnogobrojni obisk in naročilu prosi ndano
vedno iiiH'li
V Ljubljani, 1. januvarja 1887.
(0-1)
9)
AZIENDA",
avstro-ogerska družba za za- j avstro-ogsrska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent. J proti elementarnim škodam in nezgodam.
E2a vnaieljsl vo :
na DUNAJI, I., VVipplingerstrasse štev. 43.
IDrvLŽ;"bsi zavaruje
človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah:
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po siniti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim ohmišljencem';
zavarovanje za dož vetje, preskr-bovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgoj o po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
ZnstopNtva <lruibe. V Budimpešti, \Vioiiergas8e 'i in Sebifl>» sse 2; v Oradoi, Albrechtgaseo 3; v Ino-jnoBtu, Bat mtraaie, lloo! „Goldfies Stbi ITJ; \ Lvovu. Marijin trg 8, nova; v Prag;!, Vaoluv* trg .r)4; v Trstu, Via St NicoU* 4; na Dunaji, L, Hohenataufengasse lo. V vseh mest h in većj.h krajih avstro ogorske monarhijo nahajajo Be gl'Vtio iu krojne agenture, ki rado dajo pojasnila in dajo ponudbene pole tor proapokte zastonj in VHp'rejemsijo zavarovanja.
Zastopstvo v £4iiil>lMni, Slonove ulice si.
pri JO^J2i*tI l»S«^MvVi -i. («_d
a) prt.ti Škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije;, ali se narede % ^aSenjem, podiranjem in iz-prazneujeii) pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, limiti-ljub in vsakovrstnih opravah, zalogah blatfa, živini, gospodarskem orodji in zalogah;
b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v guuinih in stogih;
c) uroti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih;
d) proti nevarnostim prevažanja blago po vodi in po suhem.
Zavarovanjo proti telesnim nezgodam se še ni prijelo, a ae bode pravočasno naznanilo p n. občinstvu, kadar so prične.
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".