x' c.
Poštnina plačana v gotovini
OBLAST JE OD BOGA
Te misli se nam vsiljujejo pred rojstnim dnem našega mladega vladarja, kralja Petra n. Še dobrih par let, pa bo moral poprijeti za državno krmilo in usoda tolikih milijonov bo odvisna od njegove mlodrosti.
Mi vemo, da je njegova bodoča naloga, če jo 'gledamo v svitu gori nakazanih misli, težka, da brezmejno odgovorna pred Bogom, od katerega jo je prejel, in pred narodom za katerega jo mora izvršiti. So trenutki v življenju vladarjev, za katere jih Inoben težak zavidati nikoli ne bi mogel, če se vladar zaveda svoje odgovornosti. Zato narod svoje vladarje časti in veren narod zanje tudi moli. časti jih, ker so nosilci njegove (slave in sreče; moli zanje, ker so imolitve potrebni, da morejo modro hoditi ob svitu jnajvišje Modrosti. V velikem spoštovanju pred težko odgovornostjo kraljevske službe in časti se zato naš narod klanja svojemu vladarju, ko stopa (v 16. leto svojega življenja in moli zanj, da bi bil srečen sam in srečen narod, (ki ga bo vodil.
Čim težja je naloga, tem večja mora biti modrost za njeno srečno izvršitev. Prav voditi milijone k pravi sreči in blagostanju pa je najtežja naloga. Zahteva zato najvišje prevdamosti in božje pomoči. Z narodom molimo zato za svojega kralja tudi dni, da bomo z njim Jm z narodom srečni sami.
S slepoto je Bog udaril tiste vladarje preteklosti, ki so podpirali modrost tega sveta in njegov nauk, da oblast izhaja od naroda, od ljudstva.
Narod ali [ljudstvo gotove skupnosti ni noben suveren, neodvisen gospodar na zemlji, (ki bi mogel po mili volji masovnih razpoloženj dajati smisel oblastem in določati vsebino njihovim ukrepom.
Nasprotno je narod, je ljudska skupnost, živ organizem v združeni skupnosti, /je družabno socialni sestav, ki ga zahteva človeška narava in ji je (počelo Stvamik-Bog. Od Boga je hotena taka skupnost, od Stvarnika je določeno, da morajo ljudje živeti občestveno življenje, ki zahteva red in smotrenost od celote (za celoto in za poedinca.
Iz teh božjih osnov raste zato v človeški družbi zahteva po usmerjevalcu občestvenega življenja, po oblasti. Zato je vsaka oblast od Boga, pa je tudi Bogu za svoja dejanja in svoje ukrepe odgovorna. Božji večni zakoni morajo voditi časovne zakonodajalce, oblastnike, vladarje tega sveta. Urejajo pa istočasno tudi z enako tehtnostjo odnose vladanih in vladajočih. Božji ' zakoni ustvarjajo zato v družbi harmonijo, ki jo vodi najvišja Modrost.
Razpadajoča družba bo morala nazaj h tem temeljem. Zato, ker so jih razpustili in zavrgli, zija danes v svetu veliki kaos, strašen nered, anarhija družabnega življenja.
LETO II
LJUBLJANA, SOBOTA, 3. SEPTEMBRA 1938.
Posamezna Številka stane t- dbk
UBEDNUTVO IN UPRAVA:
LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAVSKA ZBORNICA — TELEFON ST.: 36—29 — POŠT. ČEK. RAČUN «T. 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24,— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (36— DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
»Pax Romana« proti komunizmu
Katoliška dijaška mladina 17 narodov je zborovala v Rogaški Slatini in na Bledu.
Z vseh delov sveta so se dne 22. avgusta zbrali delegati katoliških študentovskih društev na študijske dni »Pax Romane« v Rogaški Slatini. Prišli so iz Amerike, Indije, Anglije, Francije, Nizozemske, Luksemburške, Belgije, Švice, Litve, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarske ter Hrvati in Slovenci.
Delo na študijskih dneh se je vršilo tako, da je bilo v vsakem predmetu kratko uvodno predavanje, nakar so zborovalci po temeljitem študiju in debati izoblikovali primerne resolucije.
Prvo vprašanje je bilo: Komunistično gibanje v akademskih krogih. Na zapadno in srednjeevropskih univerzah število komunistično usmerjene akademske mladine ni veliko. Navadno se suče okrog 5—10%. Tisti, ki so komunisti, pa so zelo aktivni. Vzrok leži v liberalnem pouku v šolah, revščini in
v	močni propagandi kominterne. Debata je pokazala, da mora katoliški študent pospešiti propagando katoliške so-cialne misli na univerzi in da je treba Poglobiti versko izobrazbo med akademiki, kajti verska indiferenca je prva stopnja na prehodu iz krščanstva v komunistično naziranje.
Na podlagi odgovorov na okrožnico, ki jo je razposlala Pax Romana na zveze, je imel g. Stanko Natlačen uvodno besedo o poznanju in razširjanju soc. nauka Cerkve med akademiki.
Glavni predmet pa, ki so ga obravnavali zastopniki dijaških zvez je bilo: socialno delo katoliškega študenta med delavci. Govoril je kanonik Cardyn, ustanovitelj močnega žosističnega gibanja v Belgiji. Žosizem (gibanje katoliške delavske mladine) se je v kratki dobi 11 let svojega obstoja že močno razširil ne samo po Belgiji, ampak tudi po drugih deželah zlasti po Franciji in te dežele tako prekvasil, da danes komunizem niti tam ni več obljubljena dežela, kjer je to pred nastopom žosi-zma bil.
Kanonik Cardyn je med drugim dejal: »Če hočemo zrušiti komunizem med delavci, imamo zato samo eno močno sredstvo: delavcu vrniti zavest o važnosti vloge, ki jo delavec vrši v človeški družbi. Katoliške delavce pa je treba vzgojiti v apostole med drugimi delavci, ki so bili zapeljani. Je to apostolat, ki ga morejo edino delavci sami vršiti in to tako, da postanejo res pra-
vi	kristjani v vsem svojem življenju. Apostolat med intelektualci, ki je brez dvoma težji, mora iti vzporedno z delavskim apostolatom. Pri vsem tem delu pa se je treba zavedati, da bo samo
borben katolicizem premagal komunizem.«
V petek, dne 26. avgusta je bil občni zbor Pax Romane. Izvoljen je bil novi odbor, v katerem ima Amerika predsednika, podpredsedniki pa bodo: Slovenec, Francoz in Anglež.
V soboto se je kongres nadaljeval na Bledu.
Kongresa se je udeležil tudi notranji minister dr. A. Korošec, katerega je • navdušena dvorana burno pozdravljala.
V	svojem govoru je minister dr. Korošec pozdravil kongres v imenu vlade in rekel, da se mora vsaka resna in vestna vlada brigati za duhovne struje med mlado inteligenco, konstruktivne struje podpirati, slabe pa preprečevati in jo zato samo po sebi umevno, da se mora tudi Pax Romana, ki hoče izoblikovati mlado inteligenco, da bo gradila in ne rušila, — na svoji poti srečati s komunizmom in njegovimi nesrečnimi nauki ter se se posebej veseli kongresa in njegovih potov, ker se mora kot notranji minister baviti s komunizmom in njegovimi pojavi v društvenem življenju naše države. _	•
Za notranjim ministrom je imel na kongresiste nagovor ljubljanski vladika dr. Rožman. Govoril je o potrebi borbe proti komunizmu in povdaril, če se od komunistov učimo metod dela, je prav, toda če se hočemo proti njim bo-
riti, jim moramo sami na sebi pokazati zgled krščanskega življenja ter končno vendar že enkrat pokorno izpeljati velike papeževe okrožnice zadnjih let.
Popoldne je predaval lektor edinburškega vseučilišča g. Lotta: Komunizem vpliva (neposredno na manjši krog ljudi, dočim je njegov posredni vpliv mnogo obsežnejši, ko se skriva za raznimi nevtralnimi organizacijami, za protifašističnimi in mirovnimi gesli in prof. Henry Simon o katoliškem socialnem nauku in zahtevah sodobnosti.
Za večer je ustanovitelj žosizma Car-dyn pripravil pogled na gibanje zosi-zma, ki ga je ilustriral film o velikem žosističnem jubilejnem kongresu, v nedeljo pa so še zborovali posamezni stanovski odseki.
V	ponedeljek je še imel g. minister dr. M. Krek odličen referat o potrebni intelektualni izobrazbi akademika, ki ga bo usposobila za uspešno socialno delo.
Upamo, da bo seme, ki ga je >Pax Romana« v teh dneh sejala, tudi pri . nas rodilo bogate sadove.
Ml smo edini duhovni revolucionarji, ki prelamljamo 100% s staro miselnostjo, pa tudi s starimi metodami.
»To je politika«
Prinašamo aktualen članek pod gorenjim naslovom iz glasila katoliške akcije delavske mladine »Mi mladi delavci«. Članek je vreden, da ga tudi naši člani preberejo. Obenem uporabljamo to priliko, da list »Mi mladi delavci« zopet ponovno prav toplo priporočimo. Naročite ga delavci sami, naročite ga zlasti delavski stariši svojim doraščajočim otrokom.
»Mi mladi delavci« piše:
Mnogim, ki so dosedaj računali z nezavednostjo delavske mladine, nikakor ne gre v račun, da se danes delavska mladina prebuja in organizira. Postalo jim je to silno neprijetno, pač najbolj zato, ker bi mladina odprte glave, jasnega spoznanja, ne bila več zanje. Nič več ne bi mogli loviti neumnih kalinov na svoje goljufive in lažnjive limanice.
Ni čudno, če se izjavljajo proti mladini, ki se danes prebuja, kajti ta mladina priznava katoliška načela v morali in socialnem življenju. Zato jim je zoprna. Komu? Vsem, ki se javno ali tajno priznavajo za komuniste, ki prisegajo Leninu in Stalinu. Vsi ti so mislili, da So vzeli delavsko mladino v za-kup. Vsi ti so doslej mirno lovili med njo s svojimi gesli (saj so baš gesla tisto s čemer love, dejanj ne poznajo). Ko so se znašli, so začeli vse, kar ni po njihovem kopitu, dolžiti politike. Kaj je po njihovem politika?
Naš stanovski list je najbolj politično glasilo,
resnica je politika, razkrinkovati hinavščino in lažnji-vost komunizma in socializma, je podtika,
ne hvaliti ruskega-boljševiškega raja je pohtika, jh če se priznavaš za katodčana je podtika.
Kaj pa ni po njihovem podtika?
Zabavljati čez vero, lagati in obrekovati svoje nasprotnike, moriti svoje nesomišljenike, rušiti cerkve, krasti in ropati svojim nasprotnikom lastnino, prekdnjati in psovati katoličane. To ni podtika. Kaj pa je? Je velezaslužno delo za narod, državo, proletarce, človeštvo. To je čista verska gorečnost.
Vse to delajo z določenim namenom. Ostrašiti in vzbuditi nezaupanje v mladini do lastnega presojanja. Mladina se zoperstavlja podtiki kakršne je vajena. In s tem, da si kaj ožigosal kot politiko, si že vzbudil v mladem človeku stud in zoprnost.
žalostno je, da se dajo mnogi, sicer dobri, po takem govorjenju begati. Še več, da to, kar so od šuntarjev slišad, ponavljajo kot papagaji in nehote pomagajo nasprotnikom.
Danes je bolj kot kdaj jasno, da se bije boj med vero in organiziranim brezboštvom. In dolžnost vsakega katodčana, da vsakega poštenega človeka je, boriti se proti komunizmu, ki je baš kar je sovraštvo, barbarstvo in podivjanost človeških strasti, boriti se proti njemu, proti njegovim pogubo-nosnim idejam. Bodimo si na jasnem, da komunizem ni socialno gibanje, marveč najprej in predvsem boj proti Bogu, Cerkvi in krščanstvu. Proti njemu se moramo boriti.
Zato je naša dolžnost, da gremo v boj za svoj krščanski svetovni nazor. Ne v političen boj, kot pravijo komunisti, marveč v svet bolj za naša načela, proti krivici in zasužnjevanju človeka.
Upamo da se nihče ne bo dal slepiti po lažnih gesdh. Bodimo si na jasnem. Naša beseda je jasna in vsakemu umljiva.
Za cenena delavska stanovanja
V	industrijskih krajih Slovenije opažamo čezdalje bolj potrebo po cenenih delavskih stanovanjih. V kolikor se v teh krajih, predvsem pa v Ljubljani grade stanovanjske hiše iz zasebne iniciative, so stanovanja v teh hišah razmeroma zelo draga, vsled česar tišči delavstvo občutna stanovanjska kriza. Zlasti živi nekvalificirano delavstvo, čigar zaslužek ni v nobenem razmerju s cenami zanj primernih stanovanj, v obupnih, stanovanjskih razmerah in obstoja glede na često nehigijenska in pregosto naseljena delavska stanovanja vedka nevarnost za zdravje in moralo delavcev in njihovih družin.
Glede na sklep upravnega odbora Borze dela v Ljubljani, da zaprosi pri
Osrednji upravi za posredovanje delh v Belgradu za dovolitev posojila v znesku 4 milijonov din, ki bi se uporabilo za graditev cenenih delavskih stanovanj tako, da bi odpadlo 3 midjone din na Ljubljano, 500.000 din na Jesenice in 500.000 din na Ptuj, je predložila Zveza združenih delavcev v Ljubljani gospodu ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Dr. Cvetkoviču spomenico, v kateri prosi g. ministra, da s svojo intervencijo in priporočilom pri Osrednji upravi za posredovanje dela v Belgradu omogoči nujno potrebno graditev cenenih delavskih stanovanj v Ljubljani, na Jesenicah in v Ptuju.
Delovni
Pravični delovni pogoji.
Pravična plača sama ne zadostuje, da bi delovne pogoje lahko nazivad pravične, marveč je zato potrebno tudi primerno časovno trajanje dela ter telesna in moralna varnost delavca.
Delovni čas mora biti razumno določen in se ne sme od delavca, zlasti pa od delavke ad mladoletnega vajenca, zahtevati napora, ki ni v skladu z njihovimi močmi.
Nedeljski počitek mora biti zavarovan. Pravo na ta počitek mora biti izrečni pogoj sleherne delovne pogodbe, brez katerega pogodba ni poštena; delodajalec ne sme zahtevati in delavec tudi ne sme dovodti zanemarjanja človeške dolžnosti napram Bogu.
»Angleško soboto« ad prekinitev dela v soboto popoldne more delovna pogodba vsebovati iz zelo upravičenih razlogov, kajti v mnogih slučajih, poi-sebno za delavke in nameščenke, nedeljski počitek brez omenjenega dodatnega počitka ne zadostuje.
Telesna varnost in higijena morata biti zavarovani glede vrsto industrije v največji meri in morajo biti tudi zakoni delavskega zavarovanja strogo spoštovani.
DelQvna pogodba, ki zahteva od delavke, da prekrši nravne norme ni pravična. Obzir na nravnost je eden izmed samo ob sebi razumljivih pogojev delovne pogodbe.
Delavec ima pravico pogajati se.
Gotova vprašanja so sicer izključno pridržana delodajalcu, ker je on lastnik ad vsaj odgovorni upravitelj, vendar imajo delavci pravico, da se z njim pogajajo, bodisi neposredno, bodisi posredno po svojih odposlancih, o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na plačo, trajanje delovnega časa, na njegovo časovno odločitev, dnevno ad nočno delo, na tedenski počitek in angleško soboto, glede dopustov, zdravstvenih razmer v delovnih prostorih, telesne in moralne varnosti, glede zakonov delavske zaščite in zavarovanja.
Poleg tega tudi ni zadržka, da delegati delavstva n. pr. ne predlagajo tehnične spopolnitve v obratu glede orodja ad same organizacije dela v svrho zagotovitve boljšega donosa.
Ali je sistem plač pravičen?
V	teoretičnem in praktičnem oziru ne moremo v družbi, ki je zgrajena na res krščanskih načelih ničesar ugovarjati zoper sistem plač, ker je ta v skladu s pravičnostjo in zaščito delavskih pravic. V raznih poganiziranih družbah na svetu, kjer z ozirom na vladajočo moralo, ki je morala koristi, vlada pomanjkanje stanovske organiziranosti
dela in pomanjkanje socialne zakonodaje, ki bi odgovarjala potrebam; dejansko obstojajo danes težke zmote.
1. Kakor v 19. stoletju tako tudi danes niso redke zlorabe kapitala, ki kaj rad prezira človeško dostojanstvo delavca in smatra delo zgolj za blago.
2. Obstoja stremljenje po zmanjšanju proizvodnje, ki zlomi v nameščencu sleheren pogon v smeri poboljšanja svojega položaja, če dela več ad manj, če dela boljše ali slabše, po navadi ne zasluži zaradi tega niti več niti manj. Zato pa ni čudno, če se delavec prepušča zakonu najmanjšega napora.
3. Obstoja stremljenje po razdvoji-tvi delodajalskega in delavskega stanu, dasiravno bi ju moralo delo harmonično zediniti; s tem se ustvarja nasprotje interesov v škodo družabnega miru. Dejansko se organizirajo delodajalci in delojemalci v strokovne organizacije večinoma ne radi izravnanja nasprotstev in vzpostavitve skladne skupnosti stanov, ampak radi nepomirljivega razrednega boja; vsled tega naraščajo tudi stavke, izprtja in sovraštvo.
Zato so potrebna stanovska združenja in zastopstva, ki morajo omenjene nedostatke po svojih najboljših močeh popraviti in pri delavstvu zanimanje za produkcijo zbuditi s pomočjo soudeležbe na lastnini in upravljanju podjetij. Vendar mora delavstvo o teh kočljivih vprašanjih razpravljati razumno in stvarno.
Radi poboljšanja položaja delavstva tudi ne sme-trpeti niti red niti v proizvodnji neopustljiva disciplina, če bi v tovarni hoteli vsi zapovedovati, bi to pomenilo anarhijo in nered, ter kmalu tudi popolno propast industrije. Vedno je torej potrebna avtoriteta, ki mora človeška stremljenja vravnavati, da se ne razhajajo.
Reforme v industriji postanejo trajne in plodne samo ako zbude delavsko elito, ki je prepojena z gospodarsko in strokovno vzgojo ter moralno popolnostjo. Cim bolj se ta elita oviga, tebi lažje postanejo reforme in tem bolj naravne in potrebne izgledajo v ozirom na skupnost.
Marxisti, ki potvarjajo družabno znanost, vzbujajo strasti, razredno sovraštvo in nizke nagone, zagovarjajo razvoj sistema plač v smeri sistema, ki bi naj bil bolj bratski. Enakost, ki jo zagovarjajo v naravi ne obstoja ne snovno niti duševno niti moralno, ker nista dva človeka, ki bi bila v vseh ozirih enaka, vsled česa je enakost tudi v družabnem življenju nemogoča. Zavzeti moramo torej krščansko stališče in na tej trdni osnovi, ne na mehkem pesku izmišljotin, postaviti temelj družabnih reform.
Ne bodo rešili delavstva tisti, ki rijejo kakor krt pod zemljo. Proti takim vstajamo mi, da jim prinesemo sonca.
SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE
(39)	Od 1917—1922
(Nadaljevanje.)
V	inozemstvu je 500 veselja pijanih Rusov prijelo za potne kovčege, med njimi tudi Lenin. V dveh minutah je bil s svojimi bornimi stvarmi pripravljen na odhod. Toda kako priti v Rusijo? Skozi Nemčijo ali Avstrijo? Izključeno! Emigranti so bili vendar sovražniki države. Skozi Francijo, Anglijo? Komaj mogoče. Ti revolucijonarji bi utegnili antanti v Rusiji še škodovati.
Med brezkončnimi posvetovanji, kdaj in kako naj se potovanje izvede, je Lenin odposlal mnogo pisem, ki so izšla v boljše-viških listih. Drzno je pisal proti vladi Lwov-Kerenskega: »Niti trenutek ne pomišljam izjaviti, da sem pripravljen prej prelomiti s komurkoli pri naši stranki, kot pa da bi dal priznanje Kerenskega social-patriotizmu. Ne samo Viljem, tudi angleški in italijanski kralj morata pasti. Nobenega zbližanja z drugimi strankami, nobenih kompromisov!«
Da bi smel potovati skozi Nemčijo, se je Uljanov pogajal z nemškim glavnim stanom. Kdo ve na kakšne pogoje je moral pristati? Oficielno se je obvezal, da bo delal na to, da se nemški in avstrijski civilni ujetniki osvobode. Kaj pa neofici-elno ?
Ako bi Nemčija ne polagala visokih nad na tega revolucijonarja, gotovo bi mu pre- j voz ne bila dovolila. »S tem, da je naša 1 vlada dovolila Leninu potovanje v Rusijo skozi nemško ozemlje, je prevzela tudi posebno odgovornost nase. Z vojaškega stališča je bilo potovanje upravičeno, Rusija mora pasti.« (Ludendorff: Moji spomini.)
Te Ludendorffove besede dajo mnogo slutiti. Rusija naj torej pade v sovražnikove roke s pomočjo Lenina. Mar Keren-ski ni imel prav s svojo trditvijo, da je Uljanov od nemškega špijonažnega oddelka prejel visoke svote, da bi izdal svojo domovino?
Čiste resnice najbrže ne bomo nikoli zvedeli. Leninu je nemški glavni stan izstavil potni list. Kakšno je bilo to potovanje skozi Nemčijo? Vsakovrstne, bujne bajke pripovedujejo o tem. Naj govori Lenin sam: »Ko so bile vse možnosti, da dobim dovoljenje potovati skozi Nemčijo izčrpane, so švicarski socialisti stopili v stik z nemškimi oblastmi. Vse dogovore je vodil švicarski tajnik Fric Platten. Ruski socialisti so se obvezali, da bodo stre-ftieli za tem, da se avstrijski in nemški civilni ujetniki osvobode. Obenem pa so zahtevali eksteritorijalnost pri prevozu, nobene kontrole prtljage ali potnih listov, noben nemški uradnik se ne sme približati vagonu, seznam skozi Nemčijo potujočih emigrantov sestavijo Rusi sami. Emigran-tje so imeli svojo lastno prehrano ter se
tri dni in tri noči niso prikazali iz vagona, ki je bil ves čas pod nadzorstvom treh nemških oficirjev. A .tudi nemške oblasti so postavile zahtevo, da med prevozom Rusi ne smejo z nikomer stopiti v stik.
Zelo dvomljivo je, če se je prevoz skozi nemško ozemlje res dovolil pod tako lahkimi pogoji in važnimi zahtevami. Naj bo že kakor hoče, Lenin in njegovi prijatelji so neovirano dospeli v Stockholm, kjer so jih komunisti pogostili. Nek Šved je Leninu podaril par škornjev, bodoči .»rdeči car« vendar ne bo v strganih čevljih stopil na ruska tla.
Na saneh so nato prepeljali vseh 30 izgnancev do ruske meje, kjer so bili triumfalno sprejeti.
Na petrograjskem kolodvoru je stala več tisočglava množica. Promet je bil oviran, cestna železnica se je komaj mogla gibati, čete so korakale po peronu, povsod so vihrale rdeče zastave. Zlatordeče obrobljeni slavoloki, pozdravni napisi in revolucionarni izreki so se brali vsepovsod. Godbe so stale pripravljene. Mladina je trosila cvetje, skratka, boljševiška stranka je poskusila vse mogoče, da bi svojega voditelja sprejela kot kneza, ki naj navduši množice ter ustrahuje provi-zorno vlado.
Končno je vlak privozil na postajo. Godba je zaigrala marseljezo. Lenin je stopil iz kupeja. Nobene zadrege ali presenečenja. Zdelo se je, da je tak. sprejem pričakoval. Predsednik petrograjske-
ga sveta vojakov je Uljanova vodil v salonsko čakalnico, tja, kjer je nekoč car sprejemal svoje visoke obiske. Lenin je bil pri prvem pozdravnem nagovoru osupel. Govor je bolj sličil moralni pridigi kot pa navdušenemu pozdravu: »Tu v Rusiji pozdravljamo sodruga Lenina. Mislimo, da je sedaj glavna naloga revolucionarne demokracije varstvo naše revolucije pred vsakoršnim ogrožanjem od zunaj ali znotraj. Zato smo mnenja, da je sedaj nujno potrebna skupnost vse demokracije, brez vsakega cepljenja. Upamo in prepričani smo, da boste z nami naših misli.«
Uljanov je odgovoril v vse drugačnem tonu: »Srečen sem, da morem v vaši osebi pozdraviti zmagoslavno revolucijo. Roparska imperijalistična vojna je začetnica državljanske vojne po vsej Evropi. Ni več daleč ura, ko bodo narodi obrnili orožje proti svojim izmozgavcem in kapitalistom. Ne danes, ne jutri, vsak dan lahko dovede do poloma evropskega kapitalizma. Ruska revolucija, katero ste vi izvedli, mu je zadala prvi sunek. Živela socialistična svetovna revolucija!«
Čeravno so se navzoči menjševiki jezili nad takšnimi besedami, so vseeno posadili Lenina na tank ter ga med viharnimi ovacijami vozili po glavnih petrograjskih ulicah. Došli »Fuhrer« pa je na raznih točkah mesta množice nagovoril. Končno so ga odvedli na stanovanje. Določili so mu namreč palačo neke plesalke.
(Dalje prihodnjič)
2 deta/sitih
Kaj je z ljubljansko tobačno tovarno?
Obseg dela v tobačni tovarni se že delj časa vedno bolj omejuje in tudi število zaposlenega delavstva se stalno zmanjšuje. Zadnje dni pa zopet čujemo glasove o ukinitvi tovarne.
Pred vojno je tovarna zaposlovala nad 2000 delavcev in delavk, po vojni je to število padlo na 1100, sedaj pa jih je zaposlenih le okoli 600 delavcev in delavk.
Ukinitev ljubljanske tobačne tovarne bi pomenila nemožnost obstoja velikega števila delavstva. Zaradi tega je sestavil odbor obratnih zaupnikov posebno spomenico, ki jo je izročil vsem merodajnim faktorjem. V njej opozarja na glasove o de-montaži tukajšnje tovarne ter zahteva, da se ustavi že početo zmanjševanje delavstva in postopno ukinjevanje izdelave cigar. Znižanje v tovarni zaposlenega delavstva ni v nobenem razmerju s porastom prebivalstva mesta Ljubljane.
Poslednja okrnitev ljubljanske tobačne tovarne, ko se je prenesla vsa fabrikacija cigar na tovarne v Zagrebu in v Senju, je bila tako v socialnem, kakor tudi v gospodarskem oziru za ljubljanske delavske sloje najhujši udarec. S tem je zapečatena usoda okoli 100 družin. Znano je, da je prebivalstvo dravske banovine najboljši konzument tobačnih izdelkov, ne pozna tihotapstva s tobakom in je zato zahteva, da se vzdržuje obrat edine tobačne tovarne, neokrnjen v polnem obsegu, popolnoma upravičena.
Za tako veliko prodajno območje kot ]e Slovenija, je ljubljanska tobačna tovarna v polnem obsegu potrebna, saj konzumira naša banovina približno 12% vsega kon-zuma tobaka in tobačnih izdelkov v državi. Tudi izgovor na racionalizacijo proizvodnje ne drži, ker bi se taka racionalizacija dala izvesti tudi pri nas in je delno itak že izvršena.
Ljubljanska tobačna tovarna ima staro tradicijo. Z njeno zgradbo so začeli ie^
1872 in je trajala gradba tri leta: 1872,
1873 in 1874. V teh letih so znašali gradbeni stroški 629.527 goldinarjev (1 milijon 257.054 kron). V kasnejših letih je tovarna investirala (1875—1879) v nove zgradbe še 161.025 gold. (332.050 kron). 2e v začetku svojega poslovanja je v prvih letih število delavstva znašalo čez 1000 in je bila tobačna tovarna največje industrijsko podjetje v Ljubljani, ki je štela leta 1870 22.593 prebivalcev, 1.1880 pa 24.618 prebivalcev. Bila je vir zaslužka ne samo za Ljubljano, ampak tudi za ši: roko okolico in njeno območje je segalo daleč v ljubljansko predmestje. Sedaj je poteklo 65 let od njene ustanovitve.
Zato je potrebno, da se število delavstva v tukajšnji tobačni tovarni vsekakor poveča v skladu z delavstvom drugih to-bačnih tovarn, tako, da bodo eventualno potrebnih redukcij deležne vse tovarne, ne Pa samo ljubljanska, ki je bila zapostavljena samo zato, da se favorizira zagrebška in senjska, in da se prepreči še na-daljna demontaža, kot se je to že zgodilo s fabrikacijo cigar, katere so bile kot tradicionalni izdelek tukajšnje tovarne najboljše na glasu po državi. Vse to je potrebno v interesu socialne zaščite delavstva in ljubljanske industrije.
Videm ob Savi
Volitve obratnih zaupnikov. Pred kratkim smo ustanovili podružnico ZZD. Naša organizacija je v četrtek, dne 25. avgusta izvedla volitve obratnih zaupnikov v podjetju Dukič in drug, katero gradi v Vidmu novo tovarno, ki je last g. Bonača. Od 141 tam zaposlenih delavcev je nad 100 organiziranih v naši podružnici ZZD. Zato je tudi bila vložena samo ena kandidatna lista in je tako ZZD dobila vseh pet obratnih zaupnikov.
Groblje-Jarše
Ker je večina naših članov in članic včlanjenih pri fantovskih odsekih, oz. dekliških krožkih in se bodo Narodnega tabora v Kamniku udeležili v krojih, naša 0rganizacija ne bo tvorila svoje skupine. Rabljeni pa so vsi ostali člani, da se tega tabora sigurno udeleže. — Med drugimi govorniki bo govoril tudi predsednik centrale ZZD, tov. Preželj.
. Opozarjamo odbornike, da je v nede-
lo	po prvi maši ob 7. skupna seja. — Olanstvo pa opozarjamo, naj ne pozabi, da 3e 'druga nedelja, 11. t. m. druga v mesecu lh da je to nedeljo članski sestanek obeh skupin. — Bog živi!	Odbor!
Groblje
Dolgo časa smo se pripravljali na skle-tisWV kolektivne pogodbe z »Misijonsko 31 karno«. Sestavili smo osnutek in ga po-1 vodstvu tiskarne. Dne 16. in 22. avg.
sta se v tiskarni vršili razpravi za sklenitev kolektivne pogodbe. Za centralo ZZD se je razprav udeležil strokovni tajnik tov. Višnar. Na razpravi dne 22. t. m. je bil sklenjen in podpisan sporazum, po katerem je bil od podjetja v celoti sprejet osnutek kolektivne pogodbe, ki ga je sestavila ZZD. Podjetje je pokazalo popolno pripravljenost za sporazum; pogodba v ničemer ne zaostaja za grafično pogodbo ostalih podjetij, kar se pa tiče plač, procentov itd. pa je še mnogo ugodnejša. Prav ta pogajanja so pokazala, da je možno na lep, miren način z medsebojnim sodelovanjem in razumevanjem položaja na obeh straneh dobro in pošteno urediti delovne pogoje. Sedaj bodo tudi delavci »Misijonske tiskarne« enako in še bolj upoštevani delavci kakor pa delavci ostalih grafičnih podjetij, zaslužili pa bodo še bolje in pri tem ohranili svoje dobre od-nošaje s podjetjem.
Rogaška Slatina
V 32. št. »Slovenskega delavca« z dne 13. avgusta 1938 smo priobčili na tretji strani v drugem stolpcu pod naslovom Rogaška Slatina članek, v katerem so■ izneseni napadi na g. ravnatelja zdravilišča v Rogaški Slatini. Članek je bil sestavljen na podlagi enostranskih informacij, zato vsebuje več netočnosti. Ker nočemo delati nikomur krivice, izjavljamo, da so bili napadi, ki se tičejo osebe g. ravnatelja zdravilišča v Rogaški Slatini, neosnovani in da g. ravnatelj postopa vedno le kot mu veleva službena dolžnost.
Jesenice
V	novo dobo
V »Tovarniškem vestniku« z dne 15. avgusta t. 1. čitamo med poročili o izletih delavstva tudi poročilo, da se pri KID začenja nova doba. Nikdar od kar je ZZD na Jesenicah v življenju nismo uganjali demagogije pa bodisi to na članskih sestankih ali v svojih poročilih v našem delavskem glasilu. Poznana so nam vsa pota slovenske industrije v njeno dobro ali slabo, zato smo vedno v vseh svojih korakih ali akcijah zastopali strogo resnično stanje. Kot delavska strokovna organizacija, katera računa s stvarnostjo položaja smo vedno, če je bilo potrebno povedali na glas brez bojazni svoje mnenje. Vemo, da delavstvo od KID živi, vemo pa tudi, da upravni svetniki živijo od delavcev. Ce bi ne bilo enega ali drugega tedaj bi bilo življenje obeh strani nemožno.
Da se pri KID uveljavlja nekakšna nova doba, to je vidno vsem Jesenicam in ni potrebno, da je zaposlen baš v podjetju. Znano nam je n. pr., da se je v letu 1933 vršil v prostorih tov. restav. sestanek predstavnikov organizacij in njenih zaupnikov kateri je bil sklican na zahtevo lastnikov KID. Na tem sestanku se je navzočim prečitala okrožnica upravnega sveta, v kateri je ta izrazil željo naj delavski časopisi v najkrajši možnosti opustijo vsaka poročila o dogajanjih pri KID zlasti pa o zaslužku delavstva. Pa poglejmo danes, isti ljudje, ki so na predstavnike organizacij skušali vplivati naj molče, so sami ustanovili svoj list, (do česar imajo popolno pravico in jim tega niti najmanj ne skušamo obraniti, hočemo samo navesti nekatera dejstva, ki so za razvoj delavskega gibanja važni, da prehaja delavstvo v neko danes še ne povsem znano novo dobo), v katerem na vso moč in sko-ro v vsaki številki čitamo poročilo o delavskih zaslužkih, ki da so po njegovem poročilu najvišji v državi. Takrat se je delavskemu časopisju tako poročanje zamerilo, danes pa podjetje to samo izvaja.
Ne samo nam, tudi vsi trezni delavci pri KID so se imeli priliko v teku razvoja dogodkov prepričati o nesramni demagogiji gotove skupine ljudi, ki jo je izvajala v vodstvih organizacij nad delavstvom in tovarno. Čestokrat se je po lahkovernosti in po neprevdarnosti večine delavstva ustvaril škodljiv položaj tako za podjetje kot za delavstvo samo. V dokaz, da smo na pragu v novo dobo nam je dejstvo, da isti ljudje danes igrajo najvplivnejšo (vodstveno) vlogo pri organiziranju obratnih izletov. Tisto pa, ki je vsa zadnja leta zastopalo pravilno objektivno stališče, ni imelo potrebnega ugleda in ga nima niti danes, pa čeprav je že večkrat poleg svojih interesov branila interese tudi KID. Mi si upamo že danes napovedati, da bo zaključek te nove dobe morda drugačen, nego si predstavljajo ljudje od vodstva KID. Vedeti je namreč treba, da so na delu sile, ki imajo izrecni interes ustvarjati še večjo anarhijo. Treba je previdnosti. Cemu naprimer redukcije, če se takoj za tem začasno sprejema nove delavce. Razumljivo je in utemeljeno, da se javnost, zlasti pa delavstvo nad tem razburja. Ne more se zameriti nikomur, če se je ustvarilo mnenje, da KID zlo-
rablja člen, v katerem je predvideno 20% znižanje zaslužka za novo delavstvo. Ce se začasni sprejem teh novih prekmurskih delavcev da strokovno utemeljiti, zakaj se tega ni storilo. Prepričani smo, da bi delavstvo, katero je bilo odpuščeno pod strokovnim nadzorstvom prav tako izvršilo naročeno delo. Vsa leta po vojni dobi se je dogajalo, da so progovna dela izvrševali delavci iz obratov, za katere ni bilo naročil.
Upamo si trditi, da je »Tovarniški vestnik« v svojih poročilih neobjektiven. Ce v resnici želi ustvariti sožitje z delavstvom, tedaj ne sme poročati na način, ki delavstvo doma ob čitanju razburja. Delavni! namreč po svojih strokovnih organizacijah vedo vsaj približno za gosp. stanje delnic. Mi si upamo dokazati, da je položaj delavstva mnogo na boljšem v Trbovljah. Ce se že toliko poudarja povprečni zaslužek našega podjetja in ustvarja mnenje o »sijajnem« položaju delavstva, tedaj bi se moralo poročati tudi to, da so Jesenice v prvi skupini glede draginje v državi. Delavstvo si lahko prav samo iz dnevnih dogajanj in opazovanj ustvari drugačno sliko, nego jo skuša naslikati v »Tov. vestniku«. V tem nastaja odpor.
ge eno bomo povedali. Večkrat se iz vodstvene strani KID poudarja, da se in se bo čuvalo v uradnih nastopih in drugih okoliščinah nestrankarstvo. Dejstvo pa je, da prav od vodstvenih oseb čujemo na pozdrav delavstva »Dober dan« odgovor »Zdravo«. Ali bi bilo prav, če bi delavstvo pozdravljalo svoje nad-rejene s pokreta-škim pozdravom? Mi vemo, da ne. Zato naj se tudi od nadrejenih vpelje nestrankarski odgovor. Na delavski strani bi našlo to samo ugoden odmev.
Ce smo to napisali, smo napisali v dobri veri, da le z resničnim objektivnim postopanjem, pa bodisi to na katerem koli področju, ustvarjamo zdravo sožitje, od katerega bosta imeli koristi obe strani. Delavstvo bo to pozdravilo in težkoče, ki zadevajo njega ali podjetje, vedno z veseljem pomagalo po svojih močeh odpravljati.
»Taboru« v odgovor.
Novo pečeni časopis, ki naj služi do mastnih korit nekaterim, se v svoji številki z dne 27. avgusta z lažjo zaganja v nas prav brezuspešno. Kakor kaže, imamo enega nasprotnika več, ki naj pomaga [uničevati našo ZZD. Mi se tudi tega no-ivega nasprotnika ne bojimo. Prav dobro vemo, da se v borbi kristaliziramo in rastemo. Naj bo časopis »Tabor« toliko ljubezniv in resnico-ljuben, ter naj nam pove, kdo mu je poslal lažno poročilo o zaupnikih ZZD na Jesenicah. Mi namreč prav dobro vemo, da je zaupnik Bregant Jože iz utemeljenih razlogov moral podati ostavko. Vendar pa je še vedno naš in bo ostal, o čemer se bo imel »Tabor« priliko sam prepričati. Na njegovo mesto je takoj stopil v akcijo njegov namestnik. Ce pa ni bil na zadnjem plenumu zaupnikov navzoč, so krive orožne vaje, po katerih je bil zadržan. Laž ima kratke noge in se bo »Tabor« imel priliko prepričati po številu svojih naročnikov na Jesenicah.
ČLANOM ZZD V VEDNOST
Vsem članom ZZD na Jesenicah in tudi članom podružnic izven Jesenic, zaposlenim pri KID sporočamo, da se v nedeljo dne 4. septembra ob pol 10. uri dopoldne vrši v veliki dvorani Krek. doma redni članski sestanek.
Podana bodo za vse člane važna poročila o delovanju organizacije za koristi članov. Dogodki, ki se dogajajo so samo-posebi tako važni, da ne sme nikdo ostati doma. Dnevni red bo v podrobnosti razviden na sestanku. Sestanek je sicer jeseniške podružnice, vendar je pa vsled važnosti dnevnega reda nujno, da se vsi dela prosti člani ostalih podružnic sestanka udeležijo. Upoštevajte točnost!
Na svidenje!
KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA NA JESENICAH Razglas!
Razpis nedeljske zdravniške službe.
Za mesec september 1938 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in na praznik, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer:
4. septembra g. dr. Ceh Milan 6. septembra g. dr. Tancar Avguštin.
11. septembra g. dr. Ceh Milan
18. septembra g. dr. Tancar Avguštin
25. sepetmbra g. dr. Ceh Milan.
Novo mesto
Delavci, zaposleni pri gradbi ceste v Mirni peči, smo že pred mesecem opomni-
li	svojega delodajalca g. Svetineta, naj nam plača pribitek za nadurno delo kakor tudi bolniške tedne.
Prvotno je g. šef našo zahtevo odločno odklonil, ko pa ga je opomnila centrala kakor Delavska zbornica, so izjavili njegovi zastopniki (palirji)( da bomo dobili
DROBNE DOMAČE
Kraljevič Andrej je po svoji operaciji popolnoma ozdravel in se vrnil na Bled. Pred svojim odhodom je pripel primariju Dr. Lavriču in drugim zdravnikom ter strežnici usmiljenki visoka odlikovanja.
Avtomobilska nesreča. Blizu Radeč je prišlo do karambola dveh osebnih avtomobilov. Pri tem je bilo 7 ljudi več ali manj hudo ranjenih. Zaradi karambola sta hudo trpela tudi oba avtomobila in so ju morali z vprežno živino spraviti v mehanično delavnico.
Nevaren požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju gostilničarja Rogana v Gornjem Cmureku. Hlapec, ki je spal v gospodarskem poslopju je dobil hude opekline. Domnevajo, da je bil požar podtaknjen in je orožništvo požigalcem že na sledu.
Aretacija tihotapca. Na železniški postaji v Teznem so aretirali krošnjarja Petra Galica, ko je hotel prestopiti v osebni vlak proti Zidanemu mostu. Pri Galiču so našli 292 vžigalnikov in 99 paketov igralnih kart.
Elektrika je ubila v Slovenski Bistrici
12	letnega fanta, ki je na gospodarskem poslopju utaknil roko v podstavek za električne varovalke. V tem položaju so ga našli čez nekaj časa že popolnoma otrplega. Poklicali so naglo zdravnika, ki pa nesrečnemu fantu ni mogel več rešiti življenja. Preiskava je ugotovila,, ,$%■ je bil vod priklopljen na električni tok, močan 220 voltov, Ker je bil fant bos, tla pa so bila mokra 'zaradi deževja, je s svojim dotikom povzročil zvezo z zemljo.
Sneg je zapadel na hribih okoli Bleda in tudi okoli Sarajeva so bile te dni vse gore pobeljene. Zaradi tega je nastal po vsej Bosni velik mraz. Vsi pozni posevki so uničeni, posebno pa še vsa zelenjava. Po nekaterih planinah zaradi zgodaj zapadlega snega ne bodo mogli pokositi sena.
Za regulacijo Drave in Mure je gradbeni minister odobril 3 milijone Din. Pomoč so izposlovale deputacije, ki so na pristojnih mestih v Belgradu dokazale, kako veliko škodo naredita te dve reki s svojimi vsakoletnimi povodnji. Posebno sta se za to zavzela oba slovenska ministra dr. Anton Korošec in Dr. Miha Krek. Z regulacijskimi deli bodo pričeli v najkrajšem času.
Slinavka in parkljevka se je tudi pri nas močno razširila vsled česar so izdale oblasti stroge ukrepe za pobijanje te bolezni, ki povzroča kmetu toliko skrbi. V savski banovini je začela ta živalska bolezen že pojemati. V Nemčiji se je pa še razširila, čeprav število okužb ni več tako naraslo, kakor preje.
Zaradi krivoprisežništva je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen 26 letni posestnik Jožef Horvat iz Draškovega sela pri Šmarju pri Jelšah na 2 in pol leti robije. Tudi posestnik Martin Pezdevšek, Karl Čakš in mizarski pomočnik Franc Kleine so bili obsojeni za krivoprisežni-štvo na kazni od 7 mesecev dofl in pol leta robije.
zahtevani znesek izplačan prihodnjo soboto. Za temi obljubami je bilo že veliko sobot in do danes še ni bilo tiste, ki bi nam prinesla izpolnitev obljub.
Delo gre h koncu in pravzaprav ne bomo čakali nobene sobote več in se krepčali z obljubami zastopnikov podjetja, ampak bomo potom naše centrale vložili proti gospodu, ki ne pozna ali pa namenoma ne spoštuje zakona, tožbo.
V okolici Novega mesta delodajalci prav malo spoštujejo socialne zakone in uredbo o minimalnih plačah.
Zato pa je naša podružnica, čim je dobila potom svojih članov to na znanje, vsa ta podjetja na to opomnila; ta so se po svojih zastopnikih opominu odzvala. Poudarjali so, da so pripravljeni plačo tudi zvišati, samo da ne bi prišlo do kakih resnejših zapletljajev. Delavci so si tega sami krivi, ker si sami med seboj konkurirajo in marsikateri s tem sam sebi nasprotuje, misleč da je s tem, če gre delat za najnižjo plačo, prijatelj gospodarja ali njegovega namestnika.
Kolikor je naših članov, bomo iste poučili o socialnem življenju, vedno in povsod ščitili njihove interese, vsakdo pa, kdor ni pri nas organiziran, ni z nami in je tako po našem mišljenju proti nam.
Sestanki In zborovanja.
V NEDELJO, DNE 4. SEPTEMBRA: JESENICE: članski sestanek ob % 10 dopoldne v Krekovem domu.
v Četrtek, dne 8. septembra:
RADEČE: občni zbor ob 7 zjutraj v Na-
rodnem domu.
Bodite apostoli našega tiska!
imuSMiA umu/itn
Kaj nam daje in jemlje sprememba obrtnega zakona
Letos meseca januarja je izšel osnutek sprememb sedanjega obrtnega zakona. V sedanji obrtni zakon ni globoko poseženo, spremembe so v glavnem le stilističnega značaja.
Glede komanditne družbe je po novem osnutku urejeno tako, kot se je dosedaj prakticiralo. Skupina nekaj oseb, od katerih ima vsaka podeljeno obrtno pravico.
O koncesioniranih obrtih je nekaj nebistvenih sprememb. Zakon o pooblaščenih inženjerjih ostane tak kot je. Predpisi o postopku so ostali nespremenjeni. Način izvrševanja obrta se po osnutku izdatno omejuje. § 58 obrtnega zakona ostane skoraj nespremenjen. H krošnjarjem naj bi spadali tudi prevozniki in po-strežčki, specialni predpisi pa naj bi ostali še nadalje v veljavi. Sejmski predpisi se dalekosežno omejujejo.
Glede nameščencev vsebuje osnutek predvsem določilo, kdaj se odvzame pravica imeti vajenca, določa, ida se učno razmerje ne prekine takrat, ko gre vajenec v kader, pomočniška doba se podaljša iz do-
sedanjih dveh na tri leta. Dovršena srednja šola nadomešča vajeniško in predpisano pomočniško dobo. Nepopolna ne zadošča.
Vobče se opaža, da se polaga večja paž-nja na trgovsko izobrazbo. Novo pa je to, da oprošča obveznosti obiskovanja šole tistega vajenca, ki ima dva razreda srednje šole. Glede izpitov so vsi vajenci v rokodelstvu in industriji enaki. Pomočniška spričevala se izdajajo na štroške obrtnih združenj, v industrijskih obratih pa nosijo stroške obrati sami.
Spremembe zadevajo predvsem delodajalce in gospodarstvenike. Niso pa upo-štete v dovoljni meri zahteve delojemalcev. Oni del obrtnega zakona, ki vsebuje delovno pravo, je ostal skoro nespremenjen. Temu se ne moremo čuditi, ker vemo, s koliko silo so se delodajalci in njihova združenja prizadevala, da bi se ta določila spremenila na škodo delojemalcev.
Mi pa vztrajamo pri svoji zahtevi po enotnem delovnem pravu. Temu stremljenju je tudi minister za socialno politiko naklonjen, ker želi, da bi se vsa naša socialna zakonodaja sistematično uredila in tudi v celoti izvajala.
SONCE IN SENCE DOMA IN DRUGOD
Nova doba miru v Podonavju.
Na Bledu je bila konference Male Zveze, katere članice so: Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija. Prvotni namen Male zveze je bilo nadzorovanje Madjar-ske in da v slučaju potrebe prepreči razvoje, ki bi mogli škodovati zavezniškim državam. Jugoslavija je bila med omenjenimi tremi državami prva, ki je bila za mirno poravnavo vseh obstoječih spornih vprašanj. Najprej je vzpostavila prijateljske odnošaje z Bolgarijo in Italijo in je vlada Dr. Stojadinoviča napela vse sile, da se tudi naša severna meja napram Ma-djarski zavaruje z najuspešnejšim orožjem, ki se imenuje prijateljstvo. Romunija je spoznala pravilnost te smeri in ji je končno sledila tudi Češkoslovaška.
Blejska konferenca Male Zveze je spremenila pakt med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo v miroljubno sredstvo in postavila varne temelje za trajno prijateljstvo med državami Male zveze in Madjarsko, s tem se začenja v Podonavju nova doba mirnega sodelovanja. Naši kraljevi vladi in njenemu predsedniku Dr. Stojadinoviču gre posebna zasluga, da je konferenca na Bledu, našemu slovenskemu biseru, zaključena s tako sijajnim uspehom.
Preosnova vlade
V	imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so bile 25. t. m. sprejete ostavke, ki so jih dali trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, vojni minister general Ljubomir Marič in minister za telesno vzgojo dr. Vjekoslav Miletič, ter so bili vsi postavljeni na razpoloženje.
Za novega vojnega ministra je postavljen armadni general Miljutin Nedič, načelnik glavnega generalnega štaba, za trgovinskega ministra je postavljen ing. Nikola Kabalin, za ministra za telesno vzgojo pa dr. Mirko Bujič, župan mesta Splita.
Koroški narodni voditelj župnik Vinko Poljanec, o katerega mučeniški bolezni smo poročali v zadnji številki »Slov. delavca« je podlegel trpljenju. Kar se je po znanih marčnih dogodkih zopet vrnil v svojo župnijo, prej tako čil mož ni bil več sposoben za delo. Življenje je dogorevalo in dogorelo kot žrtev pred narodom in Bogom. Domovina ne bo pozabila svojega velikega moža. Njegova duša naj počiva v miru!
G. minister dr. Dr. Cvetkovič se je v Dubrovniku udeležil zbora Jugorasa in se nato z ladjo odpeljal v Split, kjer so ga pričakali zastopniki JRZ in oblasti. Raz-govarjal se je z tamošnjimi delavci in se zanimal za njihov položaj. Iz Splita se je g. minister podal v Zagreb, kjer je obiskal prostore Jugorasa. Na konferenci Jugorasa je dal navodila za ustanovitev pokrajinskega fonda za uslužbence na področju savske banovine. Minister dr. Cvetkovič je obiskal tudi Borzo dela in hrvaškega nadškofa dr. Stepinca ter mu želel skorajšnje okrevanje.
Na narodnem taboru v Ljutomeru, ki se je vršil ob 70 letnici prvega slovenskega tabora, je nad 10.000 Prlekov veličastno proslavljalo 20 letnico Jugoslavije. Na taboru je vladalo nepopisno navdušenje. Burno pozdravljen je govoril največji sin Prlekije g. minister dr. Anton Korošec. Povdarjal je, da ta naša zemlja, katere narodno zavest je začel buditi prvi ljutomerski tabor pred 70 leti, ta zemlja naših dedov in pradedov bo ostala zemlja naših
otrok in vnukov, bo ostala slovenska zemlja v jugoslovanski državi vekomaj! Slovenska govorica, slovenska pesem, slovenska zavest bo živela vekomaj! Mi bomo ostali in hočemo ostati v svoji narodni državi Jugoslaviji vekomaj! Nadalje je g. minister m. dr. izjavil, da glede skupščinskih volitev še ne more povedati točen datum, kedaj se bodo vršile, a bo bližnja prihodnost prinesla jasnost v tem vprašanju.
Pri Kraljici miru na Brezjah so se zbra-
li	slovenski bojevniki, kjer so na veličasten način manifestirali za misel: nikdar več vojne! ki je temeljna ideja bojevniških organizacij, ki družijo po vsem svetu bivše tovariše iz strelskih jarkov in kavern. Ob tej priliki je bila svečana blagoslovitev in odkritje spominske plošče velikemu bojevniškemu apostolu pok. Kuratu Francu Bonaču.
Drugod
Obisk madžarskega regenta Horthya v
Nemčiji je bil združen z velikimi svečanostmi in vojaškimi paradami, kar so z nekih strani hoteli naslikati kot uvod v vojaško zvezo med Nemčijo in Madžarsko. Te vesti najbolj zanikuje sklenitev nenapadalne pogodbe z Malo zvezo na Bledu.
Na Češkoslovaškem je položaj vedno bolj napet. Nemci odklanjajo vsa nadalj-na pogajanja z vlado. Veliko razburjenje je vzbudil neki proglas, ki ga je baje objavila sudetsko-nemška stranka. V proglasu pravijo, da je teroriziranje sudetskih Nemcev doseglo višek in pozivajo pristaše stranke, naj se poslej vsak sam brani tudi s silo in naj več ne čaka na zaščito zakona.
Angleški posredovalec lord Runciman namerava radi ureditve narodnostnega vprašanja staviti svoje predloge, po ka terih se naj deli Češkoslovaško v 23 kantonov, ki naj bi kolikor mogoče ustrezali narodnostnim mejam, in da se dosedanji jezikovni zakoni razveljavijo ter da ~e na vsem državnem področju uveljavi enako pravnost vseh v državi govorjenih jezikov.
Parlamentarni klub slovaške ljudske stranke je tudi izdelal spomenico, v kateri zahteva, da mora Češkoslovaška po-stati zvezna država, da mora biti na slovaškem področju slovaščina uradni jezik, da morajo Slovaki imeti svojo vojsko, državljanstvo, svoj slovaški parlament in zastopstvo v praškem centralnem parlamentu.
V	Palestini nemirov ni konca ne kraja kljub močni vojaški posadki, katero Angleži stalno ojačajo. Cete imajo mnogo posla, ker morajo kratiti uporne Jude, ki napadajo Arabce, nato pa zopet Arabce, ki se borijo proti Judom in angleškim če-tam. Zaradi eksplozije peklenskega stroja pod angleškim tovornim avtomobilom so angleške čete vrgle v zrak 120 hiš v vasi Saab, v Jenini pa 100.
Na daljnem vzhodu japonska kopna in vodna letala z vso silo napadajo kitajske postojanke vzdolž reke Jangce. Neprestano bombardirajo in obstreljujejo s strojnicami vsako večjo skupino kitajskih vojakov. To je pričetek velike japonske ofenzive, s katero nameravajo Japonci zavzeti Hankov, še preden zapade sneg. Po lunghajski železnici, ki je bila meseca junija poplavljena, vozijo neprestano vlaki, polni vojaštva in municije.
General Cangkajšek je pregledal kitaj ske postojanke in pravi, da bo sam organiziral obrambo mesta Hankova, ki je se
BELE2KE
POD ENO SLIVO...
»Delavska politika« je napadla naš zad-l nji tabor Velenjskega okrožja ZZD in nas j je z njim vred že kar k pogrebu nesla. Njen dopisnik je na eno oko menda čisto I mižal, na drugega pa je škilast in takoj resnice videti ni mogel. Samo skozi enoj trepalnico je vjel par solnčnih žarkov in z j njima dvoje zelenih sliv, pod katerimi soj zborovali naši delavci. Tako malo jih jej menda bilo, da bi jih bil najraje kar naj solati pojedel ali pa okisane kakor ku-| marce, ko je gotovo »mačka« imel radij našega lepega tabora. V resnici je bil J namreč tabor prav lep, prav dostojen, na-1 šemu mlademu pokretu v čast.
»Delavski politiki« pa povemo na uho,| da naj jo bo sram, da smo zadnje čase videli že nekaj rdečih zborovanj in preli-j stali nekaj njihovih članskih seznamov ter j ugotovili, da stoji nekdaj tako močna rde- j ča armada, med vsemi našimi strokovnimi | organizacijami kar na zadnjem mestu. Kar mraz nas je stresel pred strahotno | kugo, vsled katere očitno pada barometer in napoveduje splošno poplavo, ki boj rdeče odnesla za vedno. Samo generali sel bodo rešili, kakor je pri njih navada, in si-1 cer vsi skupaj pod eno slivo ali pravza-j prav na njo, sicer bi še nje voda deroča j zelena odnesla.
ZDAJ PA NE BO NIC ...
Stari ata »Narod« se je zelo razpenili na naš članek »Za svobodno ali diktator-1 sko drpžbo.« Njemu, ki je vedno bojevito J bojeval boj proti svoboščini, ni bil namreč I kar nič všeč. Posebno mu ni po godu, da se zavzemamo za svobodo stanov v sta-1 novski družbi in pravi, da ji je že zdavnaj I odzvonilo. »Narod« jo je obsodil, »fertik« I je zdaj. Duhovna velesila katolicizma se je zrušila, Rim se je zmajal, ko je odprla] svoja brezzoba usta »Naroda« modrost.
»JUTRU« V POJASNILO ...
Prva je prepovedana, druga pa ne.
>Jutro« v Ljubljani se hudo boji, dal smo mi o Francu strašno slabo informirani. Še naš urednik se mu smili in pravi, da ta hribovski »fajmošter« gotovo misli, da Franco samo roženvenec moli in prebira sv. pismo in rožce pobira. »Jutru« bodi povedano na skrivaj, zato, da tega škofu ne pove, da še ta gorski »fajmošter« ne I dela samo tega, kar naj bi po njem mislil I o pobožnem Francu. Toliko pa ve, da bil gospodje pri »Jutru« zanj in za Franca radi videli, da bi bilo tako. Ti gospodje I bi bili namreč zelo zadovoljni, če bi bili vsi zaresni katoličani taki, da bi samo molili, sv. pismo brali in rože pobirali, oni pa I bi svoj škodljivi posel lahko nemoteno opravljali. »Jutro« in rdeči v Španiji so si po mislih pravi bratci. Oboje boli hudo in zelo, da jih katoličani nočejo kar naprej držati, ampak jih znajo tudi temeljito na-| za j dati po pregovoru: »Ta prva je prepovedana, ta druga pa ne.«
daj že tako močno utrjeno, da bo moglo zadrževati Japonce najmanj šest mesecev Na Nemškem je izšel ukaz, da mora od slej vsak Jud, ki nima izrazito judovskega imena, dobiti še posebno judovsko ime, kako na primer Izrael, ženske pa Sara. V prihodnje pa bo moral vsak judovski novorojenec dobiti ob rojstvu pristno judovsko ime, katero mu bodo izbrali starši izmed imen, ki jih bo vlada določila za Jude.
Poleg tega je izšel zakon, po katerem nameravajo bivšega avstrijskega kancler ja Schuschnigga in ostale oblastnike nek danje Avstrije postaviti pred posebno državno sodišče na Dunaju in jih soditi v imenu nemškega ljudstva.
V Španiji je teror rdečih čezdalje večji in so Katalonci kakor .tudi Baski skrajno nezadovoljni z boljševizacijo, ki jo izvr šujejo člani ruske GPU. Zlasti je katalon-ce ogorčilo zločinstvo, ki se je zgodilo v Castueri. Mladi duhovnik Rodriguez je v ječi delil sv. zakramente ljudem,^ ki so bili obsojeni na smrt. Boljševiški miličniki so ga zato na križ pribili, potem pa vanj stre-ljali, dokler ni izdihnil.
Na bojišču na Ebru so imeli rdeči groz-ne izgube in sicer 10.000 mrtvih in 14.000 ujetih; tudi na Estremadurski fronti so nacionalisti odbili napade rdečih. Skozi Gibraaltarsko ožino je te dni priplul rdeči rušilec »Diaz«, ki je bil ravnokar popravljen v inozemstvu. Francove vojne ladje in obalne baterije so začele rušilec obstreljevati in je ta le bil močno poškodovan, da se je komaj rešil v nevtralne vode. Nacionalistične granate so napravile na rušilcu mnogo nevarnih odprtin in ima tudi posadka močne izgube.
V Italiji sveta stolica ni preklicala svoje obsodbe pretiranega nacionalizma ali rasizma in se je spor s fašistično stranko poravnal na ta način, da sta predsednik katoliške akcije in glavni tajnik stranke podala izjavo, da obe stranki vztrajata na sporazumu iz leta 1931, ki delavnost katoliške akcije razmejuje od delavnosti fašističnega režima.
PO SVETU
Holandska kraljica Vilhelmina praznuje letos 40 letnico svoje vladavine. Ob tej priliki bodo po celi Nizozemski velike slovesnosti in vojaška parada Nizozemske vojske.
Med Tokijem in Jokohamo sta trčili v zraku dve vojaški letali in treščili na neko tovarno. Bencin, ki se je razlil, je povzročil ogromen požar, ki je uničil skoraj vso tovarno in je pri tem našlo 169 delavcev smrt v plamenih.
V Mexiki se vrši strokovni kongres, katerega se udeležuje tudi znani francoski strokovničar Jouhaux. Ameriške strokovne organizacije so odklonile soudeležbo na tem kongresu in pravi njih voditelj Greenx, da predstavlja omenjeni kongres samo taktični manever komunizma, ki hoče iz Mexike razširiti svoj vpliv po južnoameriških državah.
Švicarski zračni balon, ki je startal v Zurichu, je veter odnesel čez nemško ozemlje na Češkoslovaško. V zraku so se pojavili letalci Češkoslovaške zračne policije, ki so vrgli na balon vžigalne bombe ali ga niso zadele. Balon, ki je nosil napis Švicarskega zrakoplovstva, se je nato takoj spustil na tla. Češki vojaki so takoj prihiteli in švicarske letalce odvedli na zasliševanje. Šele po nekaj dnevih so jim češkoslovaške oblasti dovolile povratek v Švico.
Čevljev so Amerikanci v prvih 6 mesecih letošnjega leta izvozili 1 milijon parov za skoraj dva in pol milijona dolarjev. Češkoslovaška pa je izvozila skoraj 7 milijonov parov za 168 milijonov Kč.
Vojaško letalo je v Berlinu na najob-ljudenejšem prometnem križišču treščilo na cesto in ubilo 14 ljudi. Letalci so imeli srečo in so ostali docela nepoškodovani.
V Ameriki je na nekem vlaiku med vožnjo eksplodiral kotel lokomotive. Strojevodja in kurjač sta bila mrtva, medtem ko je stroj vlekel brzovlak še nekaj milj naprej. Šele nato se je vlak ustavil. Vsi potniki so bili presenečeni, ko so zvedeli, v kakšni nevarnosti so bili.
Belgija je ukinila v svoji vojski konjenico. Pustili so le eskadron orožniške konjenice, ki bo v gala-uniformi nastopala ob svečanih prilikah in sprevodih, koder bo navzoč kralj.
Madžarska vlada pripravlja proglas o oborožitvi in uvedbi petletnega vojnega investicijskega načrta.
Nemških Judov, ki so bežali tudi V Belgijo, tam ne bodo veC sprejeman, rstigij-ska vlada bo dobivala priseljevanje tujcev samo pod pogoji kakor jih je sprejel mednarodni odbor za preskrbo beguncev v Londonu.
Angleški katoliki so priredili veličastno tiho procesijo po Londonskih ulicah v znaik protesta proti mednarodnemu brez-božniškemu kongresu.
V Gdansku je stanje med Poljaki in Nemci precej napeto. Pred nekaj dnevi je član napadalnih oddelkov pretepel Poljskega dijaka, ki je svojega tovariša pozdravil s Poljskim pozdravom. Še nekaj dni prej so tamkajšnje oblasti zaprle dva višja poljska železniška uradnika kot odgovor na aretacijo nekega hitlerjevca na Poljskem, ki se je v vlaku prepiral s sprevodnikom in ga na zadnje butnil iz vagona, da si je polomil roke in noge.
Hitler in Mussolini se pogajata o mirni rešitvi vprašanja južnotirolskih Nemcev. Najbrže se bodo vsi ti Nemci preselili v Nemčijo, kjer jih bodo naselili na zaplenjenih posestvih v Avstriji.
V Abesinijo je Italija investirala dosedaj 136 milijonov lir, od česar odpade na rudarstvo in lesno gospodarstvo ter cementno industrijo po 20, na bombažno industrijo 35, na živinorejo 15, na električno industrijo 10, na usnjarsko 3, in na industrijo olja 5 milijonov lir.
Na vzhodni meji Sovjetske Rusije so se začeli veliki manevri ruske vojske, kar se smatra v Evropski javnosti kot odgovor na velike nemške manevre.
Velike poplave so nastopile v Nemški Šleziji in so v mestu Gracu vse ulice pod vodo. Na pomoč so poklicali vojaštvo in gasilstvo. Tudi na Češkem je deževje povzročilo naraščanje rek in poplave. Kmetom so uničeni poljski pridelki. Nekatere vasi so popolnoma obdane z vodo, da so odrezane od sveta.	_________________
Ljubljanski velesejem traja od 1. do 12. septembra. Otvorjen je bil v četrtek, 1. septembra 1938 ob 10. na razstavišču. Za velesejem velja polovična vožnja na železnici in sicer za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Na odhodni postaji je treba kupiti celo karto do Ljubljane in legitimacijo za 2 din. Velesejem izda na legitimacijo potrdilo o obisku in velja vozna karta z legitimacijo potem tudi za nazaj. ______________________ _
List izdaja za konzorcij: Preželj France, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej. Tunjice. — Za uredništvo odgovarja-Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misijonsko tiskarno: Al. Trontelj, Grobi je.