Uredništvo r UpravniStvo : Schillerjeva cesta Stev. 3, ^ ^ ^^ ^ Schillerjeva cesta štev. 5. m dvorišču, I. nadstropje. M « W ^ JM 9 V Naročnina znaša za avstro- * » I __H H ___ H ogerske dežele: Mf flfini nnpvniK ^ JTV I ili I lili III II IILI II I II n^Ä „ », 11 vil vUlIl Uli v I 11 AIA s^r^r» * * v večkraten natis primeren An^mni dopisi se ne uva- Stey 3 Celje, V tO^k, ÜM 5. janUS^ 1909- Leto 1 Posamezna štev stane 10 h. Edino, kar bode mogla srbska vlada v tem boja za svoje interese doseči, je morebitna teritorijalna odškodnina ali pa odškodnina v gospodarskih koncesijah. — Vzrok bodočemu koneč-nemu neuspehu srbskih stremljenj je največ ta, da si v vprašanju o anek-siji niti balkanske države same niso edine in si z ozirom na stališče bolgarskega carstva in Turčije ne bodo edine in ta, da je Srbija, četudi združena s Črnogoro. preslaba nasproti Avstriji. Pri treznem prevdarkn se mora reči, da se z aneksijo okupiranih dežel dejanski na Balkanu ni zgodila sprememba. Na to, da bi Avstrija Bosno in Hercegovino kedaj izročila Turčiji, ki se je storil, je bil trideset let že pripravljen in posebno z ozirom na gibanje enega dela prebivalstva Bosne in Hercegovine ni prišel nikomur nepričakovano. Drugo je vprašanje, ali je bilo potrebno, storiti ta korak na tak način, kakor ga je storilo naše ministerstvo zunanjih zadev. Priznamo, da nikakor ni bilo potrebno briskirati Srbije in prebivalstva srbske kraljevine, in smo mnenja, da bi se lahko izvedla anek-sija brez sedanjih svetovnih komplikacij in brez velikanskih stroškov. Edini smo si s srbskim narodom tndi v tem, da so vse obsodbe vredne različne ,ošabne izjave naših javnih funkcijonarjev v delegacijah in v časopisih, in da bi se moralo pri rešitvi vprašanja o aneksiji naše javno zastopstvo ogibati tona, ki samostojno kraljevino srbsko žali in žali tudi mnogoštevilen srbski narod, ki prebiva v naši monarhiji. Končno smo si edini tndi v tem, da nastopa nemško in madžarsko časopisje in nemško prebivalstvo proti Srbiji na nizkoten in kulturnih narodov nevreden način. — Z vso ogorčenostjo moramo te napade zavračati in jih stigmatizirati. Sodeč po sedanjem položaju izražamo trdno prepričanje, da do medsebojnega krvoprelitja med našo državo in Srbijo ne pride, in iskreno želimo, da se posreči med obema državama doseči sporazumljenje, iz katerega bo dobila Srbija garancijo za svoj mirni razvoj in obstoj ter primerno zadoščenje. — Vendar se bo zgodilo to le, ako ohrani Srbija mirno kri in bo razumela trajno si obdržati zaupanje in priznanje velesil, — nikakor pa ne z vojsko z našo monarhijo. ' Zahtevajte „Nar. Dnevnik" po vseh gostilnah in kavarnah! Politično branika. Nova združitev v državnem zboru. Po zadnjem potovanju dr. Luegerja, vodje krščanskih socijalistov, na Ru-munsko se je opažalo zbliževanje Ru-muncev h krščanskim socijalcem. Sedaj je pa sklenil zaupni shod Rumuncev, da se imajo romunski poslanci priklo-piti nemškim krščanskim socijalcem, Rumuni grof Bellegarde, baron Hormuzaki, Izopeskul, vitez Onciul in Simonovici vstopijo kot hospitantje v nemški krščansko-socijalni klub. Bančno in armadno vprašanje na Ogrskem. Ogrski vročekrvneži v koaliciji spoznavajo vedno bolj, da so njihove pretirane zahteve vsaj začasno neizvedljive. Dne 3. t. mes. je bila v stanovanju Košutovem ministerska seja, v kateri je Wekerle pregovoril intra-sigentne elemente v koaliciji glede bančnega vprašanja, ki se bo rešilo na podlagi bančnega kartela. Glede ar-madnega vprašanja si je Wekerle na jasnem, da cesar ne popusti. Češki deželni zbor in Nemci. Včeraj so imeli nemški poslanci iz Češke shod, na katerem so govorili dr. Eppinger, dr. Pergelt, dr. Pacher in drugi. Vseh govori so bili skrajno bojeviti in dasi se glede češkega deželnega zbora ni storil noben formelni sklep, je vendar iz razpoloženja na" shodu razvidno, da Nemci nočejo sklicanja deželnega zbora in da bodo v slučaju sklicanja obstrnkcijo nadaljevali. — S tem je tudi rešitev kabinetnega vprašanja zavlečena na nedoločen čas, ker, kakor rečeno : brez sporazumljenja med Čehi in Nemci, z drugimi besedami: Avstrija in Srbija. Celje. 4. prosinca 1909. V srbski skupščini dne 2. prosinca t. 1. je podal minister zunaojih zadev, gospod Milovanovič na interpelacijo naprednjaka Stojanoviča odgovor, kako misli oficijelna Srbija o aneksiji Bosne in Hercegovine. Tenor njegovih vprašanj se osredotočuje v po-vdarku: Aneksi ja Bosne in Hercegovine je eminentno srbska in evropska zadeva, po naravnem položaja in po ogromni večini svojega prebivalstva spada Bosna s Hercegovino v splošno sfero Srbije; — Srbija ne more. in ne sme dopustiti, da bi Avstro - Ogrska ti dve deželi za vedno si prilastila, ker postane Avstro-Ogrska s tem balkanska država z odločilnim uplivom na Balkanu in ker je stem v nevarnosti neodvisnost in svoboda srbskega naroda v kraljevini; cilj srbske diplomacije mora torej biti, postaviti Bosno in Hercegovino kot nekako samostojno državno skupino pod kontrolo evropskih velesil, priboriti srbski državi mesto v evropskem koncertu ter preprečiti razvijanje Avstro-Ogrske čez Donavo in Ssvo na Balkanu proti Solunu do egejskega morja. S temi izvajanji ministra Milova-noviča je položaj med Avstro - Ogrsko na eni in Srbijo na drugi strani v vprašanju aneksije Bosne in Hercegovine razjasnjen. Gotovo je že danes, da o anuli-ranju aneksije sploh ni mogoče govoriti. Avstro-Ogrska kot velesila smatra in mora smatrati ta korak za storjen in tak, da se ga več preklicati ne da. — V tem ozira si je slovenska javnost z nazori avstrijske vlade gotovo edina. — Bližnja bodočnost bo pokazala, da je tudi zahteva po postavitvi Bosne in Hercegovine kot nekake samostojne državice pod kontrolo velesil neizvedljiva. — To kažejo pogajanja aed velesilami glede evropske konference, na kateri se naj določbe tako-zvane berolinske pogodbe z ozirom na aneksijo okupiranih dežel spremenijo ter aneksija vzame na znanje. — To kaže sedanji položaj med evropskimi velesilami, posebno pa stališče Rusije. LISTEK. _ Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. Öefflri «pisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. I. Opomniti je treba, da gospoda Broučka niti malo ni prevzela slava, ki jo je dobil s svojim epohalnim izletom na mesec. Govorica o njegovih čudovitih odkritjih se je razširila po domovini in ime Brouček se jo razlegalo povsod; res, zaradi njega si je seglo v lase nekoliko redakcij in strank in vsaka izmed njih se je borila za njegovo naklonjenost in mu podtikala svoje tendence. Gospod Brouček pa je modro in skromno molčal. Ni se zmenil za krik javnosti, pobiral je mirno naprej najemnino in je prebil večere, kakor prej, med starimi znanci „pri petelinu" ali „na vikarki" *) —- toda tukaj bolj redko — kajti k gospodu Würfln si je upal le ob času nove lune, ali če je bilo nebo oblačno. Skratka, gospod Brouček ni spremenil prav nič načina svojega tihega življenja. Ni hodil v kavarne, da Jbi ga občudovali mladi navdušenci in gre-doč po ulici, se je delal, kakor bi ne videl, da so oči vseh uprte vanj s takim svetim spoštovanjem, kakor je gledalo nekdaj italijansko ljudstvo pevca „Inferna"',**) iskaje mu na obrazu sledove njegovega bivanja v peklu. Gospod Brouček se ni dal niti fotografirati, oko uprto v negotovo daljo in s svojim potopisom v roki, tudi ni spisal za časopise in poučne liste svoje skromne avtobiog.afije z obligatnim *) „Na yikarki" je najstarejša praška gostilna. **) Dante. učiteljem, ki je že v nežno otroško dušo vsadil seme vsega dobrega in krasnega, ravnotako ni zbiral duha-polnih sentenc za spominske knjige, ni omenil popolnoma nič prijateljem, da je ravno deset let temu, odkar je začel hoditi „na vikarko" — skratka gospod Brouček ni imel nebene navade slavnih ljudi in priznal mi je, da ima lavor zanj ceno le tedaj, če se njegovi listi porabijo pri kuhi divjačine. Opisujem skromnost gospoda Broučka zato nekoliko obširneje, ker je pri nas ta lastnost zelo redka. Hrepenenje po slavi postaja sedaj glavni, splošni cilj naše družbe. Kdo skrbi sedaj za to, da bi delal tiho na svoji njivi, v svoji delavnici, za katedrom ali za pisalno mizo, zadovoljen s posrečenim, ako ne kričečim uspehom svojega skromnega dela?! Ta vrsta starejših ljudij polagoma izumira. Današnji rod stremi le za zunanjim le- brez češkega deželnega zbora ni rešitve ministerske krize. Resne komplikacije med Avstrijo in Srbijo? Govor ministra Milovano-viča v srbski skupščini je vladne kroge na Dunaju silno razburil. Nemudoma se je naročilo avstrijskemu poslanik11 v Belgradu grofu Forgachu. naj zahteva od Milovanoviča pojasnil in zadoščenja. Če bi Milovanovič odrekel, bi se izvajale resne diplomatane kon-sekveuce. Tndi na Ruskem je politične kroge Milovanovičav govor jako ozlovoljil. Srbsko ministerstvo je včeraj de-misijoniralo. Sluti se. da novi kabinet sestavi Pašič. V dunajskih političnih krogih se čuje. da zapusti avstroogrski poslanik Forgach nemudoma Belgrad, če Milovanovič ne da zadoščenja. Socijalna demokracija v Bosni napreduje z mogočnimi koraki. Dne 27. dee. je imela stranka v Sarajevu imponzanten shod, na katerem se je sprejel strankin program, ki se krije v glavnem s hainfeldskim socijalističnim programom. Zanimivo je, da se posebno bavijo s poljedelskimi razmerami. Zahtevajo odstranitev kmetijskega zaknp-ništva, za pospeševanje z a d r u i n i-štva, zahtevajo nemudno ustvarjenje parlamentarnega zastopstva, ki naj sloni na splošni in enaki volilni pravici, zahtevajo pospeševanje ljudske prosvete, ločitev šole od cerkve itd. Z ogorčenjem obsojajo postopanje bar. Buriana, ki je svoječasno obljubil, da pritegne k enketi o bosanskem parlamentu vse sloje prebivalstva, ki pa tega ni storil, ampak je delavstvo prezrl. Srbska skupščina je včjraj nadaljevala razgovor o odgovoru ministra zunanjih zadev Milovanoviča na interpelacijo Stojanoviča in tovarišev (Glej N. D. št. 1.) vodja staroradikal-cev Stojan Protič je izjavil v glavnem da se Avstro-Ogrska trudi zadušiti vsak odpor Srbov proti svojim nakanami To skuša doseči tudi z umetno vzdržavanim razporom med Hrvati in Srbi. Avstrija boleha na hrepenenju postati močna velevlast in vsled tega, skom in fanfarami slave. Seveda slave najrazličnejše vrste. Študent pusti svoje študije in se bori za lavor pesnika, učitelj smatra učiteljstvo za poklic druse vrste in skuša postati pisatelj, če ne že redaktor, odvetnik prepusti svoje klijente gospodu Bogu in se peča z višjo politiko, kmet zanemarja gospodarstvo in se poteguje za razna mesta, rokodelec zamenja delavsko mizo s predsedniškim stolom v raznih društvih itd. itd. Narodno gospodarstvo gmotno in duševno pa pri tej smeri ne uspeva posebno. In tako imamo Čehi tako veliko število slavnih ljudi, da izgubljamo skoraj ves svoj čas s srčnimi ovacijami, s proslavo petletnih jubilejev, s prirejanjem slavnostnih banketov in večerov in s podobnimi koristnimi stvarmi. Dalje prihodnjiö. ker je v njej združenih toliko narodov. UilovanoviČ se moti, ako misli, da se bo dalo Avstrijo prisiliti k mirni rešitvi razpora brez posredovanja Evrope. Ta mora prisiliti Avstrijo, da reši sporna vprašanja. Vodja mlado-radikalcev Stojanovič je orisal istotako stremljenje Avstro-Ogrske, da s pomočjo verskih nasprotij razdvoji Hrvate in Srbe. To se je posebno dobro videlo v Bosni in Hercegovini. Tudi Stojanovič je bil mnenja, da se spor med Avstrijo in Srbijo ne bode rešil brez pritiska evropskih velesil ali brez orožja. Vojna v Srednji Ameriki. Iz New Yorka se poroča, da so državice Honduras. Guatemala in San Salvador v Srednji Ameriki komand'rale svoje armade, da napadejo Nicaragno in strmoglavijo njenega predsednika. Drobne politične vesti. Češki namestnik grofCon-d e n h o v e je bil včeraj v avdijenci pri cesarjn na Dnnaju. Poročal mu je o položaju na Češkem. — Prestolonaslednika Franca Ferdinanda ljuto napadajo madžarski časopisi, ker ga smatrajo krivim, da je preprečil rešitev jezikovnega vprašanja pri madžarskih polkih. — V Dalmaciji se od Novega leta sem rabijo pri vseh uradih samo hrvaške tiskovine in so vse dvojezične iz prometa. — Nemški šovinisti. Župan v Hebu na Češkem je pozval vse hišne posestnike, naj odpovedo stanovanja češkim najemnikom. — Baska duma je bila dne 2. t m. do 3. februarja odgodena. — Bojkot avst r i j skegabIaga na Turškem vzbuja v političnih krogih v Nemčiji veliko nevoljo, ker čutijo, da bo jako prizadeta tudi nemška industrija. — Ruski minister financ Šipov je podal ostavko. Kot naslednik se imenuje Timirjazevič. Tudi minister zunanjih zadev I z v o 1 j s k i namerava baje odstopiti in postane poslanik v Rimu. — Trimesečni zapor je nastopila soproga romunskega zastopnika Aurela Vlade, ki je bila obsojena, češ, da je hnjskala rn-munsko deco proti učenju madžarskega jezika. Romunske gospe so jo hotele odkupiti, pa je sodni dvor odklonil. — Bolgarsko sobranje je sprejelo proračun za 1. 1909. Na Turškem se bojkotno gibanje proti avstrijskemu blagu širi vedno intenzivneje in ne pomagajo nič vse intervencije avstrijskega poslanika Pal-lavicinija. Italijanska vlada namerava predložiti poslanski zbornici v prihodnjem zasedanju zakonski načrt z a zvišanje davkov; to zvišanje naj bi služilo deloma v preskrbo nesrečnih preostalih v južni Italiji. Zvišati se nameravajo direktni davki za eno petino. Saborske volitve na Hrvatskem se vrše, kakor soglasno sporočajo hrvatski listi, najbrže že v kratkem. Ogrska vlada namreč z največjo hitrico pripravlja tla z nastavljanjem takih uradnikov in uslužbencev na železnicah, ki ne bodo glasovali za koalicijske kandidate. Pred deželnim zborom kranjskim. Izvirni dopis. Ljnbrjana 3. prosinca 1909. 8. t. m. se ima sniti deželni zbor kranjski. Da se vrši razgovor o tem, kako bo postopati naprednim poslancem, z ozirom na neprestana nasilstva vlade in osobito njen zadnji krivični čin imenovanje Belarjevo, je sklicalo „Politično društvo za dvorski okraj" v Ljubljani javen ljudski shod v veliko dvorano „Mestnega doma". Shod je I otvoril deželni poslanec dr. Ivan Oražen, predsednikom pa je bil izvoljen dež. poslanec dr. Iv. Tavčar. Poleg imenovanih poslancev so se shoda udeležili tudi državni poslanec Ivan Hribar ter deželni poslanci Knez. Plantan in Türk. Zboro-valcev je bilo skoro poldrag tisoč. Prvi je govoril odvetnik dr. A nt. Š v i g e 1 j. S pikrim sarkazmom je bičal vladine varnostne naredbe. ker je bila le-ta z orožništvom zasedla vsa važnejša državna in mestna poslopja. Obravnaval je razmerje na ljubljanskih sodiščih, kjer so skušali disciplinirati i dosedanjega predstojnika okrajnega sodišča Einspielerja, sedaj so pa ga prestavili na deželno sodišče. Radi malenkostne uradne zaznambe v slovenščini. kakor sta to zahtevali obe stranki, je bilo vse nemštvo po koncu. Iz Celja smo dobili importiranega nekega „boščka", kojega imena noče imenovati. Kakoršno slovenščino lomi ta kurzovec je nezaslišano. V četrtek se mu je zgodila fatalna pomota, da je zamenjal slovensko besedo „zid" v enakoglasno „r..". Govornik se je nato lotil Kalteneggerjevega delovanja in popisal drastično dnševno uboštvo renegata A. B e 1 a r j a, ki je imenovan nemškim deželnim šolskim nadzornikom. Način, kako je kradoma vrinila vlada to imenovanje je prava goljufija z vsemi znaki § 197. kaz. zak. Predlagal je resolucijo, s katero se vlada poziva, da imenovanje Belarjevo prekliče, sicer naj to slovenski poslanci šiloma izbojujejo. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Govor je spremljalo občinstvo z gromovitimi vskliki. Drugi govornik g. dr. Gregor Žerjav je zaznamoval leto 1908 kot najznamenitejše za letom 1848 in leti velikih narodnih taborov. Spominja se na ptujske dogodke, kjer je tamošnji okrajni glavar govornika, ko je zahteval pomoč orožništva. zavrnil, da mora kot pravnik vendar vedeti, da glavar v avtonomnem mestu nič nima opraviti. Par dni pozneje in od tedaj skoro vsak teden je pozval Schwarz orožnike in tndi vojaštvo brez potrebe in brez vednosti župana „delat mir" v Ljubljani. Govornik je nato popisal ves razvoj izza 20. septembra. Belgijski regiment še vedno izziva po Ljubljani, vlada je pošiljala lažnjiva poročila na Dunaj in v liste, najela jato vohunov, ukazala državnemu pravd-ništvu, da za vsako ceno izsledi „slovenske hudodelce", ščitila „Kranjsko hranilnico", mesto da bi ji prepovedala podpiranje nemških nacijonalnih namenov. 2. decembra ni prinesel kruto obsojenim žrtvam pomiloščenja, našim voditeljem pa tudi ne redov, kar nas iz vsega srca veseli, ker red iz Schwar-zovih rok je sramota. Sedaj nalaga Južna železnica denar v propadajočo Kranjsko sranilnico. Popisuje jezikovne in osebne razmere pri deželni vladi. Kaltenegger kot referent deželnega šolskega sveta s čudovito naglostjo rešuje akte o nemških šolah, spise o slovenskih šolah pa zavlačuje in zadržuje, da je njegovo postopanje do pičice podobno defravdaciji spisov. Od slovenskih učiteljev arogantno zahteva, da z njim nemško govorijo. \ en s kozlom, ki je postavljen za vrtnarja v nežni vrt slovenskega šolstva (gromo-vito odobravanje, vladni komisar preti z zaključenjem shoda). Od deželnega zbora po dolgih letih obstrukcije pričakujemo plodonosno delo, ki pa je nemogoče, dokler so na krmilu Schwarz in njegovi nemškonacijonalni uradniki. Žalitve zahtevajo osveto. Dokler bode taka vlada, ne more biti boljša. Ti nemški plemiči nimajo stika z našim narodom in vsled tega ne bodo nikdar mogli več delati slabe razsodbe po Mayer-hofferju. Dež. zbor mora torej izprazniti Augijev hlev na Bleiweisovi cesti, če hoče, da bo mogel z vlado delati za ljudske interese. Iz božične zaušnice zadane Slovencem z imenovanjem Be-larjevim naj doleti reprezentanta vlade v deželnem zboru, če treba, brahijalna zaušnica. Narodno napredni poslanci naj gredo v deželni zbor, v boj zoper vlado z zavestjo, da od. njih pričakuje ves narod odločnega nastopa. Deželni zbor naj zapre nemško gledališče, od vlade pa izvojuje, da se tiska uradni list v slovenskem jeziku in v slovenski tiskarni. Govornik predlaga resolucijo, ki predlaga, naj se nemudoma odstrani Schwarz in nemško-nacijonalniuradniki, poslanci pa naj se ne strašijo najskrajnejših sredstev v deželnem zboru. Tudi ta resolucija je bila enoglasno sprejeta z navdušenim odobravanjem. Vladni komisar bil je bolj in bolj nervozen ter opetovano hotel shod raz-gnati. Najbolj krčevito se je delal zaznambe, ko je dr. Žerjav citiral „Omladino", ki je pisala, da je Schwarz podkupil profesorja Brežnika, naj njegovemu topoglavemu sinu daje dobre rede, za kar ga je nagradil stem, da je Brežnik postal ravnatelj v Novem mestu. Brežnika so namreč zalotili, ko je Schwarzovemu sinu popravljal zvezke najprej s črno tinto ter mu potem le formelno popravil par napak z rudečo tinto. Končno je dr. T a v č a r zagotovil, da bodo narodno napredni poslanci nastopali kar najbrezobzirnejše. Zborovalci so se razšli z zavestjo, da posežejo do hujših sredstev, ako bi Schwarz in njegova kompanija kmalu, ne izginila s površja. Dnevne vesti. Včerajšnja zaplemba. Državno pravdništvo nam je včeraj zaplenilo uvodnik, v katerem smo govorili o gospodarstvu nemške hranilnice v Celju. Samoobsebi se razume, da bodemo parlamentarnim potom skrbeli za to, da ga bodo naši bralci vendarle čitali. Nemški okrajni šolski nadzornik za nemške šole na Spod. Štajerskem vzbuja zopet vznemirjenje. Kakor se sedaj čuje, je bivši naučni minister Marchet to mesto že pred svojim odstopom ustanovil; storil je to na ljubo Nemcem in nemškutarjem, ki bi s tem dobili po vseh okr. šolskih svetih po en glas. Da kaj takega ne bomo mirno trpeli, temveč po poslancih storili potrebne korake, je samo ob sebi razumljivo. Neverjetno! G. nadučitelj na C. jI. šoli na Muti je bil kaznovan od okr. glavarstva na 20 kron, ker je razobesil dne 2. decembra, torej na cesarjev jubilej, slovensko zastavo! Vemo, da bi se nas takoj zaplenilo, ako bi zapisali vpričo take neverjetne nesramnosti nekaj ostrih besed; pa ni še vseh dni konec! Iz letošnjih uradnih zapisnikov okr. sodišča v Šoštanju. Dr. Ste-plschnegg v terni za mesto okrajnega sodnika v Celju. Kako krasno in lahko umljivo slovenščino pišejo pri okr. sodišču v Šoštanju, katerega uradni predstojnik je dr. Stepischnegg, naj pokaže sledeči primer (C L 116/8|l0, zadeva Marjja Samec-Janez Dvornik): „Glede krave pa je sodnija, ker je krava po izpovedi Valentina Jurz kot priče takoj, ko je prišla k njemu, dala 12—13 1 mleka na dan, ker je krava, ki jo je Jurz po njegovi izpovedi kupil 25. 5. 1907 in ki je bila vsled izpovedi tožnice pri njej od binkoštij 1906 postala pri njej breja, ter je vsled izpovedi Valentina Jurz tot zvedenca bila okoli 285 dnij breja, torej največji del časa, ko je bila pri tožnici, in ker po izpovedbi tega eve-denca breja krava ne daje mleka — smatrala dokazano, da krava, ki je po izpovedi prič Franca Samec, Lize Tomše — dala samo 1 mleka, tako malo mleka dajala za največji čas, dokler je bila pri tožnici, ker je bila breja, česar je tožnica, kakor sama prizna, kriva, ker je bika pustila h kravi..." Stvarno imamo pripomniti k tej famozni razsodbi to, da je g. dr. Stepischnegg preslišal izpovedbo Valentina Jurza, kateri je dejal, da breja krava zadnje tedne ne daje mleka. No, g. doktor ni' veterinar, zato se mu taka mala pomota, ki eventuelno bistveno stvar spremeni, ne more zameriti... Čudno pa je, da je mož, ki je takšen strokovnjak in lomi tako imenitno slovenščino, v terni za dr. Bračičevo mesto v Celju! Ali nas res smatrajo v Gradcu za take norce ali mevže, da si bodemo pustili obesiti še v Celja na vrat kakega dr. Stepischnegga ? „Prva jnžnoštaj^rska vinarska zadruga v Celju". Načelstvo te važne zadruge je imelo v pretečenem tedna sejo, v katerem so se določile vse podrobnosti glede podjetja : kletarski prostori in oprava, osobje, kapital, poslovni red. Kakor hitro bo zadruga vpisana, začne takoj poslovati. Med tem časom pa naj vsi, ki se zanimajo za to podjetje, pridobivajo članov. Deleži so po 10 K. vstopnina 2 K. Vsakdo lahko vplača do 100 deležev. Denar se pošilja na naslov zadruge v Celje. Naj bodo vsem v vzgled vrli Bizeljani, ki so samo iz Bizeljskega vposlali že krog 120 deležev in kakor čnjemo, nabrali že zopet prav lepo število članov. Torej vsi na krov! Za učiteljstvo! Dosedanji predsednik „Verbanda" g. Kari Gassarek je odstopil. Na njegovo mesto so izvolili g. H er z a. strokovnega učitelja v Gradcu. Ta je sedaj tudi v smisla pravil — predsednik štajerskega „Leh-ìerbunda", v kateri organizaciji je združeno vse štajersko učiteljstvo obeh narodnosti. V farni cerkvi v Laškem trgu je na novega leta dan nekdo vlomil v cerkveni nabiralnik. K sreči ni našel več kakor 11 vinarjev, ker je bil na starega leta dan nabiralnik izpraznjen. Tatu zasledujejo. V Laškem trgu je zaprla policija v noči na novega leta nekega fanta. Pravi se, da so tega fanta sinovi nekaterih laških nemčurjev v zaporu tako pretepali, da je moral priti drugi dan zdravnik in ga preiskati. Povišanje v šolski službi. Gosp. Blaž Matek, profesor na mariborski gimnaziji, je pomaknjen v VII. plač. razred. Savinska posojilnica v Žalcu je izvolila v svoji odborovi seji z dne 21. decembra 1908. mesto odstopivšega člana načelstva g. Vincenc Vabiča, trgovca v Žalcu, za novega odbornika g. dr. Mih. Bergmana, zdravnika v Žalen. Za „narodni sklad" je nabral z blokom vrli naš somišljenik gosp. Juro Naglav v Trbovljah K 20. — Prisrčna hvala! Somišljeniki, posnemajte ga! Samomor v Št. Petru v Sav. doL Na starega leta dan so našli hlapca Jož. Kača v podstrešju obešenega. Jože Kač je rojen 1. 1882. v Lopati (celjski okraj). Dr. Laharnar, znani protikandidat Štrekljev na goriškem Krasu, pride kakor poroča „SI. N.", k deželni vladi v Ljubljano. 36 tisoč kron za „Südmarko" je zapustila umrla soproga majorja Pfei-ferja v Ljubljani, hči Prešernovega prijatelja in izdajatelja „Čebelice" Ka-stelica. Ii železniške službe na južni železnici. V višji plačilni razred so pomaknjeni: revidenta J. Polej v Mari-boro in Teodor Navratil v Celjn. nadalje pristavi A. Petek v Mariboru, Makso Mibelčič in Josip Kitak na Pragarskem, Jakob Majerič v Račjem-Framn. Peter Jane in Konrad Trček v Poljčanah. Julij Jnvan v Rogatcu, Jurij Žugčič, Vladimir Prelog in Franc Papst v Celju, Franc Ulčnik v Spiel-feldu. le. Prelog v Ribnici, asistenti Ivan Knster v Št. Jurju ob Jnž. žel., Teodor Pilar v Sp. Dravogradu in Al. Turin, za provizoričnega asistenta je imenovan Teod. Defranceschi aspirant v Vuhredu-Marenberk. Nadomestne volitve t isterski deželni zbor. Ker se je prof. Mandič odrekel mandatn v km. obč. Voloska-Podgrad. se vrši 7. jan. nadomestna molitev. „Politično društvo za Hrvate in Slovence" v Istri kandidira odvetnika v Voloskem dr. J. Poščiča. Dopolnilne volitve v goriško trgovsko-obrtno zbornico se vrše 12. in 13. januarja. 12. se voli 4 zastopnike trgovcev, 13. pa 8 zastopnikov obrtnikov in industrijalcev. Razvila se bo Ijnta borba med Slovenci in Italijani. Vlada podpira z vsemi silami Italjane. Iz finančne službe. Višji finančni svetnik g. Gustav Tauzher v Mariboru je imenovan za fin. ravnatelja. Iz Mozirja. Nova ustanovnica družbe sv. Cirila in Metoda je postala moška podružnica za Mozirje, Rečico in Nazarje. — Občina Rečica je na predlog g. Ant. Tnrnšeka ml. podarila družbi 40 K. — G. Anton Turnšek st. v Nazarjih je nabral, oziroma zahteval od nemških tvrdk skupno blizu 100 K. Ako tvrdka sama ni radevolje dala, ji je pa gotovo vsotico odtegnil. Čast! Tako naj bi delali vsi narodni trgovci pri onih nemških tvrdkah, kjer že morajo kupovati. — G. Rudolf Pevec je nabral v svoji trgovini 13 K, mesto razsvetljave pa 12 K. — Družbi se je poslala skupna vsota 327 K. Iz Mozirja. („Narodnemu Dnevniku" v pozdrav!) Vsakdo se veseli Novega leta. Tedaj se spomni prijatelj prijatelja, znanec znanca, zaljubljeni in nezaljubljeni si pošiljajo darila, da se navežejo drug na dragega tem tesneje. Za letošnje Novo leto, leto 1909. dobi pa i slovenski narod na Štajerskem darilo, lepo, bogato, darilo neprecenljive vrednosti, dobi nov časopis — „Narodni Dnevnik". Takoj drugi dan v letu bo razposlan v tisočerih izvodih širom ožje naše domovine, Vam rodoljubi na ogled, da si ga naročite sami, ga širite in zanj agitirate vedno in povsod ter ga posojate v čitanje vsem onim Vašim sosedom, ki si ga sami ne morejo naročiti, vendar pa čitajo radi in se izobražujejo. Stopite po dva, trije ali več skupaj ter skupno naročite. Obenem pridobivajte trgovce, obrtnike i. dr. za inserate, kajti list n&kaj k rati izdati ni težko, a vzdržati ga je huje. Na delo torej za razširjenje „Narodnega Dnevnika" vsi do zadnjega. Ti pa, „Narodni Dnevnik", bodi čvrst in neomahljiv steber za našo slovensko stvar, našemu so vragu v strah in trepet! Vzgojuj nas, nči nas, brani nas! Na pot do visokih ciljev! G. Iz Mozirja. G. c. kr. namestnk za Štirsko podelil je g. Ant. Goričarju, c. kr. poštarju v Mozirju častno kolajno za 40 letno vestno in zvesto službovanje kot c. kr. poštar v Mozirju. Nesreča v Gornjem gradu. V nedeljo, dne 27. decembra je padel posestnik g. I. Bezovšek p. dom. Spodnji Bezovšek po stopnicah, ker se mu je izpodrsnilo. Prebil si je glavo tako hudo, da je še isti dan umrl. Pokojnik I je bil premožen kmetovalec v najlepši moški dobi. Zapušča ženo in več otrok. Res je, da nesreča nikdar ne praznuje. »Cigani" t Gornjem gradu. Dne 20. decembra so v Gornjem gradu v tamošnji čitalniški dvorani uprizorili šaljivo tridejanko „Cigani". Ta igra se je igrala že na večjih gledaliških odrih n. pr. v Celjn, v Mariboru in drugod. Na dan predstave je bilo skoraj slabo vreme. Vendar je bila dvorana napolnjena občinstva. Razun tržkega prebivalstva je bilo precej kmetskih ljudi iz okolice, tudi Gorjancev smo precej opazili. Seveda so v lepem številu posetili predstavo vili sosedi Bo-čani. Igra je splošno zelo ugajala. Na občno željo se bodo „Cigani" ponavljali na dan Sv. treh kraljev ob 3, uri popoldne. Sosedje, sedaj je lep saninec, prismučite v Garnji grad in ne bode Vam žai! Ugajal Vam bo nov okusno urejen gledališki oder, ugajala pa Vam bo posebno igra in godba. Pri predstavi nastopi okoli 20 oseb. Posebna vabila se ne izdajajo, pač pa je vsakdo dobrodošel! Več povejo lepaki. Zvečer pa bo ples. Tedaj, hajdi na dan Sv. treh kraljev v Gornji grad! Na Ljubnem v Savinski dolini je v soboto 2. januarja predrla pri napajanju zdivjana krava 20 letni posest-nikovi hčeri Ani Pustoslemšek, p. dom. Plaznik, nos s svojim ostrim rogom. Poslali so po zdravniško pomoč v Mo-ziije. Revica bo morala v bolnišnico. Umrl je v Gradcu pretečeno nedeljo kaplan Fröster iz Semriacha na nemšk. Štajerjn. Mož se je tam smrtno nevarno obstrelil. Pil ga je navadno čez mero. Nič kompromisa! V Šmihelu pri Ljubnem na Zgor. Štajerskem so se nemški kmetje izrekli, da ne bodo sklepali s kršč. socijalci kot izdajalci kmečkih koristi nobenega kompromisa pri deželnozb. volitvah. V Gornjemgradu je, kakor običajno vsako leto, tudi letos priredila Narodna čitalnica v svoji dvorani „Silvestrov večer". Uprizorila se je gledališka igra „Kateri bo?" Nastopili so gospodje dijaki in drugi čitalniški di-letantje. Brhka Marinka je dobila svojega ženina. Ker je prav zauber dekle, ni čuda, da so se snubači stepli za njo. Pred igro in po isti je godba na lok svirala več godbenih komadov precizno in z občutkom. Ob polnoči je predsednik čitalnice g. Drnkar spregovoril staremu letu v slovo in novemu v pozdrav. Nato se je iz ulice zaslišala požarne hrambe godba na pihala. Vse je bilo slavnostno in radostno ter si je želelo „Veselo novo leto 1909." Plesalke in plesalci so se zasukali v tem ko so se neplesalci v prosti zabavi veselili novega leta. Cigani v Gornjemgradu. Opozarjamo vnovič na gledališko predstavo — tridejanko —, ki se ponovi na dan Sv. treh kraljev ob 3. uri popoldne točno, v dvorani gornjegrajske čitalnice. Želeti je udeležbe iz sosednih krajev. Predrznost vuzeniških nemšku-tarjev. V Vuzenici je imela podružnica Ciril-Metodove podružnice v nedeljo, dne 29. decembra svoj občni zbor. Na to se je vršila veselica. Nahujskani in plačani hlapci ter drngi pretepači so skušali vdreti v veselični prostor, a so bili postavljeni pod milo nebo in le treznosti udeležnikov se imajo zahvaliti, da jih niso dobili po glavah. — Po noči so tudi neznani nemški fantalini ukradli z Mravljakove hiše dve občinski tabli. Vzgledi nemškonacijonalnih bur-šev v Ptuju vlečejo. Sankališče v Bohinju je zgradila kranjska deželna zveza za promet s tujci. Otvorilo se je včeraj. Kaže se, da postane Bohinj sčasoma veliko središče zimskega športa za Ljubljano, Trst in Gorico. Za „svoj narod" je nabral „nemški" visokošolec Hren alias Chrön v Celju 55 kron. Po Gornjem grada pa je lansko leto zase „pumpal" od slovenskih ljudi denar. Studenci pri Mariboru. „Kadar bodo imeli Slovenci v Studencih svojo šolo, pošljem tudi jaz svojega otroka v slovenski razred." Tako je rekel g. B., pošten in odličen Nemec v Studencih, ud šolskega sveta, češ, naj znajo njegovi otroci nekaj več ko on, ki je prišel iz severa in se ne more razumeti z vsakim človekom. In takih je še več. Imena so na razpolago zaupno. G. župan Schmuckenschlag bode zijal, kako rodi njegova agitacija proti ustanovitvi slovenske šole ravno na sprotne sadove. Iz Studenc pri Mariboru. To vam je strah po naši vasi. Nikdar mi ni prišlo na misel, da bi zgubili kedaj naši in mariborski Nemci tako svoje glave, kakor so jih sedaj, ko so zavohali, da se oglaša po naši vasi slo vensko delavstvo in sploh slovenski živelj. Nemci so zagledali strašilo, proti kateremu si ne vedo pomagati. Poklicali so si meščane na pomoč, s katerimi so si sicer iz gospodarskih ozirov precej navskriž, a tudi meščani ne vedo, kako bi se znebili strašila. Župan dr. Schmiderer, učitelj Mayer, „kandidat Gassareck, „Siidmarka", „Turnverein", vse je zbegano. Kje je tisto strašilo? Delavstvo v Studencih zahteva za svojo deco slovensko ljudsko šolo. S sedanjo šolo smo silno nezadovoljni, ker je vse popolnoma nemško v njej in se ne sme slišati v šoli slovenska beseda. Otrok pa je vsaj polovico naših. Brez vsega hrupa smo nabrali precej podpisov onih starišev, ki zahtevajo za svojo deco slovenski učni jezik v ljudski soli. To so zvedeli tudi gospodje, ki bi radi zabranili ustanovitev slov. ljudske šole v Studencih. Pa ne bo šlo! To jim lahko povemo, da se je oglasilo že meseca oktobra toliko starišev za slovenski učni jezik, da je bilo zadosti otrok za ustanovitev slovenske šole. Zdaj pa, koncem leta 1908 imamo pripravljenih toliko otrok, da ne bo pomagal Nemcem noben pritisk in nobena agitacija in nobeno zborovanje in nobena resolucija, da bi preprečili ustanovitev slovenske šole. Toliko jim lahko povemo, da bodo bolj mirno in lahko spali, vse drugo pa bo že prišlo samo ob sebi. Toliko za danes. Iz zadružnega polja. Načelstveni ravnatelj „Zadružne zveze" v Ljubljani dr. Vladislav Pegan, ki je bil kakor znano pri zadnjih dopolnilnih volitvah izvoljen za kranjskega deželnega poslanca, odloži svoje mesto pri „Zadružni zvezi", ker bo izvoljen deželnim odbornikom v splošni kuriji kranjskega deželnega zbora, in je nedavno otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani. Dr. Bezjak, šolski svetnik in profesor v Ljubljani, ki upa na ravnateljstvo II. drž. gimnazije v Ljubljani, je priobčil v zadnji številki klerikalne re/ije „Čas" članek sestavljen v klerikalnem duhu. V odbor „Narodne delavske organizacije" v Ljubljani so bili na nedeljskem ustanovnem shodu izvoljeni sledeči gospodje: Adolf Ribnikar (predsednik), modelér Ju van, učitelj Likar, krojač Škrlj, priv. uradnik Lovšin, solicitator C i m e r m a n J hranilnični sluga Rak, sodar Je ras, knjigoveški pomočnik Fortič, metér Hribar, telef. montér Havliček, advok. kandidat dr. Gosak, ključavn. pomočnik Poharič (odborniki); piv. pomočnik Malič, briv. pom. Kralj, dimnik, pomočnik Kralj, mesarski pomočnik Ham (namestniki). V razsodišče so bili izvoljeni gospodje: adv. kand. dr. Šavnik, šolski sluga Bri- celj, knjigoveški pomočnik Jakopič ; pregledniki so gospodje: hraniln. uradnik Per uzzi, hraniln. uradnik Hiter in knjigovodja Gerbec, nadzorniki pa gospodje: magistr. uradnik Šapi ja, poštni uradnik Tom ari n, tovarn, uslužbenec Brinšek, krojač Z a d n i k, knjigoveški pomočnik Feldstein. železniški delavec L o žar in agent Ogrizek; pravni zastopnik je g. dr. L a v r e n č i č. Profesor Jagič o slovenskem ozemlju in slovenskem jeziku. Ljubljanski „Slovenec" napada znanega slavista Jagiča, ker je v reviji „Kultur der Gegenwart" slovensko ozemlje prav po svoje omejil. Zatajil je vse Slovence severno od Drave, prekmurske Slovence in Slovence severno od Gorice. Govori o slovenščini, da je polna germanizmov. . „Slovenec" očita Jagiéu indirektno, da si hoče v učenem svetu pridobiti veljavo. 8 tem, da ponižuje Slovane. Več o stvari izpre-govorimo, ko se o njej natančno informiramo. Shod za slov. vseučilišče se je vršil v Metliki na Kranjskem. Prispevek slov. trgovski šoli v Ljubljani. Naučno ministrstvo je dovolilo pripravlj. razredu za slov. trgovsko šolo v Ljubljani in zadruženi šoli 2.500 kron za opravo in 1.500 K kot podporo za leto 1908. Dr. E. Berneker ne pride na mesto Jagičevo na danajski univerzi. Berneker bo šel v Vratislavo na pruskem Šleskem. mariborskem „Sokolu" je vedno „Kratka zgodovina Pri dobiti še slovenskega naroda" od Pavla Po-ljanca. Zavedni Slovenci, sezite pridno po tej izvrstni knjigi, ki vas tako poljudno pončuje o domači narodni zgodovini. Cena knjige znaša samo 1 K. Okrajna bolniška blagajna v Lji.tomeru je prišla pri volitvah 30. m. m. vsled brezbrižnosti mnogih slovenskih volilcev v nemške roke. Nekaj krivde na tem ima sicer tudi preteklost tega zavoda, a kljub temu moramo odločno obsojati skrajno malomarnost s slovenske strani. Kam plo-vemo? Škrlatica razsaja v občini Vel. Pirešica. Šola v Zg. Ponikvi je zaprta. Šolski nabiralniki so zelo hvaležna in dobra uredba. Ker je za vsakega otroka posebej šparovček predrag, se vzame pri kakem denarnem zavodu domači (hišni) nabiralnik z vlogo K 5"—; potem pa vsi šolski otroci shranjujejo v njem svoje prihranke, g. učitelj ali gospdč. učiteljica vodi pa zapisnika. Ponekod (n. pr. v Vojniku) se stvar izvrstno obnaša. Posnemajte! Nemška usiljenost. Za novoletno voščilo dobila je neka narodna obitelj v Mozirju od znanega nemškega hujskača razglednico nemške hiše. Na to je dotični narodnjak kolekoval z narodnim kolekom „20./9. 1908" in razglednico vrnil. Škoda, da ni na razglednici razvidno, koliko dolga ima ta nemški brlog. Silvestrov večer v Trbovljah je priredilo krepko se razvijajoče pevsko in tambnraško društvo „Zvon" v For-tejevi dvorani. Krasno petje in ubrano tamburanje je vzbujalo pozornost prav mnogoštevilno zbranega občinstva — v Trbovljah že dolgo nismo slišali takega petja. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da so se ravno mladi ljudje — večihoma fantje — delavci — oprijeli društvenega dela. V tem dejstvu vidimo poroštvo za nadaljni lepi razvoj našega „Zvona". Silvestrov večer so želi „Zvonaši" in njihov pevovodja g. učitelj Moli ter dirigent tambnraševg. Feštajn mnogo zaslužene pohvale. — Ob prestopu v novo leto je spregovoril g. jurist Kramer primerne navdušujoče besede. Novo leto pa je pozdra- vilo zbrane v polnem veselju in mno-številni pari so v urnem plesu prestopali prag novega kralja bodočnosti.— Cel večer bi se billkončal v polni harmoniji, da ga ni motilo najgrše izzivanje nekaterih nemških hujskačev. Občinske volitve se bodo vršile na Frankolovem. Jntri se konča rekla-macijski rok. Imenovan je na mesto zloglasnega bivšega nadzornika za celovški okraj nemški profesor na celovškem učiteljišču Benda. Slovenski učitelji tožijo, da so prišli iz dežja pod kap. Za avstrijske vojake v Bosni se je nabralo okroglo 170 tisoč kron denarja v gotovini, kot božično darilo; poleg tega pa še mnogo obleke, živeža itd Potres so občutili 30. decembra v Ratečah na Gorenjskem. Potresni sunek je bil le lahek. Iz Ivanjkovec. Za tukajšnjo podi užnico c. kr. kmetijske družbe Gradcu se je oglàsilo zadostno število članov, ter se je cela zadeva odposlala že centralnemu odboru v Gradec. Upamo da bo to novo podružnico skoraj potrdil, da bo lahko pričela z že tako težko pričakovanim delovanjem. Brzojavka naučnemn ministrstvu. Trška občina Rečica v Savinski dolini je od poslala v pondeljek, 4. jan. sledeče brzojavko: Naučno ministrstvo, Dunaj. Trška obč. Rečica ob Savinji ogorčeno ugovarja proti samovoljnosti bivšega ministra Marcheta vstvariti nepotrebnega okrajnega šolskega nadzornika nemškim šolam slovenske Štajerske. Naproti temn mora priti na dnevni red:slovenske srednje šole in vseučilišče. Preziranja dovolj. Vsaka sila do svojega časa ! — Pozivamo okr. zastope, okr. in kr. šolske svete ter občine, da posnemajo zavedno trško občino Rečico. — V 7. plač. razred sta pomaknjena prof. Duffek v Celju in A. Vrbnik, prof. v Novem mestu. Društvo za varstvo in preskrbo-vanje otrok v Ljutomeru je razdelilo na Silvestrovo 40 revnim otrokom iz celega okraja obleko. Vsak otrok je dobil celo obleko, klobuk ali robec in par močnih čevljev. Iz Ribnice na Pohorju. Prijatelj iz Ribnice na Pohorju nam piše, kako je poparila tamošnje Nemce odločnost gospe Alojzije Sevšček, katero so prej priporočali med seboj kot „deutschfreundlich". Gospa Sevščekova jim je povedala jasno, da nima z njimi ničesar opraviti in da sploh ne ve, kako jo morejo šteti nemškutarji med svoje. Ta izjava je zabolela celo v Mariboru, kjer je nemški listič že nervozen vsled propadanja nemškuttfrstva v Dravski dolini, zlasti pa v Ribnici in na Jan-ževskem vrhu. Nam te izjave gospe Sevšček ni bilo treba, saj jo poznamo že dolgo, prisrčno pa nas veseli krepka beseda, s katero je odbila vsiljive agitatorje, ki zlorabljajo njeno ime meni nič tebi nič v imeniku nemških gostiln in trgovin. _____ Narodni gospodar. Tečaj za hmetijsho knjigovodstvo v Ljutomeru. Trgovec in tudi obrtnik sta postavno prisiljena voditi knjigovodstvo. Smatram, da je za kmeta še bolj važno, da računi in vpisuje spremembe v gospodarstvu, ker ravno kmeta sili oblast dvakrat plačati. Prvič posestni davek in drugič osebno dohodninski davek. Posebno drugega plača kmet nevoljno, ker ako ne vodi pravilnega knjigovodstva, sam ne ve, kako stoji, ali ima res toliko čistega dohodka, kakor mu je davčni uradnik vpisal. Ker ne vodi pravilno svojih računov, se tudi ne za* more davčni oblasti postaviti v obrambo. Posebno važno bo voditi kmetu knjigovodstvo, ako se odpravi enkrat posestni davek in se bo obdačil vsak z osebnodohodninskim davkom. V lastnem interesu naj'tudi manjši posestnik, kateri ni obdačen z osebno dohodninskim davkom, vodi pravilno knjigovodstvo, da ima: 1. pregled celega svojega premoženja. Prišel bo na marsikaj, kar bo potrebno popraviti in skrbel bo, da se vse pravilno in ob pravem času porabi. 2. Izkaže mu čisti dohodek gospodarstva, mu daje podatke, katera panoga kmetijstva donaša večje dohodke, da se v naprej dotične bolje poprime. 3. Podpira posestnika duševno. Strokovni učitelj gospod Jožef Peter sestavil je jako primerno in lahko razumljivo knjigovodstvo za kmetijska posestva. Iz lastnega nagiba za dobro stvar in ker se mi je oglasilo že več takih, ki se za stvar zanimajo, sem se odločil upeljati po omenjeni sestavi gosp. Petra prvi kmetijski knjigovodski tečaj na Spodnjem Štajerskem v Ljutomeru. Prvi sestanek in takole začetek tega pouka bo 10. prosinca t. 1. popoldan od druge ure v Fran-Jožefovi šoli. Strokovno predavanje in praktične vaje razdelim na četiri zaporedne nedeljske popoldneve, ali tudi po dogovoru ob prvem sestanku na delavnike. Ker je potrebno pripraviti tiskovine, blagovolijo se mi udeleženci nemudoma naznaniti. Pričakujem posebno kmetske sinove, kateri še sicer danes niso posestniki, a jim bo znanje kmet. knjigovodstva dobro služilo. Zato me bode veselilo ako me dragi sovrstniki in tovariši s svojim obiskom obilno počastijo. Narodne pozdrave vsem! Franjo Stajnko ekonom v Ljutomeru 46. Žetva v Avstriji L 1908. Novejše poizvedbe so dognale, daje boljša, nego se je prvotno mislilo. Od 10.624 mil., ha je bilo nasejanih: 1,198 698 ha s pšenico (pridelalo se je 16,919,861 met. stotov.), 2.084.148 ha z žitom (pridelalo se 28,829 968 met. stotov). 1,118.810 ha z ječmenom (pridelanih 15,164.607 met. st.), 1.823.292 ha s o vse m (pridelanih 20.954.200 met st.), 342,997 ha 8 koruzo (pridelanih 3,866 213 met. st.), V desetletju 1898 do 1907 se je na 1. ha pridelalo povprečno : pšenice 12.3 met. st (1. 1908:14.1), žita 11.4 met. st. (1. 1908: 13.8), ječmena 12 9 met. st. (1. 19o8: 13.6)..o vsa 10.3 met. st (l. 1908: 11.5), koruza 11.9 met. st., (1. 1908: 11.3). Torej je lanska žetev bila pri vseh 4 glavnih žitnih vrstah ugodnejša nego povprečni pridelek v mino-lem desetletju. Potres v južni Italiji. Napad na rešilno moštvo. Reggio di Calabria, 4. jan. Napol izstradano prebivalstvo v Melito je hotelo zabraniti, da bi se vojaški vlak peljal dalje, in klicalo „pané, pané!" Častniki so nato dali živež, ki ga je imelo moštvo, razdeliti med prebivalstvo, da ne bi vlak zakasnil. Toda komaj so prišli na postajo Saline, so se ponovili ti prizori. Ker je moštvo že ves živež razdelilo in ni moglo stradajočim več dati kruha, ao jih napol blazni napadli. Ranjeni v papeževi bolnišnici. Rim, 4. jan. Popoldan so mnogi, ki so bili ranjeni pri potresu, dospeli semkaj, in so jih prepeljali v bolnišnico sv. Marte v Vatikanu. Podpre-fekt Polisa in mgs Misciatelli so osebno opravljali službo in pomagali ranjencem. Kmalu nato je kardiualni tajnik Merry de Val obiskal ponesrečence. Med njegovim obiskom je prišel župan rimski Natan, ki je prav ljubeznivo govoril s kardinalnim tajnikom. Stroške za vzdrževanje beguncev in ranjencev vtrpi papež. Slabo vreme v Mesini. Mesina, 4. jan. Vreme je še zmi-raj zelo slabo. Ker neprenehoma dežuje, je vojakom delo zelo otežkočeno. Sedaj je že zadosti živeža. Mrtvi vojaki in uradniki. Napoli, 4. jan. Tukaj se je izdala statistika vojakov in uradnikov, kateri so našli pri potresu v Mesini smrt Mrtvi so vsi aktivni vojaki 83. peš-polka razun enegf, nadalje vsi aktivni vojaki 1., 2., 3., 4., 9., 10. in 11. stot-nije 22. pešpolka. Mrtvi so vsi aktivni vojaki 89. pešpolka razun 5 podčastnikov, , vsi karabineri, vsi eolninski stražniki, nadalje vsi bančni uradniki, vsi seminaristi, državni uradniki in občinski svetniki. Nadškof D'Arigo opravlja v jedinem prostoru, kateri je ostal v njegovi palači nepoškodovan, svoje duhovne dolžnosti, sredi razvalin in v strašnem smradu po mrličih. Razne novice. Rim, 4. jan. Nasvet, da bi se ostanki mesinskega mesta s topovi razrušili, je bil v posvetovanju generalov odklonjen. Mesina, 4. jan. Vsled velikanskega strahu pri potresu in iz obupa se je mnogo ljudij umorilo, mnogim se je omračil duh. Vse blaznice v Siciliji so prenapolnjene. Tudi mnogi begunci v Napolju in drugih italijanskih mestih so si iz obupa končali življenje. Reggio di Calabria, 4. januarja. Utrdba „A mare", vse pristanske naprave, ribiški čolni in velika ribiška lopa so izginili. Kjer je bila prej suha zemlja, tam se prostira sedaj morje 8 še vedno razburkano gladino. Na več krajih pomorskih cest so nastali otoki, ki ovirajo plovitbo. Potresni sunki se ponavljajo. Katania, 4. jan. V Mesini se ponavljajo potresni sunki, ki povzročajo mnogo straha. V Kataniji so od 1000 ranjencev 600 spravili v bolnišnico. Sedem ranjenih je umrlo, trije so zblazneli. Število beguncev v Kataniji je veliko. Poslanec Faranda, ki je prišel v Mesino, izjavlja, da Mesina more in bode zopet vstala. Dalje naznanja brzojavno ministerskemn predsedniku, da je podpredsednik državnega sveta, posi. Fulci sklical sejo generalnih svetnikov za dne 6. januarja. Generalni svetniki hočejo zopet oživiti deželno upravo, ki ima svoj sedež v Mesini. Darovi. Trst, 4. jan. Tukajšnja filijalka kreditnega zavoda je podarila za nesrečnike 10.000 K. Trst, 4. jan. Tržaški mestni svet je v svoji seji sklenil, da se ministerskemn predsedniku italijanskemu brzojavno nakaže 30.000 K. Obsedno stanje v Mesini in Reggio di Calabrio. Rim, 4. jan. „Messagero" poroča, da so v Mesini 200 roparjev zaprli. Sodilo jih bo vojaško sodišče. Razglašeno je nad obema mestoma obsedno stanje. Društvene vesti. Učiteljsko društvo za celjski okraj ima dne 6. jauuarja v navadnih prostorih v Celju — Nove ulice, 10 — svoj glavni zbor. — Vzpored običajen kot druga leta. Pricetek točno ob 10. uri dopoldne. Ustanovili občni zbor Podravske podružnice akad. fer. društva „Pro-sveta" v Mariboru se vrši 6. prosinca 1909 ob 8. uri zvečer v „Nar. domu" v Mariboru. Najnovejša brzojavna m telefonica poročila. Deželni predsednik Sdmra — poj de. Dunaj, 5. jan. Iz najzanesljivejšega vira je izvedel vaš poročevalec, da je ministerski predsednik baron Bienert doposlal kranjskemu deželnemu predsedniku Božidarjn Schwarzu f imo. v katerem ga poživlja, naj vlož" prošnjo za upokojitev še ta mesec. Jugoslovanska železničar-ska organizacija. Trst, 5. jan. Nocoj je bil v narodnem domu ustanovni zhod organizacije jugoslovanskih železničarjev. Socialisti so zasedli dvorano, pa so bili izrinjeni na cesto. Shod zaupnikov v Ljubljani Ljubljana, 5. jan. Shod zaupnikov narodno-napredne stranke se vrši dne 2. svečana. Imel bi se bil vršiti že 27. decembra, pa se je iz neznanih razlogov preložil. Zaupni shod pozdravljajo osobito mlajši pripadniki stranke, ker upajo, da bo stranko potisnil v modernejši tir in vzel dosedanje aar pake pod kritično lupo. Ministerska kriza v Srbiji. Belgrad, 5. jan. (Posebna brzojavka _Nar. Dnevn.") Kralj ni sprejel demisije ministerstva. Kriza se odgodi do zopetnega sestanka skupščine, ki je vladi votirala popolno zaupanje Krizo je razlagati tako, da hočejo sta— roradikalci biti zastopani v kabinetu po vplivnejših možeh. Tržne cene. 5. januarja. x Na dunajski borzi za kmetijske pridelke sta se konzum in kupčija dvignila. Pšenica se je cenila za 5, žito za 10 vin., oves in turšica «i 5 vin. višje, ječmen je vstrajal. Sladkorni trg: surovi sladkor prompt K 22'60, per oktober — december K 21'90. Tendenca mirna. Budimpeštanski produktni trg: Pšenica per april K 12 69 (50 kg), pšenica per oktober K 10'87, žito per april K 1017, žito per oktober K 9'10, oves per april K 8'69, oves per oktober. K —'—, turšica per maj K 7"28, ogr-ščica per avgust K 14'—. Ponudba in-kupčljivost zmerna. Promet 12.000 met. stot. Svinjska mast 134'—, namizna slanina 107'—. S v i n j a d (l kg) : stare, težke — do — vin., mlade, težke 120 do 122 vin, mlade, srednje 122 do 123 vin., mlade, lahke 122 do 123 via. Kava-. Santos Good Average per december —'—, per mare 31'25, pet maj 30'75, per september 30'—, per december 29'75. Tendenca trajna. © © © © © e © a uredil drž. konz. J. Lfgvart. IV. zelo popolnjivi lttnik z vsebino: Kratek opis umne živinor&je; zlat» pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašifev mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov^ umetna in naravna gnojila. Živinozdravništvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Zadružništvo. Merjenje lesa. PreraC. v kile, orale in hektarje. Koledar in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena je s pošto K 180 in se namča pri Ivan Bonaču v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj 19 znesek naprej dopošlje. 3-3 Priloga „Narodnega dnevniia"št. 3 Pismo iz Koroške. NSkdy kolébka, nyni nàrodu mého rakev. Morebiti se te besede slavnega Kollärja ne prilegajo danes nobeni deželi bolj kakor Koroški. „Nekdaj zibelka, zdaj naroda mojega rakev." Če stojiš pred vojvodinskim prestolom na Gosposvetskem poljn, ti nehote pridejo te misli. Najznamenitejši spomenik našega nekdanjega političnega življenja stoji danes na popolnoma nemških tleh; Slovenci sicer obiskujejo ca kraj zolo pridno, toda o vojvodskem prestolu ne ve nikdo in če ve, se ne briga zanj, ker njegov cilj je le božja pot pri Gospe Sveti... Moli tam slovensko, izpoveduje se slovensko, a ko pride v rojstno vas, velja za Nemca, glasuje z Nemci in v statistiki je navedel kot svoj občevalni jezik nemščino: nemško občuje sicer samo z nradi, a občevalni jezik je vendarle nemščina, občevanje s hlapei in Bogom — to m občevanje, vsaj „nobel" občevanje ne. Rakev našega naroda! Ne morebiti zato, ker imamo tam še samo grobove (imamo jih itak malo, in še na teh so napisi skoro vsi nemški), ampak zato, ker tam vse spi, kar je slovenskega. Če slišite kedaj o kakem „narodnem razburjenju", ne mislite, da vstaja zatirani trpin, da grozi užaljeni človek, da zahteva zavedni državljan — ne, le utrujeni delavec se je obrnil na trdem ležišču: po eni strani ga preveč kosti bole, zdaj bo ležal na drugi, čez nekaj časa zopet na hrbtu, pozneje morebiti celo na trebuhu — a vstal ne bo, da bi si ležišče popravil, ker je pretruden, da bi ga bolečine toliko zdramile... Slovensko časopisje je z ozirom na to žalostno stanje pisalo o Korošcih navadno pesimistično: „tužni Korotan" in „Morituri te salutaut" ste bili stalni frazi skoro v vseh poročilih. Ko paso avstrijski narodi dosegli demokratizacijo parlamenta, so se Korošci zopet malo vzdramili, protestirali proti takim frazam, trkali se na prsa, češ, tudi mi smo še tu, pokazali hrbet kranjskemu klerikalizmu in nastopili samozavestno v zadevi svojih zastopnikov v parlamentu. „Mir", ki je bil do takrat znan kot najponižuejši in morebiti tudi naj-plitvejši slovenski list, je postal priljubljen po vseh slovenskih deželah, kar se je poznalo tudi v številu naročnikov. Vse je kazalo na lepše. Žalibog je v Avstriji politika predvsem trgovina. Na Korošce se ni nikdo oziral, tem manj, ker so kranjski klerikalci postili svoje narodne in politične prijatelje popolnoma na cedilu. Nočemo obsojati — naj govori le dejstvo, da ima 14 tisoč Nemcev na Kranjskem ravno, toliko politične veljave, kakor 90 tisoč (po uradnem štetju) Slovencev na Koroškem. Samo enega poslanca ima slovenska Koroška t državnem zboru! Pa kar je še žalost-neje: dasi je ta edini poslanec v najožji zvezi s slovenskimi klerikaln mi poslanci, vendar mu ti ne pomagajo niti toliko, da bi mogel izsiliti rešitev neštevilnih pritožb in rekurzov, ki leže na Dunaju pri raznih najvišjih uradih. (Dalje prih.) Potres v Kalabriji in Siciliji. Di. L. Poljanec, Maribor. 29. grudna leta 1908. ob pol 6. uri zjutraj je zdramil strašen potresni sunek prebivalce Kalabrije in Sicilije iz spanja. Med silnim ropotom se je lomilo pohištvo, so pokale stene, so se rušile hiše. Kakor blazniki so tekli ljudje na prosto, na ulice, kjer jih je zajela temna noč in kjer so jih poko- pale razvaline. Nato pa/ie zaječalo morje kakor za najhjPeSa viharja, razlilo svoje valove)®2 obrežje, odplavilo vse ter ^stlalo preostalim ljudem grobove v/oji brezdanji strugi. Ognjeni plamen/ so švignili uato iz porušenih me/ Je zastrl Po- krajino. Kli